Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Narečnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija, Poljanska cesta h. štev. 32.
Vredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Političen list za slovenski narod
Po pošti prejemali velja:
Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — ,, Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan" velja 1 gl. več na loto.
Posamezno štev. veljajo 7 kr.
Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob '/,6 popoldne.
Dunajski vseueilišeniki.
(Konec.)
V pondeljek 29. oktolira otvoril jo prof. dr. Maassen, lanski rektor, svoja predavanja na novo zgradjeni dunajski univerzi. Nemški listi a la „Neue freie Presse" in »Deutsche Zeitung" z vso svojo zaslombo najeli, podkupili in podšuntali so jako zdaten del dunajskih židovskih reporterjev ali pisačev, ki so v zvezi z vseučiliščniki nemške narodnosti, Slovanov ni bilo med njimi, na kar naše čitatelje posebej opozorujemo, napolnili prostore pred univerzo in v njej. Po hodnikih bilo jih je vse polno.
Profesor Maassen napravi primeren nagovor in nekoliko omenivši vlanske vseučiliške nerede jedrnato povdarja, da naj bi se prekrasni prostori nikdar do neotesanosti 110 omadeževali, temveč vedno služili temu, čemur so odmenjeni, f. j. prosveti in omiki. V tem trenutku odpre židovska druhal široka usta in „na zdar" in „vyborne" zavpije. Kakor bi se bil pekel odvezal in po svetu všel, zarohnela je zbrana množica; kričanja, zabavljanja, sikanja in pereat-klicev ni bilo konca ne kraja. In zakaj to vse? Za pravico in resnico. Prof. Maassen potegnil se jo lansko leto, kakor smo že omenili, za češko šolo na Dunaji, ker je njeno potrebo spoznal in sprevidel, da imajo Cehi pravico za svoj naraščaj šole v svojem podučnem jeziku zahtevati. S tem svojim priznanjem resnice in pravice zameril se jo pa Maassen, sam trd, toda pravičen Nemec, vsem levičarjem in židovom, kteri so učiliščnike na-šuntali, češ, nemški narodnosti se po ustanovi češke učilnice na Dunaji, o kterem so jo žo sam Bismark leta 18(14 proti zbranim diplomatom izrazil, da nije nemško mesto, grozna krivica godi; v nevarnosti so, da sc pogube. Kaj je pač laglje nego mlado kri zapeljati? Vseučiliška mladina jela je razsajati, da je bila groza — ne — sramota je bila! In še letos mu niso mogli levičarji lanskega greha (?) odpustiti in od tod toraj grdo in za višje razumništvo, v ktero se vseučiliščniki s ponosom prištevajo, jako sramotno postopanje in razgrajanje.
Človek bi mislil, da se bodo vendar drugi tovariši njegovi za zasramovanega učenjaka potegnili, a toda — kaj še! Bes je prišel letošnji rektor Eksner, ko so razsajale! žo vsi hripovi postali, in djal: »Gospodje, ste že dosti vpili, mislim, da Vas je tisti, komur je bilo namenjeno, vže razumel". Mi le vprašamo, ali so to besede moža, ki je od presvitlega cesarja postavljen, da čuva red v vstavu, na kterega vsa monarhija s ponosom gleda? Vžo smo mislili, da je Maassen osamljen, iu — pogubljen, kar se oglasi mož, ki jo tudi na glasu učenjaka in vseučiliščnikom levite bere, kakoršne bi se jim bile od rektorja spodobile.
Eekel je, da brez mere je sramotno, kar vseučiliščniki počenjajo in da on 110 bo tako dolgo ničesar predaval, dokler bodo trajali kravali, kajti čuti se z Maassenom vred razžaljenega. Jako mu jo žal, da se mu je poprej po robu postavljal in očitno priznava, da ga je sram, ker 11111 je lansko leto nasprotoval. »Mlada kri ste, pravi profesor Lorenz, in to vam daje pravico do norosti. Jako se pa motite v možu, kterega ste tako grdo osramotili. Jaz vas zagotovim, da je profesor Maassen največja dika dunajske univerze in po pravici vam povem, da, kar se učenosti tiče, mu nisem vreden jermenov odvezati. Tudi vas smem zagotoviti, gospoda moja, da, ko bi bil jaz rektor in bi se bili za časa mojega rektorata taki škandali napravili, bi vam bil že pokazal, da bi bila velika množica izmed vas ojstro kaznovana. Le pomislite, gospoda moja, če bode to dalje trajalo, da bode poduk v tem semestru prenehal in koliko jo za vas semester vreden, vam je znano. Odločno vam povem, da ravno tako, kakor bi v gostilni ne predaval, tudi tukaj ne bom, dokler se bodo prekrasni prostori sramotili. Jako žalostno je, če mora mož, kakor sem jaz, ki jo že prag v petdeseto leto prekoračil ter se z ljubeznijo in požrtoval-nostjo učečo se mladine oklenil, še takih reči doživeti, in čisto nič se ne bom pomišljeval, če bode zasramovanje še daljo trajalo, da odstopim in prosim za pokojnino, kajti pod mojo častjo zdi se mi podučevati na vseučilišči, kjer je prost poduk v nevarnosti".
To so moške besede, ki pa tudi niso svojega namena zgrešile. Kakor v grobu bilo je tiho, ko je Lorenz s tresočim se glasom zbrani mladini govoril ter dosegel, da se od tedaj neredi niso nič več ponavljali.
Na čast slovanskim vseučiliščnikom bodi priznano, da se niso škandala vdeleževali, temveč še po svoji moči se za žaljenega profesorja potegovali. Najbolj surovo obnašali so se dijaki in reporterji židovske narodnosti in tu jo vzrok, zakaj da »N. fr. Pr." in pa »Deutsche Zeitung" škandal odobravate, ko ga najmanjši provin-cijalni listič obsoja Ves škandal, ki je tri dni trajal, bil je naročen, če hočete — plačan! Židovski tisek je zopet jedenkrat sveto svojo nalogo zlorabil, kar se 11111 sicer na dan po dvakrat tudi primeri. Naj nam kdo vzrok naznani, zakaj je škandal nastal? Se »N. fr. Pr." ga ne ve! Židovski tisek, po čegar melodiji znaten del dunajskih vseučiliščnikov pleše, zapeljal in našuntal jih je, da so razgrajati začeli in provokaterji imajo sedaj škandal, ki je čast dunajske univerze grdo skalil, na vesti, naj si še tako roke umivajo; vse skup jim nič ne pomaga!
Gospoda, med ktero je po svojih škandalih v državnem zboru glasoviti Schonerer glavno ulogo imel, sklicala je duhove, kterih se zdaj znebiti ne more iu dijakom možgane zmešala,
,da se jim ob vsaki priložnosti o političnih mučeniških kronah sanja, kajti oni za trdno mislijo, da jim je naloga osvete za zatirano nemštvo izročena in pri svoji kratkovidnosti ne zapazijo, kako se z zdravim razumom kregajo in ob kazenske paragrafe zadevajo. Žalostno pa je za stranko, ki se takih pripomočkov poslužuje.
Za trdno se nadjamo, da bode akademični senat vajete bolje napel. Ravno tako zdi se nam primerno, da se profesorju Maassenu za-dostenje o polni meri in razžaljenju primerno skaže, in da se rogovileži ojstro kaznujejo. Se večje kazni vredni so pa provzročevalci, da si tudi so sedaj razun paragrafovoga okvirja. Skrajni čas je, da se odpravi mlakuža, ki okužuje učečo se mladino na Dunaji, in pred vsem se mora skrbeti, da se mladež uči, ne pa politiko vganja, in vlade skrb naj bo, da se enkrat za vselej zabrani zapeljevanje mladine k političnim namenom. Kje da je mlakuža, po najnovejšem položaju pač ni težko uganiti. Kakošnega sadu se je od take mladine nadejati v praktičnem življenji, se tudi laglje pove, kakor pa to, kakošno vreme bomo danes teden imeli. Dunajska »alma mater" slovela je po vsem svetu, nemški liberalci pa že za to skrbijo, da bodo ljudje o njej govoreč z ramami migali. In kaj pa je te vrste ljudem do tega, kako se o naši skupni domovini v inostranstvu govori! Samo da imajo škandal, pa so srečni.
Ogerski državni proračun za 1. 1884.
Ako se deset let nazaj ozremo, vidimo, da je državni trošek na Ogerskem leta 1874 znašal 238 milijonov goldinarjev; za leto 1884 postavili so ga pa s 329 milijoni v proračun. Kdor denarne razmere naših sosedov z bistrim in vajenim očesom opazuje, kdor razne finančne račune madjarsko vlade s taktičnim položajem troška in s centralnimi letnimi obračuni primerja, pride do prepričanja, da mora madjarsko gospodarstvo v finančnem oziru, ako se bo to tako dalje delalo, v najskrajnem času popolnoma propasti, da mora do državnega poloma priti. Nikakor se Madjarom dosti naču-diti ne moremo, kadar jih opazujemo, kakošni mojstri da so oni, kadar velja pravo in ponarejeno resnico predstavljati svetu. Ni ga še bilo letnega obračuna in proračuna za bodoče leto, da ne bi bil ogerski finančni minister svetu s črnim na belem, kjer je velikanskih številk vse mrgolelo, dokazati skušal, da se je Ogrorn posrečilo do tamkaj prispeti, kjer se v državnem gospodarstvu ravnotežje začenja. Komaj pa je leto pri koncu, vže je ogerska država s koškom na roci na denarnem trgu in nič manj nego 50 milijonov goldinarjev na posodo išče. da primanjkljej pokrije. Finančni minister si sicer z najboljo voljo na vso moč prizadeva.
(la bi svetu dokazal, da so inadjarske finance v najlepšem redu. ali svet je trmoglav in noče vsega verjeti. Vse Iti še bilo, ko bi le nesrečnih številk ne bilo, ki leto za letom dokazujejo. da se Madjarska leto za letom bolj bliža polomu.
Za loto 1870 potrebovali so Madjari za tekoče obresti in amortizacijo 88-6(3? milijonov goldinarjev; za bodoče leto 1884 treba jim jih *»ie že 110-803 milijonov goldinarjev. Obresti Del državnega dolga so toraj v desetih letih za ŽŽ'140 milijonov goldinarjev narastle. Ako se te obresti po 5°/0 nalože, sledi fakturn, da je Madjarska v desetih letih nič manj nego 444 milijonov goldinarjev novega dolga naredila. To nam tudi državni letni obračuni potrdijo. Kaj toraj pomagajo lepe besede in ponarejene številke v proračunu?
Knjige o državnem dolgu vse na laž postavijo. Ogerski finančni listi sami nimajo več poguma svoje visoke finančne gospode v nebo povzdigovati, kakor so svoje dni brez vsake sramote turški državni kredit v zvezde kovali, in so primeram pripoznavati, da jo ogerski finančni voz pod potom! Nič kaj veselo se nam ne more tako priznanje zdeti, in to tem manj, če pomislimo, da so finančni listi glasilo in odmev finančnih zadrug, ki so z ogersko državo na najtanje zvezan in bi jih v slučaji splošnega poloma zadela neznosna zguba. Ti finančni zavodi so pred desetimi leti Madjare moralično silili, da so si denar izposojevali, in so tako po njih bogateli; dandanes se je list preobrnil. Sedaj bi se banke rade odtegnile, ako bi se to brez ogromne škodo včiniti dalo, toda ni več mogoče. Hote ali nehote morajo še nadalje svoje kase praznim madjarskim rokam odprte držati, ako nečejo, da tudi tega ne zgube, kar so že založili. Naj n. pr. Rothschild odstopi in nič več madjarskih papirjev ne kupuje, — čez noč vam padejo pod — ničlo in ob vse je vsak, kdor ima kaj novcev v njih naloženih. To je pa ravno tisti magnet in tista skrivna sila, ki dandanes pri sicer tako neugodnem položaji ogerski kredit še kviško drži. Hothschild & Cons. so trdni zadosti, da vse inadjarske papirje, ako bi jih kaka tretja banka na trg postavila, lahko pokupijo in tako z lastnim denarjem lastno premoženje zavarujejo.
Ko se je nedavno vnel hrvaški usta nek in ko so na Madjarskem ob enem proti židovskim ljudem izgredi nastali, je ves svet pričakoval, da bodo ogerski veljavni papirji padli. V veliko začudenje se še ganili niso. Rothschild jih jo podprl z lastnimi novci. Kako dolgo bo pa to še trajalo, je seveda zopet drugo vprašanje. Drug za drugim bodo posestniki državnih ogerskih papirjev gledali, da se jih znebo. Kaj bode pa Rothschild naredil, kdo ve? Kaže so, daje državni polom na Ogerskem pred durmi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. novembra.
Avstrijske dežele.
,,Triester Zeitung" in „Cittadino" poročata, da je v Benetkah „questura" preiskala stanovanja iz Avstrije pobeglih tržaških in isterskih „irredentistov", ter pri njih našla dokaj pisem in „planove", koje zaseže in izroči kompetentni oblasti v daljno preiskavanje.
Novinarski boj. .Med nTriesterco" in „Tagblattom" seje vnel hud boj; „Tagblatt" je vže dvakrat ..Triesterco" hudo napadel, in je bil vže dvakrat zaplenjen zarad teh jako ostrih napadov. Zdaj pa se bode vsa stvar
obravnavala pred porotniki, ker „Triesterca" toži. Stvar utegne biti jako interesantna in občinstvu gotovo razstavi mnogo umazanega perila, ako se pravda poprej ne poravna, kakor se je to vže enkrat zgodilo, ker ste se obo stranki bali — javnosti.
Vlada dela priprave, ki bodo enkrat za vselej močan zapah bodečemu rogoviljenju na dunajskem vseuei/išeu zarinile. Škandali, ki jili je lansko loto Schiinerer ondi oživel, niso nič novega, temveč se ponavljajo o svojih časili, kakor luna svoj obraz spreminja. Nekako prod desetimi leti vzdignili so se ve-likošolci proti profesorju Karstnerju, ker je bil prestrog pri izpitih iz rastlinstva. Za Karstner-jem prišel je Billroth na vrsto in za tem pa Maassen. Poslednji jo v resnici mučenik svojega prepričanja, ker se jo kakor rektor in vrh tega izboren jurist po današnjih državnih zakonih za obstanek češke šolo na Dunaji odločil. Vže za časa Stremayerjevega ministerstva pečali so se z vprašanjem, ali bi 110 bilo dobro, preiuehke vajete visokošolcem napeti, in čas menda ni pripuščal, da bi bilo do pravega sklepa prišlo; kakor je pa stvar dandanes, bilo bi vsako daljše odlašanje pogubno.
Isterski Lahi vse svoje silo napenjajo, da bi kterega svojih na poreško-puljski škofijski sedež posadili. Veliko sovraštvo in smrtno apa-tijo imajo do slovenskih duhovnov, kteri se jim s pogumnim srcem vodno po robu postavljajo in svete svoje slovanske pravice branijo. Ako Rog da, bosta se minister Pražak in Konrad sigurno za škofa odločila, ki bode Bogu in cesarju zvest, svojim duhovnikom in izročenim ovčicam pa skrben in pravičen pastir.
Hrvaško. Nov ban bode imenovan baje v prihodnjih 14 dneh. Kar se oseb tiče, sliši se toliko, da bode imenovan general, ki ni v službi. Hrvaški deželni zbor se ima vendar le sniti še to leto, da določi budget. Komisar baron Ramberg se je podal zopet v Budapešto, bržkone je predmet njegovih razgovorov z ministri, ali in kedaj ima nehati to izredno stanje? Cesar bivajo sedaj v Godiillo, in prihodnji teden se imajo povrniti na Dunaj. Ugibajo in ugibajo, kdo bode prihodnji ban, imenuje se grof Rudolf Erdody, a tudi F. Z. M. baron Franc Filipovič; prvi, dasiravno Madjar, je Hrvatom prijazen; drugi pa je Hrvat, prej je bil deželni poveljnik v Zagrebu in v Granici. Nahajajo se pa šo ljudje, ki bi radi olje v ogenj vlivali in dražbe naprej snujejo. Pravijo namreč, da sedanja Slavonija ni hrvaška, marveč ogerska dežela, iz tega namreč izhaja, da bi se komitati med Dravo, Savo in Dunavoin morali priklo-piti Ogerski. Sicer ni prvikrat, ko se oglaša taka neugodna misel. Kolikorkrat se namreč Hrvaška z Ogersko svadi, prikaže se ta spaka. To pot pa „Pozor" stvar po vrednosti ocenuje. — Ogerski denarstveni minister je odpravil tudi dvojezične uradne pečate, ktero so ravno tako po tihotapsko vvedli, kakor grbe. — Komisije, ktere je poslal kraljevi komisar v Zagorje in v Granico, da pregledajo davkarske zadeve, poročajo, da je stvar v Grauici popolnoma v redu. Davkarske bukvice so zlagajo do dobrega z glavno knjigo, in po nekterih občinah je red izvrsten, n. pr. v občini Mecen-canje, kjer se od 1. 1877 do 1883 nahajajo lo kaki mali računski pogreški. Po teh poročilih soditi, je imela poslana komisija nalog, gledati 1111 to, ali ni kaj izneverjenega ? Od kraja se je pa mislilo, da ima komisija poglavitno ta nalog, pregledati, so li tožbe opravičene, da se je davek brezobzirno in okrutno pobiral? Vendar gotovega o tem nihče ne ve povedati, razen tisti, ki je komisije poslal, drugi le ugi-bujejo.
Na Hrvaškem jo postava o proosnovi občin v večje upravne vže dogotovljena in čaka lo šo potrjenje od višje strani.
Vnanje države.
Komisija za uravnavo meje mod Crnogoro in Turško zadela .je po svoji kratkovidnosti ali pa nespretnosti na javen upor od strani rodu Trepči. Komisija jo hotela zemljo Trepčev tako deliti, da bi jih bilo nekaj pod Ornogoro, nekaj pa pod Turško prišlo. Trepči so se pa temu javno uprli iu zahtevajo, da skupaj osta-
nejo ali pod Turkom ali pa pod Črnogorcem. Komisija jo bila za to zahtevanje gluha in jo jela s silo žugati, ako bi Trepči z lepo ne privolili. Ta brezobzirnostjo pa zopet med ljutstvom najživahneji upor povzročila, kteremu sta so tudi rodova Gruda in Hoti pridružila. Turška jo poslala tjekaj pet batalijonov pohote pod povelj-ništvom Hafic-paše, da upor zutare. Mustafa Assim paša posvetuje se s črnogorskim knezom v Peperi, kako bi se na najboljši način neredom v okom prišlo in stvar uravnala. — Tudi v Gasinjih ni vse v redu pri vravuavi krajine. Tamkaj so pa menda sam Ali paša brani, da bi krajino po njegovem posestvu izpeljali.
(ionoral in gubernator v Poljski, ( i u r k o, podal se je po deželi, da pregleda vojaške naprave; pri tej priliki prepričal se bode tudi o delavnosti civilnih uradnikov svojih.
Iz Danci g a se poroča, da so tam o prijeli ruskega n ih i tista, ki se menda neki za Piotrowskega piše in je tija prišel z namenom, da kneza Bismarka umori. Poslali so ga nihilisti in bogato z denarjem založili, ki 11111 jo bil pa v Dancigu vkraden. Pri njem so našli prižgalnico za morfij in pa neko nihilistično pesem.
V francoski poslan iš/ti zbornici je v Tonkinski debati vlada dobila zaupnico s 325 glasovi zoper 155. Največ se jo tukaj trudil ininisterski predsednik, ki je radikalce zmagovito pobijal, obetali so mnogo tajnih reči odkriti, a niso vedeli ničesar. G. Ferry pa je rekel, da namestni kralj Li-Hung-Cang obsoja vedenje poslanca Tseng-a in bi se rad ognil prepira s Francosko. (A tudi to so prazne besede, poslanec Tseng ni nikakor podložen namestnemu kralju Li-Hung-Cangu, tedaj tudi lo-ta nima ničesa grajati itd.) Kljubu temu se vendar za vojsko pripravljajo na obeh straneh. Francoski pomorski ministei, admiral Peyron, je dal povelje na vse kraje, da naj hitro oborože oklopnice in druge ladije, da bodo pomnožile brodovje v kitajskem morji. Po drugi strani se pa tudi čuje, da se Kitajci resno pripravljajo na boj iu na vse kriplje hite utrditi Kantvu.
Pod predsedništvom Ferrv-jem se je ministerstvo 2. t. 111. posvetovalo zarad vojske s Kitajem. Francozje nek mislijo napasti Bae-Ninh, in to bi bilo znamenje za začetek vojske.
Marguis Tseng, kitajski poslanik v Parizu, izrazil se je proti sodelovalen „Gau-lois", da je francosko postopanje proti Kitaju jako nevarno, da osodepolno in vojska je skoraj gotova med Kitajcem in Francijo. Kitaj ne bo sicer vojske napovedoval, Francozi pa vojsko provzročujejo vsak dan, ne da bi jo napovedali. Francozi naj se čuvajo, kajti v Ton-kinu je že sedaj 30.000 dobro oboroženih mož pripravljenih, ki se jim bodo po robu postavili. Kitaj tudi nobene reči več ne bo predlagal in ravno so pečajo z vprašanjem, ali naj marquis Tseng še dalje v Parizu ostane, ali naj odpotuje.
Pretekli torek 30. p. 111. ob 8. uri jo bil, kakor smo že poročali, skrivnosten iu strahovit razpok v podzemeljski železnici v Londonu. Prvi strel je bil med postajama Charing-Gross in mostom v Vestmiuster. Sila razpoka je bila tolikošna, da so po obeh postajah, ki ste pol angleške milje vsaksebi, šipe popokale in svetilnice na peronih pogasnile. V tem trenutku, ko je bilo slišati strašen pok, je prišel osebni vlak na mesto razpoka. Po vagonih so ugasnilo svetilnice in po tunelu je bilo vse polno črnega prahu in dima. Mislili so, da so je plin razpočil, a ko so svetilnice zopet prižgali, spoznali so, da je kaj druzega temu vzrok, in da je moral kdo kaj razstreliva pri dušku, ki je na obrežji Temse, notri vreči. So le čez 2 uri je bilo moč zopet voziti. Ko še to preiskujejo, zasliši se pok 50 metrov od postaje Praedstreot, v tem trenutku, ko jo vlak to štacijo zapustil. Pok je bil strašansk; 0 vagonov je bilo poškodovanih in potniki po njih ranjeni po šribrah. Vendar obokani tunel ni bil poškodovan in tudi šine niso raztrgane. Po hišah blizo postajo jo bilo. kakor da bi so bila zemlja tresla. Policija je baje na sledu hudodelcem. Ravnateljstvo je baje pred več
časom dobilo svarilo, da se kaj tacega namerava. 0'Donovan Hossa, ki oznanujo dinainit-sko vojsko zoper Angleško in ki izdaje „Irish World" v Novem Jorku, pravi, da so to storili „fenerji", on pozna njih delovanje; vsak dan so sme še kaj tacega pričakovati. Oboje društev podzemeljsko železnice v Londonu je razpisalo 250 lib. sterlingov nagrade temu, kdor naznani provzročitelja razpoka. Vlada je baje za jednaki namen privolila 400 lib. strlg.
Izvirni dopisi.
V Ljubljani, 4. novembra. Skupna slavnostna gostija, ktero so profesorji ljubljanske gimnazije priredili bili svojemu gospodu ravnatelju o njegovi XXXIetnici učiteljski, zvr-šila seje preteklo soboto v gostilnici pri „ Slonu" vsem zbranim jako po volji. Služiti je sicer jel gosp. Jakob Smolej vže I. 1850, učitelj postal je 3. okt. 1883, ravnatelj ljubljanski gimnaziji I. 1866, poznej šolski svetovalec, in je sedaj namestili šolski nadzornik srednjim uči-liščem na Kranjskem. Nekaj let vže se omenjena gimnazija vidoma narašča, in letos šteje celo 15 razredov. Kakor se množi mladina šolska, tako raste število njenih učiteljev, kterili je v pričujočem letu 28. Da tolike naprave vspešno vladati ni kaj lahka stvar, razume se samo po sebi. Priznavati pa se mora, da ravno sedanji gosp. ravnatelj J. Smolej obrača jo tako, da se vzajemno delovanje med učitelj-stvom ne ruši, marveč vtrjuje in pospešuje. Učilo se ni nikoli in morebiti se nikjer ne tolikanj, kolikor na tej gimnazije za njegovega vladovanja. Sam vedno delaven in vstrajen v svojih opravilih je vsem drugod vzgled v posnemanje. Pri tako različnih značajih in večkrat jako sitnih obravnavah zna jo sukati tako, da naposled ostane brez zamere, v prijateljstvu pri svojih podložnih. To vzajemno spoštovanje in prijateljsko občevanje se je razodevalo v obilni meri pri imenovani gostiji. Slavnostni govor imel je prof. Kr. Suklje, in ko je prof. E. Nedved opravil zdravico presvetlemu cesarju, čestital je v imenu vsega učiteljskega zbora gimnazije ljubljanske prof. -I. Nejedli, na kar je jubilar ljubeznjivo se zahvaljevaje odgovoril. Njegovi gospej in rodbini vsej nazdravil je prof. -I. AViesthaler, dr. J. Gogali prof. Nedved, kanonik dr. Gogala vsemu učiteljskemu zboru gimnazijskemu ter njegovemu predstojniku posebej, prof. J. Marn v imenu in na zdravje šolske mladine itd. itd. Brzojavno so o tej svečanosti čestitali svojemu nadzorniku profesorji gimnazije Novomeške pa Kranjske, potem nekteri naši domačini iz Ptuja, posamni nekdanji tukajšnji učitelji (Adamek, Diepold) itd. Povdarjalo so se v zdravicah in čestitkah vže omenjene kreposti ravnateljeve; moj drugimi vzlasti, da bode še le prihodnji rod prav čislal njegove zasluge, in da v zgodovini slovenskega učenja v srednjih šolah ostane ime Smolejevo vedno častno. Pričel je v tem oziru prvi pač ranjki ravnatelj -J. Nečasek, pribori vsi to, da se je smela slovenščina učiti poslej slovenski, in v prvih dveh razredih krščanski nauk. Pričetek ta se je poznej le počasi razvijal, sem ter tje tudi opoviral; v sedanji dobi pa se razpleta nekoliko razumnišo, da se snujejo slovenski razredi, da se več naukov pod-učuje vže v jeziku materinem, da se spisujejo potrebno knjige itd. Potreba popolne slovenske gimnazije kaže se od leta do leta očitnejše. Godi so vse polagoma; da bi bilo tem stano-vitnej.se! V dosego tega namena daj Bog sedanjemu voditelju in njegovim učiteljem modre
poguninosti. — Po dobro pripravljeni večerji je veseli čas le prenaglo potekel, in razšli so se gospodje pač s pomenljivo željo, naj bi še mnoga leta z zedinjenimi močmi v sedanjih težavnih dobah delovali na blagor zmožni slovenski mladini, da bi tudi le-ta kedaj bila na čast domovini, na korist in slavo cerkvi in državi!
V	Štangi, 2. novembra. Pri nas se je obhajal ljudski misijon od 21. do 28. oktobra. Vodila sta ga prečast. gospoda lazarista Janez Kukovič, superijor in Andrej Pogorelec. Prav dobro sta spolnovala svojo težavno nalogo. Govori so bili premišljeni, jedrnati, pa lahko umevni. Zato so pa segali do src in marsikoga ginili do solz. Ljudstvo je hodilo vse dni pridno poslušat. Kaj se jo šo le v spovednici dobrega storilo za duše, to Bog ve. Ljudje so se zgledno vedli. Vse je bilo tiho. Nobena nezgoda se ni pripetila, akoravno je bilo 27. in 28. oktobra toliko ljudi zarad shoda, da še menda nikoli poprej ne toliko tukaj. Misijonski križ nam je naredil lepo gosp. Fr. Jontes, ki dela pri cerkvi Jezusovega srca. Vse je zdaj nekako veselo in zadovoljno. Bog daj le stanovitnosti!
Sv. Križ pri Kostanjevici, 2. nov. t. 1. (Strašno nagla smrt. Vinska letina.) Žalostno, pa tudi resno in svarilno peli so danes popoludne svetokrižki zvonovi, ko smo spremili na zadnji poti in izročili črni zemlji truplo dvajsetletnega mladenča A. St., kteri je včeraj zjutraj strašne, naglo in neprevidene smrti umrl.
V	sredo zvečer je še tlačil zelje pri svoji žlaliti in se šalil, rekoč: „Jutri bo mežnar bengljal (zvonil), duše bodo pa plesale;" a pre-drznež ni vedel, da bode jutri tudi njemu zvonilo in da bode on tisti nesrečni plesalec! — Pri tlačenji zelja je dobil vina, kakor je vže navada, kolikor je le mogel piti. Okolo polnoči pa se poda še v štacuno, kjer tudi žganje prodajajo. Tam začne žganje piti in pravi: „So ga spijem dva litra, če mi ga kdo plača." Eden tovarišev se ponudi za plačnika in stava je gotova. Zdaj vzame nesrečnež pol litra žganja in ga naglo izpije, ravno tako tudi precej potem druzega pol litra. Nekteri tovariši mu branijo dalje piti, a 011 vzame posiloma liter žganja in reče: „To bom zdaj spil, a spijem ga še en liter, če mi kdo plača!" Te so bile njegove zadnje besede. Hlastno vzame liter, ga nastavi na usta in ga izpije skoro pol litra — a pri tej priči se zgrudi na tla, pride ob zavest in ob besedo, le strašno je stokal in rijovel. Tovariši ga nesejo na bližnje dvorišče, tam mu vlivajo gnojnice in še druge nesnage v usta, pa vse zastonj. Peljejo ga potem na vozičku na njegov dom, kjer je neprenehoma le strašno rijovel — in okolo pete ure zjutraj na praznik vsili Svetnikov, pa brez kake tolažbe sv. Cerkve, izdihne svojo nesrečno dušo!
Pijanci, posebno žganjarji, glejte, kaj vas čaka, če so ne spreobrnete! — Naj vam bo ta nesrečnež v svarilen izgled, da ne bo tudi vam popotnica v dolgo, neznano iu strašno večnost — gnojnica!
Vinska letina se je pri nas dobro obnesla. Nekteri imajo mošta sicer manje od lani, jo pa izvrstno blago, ki se bo lahko iu drago prodalo.
Iz Celja, 4. nov. Občni zbor „Katol. podpornega društva", ki so je danes v dvorani „pri belem volu" obhajal, je bil prav dobro obiskovan. Iz raznih sporočil se lahko spozna, da je društvo svojo hvalevredno nalogo: vzdrževanje trirazredne slovenske dekliške šole v Oelji in podporo ubožnih učencev in učenk,
ki obiskujejo okoličansko šole, tudi v tem letu z božjo pomočjo srečno izvrševalo. Ustanov-nikov, ki so plačali vsaj po 40 gl., šteje društvo 42; rednih letnih udov vsaj po 2 gl. na leto plačujočih 273; podpornikov z 52 kr., na leto pa 110. Hvala vsem! Čisti znesek tombole je 32 gl. Ta svota in pa drugi prostovoljni doneski blagih udov se obrnejo za napravo obutve in obleke ubožnim otrokom iz omenjenih učilnic.
Domače novice.
(Matica Slovenska) ima 10. novembra LXI. odborovo skupščino z dnevnim redom: Potrjenje zapisnika o LX. odborovi seji. Naznanila prvosedstva. Poročilo tajnikovo, oziroma knjižničarjevo o dobi od LX. odborove seje. Poročilo književnega odseka. Poročilo gospodarskega odseka o društvenem letnem računu za 1882. in proračunu za 1883. leto. Tajnikovo poročilo za veliki zbor o odborovem delovanji od 1. maja 1882 do konca oktobra 1883. leta. Odsekovo poročilo o premembi društvenih pravil. Posamezni nasveti.
(Tombola v katoliškem društvu) je bila včeraj, 4. t. m., prav dobro obiskovana. Profesor g. Zupančič je govoril o svojem potovanji na slovečo božjo pot k Materi Božji v Lourdes na Francoskem. Vse je pazljivo poslušalo zanimivi govor. — Nekaj je pa tudi tombola doneski katoliški družbi, ki je imela v poslednjem času izredno več troškov, ko je založila in udom poslala knjigo: „Petdesetletnica Vincen-cijeve družbo"; čistega dohodka je namreč nekaj čez 30 gld.; kar pa vendar ni poglavitni namen katoliški družbi, ona si namreč prizadeva katoliško zavest med vernimi buditi, v ta namen se poslužuje raznih pripomočkov, ter med drugim vabi tudi svoje ude k zabavam, k tomboli.
(Občni zbor kmetijske družbe) bode letos 21. t. 111. ob 0. uri dopoludne v dvorani mestne hiše s sledečim programom: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. 3. Predlog družbinega računa za leto 1882. in proračunu za leto 1884. Račun in proračun, ktera družbeniki že v rokah imajo, razpoložena sta v nadrobni razgled v pisarni družbe kmetijske. 4. Poročila in predlogi podružnic in predlogi posameznih družbenikov po propisu § 19. družbinih pravil. 5. Volitev 8 odbornikov v centralni odbor, namesto po § 22. družbinih pravil izstopivših. li. Volitev družinega tajnika. 7. Priznanje častnih diplom za hvalevredne zasluge o poljedelstvu. 8. Volitev častnih in dopisujočih družbinih udov. 9. Poročilo o podkovski šoli v Ljubljani. — Dostavek. Pri tem zborovanji razstavljeno bode tudi nekoliko priporočila vrednih žitnih semen in več vrst krompirja, ki se jo letos pridelal na družbinem vrtu.
(Dunajska zadruga tiskarjev) odpovedala je ljubljanski medsobojnost. Odpoved bo našim tiskarjem le na korist, kajti Ljubljana je glavno torišče dunajskih na Laško potujočih tiskarjev. Naših ljudi vsako leto 110 hodi več nego po dva ali k večemu po trije na Dunaj in preko Dunaja dalje. Nemcev gre pa leto za letom preko sedemdeset do osemdeset skozi Ljubljano, kjer je vsakdo podpore dobil, na Laško. Naši zaradi odpovedi ne bodo čisto nič na škodi, kajti tisti novci, ki bi jih imeli na Dunaji dobiti, dajo se jim lahko iz domačega zaklada pri odhodu iz Ljubljane in zaklad bo pri vsem tem leto za letom lepe novce na boljem. lloger
in Rilting mislila sta po naših ljudeh z bičem oplesti, pa sta svoje zadela.
CPovožena gospa JJ/.,) o kteri smo zadnjič poročali, da je umrla, je še živa in bo najbrže okrevala.
(„Breneeljnovou uredništvo) prosi nas, naznaniti, da zavoljo raznih sitnosti in ker je šel vrednik za nekaj dni na razvedrenje in počitek, pridete v soboto 10. t. m. dve številki skupno na svitlo, ravno tako dve poli povesti „Ne v Ameriko". Bodi toraj to sporočeno tistim, ki ustmeno in pismeno poprašujejo po listu.
Razne reci.
—	Mož, ki je vsled sporočila v „Slo-vencu" zažgal svojo kočo v laški fari, potem pa se skušal v ognju zadušiti, je bil ves opečen prinesen v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu tudi preminul. Star je bil nad 80 let.
—	Znorela je v Strassburgu na Koroškem nezakonska mati treh otrok in vse pomoriti hotla. Najprvo zgrabi svojega še le 0 mesecev starega dečka in ž njim v Krko hiti. Lastna mati njena pa za njo in ji s pomočjo nekega hlapca otroka s silo iztrga. Na to divja baba leti domov, in štiri leta staro hčerko pograbi in jo v vodo vrže. Angelj varli je pristopil in dekle se je na čuden način rešilo iz valov. Ko baba to vidi, plane zopet nad otroka in ga hoče v drugič vanjo vreči. Dekle je vpilo in se na vso moč ob mostno ograjo držalo. Ljudje so prihiteli, otroka rešili, babo pa zaprli.
—	Poslopje za državni zbor je po notranjem toliko dodelano, da so se preselile vanj kancelije. Knjigarna je popolnoma vred-jena. Prostori, odmenjeni za predsedništvo, so vže toliko dovršeni, da bode moč preseliti se tje prihodnji teden.
—	Liberalna svoboda, največe trinoštvo vesti. — Kmalo bode 4 leta, odkar v Brnu, glavnem mestu na Moravskem, pripravljajo prostor za novo pokopališče. Ker se v sedanjih časih svobode in napredka tako rado žali zavest katoliško, prosili so uže ranjki škof v Brnu, predhodnik sedanjega, pri občinskem svetu, naj se bodoče pokopališče tako naravna, da bode tam prostor katolikom prihranjen , da bode moglo pokopališče biti blagoslovljeno po katoliškem obredu. Tudi sedanji škof so to stvar občinskemu svetu na srce po-kladali, a še le na poslednjo ulogo meseca septembra je prišel odgovor, v kterem se le toliko, dokler se ne prekliče, dovoljuje, da sme katoliški duhoven grob, pripravljen za posameznega katolika, blagosloviti. Ker imajo Judje v Brnu svoje posebno pokopališče, bi imelo novo pokopališče biti medversko, in katoliki, kterih je ogromna večina v Brnu, bi ne imeli na novem pokopališči prostora, kjer bi mati katoliška cerkev prosila in molila za dušni mir in pokoj ranjkih. — To je močno užalilo pre-častitega škofa v Brnu, izdali so pastirski list do vseh vernih v školiji, in preteklo nedeljo so višji pastir sami brali to pismo v škofijski cerkvi, in brano je bilo tudi po vseh mestnih fara h v nemškem jeziku zarad tega, ker ni ga lista v nemškem jeziku, kteri bi si upal ponatisniti to pismo. V tem pismu razlaga prečastiti gospod iz katoliškega stališča pomen pokopališč in obrača se do vseh vernih v škofiji, naj pošiljajo svoje molitve k Bogu, in naj si prizadevajo in delajo na to, da se postavi na pokopališči katoliška kapela, a pri nji umesti duhoven, ki bode blagoslovljal grobe katolikom in molil za dušni mir in pokoj ranjkim.
—	Cigani ukradli so v Trenčinu na Ogerskem ondošnjemu peku otroka. 16. okt. slišal jo nek trgovec, ki se je iz Budapešte na Dunaj po parniku peljal, v parniku mil jok. On opozori nanj kapitana in oba se po-dasta v spodnji del parnika, kjer sta mnogo-brojno cigansko družino našla, v sredi nje pa mladega dečka, milo jokajočega. Z začetka deček ni hotel povedati, zakaj da joka, ko se
je pa le vedno več ljudi nabralo in so vsi dečku zatrdili, naj so nikar ničesar no boji, je rekel, da je pekov sin iz Trenčina in da so ga cigani ukradli; cigani so mu zažugali, da ga bodo čez ograjo v Donavo vrgli, ako bi jih izdal. V Požunu so jih prijeli. Cigani so tajili in rekli, da so dečka na cesti pobrali in ga iz golega usmiljenja se saboj vzeli. Milosrčni ljudje so dečka oblekli, kajti bil je na pol nag in so ga domu poslali.
—	Valček o v kralj na Dunaji v obče priljubljeni in po svojih živih in nad vse melodičnih dunajskih napevih vsemu svetu znani J o ha n n Strauss je bil nedavno nekoliko obolel. Od dne do dne mu je bilo slaboje, in slabosti jele so prehajati v nezavednosti. Domači zdravnik je mislil, da se mu okoli srca mast nabira in od tod slabosti prihajajo. Profesor Nothnagel ga jo pa natančneje preiskal in je spoznal, da je Strauss po nikotinu zaudan. Strauss je poslednji čas jako močne smodke pušil, ter sam sebe, ne da bi bil ravno namen imel, z nikotinom zavdal. Profesor Nothnagel je skrbel za pomoč in danes je veliki mojster že zopet zdrav in vesel. Girardi pa dobi nov „11 i ko ti nov valček".
—	Šolske h r an i 1 n i c e na Laškom jako lepo napredujejo. Leta 1876 so jih napravili in takoj prvo leto vložilo je 11.935 otrok 32.048 lir. Od tedaj so se pa šolsko hranilnice vedno bolj razširjale in leta 1882 narastlo je število varčnih otrok na 54.841, ki so si 251.459 lir prihranili. Poleg teh pa tudi poštne hranilnice napredujejo.
—	Dragocen rokopis sv. pisma iz druzega stoletja našel se je v knjižnici rimske propagande in je v koptiškem (staroegiptiškem) slogu pisan. V rokopisu se nahaja tudi onih 400 granesov iz knjige Job, ki jih septuaginta nima in se bo sedaj lahko dopolnila.
—	V Berolinu podložila je hudobna roka v peč neke gostilne šrapnel (topniška krogla, ki se na sto in sto kosov raznese in je z majhnimi kroglicami napolnjena) in sicer z vžgalno ostjo naprej. Gospodinja ga je po božji previdnosti zapazila, preden da je peč zakurila in tako skoraj 500 ljudem, ki so bili tamkaj zbrani — življenje rešila.
—	Iz D u b 1 i n a v Holyhead peljala se je ladija „Holyhead". Na polovici pota se ladija prekupicne ter moštvo in 60 potnikov v morje pogrezne. Nesrečo je provzročila nemška ladija „Alhambra", ker je ob prvo trčila. Obe ladiji ste se potopili. Ljudje so se večinoma iz morja rešili in sta od ,,Holyheada" dva vtonila, od ladije „Alhambra" pa trinajst osob.
—	Zemeljsko ožino pri P e r e k o p u mislijo prekopati, tako bi dobili najkrajšo pot iz severno-zahodnega dela Črnega morja v Asovsko morje, sedaj premišljujejo, kje bodo denar dobili za to podvzetje, pomoči bodo iskali pri inozemskem kapitalu.
—	Nek šaljivec je trdil, da v nebesih ni nobene ženske, in ker mu tega niso hoteli verovati, dokazal je svojo trditev iz sv. pisma tako-le: V skrivnem razodetju sv. Janeza 8, 1. je zapisano, „da je bila v nebesih velika tihota pol ure", tako dolgo pa nobena ženska ne more tiho biti, torej v nebesih nobene ni.
Telegrami »Slovencu".
Belgrad, 4. novembra. Na Srbskem se je v Zajčarskem okraju zaradi upornosti ondošnjih prebivalcev proti politični oblasti oklioal obsedni stan in je general Nikolič za komandanta in kraljevega komisarja v ondošnjem okraju imenovan.
Belgrad, 4. nov. Včerajšnji izredni ministerski svet sklenil je na podlagi ustave, zavoljo resnobnega notranjega stanja dežele tiskovno postavo in ono o društvih in zborovanji dati ob veljavo, v tiskovnih rečeh pa uvesti preventivno censuro (prejšnji pregled tiskovin).
Atene, 4. novembra. V Tesaliji jo velika povodenj. Larisa je ogromno poškodovana, deset ljudi je potonilo. Po celi Greciji nabirajo se mili darovi za ponesrečene ljudi.
Berolin, 4. nov. Avstrijski cesarje-vič in cesarjevičina sta dospela sem ob 9. uri 47 min. zvečer ter bila sprejeta na kolodvoru po cesarji in princih kraljeve hiše (v avstrijski opravi z redom sv. Štefana) ter prisrčno pozdravljena. Cesar peljal se je s cesarjcvičem, princ Viljem s cesarjevičino v grad; goste jo na poti pozdravljala navdušeno množica.
Umrli so:
27. oktobra. Albina Podkrajšek, posostnikova hči, 1 1. 0 ni., Gosta na log, krup. — Ana Cvek, vdova. 67 let, Poljanski nasip št. 14, rak v želodcu.
V bolnišnici:
27. oktobra. J. Križnar, dimnikarjev otrok, mrtvo rojen. — Valentin Pečar, mlinar, 41 let, dementia pa-ralytica. — Jera Strniša, gostija. 74 let, vodenica. — Jože Brieelj, delavčev otrok. 1 mesee, slabost.
Eksekutivue dražbe.
8.	nov. 879 gl. Lož. police, 3023 Starega trga, iz Nadleska., Drobnič iz H Jožef Berčan
9.	nov. nico. Bistrica.
10.	nov vasi. Krško. ■ vasi, 1090 si gl. Krško.
1.	e. džb. pos. Anton Mlakar iz Uševka,
—	1. e. džb. pos. Anton Šumrada iz Babno gl. Lož. — 1. e. džb. pos. Jakob Namre iz
885 gl. Lož. — 1. e. džb. pos. Luka Ploš 1846 gl. Lož. — 1. o. džb. pos. Janez ruškarjev, 1126 gl. Lož. — 1. e. džb. pos. iz Bojanega vrha, 520 gl. Zatična.
2.	e. džb. posestva pod grajščino Jabla-
1. c. džb. pos. Janez Dvornik iz Krške
-	1. e. džb. pos. Anton Vidmar iz Dolenjo Krška vas. — Matija Bizjak iz Rake, 1592
Dunajska borza.
3. novembra.
Papirna renta po 100 gld. Sreberna „ „ ., . 4% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%
4% .
., papirna renta 5% Kreditne akcije . . 160 gld. Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke „ avst.-ogcr. Lloyda v Trstu „ državne železnice . „ Trainway-drnštva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 4% „ „ ., ., 1860 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 100 „ ., „ „ 1864 50 „ Kreditne srečke . . 100 „ Ljubljanske srečke	20 „
Rudolfove srečko . . 10 ., Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice
„ „ Ferdinandove sev. ., 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae.
London ......
Srebro ......
Oes. cekini.....
Francoski napoleond.
Nemško marke.....
1S	gl.
79	„
98	„
93	„
119	„
86	„
85	„
279	„
106	„
840	.,
108	„
631	„
313	„
221	„
119	„ 131	„ 168	„
167	„
168	„ 23	„ 19	„
102	„
104	.,
104	„
120	„
lo 40 90 30 75 95 50
50
(o 50 75 50 50 75
25 75 75
15
kr.
5 „ 71 „ 9 „ 55'/, „ 59 „ - „
na prodaj.
Nekdo ponuja nekaj slovanskih knjig v prodaj po jako znižani ceni in sicer:
a)	petero knjig in nekaj časopisov češkega jezika;
b)	Ki knjig raznega zapopadka v poljskem jeziku;
c)	deset zvezkov pa v jugoslovanskem jeziku. Kdor želi kaj več o tem izvedeti, si lahko
ogleda imenik in ceno knjig v »Katoliški bukvami".