ospodarske, ohertniš
arodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo îeto 3 fl. 60 kr
5
za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert|leta 90 kr
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol
2 fl. 10 kr
četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn
V Ljubljani v sredo 25. decembra 1861.
letnega zbora
c. k. gospodarske družbe kranjske.
(Konec.)
Prišlo je potem na versto važno vprašanje: ali naj
zeruljis tako do malega, da gospodarju ni živeti ne umreit od njega. V Galicii, na priliko, se steje na eno kmetijsko družino 19 oralov zemlje, na Slezkem, Marskem in Ceskern
ima maslicar
*
oralov,
to je

ki ima četert zemlje, od 10 do 20
na Nemškem je majhen kmet, kdor ima 20 do
směl lastnik kakega zemljišča to zemljiše na drobne 40 oralov, na Angiežkem tudi, kdor ima le 30 do 70 kose (parte) raz prodati kakor bi hotel, ali pa naj oralov itd. Tam pač ni treba postave za r a zd roblje va nje.-
bi se postava dala, ktera prepoveduje, da popolnoma Al v
naši
deželi, kjer na 23 štirj. miljah polja čepí blizo
razdrobiti se ne smé nobeno zemljišče?
Gospod A.	80.000 posestnikov in na enega kmeta spadata 2 orala Malić je o tem vprašanji, ki ga je kmetijska družba spre-	polja zraven kakih 3 oralov senožet, je to vse druga. Nejela od prejšnega c. kr. deželnega vladařstva s sporočilom,	kdaj pa tudi to ni bilo pri nas. Še Ie leta 1809 je fran-naj odgovor svoj in nasvčt predloži prihodnjemu dežel-	cozki cesar Napoleon, ko je krajnsko deželo posedel, vpeljal
ne mu zboru, iz kmetijskega, to je, narodno
cr ©
ospo
francozko razdrobljevanje zemljiš tudi pri nas, pa ne v prid
darskega ozira si dokazati prizadeval, da tako neomejeno kmetijstvu, ampak v svoj vladni dobiček. On je potřeboval
razkosevanje je nesreća za posamesne družine, ovéra um
■^HHIi^BHHMBBHBBBMBHMB^I kan
veliko vojakov ;
da bi jih dobil, je želel več družin
nega kmetovanja itd. in je v soglasji z veliko većino kan- (familij); zato je dovolil razkosevanje zemljiš brez konca tonskih gospósk. ki so tudi za to poprašane bile, předložil in kraja, ćeš, da se potem vsak, ako le kosček grunta eiedeče nasvete: 1) Naj se zoper razkosevanje zemljiš brez vlovi, lahko oženi in otrok napravi — za armado. S takim
konca in kraja postava dá, 2) ali se smé zemljiše
na
razko8evanjem so res množile se rodovine, pa namesto dobrih
drobno prodati ali ne, naj po zaslišanju dotićnega župana kmetov se je napravilo revnih kajžarjev; namesto da bi in dveh drugih v kmetijstvu zvedenih mož kantonska go- kmetijstvo napredovalo, je hiralo; na takih malih malih sposka določi; 3) zoper ta določck je lastniku zemljiša kmetijah ni moč klaje za živino pridelovati in reja živine
pritožba do više gosposke odperta.
mora pešati od dné do dné bolj, in tako je prišla naša de
Gosp. tehant Vine. Vovk iz Št. Ruperta podpirajo ta	žela, ki je po velikem delu za živin orej o ustvarjena, v
predlog, in želijo, naj bi se saj zabrauilo novo napravljanje	tem oziru čedalje bolj na kant. Ali ni taka? Namesto, da
kajž, zlasti v samotnih krajih, ker potreba sili dostikrat	bi se bili ljudje poprijeli kakega rokodelstva in obertnijstva kajžarja, da
sega
po ptujih pridelkih, in ako je na šamoti in bi se bilo počasi povzdigovala obertnija, so ljudje zaćeli
kraj

toliko lože delà
dolge perste.
Dr. Orel pa je proti kmetovati
z enim oralom zemlje, ker za to ni nobenega
taki postavi, ter pravi, da je zoper ustavno svobodo in učenja treba. Dr. Bleiweis je dokazal, da saj spod 5 krati gospodarju pravico, ravnati s svojim zemljišem kakor oralov (johov) poljá naj ne sega razkosevanje zemljiš. mu gré; ravno s tem
misli
ako se smejo zemljišča ker saj toliko zemlje je potreba, da more družiuica živeti
na drobno prodajati, more tak, kdor malo zemlje ima, si je več dokupiti itd. Tudi dr. Etb. Costa iskreno zago-
od nje; vse drugo zemljišče naj se razdeluje kakor je komu drago.
Al ni prostora tukaj vseh pomenkov na dalje po-varja prostost, da naj vsak delà s svojim zemljišem kakor pisovati; sklep je bil, da velika većina pričujočih udov je
ter dokazuje po skušnjah v nekterih nemških glasovala za predlog družtvenega odbora , naj bi se dala
mu je
drago,
deželah, da s tem, ako se z malim posestvom tudi sklepa postava zoper prevec razujzdano razkosevanje zemljiš. rokodelstvo in obertnijstvo, se ravno nasprotuje beraćii, ker — Ko je bila ta razprava končana, so c. k. deželni gosp,
v takih okoljšinah pomaga obertnija kmetii. — Tudi vodja poglavar omenili, da bojo nasvete kmetijske družbe radostno kranjske gimnazije gospod Konšek je govoril za pravico sprejeli in važue zadeve predložili prihodnjemu deželnemu
oeomejenega razkosevanja. Temi nasproti za postavo oaj nekako mejo določi, čez ktero ne smé
i
ki
zboru.
seči
drobljenje
zemljiš, so govorili: predsednik poddružnice boštanjske gosp. Dermel, predsednik družbe kmetijske gosp. Terpi nc in
Na versto je prišla potem razprava o menjavkah,
to
J6'
vživa.
tistih zemljiših, ki jih eno leto ta, drugo leto drug Ker dotični ces. patent od leta 1853 ne obsega menjavk družtveni tajnik dr. Bleiweis. Zapopadek njih govorov med posamesnimi posestnik i, je živa potreba, da poje bil, da tudi spoznavajo gospodarjem pravico, s svojim stava določi tudi te razmere. Ako tudi današnji zbor pri-Z'imljišem početi kar hočejo, samo takrat, ko se hoče ktera znava to potrebo — je rekel gosp. referent Ambrož kmetija razdrobiti na kosce brez konca in kraja, takrat naj bo zbor v tem smislu predloži! to zadevo deželnemu zboru.
postava rece
stoj

prijatel! toliko zemljiša naj vsaj skupaj Ko so gosp. predsednik Terpinc, gosp. dr. Ahačič in
o tej zadevi in kako naj bi se rešiia, je
govorili
ostane, da more ena družinica živeti od grunta. Svoboda še drugi posamesnega člověka, če se že on sam hoće ob vse pri- enoglasno obveljal predlog gosp. Ambroža.
segati
praviti, saj ne smé tako deleč pa celi deželi v škodo. In .taka se
da je drugi m in
godi
pri nas.
Po V
Gospod J. Gutman, odbornik glavnega odbora, je potem v obširnern govoru dokazal potrebo, naj bi se napravila za deželo krajnsko posebna asek u racija zoper
enem kopitu se tedaj ne more svoboda povsod meriti.
deželah, kjer niso posestva tako majhne kakor pri nas in škodo ognja, in sicer tako, da vsaki lastnik sosednih deželah, ki se štejejo pod tako imenovano ,,ilirsko histva bi moral stopiti v družbo, ki bi bila potem prava
kakega
po
kraljestvo", je to vse
?
druga ;
tam se ni bati razkosevanja bratovšina
pogorelska ;
povedal je tudi, da pri taki aseku
• .
9 V
• %
racii

bila/tudi tarifa zavarovanja najcenejša, ter je končal to razodetje in dr. Ahačič je predlog storil, naj se omenjeni
govor evoj s tcm, ako sklene zbor današnji po tem pred- strosek postavi pod doloćnim imenom v družbeni račun.
i	« • i	É	i	t	n ¥ m	A	v i •	1*1 (C&	« (1< ri	t i j	i «	iti	li.	l*	•
logo,
zbora.
bi, kmetijska družba predložila to željo deželnemu
Po volitvah je bil , v dokaz
občnega
zaupanja in spo
Govorili so o tej zadevi gospodje: grof Barbo, štovanja gospod Fid. Ter pi ne spet enoglasno voljen za
predsednik Terpinc, Stedri, Debevc, dr. Ahačić, dr. Blei- predsednika,
dr. Blei we is za tajnika, gosp. M. Am
weis in drugi, in naposled je obveijal predlog g. Gulmanov.	brož, gosp. A. Malic in gosp. F. Schmidt za odbor-
Gospod predsednik Terpinc je povedal potem, kar je	nika, 33 pa je bilo novih udov izvoljenih. — S sledečim
on sam o moharju skusil, namreč da je ta rastlina za	slovenskim ogovorom je sklenil g. predsednik Terpinc
živinsko klajo velikega priporočila vredna. Ker so „Novice"	današnji zbor:
ze
unidan prinesle to priporočilo, ga nam ni treba tù po
navijati, in ravno tako tudi ne
>
tega,
V
Slavni zbor! Serčno se zahvaljujem za Vase današnje
kar je dr. Bleivveis iskreno udeležtvo pri važnih pomeukih, ter prosim Vas tudi
o beli pšenici govoril, ki jo je verli Colnik iz Dervanje poslal.
naš
družbenik
za naprej
za
krepko podporo kmetijskega gospodarstva.
Kdor pričujočih je želei mo- Obdelujmo blago mater zemljo umno io pridno; rabimo dobre harja in bele pšenice za poskušnjo seboj vzeti, je dobil svete in skušnje, in donašala nam bo več in boljih pridelkov.
v majhnih žakljičkih,vki sta jih darovala gosp. Prijazno si podajmo roke, da bomo z združenimi močmi po-
spešili blagor lepe svoje domovine, s tem pa tudi moč naše
unega
in
predsednik Terpinc in pa gosp. Colnik.
Gospodarstva na družtvenem vertu v letosnjem Avstrije. Bog živi našega presvitlega cesarja Franc Jožefa!a
letu dr. Bleivveis, kot začasni oskerbnik tega verta

ni
In

živio
klici" so doneli po dvorani. Seja je bila potem
mogel zboru na znanje dati, ker je že časa zmanjkovalo končana, za pomenke na dalje.
Sreberna svetinja, namenjena pridnim sadjo
in
murborejcom, ni bila letos nikomur podeljena, ker poddruž
Dobrovoljen opomin
zavolj cepljenja koz.
• *x	(Konec.)
4. Da se pa to, da stavljene kozé ne varjejo člověka, slednje dve leti je storila pri nas murvo- in sviloreja tak primerja večkrat, kakor bi se imelo primeriti, po pravém
nice niso nikogar za to priporocile. Sklenjeno je pa bilo poddružnice naprositi, naj bi vsaka v svojem kraji imeno-vala pridne murborejce, ker je družbi znano, da po
korak naprej, da je res veselje, zlasti na Notranjskem.
cepljenju kóz, so mnogokrat matere same krive, ktere, ko
Potem je družbeni dnarničar
gosp
M. Prégl naznanil so komaj z otrokom zdravniku herbet pokazale, ali kadar
dohodke in stroške v preteklem letu; uni so znesli se cepljenke prikažejo, izpraskajo v neumni
SVOJOg
9155
gold.
58 V«
kr.
i
lavnosti
ti pa 6857 gold. 42 kr., tedaj je mozoljce, in tako vničijo stavljeno seme, da ne more do-
ostalo konec leta 2298 gold.
ley.
kr. v kasi
i
znamenje zori ti in truplo navdati s tisto močjó, ki naredi, da se
varcnega
gospodarstva. Pri tej priliki je poprašal gospod ga kužne kozé prijeti ne morejo
dr. Orel: kaj je s tistimi 325 gold., ki se nahajajo v ra
čunu pod imenom stroški ,.za drenážarja
ker vendar
V
ze
5. Tudi vsako truplo ni vsaki čas pripravno sprejeti stavljenih kóz, kakor tudi ni vsaka zemlja vsaki ćas ene leta ni več drenažarja tukaj. Gosp. dnarničar raz- pripravna, da bi kalilo vsejano seme v nji; primeri se tedaj jasni to reč ter pravi, da se ono placilo ne daje več za tudi pri kozah, da so sicer cepljene bile, pa se niso pri-drenažo, ampak za učenika kovaške šole. Na to gospod jele, ali če so se prijele, vendar niso prav kalile. Zato je
dr. Orel spet besedo poprime pa pravi
?
da
tega
plačila ni postava dana, da čez 8 dni matere imajo otroke zdravnikn

ker je kovaški učenik že po svojih lastnih dohodkih ogledati dati, da vidi, ali so se cepljenke prav prijele ali
ne.
Če pa nečimerne matere ne dajo zdravniku
treba
dostojno plačan in mu družba kovnico in stanovanje zastonj
daje, šola sama pa delavcov. Na to odgovori dr. Blei weis otroka več viditi, kdo je kriv, ako ob kozavi kot vodja kovaške in živinozdravniške šole, in pravi, da ma njih otroci zbolé? Ali so kozé po tem te nesreće krive?
kugi
je treba krive misli razjasniti. Ločiti je
je rekel
naj
Nikdar ne, Ie nemarnost materna.
prej kovaško šolo od živinozdravniške; za kova ško šolo ne prejema
g
Skale nobenega plačila v dnarjih, kozah: bezgavk (škrofeljnov)
6. Nekteri pravijo: „lepo reč smo dobili po stavljenih
in već druzih bolezin
i
grint
Strnpi-a v
?
P r a g o
»
To
dobiva za to, da je prevzel več vse so nam prinesle stavljene kozé." Kako ste vendar kratke
tistih 325 gold., ki jih prejema po odhodu gosp. dr. Šim. ni bilo kdaj, dandauašnji pa je toliko čmernih otrok.
nankov v živinozdravniski šoli in da si mora kova- pameti, ki tako modrujete! Res, res je, da je dandanašnji
škega pomoćnika plaćevati, ki ga namestuje na kovačnici, več bolnih in čmernih otrok. Pa zakaj? Zato: ker je već kadar je on v šoli ali sicer zaderžan. Ko je dr. Strupi v otrok na svetu. Nekdaj, ko ljudje niso vedili za to
je rekel dr. Blei weis pomoć, ktero danes imamo v cepljenju dobrih kóz, so po-
Prago odšel, bi bil mogel
jez
vseh 12 naukov na-se vzeti ali pa bi bila mogla dc- grabile
kozje
kuge
strašno veliko otrok
>
in naj raje so
želi toliko koristna šola jenjati; jez ne dobivam za včs napadale bolj bol eh ne
?
zdaj vsi ti ostanejo pri
svoj trud v šoli nobenega plačila in aćim 7 naukov življenja; ali je tedaj čudo, da je dandanašnji več čmernih
skozi celo leto ; al cloveku, ki že svojo težko butaro nosi, otrok,
bezgavk, grint
itd.?
Kdor ima već otrok, ima tudi
se ne more nakladati še druga butara, ako nočete, da konec večkrat bolezen v hiši; kdor ima veliko živine
»
ima
vzame. Treba je tedaj bilo, da po gosp. dr. Struppi-u po-	tadi večkrat ktero bolno, kakor tisti, ki ima le po 2 ali 3 repe.
prej opravljane šolske nauke prevzame gosp. Skale, v du-	Kdor tedaj Ie enmalo rajtati zná, bo lahko to zrajtal na
najski šoli z izverstnim vspehom poterjeni živinozdravnik ;	perstel Treba pa je vselej, da zdravnik jemlje cep od po-
to novo delo se ma pa je moglo plaćati, zakaj on nima	polnoma zdravih otrok, da se s čepom ne zraeša
nikakoršne dolžnosti, iz golj patriotizma deželi delati. Dosti druga bolezin, kar je lahko
mogoce
iu se je
žalibog!
ze
je, da jez sam darajem svoj trud in vsakdanje poti deleč večkrat přiměřilo. Zato mora zdravnik vest imeti, da jemlje na Poljane v vsakem vremenu, naj burja brije, sonce pri- le zdravo seme!
peka ali povodinj stoji pri hišah
»
zgornje Poljane ločijo
7. Ena pa je še gotova. Pravijo: vsak človek se spre
od spodnjih. Tako je tedaj prišlo, da je družbeni odbor do- meni v 7 letih
>
to je
>
vsaka živa stvar se predela po
ločil gosp. Skale-tu n e za kovaški nauk, ampak za naake več letih (^čeravno ne morebiti v 7 letih), ker življenje je
Ali jih po ker vi vedno in neprenehano prenarejanje trupla; vsak
v živin ozdrav i Iski šoli vsaki mesec 25
hoče slavni zbor danes odbiti
gold.

naj jih odbije
s tem pa treuutek se loči po nevidljivih potih na vsaki pićici trupla
jenja živiuozdravniška šola, zakaj jez ne morem
kaj

in se nadomestujo z
drusro
©
u ovo robo. To vsak ve
vsega na svoje rame vzeti.
Zbor je z zahvalo sprejel da vse to, kar povžijemo, ne gré od nas, dokler smo zdravi
y
»
ampak većina povžitega se predeluje v kri, iz kervi v meso, pravici bi smeli v sv. pisma starega testamenta obljubo, ki
kite, kosti itd. Ker se tedaj take velike premembe jo je Dog Abrahamu dal, tako-le prevoditi: „In tvoj zarod
_	i .	. â •	m m	á v « « i	•	«	v • ■ a t	i	«	•	a	a	« p
kožo
nu*u, nuv, nvou i»v.. uvi «w »v»^ .«..w 'v....v j/.v.vu.w	j ~--9 --------------j ----------r""'"............* '
neprenehoma na skrivnih potih v nas godé, se ni čuditi, da se bo pomnožil, kakor zvezde ua nebu in kamnje na Krasu tudi tista stvar, ki je v nas prišla po stavljenih koz a h (namesti: pešek v morju).
Po sila dolgih štacijah sem
in nas je več let varovala kužnih kóz, se med tem ne- dospel na Rakek, kjer je velika zaloga lesá, ki ga Notranjsko koliko spremení, oslabi, in da tedaj po preteku kakih čez Terst v daljoe kraje posilja. Cez eno uro v stran prides
let, kakor skušnje učé, nismo več tako gotovo v Cer k nico, ki sam veš, bravec, zakaj po vsem svetu
10 ali
12
obvarovani kozave
kuge.
In kaj izvira iz
tega 2
Nič dru- slovi. Bilo je jezero popolnoma suho, kakor malokdaj ; pa ne
zega , Kanui iu; ua JO P U CW« an naj M U U 1 U , via pu » dv» moi k>v , wi m » , um ui vi ^u iiuivi pv/piov »mh, r
preteku 10 let ponavljamo cepljenje kóz, kar se v zdrav- prepričan, da ti je dobro znan iz izverstnih popisov
kakor to: da je potreba ali saj dobro
da po
vstraši se, bravec, da bi ti ga hotel popisovati, ker sem
niškem jeziku pravi revakcinati, in je posebno takrat jih bral že v „Novicah".

ki si
potrebno, kadar razsajajo prave hude kozé v deželi

naj
Cerknica je velik

lep
terg
in včasih se je o binkoštih
je letni čas kakoršen koli, pozimi, poleti itd.
n
Po tem prav turistično oživil. V7iditi so povsod bili
dolgi
pa suhi
u
takem pa ne bo konca ne kraja tega cepljeuja zná kdo reči. Počasí, prijatel 1 Kar se godi kakih 10
let.
to ni vsaki dan. Tudi cepljena koza ni
nam možje z bledimi obrazi, ktere je belkasta ali rudeća lična 12 brada kinčala. Nekteri so imeli zelene oćale, vsi pa pri konj! Cep- najlepšem vremenu marele pod pazdiho in čez rame in persa
Ijena koza te ne verže v posteljo. Morebiti se te vdrugič navskriz pisane ludi še ne prime ne; to je znamenje, da si
v
se
plaide"
po pervem je pa dosti slišalo „yes
v
i
u
govorili
so
m
55
no
cc
malo; šeptanja se
Tudi tovaršic so pri«
cepljenju zavarovan.
peljali saboj z belkastimi ali rudečimi lasmi, ki so večidel
Lepo prosimo, naj rodoljubi razširijo ta nauk, kar naj- kinčali snegobeli nježno izrezani obraz z velikimi modrimi bolj morejo med ljudstvo, ki potřebuje podučenja v svoj očmi nepopisljive lepote, ki jih je radovednim vkljub skoraj
laatoi prid. , ( , jfj>u:4- j.t	j obdržel/ .1& 7 otova
vedno zeleni tanj pokrivah
Celo kerdelo sinov britanskih
Pisma slovenskega turista

otokov z veliko Lahov in Francozov vred je romalo iz po stojnske jame v Cerknico si drugi naravni čudež naše do
VII.
mogli
movine ogledovat. Bilo jih je nek včasih toliko, da soj sred terga pod milim nebom okoli košaté lipe na otépih Marsikaj je dandanašnji mogoce, na kar bi kdo pred prenoćiti. Al zdaj z železnico, namesti da bi ujih množica 3 leti nikdar ne bil misliti mogel; mogoče je tudi, da se vsako leto rastla, se grozno pomanjšuje. Ali so okoljščine
dr* Toman-ove besede, ki jih je v deržavnem zboru govoril,	časa tega krive in pomanjkanje denarjev sploh, ali pa so go-
spolnejo, da postanemo Slovenci zagojzda med laško in	stinćarji hotli na vrat na nos obogateti in so popotne preveć
nemško silo, ako bi kadaj belo-rudeče-zeleno bandero do	oderali, da so celó Angleže s strahom in grozo pred Jamo
Soče privihralo. Pri tacih okolišinah bi italianissirni gotovo	napolnili, ne bom za gotovo rekel; mogoče je oboje.
kmali hotli voliti; kam da bise nagnili, mi ni treba praviti, prostim našim kerčmarjem se še dalječ ne sanja ne

Ali če ima kdo še tako velike simpatije za napredek Anglež take odertije do pićice v svoj
n
dyary
cc
laškega naroda,
bi se
mogel
kakor Slovenec z vso močjo zapiše in potem domu pridši
v
55
Times",
takému počenjanju protiviti. Na tako vižo bi bili mi avstri
55
Daily
Prida dnevnik j
news",
J5
Laturday Revew" itd. plat zvonà bije, da se prihodnjič
janski jugoslovani popolnoma od
morja loćeni in kupčijski angležki turisti, ki po Evropi največ dnarja strosijo
5
tacih
razvitek nasega naroda vničen. Zakaj s Terstom bi se za- krajev ogibljejo. Ravno taka se v Bohinji na Gorenskem v
ćelo
nehalo
9
z Reko nadaljevalo in morebiti še ne z Dubrovnikom
neki
glasoviti
gostivnici godi, kjer uek, kakor sem ćul, za
V appétit vient en mangeant
i
kar bi bila Angleža škatlica klinćkov en goldinar veljá! Naj bodo
grozna nesreća za nas narod. Pa bo marsikter nevěrno z glavo majal in rekel: kaka bedarija so misli Terst poslove-
naši
5
odgovorim na to,
niti! Res
zgoditi moralo. To gré pri nas počasi, zló počasi
kraji še lepši kakor raj, naj nekdanji predsednik an-ležkega družtva znanosti, slavni naravoslovec Sir Humphry ako bise to v dveh ali treh letih Davis tisuč in tisučkrat svetu oznanuje, da ga čez Bled ni
g
ali
lepšega
kraja na svetu, bomo le vendar v primeri s Svajco
kadar kam enkrat petó zastavimo, se ne damo već odmak-	in Italijo v tamôti ostali, če bodo naši gostinćarji tako krat-
niti; će bi se ne moglo v 15 letih zgoditi, se pa lahko v	kovidni in malo špekulativni.
tridesetih učini. Poglejmo enmalo nazaj, kdo se je pri nas	Iz Cerknice pelje nova cesta, ravna kakor železnica,
0	a
pred 20 leti *lovana zavedel, še pisatelji ne vsi, akoravno	deloma v skale sekana v Mnišijo, dolino, ktere središće je
jih je majhen šopek bil. V tistih casih se je
gledišni igravec
lepa vas
Besrnje
o
Bili so Mnišovci nekdaj podložni mnihom
prederznil enkrat eno javno „kranjsko" zapeti, al že se je v Bistri, zatoraj se
se
dandanašnje
tako
nazivajo.
šeptalo o panslavismu 1 Z zaprekami, ki jih nobenemu na- Kakor sem rekel, je res lepa cesta, ki ni samica, ampak
rodu ne privoscimo, imamo veudar zdaj v treh slovenskih ima se celi rep sestrić na vse kraje v okrajno Planine in mestih národně središča za omikani svet. kterih bi si nas.
Loža
9
reči
sposke še
rodoljub pred 30 leti se vositi ne bil prederznil; take bi bile takrat v njegovih oćeh kar bi bilo na priliko nam turist za feuilleton v „Oesterr. dandanašnje vseučilišče ua „vižmarski gmajni
résultat truda iu prizadevanja tamošnje politične go-
del iz zlate Bachove dôbe. Ko bi kakor
veči
Zeitg." pisal,
bi kar klical
cc
»
Ah serce mi od take kulture veselja igra! To je lepo! To V7 Terstu naloga ni ravno tako velikánská, ker je oko- je krasno! Povsod kultura! Le kultura !" Ali će te krasue lica in spodnja podlaga rnestnjanov čisto slovenska; le na ceste skoz naravne, slovenske oćala
tem je lezece, da pošten „Lesjak" ali
bogat
55
Lesiaci" ali ^Tomasini" zmiraj vidil in tudi
W	A	» •	•	1	• J i I «I
drugače
ogleduješ, boš drugače o teh napravah ćul; zvedil boš, da
„Tomaž" ostane ,
čigar se smemo pri	korist takih velikanskih cest dostikrat v nobeni primeri ni
sedanjem mlađem zarodu brez dvombe nadjati, ker ta je	s stroški, ki so jih prizadjale. In koliko se jih je napra-
skoraj v vseh stanovih z dušo in s telesom naroden.	vilo vošilom sosesk diametralno nasproti samo po lastni termi
Bilo je prekrasno jutro septembra, ko sem se po že-	ene glave, zoper ktero ni bilo apelacije. Pa ne bom popi-
leznici iz Tersta ćez Kras na Notranjsko derdral. Kamen saval teh jeremijad na dalje, saj bi več
reči
in bolj teme
pri kamnu se je lesketal kakor dalječ so oči
peljale, in pust
ljito dokazati ne
mogel,
kakor je dokazal pervi deželni
je vtis, ki ga ta kos Slovenije stori na domaćega in na zbor to od več strani, ter
enoglasno
sklenil, da po taki
ptujca. Spominjat sem se, kako uerad in prisiljen sem kakor
poti
y
kakor dosihmal, se ne smejo već kantonske ceste de
mal deček pozimi zvečer kako bi se Kras spet
mogel
pogojzdil
očetu iz „Novic" brati, lati, pa tudi ne morejo, ako nočemo, da marsikter in tega v resnici brezšte- ne bi potřeboval ceste več za voz svoj, ker ni
soseščan
mogel
pes
viluega kamna osnažil. Pa Kras je le
Kras ostal.
Po
iti
z beraško palico. Dobre ceste so velike dobrote

%
to je res in nihče ne more tajiti; pa tadi to je res, da
naši predniki so ceste delali, skor bi rt
N
kei
se vé da ne bom molčal; saj smo se zavolj
po
ih brez vora sosli
: u
i
d
glave, ultra
Ai „est modus in rebus, sunt
čerti
eniqu
fin
Aleš smejé

Toliko sem že slišal od tega večera"

5)
sila
aque nequ er ni dobra
connistere rectum"
ali
Ako
P
nase
55
od nje
ar
h pornem b in z
poprimejo zupa
ar
b
pa
čeravno star.
m
gospodar, kterega prernoženje sam nič d
s hišico in živino vred je le 560
in zatoraj o marsičem še zdaj dvomim. Po

Id
in bia
rt
cesti da
200
cr
old., j
redi to
mora z delo
ndar od sile! veduj
vejte nam tedaj, ali je res, ali ne, kar se od uje
u
ga pripo
Ceste kautonske morajo biti v rokah sainostojne občine (srenje)
A
55
Ja
pravim da, večidel vse je res. Ta večer
in nihče drug ne sme kakor paša na Turške
povedovati je čuden in po
krivnost
o njih
Od
bčin pa
proti tudi pričakuj
5
kad
boj
Zup
na lastnih nogah stale, da ne boj
55
Postavi
ali j
to res, da ima vsaka reć
zanemarile cest, ki so se čez leto
ar rt
odi
nocoj svoj spomin
u
*
ki
i • a
z 11 e
5
po kterih se zliva življenje za obertnijo in kupčijo
A
in sto drugih potreb. Nekdaj so naši stari očetje t
tega
„0 res,
kaj pa da res! Lastna skušnj
veruj
Lansko leto sem pri rajncem Matij
to je bilo za tadanje čase dost
5
pozneje so naprav- Toplici ta večer vasoval.
Pra
dobre
smo bili
ljali kolo
so se kola
in vozarili po njih, da je živina terpel
in
naenkrat, tresk, ua koncu hiše zaslišimo, kot bi
5
me
na ali
bil voz
da je bilo joj
daj so potrebe dru- desak prekucnil, v hiši nam pa luč ugasne, in glej
za
gacue, in z umnim prevdarkom jim bo treba zadostiti
5
se ve grebli so ga, preden je bilo leto okoli
:ct
da tako, da ne bojo soseske pri izdelovanji novih cest obo žale. Kaj dobra cesta pomaga ljudém
„Alešu ,
ga
praša zdaj nekdo sosedov, „ali res tisti
5
ako nimajo ničesa ki čez leto umerje, nocoj brez glave pri večerji sedí?"
*
• t
po nj
voziti ?
Valt. Zarnik
iiadovednost kaznovana.
Aleš. „Tudi to je res. Vendar se le viditi more, ako se znak skozi okno v hišo pogleda. Pa jaz bi nikomur ne svetoval. Marsikdo je pri taki skusbi sam ob
Božična povest.
75
Aleš

:tt
avo přišel^,
to je pa menda prazna, da živina nocoj o pol-
Bil je sveti večer.
Z mrakom se tihota
noci govori", ga vprasa
drugi
soscd
A
f • • siri
55
kaj še. To je gotovo
5
kot
ar
otovo dihaš
čez ledino, kjer Voleji potok Moj rajnki stari oče
B
ar
leží; le šum bližnje Bistrice se
razlega
po okrajni. Zdaj Avemarijo zazvoni.
Soseska, doslej mirna in pokojna, se spet oživi,
raj
i
so mi od te
rt
pra
ta večer na hle
pal
Nak
bilo
jim daj večno luč in sveti Enkrat so, še pastir bivši, etilo se je pa, da so podnevi
praprot želi in ponevedoma jim je praprotno seme za srajeo
je čas kaditi. Tudi županovi se pripravljajo, in ko zapoje ostalo
Ko ura polnoči udari, se pa oglasijo goveda. Plavka
je
• f
začel vol kravi, blagor tebi, gorje meni
ona
ne blagoruj me
zvon domače cerkve, oče župan s ponvico žerjavice iz veže stopijo, Micika, njih zala hčerka, jim stoji na strani, kadilo na ponev sipajoča, nje brat Juri pa zadej posodo posvećene vode nese. Vsi so bili razoglavi, pobožnost se jim kravo je predpustom mesar vzel sveti ua obrazih, iz sere pa gorka molitev za srečo in oratvi v razoru obležal".
Vole
5
odgovori
ki bom smert storiti mogla. Ali tebe
ljuba
reče vol, bodo ljudje, mene pa orli jedli. In glej
5
vol j
pa pomladi pri
59
blagor prihajočega leta v nebo puhti. Križaje se trikrat
pokadé prag in vežue vrata, trikrat jih Juri pokropí; potem dovim Tinetorn prišli, obhodijo vse poslopja, okoli vseh kadivši molijo svete mo- v zerkalu vode fant svojo litve in skerbno se vsaki
Aleš", se oglasi zdaj fantinov eden, ki so s sose
„ali je to res,
da ravno ob dvanajstih
nevesto, dekle svoje
ga prihodnjega
vogel pokropí.
Poslednjič, ko jih ženiua viditi more?u
pot v vežo nazaj pripelje, pokadé še enkrat vrata in duri
Aleš. „Ha, ha, to je pa za vas, kaj ne? Vendar je
ognjišče
5
> '« «jun,	" » ^ o.	,	,	j«	5	*	«* j"
kajenje s tudi to res. Pod Jurjevčevim jagnjetom, kjer je Bistrica
hram in hišo, ter postavijo ponev na tem končaje. Ravno tačas, ko županovi, je tudi sosedov tomun v travnik skopala, sem sam svojo rajneo, takrat Tine z očetom svojim kadil, in Micika mu, berž ko more, iskreno devico, gledal. Toda brez nevarnosti to
ni;
mene
pomiga, da naj zvečer gotovo vas pride, da so stari Aleš je le moja svetinja, ki jo še zdaj na vratu nosim, takrat
povabljeni, zraven pošeptá, in da nje oče danes niso kar nič hudi. Z veseljem on obljubi.
pogube otela"
Micika
5
je dozdaj le na Tineta pazila, pri teh be
Nekoliko časa přejde. Micika in dekla med tem v ku- sedah ušesa nastavljati jame, potem zarudi nekoliko v lica hinji večerjo pripravljate, družina oskerbi živino, župan pa in se globoko zamisli.
V hiši prihajoče goste sprejemajo
Med tacimi pomenki je vecerja minula, in se le, ko
Aleša poslušati, se je nocoj iz cele soseske obilno va- Aleš moliti zaćue, se Micika zavé, ki berž posodo pobere
sovavcov pri njih zbralo. Ta starec je bil
gostac
»
Mnogo
iz vasi.	in z (leklo vred v kuhinjo odide. Gosti ostanejo pri mizi
je vedil govoriti in pripovedovati od duhov, strahu,	kjer jim Aleš nadalje razklada, kako je v risu černe bukve
zakladov in takošnih vraž in je z govorico svojo ljudi tako	dobil, kako opolnoči zlato iu vino teče, kakošni strahovi po na se privezavati znal, da je na
dolgo in široko
pervi velják svetu dirjajo
5
in še druge čudeže večera pripoveduje.
Vse
bil.
Na vsaki shod, na vsako veselico so ga vabili
5
brez
ga zvesto posluša, samo sosedov Tine je k peci šel, in se
ulegel, glavo na durui podboj nasloni vši, kjer
njega se je ljudém praznik le polovičen zdel. Pri takih pri- tam na klop likah se je potlej tako ustiti in obnašati vedil, kot bi s bi bil rad tam zvedil, kaj se bodete ženski v kuhinji menile.
skrivnostimi nebes in zemlje soznanjen bil.
5
Pogosto
je tudi
Jerica! začne tù Micika proti dekli, slišala si Aleša,
k županovim posebno praznične večere zahajal, in nocoj so v zerkalu Bistrice, kjer je tomun, ga viditi moram. Jerica!
že uepoterpežljivo pričakovali. Naenkrat se duri odpró, tebi nisem nikdar nič prikrivala; vedno ti je moje serce
ga
Aleš vstopi, s slovesnim „hvaljen bodi Jezu Krist" zbraně razodeto bilo, zatorej veš
sosede pozdravivši. „Na veke"
5
da
ga ze drugo leto rada imam ;
odgovoré
vsi
»Bog
vas
veš pa tudi, da nisein bliže naju zvezi
5
kot perve dui Iju
sprimi, Aleš!" pristavijo župan, „nocoj ste kčsni, mi smo bezni. Ali bode Tine moj, reva še zdaj ne vem. Stari oce
vas že davno dočakovali." Aleš
izgovori
svojo zamudo, kot se še niso omečili, niso se stare zamere poravnane;
njih
je že vajen bil z molitvijo in po volji gostov se za mizo las se je spremenil; al serce je terdo ostalo, in še tli skri
v kot vsede.
„Ala,
Micika, večerjo", zakličejo zdaj župan, vaje v njem nekdanji čert, ki je nesrečno razpiral moje in
in kmalo stoji skleda na mizi. Po kratki molitvi, ki jo Aleš njegove starše."
naprej moli, vsi veselo za žlice primejo. zdaj župan, „Micika nam je jesti přinesla sikaj že skusili iu mnogo veste, nam boste
„Aleš",
zacno
J e r.
55
Pojdi, pojdi, že spet stare muhe. Ali nisi vi
5
VI
5
ki ste mar- dila, da so ga nocoj prijazuo sprejeli. Poterpi
pa kaj povedali." je pred durmi, nenadoma vaji zakou skleniti zná
(C
predpust
Mic. „0 Jerica
y
ti me le tolažiti hoćeš
9
svoje prav
Micika se zgradi in vec
- ne
misli mi zakrivaš. Da naju poroka od dne do dné negoto biva, ti je dobro ko meni znano. Ta negotovost, Jeri
greni sleherno veselje
mi serce gloda; strah zgube mi mir iz mojih pers poja. Celó sanje me strašé".
vstane. Plašno pobegne Jera.
Iz tomana pa, glej! težavno nekdo priplava; boječ vstopi se na breg — Tine je. Svoji ljubi vstreci , je zlezel na
in
J
99
Ljuba moja! vsaj s sanjami se ne

k
80
tako redko resnicne. Bog vse prav c in vse bo dobro. Sanjam pa ni verjet
drevo, da bi ga v vodi vidila; po nesreći pa se mu veja ulonii, ravno ko une dve v tomun pogledate. Komaj zazrè
zraven nje, in potoke solz
truplo svoje
drage
se
zgrudi
braca; le njemu zaupaj na merzle, blede lica toči. Pa tudi on ohleduje, strah in
a
M i c.
sicer sanjal
?5
Je
je

Je
groza ga predergavata, kčsa skleča žalost se ga polasti
Ji m
d
erjeti. Sinoci se mi je obnemaga ji in serce mu poči. Al tudi Jera smerti ni odšla.
sva ze moz in zena bila; al ou je tako
bled
r*
tako mer
b
in
ma sem ledena ohledovala
bolezni hira, in ko posije pomladausko sonce
Jer. „Oče nebeški! to je strasna prikazen bila. Pa
V dolgi ogrevalo že gomile
9
JO
vseh treh.
Podgorski.
Micika, ali ti je slabo êudna se mi zdiš".
Tvoj
lice bledi, kaj ti je? Tako
M
79
Nocoj moram zvediti, ali mi
jo namenjen on ali
ne. Jerica! zmiraj sem te rada imela; pa tudi ti si mene rada imela, kaj ne?"
99
Oglasi,
Slovenski Pravnik"
Ji M
99
Kaj prašaš, Micika
bode mogoče
Y>
K
ti j
vlani
ajlepša peca v Bistrico padla
in si plaka
«i se pri pšenici vžela, sem jaz tvoja in svoja kraj
9
po nji, sem ti jo jez povernila, in letos, ko
i žela
se že pridno tiska tako, da prideta I. in II. zvezek (tedaj 10 pol) ob enem na svetio kar najprej
Cena teh dveh zvezkov je 1 gold, avstr. velj
^^ ^^ ^^
more z narocnino na nase slovenske casn
ki se za
ke vred že zdaj
dotičnim

založnikom poslati, ako kdo h
poštnino
>
da si d
ostati mogla. Jerica! ali me boš nocoj k Bi
prihraniti. Tudi kdor še se ni na
99
SI. P." naročil, ga more
strici spremiti hotla
za omenjeno ceno dobiti, dokler se ne
prodá m
šte
J
99
Tvoj
kri je nocoj vroča ; preden kaj sklenes
vilo nenaročenih iztisov. Pri bukvarjih se naš „Pravnik" ne
• *
poslušaj moje hladne misli. Da moje serce gorko za te bij ni prič treba; zatoraj poslušaj prijatlico. N ne skušaj! Večer
9 9
hodi
Bo
more prodajati po taki nizki ceni.
V Gradcu dné 19. grudna 1861
Dr. Razlag
»
pocetjem
Božj
; je svet, ne gré skruniti ga z derzniu kazen je ta večer že marsikoga zadela
Radi premalenog (skoro nikakovog) broja predplat
Pomisli, da je Aleša le njih svetinja pri tem nesreće resila."
nikah neće moj humorističko-satirički list
9
M ic. „0 Jerica! Bog je dober,
sam bo ubozi deklici
99
Podravski je
/O
milost skazal
Jer. „Spomui se, kako te je rado strah". Mic. „Nocoj me ni; saj je sveti večer".
danom 10. t. m. prosinca izaći, već će primerak istog, kao dodatak mog predplatnog poziva od 1. listopada g. t. koncom
J e r.
99
„Pomisli tudi,
1. t. m. prosinca v svojoj pravoj slici štovanomu obciustvu se pokazati; i ako se povodom tim potrebiti broj predplat-
kar Aleš in stara vera terdi, in bi dila
kaj ti bo početi, ako bi res bilo, nikah prijavi, izlaziti će tečajom sečnja 1862.
pa ne Tineta. Se ti up napolnuje persi, ne budi v
kakega v zerkalu vi
9
U Varašdinu 6. prosinca 1861.
a
Dragotin Antolek,
njih obttpa
Mic. „0 Jerica! saj mi je tudi tako obupati. V vednem trepetu za-nj me bo počasna smert umorila. Ne zaveraj me dalje; moj sklep je storjen. Se enkrat te prosim, Jerica spremi me! Iz mlađega si mi ti tovaršica, si povsod moja
izdavatelj i odgovorni urednik „Podravskog ježa."
9
Dopisi

Iz Dunaja. % Kakor so poslednje „Novice" omenile,
zvesta spremljevavka bila; ali me boš nocoj na groze polnem je bila tii dné 16. t. m. slavjanska beseda. Da ime
ni
potu zapustiti mogla?
Reci
9
da gres z menoj
a
samo lažljivo, ampak resnićno, vidi se iz tega, ker so bile
Jer.
„Oh! kaj morem drugače?
poslušaš in samé te pustiti ne morem
a
Mojega svarjenja ne pesmi in ostale muzikalne reči vse slavjanske iu tudi od vseh
glavnih plemen elavjauskih. Tako so bile izmed pesem ju
Tako ste sklenile obé, in ko se potem polnočni čas
goslavenske
99
Strunám" od Jenkot-a, kor hervaški: „Slavska
přibližuje, nastopile radovedne strašen pot. Poćasi in plaho rieč"
9
serbska narodna pesem: „Poletjela saren-tica
u
in
tr
reste proti prođu Bistrice. Luna se v oblake zavija

in
99
Ajduci" od Stankovića;
ruske: narodna „Matuška go
skopo lije svojo luč na bledo zemljo; gole drevesa pa merzli lubuška"
9
češke: prekrasni kor v duhu cele drame:
sever previhrava.
r,
Jerica !u krikne Micika v tem hipu, „ali ne slišiš nič
99
po germovji šumeti?"
9 99
Utonula" od Križkovskega, za tem: „Poletuje holubice";
polska :
slovaška: ,,Aj čo by bola drobna jatelinka
Zal
V
drugem
razdelu
igral
??
Veter piše
u
u
Jer.
Mic. „Vidiš li? Bela žena tam-le stoji! Jer. Ali se mešaš? Stor je, od mesca razsvetljen
a
je orhester ravno tako
skladbe od. vseh slavjanskih predelov, poljske, češke, ruske, bulgarske, slovenske. Kar nam je znano, pokazala se je slavnega tenorista Ander-a sestra pervikrat kot pevkiuja
Mic. „0 Jerica! meni je tako tesno, tako britko pri slavjanska, pa je z drugo in tretjo pesmijo toliko navdanosti
in navdušenosti prebudila, da ploskanja ni bilo konca ne
sercu ; slabost mi preletava ude, kot sviuec so noge težke ! Jerica, meni se dozdeva, da je to moja zadnja pot; božja
roka se zná nad mojim derznim djanjem strašno mašćevati". trikrat, ker pred ni bilo mirú.
kraja.
Ravno tako so se kori ali zbori peli po dva iu po
Ko se je pa družtvo ve-
Jer.
v
Kaj bled es, Micika! Kje je tvoja poprejšna serč- selo v
drugo
dvorano preselilo ter orhester začel delovati
9
nost. Ali ni sveti večer?"
M i c. „Ce se ne vernem, Jerica, utolaži Tineta
, reci,
da sem mu zvesta bila do
je občno zadovoljstvo do verha dospélo ter je duh neopis-Ijiv zavzel celo družtvo, ki se je posred nemškega mesta ««	«.v«,*-	v.^ ^„..jv,i,«	utolaži očeta; občutilo kot v pravi svoji domačii. Vse je bilo tako zado-
njihovo terdoserčnost jim odpustím. Mojo škrinjo ti vzemi voljuo, tako dobre volje, da je beseda segala do treh v
jutro. Kdo je vse bil uazoć, to je bilo težko razpoznati, ker
da se
zadnjega
diha
pomni me!'
Zdaj dosežete tomun
ura udari polnoči; bleda luna ste velike dvorani tako bile naterpane iu napolnjene
9
razliva svoje žarke čez jagnetove veje; lasje se jima vzdi- je človek komaj gibal.
Toda
9
kar nam je od znanih glav
gujejo in třepetaje stopite na okraj, v zerkalu viditi podobo viditi bilo, to je bil grof Thun, ruski poslanec Balabin, baron zaželjeno. Zdaj očí pobesite in — hrest, zavrišći v vejah, Ožegović, deržavni svetovavec, in mnogi poslanci slavanskî voda se samé razgerne pod njima, brezvoljno odskočite; ali kakor Rieger, Klam-Martinic, Toman, Cerne, Klaady, Pražak,
Potocki
5
111
drugi.
Take so besede sveta posoda, ki se
Od Save 16. dec.
Ost u. West"
in „Stimmen aus
▼ njih oživljoje in hrani duh slavjanski, ki ne dopušča, da Inner ô ster reich"). Castitim bravcom našim je le predobro se pozabijo mili glasovi jezika in duha v serca položene od matere Slave.
ga
znano, da časniki nemški, ki so pravični nam Slovanom,
so res bele vrane, in da nekteri nosijo celó „Gleiches Recht Iz Reke 14. dec. * : Iz več slovenskih krajev ozna- fiir Allé" na čelu, pa vendar je to le nesramna krinka, pod nile ste nam ljube „Novice" število učnikov, ki so selsko ktero napadajo v vsakem listu pravice slovenskega naroda
in vsako še tako zmeruo zahtevanje ravnopravnosti pribi-
r>
slo
novo leto v slovenskih gimnazijah nastopili. Rečem v venskih gimnazijah", ker mislim, da bi tište gimnazije, ktere jajo na križ hudodelstev. Ako vidimo, da se taki časniki so s samimi Slovenci okrožene, morale res v duhu in res- podpirajo tudi od takih strani, od kterih bi kaj takega ni
nici slovenske
• •
gimnazije
biti.
Število učnikov ste nam res kdar ne pričakovali, bi jih saj domaći
naši
ljudje podpirati
lepo prinesle posebno iz bele Ljubljane in Maribora
*
kar
ne smeli
to je
»
ne prebirati jih, pa še manj jih si na
nam očitno priča, da Slovenci niso sini teme, kakor nekteri	ročevati. Toliko bolj pa moramo podpora biti nam poštenim
naši sosedje mislijo; al kolikor se spominjani iz dopisov,	časnikom, zlasti pa takim, ki posebno branijo naše pra-
slovenščina še dandanašnji mora v gimnazijah vaših drob-	vice, razodevajo naše rane, odbijajo zopernike in kažejo
tine poberati, namesti da bi sedela za veliko mizo, kakor	pot njim in nam Slovanom, kako da se more pravicam vseh
ee spodobi. Bogu, že vse
Po naših hervaških gimnazijah je, hvala narodov avstrijanskih zadovoljiti. V versti tako imenovanih
drugač.
Pri nas je pervi dan šolske
tra to a
leta
hervaščina vse svoje pravice
dosegla.
Le o reški gimnazii
velikih časnikov stoji „Ost und West44, v versti manjših
Stimmen aus Innerosterreich". O obeh ste ..Novice
pa
(

nisem imel priložnosti, kaj novega slišati; mislil sem si, da že večkrat govorile in ju priporočevale. Sedaj, ko stojimo v tem malem Babilonu je še vse ostalo po starem kopitu pred vratauii starega leta, ju priporočamo še enkrat. Vemo
r
ali vse potopljeno v talijanéčino ali pa celó v magjarscino. dobro, da pervernu časniku se očita, da ni celó vse tako Pa zló bi se bil motil, ako bi pri teh mislih ostal; te dni kakor bi želeli iz našega stanja; to je res; al res je tudi, ako mi je nek učnik pravil, da je tudi na Reki na
da
hervaščina pervi sedež zadobila, in sicer tako, gimnazii se vsi predmeti predavajo v čisti hervaščiui
gimnazii
v gornji
nobenega
drugega ve
v
bi tega časnika ne imeli, nimamo
likega, ki brani naše narodne pravice vsaki dan in tako možato in krepko kakor ta pred velikim svetom. Med manj-dolnji pa z iznimkom. Rekel mi je med drugim še to, da šimi časniki pa je vćs naš celovški ,,Stimmen aus Inueroster že veliko let ne pomnimo tako veliko število učencov na reich", kterega ste „Novice" že večkrat
i daj, da bi se povzdignil saj v versto tedenskih liftovi
gorko priporočale.
reški gimnazii, kakor se jih je to leto nabralo. Vseh skupaj je 163. Sicer malo število gledé na druge bližnje gimnazije;
Bo
Iz Libelič na Koroškem 16. dec. Naj vam
drage
cr to
lede na reško gimnazijo, ktera je do zdaj komaj 80 do „Novice", tudi jez kaj žalostnega povem. 23. dan p
m.
al
100 dijakov štela, je ono število veliko. Kaj bi nek rekel pelje se hlapec kupčevavca Lenko-ta v Šent-Petru v sa
zdaj na to tisti nemškutarski Mahomed, ki je še ne
dolgo
vinskem dolu na Štajerju , iz Laboda , kjer je přenocoval,
o
reški
gimnazii tako-le prerokoval
v
sobald statt der proti Trajbergu domu. Bilo je zjutraj kmali po štirih.
deutschen Sprache die kroatische als Unterrichts-Spracho se za pol uro od Laboda odpelje,
ga
neki človek, ki
cr
Ko
a je
am Fiumaner Gymnasium
eiugefuhrt
werden wird, wird pri mostu čakal, od zadej pu glavi s nekiro mahne. Revež
man genothiget, dieses binnen zwei Jahren wegen
Mangel
e»
milo zavpije:
r>
Bog,
bodi mi milostljivin še tisti dan
au Studenten aufzuheben?" 0,h zmotenec! vidiš sedaj, in	okoli 9. predpoldne umerje. Morivca soše tisti dan zasačili.
prepričaj se eukrat, da kri ni voda, in da Slovan le za	Koj po morstvu razpošlje župan iabodski hudodelnika iskat,
svojim glasom slovanskim ko bučela za medom leti! To je	Bila je mati zemljica od slane sreberno obeljena, toraj so
pokazalo precej pervo šolsko leto reško, do zdaj po ptujem	lahko sledili. Sled pelje jih od velike ceste do Drave in
upljivu
poliglotna
gimnazija. Ako se je tedaj
mogla
na
od tod do
nekega
hleva. Ker je pa hlev zaklenjen bil, za
enkrat preroditi gimnazija na Reki, in vse druge do lan- ukaže gospodar, naj hlapec pride in hlev odpre. Hlapec
skega leta zgolj ponemčene gimnazije na Hervaškem
cr to
i
zakaj
pride, odpre hlev iu pod posteljo najdejo sekiro nekoliko
se ne bi. ker vi Slovenci v svojem programu za svoje šole kervavo. Gospodar pobara hlapca: „Kako, da je sekira še dosti manj terjate, kaj
tacega
ne
moglo
zgoditi
i
v Novem mestu
y
v
"j v «v..«	----- v..	------,------ r ------ - ... ~ r	.	, v.«-.
v Ljub-	kervava?*' Hlapec nevstrašen odgovori: „Očetu sem jo bil
v Mariboru itd. So mar	posodil, ker so danes kolinovali". Iu res! bila je pri htap-
Slovenci spali, ko so Hervatje vkljub vsem protivnim za-	čevem očetu koiina. Pa tudi hlapčun je kolinoval. Na to
prekam svojo književnost tesali in gladili? O ne, ne! Beri	more hlapec svojo škrinjo odpreti. Najdli so mošnjico z ne-
1 j a n i
Celju
5
gospod Kurelcovo brošuro „Recimo koju
u
in
druge
spise
»
koliko denarji. Gospodar podá mošnjico hlapcu rekši: „Shrani
vzemi v roke slovenske knjige poslednjih let,
slovensko delavnost
na
pa boš vidil	jo dobro. Kmali bodo vse preiskali in lahko bi ti pri preisko-
književnem polji iu se ji čudil,	vanji denar odnesli". Hlapec vtakne mošnjico v žep in hoće
Kar Hervati zamorejo, zamorejo gotovo tudi Slovenci. Pu-	z vozom po derv iti. Al gospodarja nekdo opomni, rekoč:
štite jim tedaj samim si suknjo krojiti in prašajte le njih:	„Gospod! še enkrat dobro preiskajte". Hlapec mora mošnjico
koliko lakatov sukna še si morajo kupiti za njo, pa bote	dati. Gospodar jo dobro preiše, ter med denarji najde listek, na
vidili.
kako lepo si jo bodo naredili.
kterem bilo je ime „Leuko" zapisano. Sum toraj na hlapca
ne
i
Iz Tersta
kar 10.
Ne vém, ali Vam je že znano ali leti. Gospodar ga tedaj popade, ter mu resno reče
grudna
• *
pise
5)
Wanderer", da se je med nami srečnež! ti si morivec". Moć vesti sedaj hlapćuna peklenskega
v
dobil nekakošen Bor toi o Basic od sv. Andreja domá, pa
přesune; třepetaje odgovori
„.Jaz sem morivec; ne vem
i
kaj
da je g. Cegnar temu možu přestavil Vilheima Tela, me je nek zmotilo." Na to pridejo bližnji sosedje, ter mo
da ga bo
igrala
njegova družba; zakaj neki da je v Terstu rivca zvezejo iu pravici izroćijo.
Morivec, meni dobro
vse polno tacih mož, kakoršeri je slavni Bortolo Basić, znan, ker me je večkrat prek Drave vozil, je v Lahodu prostovoljno igrajo slovenske igre, samo tista je, da so leta 1836 rojen, velike in lepe postave. Ima še očeta«
prej zvedili na Dunaj za nje kakor mi v Terst. Pa tega še	mater in 3 sestre. Že od mladih nog pa je bil malo prida,
ui konec. Tudi nekako obdarovan pisatelj in dramaturg, po	le nerad je v šolo in h keršanskcmu nauku hodil. Stariši
imenu Vincenci Anton Bazichy, je neki med nami spisal	so malo in slabo za sina skerbeli. Spervega je na cesti
Lepo Južo", za ktero pa mi zopet	dělal, potem s plavćarji na Hervaško se vozil, letos pa mesca
oič ne vemo, temuč samo oče „Wanderer" in pa ujegov	sušca stopil v službo; od kraja je bil sicer priden ; al kmali
Slovencom tragedijo:
n
dopisnik.
Čitavnica bo imela 23. dan t. m. zopet
Y)
be
se je spet tako popačil, da ga je gospodar hotel iz službe
t*edo", 29. dan t. m. pa veliki zbor; tega nismo zve- spoditi. Sprijaznil se je bil z vozarjem letos o vigredi, ker
<ííUa od Wandererjevega dopisnika, temuč to je resnica.
je moko v Lipizbach vozaril in navadno v Laboda přeno
ćeval. Zvečer pred morstvom sta skupej v tergu pri „Adler- se jim zahvaljuje: „Z Bogom! z Bogom!" in
vnovič za
wirthu'( pila. Zapazil je pri vozarju veliko denarjev. nasel je pri njemu le 17 rajnsev in 90 kr. narje je imel vozar na vozu v vreči.
Al
• •
ker
druge
de
germijo „živio
in slava-klici",
baklje ugasnijo
5
petje
potihue, vse se mirno in v redu raziđe,
vsak pa si svoje
Čudno pri tem misli.
Gori omenjena „Pesem k slovesu44, ki je bila
morstvu je pa to-le: Župan postavi oeeta se rieznanega mo- v več ličnih natisih razdeljena, se glasi tako:
rivca za cuvaja k ranjenemu, sestra morivca nese ranjenega
vozarja v
hišo
5
kjer je služila in kjer je revež tudi umerl
9
v tem, ko druga sestra morivceva ranjenemu v rokah mert-vaško svečo derži, in ko zjutraj kmali po morstvu župan ljudi morivca iskat razpošlje, vzame
meni nić
tebi nić tudi
morivec puško svojega gospodarja, ter gre pomagat hudo-
delnika iskat, pa pride zopet neprestrašen na dom, ter se vsede k jedi, od kodar je moral iti hlev odpirat, kakor je
bilo gori rečeno.
Preljubi Slovenci! Naznanjam vam to
strašno dogodbo, ktera se je pri uaših sosedih na Nemškem
pripetila,
zategadel,
naj bi oćetje in matere dobro gledali
na svoje otroke, ter jih že od mladih nog v šolo in h ker-šanskemu nauku zvesto pošiljali, in ako jih ne morejo domá imeti, naj jih v pošteno službo dajo. Vas pa, srenjski predstojniki! lepo prosim, podpirajte duhovne dragovoljno ter oštro gledajte na to, da bodo stariši otroke svoje pridno v šolo pošiljali. Slaba zreja otrok, zaničevanje šole in službe božje, strah pred delom, in pa današnja šega, dobro živeti pa ne delati, so glavni vzroki, da se v sedaujosti toliko morij pripeti, kakor da bi včs zrak okužen bil.
T. M. Štantetov-Šentvidski.
Iz mokronoške okolice.
9. dan t. m. je krava
Janeza Marković-a iz vélikega Cirnika štiri teleta (3 telíce in 1 junčka) povergla; vse štiri živali so zdrave in se dobro redijo; ker je pa borna mati preslaba, vse štiri pre-živiti, mora gospodar dvoje telet prodati.
Iz Litije 15. dec. (Vsakemu svoje!) V predzadnjem
Novice" prinesle sostavek pod naslovom „Segač,
v kterem se Litijanorn in zlasti gosp. grofu
listu
prerok
Paće-tu za izpeljanje nove ceste skozi Reko slava poje. Marsikdo bi utegnil misliti, da je samo imenovani gospod s
pomočjo litijske soseske, reško cesto osnoval. V hvalo naših
sosedov, verlih Smarcanov moram naznaniti, da so se tudi oni pri izpeljevauji imenovane ceste jako obnašali, in so ravno
ako ne več, kakor Litijani storili. Tudi polšeuska
i
toliko
gradiška, trebelevska in kresniška soseska so nam vspešuo
poma
gale.
A. K., naslednik
Segača
in župan
Iz Ljubljane. Mnogim bakijadam, ki smo jih doži
veli letosnj e leto, je dodal přetekli ćetertek je bila preserćno vesela od ene strani, od
v
se
eno. ki nam

druge
pa ravno
tako otožna, ker je veljaia — za slovo častitemu gospodu prof. Iv. Macun-u, ki gré vsled višega pokliča kr. her. slav. dvorné kancelije v Zagreb za profesorja in zapustí našo gimnazijo, na kteri je razun druzih naukov z izverstnim vspehom učil slovenski pa tudi ilirski jezik, kterega učenje
„Entwurf der Organis. der Gymnasien und Realschulen in Oesterreich, vom k. k. Ministerium des Cultus und Unter-richtes 1849" šolam v deželah slovenskih
Oj, k slovesu mladež poje Pol na sercnih bolećin; Sklí jo, sklí loeenje Tvoje Svete Slave zvesti sin!
9
9
9
Komaj leto je minulo, Kar poslušamo Tvoj glas: Ze nas rani naznanilo, Da zapustil bodeš nas.
Bistrost Svoje učenosti Le domovju si daril, V sercih vdane Ti mladosti Si za dom ljubav budil.
Toda sreča vedno bila Spremenljiva je in bo ; Prišla zdaj že ura mila Prišlo britko je 6lovó.
Domorodec ljubeznjivi, Bog Te spremljaj zmir povsod Klićemo Ti: Bog te živi! Zdaj ko ločiš se od tod.
9
9
Bog Te %ivi mnoge leta Svete Slave zvesti sin! Hvalo dá Ti mladeh vneta Vec en bo ji Tvoj spomin 1
f
9
S žalostjo smo slišali novico, da tudi visokospošto vani gimnazijski vodja gosp. Nečásek zapusti našo gimna zijo iu pride za vodja velike novomeške gimnazije v Prago.
Přetekli teden nam je iz Dunaja pod štampilom iz Abgeordnetenhaus" priletela neka brošura v Ljubljano, po kteri bi smeli misliti, da se marsikak poslanec menda bolj
99
s ,,Knittelreim-iu ali njih ekspedicijo pečá kakor z deržav-nimi zadevami. Radostni smo sprejeli to „Thierfabel aus Krain", ker nam,
Kakšna nemška je kultura, Spet jasno priča ta brošura!
Sicer nismo nič novega iz nje zvedili, kar bi ne bili že v ,,Tagespošti44 et Comp., Ie na kruljevega pegaza so se
brali
vsedli ..die feiuen Manner der deutschen Wissenschaft"
v kteri pa so si sami za-se še pu-
55
in zlegli so to fabulo,
i
etili prostora, ker od mnozih „merčesov44 še niso nič go vorili. Nadjati se smemo,
da nam bo „das Abgeordueten
haus4
i
poslal
kmali
drugi
del prelepih Knittelreim-ov s
Prešernovo prislovico:
55
Oj! zlati vek zdaj Muzam slovenskim pride".
Prihodnja „beseda" v ćitavnici naši bode, kakor
je ze napovedano
bilo
9
prihodnji ćetertek zvečer
ob
7. uri. Posebne povabila se častitim družbenikom na dom
ne bojo pošiljale; program bojo dobili vsi pri dohodu; dostavljamo le to mično novico, da slavnoznani pianist gosp. Lom bard i bode radovoljno dvakrat nam igral na klaviru. Ob enem pa tudi še naznanjamo , da v pete k zvečer bo imenovani umetnik v reduti napravil koncert, ki bode mnogo vabivnih reči prinesel; tedaj ga živo priporočamo tudi vsem
družbenikom čitavnice.
Véliki zbor čitavnice je prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne.
živo
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora). Poslednji dnevi
priporoča, preteklega tedna so bili najvažnisi celega deržavnega zbora, pa se pred dohodom gosp. prof. Macun-a ni moglo vpeljati, zakaj 17. dan t. m. je ministerstvo doljni, 19. t. m. pa ker ga na naši gimnazii še nismo imeli moža, ki bi ga bil zgornji zbornici predložilo dnarne zadeve našega ce-
v stanu učiti. Toliko bolj pa obžalujejo tudi domoljubi pro- sarstva v posvet in sklep. Celi mesec že se je govorilo iu
fesorjev odhod
9
ker
9
deržaje se vedno prave postavne poti,
v časnikih ugibalo,
kaj bo ministerstvo storilo o tej zadevi
9
bil je iskren brambovec ravnopravnosti slovenske in ne- ker od ene straní je bilo pomisliti, da v sedanjem zboru
vtrudljiv podporuik vsake domače naprave
Gimnazijska dunajském niso nadomestovane vse dezele nasega cesar
mladež
naša
9
hvaležua svojemu ljubljenemu ućuiku, mu je
stva
5
da bi sklepale o tem važnem predmetu, od druge
za slovó v ćetertek zvečer s petjem in baklado napravila strani pa 13. §. ustavne postave daje vladi oblast, da v slovesno vecernico, ktera je privabila obilo množico tudi takih okoljščinah more deržavne dohodke in stroske sama
mestjanov pred stanovanje njegovo. Peli so verli odločiti. Deržavni minister naznanovaje finančně (dnarne)
drugih
pevci naše gimnazije najpoprej v zboru „pesem k slovesu'6
ki jo je nalašč za to većeruico napravil nadepolni mladi
•'bi ?
5
predio
(ta
je v obéh zbornicah to pravico določno izgovoril;
al dostavil je, da Njih Veličanstvo cesar želi, da ze pervi pesnik A. Okiški, v muziko pa v primernem duhu žalo- stroškovuik in dohodkovnik ustavne deržave zbor očitno in ©tinke zložil gosp. Miroslav Vilhar. Ko so jo odpeli, so svobodno v pretres vzame, in čeravno je deržavni zbor še
zapeli še „Noćni mir44 in
„Slovó44 Tomaževićevo,
naposled dosihmal le ožji zbor, naj se saj to stori, ker se zdaj sto
pa Jenkov „Naprej!44 Po končanih pesrnah so nadušeno riti dá za te dežele, ki so v zboru nadomestovane
9
mini
zaklicali: „Živio!44 ..Slava!44
55
gosp. profesor vès ginjen sterstvo vzame odgovornost, da je to storilo, na se.
Potem je stopil minister dnarstva na oder in razložil v obče ramo na kraj doteči ; zberimo se okoli kralja našega in re deržavne stroške in dohodke od leta 1860, o kterih je račun cimo eden drugemu, da se vidimo na prihodnjem boji."
ze zgotovljen
pa je obljubil, da bo tudi uni od leta 1861
kmali gotov ; potern je razložil
v
obče
dohod k e
in
Anglezko. Iz Londona. Kraljico angležko je nepri
rnoža tako poterla , da se je bati,
cakovana smert
njenega
stroške, kakor so za prihodnje leto 1862 prevdarjeni in ali bo vstanu kmali se ukvarjati z vladoimi opravili; njeni
f
sicer dohodki na 2963/4 milijonov gold., stroški pa brez sin kraljević Wales je še premlad, da bi že danes prevzel
nenavadnih potrebšin na 354!/„
milij.
g
old.; po tem takem vladařstvo.
Včeraj v pondeljek je bil še le pogreb;
bode konec
leta
primanjkovalo deržavni kasi 58 ali
pa
utegne
biti tudi 109 72 milij. gold. Ako se pomisli, da mora
truplo počiva v 4 mertvaških trugah.
Lord Palmerstonu, ki je za protinom (putiko) tako
cesarstvo le za d o 1 g o v e s v oj e na leto 106 milij. gold, nevamo zbolel, da so obresti (činža) plaćati, je očitno, da skor tretji del dohodkov odlegio.
ga
ze za
mertvega
imeli, je spet
* #
V •
vzamejo cmzi. Zmiraj le nove dolgove delati
je rekel mi
Srbsko. Iz Be 1 igra d a. Sv. Andreja praznik je bil
je nevarno, zato mora vlada odstopiti od te prejšne letos slovesno praznovan , ker ta dan leta 1830 je turški
s e r	HHHHHJH
navade; varćnost (šparovnost) v deržavnem gospodar- fermai) Srbom oklical pravice

ki pa
9
kakor
druge
strani pa radodarnost pravi, še dandanašnji niso popolnoma gotove.
r>
Vidov Dan
Li
stvu od eue strani, od
ljudstev ste pomoći, po kteri se mora dnarna bolezen naše	— Ivan Marinović je za predsednika starašinstva, Ilija,
deržave ozdraviti; poslednjih 20 let je pridelstvo in pre- Garašanin pa za predsednika ministerstva izvoljen: obá usta-možuost v Avstrii dokaj bolja, tako, da je
mogoce,
davke voljubna . moža krepkega značaja
povikšati. Brez naznauila, kje in kteri davki naj bi se po
Tlirško. Iz Trebinja se sliši, da je vojska povsod
vikšali, prestopi minister potem v občno pretresovanje der-	nehala. Armada je iz Pive v Gacko, Ljubinje, Stolac iu
žavnih zajem o v (posojil), dunajské banke in njene raz-	Mostar razdeljena. — Dnarne zadeve turške so v grozni
mere do deržave, in žalostné velj a ve (^valute) avstrijan-	zadregi. skega dnarja.
Ko je minister končal svoj obširni govor
Severiia Amerika. Najnovejše novice pravijo
da
je bil odbor iz 9 poslancov izvoljen
i
ki naj
drugi
dan zboru berž ko ne se
bo vojska unela med Angleži in Amerikanci,
svoje mnenje o mi ni ster skih predlogih razodene.
Drugi
iu da v tem boji bo fraucozka vlada oborožena sicer pa
dan je dr. Giskra kot poročnik večiue izvoljenega neutralna.
zbora razodel njeno mnenje
naj
se deržavni zbor loti
grof Potocki ,
grof
pretresa dnarnih zadev, ki mu jih bo ministerstvo pred ložilo. Zoper ta nasvet so govorili
Clam-Martinic, Graholski, dr. L. Rieger vsi ho terdili, naj se vlada posluži svoje pravice po 13. ustavnih postav in naj ne izroćuje ožjemu zboru, da bi on sklepal tudi o deželah. ki niso tukaj nadomestovane in od-
Za jugoslavensko akademijo so p
gosp. Fr. Golob,
posestnik na Verh. 40 gold., gosp. dr. Vikt. Skaria 4 gold
in dr. Smolka in Zarnik iz Lužn
Gašper 50 gold
5 gold., gosp. Fr. Legut 10 gold
gosp
, Valt. Umkov
govornost prevzel za se
í
ker
nemogoce
hodkov in stroškov tako ločai, da bi se
je deržavnih do-
: toliko
moglo
reči
Zavoljo praznika novega leta v sredo pri
d ej o
prihodnje „Novice" že v torek na
svetio.
sem, toliko tjè.
Deržavni minister je po vsem tem spet
besedo p « prijel in si prizadeval razjasniti ugovore ter rekel, da s tem, ako zbor vzame pretres dnarnih reči v roke, ne sega čez okrožje v tem zboru namestovanih dežel, in da s tem ne bojo dežele, ki nimajo poslaucov v tem zboru,
V
zavoljo neprihoda obsojene
kontumacijo djane) , ampak banaške 6 fl. 54.
Žitna cena
v Ljubljani 23. decembra 1861.
Vagan (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 6 fl. 54.
soršice 5 fl. 10.
tursice 4 il. 50.
sama vlada rjeva volja bode za nje veljala. Naj se je sklenil minister — raue deržavne oćitno svetu odkrijejo, da se spoznajo, in potem išče zdravilo in pomoć zoper nje.
Z veliko većino, s ktero so glasovali tudi vsi poslanci
rež
90.
4 fl. 52.
jecmena 3 fl. 87.
prosa 4 fl. 15.
ajde 3 fl.
oves 2 fl. 40.
Kursi na Dunaji
slovenskih dežel, je bilo sklenjeno, 48 poslancov voliti, ki 23. decembra 1801 b oj o
loge, jih
prihodnjernu zboru, ki se bo začel še Ie 4. dan svečana, v
v novem denarji
kot „odbor za dnarstvo" sprejeli ministerske pred- Deržavni zajemi ali posojila.IDruge obligacije z lotrijami
na drobno prevdarili in jih z svojim mnenjem vred 5°/0 obligacije od leta 1859
Kreditni lozi po g. 100 . g. 122.50
v novem dnar. po 100g. g. 62.— 4Teržaški lozipo 100 „ 122.50
pretres in sklep izročili. Skoraj vsa desna stran se je
5°/0 nar. posojilo odi. 1854 „ 81.40
zderžala glasovanja.
Tudi v zbornici gosposki je bila
5% metalike
ta dnarna zadeva ravno tako rešena.
Deržavni zbor v
4 V °/ * 12 '0
4°/.
obeh zbornicah je do 4. svečana odložen; izvoljeni od boruiki dnarstvenih zadev pa se snidejo že 5. januarja.
Presvitli cesar so se v saboto podali spet v Be net ke, od kodar se bodo še le peťve dni vernili nazaj na Dunaj.
o
3%
2 'A 7, 1%
fl fl
•n fl fl
fl
fl fl
fl fl n fl
5°/
66. 58 50
0 Donavsko-parabrod
ski po g. 100 . .
v
96.
Esterhazy. po g. 40 „ 100.50
52.251 Knez Sal
39.
vi po g. 40 »vi po g. 40 ovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40
Knez Palfyi
5z Clary
Kn
»
Y> fl
Vf
37.75 37.25 34.25 37.75
uovega
leta
Za prihodnje leto je tarifa, po kteri se more kdo
vojaščine odkupiti, na 1200 gold. nov. dn. odločena.
Obligacije zemlisn. odkupa. jlvnezWindischgrâz.poç.20„ 20
(po 100 gold.) 5°/0 dolnjo - avstrijanske g. 89. 5% ogerske.....
Grof VValdsteinovi po g. 20 22 Grof Keglevičevi po g. 10 „ 15.25
• fl
5°0 horvaškein slavonske „
67>25 Budimski
po g. 40
a
a
35
66.25
Sliši se, da dr. Hein ne bo minister pravosodja 5%krajnske, štajarske,
in to mesto ostane za sedaj še prazno
87.
Cesarske krone Cesarski cekini
Denarji.
Iz Tersta. Pri nas se je pri
• •
* t
goveji živini prikazala
huda bolezen v gobeu in na parkijih v taki obširnosti, da županija opominja mestjane, ne mleka ne sirovega masla vži-vati od domaćih krav.
Laško. Iz Turi na 16. dec. Garibaldi je pisal na odbor v Geuovi med drugim spet to-le: „Mi smo pripravljeni na odločen zakljućek; na vseh stranéh so zapreke; mi mo-
koroške, istrijanske
Deržavni zajemi z lotrijami. |NT»poleondori20(frankov) Zajem od leta 1860
8-• a
5°
a
a
V) 0
r>
a
1860petink. „
1839. . . 1839 petink. narodni od leta 1854
a a
« a
Dohodkine oblig, iz Komo
a a
a »
81 901 Souvraindori 88 7r, Ruski imperiali
121 5t)|Pruski Fridrikdori
117. 87. 17.
Angleški souvraindori Louisedori (nemški) Srebro (ažijo) . .
a »
a w
a »
a
19.40 6.67 11.25 19.25 11.50 11.80 14.15
39.75
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jožef BlaZQÍk.