76. številka.
V Trstu, v sredo 18. septembra 1889
Tečaj
„E D IN O S T"
izhaja dvakrat na teden, vnuk« Bredo in soboto ob 1. uri popolndne.
„Edinost" stane:
r.% vse leto gl. (i,—; uren Avst. 3,— ari. g« poln leta „ 3.—: „ „ 4.o0 „ za Setrt leta , 1.50; * „ 2 25 „ Posamične Številke h« dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trstu p« «
▼ Gorici in v Ajdovićini po «* nov. Na naročbe bioz priložene naročnine se npravništro ne ozira.
Vsi dopini hh poNiljajo uredništvu Cnrintia At. 2H. Vsako pi«mo moru frunkovano, ker nefrankovana «e na »prejemajo. Rokopisi se no vračajo.
Oglasi in oznanila ho račune po s nov. vrstica v petitu ; z« naslova r debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ir» obneslo navadnih vrsti«1.
Poslana, javne zahvale, osmrtnica iM.
se račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravniitvo v ulici Carintia UM. Odprte reklamacije no proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za f^rimorsko.
• V »dinoai j« ti nfit.
Trst in Istra.
i.
Trut je slavno primorsko trgovin-ake mesto, važno v političnem in gospodaricom obziru. V zadnjem obziru zaseda prvo mesto mej vsemi avstrijskimi tržiSći. Osobito v trgovinskom obziru je Trst za Avstrijo prevelike važnosti. Vsaka država, da visoko nosi svojo zastavo, da je vzgledana in spoštovana i od druzih držav, nastoja na vse kreplje, dn ne goji svoje moči samo na kopnem, temveč gleda, da se njene meje raztezajo tja do morja, da jej je tudi tu možno se okrepiti vstane-vivši si pomorsko silo. Njen ugled pred druzimi velesilami je tedaj temvečji in isto tako tudi upljiv, ki ga dela na svoje sosede. —
Kaj bi bilo z Avstrijo, ako bi Trsta ne imela ? Na to prašanje ni težko odgovoriti. Trst je rekli bi skora j jedin njen izhod na morje. Pulj, glavno pristanišče avstrijske mornarice, je neknka straža za naše mesto v Btrategičnem obziru. Sovražnik nas t»e more po morju napasti ne da bi preden dirnol na puljske utrdbe. S padom Pulja v sovražnikovo oblast, padel bi i Trst in naopak. Usoda Trsta je tedaj tesno zvn-zana z Puljein in — Istro. Od nekdaj učinjal je Trst del istrskega poluotoka in se dandenes nekateri [strani še radi govore o Trstu kot „svojem mestu".
V razdelbi dežel učinjajo rudi Istra, Trst in Goriško jedno celoto. Vso tri imate nioor zajedno osrednjo vlado — trž. nameetničtvo, pri vsem tem se pa delijo v tri različne zasebne dežele s svojimi zasebnimi (Jež. zbori in pokrajinsko vlado.
Kakor skoraj vse druge avstrijske dežele ohljudjajo tudi Primorsko — kakor se uredno ini iiiujojo te tri dežele —razni narodi. Tu naha jaš tri glavne narode. Ako jih pa delimo po njih težnjah, prebivata tu
PODLISTEK.
Žrtva ljubezni.
SpiHal D u S« n.
(Dalje.)
S sosedovo Marico in njenim bratom :Zlatkoin bila je pa posebna prijateljica. »Skupno ho se igrali na malej trati pred hišo, vkupe hladili se v senci ličnega vrtića tor uganjali otroške svoje burke.
Hitro je minevalo leto za letom. Vzrastla je v krasno devojko, ne da bi si bila tega svesta. OdtaU je pa vedno nedolžni, brezskrbni otrok. Sosedova Marica in /Jatko sta bila s«* vedno njena dobra prijatelja, dasi neso bili zdaj več toliko skupaj, ker Marica je morala muteri pomagati pri raznem delu; Zlatko pa se je učil mizarstva pri vaškem mizarju. Zvečer pa, ko so bili vsi trije prosti, iz vestno je je bilo videti, če je vreme bilo lepo, v vrtnej utici ali na tratici. Zrli so v zvezde ter se pogovarjali o neznanih svetovih, govorili o velikih mestih, krasnih dvorih, o katerih so slišali le pripovedovati. Seveda je imela Zvezdana zmirom prvo besedo, kajti bila je najbolj poučena. Njena tovariša sta jo pa zvesto poslušala in občudovala njeno vednost in modrost, katero j? ona zajemala pri svojej mamici, zelo
prav za prav d v a naroda : italijanski in slovensko - hrvatski, in neznatno število Nemcev.
Po ljudskem številjenju 1. 1880 nahajajo se narodnosti v sledečem razmerju : Slovencev in Hrvatov je vkupe 320.403 oseb, toraj 52*48% vsega prebivalstva, Italijanov pa 275.013 toraj 45 03% v*ega prebivalstva. Nemcev se je naštelo 1 2.570 namreč 200% vsega tukajšnj-'ga prn. bivalutvn.
Ti uradni podatki, koje so pa sestavile v laskih pristrankih rokah se nahajajoče oblasti, zadosti jasno dokazujejo čegave so tukajšnjo dežele in kateri teh narodov bi moral v njih imeti prvo besedo. Naravno je, da bi tu morali v prvoj vrsti biti v poštev vzeti Slovani, ki učinjajo precejšnjo veČino. Ako pomislimo, da se je tedaj ljudstvo brojilo po nekake j Čud naj metodi, ter da se je zapisalo mnogo Članov slovanskega naroda k laškemu samo iz razloga, ker so dotičniki izjavili, da se poslužujejo v vsakdanjem poslovanju tudi laščine, ter da so se našle in zapisale za Lahe osobe čisto slov. rodu samo radi tega, ker so služile ali delale pri laskom gospodarju; sploh ako pomislimo, da se je povsod „lingua usuale" vzela za podlago ter so se po n jej ločile tukajšnje narodnosti ; — umevno nam je, da naš narod učinja na Primorskem brez dvojbe dve tretji ni vsega prebivalstva.
Ako si pa ogledamo pravice, ki jih uživajo posamezni narodi, vidimo tu čudno nerazmerje. Italijani, ti imajo v svojej oblasti skoraj vso deželno upravo ; čeprav jim slavna vlada ni bila v šolah in uradih čeloma pravična; čeprav jim ni ustanovila v Trstu in Gorici povsem italijanskih šol; — v Kopru imajo laško državno gimnazijo, v Gorici laške paralelke, v Trstu pa lastne srednje šole, gimnazijo in realko. Ako jim vlada tudi tukaj v Trstu ni osnovala ter
i izobraženi gospej. In znala ti je tako inično, ljubo pripovedovati! — Svojim pogovorom dala je toli živahnosti in živenja, j da je človek nekako z očmi gledal česar 'je pripovedovala.
Po dnevu pomagala je i ona nekoliko svojej dobrej mamici pri pohišnih opravkih, dasi jo je stara Jasika vedno karala, češ, da to delo ni za njo, ker si pokvari nežne, snežno bele ročice. Kako je bila vendar sitna stara Jasi k a! Kolikokrat seje jezila na njo, ko jej je vzela iz roko metlo ter jej ni dovolila, da bi osnažila tal. Pogledala je ni o talcej priliki celo uro. Ko se jej je pa starka približala, otiraje si solze po suhem, nagubanem licu. tedaj je gibčno Hkočila k njej, oklenila se jej okolo vratu ter pritisnila gorak poljub na uvele ustnice.
Tako jej jo minevalo živenje dan za dnevom prijetno, brezskrbno, srečno.
Necega dne pa pride v vas — on. Koliko se ni govorilo in pravilo o njegovem prihodu uže mesec dni predno je prišel. Ljudje so govorili, da jo to imeniten gospod in nazivati ga treba „gospod doktor*. Bival je nekje daleč, kder biva sam presvitli cesar. Videl je izvestno sam cesarjevo Veličanstvo. Ali ne samo videl, govoril je tudi z njim in najbrže celo pri njemu bil na kosilu. I)a, dii, mogoče mu je bil celo prijatelj.
popolnoma v svojo oskrb vzela gimnazijo in realko ali ustanovila \ dve poleg sedaj obstoječih nemških to ni za Lahe nikaka škoda, kajti vlada navzlic temu nosi dober del stroškov za mestne srednje šole, v zadnjih prevladujejo z vso «nvojo strastjo in skrajnem strankarstvom gospodu Lahoni.
Dokazali »mo uie zgoraj na kateri izmed tukajšnjih življev bi vlada morala obrniti svojo največjo pozornost, namreč na večino. Res je sioer, da se po mestih skuplja ponajveč laško prebivalstvo, vendar pa ni možno tajiti istine, da bi se po mestih ne nahajali v znatnem številu tudi Slovani. Samo v Trstu jih biva kacih 20.000, ne glede na par korakov oddaljeno okolico, koja broji preko 20.000 prebivalcev slovenskega rodu. Vseh teli 40! tisoč Slovencev nema niti jedne ljudsko šole, v kojej bi se učilo izključljivo v j ' našem jeziku, »ko odštejemo par dvornz-rednic. Ostale šole so po okolici utrakvi-stične, pol miš, pol tič, drago stanejo, a k omiki in prosveti malo ali nič pripomorejo. Ljudske šole v mestu so pa laške ali! n e m š k e v koje mora (po državnem ; zakonu) zahajati preko 1000 slovenskih j otrok ter se v njih rnznarodevati in tnjčiti !
Enake razmere vlada jo tudi v J stri in še alabše, kajti tu premalo je še po-J skrbljeno za občno prosveto. Iste in še slabše razmere vladajo v uradih, kjer se slovenščina in lirvatščina nemilo izbacuje in meta na dvorišče. V večini smo, ali malo se nas obrajta, malo se pošteva nase i število i to ne samo od deželne vlade.
Na najboljšem stališču se nahajajo 'tukajšnji Nemci. Vlada jo dobro poskrbela, da se nemški zalega (u ne zatre, i Nemci, čeprav zavzemajo na Primorskem mikroskopično število, imajo tu razpostavljenih krepkih zavodov prosveti in omiki,
v kojih se slovenski in laški otroci duševno more v tem ko bi se uk tem uspešnejše širil in ukoreninjal, ako bi bila materinščina učnim jezikom. Človek, ki te nemške zavode gleda mej tukajšnjim ne nemškim prebivalstvom, skoraj da misli, da ista vlada podpirajoč tu nemški živelj-podpira s tem tudi Bistuarkovo staro željo in geslo razširiti se do Jadranskega morja. Mi dobro vidimo to napačno politično pot ter u videvamo, da nemčarenje Trsta in Primorske sploh znači krčiti pot tej želji, delati most do Adrije in truvallicr po ur le roi de la Prusse,
Trst je tedaj za Avstrijo volevažno primorsko tržišče, izhodišče na široko inorje, jedina pot do pomorske moči, velike pnmembe za obstoj in varnost starodavne Avstrije; v njem in na Primorskem sploh morala bi avstrijska vlada gledati, da hodi pot ugodno njenim interesom in tako, ki bi jej osigurala in tesnejše zvezala naše mesto z notranjimi deželami.
Tržaška okolica
v letih 1840 do 1889
VI.
Zmirom bolj se širi po okolici italijanščina in preti nam poraz, ako se v pravem času ue upremo njenej sili. Nošo so nam tujci uže spodkopali in nam jo prignjusili, a ostane nam še mili naš slovenski jezik. Do tega no smemo sovražniku pustiti, kajti, če boderno dopuščali, da nam še dalje tujec v šolah d^li pravico, bati se nam je dobe, ko bodo naši potomci še lehko rekli: naši so so samo grobovi. In še na teh se bode šopirila tujščina spominjajo« zanamce, da je tu prebival slovenski rod, koji je ugasnil pod težo tujstva. Laščina šopiri se uže
Tako se jo govorilo o novem zdravnik", !<i je imel prevzeti mesto njegovega uniršega starega kolege. Zeljno ga je vse pričakovalo, da zadovoljijo svojej strašnej radovednosti. Imeniten, je baje zelo. Bogve bode-li tako prijazen, kakor je bil dobri, stari gospod Brezovski ? Prišel je. Vse ga je občudovale, vse je strmelo. Tuko imenitnega gospoda neso še imeli Belovašča-nje. K Obradovičevim ni bil še prišel. Zvezdana je bila jako radovedna. Vpraševala je zdaj Zlatka, zdaj Marico in Jasiko, ki so ga uže videli, kakšen je ta gospod kajti pripovedovali so o njem čudesa.
Zvezdana ga izvestno noče blizu, če prav bi imela umreti. Rajše umrje, nego, da jo zdravi tako imeniten gospod.
Konečno ga je morala tudi ona videti. Prišel se jo bil poklonit k Obradovičevej ( družini.
Bilo je okolu 11 ure lepega, pomladanskega jutra. Zvezdana je prilivala na vrtu svojem ljubim cveticam. Rokavce je imela privihane do komolcev. Z jedno roko pri zdi go vala si je modro krilce, v drugej jo pa imela zalivalnik. Mislite si njen strah in grozo, ko začuje neznan glas: „Klanjam se gospica. Je-li dovoljeno vstopiti Ptt
Pri vrtnej ogradi zagleda tujega gospoda. Črno, krasno oko se mu je žarelo,
ko je gledalo divno prikazen, najlepšo cvetico med cveticami. Črna, gosta brada mu je obkroževala lep, pravilno vrezan obraz in še bolj černi lasje krili so mu glavo.
Deklica je presenečeno zrla v tujo, a duševno uže znano prikazen. Takoj jo je spoznala. Da, to je bil novi gospod doktor* čegar imena pa še niti ne zna. V svojej zadregi je zlila vodo mesto na cvetice po svojih nožicah. Kako je bila vendar neumna! Jezila se je sama na se, na tega drznega, hudobnega gospoda doktorju, ki si upa nagovoriti njo — neznanko. In bi I je res hudoben ta gospod doktor! Kako se jo smejal njenej zadregi in pri tem kazal dve vrsti belih zob. Kako lepo je ;tudi znal gledati. Ona mu ni mogla pogledati v obraz. Povesila je glavico, da j zakrije sitno rudečico. Konečno, hvala Bogu ! pride iz hiše stara Jasika in pre-poznavši gmipoda doktorja stopi urno k vratam, odpre jih na stežaj in globoko se klanjajo pravi: „1'roniui, gospod doktor, le naprej". Saj ni bila neumna stara Jasika. Osramotila je celo njo, ki je mislila, da nekaj zna. Česa si bode mislil o njej gospod doktor ? Da je neumna, abotna. da ničesar ne zna. Istinito, prav ima. Kako je mogla biti tako bedasta in zijati v gospoda doktorja, ne tla bi bila odprla vrat
danes na domaČih pokopališčih v okolici. Tužno mi je bilo pri srcu ogledavšemu si skedenjski in barkovljanski mirodvor. Posebno v Skednju se vidi premnogo napisov v italijanščini na spomenikih umrlih, domačih Skedenjcev. Nekoliko manj jih je v Barkovljah. Renegatstvo okolice ali bolje nezaslišana okoličunska neumnost je toraj uže tako daleč zašla. Nekateri zaslepljeni okoličani ne privoščijo niti svojim dragim umrlim napisa v tuilej slovenščini ampak tudi tu hočejo pokazati svoje italijansko mišljenje. Žalostno je pač, da se postavljajo umrlim našincem spomeniki z napisom v tujem jeziku ter duši vsak spomin na njega rodni jezik — na oni jezik v katerem je prvič na zemlji spregovoril — v katerem jo prvič prosil svojo mater — kruha !
Toda, preč s temi tu/nimi spomini in oglejmo si nekoliko okolico v njenem narodnem sedanjem položaju.
Se je čas, da so stvar popravi ter se reši straža ob Adriji. V tem obziru največ bi lehko pomagala vlada, knja naj bi prisilila tržaški magistrat, da uraduje z okoličani v slovenskem jeziku, ter izdava i slovenske oglase, slovenske tiskovine.Vlada sama bi morala ustanoviti v okolici nekaj pripravnic za srednje šole kakoršna je pri-
K zborovanju je dojel podpredsednik gosposke zbornice knez Schdnburg. Zadeva ki se je v prvej vrsti obravnavala, ta jo bila primirje mej Čehi in Nemci na Češkem. Zahtevo zadnjih so v obče znane namreč: 1. nemški senat pri pražkem višjem sodišču ; 2. ločitev deželnega šolskega sveta. 3. ločitev deželnega kulturnega sveta ; 4. narodne kurije v deželnem zboru glede narodnih prašanj in 5. nemški oddelek pri nainestništvu. Toraj popolno ločenje Nemcev od Čehov. V kra-jeh, kjer prebivajo sami Nemci, imajo ti neomejeno pravico nastavljati nemške uradnike, osnavljati nemške šole ; v mešanih mestih nuj bi pa vladal ustrakvistični sistem. Kakor je videti, nemška gospoda na
Konservativna stranka na Francoz-kem se razpad«. Na čelu jej je Duval, ki noče ničesar slišati o Boulangcru. Mi-nolo sredo se je obdržavala velika sednica boulangistov v Montmartre, koje se je vdeležilo do 10000 oseb. Boulanger je izdal nov proglas na volilcc 18 okraja v Parizu priporočujoč volilcem svojo „pravično" zadevo. Proglas sklepa z klicem „Živila Francozka in njena ljudovlada*.
Na Laškem se gode čudne stvari Ko je minoli petek pop. minister Crispi s svojo hčerko se peljal v kočiji po ulici Caracciolo v Neapolju, vrgel je vanj neznan človek kamen ter ga močno ranit v brado. Njegova hčerka ga je obranila, da ga ni udaril tudi drugi kamen kojega je
Češkem kar ne more trpeti svojih drugo- j oni zlobnež vanj zalučal. Nek duhovnik narodnih sodeželanov temveč hoče bitij imenom Massari prijel jo malopridneža za povsem samostalnu. Pravi razlog in uzrok ■ vrat rekoč: sedaj mi ne vbežiš več, zlo-tetnu je pa le, ker Cehi ne puste do sebe terjČinec! Redarstvo ga je na to zaprlo. Pri nočejo, da jim tujec sodi pravico ter prevlada J izpraševanju zakaj je napadel Crispija, mej njimi. Hlepenje čeških Nemcev pa iz- rekel je: „Prišel sem v Neapolj učit so vestno ne cika drugam nego po prevladi arhitekturi; oče mi je nedolgo umrl in nad deželno slovansko večino. Josip II je ostal sem sain. Prodal sem polagoma vse pa, gospoda Nemci, uže davno pod zemljo I kat sem imel; iskal in prosil sem povsod Notranjski poslanec Ferjančič na shodu ' zaslužka a nikdo se me ni hotel usmiliti, dne 8. t. m. v vipavskem Trgu izrekel je Pripravljen stui bil početi kar si bodi, da pred svojimi volilci, da vlada grofa Taaffe-a! so le preživim, ali ta lačna dežela ni imela a svojim postopanjem poziva slovenske za-' mesteca za me. Slednjič sem sklenil ina-pravnica na Prošeku; slovenski živelj Ltopnike, da stopijo v opozicijo. Za- ščevati se nad Crispijem kajti on je edini naj bi se tu podupiral spoznal naj bi se, grt!bški „Obzor* piše o tej misli našega uzrok vsemu temu". Malopridnež se zove popolnoma ravnopravnim z druzimi avstr. ^iž. zastopnika: „Ako pomislimo vse kar- Emil Caporali ter je 21leten. Pri posled-narodi. Pazilo naj bi se na preveliko Ste- j koli dela grof Taaffe, priti moramo do njih izpraševanj i! je izpovedal, da je re-vilo sem privandranih Furlanov, podanikov za|<|j„čka, da njegova vlada ne zaslužuje publikanec ter je delal s premislekom, bližnjega kraljestva, kateri predstavlja v podpore Slovanov, najmanj pa južnih Slo- Ospičil je sam kameno, ki jih je treščil v mestu in okolici vsaj sedmi del vsega pre- 'Vanov\ Ni nam dobro pod TaBffe-om — Crispija. V zvezi je bil nekda z druzimi bivalstva. Enačili razmer bi pač Bismark govori se v obče, ali ako ga zrušimo (če republikanci.
v svojej državi ne mogel trpeti; okoličani ga mnre parlament zrušiti), na krmilo pride Odkar je nemški cesar obiskal rus-si morajo čestokrat iskati dela na tujem drugo ministerstvo koje nam bode manj kega cara pisalo se je uže na kose pisem v tem ko imajo tu Furlani ozbiljnega za-'prjjazm, 0(j sedanjega. Res jo to sicer, o povrnitvi tega pohoda od strani ruskega služka! Omenjamo samo okoličanskih iz- Lehko bi potem naleteli na mnogo slabše carja. Danes se misli, da ruski car seljencev v Ameriko v Braziljo. Vlada naj ministerstvo; oprijeiusi se pa opozicije, vendar pride v Berolin ali ta pohod ne bi tudi skrbela, da se oddajejo vsaj mala ministerstvo levico bi držalo vzbujeno in bode imel nikacega političnega značaju, dela okoličanskim podjetnikom in ne tujim živo narodno zavest Slovanov ter odločno Doba ni še določena. Kakor brzo javi jo iz Furlauom, da tako ostane avstrijski denar \n „eupogibno branilo svoje pravice. Česa Berolina je to tajna teh dveh cesarjev. Iz v avstrijskih rokah! Mnogo je v okolici flUlo nn boljšem z Taaftejem P Hotel je vsega tega je pa lehko razfiditi, da Ru-pridnih podjetnikov, koji bi se skazali V3e„, vstreči a nikogar ni zadovoljil. Kakor siji za Nemško ničesar ni mari in to se zmožne. Vse to navedene reči je prav zelo ubošeeku padalo so Slovencu in tostran- Nemške ne boji dokler Nemška želi pri-lehko izvesti, toda le vlada mora imeti skeiuu Ilrvatu drobtince od bogate mize. jateljstvo z Rusijo. Tudi o potovanju ru-resno voljo zato.	j j)„ja|0 80 fle nam nekatere koncesije a s skega prestolonaslednika v Pariz se mnogo
Slednjič moram še omeniti narodnih temi se je v sčn pogrezala naša narodnost govoriči in ugiba o posledicah, ki bi jo družtev, ki so se častno vzdržale navzlic jn naga zavednost. Kje imamo še izpolnene imela francozko-ruska zveza za Evropo prevelikim zaprekam.	nage pravične po zakonih utemeljne za- sploh, a določnega o tem potovanju bo no
hteve ? kje je borba za narodne ideale P ve še ničesar. Vsakakor se pa moč Rusije ; Ministerska spravljiva politika nam jih je in bojazen pred njeno silo po Evropi jako j skoraj da pokopala. Vedno še živimo a širi in boji so je menda najbolj železni j naše živenje jo bolj podobnu hirajočemu kancelar sam. Francozka si na vse kreplje lin bolehnemu človeku. Odkar obstoji ustava prizadeva pridobiti si simpatije severnega [ delujemo, moledvamo in prosimo ali še oroslana kajti tedaj bode njena večna su-Minolo nedeljo so zborovali v Pragi nemamo niti jedne slovenske srednje šole vražnica Nemčija mej dvema ognjema, češko-neraški deželni z a s t o p n i k i. j in še na obstoječih nemških bc nam na-1	Angležkem še vedno štrajka jo.
stavljajo ravnatelji tujega rodu; še vedno se Minolo nedeljo jo šlo 50000 delalcev' v in ga peljala v hišo, kakor je storila Ju-'mej nami nastavljajo uradnikom tujci in jolgej vrsti v Hydepark, Burns jih je pri sika. Kdo bi bil pač mislil, da se zna j sovražniki našega jezika in navad. Istra tem gj,odu po^j,^ da nehajo štrajkati ter tako lepo vesti ona starica. Tudi ona je j j« izveatno slovanska zemlja, dvo tretjini 8e ud„jn zahtevam in koncesijam svojih
— - ■ njenih prebivalcev so Slovani, koji se ži- gospodarjem.
lavo in krepko borč proti Lahom, — v j Predsednik bolgarskega sobranja S t o-tej deželi imenuje se deželnim glavarjem čio- j a „ 0 v Je v nedeljo umrl v Parizu kamor veka, ki niti ne urne slovenščine ni hrvat- je pred uokoliko dnevi odpotoval na raz-
Politični pregled.
Notranje dežele.
Ferjančiča je tedaj velevažna za naš obstoj in poslanci naši bi jo morali vzeti v dober premislek.
Bi vši namestnik Češke baron Krnu s
hudobna. Izvestno je to naredila, da jo osramoti pred tujim gospodom, Češ: poglejte, taka gospodična, pa še uljudnosti ne pozna. In deklici se prikažeti dve s vit I i solzi v krasno modrih očeh ter liki; ščine in je pri tem strasten pristaš laške j fttHVO-svitla bisera ronč ji po zarudelem licu, | stranke dr. Campitellija ! — Ali čemu bi
Gibčno stopa Jaaika vodeč mladega, j»dikovali ? Factn loquentur. Misel g. dr. gospoda v hišo. Uže sta na hišnem pragu. Zvczdana še vedno v zadregi in jezna gleda za njima. In zdaj? Gospod doktor se obrne, nekoliko postoji in jo pogleda, potem pa stopi v vežo. To jo še bolj u,ezi. Hotel jo je še enkrat zasmehovati, še enkrat videti njeno zadrego. Jezno vrže zalivalnik, steče v utico in glasno ihteč briše si te neumne solze, ki jej silijo v oko.
O ta doktor, ta doktor, df je moral priti tako nepričakovano. Nikdar več mu ne pojde pred oči. Skrbno bode odslej pazila in če ga bodo ugledala, hitro se bode skrila. Videl je ne bode nikdar, nikdar več ta hudobni gospud doktor!
(Dalje prih.)
DOPISI.
Iz Vipave, 10. septembra. [Izv. dop.]
bode nekda imenovan predsednikom vi-j(petjndvajsetletnicavipav8ke šjega vojaškega sodišča. — Baron Fejer- čitalnice.) Polnim navdušenja in spo-varv, minister za deželno brambo na Oger- | mj,jjajočim so na izlet v Divačo, vnetim skeni meni nekda odstopiti. Na njegovo j zft na4o aveto 8tvari prišlo nam je pred oči mesto bi v tHkem slučaju prišel grof naznanilo petiudvajsetletnice vipavske či-
Pejačovič.
Vnanje dežele.
Srbska kraljica Natalija še vedno hodi v Belgrad ne da bi bo bila za to še odločila. Časnikarji mnogo vedo o tem povedati kakor bi ta zadeva bila Bog ve kake važnosti v tem ko je mnogo družili
talnice. Potni les zopet v roke in hajd čez hrib k milim bratom Vipavcem.
V soboto popoludne bila je uže cela Vipava na nogah. Vidilo se je vsem, da so pripravljajo na nekaj nenavadnega, svečanega. In res pričakovala se jo veteranska godba iz Gorice, koja bi morala ob-stvari, ki so bol j važne, ki se pa puščajo' hoditi ves trg, kateri bi imel biti razsvit-na Btran. Vsakakor se kraljica menda \ ljen. A žalibog, ta nenavadna Blavnost se poda v Belgrad a ne ve se še dneva. Ini vršila na predvečer slovesnosti, ker radi
j Seda j se nabuja v Ode«i.
slabega sporazumljenja prišla je godita
1 prepozno. Ravno tako bi se moralo vršiti v nedeljo zjutraj slovesno privezan jo prekrasnega traku, kojega so podarile vrle vpnvske rodojjubkinje čitalniškej zastavi; a /vršilo so jo i to le tiho. Zatem smo šli v dolgej vrsti se zastavo v Log k slovesni sv. maši in pridigi.
Po končanem sv. opravilu pripelje se godba iz Gorice, koja izstopi v Logu raz voze ter svirajoč spremlja zastavo in dolgo vrsto vipavskih narodnjakov do čitalnice. Ob (!. uri zvečer obhodila je godba ves trg ter tako oživila in navdušila vse l Ob 7. uri bil je prostor kojega so napravili na prostem in tako lepo ovenčali, da je zgledal kakor hladna proBtorna ulica, ves napolnjen samega vipavskega ženstva. Gospodje so morali biti zadovoljni za dej in ob straneh. In res, prišla jo vsa inteligenca z cele vipavske doline, s Krasa, nekaj iz Notranjskega, nekoji iz Gorice in Trsta. Vzdigne se zagrinjalo in močen zbor vrlih pevcev zapoje: „Zvezna" v občno pohvalo. Na to nastopi g.čna A. Hribar ter krepko in gladko deklamuje „Prolog o petindvajsetletnici čitalnice", kojega je zložil pesnik vipavski A. Kostanjovec. Dekla movalka in pesnik sta žela burno pohvalo, kojo sta oba istinito zaslužila. Pevski zbor zapoje: „Pozdrav". Nastopi na to g. poslanec dr. Ferjančič, kateri se spominja v svojem govoru vstanovitve čitalnice, njenega napredka in obstanka celo četrt stoletja. Pač lepa doba, pravi govor-nik, bodisi v družbinskem ali javnem ži* vtnju. Spominja se tudi ustanoviteljev in podpirateljev čitalnice rekoč kako a'.j"j,,a je bila ustanovitev spremljena z. občnem navdušenjem. Danes ni več onega navdušenja kar so opravičuje s tem, da je zdaj Slovenija uže vzbujena in da rodoljubi pri najboljši volji ne morejo obiskati toliko veselic in svečanosti kolikor jih napravljajo sinovi matere Slave. Vošči slednjič še prav dolgega obstanka in napredka narodni čitalnici. Pevci zapojo : „Pjovajino" in slednjič „Zrinjski-Franko-pan", koje pestil so morali ponavljati na občno zahtevanje. Slava vrlim pevcem in njih voditeljem !
A tudi v bodoče se hrabro bojujte
Za narod teptani in njega obstoj,
Z besedo in z deli krepko pospešujte
Blaginjo njegovo in splošni razvoj ;
Za naroda slavo, korist in presveto
Delajmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto.
Zdaj pride najvažnejša točka, radi koje bi se kmalu ne vršila vsa svečanost to je igra: „Svoj k svojim". Vse priznanje zasluži res jezična Mica (g.čna A. Hribar.) To ti je stara klepetulja, katera se vede kot edina gospodinja v hiši, kar je gospodični jako pristojalo. Ubogi sodnik (g. A. Kostanjovec) bi bil kmalu pleBal kot bi nemški plevel Teodor (g, A. De-kleva) godel a prišel jo v pravem času gospod von Scherbl ter vse račune zinedej tako, da je gospa Berta (g. J. Dekleva> kar v omedlevico padla. Sploh vse osebe na svojem mestu, ki so svojo ulogo nepričakovano dobro izvršile. Kuj pa dva zaljubljenca Zora in dr. Slavec (g. Meržan) Ta ti jo bila v pravem pomimi splašeno dekletce, koje se drži vedno Mici za predpasnik. In on ? Tu pa naj si misli vsako dekle pied seboj krasnega mladeniča, koji jej zakriva vso srčno bolest in koji pričakuje živenja ali smrti iz dekletinih ust. Zagrinjalo pade. Med gromov i ti mi, živeli, slava-klici in rokoploski vzdigne se še enkrat, da se pokažejo izborni igralci, koji so bili vredni čestitanja. Med odmorom svirala je godba, in čas je tekel po bliskovo. Med besedo pride tudi več telegramov, slednjič pa najvažnejša točka za mladino namreč ples, ki se je potegnil do ranega jutra. Drugi večer dostavljala ho je svečanost ined petjem deklamacijo, govori in plesom do druzega dne !
Živeli vsi vrli rodoljubi in sotrudniki bivajoči v prelepi Vipavi 1 Dobrotno nebo ohrani Vas vso, da vsi dočakate prestavno petdesetletnico vipavnke čitalnice!
V Černemkalu, dno 11. sept. (I/.v. dop.) Slišal sem praviti, da se je Čitalnica, v Pasjivasi ali, kakor jo nekateri imenujejo, v Dekanih, zopet k živenju probudila. Ko sem pred nekolikimi meseci se nahajal po opravkih tamkaj, ozrem so tudi na poslopje, kjer je stal nekdaj slovenski napis „Čitalnica'4, ali zastonj se mi je bilo ozirati. Vprašam nekega dečka kje ju „Čitalnica", in odgovoril mije, daje ni več ter da je vse zaspalo. Jaz pa si mislim: ako je zaspala, morebiti se še kdaj probudi; Če je pa umrla, ne probudi se več.
Moja misel se je kakor vidimo uresničila; spala je in probudila se je vnovič. Dne 11. t. m. jo prijelo našo „Bralno družtvo" „Oglas" v dveh jezikih: slovenskem in italijanskem ter vabilo k veliki veselici. Iz vabila sodečemu zdelo se mi jo to prebujenje „Dekanske čitalnice
Sežane itd. tako, da je pokopališče bilo	sednik in tajnik podružnice, in g. inženir
čeloma polno. — Po dovršenom cerkve-	M. Ži\ic iz Trsta. Gospodje so se izrekli
nem blagoslov ljenju zapeli so pevci —	jako pohvalno o prostorih; trebitlo bode
bilo jih je kacih 20 — mile v globočino	le nadomestiti lesene stopnice s kameni-
srca segajoče nagrobnice in njih tužno-,	tirni kar poskrbi dotični hišni gospodar,
ubrani glasovi so milo upljivali na navzoče	Opozar jamo zopet Rojančane, da so prid-
občinstvo ter marisikogar do solz ganili, j	nejše oklenejo domačo podružnice in ta-
Na to nastopi č. g. Mandič in v krepkem	mošnji m slovenskim st ariše m, da vpišejo govoru na kratko omenja neumornega
trudoljubnega, požrtvovalnega delovanja	domače podružnice mesto
blažega pokojnika Zvaba na čigar gomili	patrie" na Greti, smo bili zbrani v obilnem številu ter poudarja njegovo žarko ljubezen do milega
o svojem času svoje otroke v otroški vrt
v onega „Pro-
Za podružnico družbe sv. Cirila in
Metoda nabrali so prijatelji v Dutovljah slovenskega naroda, kojemu je vstal de- slaveči odkritje spomenika Lovre Žvaba lalno zvest do prerane svoje smrti. Isti 5 gld. Srčna hvala.
Deželni zbor v Istri se snide koncem meseca oktobra.
Novo ustanovljenega pevskega druž-tva „Zarja14 v Rojanu spominja se v zadnjoj številki goriška „Soča" rekoč, „da je
narod mu je skazal svojo hvaležnost po-zdignivši ta skromen spomenik nad njegovim grobom, koji naj bode znak narodove hvaležnosti in spoštovanja do prebla-zega pokojnika. Mir njegove j duši!
Zopet so zapeli pevci in občinstvo se
, ,	. .	.....	. .	.... skrajni cas, da so se zaceli, nekoliko boli
res čudno: zaspala je v enem jeziku je ganjeno oziralo na nemo gomilo in vi- ' a, . A . . . . XT , , . . *.,	. , ,rJ .... ' ,. I . . ., .. . ( ....	gibati Slovenci v tržaški okolici. Nekdnj
a probudila se z dvoua! V eseliem vsporoai soko piramido, ki sedaj stoji na njej ter mo-
oglas in tudi tisk. oglasov in vabilnih list-jiilo v srcu milega Boga za dušo blažega pokov (Capodistria Tipografia Cobol-Priora) ^ kojnika. Slednjič se oglasi so oče ranjcega kažejo zadostno, da je udarila utrakvi- Lovreta ter ganjen po tolikem sočutju do stično pot. Prašam vas, Dokanci, čemu ^ svojega oplakanega sina, izrazi svojo srčno se klanjati tujcu, koji bi vse Slovence j zahvalo za blagovoljno sočutjo in ganljivo utopil v žlici vode, da predno izginejo iz (svečanost, svetovnega pozorišča? Zapomnite si vendar enkrat, slovenski rodoljubi, besede pesnikove, da:
Kdor no spoštuje se sam Podlaga je — tujčevej peti!
je bila rujanska čitalnica znana po vsej Sloveniji, a danes je ni več. Naj bi jo nadoniestovala in budila narodno zavest nova „Zarja", ki naj združi vbo slovenske sinovo v Rojanu in bližni okolici v truda-j Mcm !m okolici, naj bi se nekoliko popolno narodno delo". — Kakor slišimo je trudili v tem obziru. Pa vrli Škedenjci in
„Narodnem shodu v Di*a*i" ni ophzil pevskih zborov i/ Klanca in Borsia. Zadnji je došel peš nekoliko kasnejšo npgo Tržačani ter prikorakal pevajoč so /ustavo, IVI je tudi na travniku iu v jami vei"> slovenskih komadov. — S tem, da nesmo v poročilu imenovali rečenih pevskih zborov, nesmo hoteli nikakor razžaliti jih. Ostale pevske zbore, v kolikor jih ne-mo imenoma navedli, zastopili smo pod „itd-. To neradovoljno izpuščenjo radi sedaj poplavljamo ter ustrezamo opazovalčevej želji. Čast komur čast. —
Za goriško podružnico sv. Cirila in Metoda sta nabrala g. učitelj Bajt in njegova soproga, v Štandrežu pri Gorici ti letnic, 44 podpornic in 17 podpornikov. Tudi naše podružnice pri sv. Ivanu in na Greti bi gotovo lehko imele na stotine podpornikov kajti brez dvojbe bi več naših okoličanov radi darovali borih 10 kr. na leto za potrebne slovenske šob'. Za-vednejši sorojaki v okolici, vzemite si stvar na srce in nabirajte vsaj podpornih udov! To zadevo priporočamo osobito našim vrlim učiteljicam in zavednim učite-
zanimanje za novo družtvo zmirom večje, druge okoličanske vasi si ne bodo še
Mrak je uže legel na naravo, ko smo	r» . . . . , . ,	., , . .... . ? . . .	Dosedaj se jo vpisalo uže lepo število dese ločili živo ganjeni iz mirodvora, kicr	, . , , .. . ,, . ....
. . ,. . , I , T ,	lujocih udov, kop lehko sami učinjajo počiva blag prijatelj, sotrudnik, delujoč »	, . , A ,. ,
j ii u • * i ii r * » y	močan pevski zbor; tudi podpornikov
rodoljub in pisatelj — Lovro Zvab, čigar	. . , „.	. , • » . ™ .
' r .:	izvestno družtvu ne bodo manjkalo. Pred-
podobo smo zadnjič gledali na fotografiji | vdolblenej na spomeniku, pod kojim spi i večno spanje.
ložila so se uže pravila in nadejati se je, da družtvo kmalu začne postavno delovati
osnovale lastnih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda H
Hrvatski sabor v Zagrebu se otvori dne 1. listopada.
Učiteljstvu na Tolminskem, kakor poroča vrla sestrica „Soča", so od nekod
ter buditi zaspano, narodno zavest. Mi se strogo prepovedali, da no sme dopisovati Spomenik je^kake dva inetra^ v.soka tega jaUo ye8elimo iz raz|oga ker je R0_! politi6niro ljstom> 8 tem pft ^^ go_
ne dosežejo zaželenega uspeha, da prišle v javnost nekatere stvari, ki
DomaČe vesti. Piran!ida ,iz kraSke*a. kame»fl- N? jali mestu najbližje predmestje ter je naš ^podjene dosežejo zaželenega uspeha, da
Imenovanje. Policijski oficijal Ivan "J""" B)t0JI Vr®7'an T**™' T™ ,	l,ftrod V krnju v n8ivečjej nevarnosti, ne bi prišle v javnost nekatere stvari, ki
\t	•	i • . • slovenskemu pisatelju m prvobontelju, ro-	nanP11ii	..... ... . . . , .
Maurer je imenovan c. kr. pristavom in enemu y Dutovrah dne IG av 1852	^ naprej!	učiteljstvo teze in koje prenaša /, velikim
vodjem pomoćnih uradov pri tukajšnjem Jenemu v 'u 0VJa ne ' „„ ' i Iz Rojana nam pišejo: Rudeča „Pro zatajevanjem. Čudno, da se kaj enačeča
umrlemu v Dutovljah dne 1. sept. 1888. r, * • « • • i ,,. 4 . ..	. .. . . . . ., , , r.
j	M1i«i!„k! s«	. Patria" je ininolo nedeljo nataknila po odredi v slovenskem kraju. Ako bodo uči-
Rojanu in po Greti povabila, namreč belo telji molčali, začno govoriti neučitelji in
policijskim ravnateljstvu.
Duhovske spremembe v Goriškej nad-škofiji : č. g. vik arij iz Zapotoka Anton Terpin pride Podrabotin, na njegovo mesto pa č. g. Kodertnac; č. g. J. Kumar kaplan v Biljani gre za kurata-župnika v Lokve,
Postavili rodoljubi in čestilci
Spomeniti moramo še krasnega venca , ', .	, , . .	. ■ . . . , , , m
, * ...	, , ,	plakate po voglih s katerimi naznania, da tedaj tein slabse. Te prepovedi
ni n nun Ir Al A»it n/t /In Mnnnln iinlrn^AHrt	|T 4
iz suhih rož, kojega so darovale nekatere
, se te dni odpro na Greti otroški vrt ter
tržaške rodoljubkinje posebno pa, prekrasno „i;.!.* *	j -j
v J : : , f .	VttlM ondašnje starise, da svoio deco vani
na črnem zametu izšivan beli križ v sta- „... , m . .	, , ,
vpišejo. Ii oglasi so nain zdo kakor znani
na njegovo mesto pride č. g. Kralj novo- ^ ^ mašnik ; za Vederjan se sliši, da bode ime-
klcnej škatli podarjen od neimenovane
bi mi nikakor ne grajali, ako bi prišla od tržaškega magistrata. V Trstu imajo lnhonski učitelji pravo eelo izdajati Časopise in kaliti javni mir. Kdo so ne spominja zlo-
Vndrej Žuidarčič vikarij na
novan č. g. Gradišku ti. Tržaški „
vrlega tržaškega čujemo prvikrat prihodnjo nedeljo pri za-
Iz Krškega dobil je odbor naslednji brzojav : V miru počivaj, odkritosrčni
iz
-- nežnih src izdere slovenski čut ter
tamburaši* namreč oddelek ^Duša 'Tavrit™?' oko'nih^T kh Va"j° ^^ izdnjHtVa' Lfln8k° ,Gt° Sokola", nastopijo kakor	.	i • i i	' je tukajšnjih slovenskih delalcev po-
mož delujočih za probujo kmetskega na- .
„papir za muhe". Na njo naj bi so lovili naši nezavedueži ter zapisali svoje glasno kavko „Šalobnrde", pri kojej so otroke v ta otroški vrt, da so jim tamkaj sodelovali nekda edino učitelji V
Slovesno blagoslovljenje stolne cerkve v Serajevem se je vršilo minolo soboto z veliko vdoležbo cerkvenih iu posvetnih
bavnem večeru. - Izvežbanih je kacih	Probudi 8edaj"°
j , XT . , .	diteljev slavjanstva.
deset ui o ž, rSatančni program prinesemo v	J J
sobotni številki.
Tone For f i 1 a
šiljalo svojo otročiče v to tabriko Lahonov dostojanstvenikov. Katedralko je blago-in renegatov. Ker se pa kmalu odpre pri slovil mostarski škof Muconjič. Mej dru-nas slovenski otroški vrt, upamo, da, zimi se je vdeložil svečanosti tudi djako-se letos nikdo ne da zapeljati ter ne upiše varski škof Strossmaver, ki je titui >rni škof
Volitve v deželni in mestni zbor se Začetek telovadbe. Kakordoznajemo, svojo dece v omenjen vrt. temveč da po- Bosne, koji je bil na svojem potovanju v menda koj razpišejo, ko bode končano Pri6no 8e "ktobra tržaškega „Sokola" &»ka, da se tu odpre domače slovensko j Serajevo povsod radostno pozdravljan.
pregledovanje volilnih list iu zadeva dru- telovadno vaje za odrastlo in za fantiče od zabavišče, kjer se bode mila naša deca'Pred eerkvo je bilo do gov. V ueji minolega petka je sedanji neopravičeni mestni v bor sklenil biti dosleden svojemu dosedanjemu stališču — za- Prl
8000 I metov,
------------1	—J---------- ---- "	»tUB -	'' ' . ■ " JV	UM
12. leta. Kdor tedaj želi otroka vpisati ueila spoznavati iu moliti Boga, privadila koji so čakali prenosa _ __________
letošnji tečaj telovadbo naj se oglasi marisikacemu koristnemu delu ter se na- \ En batalijon peščev je streljalo. — Da slugi v „Čitalnici", ali pa v »Del. podp. vadila spoštovanju do starišev — v svojem [ se si ozna zlobuost nemških in laških čas*
lahonske strašila prilepljena po zidovih in
nikati namreč drugom volilno pravico, družtvu". Odbor ^Sokola" bode to leto jeziku ne pa v tujej neumljivej laščini. Ko J nikarjev prinašamo tu telegram i/. Beča v Odlok iuini3u-ist\a notranjih zaduv, s ka- naročil rudi n,,k,0 »«vega potrebnega te- eeni v ponedeljek slučajno šel po Rojanu! nedehskem „Mattino* glede zadeve mej terim so mestnemu zboru nalaga, da mora j»vadnoga orodja posebno za fantiče. Te- videl sem kako je burja razmesarila te nuncijem Galimb« rtijem in StrosMiiaverjem
o kojej smo zadnjič poročali. Evo ga: „Nuncij Galimberti se ni hon I podati v Serajevo blagoslovit novo preatolico samo radi tega ker so jo hotel Strosstnayer slavnosti na vsak način vdeležiti, ampak tudi za to ker je slišal iz verodostojnega vira, da hoče StrosKinayer vporab ti svi»jo potovanje agitatoričnim namenont v jako dvomljivem smi-lu"! — Slovanski škofje in duhovniki sploh so luškim in nemškim slovanofobom zgolj nevarni „pans!arjstični agitatorji" in zatiralci. Ali v svojej siedi ne vidijo stiastnih možev, ki spadajo tudi k višjim cerkvenim dostojansti mikom, ter povsod dru/ega ne vidijo nego Lahe in Nemce. S praznim strašilom panslavizma dajo se morda strašiti šo vrabci iiu strehi ne pa razumni krogi. Medeci, cinate vos ipsos ! —
Vreme zadnje dni se čudno spreminja.
V	tem ko smo imeli minoli teden do gorkote, v ned< ljo ponoči je jiaola temperatura na 8° in Se vedno je mrzel zrak.
V	nedeljo po noči so je prvič pokazala burja, ter napravila znatne škode po vinogradih, lomeč mladce in otresajoč jagodo in grozde. Morje je bilo jako ni mirno.
spoznati „konsorte" za volilce, jo mestni ,0'«dni dnevi iu ure določijo se pozneje,
zbor vzel neznanje ter zadevo poveril mest- da so upiše v ta tečaj precej-	vratah in hvaležen seui bil Bogu, da nam
neuiu magistratu v preiskavo in ne, ka- Sne š,cvil° telovadcev, osobito zato, ker	je 8ama burja odnesla te nebodi jih treba
kor je bilo pričakovati, posebnej komisiji l°lovadba telesnemu razvoju posebno ugaja,	plakate, koje naj bi gospoda Lahoni rajši
voljeni iz svoje sredo. „Drugovi" so se moj ! Velik bronen kip slavnega hrvatskega	razobesili tam doli v Umbriji in Italiji
volilce istinito vpisali, bedaj bode pa lahon- kiparja L R e n d i c a predstavljajoč dalma-	sploh, kjer vlada prava „mizerija" — ne
ska gospoda presojala, kou.u pripada vo- tinskega miniha-pesnika Kačič-Mijošića,	pa tu po nepotrebnem denar proč metali
lilno pravo in kdo jo je uže davno zgubil, koji ee postavi na njega spomenik v Ma-	ter širili tod idejo in težnjo po lačnej ita-
Naraviui ju, da bode magistrat gledal,' karski je bil razstavljen do včeraj v pri-	lijanskej domovini. Koliko bolj bi jih zahvalili
da črni več drugov zopet zbriše pod to ali zemskej sobani mestno borze (Dorsa Vec-	lačni bratje v Italiji, ako bi jim posijali
ot:o pretvezo. Saj mu je to lehko : v rokah chia.) To jo nov umotvor slavnega ki-	dotični denar, nego mi tržaški Slovenci,
parja, ki |>redstalja častito podobo dalma-	koje vi brez uspeha in zahman navdušu-
tinskega narodnega pesnika in rodoljuba,	jete za laško škornjo ! Opazovalec.
Nadvojvoda Ivan se je podvrgel skušuji |	Ustanova „Franc Josip I." Mestni
za ladji nega trgovskega kapitana.	magistrat razpisuje natečaj za podpore
Nezavednost na Greti. Kakor čitamo	ubožnim udovam. z otroci, delalskega
vremenu odšlo jo iz Trsta kacih 40 oseb v tržaškem babniku „II Piccolo" vpisalo	stanu iz ustanove mestnega zbota v spo-
večiuouia odiidnih rodoljubov iz mesta, se jo v lahonsko zabavišče na Greti uže	min 40 letnice oesarjeve. Podpore znašajo
mej njimi tudi več pevcev. Na Opčinah so 116 otrok. Najbrže je ta deca nekaterih	od 30—72 for. ter so namenjene poštenim
nas čakali vozovi s kojimi smo ali dalje malosvestnih delalcev na železnici in sploh '	udovam z deco, spadajočim delalskemu
ima sukno iu škarje ! — Vsakakur so volitve pred vratuii iu treba naui je buditi da „ne pademo v skušnjavo !"
Izlet na grob pok. Žvaba. V nedeljo popoludue pri precej ugodnem in hladnem
kojih domovina je — kruh in, stanu in vživajočim tržaško občinarstvo.
Prošnje do 30. t. m. pri mestnem magi-Vjstratu. V istih jo dokazati udovstvo ; da
do DutovulJ. Mnogo njih jo šlo tudi pes;	tujcev,
drugi so se pripeljali v kočijah ali po že-	denar. —
leznici do Sežane iu od tamkaj peš v JJu-	j Slovenski otroški vrt v Rojanu.
tovljc. V Dutovljah se je izletnikom pri-	pondeljek 16. t. m. je pregledala dotična'je pokojni soprog bil delalec; pridjati jim
družilo več učiteljev in druzih izurjenih	komisija prostore namenjene za otroški ubožui in nravni list in trž, občinarstvo.
pevcev iz Krasa. Prišlo j« tudi mnogo	vrt v Rojanu. Razun od magistrata po-' Nek opazovalec nam piše, da poro-
prostejšega ljudstva iz Tomaja, Koprive,	slanih gospodov bila sta navzoča pred- čevalec v naš list v svojem poročilu o
govorice gredo <>d ust do ust in tudi ča-sopisi prinašajo take senzacijsko vesti, ter vsnemirujejo ž njimi brez uzroka malo-vedno ali prelahkoverno ljudstvo. Čudno je pri tem, da tako govorice zadevajo vsako leto skoro vedno iste slučaje
Dva čelflfc, ki sta veslala iz Milj proti Trstu napadel je vihar sredi morja v Miljskem zalivu ter jih prevrnil. Osebe ki so bile v njih so se k sreči rešile na parnik „lion" in na skedenjsko obrežje. O družili nesrečah ni slišati.
Nove repetirke so se zadnji čas podelile vojakom tretjega kora ter se sedaj ▼ tem kom obdržavajo vojaške vaje, da •e možtvo in rezervni častniki navadijo manipulaciji z novimi puškami. Ko se jo to uže zgodilo podelijo so repotirke vsem k temu koru spadajočim brambovskim četam. Prvi »dobi repetirke ljubljanski bram-hovski bataljon št. 5, namreč uže v prihodnjih dneh ter bode njegovo možtvo koj poklicano k sedemdnevnim vajam.
Ples na prostem, kojega so priredili nekateri Italijančiči minolo nedeljo v Bojanu, se je izvršil z velikim „tiaskom". Vde-ležbe radi nestalnega vremena je bilo prav malo. Osobito nas veseli, da »e tamošnje slovensko občinstvo za te lahonske burke prav nič ne zmeni. Radi prepičle vdeležbe in nastale burje je vsa „veselica" končala uže ob ii. uri zvečer. Le sem ter tja je bilo videti kako mestno „zijalo" in raz-posajono deklino, kakoršnih o takih prilikah nikjer ne manjka.
Požar se je vnel v soboto na skednju kampanije Baneli na Vrdeli ter uničil mnogo sena in slame.
Kolera se znatno širi po Mezopota-niji v Arabiji.
Mejnarodno elektrlcitetno družtvo,
čigar glavnica znaša uže tri milijone goldinarjev nameruje vpeljati na Dunaju kot osredni svoji postaji, električno razsvetljavo. Za to razsvetljavo je namenjenih j Kreditne delnice —-----
20.000 gorečih svetilk čijih stvoritvena! London 10 lir sterlin----
vzmožnost se lehko poviša do 100.000 svetilk. Elektrika se bode vporabljala tudi t obrtniške namene.
Visoka starost, v vasi Kilmarnoh na Škotskim prebiva 'J00 oseb mej kojimi 73 jih je doseglo dobo 77 let, 30 več nego 83 leto, < njih presega 90 leto in 40 jih jo doseglo 100 letno starost. Vaški cerkovnik ima 94 let, vendar je pa fe; vednu vesel in čil ter opravlja svojo službo Za to visoko starost se imajo zahvaliti iiekda do brej vodi in čistemu tamošnjemu zraku. Kdor hoče tedaj doživeti visoko starost, naj se potrudi v Kilmarnoh!
8t. 110.
Razpis službe.
Pri podpisanem uradu je izpraznjeno
'» 9e	mesto pisarja z mesečno plačo tridesetih
sučejo tudi okoli istih krajev in celo istih	goldinarjev katera bi se v slučaju posebno
oseb in redko kedaj je slišati kaj novega,	spretnosti in marljivosti s časom primerno
Zdaj pravijo, da se je delavcev lotila huda	povišala.
griža, ko s, v nekem vinogradu škropili	™orflj° >!« popolnoma vešči
° ,.,,iTi «.«i	nemščini in slovenščini toliko v besedi ko-
trte; zdaj, daje kak deček obolel, ker se	||kor v pj9avi • „ 8e bo pri efmki spo8ob.
je nazobal poškropljenega grozdja ; drugič	nosti dala prednost tistemu, kateri ima
se sliši o celi družini, da se je strašno	najlepšo pisavo.
Sejm v Tominu
za živino, poljsko pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago itd. bode na sv. Matevža dan 21. septembra in na sv. Jurja dan 23. aprila vsako leto,	2—2
V Tominu, 10. septembra 1889.
Županstvo.
Pošilja blago d"bro spravljeno in poštnina prosto!
slabo počutila po takem grozdji in zopet drugod so poginile živali, koje so se slučajno najedle z vitrijolno zmesjo pomazane piče — in ne daleč od tod se nahaja celo kmetija, kder — kakor pravijo — pogineti vsako leto redno po dve kravi, če ne več, vsled enacega uzroka.
(Konec pri h.)
JListnioa uredništva
Na brezimemi pisma in dopisnice navadno ne odgovarjamo. Ker smo pa vdobili neko prav sitno, sitnejSo nogo so jesensko muhe, izjavljamo tu, da je „imes* ki se nam v mej očita čeloma neopravičuna in neutemeljena. Tića se pozna po petju; enako tudi brezimnega „srčnega" dopisni-kurja, ki zliva svojo osobno j o z o na nemo dopisnico. Prodali našega lista so odprti vsem dopisnikom, ako sn v njih člnnkah obravnnve pravične zadevo, ter merijo v narodno korist Nikakor pa nočemo vanje sprejemati neosnovane gnjo in nmnničonju. Čast komur rast neglede na njegove zasebno misli.
Duuajska borna.
17 Keplelubrn Knotni drž. dolg v bankovcih — — gtd. km 4Tj
Vjsokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod iu orodja iz čistega srebra, klneš-kPK» srebra in iz medenine najnovejšo oblike, ko*
monstranc, kelihov, svetilnie in svečnikov
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodini dn so dolo prepusti mojemu ukusu, bodisi d,« t-o mi je predložil načrt
is 24 Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, nliea Morelli št. 17
Stare reči popravim, tor jih r ognji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi Idagovole poslati iste iiefraiikovmie.	—.j8
i'osilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
„	v srebru —	—	—
Zlata renta — — — — — —	-	—
5°/0 avstrijska renta — — —	—	—
Delnico narodne banke — —	—	—
Francoski napoleondori — -C. kr cekini — — — NemSko marke — — —
84 HO 110 0"» IM.00 911.-8,J5 3o 11) f>5 9 48V> 5.68 68 HO
2—3
GOoUoaarsRB 11 trsovinsKe stvari.
Bakreni vitrljol v trtoreji in javno zdravstvo,
Spisul lv. Uolle, ravnate j c. kr. poskiiftalisča za sviloicjo in vinarstvo v Gorici.
Po mnogih skušnjah, ki so jih naredili v preteklih petih letih na Francoskem, v Avstriji in v Italiji, bi se moralo mi-
Preporotfa se
LEON1DA MELINGO
agent z lesom.
Vdobi se ga na borzi („Tergosteo*).
Pristni logaški semeiski
pošilja v vrečah po 2 in "> kg. proti poštnem povzetji i—5
Franjo A r k o
v Dolenjem Logatci
Logaški zgodnji grah znan je v obče kut najzgodnejša vrsta in jako rodovitna.
Prošnje naj se semkaj vložijo do konca septembra t. 1., katerim je priložiti:
1.	spričalo dobrega obnašanja.
2.	krstni list.
3.	v obeh jezikih lastnoročno spisani obrazec.
4.	spričala o dosedajnem službovanju. C. kr. okrajno glavarstvo Tolminu,
dne 14. sept. 1889.
C. kr. okrajni glavar:
Marenzi.
Štefan E. Melingo
patentirani mešetar in zapriseženi, si rond* nttento ii p. t. Pubblibo interossato sut razsojevalec z lesom 3—1!	§ fion, le Mttimanaie
v trstu, uiica deiis acqus n. 3. La Rivista Mercantile
anno "V.
che esce iti Triciste ogni Venerdi a ure 5 poni.
Quepto periodlco (■ divonnto indispniisahile ad ogni commerciante e possessore tU beni rurali
14 le« .,.r d0Tr.il I. gio.oo.ijo pre'^ideo ! J-1"..FJ^llff^JSSSCtti
z dobrimi solskimi spričevali, želi stopili c »piriti, Olli, Pel lam i e Vallonee, Farine *
kot učenec v prodajalnico na deželi ali v Crusche, Crisuntemo e Somninclii, Lc^nami.
mestu. — Več se zve pri upravništvu Risi, Frutta, Bnrro e Uova,BoKZoH, llestlaml
3-3	„Edinosti".	Fora«gi ecc.
I Detto giornnle puhblica innoltre
La Rivista Ufficiale de! Mercato
(II Trieste
coIIh Not« delte Vendite, il prcz/.o corronte Uffi-c'nh,<lf!"0 Morci compilatoda'.lu Uireziono di Borsa, ,	"" nonclič umi Itasegna doi prinoipali artiooli sui
sakovrstne mozke	morcati forestieri, ed infino un
Gazzettino vinieolo settimanale
utilissitno ni commercinnl i in Vini, Vitioultori, Albergatori; Osti, Traltori, con Reiazioni sut Com-merclo vinieolo in Austrla-Ungherla, Italin. Franola. oeo. eco. Ahlionaiuento per un annn : l'er Trieatc fior. 3.— por la Monarchia Austro-1'ngnricn lior. 3.60 por 1'Estero framhi 10. Semestre in propr.rzione. Gli Ufficl del Giornale trovansi in Via Nuova Nr. 20
MLADENIČ,
NAZNANILO.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da izvršuje vsakovrstne i obleke po najnižji ceni.
ANTON JERIC
krojač.	4—5
V ulici Farneto številka 18. I. nadstropje.
Osem svetinj.
Najbolj ročne harmonike
si- 1., 2. in H. vrstami tipk, orke-ster-harmonike /. jeklenimi gla sili in usnjatim mehom, lastnega
Št.
:>:>8Š.
i.P.
L' lUilitu, di tpi^sta pnb- lici.lione č faci e izdelka, kakor tudi glasbila vseh n compri-iid^rhi No Bi coi.siJ ra rh« tnlvolla vrst: vijoline, citre, pisčule, kla- una s>la info'mazione pno recart* vanhiggi rinete, trompete, lajne, orgljice tuli da compeiisurn largatnelit« il mite prt zzo r. okretalom, ustne harmonike, d' abhon .niento.
okarine, lajuice, aristone, or-	_______________________________
Kljice za ptice, albumi z godbo, kozarce za pivo ■	■ i•■ •
in vino, necoHurje :.u damo z glasbilom itd. v Lfl 1 1113.16 06113 OBlICB UfllOVI tvornici harmonik	'JO—fl	TK1E8TR
Ivana N. Trimmel-a oco"l,a clwl0Cutni lli ""n<!8
na Diuiuji, VII., Kaiserstrasse 74. a) Accell'i irrsumeiiti in Conto cori'eulc, uUhonmulo Ceniki zastonj in poštnine prosti.	, fell raNCONOTE: PER NAPOLEONI:
Hw;„ c. preav d i H g ni
ail u/	12
'S 10	"
3' „ a 4 inesi finso
r a « B „ 3»/< , »8 .
2',t°/0c. preav.di 2'1 g.ni
m .,"»0 „ «'/. ■ » " ,UCsi d /g n (i n »	*
Nu deželni vino-, sadjere.jski in pnlicdelski šcili na Grmu pri
sliti, da so m razkadile vse bojazni, da! Hiidolfovciu, — z dvoletnim poučevanjem in slovenskim ućnini jezikom, bi utegnila nastati kaka nevarnost javnemu j— izpraznjenih je
7 deželnih ustanov
zdravstvu vsled vporabljenja bakrenega žveplika v boj uprnti Peronospori.
Sulle lettere di versnmento in circo-lazione and)it in vigore il nuovo tasso d" interese a d a tare dal 13 e 20 Maržo a seconda del rolativo preavviso.
In Banco giro abbuouaudo il 23 '4°lo ia-teresse annuo sino a qualunque sonima; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso
'	*	1	.	.	'»11	1	|. o U(t!IUYU»IUIIi »iinr »i i.	ti Vinici »nau
V rem;ci zagotavljajo najveljavniši za prihodnje šolsko leto 18811/00, katero se pnene dne 1. novembra l^aj. 0|,5qUe. Importi maggiori preavviso avanti urniki na podlagi natančnih preiskav pro-	Pravieo do teli ustanov itnajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vino- |(l iJorsa. — Conferma dei versamenti in
kemiki na podlagi naiančnili preiskav pr docente in konsumente, da se ni prav nič
gradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vodenja in so apposito libretto.
bati, da bi se v grozdju ali v vinu takih iz dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko Solo. Prednost imajo taki kmetski, Conte^/la P^r tutti i versamenti fatti ..	i -i ' i i	i i m •	iti i	• i ' ,	a oualsiasi ora d ulncio la valuta del mc-
Irt, ki so se t-kiopile z bakreno-apuena j sinovi, od katerih je upati, da se bouo potem na svojem domu s kmetijstvom, (j0^jm0 gjorno
vino- in sadjerejo pečali.	j A*mwepei pmpti conentinti Tineasao
U renči z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk'jj conti di piazzn, di cambiali per Trieste,
zmesjo, naliajalo toliko bakra, da bi ško dilo zdravju. (Jo ae je tudi jako občutljivim kemičnim reakcijam pokazalo kaj take rude. bila je njena množina izginljiva, manjša nego desetinka miligrama v litru vina. Proti takim množinam se neso vpirali niti zdravstveni specijalisti, niti moralične skupščine, uiti gosposke, kojim je skrbeti za javno zdravstvo, pa tudi neso imele
do 50 kr. na dan za in 2. eksternisti,
v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbeti. V solo vsprejemajo se tudi: 1. Plailljnči ueenoi, kateri plačujejo po hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo
do dne 20. septembra 1889
povoda, da bi bile postopale s P^poved-' ^^. vodstvu ^^ v||| sadjerc,8Ue in poljedelske Sole na Grmu
tiimi naredbami. bkropljen e z bakreno- . , 14,
'	pri Kiidoifovem.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali
obiskovane srednja šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem
zdravji in župnijsko spričalo o lepem vedenji.
Prošnjam /.u vsprejem proti plačilu priložiti je revorz ali obvezno pismo Btarišev, oziroma oskrlmikovo, zadevajoče vzdrževanje učenc.n.
Od dpželnoi>;a odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 5. septembra LSS9.
Vienna, Budapest ed altre principali cittJi, rilascia loro assegni per ipiestc pia/.ze, ed accorda loro lafacoltadi < lom i ril tare. elTetti
apneno zmesjo se je začelo v kratkem povsod izvajati in ni dalo nikdar priliko tožbam in tako ao praktične skušnje potrdile zagotovila viščakov.
Pri vsem tem se raznašajo vsuko leto vesti po deželi, da seje ta ali oni ostrupil, ker je zoba! grozdje, ali pil vino z bakrenim vitr<joli m poškropljenih trt, in take
I.iiHtnilv pol. (iružtvo „Edinost'1.
Izdajalolj in odgovorni urednik Julij Mikota.
j-. presso la sna cassa fmneo d'ogni rpvsa per Kl i
b)	Sfinairica fleWac<ptinto c <lell<i w h tlita di effetti pubblici, valute e divise, noiicbe deU'incasao di astrimi, cambiali o coapona, verso 1 [s°[o prov-vigioue.
c)	Accorda ni propri cnmmittenH la fa-colh) di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis rincasso dei eoupons al la seaden/u.
d)	Vende le Lettero di pegno 4S°|0 e r>°|0 della Banca Conmercialc Unghc-rese tli Prut o le lettere di pegjno 40]0 deli' i. r. priv. Banca Ipot« earia uu-striaca di Vieana.	—24
Trieste, 8 Maržo 1HHH._
Tiskarna OoloilC v I1 ram.