glasilo tovarne alpina žiri DELO ŽIVLJENJE V TEM MESECU STE ŽENE PRAZNOVALE SVOJ PRAZNIK. K VSEM IZREČENIM ČESTITKAM IN NAJLEPŠIM ŽELJAM SE"PRIDRUŽUJE -TTOrrrREWIŽTVO BILTENA IN ZATO VEČJI DEL ČLANKOV POSVEČA DNEVU ŽENA. OB 8. MARCU Mednarodni dan žena ima svoj globok pomen, precej globlji, kot po navadi mislimo. Ali je to res? Kar poglejmo ! Po naši ustavi pravni položaj občanov ni odvisen od spola. Tudi v naši zakonodaji je prav ni položaj žensk izenačen z moškim. To seveda pomeni veliko, 5e vemo, da niti v vseh e-viropsJtih., de-želah ženske ni -majo volilne pravice (n.pr. v Švici), da ženskam za isto delo pripada manjša plača kot mošiim (v vrsti evropskih dežel", da ženska ne more zahtevat: ločitve zaradi moževe nezvestobe, medtem ko mož zaradi ženine lahko, itd. Da o podrejenem pravnem položaju žensk v p.anj: razvitih deželah na ;irugih kontinentih niti ne go-/^v or i3io. Vendar pa ne sme.ao pozabiti, da ;e pravni položaj eno, dejanski (materialni) položaj pa drugo. Z drugimi besedami: enakopravnost še ni enakost. J£a.r ozrimo se okrog sebe' in /za hip bomo lahko našteli lepo število mater samohranilk. Koliko je pa očetov samohranil cevr( V delovni skupnosti hašega podjetja je 60$ žensk. V delavskem svetu podjetja imamo žen,sk le 23,5$, v upravnem od- / ( / / , / / / / ) / boru pa sploh nobene. Sicer pa položaj v raznih skupščinah,od _občinske do zvezne, tudi ni dosti boljši. Razponi začetnih postavk v šivalnicah so precej nižji kot v drugih oddelkih, kjer delajo pre težno moški. Poleg tega so na "moških" delovnih mestih delovne norme pravil&ma bolj ohlapne kot na "ženskih" delovnih mes -tih. Z novim pravilnikom so te razlike resda ublažene, niso pa odpravi jene. Moški večji del svojih sil koncentriramo na pridobitno delo v podjetju in izven podjetja, od ženske pa zahtevamo prav to, zraven pa ji prepustimo še njene-naravne "dolžnosti kot so materin -stvo, nega in vzgoja otrok in vodenje gospodinjstva. C takih vidikih ženske enakopravnosti bi se dalo še marsikaj povedati in razpravljati, kar pa ni namen tega članka. Lahko pa bi se s takšnimi vprašanji ukvarjale družbene organizacije, predvsem pa naša sindikalna orjani -zacija. Pri tolikih resnih nerešenih vprašanjih je zares čudno, da se je celo na£ sindikalni odbor pridružil tistim, ki bi iz 8. marca radi naredili nekakšnega ženskega pusta in Miklavža v eni osebi. A li kdo zares misli, da je klobasa in liter vina (oziroma da -rilo 20 dinarjev v gotovini) zadostna oškodnina za dejanski podrejen družbeni položaj žensk v naši družbi in v našem podjetju? Toliko bolj pa zasluži priznanje rTulu .odločitev, c^lavskega—sve^ ta, da ia-sJOada -sic-apne p ora-be ne bomo dotirali popivanja, ampak, da se ob 8. marcu nameni 15.000 dinarjev'kot zametek sklada■za gradnjo novega otroškega—vr-tc a. Želimo, da bi zgled našega delavskega sveta posnemale tudi druge delovne organizacije v kraju. Stojan PERTOVT LETOŠNJI APHIL - MESEC VOLITEV Letošnjo pomlad bomo imeli volit, ve v predstavniške organe od delavskega sveta do zvezne skupščine. Tako bomo 9. aprila vplili v delovnih organizacijah: e&bornike. občinskega zbora delovnih skupnosti in člane de->avskega...sve ta ter svet-ov de -lovnih enot. Nekaj dni pozneje ( v nedeljo 13. aprila) bodo volitve občinskih odbornikov v občinski zbor ter poslancev v republiški zbor in v družbeno politični zbor zve zvezne skupščine. Novoizvoljene skupščina bedo 23. aprila volile še poslance v preostale z bore--republiške in_ zvezne skupščine. Vse te volitve so videti sila preprosta stvar: greš na volišče in obkrožiš na volilnem listku nekaj imen potem pa komisije preste je jo in ugot-ove, kdo je izvoljen. V resnici pa se volitve le končno de jenje '"-večmesečnih priprav, katerih -naloga je zelo kočljiva. Treba je-namreč določiti, kateri izmed številnih občanov naj pridejo na volilne listke kot kandidati. S tem pa praktično ostane volilcu prav majhna izbira, saj lahko izbira le med majhnim številom kandidatov- sploh pa ne more glasovati ze nekega, ki ni bil prej postavljen na kandidatno listo, V deželah meščanske demokracije je pravilo, da kandidatske liste postavljajo vodstva političnih strank. Enako je tudi v sociali---stičnih deželah, le s to razliko, da je tam ena sama politična stran ka - komunistična partija. O postavitvi kandidatov torej povsod odloča skupina ljudi, navadnih občanov pa o tem nihče ne vpraša. Naš volilni sistem je v tem pogledu odšel daleč, naprej, saj o izbiri kandidatov ne odloča niti Zveza komunistov in tudi ne več socialistična zveza delovnega -ljudstva kot splošna politična organizacija občanov, pač pa zelo širok.krog občanov. Zato imamo v predvolilnih pri -pravah nekoliko faz: V 1. fazi (evidentiranje možnih kandidatov) se posamezni .občani, organizacije, društva in podobno lahko' odločijo o tem, kateri .občani bi lahke prišli v poštev za. kandi-date v posamezna predstavniška telesa. Organizacije SZDL vse takšne predloge evidentira-, jo. V 2. fazi (predlaganje kandidatskih list) se od večjega števila evidentiranih možniA kandidatov opravi ožji izbor in izdela predlog kandidatke liste. To delo opravijo kandidacijske konferen- ce, ki se orgajoijzirajo—p-o- volilnih e-rtotah. Za volitve občinskih cdborni -kov, kjer so volilne enote majhne, lahko sodelujejo na kandidacijskih konferencah vsak občan in s tem neposredno vpliva na izbiro kandidatov. Teže pa bi se vsi občani zbrali na enem mestu, da bi izbirali kandidate za republiške in zvezne poslance. V teh primerih je ena volilna enota vsa občina ali kar več občin skupaj. Tako je za republiški zbor naša občina ena volilna enota, za druge zbore republiške skupščine so v eni volilni enoti poleg naše občine še tri druge (Vrhnika, Idrija in Cerknica) za zvezno skupščino pa pcleg naše občine še 5 drugih ( Vrhnika, Idrija, Cerknica, Vič-Rudnik in Be žigrad-Ši ška). Zato smo na volilnih konferencah izvolili predstavnike v občinsko kandidacijsko konferenco. Ta pa je delegirala svoje predstavnike še v medobčinsko kandidacijsko konferenco. Kandi -date za poslance bosta torej predlagali občinska in medobčinska kandidacijska konferenaa. Obe pa morata upoštevati kopico predlogov, ki so jih dali občani na zelo širokem pbmočju. V 3. fazi (potrjevanje kandidatskih list) pridejo vsi predlogi za kandidate, tako za odbornike kot za poslance, pred zbore volilcev. Zbori volilcev lahko predloge kandidacijskih konferenc potrdijo, ali pa tudi spremena, seveda če so sklepčni . Na..kandidaci jskih konferencah v našem podjetju in tudi v terenskih volilnih enotah na našem območju so občani predlagali za kandidate same take ljudi, ki bodo prav gotovo opravičili zaupanje 1judi-volilcev, če bodo iz-vol jeni. Želimo, da bi tudi ob volitvah vsakdo glasoval za tistega kandidata, za katerega meni, da bo največ prispeval k napredku ožje i in širše skupnosti, katero bi kot odbornik ali poslanec zastopal. Dober odbornik ali poslanec bo tisti, ki ima jasna napredna stališča in ki si upa ta stališča tudi uveljaviti. Osebna priljubljenost kandidata pri tem ni popolnoma zanesljivo merilo. Stojan PERTCVT Težko smo pričakovali rezultate ob zaključku leta 1968. Z ozirom na ugodno prodajo smo že med letom planirali primeren poslovni uspeh, kljub &emu,da smo imeli vedno vrsto organizacijskih problemov, problemov z nabavo materiala in s pripravo proizvodnega programa. Za -radi zapoznelih naročil za izvoz v SSSR smo morali dopolnjevati proizvodhjo z domačimi artikli in v največji naglici nabavljati materiale, ki jih ni bilo na zalogi. Zaradi takega FINANČNI REZULTAT LETA 1968 —-—reač-i na^juasJ .o van j a smo imeli znatno večje stroške (prevozi-^... dnevnice, potni stroški, te -lel'cii^Jci^tTvosJciX'-in-jab na -ve denim oviram smo d pri_zade--•vanjem vsega kolektiva uspeano zaključili poslovno leto. V tovarni smo ctosegli za 16$ višji celotni doJacdek^-stroški s p se povečali—za 14$, dohodek^ ki znaša 2o,793.coo,oo, pa se je povečal za 2o,6$. Iz doseženega dohodka je delavski svet namenU za--osebne dohodke 72$, 28$ pa za obvez osti družbi in ' sklade. Ob tem delitvenem razmerju smo odvedli družbi iz dohodka 417.768,00 N din, za sklade pa je ostalo v tovarni 5,441,5-09,00 N din. Na osnovi delitvenega-r-azmerja, ki ga je določil delavski svet /smo dosegli povprečne ošabne dohodke v znesku S6c,oc N din preračunano po vloženih urah, /po podatkih iz RAD-1 pa znaša povprečje 911,oc N din. Z doseženim poprečjem sme povečali osebne dohodke za 12,41$ v tovarni in za 22^ v prodajni mreži. V predawni mreži so prejemali v povprečju N din VSAKO RAZMERJE MED LJUDMI SE LAHKO IZPREMENI: ALI MATI OSTANE MATI. NAŠA DUŠA SE JI LAHKO ODTUJI, SRCE SE LAHKO 6KREN3 OD NJE, TODA VEDNO OSTAJAMO DEL NJE SAME, PLOD,KI GA JE ONA DALA SVETU. LAHKO BEGAMO PO DRUGIH POTIH, KOT JE HODILA ONA, NAŠ DUH LAHKO ZASLEDUJE DRUGE CILJE, ALI NJENO DETE OSTAJAMO -/KLJUB VSEMU. V STOTERIH NAŠIH NAVADAH, MISLIH, ČUSTVIH SE OČITUJE KRI,KI SMO JQ PREJELI OD NJE. / (Zofka Kvedrcva) 1.229,oo na mesec. .XTbseg.-poslovanja prodajne mreže ce je povečal za skoraj enak procent kot v tovarni. Iz skupnega uspeha-p-osXcvamja podjetja kot celote smo oblikovali cca 29,000.000,00 N din dohodka in za preko .11 mil j onov N din skupnih sred tev za sklade. V znesku za sklade je vračunana tudi amortizacija, ki se je precej pove -oala, vendar še vedno premalo z ozirom na hitrost tehničnega za-starevanja osnovnih sredstev. Zaradi razpoložljivih sredstev' iz le ta 1967 in iz obračunane amortizacije smo v letu 1968 vložili v nabavo_.novih osnovnih sredstev 1,9"o8.739» oo N din, za naročene stroje smo dali poleg navedene -ga zneska še cca 58.ooc,oo N din avansa, v nedokončane investicije pa smo vložili 333.745.- N din. V prodajni mreži smo investirali v nakup novih lokalov, v adaptacije in v tuja osnovna sredstva l,9c7.o92.- N din. Z investicijskimi vlaganji v letu 1968 smo dosegli doslej najvišji znesek. Rezultati so se deloma pokazali že v letu investiranja, v letu 1969 pa bi se morala zaradi ta -kih vlaganj močno povečati produktivnost, proizvodnja in prodaja v prodajni mreži Podjetje kot celota je imelo na razpolago več lastnih obratnih sred,tev. Zato smo zlasti v zadnji polovici leta lažje poslovali. Precej smo krajšali roke pla čil obveznosti do dobaviteljev."* Zaradi povečanega poslovanja p? smo kljub temu koristili kratkoročne kredite za izvoz obutve. Za medsebojno poravnavo terja -tev in obvez:) os ti je bila v začetku leta uvedena klirinška poravnava. Plačila kupcev pa kljub temu niso bila povsem tekoča. Le prodajna mreža je plačevala v . Jcratkih. .nokik_sA? o je~obv azn-osrt i^ Zaloge materiala v letu 1968 niso predstavljale večjega ,_.j^jihlema_gljs.dje-_vje-zave—obrat-____ nih sredstev, Pcurečno stanje zalog se je povečalo za 9$, zaloge gotovih izdelkov so porastle za 16$ in to zaradi povečanja lstne cene proizvodnje, dejanshcga poveča -nja zalog, ki so bile pripravljene za izvoz in zaradi povečanja zalog nesodobne obutve . 0 prohlaaih._pivojLzvodnje in uspehih je mnogo razpravljal ves kolektiv, organi samoupravljanja in strokovne službe. Ker podatki glede proizvedenih parov niso pravilno merilo za porast produktivnosti, smo iz vrednosti proizvodnje ugotovili, da se je produktivnost dvignila na zaposlenega delavca za 6$, na produktivnega delavca pa za 8$. Glede na vrednost novih osnovnih sredstev pa moramo v letu 1969 produktivnost- močne je poveča-ti. Z novimi sredstvi, z dr.bro poslovno politiko, boljšo organizacijo in s prizadevanjem vseh moramo v letu 1969 ne samo povečati produktivnost,pač pa doseči z najboj. j profita-bilnimi odločitvami še ugod -nejši zaključek leta.. albino., možina sonce Ne sije tako lepo kakor materino oko Josip Stritar poslovni uspehi prodajne mreže Naša prodajna mreža je razširjena po vsej Jugoslaviji, zajema najrazličnejša tržišča, se srečuje z zahtevnimi mestnimi potrošniki in podeželskimi ljudmi povsem drugačnih potreb in zahtev. Naloga malih kolektivov prodajaln je, da se s svojo izbiro čimbolj približajo okusom najrazličnejših potrošnikov ter dvigajo ugled vsega kolektiva. Naloge nekaj nad stočlanskega kolektiva v štiridesetih prodajalnah pa ni lahka; nasprotno, zahteve potrošnikov so vse večje in delikatnejše. Proizvodnja si je za leto 1969 zastavila nalogo, da bo proizvedla miljon parov, prodajna mreža pa je to številko že leta 1968 prekoračila s prodajo l,o53.3ol pari najrazličnejše obutve, od katere pa je le 426.3o7 parov domače proizvodnje, vrednostno pa smo se precej približali sedmim-Eiiljardam stcxih—— dinar jev. Za ilustracijo navajam primerjave zadnjih treh let: 1966 933-049 p. 52,181.195.- loo$ 1967 992.751 p. 58,586.645.- Ilo$ ,1968 lo53.3ol p. 69,15o.7ol.- 132$ Podatki o dviganju prodaje iz leta v leto so zelo razveseljivi, saj smo v letu 1968 prodali kar 32$ več kot leta 1966 in 19$ več kot leta 1967, seveda ob povečanem številu prodajaln, če pa odštejemo promet novih prodajaln pa je povečanje nasproti letu 1967 le 14$. Vsekakor pa prometa ne moramo ustvariti brez zalog, ki so se prav tako povečale, seveda še hitreje kot realizacija. V letu 1966 smo imeli v predajal -nah povprečno 96.7oo parov zalog v vrednosti 4,745.75o N din, naslednje leto pa so se dvignile na 127.7oc parov v vrednosti 6,6o5.884 N din, leta 1968 pa so dosegle že 15o.ooo parov v vrednosti lo.148.341 N din. Leta 1966 smo vse zaloge v trgovinah obrnili 11 x (skoraj vsak mesec), leta 1967 le 7,4 krat, leta 1968 pa le 6,2 krat (za obrat potrebujemo skoraj dva meseca). Velik del teh zalog pa predstavljajo stari, nemod-ni artikli, katere bomo uspeli prodati le ob precejšnjem znižanju cen ter precej ostankov eksperta . Zanimiva je tudi primerjava o prometu na zaposleno osebo prodajaln, ker ta ne raste več tako hitro kot nekaj let - pro -dajno osebje mora posvetiti več časa strankam. Leta 1965 smo ustvarili 3o.99o.- N din na zaposleno osebo, leta 1966 ND 34.690.-, leta 1967 42.356.-ND ter lani 45.587.- N din na zaposleno osebo. Ta promet je v trgovinah drugih proizvajalcev obutve precej nižji. Najuspešnejša naša prodajalna je tudi letos oz. leta 1968 Zagreb I, ki je dosegla preko pol miljarde S din prometa, sle de pa ji Celje z 385 miljoni S din, Kranj z 376 milj. S din ter Sarajevo s 352 milj. S din prometa. Najuspešnješe je bilo vsekakor zagrebško tržišče, kjer smo realizirali,za 87o milj. S din. obutve, na ljubljanskem za 820 milj. S din obutve ter na beograjskem za 56o milj. S din obutve, devet prodajaln v treh glavnih mestih je ustvarilo trfetjino vs..--ga prometa, če pa jim pridružimo še Sarajevo, Rijeko, Celje in Kranj ugotovimo, da je l/3 prodajaln ustvarilo preko 5o$ vse realizacije, Seveda so uspehi na teh področjih zelo odvisni od dobre lokacije prodajaln in močne koncentracije prebivalstva v mestih. Doseženi uspehi prodaje pa nas ne smejo uspavati zlasti še, ker smo v letu 1968 ugotovili, da je vse večje povpraševanje po modnih artiklih. Zato mora biti izbira mod lov iz leta v leto bolj premišljena, kvaliteta pa kar najboljša, ker le tako bomo dosegli dober prodajni uspeh. Uspeh pa ni odvisen od samih prodajaln, marveč v veliki meri tudi od proizvodnega kolektiva. To bomo dosegli le ob tesnem sodelovanju mreže in centrale v skupnih težnjah, da čimbolj zadostimo potrošnikom. Prodajni oddelek Ženska moč v rodbini je brezmejna; materin um in vpliv delata čudeže; žena ozdravija bolnike, pre-stvarja trde značaje v čuteče in premehke v junaške; žena oživi j" lene, pretvarja malodušne v delavne in marljive. (Pavlina Pajkova) Žena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori. Njeno vrednost cenimo šele, ko izgori. (Dr.J. Krek) VTISI IZ TiAZSTAVE V BOLOGNI Vsak dan bolj se vidi, da je čevelj eden tistih artiklov ši-roreke potrošnje, ki so najbolj podvrženi hitrim modnim spre -membam. Na vsaki razstavi ali sejmu mode se to močno odraža. Še poseben vtis pa človek dobi po ogledu tako obsežne razstave kot je v Bologni. Tu lah-ko vidiš mnogo lepih modelov za naše poglede zelo uporabnih,pa /se do najbolj fantastičnih,ki i&hko,zadovol ji jo še tako zah-. Cevnega potrošnika. Ko ogledu- ■ ješ tako razstavo, se ti mimogrede vsiljuje misel, kje smo u. Smo v stanju slediti tako ■ i trim spremembam mode tako v ■ odelih, kopitih kot v materi -iu? Ni moj namen dajati te cce e pač pa nekaj besed o oceni roda je takega blaga na našem ržišču. fri nas ( mislim v Jugoslaviji) zelo radi uvažamo lago široke potrošnje in ga po rrecej visokih cenah posreduje- o potrošnikom. Seveda je tu ' a jprivlač.ie jši precejšen zaslužek trgovine, manj pa je važna valiteta blaga in pa potrošni-;ov žep. Ta razstavi v Bologni je bilo videti precej modelov od moških, lenskih do_ otroških, kateri bi bili za naše tržišče zelo zani-livi in lepo prodajni. Prepričan sem, da se bc precej teh aodelov pojavilo na našem tržišču ne glede na ceno. Prav go- s e . tovo bo tudi vpliv mode s te razstave prenesel k nam v nas -Lednji sezoni. Kot povsod je tudi nri nas potrošnik vsak dan zahtevnejši. Vedno več je tistih, ki iščejo ne samo kvalitetno,temveč tudi modno blago. Vse to pa zahteva širgi asortiman v trgovini in pa večji riziko za znižanje cen ostankom blaga po končani sezoni . Po eni strani želimo masovnejšo proizvodnjo, da bi s tem proizvod ne stroške znižali (želja proizvodnje), po drugi strani pa želimo čim širši asortiment ( želja prodaje), da bi tako lahko zadovoljili čimveč želja potrošnikov. Verjetno ne smemo kreniti ne v prvo ne v drugo skrajnost. Smer naše proizvodnje naj bi bila boljša, odnosno modernejša obutev za zahtevnejšega potrošnika. Proizvod nja take vrste obutve pa ne more biti v velikih serijah, ker tega ne dopušča niti velikost niti kup na moč našega tržišča. Tudi v Italiji vidimo, da je večina tovarn, ki izdeluje moderno obutev, manjšega obsega in so specializirane za izdelavo ene ali dveh vrst izdelav. Po večjem uvozu obutve iz Italije pri nas ni nobene potrebe,ker smo v stanju izdelati obutev , kakršna je na našem tržišču najbolj masovno iskana. Naše kolek- IZMERILE SC SE GLCBOCINE MORJA, IZMERILE VISOČINE GORA; KDO PA PRIDE KDAJ DO DNA SKRIVNOSTIM MATERINEGA SRCA ? (Josip Stritar) cije zadnjih let nam dokazujejo, da smo se približali tudi v pogledu mode zahtevam največjega šte- ^jJ_a--a}a^šjJa~potT^šnikov. Za zadovoljitev zahtevnejših in manj številnih potrošnikov in pa za popestritev naših kolekcij bi bi^o umestno uvoziti nekaj teh izdelkov v izvedbi najnovejše mode in to v majhnih količinah. Cena takim uvoženim izdelkom bi bila lahko precej višja. Dalje bi morali uvoziti tudi nekaj cenejše obutve kot so razni ženski in moški natikači ter sandale za tisto manj zahtevno kategorijo potrošnikov, ki išče cene-no-obutev, katere pa mi nismo v stanju proizvesti, niti je ni mogoče kupiti v našem domanem tržišču. Vso pozornost bomo morali posvetiti tudi v bo loče naglim spremembam mode in ji slediti tako v modelih kot v kopitih, čeprav so za to potrebna precejšnja sredstva. Oblike Jpo-pit, katere smo kupili v letu 1968 kot moderne, na tej razstavi skoraj nismo več videli. Tudi nekatere pete, katere so bile v letu 1968 naj -modernejše, jih na tej razsta vi nismo ^eč videli,, V bodoče se bomo morali še z večjo mero smelosti odločati za nakup novih serij modnih kopit. Alojz FILIPIČ Z A H 0 DN ONEM ŠKA USNJARSKA INDUSTRIJA V IETU 1968 Posledica recesije niso bile več posebno očitne, vendar pa ni bil dosežen proizvodni in prodajni nivo leta 1966. Realizacija industrije, ki izdeluje usnje, se je povečala za 9,5$ na —približno 1,1 mlrd. DM, proizvod nja pa se je povečala za 15,2fe na 56.000 ton. Izgledi za prihod nje mesece so pozitivni, naročila so kcnec leta 1968 bila 12r/c vipja kot v istem času leta 1967 izboljšal se je tudi nivo cen. Izvozna kvota je znašala približ no 2o$ proizvodnje, uvoz je pred stavljal l/3 proizvodnje indu -stri je usnja. Substituci jska Icon kurenca umetnih snovi v ZRN se le počasi odvija, ker se je industriji pravočasno uspelo preusmeriti na izdelavo lažjega in mehkejšega usnja. Težišče pro -izvodnje pa je še vedno proiz -vodnja vrhnjega usnja za obutveno industrijo. Približno 3/4 nemške proizvodnje usnja odpa -de j o na obutveno industrijo, nadaljnjih 15$ na usnjene izdelke, 5$ na oblačilno industrijo ter 5$ v industrijske namene. Kljub naporom industrije umetnih snovi znaša delež usnjarske industrije pri vrhnjem obutvenem usnju v obutveni industriji le 1$ proti 25$ kolikor znaša v ZDA . Vzrok so relativno drage vrste sintetičnega usnja. V zadnjih 2 letih je prenehalo obratovati 2oo podjetij, tako da industrija usnja sedaj zajema 226 pod -jetij s 17.1oo zaposlenimi. V povprečju se investira 2,6$ rea-—li-zacije proti 4,4$ v ostali industriji petrošnih dobrin. Od leta 1963 dalje je znašal letni porast kapacitet v povprečju 3,5$. Realizacija in proizvodnja us -njarsko-predelovalne industrije sta se v zadnjem desetletju od- "vijaJ-i vzporedno z industrijo predelovalna industrija zajema 856 podjetij v ZuN. Število zaposlenih se le počasi zmanjšuje, ker v tej industrijski panogi ni mo&oče vsega dela zamenjati s rtroji. Pri 39.000 ..zaposlenih je znašala investicijska kvota~Jt,8$. Prognoze za prihodnje mesece so ugodne. 773 podjetij nemš'r.l- g-ev erim o, pišemo in delamo podobno za Slovenijo. Razvoj Slovenije mora dobiti smisel, ki odgovarja družbenim.. _in gospodarskim silnicam. Slovenijo razvijamo kot regijo v važnem evropskem področju in ne bi bilo prav, da pustimo mi -mohod ekonomiki. Kot del Slovenije bomo morali gledati, da bo naš prispevek večji. Da v tej smeri uspemo, poglejmo kakšne so možnosti. V gospodarske družbenemnačrtu razvoja, kraja mora imeti vsako podjetje in dejavnost svojo vlogo. Ta vloga mora biti smiselna in učinkovita. Kot je v A lpini perspektivni načrt, tako bodo merali vsi isto napraviti. Tre-.nutno smo priča, da so pogledi v prihodnost še dovolj nejasni pri nekaterih pedjet jih. Ne bomo slepomišili: vsakemu je potreben utemeljen proizvodni program in kadri. Pri zadnjem smo res vsi preskopi. Posamezna podjetja so dolžna svojo nejasno perspektivo vezati na integracijsko osnovo i n nfl^-rvp-gi-nrr-T niWff7d3l i tpv , Ozrli se bomo pri tem okrog sebe in ugotovili, da dejansko_ zaključujemo gorciijskjjsigeo grafske področje. Glavna ko -munikac-i-.iska vez drži ob Sori navzdol. Tudi smo dobili as -fait do našega kroja. V marsičem smo se oddahnili, V zad -njem času oživlja šport in v kratkem tudi turizem. Vremen-jski pogoji kraja nudji več kot znamo izkoristiti. Predstavljamo del !ro'g"Sske obi čine. Odkar je tako, je lahko ugotoviti, da je bilo bore malo ali nič storjenega v smeri zbliževanja obeh glavnih cen-^-/trov občine. Vsak kraj leži na eni od slovenskih pokrajin. Oboji tvorimo malo občino,ki v novi občinsko komunalni razdelitvi ne moremo imeti samostojnega mesta. če je to mod;: ali ne, prav sedaj spet odkrivamo razvite ali .nerazvite pred&le Slovenije. Ne moremo se šteti ne med ene in ne med druge. Vidimi pa lahko, da nekateri kraji razvojno uhajajo. Razvoj sam bo pokazal, da se morajo v Sloveniji grupirati močne ekonomsko ^družbene celote, ki bedo sposobne reševati probleme in realizirati načrtovano družbeno g gospodarsko smer neodvisno. Dosti bi lahko napisal o tr~ govainah in splošni preskrbi kraja. Kje so lahko postavijo s tako nesodobnimi.. lokali . $nali smo zapreti lokalizem in pustiti stvar tako kot je tile pred mnogimi leti. Podobni primer je s gostinstvu. Kdo latko opraviči tako nizek nivo kot je. Ce smo že po sami legi nekako precej vstran , ...pa smo si v zadnjih letih napra vili barikado, ki se ji marsikdo ni mogel načuditi. Kako dolgo rešujemo telekomunikacije. Dolgo tega, ko smo dali znaten prispevek za pošto v Logatcu. Ziri i>e vedno slavijo kot kraj, kamor je lažje hitreje priti kot telefonsko zadevo urediti. Kmetijske (kmečko) vprašanje ostaja še vedno odprto in naj morda sedaj no Vi pc s 1 ahci—t ,o_ res -- Kdaj bo kdo za kaj kriv in odgovoren.. Prizadeti (kmetje) pa tega ne bodo pustili pri miru. Namesto, da bi imeli lepo ohranjo? ne kmetije in razviti tovrstni turizem, smo napravili tisto,kar nobeden ne bo odpustil. Združujem vse misli: Kraju bo treba dati odprto perspektivo, ki bo slonela na stvar9 nosti in geografski osnovi, če smo smeli demokracijo že pred leti pustiti ob strani, moramos sedaj, ko je čas svoje povedal, tudi vsi prebivalci na pravilen in demokratičen način povedati, kaj hočemo in kje je naša per -spektiva boljša in razvoju dan pravi temelj. Na bližnjih zborih volilcev bomo dolžni povedati, kar mislimo in zahtevati, da se naša zgodovin -ska razmejitev spremeni čimpre-je iz šušljanja v resnico. Izidor REJC KDOR SVOJO MATER ČASTI, JE KAKOR ONI, KI ZAKLADE NABIRA ( MODNI KC TIGER" SPORT Tople sonce je posijalo in začelo odkrivati hribe, ki bodo kmalu pokazali svojo zeleno. barvo. Kažejo se torej prvi znaki pomladi, ki nas bodo pri __silili, da se bomo oblekli v lažja pomladanska oblačila-V omarah imamo lanske obleke in kostime, katere bemo z majhnimi dodatki napravile moderne. Oblekcam dodamo bele ovratnike , manšete, zamenjamo stare gumbe z novimi in ob -leka bo kakor nova. Kostimom z daljšimi jopicami dodamo lakast pas, kupimo lakaste čevlje in torbico in tako bomo lepo in moderno oblečene. Ako si bomo kupile kaj novega, si gotovo želimo imeti nekaj lepega, modernega. letos prevladuje bela barva, obdana z vrsto pastelnih ( rumena, svetleplava, marelična, svet-lozelena). K vsaki barvi pa se nosi nekaj belega (rokavice, šal, gumbi, razne kembi -nacije itd, ). Kroji so bolj umirjeni, res -nejši, toda novi, sveži in elegantni. Kril.: so še vedno Jcrartka, vendar ne ozka, am pak široka, položena v zali-kane, gladko padajoče gube in pliseje ali rezana v pole. Jopice in plašča imajo majhne ali velike fazone, valo -yite robove spodaj in pc vsej (Jolžini. Vidimo torej, da so posebnost spomladanske mode Valoviti roboši, ki pomlajujejo in povdarjajo posebno mikavnost. Še nekaj dni nas loči od težko pričakovanega trenutka, ko se bodo najboljši skakalci na svetu pognali po naletu nove 160 meterske skakalnice9velikanke v Planici. V dneh, ko bo tekmovanje na tej novo zgrajeni skakalnici, bo svetovna javnost nestrpno pričakovala rezultate s tega'konca. Slovenije.,' Ta nestrpnost pa bo upravičena, saj pričakujejo, da bo petelčen dosedanji svetovni rekord, ki ga ima od lanskega leta Avstrijec Bachler. Dosegel ga je na 150 meterski skakalnici v Vikersundu in znaša 154 m. D-.-, je to pričakovanje upravičeno, nam peve že dejstvo, da so naši tekmovalci drugega kakovostnega razreda na preizkušnji skaklnice dosegali zelo lepe dolžine in sicer med 130 in 140 metrov, Pre-lovšek pa je skočil celo 148 metrov , Boj za prvo mesto bo najverjetneje med skakalci Norveške in češkoslovaške. Nedavno tega je bilo tekmovanje v Vikersundu in so e-k.lpno zmagali Čehoslovaki, prvo mesto pa je dobil Ncrvežan Wirko-la, s skokoma 145 in 144 metrov. Čehoslovak Ladislav Divila je skočil celo 156 metrov. Vendar pa mu rekord zaradi padca ni bil pri znan. Zelo lober je bil tudi Ludvik Zaje, ki je s skokoma 12o in 124 metrov zasedel 4. mesto. V športni dvorani v Tivoliju v Ljubljani se je končalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu "B" skupine. Prvo mesto so osvojili Vzhodni Nemci, ki so pokazali za razred boljši hokej od ostalih, ter bili edina nepcražena ekipa prvenstva. Drugo mesto so zasedli tekmovalci Poljske, kakor smo pričakovali, medtem, ko je tretje mesto pripadlo našim tekmovalcem. To je vsekakor zelo lep uspeh, saj so bili celo pred Zahodno Nemčijo, ki je po kvaliteti hokeja boljša od naših. Naša državna reprezentanca (nekdo je v šali dejal, da je to samo "okrepljena reprezentanca Gorenjske") , je včasih igrala zelo lepo, so pa bili precej pogcsti trenutki, ko so naši igrali brezglavo ter prejemali gole, ki so. jih nasprotnikom sami pripravili. Vidi pa se, da se kvaliteta hokeja pri nas zboljšuje, ter da imamo iz leta v leto močne joo državno ekipo. Pričel se je tudi II. del nogometnega prvenstva. Vsake prognoze, kdo bo prvi in kdo bo izpadel, so za enkrat še preuranjene. Za osvojitev prvega mesta ima vsekakor največ možnosti Zagrebčki Dinamo, ki si je v jesenskem delu prvenstva nabral kar lepo prednost v točkah.^aradi slabega razporeda tekem, pa mu bo nevaren konkurent beograjska Crve-na zvezda. Šete bolj zapletena je razpored ditev na koncu lestvice, kjer je trenutno kar šest moštev v takem položaju, da se jim ne obeta nič dobrega. Tied njimi sta tudi oba slovenska liga- / ša Maribor in Climpija, ki bosta morala igrati precej bolje kot do sedaj, če bosta hotela še drugo leto ostati v društvu najbcl:' ših. S tekmovanjem je pričel tudi Jude klu > Alpine, ki tekmuje v drugi slovenski ligi zahod. Na prvem tekmovanju v Idriji je brez tee žav premagal svoje konkurente in sicer: Idrijo z 50 : 12 in Olimpijo z 47 : 17 Tako je že po prvem prvenstvanen kolu Judo klub skupno z Ljubljano II na prvem mestu in njun medsebojni dvoboj bo verjetno tudi odločil o prvaku zahodne lige. Miha GOVSKAR Alojz Gradnik DOMA Obup in črne misli so hodile po svetu za menoj, o moja mati ! A kedar stal pred tvojimi sem vrati, obupne misli so me zapustile. Hotele niso, da bi vžalestile obličje tvoje, glej, ker vse izdati bi morale, kar moram jaz prestati, ko so z menoj njih temne mračne s:'.!.1 A zdaj sem prost. V višini tega kr v nemirno srce zopet mir prihajam in spet se vračajo otroške sanje. In če prežijo zunaj ko pijavke nenasitljive moje spremljevalke, ne zvediqi mati, nikdar nikdar zanje. Iz knjige o slovenski materi M ATI, ki jo je uredil Alojzij Bolhar, smo izbrali za bralce črtico Ksaver Meško PRI MATERI Xakor list sem bil, plavajoč sredi široke, deroče reke, list brez moči in odperne volje, ki ne ve, ne kod ne kam. Pa sem si rekel, kakor otrok v najhujšem -trpljenju: "k tebi pcjdem, ki si me ljubila kakor nihče na svetu, ki se nisi nikoli ne za hip igrala z mojim srcem, ki me je tvoje srce z isto ljubeznijo objemalo v sreče in nesreče dneh - k tebi, mati moja. Na tvoj grob, o mati!" Počasi sem stopal med grobovi, da sem dospel do groba materinega. Vitek trn se je vil okoli preprostega križa Tvojega življenja. podoba, o mati: križ in trnje, trpljenje vse tvoje življenje. Na vrhu je gorela rdeča roža: simbol tvojega srca, o mati, ki je gorelo in krvavelo vse življenje v ljubezni in bolesti. Dolgo sem stal ob grobu, -da sem začutil utrujenost. Tedaj sem sedel na nizki.grič, ki spi pod njim njena utrujena ljubezen; sklonil sem glavo, naslonil jo v obe roki. In sem mislil na njeno ljubezen, vir, ki se ne bi izsušil v tisočletnem trpljenju, darovanju in žrtvovanju. Mislil, kako slabotno, 3kopo in malomarno sem. ji vračal vso to ljubezen, vso dobroto. Kako naj popravim ta svej veliki, preveliki greh, o mati? Ga li izperem in izbrišem vsaj pičico, če pokleknem na tvoj greb in ga pomočim s solzami trpljenja in kesanja? Odpušča, o mati, kc vidiš, fiako zdaj trpi tvoj sin? Kako slabo sem ti vračal tvojo ljubezen, o mati! Bi li odpustila vso mojo nekdanjo hladnost in površnost, ako bi se zbudila zdaj, oživela, vstala, in bi ti potožil vse gorje, odkril ti svoje srce, s tisoč puščicami prebodeno? Ali bi, o mati, mati ...? Toda ne, ne, mati, le spi mirno in pokojno! Ne želim, da bi še živela. Ne. srečna, o mati, da si mrtva. Sicer bi letelo zdaj kamenje tudi vate. A kako bi moglo nositi te udarce tvoje srce? Ko bi jih čula le ti, vem, vse bi pretrpela. Ker pa zadevajo tvojega otroka - kako bi jih pretrpela, o mati meja? V mraku sem se poslovil. Cd odprtega, groba, kamor so bili pred leti pogrebci pravkar spustili krsto z mrtvo materjo, sem odhajal lažje nego danes. Za slovo sem vzel seboj rdečo rožo. Ko sem se drugo jutro po kratke, mučnem snu prebudil in pogledal po sobi, sem videl, da so se rdeči listi cveta razsuli po mizi. Tako se je razsulo tvoje goreče srce, o mati, v ljubezni in žrtvovanju za nas otroke. Kako bi naj potem še živela? KDORKOLI SI5 KJERKOLI SI, KI BS-REŠ TO, ALI LJUBIŠ SVOJO MATER? LJUBI JC, DOVOLJ JE LJUBIL NE BOŠ NIKOLI. FILMSKI SPORED ZA CAS OD 15.3. DO 15.4. V KINU "SVOBODA" ŽIRI 15.-16.3 TANKA IJDEČA ČRTA ameriški vojni 19.3. Ljubezen PLAVOLASKE Čehoalovaška drama ^22^-23. _ VLOMLJENA KRILA 3. angleški vojni 26.3• Zlata mrzlica ameriški- 29^3o^-cjist odvetnika 3, ameriški western 2.4. DRUGA RESNICA francoska drama 5.-6. DARLINGY 4. angl. drama 9.4. POLICIJSKA POSTALA kriminalri 12.-13- LIGEJIN GjlCB 4. angl•kriminal.drama ZAHVALA Vili jem Pr osen izreka .na j i skrene šo zahvalo za globoko sočustvovanje in izkazano pozornost, ki jo je bil deležen ob smrti dragega očeta,vsem svojim sodelavcem in Sindikalni organizaciji ALPINE. REŠITEV KRIŽANKE- št. 29 VODORAVNO: 1. COLOR, 6. PUST, lo. OPANKA, 11. KIDRIČ, 13. KOSA*, 15. KAPNIK, 17. ARO, 18. TRENER, ^1. BA, 22. NA, 23. PREDOR, 24. /GNUS, 26. TRAJON, 27« SLIKA, 28. ; RES 29. LIK, 3o. STAJA, 32. TORINO, 35. PUMA, 36. TIRANA,37. MP, 39. OR, 4o19 1 I 1 ___. I__________ - r iT i • ifi i i ins" ^ __ 28"| 29 33 ! 34 WT15 T 37 3®" I T-V,_;____ Tr IF ........T ' 46 ' M V/fo 48 '49 ;•/. __I i ///, 5o" "J 51 "j 52 j "] ~ 53 ___i ___J . i ._ 5 i « —j r ■ 1_:_I_1____1 ' •__■ t VODORAVNO: 1. ime prvega direktorja Alpine, 5. denar v OSR, 10, doba, II. grški otok, 12. vzklik, 14. žensko ime, 17. duh, tudi naša opera,.19. ženske ime, 2o. pritrdilnica, 21. človeška plemena (6, sklon), 23. otok pri Beogradu, 24. nerazdeljen. 25. del elektronke, 27. moški član čebel j družine, 28. meste v Nemčiji, kjer izdelujejo najboljšo optiko, 29, zveri, jedo, 3o. nikalnica (angl.),32. tovarna avtomobilov v Milanu, 33- amen (staroslovensko), 35. nad-ležnost, 39. tovarna zdravil v Sloveniji, 4o. zaselek pri Bledu;. 41. -morski pes, 42. pripis, 43. svetopisemsko mesto, katerega je Bog pokončal, 45. pritrdilnica, 46. -rafinerija nafte, 48. nihanje, 5o. napolni, 52-. zidevi, 54. vcjaški-diplomatski predstavnik, -55. mesto v Kotorskem zalivu. • ,< • NAVPIČNO: 1. planet, 2. nikalnica, 3« sok življenja, 4. -zelenica,5. otok - središče minojske kulture, 6. zvitek, 7. pesnitev, 8.- nikalnica (angl.), 9. zemeljska smela, 13» mesto v Alžiru, 15*. Jezusova stara-mama, 16.' ženska sanitarija, 18. vas -pod Blegošem,na Selškem, 2o. Bog (lat.) 22. dvorana, za .svečane prilike., 24. t ovarna_ lakov in barv, 26.pripadnik starega ljudstva,27.kvartopirski izraz,31.cesarsko delo,33.vodeča tovarna čevljev,34.dobro rejen, 35.žensko ime,36.odlična tkanina iz Orienta, 37.imendan,38.svetinja,ikona,razpoznavni znak pri ruskih ciganih,4o.zobovje,44.pripadniki starega ljudstva,47.ig-■ ralni kar+i, 49.vzhodno evropska gospodarska skupnost,51.domača ži-/al", 53- predlog.