221. Številka. Ljubljana, ? petek 25. septembra 1903. aXXV1. leto. tr* » »*s* d»L svsčar, ie idsi noOelje in praznike, ter v©l)a po posti prejemati sta avstro—tras* 4©€3ša aa vse leto tto fi, *a pol Jeta II* K, ea Četrt leta b h do ti as odet m«*«* » K dU h. Z.* Ljubljano i puftupujjeD oa dom »a vse leto 8* K, za pol Seta 12 K, ea četrt leta 6 K, za oden mesec 2 K Kdor hodi «am pooj, velja aa celo leto 22 K, aa pol leta 11 K; aa četrt leta 6 K 60 h, aa oden mesec 1 K 00 h Za tuja delale to lik t f9Č, kolikor snasa poštnina. Na narocbo brez istodobno spoBiljatve naročnine ae ne ozira. — Za eananlla plaćnjo ae od peteroatopne petit^vrste po 18 b, te ae oananilo enkrat Uska, po 10 h, Ce ae dvakrat, m po 8 h, ot ia trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" f ran kovati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In aeravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. — Dpravnistvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananil* t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednittvo je si Vegove alice flt. 2, vhod v apravnifitvo pa ■ Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon St. 34. Posametn* Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon ftt. 85. Vabilo na narocbo. Stavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katsrlm bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da poilljsnje ne prenehs In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 Pol leta .-■ „ 11"— I En mesec . „ 1*90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25-— I Četrt leta . K 6*50 Pol Ista . . „ 13-— I En mesec . „ 2-30 fS" Naroča se lahko z vsakim dnevom a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. jar List se ustavlja tO. dan po potekli naroč itn! brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda11. Slučaj Bratuša. Kakor smo že porcčali, je 17. t. m. senat okrožnega sodišča v Mariboru proglasil v tajni seji neveljavnim obsodbo porotnega sodišča z dne 11. rožnika 1901, s katero sta bila obsojena Fran Bratuša radi umora svoje hčerke Ivane v smrt na vešalih, njegova žena Marija pa zaradi sokrivde pri umoru na tri leta težke jpče. Cesar je nato Bratuša pomilo-stil v dosmrtno ječo. Ta slučaj ui samo sam na sebi zanimiv, ker oe je tako senzacijonalno pričel, kakor tudi končal, ampak je tudi velezna-čilen, ker nam v bengalični luči osvetljuje prečudne pravosodne razmere na Štajerskem. Prepričani smo namreč, da se je tak slučaj Bratuša mogel pngoditi le vsled tega, ker niso bili sodniki, ki so imeli preiskavo v rokah, dovolj vešči obtoženčevega jezika, oziroma se niso potrudili, da bi se začasa uglobili v ta izvanredni kriminalni slučaj, dasi so jih razne važne okolnosti naravnost izzivale, da bi temeljito in natanko proučiii in pretehtali celo zadevo. Zakonska Bratuša sta bila vini-čarja v Majšpergu pri Ptujski gori. Imela sta sina Frana in hčerko Ivano. O velikinoči leta 1900 je zažgala Ivana nedaleč od hiše stoječ kostanj, in ker se je bala kazni, je zbežala od doma. Ker se dlje časa ni vrnila, je oče to naznanil orožnikom, da bi jo poiskali; toda vsa poizvedovanja so bila zaman. Nekoliko mesecev kasneje so našli v bližini Spielfelda truplo neznanega dekleta, o kateri se je sodilo, da je umrla vsled lakote. Bratuša je to čital v časopisih in se je takoj odpravil v Spielfeld, meneč, da so našli njegovo ubeglo hčerko. Bratuša je res po obleki agnosciral, da je bilo ono mrtvo truplo — truplo njegove hčerke Ivane. Pozneje pa se je nedvomno dokazalo, da je ona v Spielfeldu najdena mrtva deklica hčerka neke Holc, katera je umor svoje hčerke priznala in bila tudi zbog tega obsojena. Ker oubegli Ivani le ni bilo sledu, se je jelo sumiti, da je morda Bratuša tudi svojo hčerko umoril in da je agnosciral v Spielfeldu umorjeno Holc za svojo hčer samo zbog tega, da bi od sebe odvrnil vsak sum. Orožništvo ga je res prijelo; ko se je pa uvedla hišna preiskava pri Bratuši, je našla sodnijska komisija v neki skrinji krvavo dekliško obleko. Nato je Bratuša pri zaslišanju v občinskem uradu baje izpovedal, da je svojo hčerko umoril, s pomočjo svoje žene v peči spekel in pojedel. Druge podrobnosti bo znane. Bratuša je tudi pri obravnavi ostal pri tej svoji prvotni izpovedbi in sodišče mu je verjelo to tembolj, ker so sodnijski izvedenci proglasili kosti, ki so se našle v peči zakonskih Bratuša, za človeške. Ako trezno in resno promotrimo vse dogodke in jih preiščemo na njih verojetnost, moramo priti do prepri- čanja, da jo bil sodnik, ki je vodil preiskavo v zadevi Bratuša, docela nesposoben in malomaren, zakaj prezrl je najvažnejše okolnosti popolnoma, ki bi takoj dale preiskavi drugo smer. Vsak razumen človek bi vendar na prvi mah videl, da Bratuša ni pri pravi pameti. Četudi je sam pripovedoval, da je svojo hčerko umoril, jo spekel in snedel, je bila to tako gorostasna in neverjetna trditev, ki docela zadostuje, da bi se nave-denec nemudoma dal preiskati glede na njegovo duševno stanje. Dvom o njegovi duševni normalnosti pa bi se moral še tembolj povečati, ko je Bratuša pripovedoval, da je čital razne »indijanske povesti«, v katerih se je govorilo o ljudožrcih, in da je spo-minjajoč se na te povesti jedel človeško meso, ker se je v teh knjigah trdilo, da je tako meso zelo dobro in sladko. Za Boga svetega, ali ne bo smatral vsakdo človeka, ki govori tako, kompletnim norcem?! Pravimo, da bi vsak pameten človek takoj vedel, da ima opraviti z umobolnim, samo gospod preiskovalni sodnik se ni mogel popeti do tega edino pravilnega in utemeljenega na-ziranja! In kako je to mogoče? No, če pomislimo, da je bil preiskovalni sodnik — kurzovec, bodemo si pač lahko tolmačili, zakaj se je v tem slučaju napravilo toliko neverjetnih — »kozlov«. Človek, ki ne ume dovolj slovenski, se ne more razgo-varjati niti s kmetom, še manj pa da bi mu prodrl v dušo in izpoznal njegovo umovanje in čustvovanje. Sodniku mora biti to mogoče! Natanko mora poznati značaj ljudstva, o katerem mu je soditi, poznati mora njegove šege in navade, njegova svojstva in njegove posebnosti v najrazličnejših položajih življenja. Sodnik, ki je dober poznavatelj naroda, med katerim deluje, bode tudi iz psiholo-gičnih opazovanj obtoženca lahko sklepal na njegovo dejanje in nehanje. Preiskovalni sodnik seveda tega ni mogel storiti, ker slovenščine ne zna v toliki meri, kakor bi bilo potrebno in ker tudi ne pozna ljudstva. Sicer pa, kdo je nam porok, da ni morda Bratuša one grozovitosti sprva pripovedoval v šali, saj vemo, kako šegavd je včasih naše ljudstvo tudi v položajih, ki bi zahtevali absolutne resnosti, in modri preiskovalni sodnik ni razumel, da ga Bratuša, svest si svoje nedolžnosti, vodi za nos, ampak je z zadovoljstvom pograbil to dragoceno priznanje in je izrabil toli rafinirano, daje končno celo obdolženca samega sugestivnim potom preveril o resničnosti one bajke. Ne moremo sicer kontrolirati, kako se vjemajo prve izpovedbe Fr. Bratuša z onimi pri preiskovalnem sodniku in pri glavni obravnavi, vendar pa lahko odkrito izjavimo, da resno dvomimo o tem, da bi bili zapisniki, katere je sestavil obtoženčevega jezika nevešč preiskovalni sodnik, verodostojni. Kdo ve, kako je izpovedal Bratuša v slovenskem jeziku in kako se je ta izpoved prevela na nemško? Bratuša je bil torej obsojen na podlagi svoje lastne izpovedi, toda obsojen je bil s posebnim ozirom na to, da sta tudi zdravniška izvedenca konstatirala, da so ožgane kosti, katere so našli v BratuŠevi peči, človeške kosti. Kakor pa je znano, se je sedaj izkazalo, da so bile one kosti, ki so se preje smatrale kot »corpus delicti«, — svinjske kosti. Kako sta jih mogla izvedenca kot take spoznati? S gumo se nista niti malo potrudila, da bi stvar temeljito proučila, ampak kalkulirala sta tako: Bratuša je svojo hčerko spekel v peči in jo pojedel, v tej peči so se našle kosti — ergo so te kosti človeške. Priznati se mora, da je taka sodba zelo komodna, vestna pa ni. Zato pa se taki izvedenci ali popolni ignoranti, ki ne ločijo človeških kosti od svinjskih kosti, ali pa brezbrižni in nevestni. V vsakem slučaju pa nista več sposobna za odgovorno službo sodnijskih zdravniških izvedencev. In ti dve zdrav* nifiki kapaciteti sta Nemca! Radovedni smo, kak tunder bi nastal v celi javnosti in v nemškem taboru, ako bi bila ta dva slučajno Slovenca? Tako pa se niti eden listič v nemškem Časnikarskem logu ne gane, ki bi si upal odkrito sodbo izreči o teh zdravniških izvedencih! Vse molči! In tudi vemo zakaj: da bi Slovenci ne mogli blizu. V Ptuju n. pr. sta dva slovenska z 1 ravnika sposobna za sodnozdravniško prakso, oba sta pa od iste popolnoma izključena, ker nista deležna milosti Gleispachovih kurzovcev. Nemara pa prideta sedaj v milost, ko sta se sedanja sodnijska nemška zdravnika tako nesmrtno blamirala? Toda kakor se kaže, bode si sodišče še nadalje pridržalo te sedaj preskušene zdravniške kapacitete! Iz vsega slučaja je razvidno, da se je moglo nekaj tako neverjetnega zgoditi le zbog tega, ker so celo zadevo vodili ljudje, ki ne ume slovenskega jezika. To so sadovi Glei-spachovega sistema na Štajerskem! Državni zbor. Seja dne 24. septembra. Sicer je težko imenovati včerajšnje beganje vladnih faktorjev in voditeljev klubov sejo državnega zbora. Vsi znaki so že bili za to, da se državni zbor zopet zaključi. Kakor znano, so Nemci in MladoČehi v prvi seji izjavili, da ne morejo sprejeti rekrutne predloge v sedanji obliki. Vsled opetovanega pogajanja dr. K o r b e r j a in grofa W e I-sersheimba z izvršilnim odborom nemških strank so se Nemci nekoliko omehčali, toda situvacijo so poostrili Mladočehi. Že so bili sklenili, da preidejo k očitni obstrukciji, ako se ne sprejme k rekrutnemu zakonu Plačekov nnjni predlog in Parisheva pripomba, to je, da se sme poklicati pod orožje LISTEK. Repati ljudje. Od najstarejših časov do sedanjosti korenini v Človeštvu vera, da prebiva/a na zemlji celi narodi, ki imajo organ, kateri odgovarja dolgemu, gibčnemu in poraščenemu repu živalij. Povesti o repatih ljudeh najdemo ceio pri tako resnem poročevalcu, kakor je Herodot, oče zgodovine. V starem veku so si predstavljali, da v notranji Afriki kar mrgoli repatih ljudi; tudi indijsko pleme Kalistrijcev, prebivalci velikih zahodnoindijskih otokov in celo prebivalci nekega pravljičnega otoka, ležečega baje zahodno od Sicilije imajo redno ta čudni privesek; govorilo se je celo o nekem narodu &a azijatskih otokih, pri katerem stoji dostojanstvo stanu natančno v soglasju z dolžino te pete ekstremitete. Srednji vek je sprejel te pravljice z veliko zadovoljnostjo. Brez temeljite kritike so bile sprejete v oaravoznanska dela, iz respekta pred avtoriteto dalje poročane, in potniki 19. stoletja, katerim so arabski trgovci in zamorci pripovedovali vse mogoče stvari, da bi jih tako odvračali od nadaljnega prodiranja v njihovo sosedstvo, so vse za resno smatrali. Tako so pripisovali ob Bar el-Gazalu etanujočim Niam-Nia-mom repe v obliki pahljače, ki bo se pozneje izkazali kot okrasek iz živalskih repov, katere je to pleme nosilo pri velikih slavnostih. Pri sosednem plemenu Niam-Niamov, Do-rih, naj bi bili dolgi košati repi naravni privilegij debelih žensk; toda tudi to je bil samo okrasek. Še fan-tastičnejfia so bila poročila o repatih ljudeh, ki stanujejo ob Jurni in Tra-huaki, dveh dotokih reke Amazone, in ki se imajo za svojo čudno olepšavo zahvaliti okolnosti, da izhajajo iz mešanice indijanskih žensk in opic. Ob Belem zalivu v Novo Po-meranskem naj bi prebivala celo človeška bitja, katerih trdi in nepre-gibijivi repi so tako krhki kakor repi martinčkov, ki se kakor znano radi odtrgajo. Da se jim torej ta nesreča, ki je nevarna za življenje, ne pripeti, skopljejo si, predno se vsedejo, luknje v zemljo, v katerih je njihov privesek varen pred vsako poškodbo. Ni dvoma, da so nastale take pravljice, zato, ker se ne le moderni Darvinijanci, ampak tudi na nižjih stopnjah kulture stoječi narodi tro-pičnega podnebja ne morejo otresti vtisa človeške podobnosti z veliko opico. Ko se je prišlo na to, da ni celih repatih narodov, zapalo se je v nasprotje in se celo stvar smatralo za nemogočo. Kako se je pa s tem zopet oddaljilo od resnice, dokazujejo muzeji naših univerz, katerih ima vsaki po eden ali več preparatov, ki predstavljajo v naravi pravcati človeški rep. Razun tega so novejša geogra-fična raziskavanja dokazala, da ravno v onih krajih, na katere so se nanašale pravljice o repatih ljudeh, taki priveski pri ljudeh niso nič redkega. Tako n. pr. pri prebivalcih velikih in malih Sundaških otokov. Podobni slučaji se dogajajo tudi pri drugih človeških plemenih kot izjeme, katere pridejo le zdravnikom v velikih bolnišnicah ali udom komisije pri vojaških naborih pred oči. S tem je vsak dvom o eksistenci repatih ljudij odpravljen. Nastane še vprašanje, kako se te abnormitete v človeškem telesu razlagajo iz naravoslovnega Btališča. Popolnoma nam razjasni to le anatomija in razvoj človeškega plodu. Pri vseh vre-teničarjih ni rep nič druzega, kakor z mesom in kožo pokrit zadnji del hrbtenice. Opazovanje normalnega človeškega skeleta pokaže, da se nahaja anatomičns. zmožnost k oblikovanju repa pri vsakem individuumu, toda že na neki prejšnji stopnji raz* voja je zastala in se vpognila nazaj. Čez vretence križne kosti, ki skupaj z velikimi kolkovimi kostmi tvori medenico, nahaja se namreč še neki iz več rudimentarnih vretencev obstoječ podaljšek hrbtenice, ki je znan pod imenom »sednica«. Te male kosti — so normalno vpognjene k notranjosti telesa in se izgubijo popolnoma pod kožo in mesom. Ako si pa narava dovoli abnormiteto in vpogne te kosti ven, tedaj imajo pokrite s kožo obliko repa, kateri lahko doseže precejšnjo dolžino. Ako se na ta vretenca priklopijo še gotove mišice, tedaj se rep tudi lahko pre-giblje. Ako opazujemo v kakem anato-mičnem muzeju človeški embrio iz prvih tednov njegovega razvitka, tedaj vidimo, da ima precej dolg rep, kateri nas na vse drugo preje spominja, kakor na bodočega človeka. Ta rep ni nikaka abnormiteta, mi vsi smo ga v prejšnjih časih svojega življenja imeli v materinem telesu. Normalno pa izgine ta rep že v drugem mesecu. Izjemoma se to ne zgodi tako naglo in otrok pride na svet s pravcatim repkom brez kosti, ki vrhu tega še dalje raste in doseže pri odraslem človeku večkrat dolžino do 15 in več centimetrov. Kakor goraj opisani vreteniČni rep, je tudi ta embrionalno poraščen. Na tem mestu bodi tudi omenjeno, da ostane pri nekaterih ljudeh na mestu, kjer se je nahajal embrionalni rep, košat šop las, tako da zadobi tako okrašeni, zlasti ako i en a k temu še nezarobljena in koničasta ušesa, usodno podobnost s kakim faunom ali satirom. Ako so torej grški kiparji gozdne polbogove predstavljali na ta način, ni bila to gola fantazija. Med sedanjimi grškimi rekruti se pogosto najdejo taki dlakasti repi in je zelo verjetno, da se je nahajala ta posebnost tudi pri njihovih avtičnih pradedih. Umetnik je posnemal pri tem najbrže samo po naravi. Ti priveski ne igrajo v fiziološkem oziru za dotičnika nobene vloge. Njih operativno odstranjenje je jedno najlažjih kirurgičnih poskusov in nikakor ne nevarno za Življenje. Ie navadno, ne pa povišano Število re-krutov. Nemci so izjavili, da je ta ultimatum nesprejemljiv. Vlada pa je vendar poskusila s kompromisom pridobiti Čehe. Vršila se je daljša seja čeških veleposestnikov, Mladočehov in poljskega kluba. Seji sta prisostvovala tudi dr. Korber in minister Wel-s ers h ei m b. Vsled teh pogajanj se je otvorila seja šele ob pol 12. uri. Od ljubljanskega okrajnega sodišča sta došla dva dopisa za izročitev posl. dr. Žitnika zaradi razžaljenja časti. Posl. Hofer je predlagal, naj vlada preskrbi, da bodo vsi avtomobili na javnih cestah imeli od daleč vidno znamenje. Posl. Wolf je predlagal, naj vlada ukrene vse potrebno za gospodarsko in politično ločitev od Ogrske. Posl. Kindermann je interpe-liral za varstvo Nemcev na Češkem. Posl. Breznovskv je vprašal brambovskega ministra, ali je res izdal naredbo, da mora vsak aspirant za enoletno prostovoljno službovanje biti vešč memščine v govoru in pisavi. Posl. Baxa je interpeliral zaradi neznosnega položaja krščanskega prebivalstva v Macedoniji/ Posl. Pfaffinger je interpeliral, naj se pri nabavi materijala za nove topove ozira na domačo industrijo. Potem je govoril posl. Plaček o svojem nujnem predlogu, na kar se je seja prekinila do 5V4 popoldne. Kaj se je med tem časom sklenilo s Cehi, ni znano. Seja je trajala le pol ure. Govoril je posl. K1 o f a č, ki je razvil program svoje stranke s sledečimi zahtevami : 1. Češki teritorij se mora respektirati in armada mora biti razdeljena v tem teritoriju po narodnostih. 2. Poveljni jezik pri samostojnih čeških oddelkih mora biti češki. 3. Tudi v notranji službi teh oddelkov mora veljati le češčina. 4. Nemško javljeuje pri kontrolnih shodih je neutemeljeno ter se mora odpraviti. 5. Vse publikacije in proklamacije na češke polke morajo biti tudi z najvišjega mesta češke. 6. Na vojaških zastavah mora biti na eni strani dvoglavi orel, na drugi strani pa grb češke kronovine. 7. Ceh, bodisi prostak ali častnik, ne sme biti uvrščen v nemški polk. 8. Na vojaških vzgojevališčih se mora poleg češčine gojiti tudi češka zgodovina. 9. Pačenje čeških krajevnih imen v vo-jaško-geografičnem zavodu mora prenehati. 10. Ravno tako je obsoditi pačenje imen čeških častnikov in nuoŠtva. 11. Dualizem, ki deli armado v častnike in moštvo, in vrlim podčastnikom onemogočuje avanzirati do Častnika, se mora odpraviti. 12. Vojaštvo se ne sme rabiti za policijsko službo pri narodnih pojavih in proti delavstvu. K temu je pripomnil govornik: „Pokazati moramo cesarju in tudi armadi, da je konec češke popustljivosti. Ako govori danes cesar z Madjari že nekoliko po-pustljiveje, mora tudi s Čehi tako govoriti. Naj storijo češki poslanci kar jim drago, naš narod je skrajno opozicijsko navdahnjen". Zaradi napada Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. X. Zatiški samostan je bil poln go stov. Z raznih strani so prihajali velikaši z večjim in z manjšim spremstvom in delali v samostanu tako, kakor bi ga sploh ne hoteli več zapustiti. Opat je svojim gostom na Čast prirejal bognta gostovanja, ve like love in viteške igre ter sploh izbirno skrbel za njih zabavo. Tudi op»t >v brat, Friderik plem. Lindeck, je prišel z desetimi hlapei v samo stan in delal tako, kakor zmagovalec v podvrženi deželi. Mtmihov se je polastila velika nevolja, ne le, ker so jih gostje prezirali, nego tudi za to, ker je vzdrževanje opatovih prijateljev snedlo vel'k del samostanovih dohodkov. V tem, ko je opat radodarno skrbel za tuje velikaše, je menihe prikrajševal celo pri jedi m pri pijači. Končno sta se šla prijor Markvard in senior Andrei pritožit k opatu. A naletela sta slabo. Opat ju je oštel in ju končno z bičem pognal iz sobe, ob na fldcm. barona Becka je podpredsednik govornika ukoril. Na predlog posl. Kathreina se je seja ob 5/|6\ zaključila. Vihar v ogrski zbornici. V začetku seje je vlošil posl. Olav inkompatibilitetno ovadbo zoper grofa KhuenaHederf tryj», ker je sam izjavil, da bo mu bili znani načrti podkupovanja. Posl. Kossuth je prečital adresni načrt na kralja med hrupnimi klici neodvisne stranke. . Ko je predsednik podelil besedo grofu Khuenu, slišali so se povprek klici: »Podkupnik ima besedo! Čujmo podkupnika! Kje je Dienes! Sramota) Koga hočete zopet podkupiti? Idite v Chlopy! Chlopyczky1 Chlopyczky!« Komaj je grof Khuen spregovoril: »Spoštovan* zbornica!« nastal je nepopisen vihar ne levici. Posl. Gabanyi: »Kaj nam želi Korber povedati?« Se enkrat je skušal grof Khuen začeti svoj govor, toda hrup je bil tak, da se ni nobena beseda razumela. »Podkupnik! Podkupnik! Kaj imate zopet na prodajo?« Predsednik je ves čas stal kakor okamenel. Posl. Gabanyi poslancu R igo tu, ki je govoril s predsednikom: »Daj mu eno po gobcu!« Brambovski minister Kolo s z var v seje vstopil pred predsednika, da ga brani. Rigo je rekel ministrskemu predsedniku, naj ne izziva zbornice, ternuč naj zapusti dvorano, ker se bo sicer zgodil hud konec. Predsednik je povedal zbornici, da smatra grof Khuen Rigo-tov poziv za razžaljenje svojega imunitetnega prava. Posl. Polonyi: »To je najboljši svet, ki mu ga je mogel dati.« Zadeva se je izročila imunitetnemu odseku. Ko je grof Khuen zopet skušal govoriti, začelo se mu je klicati z levice: »Ali res hočete, da vas bomo oklofutali.a Iz splošnega viharja se je samo videlo, da pregiblje grof Khuen ustnice. Končno je zavpit s povzdignenim glasom: »Opravičen sem izjaviti . . « Levica je vedela, da hoče dati izjavo v imenu krone. V tem trenutku je zaklical posl. Bara bas: »Ne verujemo kraljevi besedi!« Na te besede so skočili vsi poslanci s svojih sedežev. Predsednik je Barabasa ukoril. Večina pa je vpila, da se v tem slu čaju ne zadovoli z ukorom. Bara-basu se je klicalo: »Zato ni ni-kakega opravičenja! Na vislice ž njim! — Ministrski predsednik je zaključil svoj govor: »Po ravnokar oddani izjavi je adresi opozicije izpodbit temelj. lata je brez pomembna. Prosim zbornico, naj sklene, da do sestave nove vlade ne bo več sej « Poslanci neodvisne stranke so prigovarjali Barabasu, naj se opra• viči. Desnica se je vzdignila ter klicala: »Žtvio kralj!« Končno se je vzdignil Barabas ter rekel: »Ker sem opazil, da je> moj klic razburil velik enem pa odredil, da menihi tri mesece ne dobe več vina. To postopanje je menihe do skrajnosti raz-kačiio. Ko bi bil opat Najsvetejše prodal, bi mu tega ne bili tako zamerili, kakor da jim je vzel vino. Poskušali so pač pritožiti se pri vi-zitatorju v H-inu, a spoznali so, da to ne pojde. Opatovi gostje in njihovi hlapci so menihe tako strogo nadzorovali, da se nobeden ni mogel ganiti. Iz samostana pa brez opatovega dovoljenja ni nihče smel. Tudi na šentlambertskem gradu, kjer je gospodovala vojvodinja vdova Virida, je bilo zdaj jako živahno, kajti opatovi gostje so prihajali čestokrat v grad in imeli tamkaj svoje zabave. Posebno pozornost je posvečeval opat mlademu Pavlu pl. Glogvicu, jako premožnemu grajščaku, pri ka terem je bil najel večje posojilo. Posebno ga je pogostoma vodil seboj k vojvodinji Viridi in kmalu se j* raznesla med prebivalci zatiškega samostana in šentiambertskega gradu govorica, da je Pavel Glogvio ženin opatove sestre, pri vojvodinji Viridi bivajoče. del ibornioe, in udavši ae ielji večine svojih tovarišev . . .« Viharni klici: »Tedaj ne ii lastnega sklepa? Tega nočemo slišati!« — Barabas se je na to sopet vsedel, in ker ni hotel niti na predsednikov poziv svoje isjave nadaljevati, izrekel je predsednik nad njim najoatrejšo kazen: protokoliran ukor. Potem se je seja za pol ure prekinila. Barabaševa afera je vplivala vsestransko deprimujoČe. Nadaljna debata o hišnem in dnevnem redu je bila povsem dostojna. Posl. Babo je kritikoval armadno povelje in kraljevi manifest. Predlog ministrskega predsednika, naj ne ba nobene seje do sestave nove vlade, je bil z ve liko večino sprejet. Prihodnja seja bo najbrže 29. t. m. Politične vesti. — Poslanska zbornica je sklicana k s ej i 28. t. m. ob 1. uri popoludne. Na dnevnem redu so zgolj peticije. — Delitev Češke? „Volksztg.u poroča iz informiranih krogov, da se namerava še to leto deliti Češko cer-kveno-narodno. Dotični načrti so baje že izdelani. Ustanovita se tudi dve novi katoliški škofiji, ena v Hebu, druga v Kutnigori. — Zaradi tirolskega deželnega zbora so se vršila včeraj pogajanja tirolskih zaupnikov pri finančnem ministru. Gre se za pokritje zvi-šanih izdatkov, ki jih bo zahtevala regulacija učiteljskih plač. V ta namen se naložijo naklade na davek od piva in vina. — Odpovedani davki. Mestna zastopa v Szegedinu in Suboti sta sklenila, da ne bodeta več sprejemala niti prostovoljnih državnih davkov. Tudi glede rekrutov, ki se prostovoljno prijavijo za vsjaško sužbo, odrečeta posredovanje. — V Kossuthovi adresi se posebno komentira izjava, da nima neodvisna stranka nič proti temu, ako se tudi zahtevam avstrijskih narodnosti glede armade ustreže. — Srbska skupščina skliče se že 29. t. m. k izvanrednemu zasedanju. — Obravnava zoper srbske č a s t ni k e - z ar o tni k e se konča danes. Zaslišana sta bila le stotnik Lazarević kot posredovalec in stotnik Novaković kot vodja upornikov. — Za pomirjenje Macedo-nije je naznanil sultan bolgarski vladi, da je turška vlada pripravljena, se pogajati z Bolgarijo. Bolgarija je odgovorila, da bi se pogajala le na pismene nasvete Turčije. — Avstro-Ogrska in Rusija sta zopet izdali Bolgariji in Turčiji komunike, da ne pustita ničesar kršiti na svojem programu o reformah v Ma-cedoniji. Zato se ni niti Bolgariji niti Turčiji nadjati pomoči od katerekoli strani v slučaju javnega ali tajnega upora proti reformam. — B>s videl, je Matija pripovedoval Rovanu, ta dva se vzameta še letos. — Naj se, je ravnodušno odgovoril Andrej, dasi ga je pri ti novici obilo neko nenavadno čustvo, nekaj, kar mu ni bilo jasno, a je bilo po dob no ljubosumnosti. — Naj se! Naj se! je rentačil Matija. Seveda naj se! Saj je meni tudi vse eno, ali vesel bi bil, če bi bila kmalu poroka. Ali bi ga pili! Jaz bi bil štirinajst dni pijan, pa de bi moral živ v pekel. A nikar ne misli, da bi se napil domačega vina. Tiste laške kapljice bi se napil, ki jo ima vojvodinja v kleti in ki gre tako v kri, da bi se Še premilostni gospod opat na glavo postavljal, če bi se je malo nalezel. In Matija se je smejal na vse grlo, ko si je predstavljal, kako bi strogi, resni opat poskakoval in se na glavo postavljal. Tako se je smejal, da niti zapazil ni, kako ae je Andrej primaknil oknu in s gorečimi pogledi opasoval po vrtu sprehaja jočo se dvojico Pavla Ologviea in Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja šteje letos 76.058 udov, to je 3988 manj kakor lansko leto, ko smo bili dospeli do prečastnega števila 80.046 udov. Po posameznih škofijah, oziroma krajih, je število sledeče: udov Goriška nadSkofija...... 8301 (— 396) Kraka Škofija......... 6206 f— 360) Lavantinska Škofija..... 23293 — 2115) Ljubljanska škofija..... 30398 (— 915) Tržasko-koperska škofija. . 4'48 (— 220) Sekovska Škofija....... 560 (-f 4) Somboteljska Škofija .... 306 (— 40) Zagrebška nadškoSja .... 423 (— 23) Senjska Škofija........ 188 (— 5> PoreSka škofija........ 102 (— 30) DjakovSka Škofija...... 63 (— 3) Bosna........214 (— 15) Videmska nadSkofija .... 175 (— 8) Razni kraji.......... 472 (-f 50) Amerikanci.......... 1119 -j- 137 i Afrika in Azija........ 191 (— 51) Ta razkaz nam kaže, da smo po treh pokrajinah napredovali; zlasti so se odlikovali Amerikanci, ki štejejo 137 udov več kakor lansko leto. Po raznih krajih je 50 udov več, v sekovski škofiji 4 — Nazadek se kaže po škofi|ah, oziroma kraj h: Lavantinska 2115, ljubljanska 915, goriška 396 krška 360, tržaško-ko-perska 220, Afrika in Azija 51, som boteljska 40, poreška 30, zagrebška 23, bosniške 15, videmska 8, senjska 5, djakovska 3 — V družbene »zlate b u k v e«, v katere se po pravilih vpiše vsak novo vstopivši ud, se je zapisalo 7167 novih letnih . udov, namreč od številke 234 722 do številke 241839. Družba razpošlje svojim udom letos 456.348 knjig. Pač častno število za mali in se tako razkosani slovenski narod! Če prištejemo te knjige onim, katere je družba sv. Mohorja od svojega obstanka že podala svojim udom, najdemo da e Slo vt-noem vkup poklonila 9,300.040 iztisov knjig! V istini pa je to število še prece) višje, ker so tu štete samo one knjige, ki so jih prejeli udje, natisnjeni in izkazani v naših koledarjih. V Celovcu, 20. septembra 1903. Odbor. Dnevne vesti. V Ljubljani. 25 septembra. — Osebne vesti. Naučni mi nister je imenoval vadnišfcega učitelja na učiteljišu v Inomostu g. Rudolfa Peerza glavnim učiteljem na tukajšnjem učiteljišču Torej zopet eden impotirani Nemec več na naših učnih zavodih! Ali ni dovolj spo sobnih slovenskih moči? — „Ljudstvo govori". »Slo venec« je v št. 218. poročal, da se je tudi občina Mošnje izjavila za splošno in enako volilno pravico. Ta vest je vso občino, posebno pa vse ob činske odbornike silno presenetila, kajti resnica je, da občinski odbor že nad dva meseca ni imel nobene seje in torej ničesar ni mogel skleniti. Tudi občinski odborniki niso ničesar vedeli o tem »sklepu« in o tej peticiji. Župan je sam na svojo roko, ne da bi bil koga kaj vprašal, v i m e n u občine napravil peticijo. Tu se zopet vidi, kako postopajo klerikalci. »Ljudstvo govori« pišejo po svojih listih, ljudstvo pa ničesar ne ve o tem in peticije se kujejo tihotapsko opatovo sestro, plavolaso gospodičoo Margareto. Opat Albertus je imel res namen, poročiti svojo sestro s Pavlom Glog vicem, a ko je to Margareti razložil, se je ta odločno uprla. — Ologviea ne vzamem, je izjavila, na noben način ga ne vzamem. Saj to ni vitez, ni mož, nego le človek, ki zbira denar. — Ljuba sestra, je dejal opat, nikar ne govori tako zaničljivo o denarju. &a denar dobiš stavo, za denar dobiš moč, za denar dobiš lju bežen, denar je vse. Pavel Glogvic bo svoje premoženje, če bo tako gospodaril kakor sedaj, še silno pomno žil, tako da bodo njegovi otroci med prvimi velikaši v deželi. Že sedaj ima pet gradov in velike kupčije. Ali te nič ne mika, da bi imela tako veljavo kakor jo ima grofica Celjska ali grofica Onenburška? — Ne, je kratko, a zopet z vso odločnostjo odgovorila Margareta. — Otročja si in nerazumna, je začel iznova opat prigovarjati svoji sestri. Pavel te ljubi in ker je mož, ki nima svoje volje, rasen če se gre la Zadnji čas bi bil, poučiti župane, d* sami nimajo nobene pravioe iz. dajati take izjave. — Porazi klerikalcev. Celo na kmetih, kjer je bilo še pred malo časom vse klerikalno, so se začele lju dem odpirati oči. Tako se nam poroča iz Poljan nad Škof j o Loko, da je pri zadnji občinski volitvi zmagala — narodno napredna stranka brez vsake agitacije. Ravno tako se nam poroča iz sosedne občine Trate, da so pri zadnji občinski volitvi zmagali narodi.; naprednjak i. To je sad kleri-kalnih konsn mo v ! — Ob 40letnici „Ijubljan. skega Sokole" določen »skupen obeda ni smatrati kakor banket, tem več je le prijateljski sestanek ob skupnem obedu. Zl sti imata pomen, da svoje morebitne unanje goste tu ii črez poldan obdržimo v svoji sredi. Obed je v restavraciji Auer-jevih dedičev »pri belem konjiču« v salonu. Seveda računamo, da bo tudi ta prijateljski sestanek s strani članstva mnogobrojno obiskan. — Zvečer je komers v Čttalntdki dvorani v »Narodnem domu«. G jat i-ničar pripravi za ta večer dobro pijačo in bogato večerjo. Ljub nam bode vsak rodoljub, zlasti nas bo:, veselilo, ako zamoremo pozdraviti v svoji sredi lepo Število narodnih da n na katere računamo tako pri telovadbi, kakor pri slavnostnem zborovanju dopoludne. — Javna telodba telovadi: društva „Sokola" v Ljubljani ob društveni 40 letnici dne 27. septembra I leta. 1. Rajalni nastop. 2. Proste n ■ ob godbi. 3. Telovadba na orodju. — I. vrsta: bradlja, miza na šir; II. vr konj na Šir, plezanje po vrvi; III. 1 skok v višino, bradlja ; IV. vrsta: 1 plezanje ob palicah; vrsta gojen-bradlja, skupine. 4. Boks. 5. V kiji. Izvede 8 telovadk ženskega vadnega društva. 6. Telovadba na r. Berniku 30 velikega srpana Jožefa Marna z nožem po škodoval; obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. 4) Jože M-dved. sndarski pomočnik v Kamniku je 20 velikega srpana grozil Jožefu R ;detu pred hišo, da ne bo cnUl živ, če v njegove roke pride. Ko ga le mestni redar aretoval, zmerjal g* je s hudičem in barabo; obaoi^n |e bil na 6 mesecev težke ječe. 5.) Ja kob Zaje, posestnika sin iz Kandrs. je 2. velikega srpana t. 1. užitkarja Ja koba Zoreta brez vzroka ob tla me tal in ga z nekim lesom tolkel; Zaje pravi, da je bil pijan; obsojen je bil na 3mes.jeČe. 6) Andrej Blejc. gostač in tesar v Mengšu, je osobito takrat, kadar »ca ima nekaj v glavi, silovit in boja-željen. Francetu Oražnu je z gnojnimi vilami grozil, Če iz hiie pride. Dne 18 velikega travna je Franceta Oražna z vrčkom po glavi udaril in ga z nogo v život suval Kasneje je učil Jožefa Bernika, katerega je tudi s polenom pretepal, da naj pred sodiščem izpove, da ga je konj brcnil Grozil je v Staretovi pivovarni tudi Henriku Wenzeljnu, da ga bo s sekiro preklal, da ga bo sežgal itd ; obsojen je bil na 10 mesecev težfce ječe. 7 j Jurij Anželc, posestnika sin v Novi vasi, je p >u gnil pred Prebi-lovo hišo Tomaža Patuža raz klopi, jela sta se po fantovsko metati; pri tem je padei Anželcu klobuk z glave, na kar je zahteval od svojega nasprot mka, naj mu ga pobere. Pakiž n ć hu dega sluteč, mu ga res hoče pobrati, v tem trenutku mu pa Anželc zasadi nož za vrat in ga nevarno ram. Oo sojen je bil na 4 mesece tež*e ječe. — Shod prevoznikov (spe diterjev) bo v nedeljo 27 t. m ob 3 uri popoldne pri Blumauerju v Kolodvorskih ulicah, da si ustanove svojo zadruuro. — Nezgoda na električni železnici. Dan*-s dopoludne < b V 411. uri je na Dunajski cesti pred Froehlichovo hišo električni voz št 2 zadel ob hodniku idočega Jakoba Po tokarja, vpokojenega sprevodnika, stanujočega na Zaloški cc-sti št 14 in ga vrgel na hodnik, da se je na glavi in na levi roki poškodoval. Voznik električnega voza Ivan $nk je videvši Potokarja iti tik hodnika dajal znamenje, naj se izogne, ta pa je namesto na hodnik stopil na progo električne železnice in ker voznik m mogel voza tako| ustaviti, ga je podrl. Ponesrečenec je bil z rešilnim vozom preoehan v deželno bolnico. — Tat Ivan Pavlic še vedno straši po Ljubljani. V torek je ulo-mil v klet v LeskoviČevi hiši na B(eiweisovi cesti in odnesel nekai ftteaienio vina, včeraj popoludne pa je priše na dirkališče »Slovenskega kolesarskega društva« in je ulomil v shrambo in ukradel dvoje hlač, en suknjič in en klobuk. Društveni sluga ga je opazil, ko je šel z dirkališča in je stekel za njim, nakar je vrgel ukradeno obleko stran in je zbežal. — Tatvina na južnem kolodvoru. Danes ponoči so bile a vozov, ki so stali na progi pri zeleni jami, potrgane plombe, čuvaj Frane BlažiČ je prepodil itiri osebe, ki so kradle blago is vagonov. Koliko in kaj je pokradenega« bode Šele preiskava dognala, kajti v vagonih je bilo razno blago, kakor sladkor, kava, žganje itd. — Prijeta tatica. Mestna po lioija prijela je danes zjutraj brezposelno služkinjo Julijo Rzeničnik iz Trbovelj, ker je v češnovarjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah št. 33. kjer je prenočevala, ukradla dekli Mariji Gu bani srebrno uro, katero je potem, ko so tatvini prišli na sled, vrgla v stranišče. — Za kruhom. Včeraj se ie odpeljalo v B«den na Nemško 18 deklet iz litijskega okraja. Sla so iskat dela v neko predilnico. — Na Westfalsko se je pa odpeljalo 25 delavcev. — Tatvina. Častniškemu slugi Ivanu VViederhufTerju v Subičevih ulicah št. 3 je bila iz hleva ukradena srebrna ura, katero je imel v telovniku. — Izgubljene reči. Dne 22 t. m. popoludne je bil v Ljubljani izgubljen zavitek z različnimi listinami in enim notesom. Kdor ga je našel, naj ga odda v uredništvu »Sloven skega Naroda«. — Hrvatske vesti. N e -zgoda. Kmet Štfan Juridić iz Za-stanio je peljal domov voz drv. Pred hišo pa se je voz prevrnil na kmeta, ki je bil takoj mrtev. Umrli zapušča vdovo in 8 otrok. — Premog v Oseku. Pri gradbi »Hotela Royal« v Oseku so našli delavci v globočini 10 m žilo rujavega premoga, ki je zelo mehak in se rad lomi — P e-trolejsko svetilko je v naglici prevrnila Justina Bohm v Oseku. Svetilka se je na tleh razbila in v tem hipu je bila dekličina obleka v ognju. Dekle je kmalu nato umrlo vsled hudih opeklin. — Demonstracije proti dr. Egersdor-ferju v Kotoru. Dr. Egersdorfer je došel pred nekaj dnevi na svoji l*dji v Kotor. Zvečer so zvedeli neki mladeniči, da je Egersdorfer v kavarni »Dojmi« na obali, zbrali so se okoli njega in vpili: »Pereat izdajica Hrvatske! Pereat Khuenov pod repni k! Doli s predrtim mehom!« Nekdo je pa še vrgel jajce na me-govo mizo. To je tra;alo tako dolgo, dokler ni prišla policija in ga spremila do ladje. — Strašni požar na Ratu (Pelješcu). Prošli te den nastal ]e ogenj v Dubravi v Črni gori. Vsled hudega vetra raz širil se je ogenj po vsej Kunjavici tfori do Ori vice, Bara banske ploče, žuijanskih in popovskih vrhov, Janjine in Trn'enika. Zgorel je gozd v daljavi 10 km. Vinogradi in oljkini na sadi so uničeni, škoda ogromna. — Izpred sodišča. 22 t. m. se je pričela končna obravnava proti župniku Franu Novaku iz Glogovmoe in proti 116 kmetom iz belovarske in križevske okolice. Novak je ob dolžen zločina v«taje, kmetje pa zločina javnega nasilja. Obtožence zagovarja dr. Marijan Derenčin. — Pred sodiščem v Varaždinu se je vršila končna obravnava proti 8 kmetom radi izgredov 6 jih je bilo oproščenih, dva pa obsojena na enomesečni tapor. — Dva uzorna želez niška uradnika Železniški uradnik Toth v Dragi je tolkel nedolžne osebe in žalil hrvatstvo za časa prekega soda Oosojen je bii na 10 dni zapora. Da bi mu ne bilo treba sedeti, premestila ga je železniška ob ast brzojavno — na boljšo postajo na Ogrskem. — Ravno tako puste dalje uradovati želez, uradnika Novaka, ki je ob-trelil prav brez po voda nekega cigana in napravil več drugih prestopkov. — Demonstracije v vukovarskem gledališču. Pri vprizoritvi »Zadnjega Onrenovića« so Sroi, Aleksandrovi pristaši, demonstrirali. Morala je poaredovati policija. — Prodajo »Slovenskega aroda" prevzel je z današnjim dnem gosp. Avgust Mrzlikar, trafikant, Sodnijske ulice št. 4 v Ljubljani. _ • Najnovejše novice. Italijanskega konzula Stello v Monaku je umoril njegov tovariš Luce iz Marzilja, katerega ženo je Oa|e Stella zapeljal. — Ustrelil se je v kopališču Krjnioa v Galiciji namestniiki tajnik vitez Lassota pl K»wine, ker se je bal, da bo oslepel. — Velika eksplozija se le pripetila v tirolski trdnjavi Nan ders. Trije topniČarji so ubiti, večjih je težko ranjenih. — Dvojni samomor? Iz Donave so poUgnili na Dunaju moški in ženski kloouk, ki sta gotovo last dvojnih samomorilcev. — Najhitrejša vojna ladja avstrijske mornarice je oklop-njača »Babenberg«, ki so jo 23 t m. spustili v morie v Pulju. Ladja je dosegla brzino 2016 morskih milj v eni uri. — Samomor poslano a. Ogrski poslanec Bela Feszty se je smrtno obstrelil zaradi slabih ti-nančnih razmer. — Str a j k. Usluž- benci berolinske družbe za vožnjo z omnibusi so vstavili delo. * Obstraljen državni poslanec. Ogrskega državne** poslanca Rakovszkega je na lovu neki tatinski lovec tako nevarno obstrelil v roko. da so mu jo morali odrezati. " Grozen zločin. V A x les Bains so našli v njeni vili zadavheno pariško lahkoživko Emilijo Fougere. Tudi njena prijateljica je bila zadiv-l|ena, a služabnica močno zvezana. Ukradene so vse dragocenosti v vrednosti 200 000 frankov. * Adelina Patti v Ameriki. Ameriški impresario Robert Granje angaževal glasovito pevko A d e 1 i n o Patti, da napravi ž njim turneje po celi Ameriki. Plače bo imela za vsaki večer 5000 dolarjev in polovico honorarja od dohodkov nad 7500 dolarjev. Za 60 koncertov ji je tedaj zajamčeno 300.000 dolarjev in Grau je že naložil zanjo v neki londsnski banki 50.000 dolarjev. * Preko Alp v zrakoplovu. Sloveči zrakoplovec Spelterini je res srečno preplul švicarske Alpe v svojem zrakoplova. Od Zermatta je plul zrakoplov severno zapadno preko najvišjih vršacov in Saške doline. Potem ga je sapa zaobrnila preko jezera Lago ma-giore proti Locaruo. Ko se je stemnilo, ostal je zrakoplov v visočini. Ko se je začelo daniti, so bili zrakoplovci v dolini Maggia ravno nad Peccio. Pri aolnčnem vzhodu je Spelterini vzdignil zrakoplov v visočino 4900 m, od koder so si ogledovali čudovito krasue Alpe v prvih solnčnih žarkih. Lahko bi bili napravili tudi nazaj isto zračno pot Čez Alpe, ako bi ne bili imeli samo 3 vreče pritežja v zrakoplovu. Zato so se zopet spustili na zemljo pri Bignascu. Zrakoplovci so bili ravno M ur v zraku. Najvišja visočina, ki so jo dosegli na poti je znašala 5300 m, a povprečna visočina 4800 m. Termometer je kazal v najvišji visočini 8,J pod ničlo. Povprečno so preplovili v uri 10 do 15 kilometrov. * Iz vatikana je prejel rimski zastopnik za sanatogeneve izdelke te dni dvoje pisem od profesorja Josipa Lapponija, telesnega zdravnika Nj. svetosti papeža in od Puccinelija, oskrbnika apost. palač, da so radi rabili sanatogen najvišji dostojanstveniki katoliške cerkve za časa konklavea. Ha podlagi večkratnih poskusov in opazovanj pa potrjuje tudi prof. Lappoui, „da zasluži sanatogen, da se ga vse-kako upošteva in da se mu ni treba bati konkurence drugih doslej znanih krepčaluih sredstev.41 Z ozirom ua to izvanredno priznanje opozarjamo bralce na današnjo prilogo o sanatogenu tvrdke Bauer & C o. v Berolinu. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 25. septembra. Nemška levica je v današuji seji poslanske zbornice doživela občuten poraz. Stranke desnice so včeraj dogovorile s Čehi kompromis v tem smislu, da se naj prej sprejme Plačekov nujni predlog zastran tretjeletnikov, potem pa zakon, s katerim se pooblašča vlada, poklicati pod zastave stari kontingent rekrutov, ne zvišanega kontingenta. Nemške stranke so ta kompromis odklonile, češ, da bi sprejetje tega kompromisa pomenilo velik triumf Čehov. Najbolj jih je to jezilo, da vlada ni hotela odnehati od zvišanega kontingenta, ko so to Nemci zahtevali, da je pa odnehala, ko so to Čehi zahtevali. Kompromis se je torej raz* bil in danes je prišlo do parlamentarnega boja. Ob 11. uri je dal baron Parish znamenje, da naj gredo vsi poslanci v dvorano Glasovalo se je o nujnosti Plačekovega predloga gledetretjeletnikov. Zbornica je nujnost sprejela. Z desnico so glasovali Italijani, Vsenemci, socialni demokratje in krščanski socialisti. Največje začudenje je obudilo postopanje krščanskih socialistov, ker so glasovali drugače, nego je bilo sklenjeno v nemški „Geraeinburgschaft*. S tem so kršč. socijalisti pač razgnali to zvezo nemških strank. Nemški nacijonalci so bili zaradi tega poraza kar iz sebe in so dali duška svoji jezi s tem, da so začeli zmerjati Schonererjevce, ki so to zmerjanje z obrestmi vračali. Sploh pa je bila nemška levica vzpričo te nove konfiguracije v parlamentu skrajno potrta. Po sprejetju nujnosti Plačekovega predloga, se je začela meritorna razprava. So cialni demokrat Daszvnski je govoril skoro 2 V> ure. Za njim je dobil besedo Skene. Razprava najbrž še ne bo danes končana. Prihodnja seja bo jutri. Dunaj 25 septembra.Tukajšnji socialni demckratje slovanske narodnosti priiede 28. t. m. proti ruskemu carju naperjen protestni shod. Budimpešta 25. septembra. Splošni položaj je nespremenjen. Kossuthova stranka upa na popolno zmago, četudi se vladna stranka ni razdvojila, kakor je bilo pričakovati. Provincija je namreč večinoma na strani Kossuthovcev. Dejstvo, da Szegedin neče več sprejemati drž davkov, je naredilo največji utis po vsi deželi in mesto za mestom posnema ta izgled. Budimpešta 25. septembra. Kossuthova stranka je sklenila zahtevati, da se skliče nova seja poslanske zbornice. Prošnja! Grozovita povodenj, ki je dne 13. septembra t. 1. razsajala po tuž-nem Korotanu, je napravila ogromno Škode. Beda je velikanska in najhitrejša pomoč nujno potrebna. Najbolj prizadet od te katastrofe je slovenski kmet! Posebno trpela je Kanalska dolina, popolnoma zasute in uničene 80 U k ve. Od 112 številk ostalo jih je le 15. Devetdeset hiš ja zasutih s šuto do streh, prej enonadstropne hiše se vidijo zdaj pritlične, nekaj od teh je še raztrganih, popolnoma izginilo pa je 7 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Že itak večinoma revni kmetje so postali berači v eni uri, tako hitro namreč se je vse to zgodilo. Zasuto je tudi vse polje, ker je dolinica ozka, v gozdu pa leži polo vica drevja po tleh. Najvažnejša živila za to prebivalstvo, kakor koruza, krompir in ajda ležijo 1—3 metre pod šuto. Se koče na planini so razdejane. Dva dni je bilo prebivalstvo pO vodi zaprto od obeh strani doline, da niti živeža niso dobili. Vso kar je bilo v hišah, je zaButo, prebivalci so imeli komaj časa rešiti svoje lastno življenje. Ena oseba je utonila. Ta kratek popis pove vse. Nad sto družin je brez strehe in živeža, in koliko škode je samo v tej vasi, si izračuna vsakdo lahko sam. Človeška, krščanska in posobno narodna dolžnost je nam Slovencem, da pridemo na pomoč v največji bedi se nahajajočim sobratom. Prosi se prav uljudno, naj da vsakdo po svojih močeh — ako je še tako malo — in sicer v denarju; ali v živežu. Slovensko omizje v Beljaku je ustanovilo poseben odbor, kateri nabira milodare in jih potem razdeli po natančni poizvedbi pravično. Omizje je zložilo 100 kron. Darila sprejema upravništvo našega lista in gospod Ivan Hochmuller, uradnik v Beljaku, Hans Gasser Piatz 2. Vsi prispevki, poslani nam v Beljak, se razglasijo v koroškem listu »Miru«. Opetovano prosimo hitre, hitre pomoči! Beljak, dne 25. septembra 1903. Za odbor: Ivan Hochmuller. Srčna prošnja! Dne 13. septembra 1903 zadela je Kanalsko dolino na Koroškem velika nesreča. Oblak se je utrgal ter poplavil taisto. Vihar je razsajal, podrl sadno in gozdno drevje, otresel šele na pol zrelo sadje in uničil veliko poljskih pridelkov. Voda je tako močno narasla, da je v Lipaljavesi raztrgala in odne-6 his, veliko travnikov in njiv s poljskimi pridelki; 2 hiši ste močno poškodovani in v nevarnosti. Rešiti seje moglo najpotrebnejšo hišno opravo. Beda je velika, izdatna pomoč nujna. Ker je v drugih alpinskih pokrajin nevihta veliko nesreč napravila, se na izdatno državno pomoč ne more računati. Lipaljaves je zadnja slovenska vas v Kanalski dolini ob Italijanski meji. Rojaki in rojakinje! Ne zabite torej potrebnih ponesrečencev! Vsekake milodare sprejema: Župnijski urad v Lipaljavesi (pošta Pontafel). Jožef Eihcholtzer, župnik. i i Slovenci in Slovenka 1 Ne zabite družbe sv. Cirila ir. Metoda i Angeljnovo milo JKarzeljsko (belo) milo. * saamko (•72—BO) sta najbolj koristni [Stedilni mili TovarnaSmila' % za hišno rabo! Pavel Seemann Dobivate Ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana. Borzna Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. J radni kurzi đanaj. borze 25. septembra i 903. I iValombeni papirji. t'8% majeva renta . . . t "2° o srebrna renta . . . 1% avstr. kronska renta . 4a/0 n zlata „ !•/• ogrska kronska „ 4% „ zlata „ t0 o posojilo dežele Kranjske 4l i° o posojilo mesta Spljeta IV.Vt » „ Zadra iV«70 bos-herc. žel. poa.;i902 l°/o češka dež. banka k. o. !•/• ti n n 2. o. 411° o zast. pis.gal. d. hip. b. »Vi°/o pest. kom. k. o. z 10°/0pr. . . . . 4Vi°/o zast pis. Innerst. hr. *'/••/• h m ogr. cente. deželne hranilnice 4Vič/o zast. pis. ogr. hip. b. IV.'/,, obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . • V ,° o ,, češke ind. banke 4% prior. Trst-PoroC lok. žel. 1° o n dolenjskih železnic 3% h jnž. žel. kup. V. Vi 4Vi°/o av. pos. za žel. p. o. Sreča«. Srečke od ieta 1864 . . . 1 »1 ti 1860Vi » 1864 . . . tizake...... zemlj. kred. I. emisije i m *•* ii r grške hip. banke . „ srb»ke & frs. 100'— turško..... sreCke , . Kreditne » . . . [nomoSke a , . Krakovske „ ... Ljubljanske . . . Avstr. rud. križa H . . . ii ii u • • » Etudolfove „ . . , Salcburake .... Dunajske kom. .... Delnice* Južne železnice . . . Državne železnice, . , . Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Blago 9975 99 60 100- -119 25 96 75 117 35 100 75 10040 9990 99 80 10130 Saailika Denar 99 5^ 99 40 9980 119 05 96 65 11716 9976 100— 100*— 9940 9975 99'70 101 — 1C610 101 — 100*— 100 — 100-— 100-25 98 50 90 90215 10010 170 — 181 — 244 -153-287 — 277 — 267 — 82 — 117'50 18rjQ 438 — 83 — 77. . 70 -62 75 26 — 68 -76-485 — 7860 641 26i 1579-1 1590 — 634 75 635 75 693—1 694 — 250 50 25150 645 - 655 — 357 75 358 75 WftT Častite naročnike »Slovenskega Marodm", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. Meteorologično poročilo. Vlaina nad morjem 806*9. Sreda]! anteni tlak 758-o mm 9950 30315 1 10110 i 179— 183-248-155 - 201 — 281 — 261 — 86 — 11850 19 60 442 — 87 — 81 — 7250 5376 26 9) 72 — 80- 495 — 79*60 64225 jjgrske ■ a Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brujrj aipinske montan .... Praske želez, ind. dr. . . 1 ie44 — 1664-— &ima-Mor*£nyi.....441"__ 443'_ Trboveljske prem. družbe . i 378 — 380 — JLvstr. orožne tovr. družbe ; 350— 363 — Oeftke sladkorne dražbe , 147 — 160"— Valute- U a kr. cekin......i 11'35 11'40 90 franki.......I 19*02 19*05 10 marke.......;l 2347 23 55 Sovereigns ...... I 23 95 24-U1 Marke........ 11737 11757 Laski bankovci..... 9505 95*20 Sablji 253- 264 — Dolarji j........|J 4*84 —"— Žitne cene v Budimpešti. dne 25. septembra 1903. Tet Pšenica za oktober „ april 1904. . . 60 „ m 7-71 BJt „ oktober . . „ 50 „ „6 21 . april 1903. . n 50 „ n 648 Koruaa „ sept. 1904 . „ 50 „ „6 07 r- N 1904 . . „ 50 „ . 5 31 Oves „ oktober . . „ 50 „ „5 38 Efektii. 2l/2 vinarja ceneje. 10520 ^ 102- g 101 — Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Ve*rovi Nebo 100- 20 24 101— 25. 10125 „ 9. zv. 7. zj. 2. pop. J7460 747 0 745 7 99 5 1 17 8 sr. zahod si. zahod al. s vzhod jasno megla jaano Srednja vcerajBnja temperatura: 107• aormale: 13 6*. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm. IFrocia* se enonadstropna hiša s špecerijsko trgovino in trafiko ter s precejšnjim vrtom v Ijuhljanski okolici. Ve* se izve pri pr. D ob ni kanj 11 v Spodnji Šiški štev. 96. (2494—4) Zaloga drožij sa I Jutiljano In okolico dunajske tovarne kraljevskih pekovskih drožf. (Wie-ner Konlgs-Backerhefe-Fabrik). - Ponudbe naj se pošiljajo direktno. (2517) Hi za 50 kg K 7-50 z vso opravo za gostilno pri klavnici na Poljanski cesti št- 58 se radi družinskih razmer pod dobrimi pogoji proda. 2514-1 Prodajalnica eventuelno s tik ležečim skladiščem se da v najem m na ^taremtrga v hiši g. Pock-a. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravna :ljstvo drž. železnice v Beljaku. X*nro