Naj živi antifašistična enotnost!
Petnajstdnevnik - Quindicinale	Abbon, postale - Gruppo II
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino
Leto XXVI. Štev. 7 (828) TRST - 30. aprila 1974	100 lir
Antifašistični Trst je obsodil atentat na slovensko šolo
V soboto, 27.aprila zvečer je zločinska toka položila bombo v slovensko šolo pri Sv.Ivanu v Trstu. Na srečo ni bilo tedaj v šoli nikogar. Močna eksplozija je povzročila občutno škodo.
Minilo je komaj dobrih deset dni od tedaj, ko je misovski kolovodja Almirante grozil Slovencem in že je bilo izvršeno zločinsko dejanje, ki bi lahko povzročilo pokol.
Vsa demokratična javnost je zločin ostro obsodila ter zahteva izsleditev krivcev in tistih, ki stoje za njimi; za vse zahteva strogo kazen; zahteva pa tudi učinkote ukrepe za to, da bi v prihodnosti ne prišlo več do podobnih dejanj.
Protifašistični Trst je takoj po atentatu odločno reagiral. Demokratične orga-
nizacije, bivši borci, krajevne, pokrajinske in deželne oblasti so zločinsko dejanje obsodile. Izvoljeni predstavniki so naslovili nujna vprašanja osrednji in deželni vladi.
Dijaki, vzgojitelji in delavci so stopili na mestne ulice. Z vso odločnostjo so izrekli obsodbo zločina, potrdili svoje nasprotovanje fašizmu in hkrati opozorili tiste, ki so odgovorni za javni red, naj izpolnijo svojo dolžnost, naj izsledijo krivce in tiste, ki stoje za njimi ter jih izroče roki pravice. Zahtevali so učinko-. vito zaščito in varnost.
Fašistični atentat je močno odjeknil tudi v Jugoslaviji. Vlada SFRJ je poslala vladi Italije noto, s katero protestira proti atentatu ter v skladu z določili mednarod-
z °venski in italijanski študentje so odločno odgovorili. Udeležili so se velike demonstracije. Skupaj elavci so odločno izpričali svoje nasprotovanje fašizmu ter obsodili njegove zločine. Geslo emonstracije je bilo in je: "Italijani in Slovenci združeni v borbi proti fašističnemu prevratništvu, a demokratizacijo države!"
odločno
nih dogovorov sprejme najodločnejše ukrepe za zaščito pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Fašistični napad na slovensko šolo pri Sv.Ivanu ni prizadel samo Slovencev» Ta napad je hkrati napad na demokratični red, na republiško ustavo, ki je sad protifašističnega odporništva in osvobodilnega boja
"Nastopil je čas, ko nikakor ne moremo in ne smemo več trpeti fašistične dejavnosti." Tako pudarja resolucija Slovenske kulturno gospodarske zveze. V isti resoluciji je rečeno dalje, da "v duhu repuliške ustave, ki jasno govori o prepovedi obnovitve fašističnih organizacij ter v duhu posebnega statuta sporazuma o soglasju, ki prepoveduje narodnostno mržnjo, je treba čimprej doseči prepoved fašističnih organizacij in onemogočiti netenje nacionalne mržnje in nemirov."
Takoj, zatem, ko se je raznesla vest o atentatu je tajnik tržaške federacije KPI tov.Rossetti dal naslednjo izjavo:
"Almirantejevo hujskanje na protikomunistično nasilje in na moralno in fizično linčanje slovenske narodnostne skupnosti je našlo točen odziv v bombnem atentatu. Ne more biti nobenega dvoma, da so atentat izvedli fašisti, kar spravlja še bolj v dvomljivo luč poskus, ki ga je napravila MSI pretekli petek v tržaškem občinskem svetu, da bi zanikala, da je fašistični kolovodja hujskal na sovraštvo proti Slovencem. Atentat na slovensko šolo se vključuje v strategijo napetosti, ki jo izvajajo reakcionarne sile, izkoriščajoč propagando za referendum, da bi ustvarile v državi kaos, omajale demokratične ustanove in s tem omogočile preokret na desno, kar skušajo narediti fašisti s kampanjo proti razporoki.
Atentat na slovensko šolo ima še bolj zaskrbljujoč pomen, če se upoševa položaj, ki ga preživlja naše področje v zvezi s sporom o vprašanju meje med Italijo in Jugoslavijo.	_____
Antifašistični Trst je obsodil atentat
Posledice atentata: okna so razbita, stene močno poškodovane. Kaj bi se zgodilo, če bi v trenutku eksplozije bili v šolskih prostorih ljudje?
Sedaj je treba bolj kot kdaj koli podariti, da želi prebivalstvo naše dežele mir, bratstvo med Italijani in Slovenci, da čuti potrebo po najtesnejšem sodelovanju in mirnem sožitju med narodi sosednje prijateljske republike Jugoslavije. Zato je treba danes bolj kot kdaj koli potrditi protifašistično obveznost in največjo budnost proti fašističnim provokacijam.
Sedaj ne zadostujejo več besede, niti ne uradne izjave: Trst mora še enkrat enotno odgovoriti na to hudo provokacijo".
Deželno tajništvo KRI odločno protestira zaradi terorističnega napada na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Ta napad ima izrazito fašistični pečat. Zahteva, naj se popolnoma osvetli ta zločin, naj pridejo krivci takoj pred sodišče, da se prepreči ponovitev iz leta 1969, ko je atentator ostal nakaznovan.
. Bombni atentat je bil izvršen potem, ko je fašistični kolovodja govoril v Trstu, ščuval k narodnosti mržnji in proti demokratičnim silam.
Ta napad se uvršča v okvir strategije napetosti, ki je povzročila že toliko resnih dogodkov v Italiji, in ki naj bi privedla do preokreta na desno. Določeni krogi podpirajo ozračje nasilja, ki si postavlja za cilj degeneriranje kampanje za referendum o razporoki.
Nujno potrebna je največja budnost. Zavrniti je treba vse provokacije ter mobilizirati množice, da se izloči fašiste in njihove zaščitnike. Nujno je, da se oblasti zganejo odločno in takoj, da preprečijo sleherno prevratniško nasilje, da se zaščitijo ustanove, di so izšle iz Odporništva.
Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju je na izredni seji, ki je bila v nedeljo, odločno obsodil fašistični napad na slovensko šolo pri Sv.Ivanu. Ta atentat, ki se uvršča med razne druge dogodke v izred-
no težkem položaju Trsta, mora dobiti odločen odgovor vseh demokratov, vseh Tržačanov. Zaradi tega Odbor proti fašizmu in zatiranju poziva delavce, slovenske in italijanske protifašiste, naj se udeležijo protestne manifestacije, ki so jo oklicala mladinska in študentska gibanja.
Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju je poslal protestno brzojavko predsedniku vlade ter zahteval ukrepe za izsleditev in kaznovanje krivcev.
Senatorja Sema in Bacicchi in poslanci Škerk, Lizzerò in Menichino so poslali
predsedniku vlade nujno vprašanje v zvezi z atentatom na slovensko šolo pri Sv.Ivanu v Trstu. Zahtevali so takojšnje odločne ukrepe.
Tudi Zveza italijanskih žena je odločno obsodila fašistični atentat, pozvala oblasti, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi se kaj takega več ne ponovilo, naj kaznujejo krivce. Slovenske in Italijanske žene pa je povabila, naj bodo budne.
Naj živi Prvijmaj !
IZJAVA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH MEDICINCEV V TRSTU
Ob podlih fašističnih grožnjah in napadih na Slovence opozarjamo slovenski medicine! v Trstu na odgovornost, ki jo varnostnim in političnim oblastem nalagajo določila republiške ustave tako glede zaščite narodnostnih majšin kakor glede temeljnih protifašističnih obveznosti.
S svoje strani naglašamo, da bomo znali v vsakem primeru izpričati zvestobo demokratični enotnosti med Slovenci in Italijani in izročilu skupnega protifašističnega odpora.
Delavska manifestacija za rešitev gospodarstva in proti fašizmu
V Trstu,29.aprila 1974.
Na referendumu 12. maja 1974
Slovenci bomo odgovorili: NEI
Za fašiste je razporoka ”rak družbe", Slovenci pa "bacili” - Združeni smo v obrambi državljanskih svoboščin, proti fašizmu in mračnjaštvu
O zakonu "Fortuna - Basiini - Spagnoili" smo doslej pisali predvsem "iz svoje kuhinje". Navajali smo pravično urejanje primerov, ko je dopuščena ločitev, obrazločili smo smisel zakona, opozarjali na politično nevarnost kle-rofašistične zmage v Italiji.
Naj nam bo tokrat dovoljeno, da "pokukamo" med argumente nasprotnikov, se pravi demokristjanov in fašistov ter, v naših krajih, kaj pravi osamljeno omizje desničarsko usmerjenih slovenskih duhovnikov, ki se zbirajo okoli svojega "Katoliškega glasa".
Prva razveseljiva ugotovitev pa je, da so med Slovenci nasprotniki državljanskih svoboščin še bolj osamljeni kot v večinskem narodu. Tudi sama "Slovenska skupnost" ni hotela vstopiti v boj na strani DC in MSI , pa ne samo zato, ker odklanja zavezništva z Almirantejevimi grobarji, pač pa zato, ker je tudi voditeljem "Slovenske skupnosti", s katero smo večkrat In še bomo polemizirali, ker se naši pogledi marsikje razhajajo, vendar priznavamo jim, da se zavedajo, kako je politično nevarno za manjšino odpravljanje državljanskih pravic. Danes tebi, jutri meni... Tega se zavedajo vsi Slovenci, razen urednikov že omenjenega goriškega tednika.
Zakaj je "Katoliški glas" brez sramu sprejel zavezništvo z DC in MSI, nas ne čudi, pa tudi bralcem tega ne bomo Posebej tolmačili, saj vsi poznamo zgodovino in tudi težnje tega tednika.
Katere argumente prinašajo nasprotniki razporoke?
Na kratko o fašistih. Ti se ne sramujejo Povedati, da jim je za usodo italijanskih družin res deveta briga. Grobarjem italijanskega in drugih narodov pa se res nima smisla skrivati za temi krilaticami. Zato oznanjajo "Križarsko vojno", proti komunizmu in razlagajo, da je 12.maj 'zadnji okop" protikomunistov. Spreje-majo Fanfanijeve blodnje o spremembi ustavnega demokratičnega režima na poti avtoritarne, nekakšno "golistične" republike z močnimi centralističnimi težnjami.
Fašisti lažejo. Predvsem zato, ker ni res, da bi državljanske svoboščine v Italiji branili samo komunisti. Nasprotno, če izvzameno klerofašistično zavezništvo med pristaši Fanfanija, so za "NE" vsi demokrati, med katerimi pa so globoke Programske in idejne razlike. Komunisti 'n bberalci, socialdemokrati in radikalci, socialisti in republikanci, katerim se je
pridružila katoliška inteligenca, krščanski kulturniki, večje številno duhovnikov in škofov, katoliški sindikalisti CISL, organizacije, kakor so Katoliška akcije in ACLI, zveza katoliških visokošolocev FUCI in druge.
Kaj se bo torej zgodilo, če bo 12. maja prevladal "NE"?
Zmagala bo demokracija, ne komunisti. Odstranili bomo provokacijo, ki nam je skušala iz spomina izbrisati smrdeči spomin na škandale z nafto, korupcijo ministrov, padec m vzpon vlade brez programa, gospodarsko krizo, rastoči kriminal, prevratniško dejavnost fašistov.
Italija se bo morala, po vsiljenem premoru, lotiti resnih vprašanj, kot so reforme, boj z inflacijo in draginjo, sklep sindikalnih sporazumov itd.
Povsem drugače, pa bi bilo, če bi zmagali DC in MSI. Ustvarila bi se nevarna večina, ki bi skušala razpustiti parlament in takoj razpisati nove volitve, v upanju, da bi novou stvar jena koalicija bila potrjena in vsiljena Italiji, kot je rekel Fanfani, za "trdno vlado enega petletja".
Končno pa smo tudi slišali v Trstu, kako si Almirante zamišlja zatiranje svoboščin. Če Gedda trdi, da je razporoka
"rak družbe", smo za njegovega prijatelja Almiranteja postali Slovenci "bacil Trsta". V besedišču ni velikih razlik, nameni pa so isti.
Kaj pa demokristjani?
Med njimi vlada predvsem velika zmeda, ker se velik del članov in tudi voditeljev ne strinja s Fanfanijevo osebno pobudo in križarskim tonom, ki spravlja v nevarnost celo levosredinsko zavezništvo z laičnimi strankami.
Argumenti DC so šibki. V glavnem trdijo, da je razporoka nevarnost za družbo, pri tem pa pozabljajo, da se družine razhajajo dolgo PRED razporoko, s formalno pravno ločitvijo, ki jo italijanski civilni zakonik dopušča že več desetletij.
DC računa predvsem na nevednost množic, zato se skrbno izogiba obveščanja javnosti in volilcev o VSEBINI ZAKONA.
Dokazano je namreč, da se ljudje najprej čustveno opredeljujejo, če jim pa nekdo razloži, kaj v resnici določa zakon o razporoki, so takoj zanj.
Mar naj kristjan, ki mu je ljubezen do bližnjega najvišja zapoved, dopušča prisilno enotnost v družini, če je mož
GLASOVALI
BOMO
TAKO!
poskusil umoriti svojo ženo? Ali če jo je navajal k prostituciji? Če je skušal ali posili hčerko? Če je bil obsojen na dosmrtjo ječo?
Ko ljudje izvedo, da je prav to vsebina zakona "Fortuna - Spagnoili" se v veliki večini opredeljujejo, saj vedo, da je enotnost družine predvsem stvar trdne volje, ljubezni in medsebojne vzajemnosti, ne pa vsiljene enotnosti.
VSILJENA ENOTNOST JE NAMREČ LE PRAVNO POTRJENA HINAVSKA LAŽ. V resnici se družine kljub temu razdirajo, zakonci pa si ustvarjajo nove družine, "na koruzi".
Klerikalcem je torej prej za hinavsko laž, češ da so družine z odpravo zakona o razporoki varne, kar pa ni res. Varne bi bile, če bi jim družba zagotovila ustrezne materialne in družbene storitve, vzgojo, zekavstveno oskrbo, delo za vse, stanovanja, šole, vrtce itd. In tudi v tem primeru bi kljub temu ostalo nekaj primerov (teh je že sedaj malo) ljudi, ki so se v svoji prvi izbiri ZMOTILI. To zmoto bodo kljub vsemu morali drago plačevati, saj je treba na razvezo zakona čakati pet, šest ali celo sedem let. To pa ni malo. Če je v družini le trohica ljubezni ostala, se zakonca v tem obdobju lahko spet pomirita, v nasprotnem primeru pa sodnija le ugotovlja, da je ločitev neizogibna.
In še nekaj. Za vernike je NEZMOTLJIVOST lastnost, ki človeku ni lastna. Samo Bog je, po njihovih trditvah, nezmotljiv. Zakaj bi torej ljudem ne ODPUSTILI, če so se zmotili v svoji življenjski izbiri. Mar ni za kristjane zakon USMILJENJA eden izmed temeljnih krepostnih načel?
Vse to so, torej, argumenti, ki se jih katoličani zavedajo, ko napovedujejo, da bodo glasovali NE na referendumu.
Več kot pol milijarde, 600 milijonov katoličanov, živi v državah, kjer obstaja razproka. In kljub temu se družba ni razdrla, nasprotno.
Tudi cerkev v državah, kot so Belgija, Francija, Avstrija ni zahtevala, naj se iz državne zakonodaje odpravi razporoka.
Ni torej naključje, če ostaja Pavel VI. in Vatikanski vrh ob strani, kampanjo pa prepušča reakcionarnim škofom Sirije-vega ali Santinovaga kova. Pavel VI. dobro ve. da igra katoliška cerkev v Italiji nevarno igro, ki ie ji lahko maščuje drugod v Evropi.
Kaj bi, recimo, rekla Cerkev, če bi muslimanski fanatik Geddafi v Libiji PO LOGIKI VERSKE NESTRPNOSTI VEČINE vsilil tam živeči katoliški verski manjšini mohamedanske običaje, kot so mnogoženstvo, pregon iz družine, obrezovanje itd.?
Pri nas, med Slovenci, se iskreni kristjani, tisti, ki vero zares čutijo kot VREDNOTO in ne kot SREDSTVO OBLASTI srednjeveškega značaja, opredeljujejo za NE. "Katoliškemu glasu" so trn v peti, za nas, Slovence pa so le v ponos, ker tudi kulturo naše manjšine
bogate s pomembnim prispevkom resnično občutenih vrednot, ki smo jih prej pogrešali.
"Katoliški glas" po nojevsko skriva glavo v pesek in skuša ljudem prikriti dejstvo, da je dejansko trobil v isti rog z Almirantejem, ki je. odprl kampanjo za referndum z geslom o "uničenju slovenskega bacila".
Almirante je dovolj jasno povedal: "Če bomo v Trstu glasovali "da" na referendumu, do to glas proti komunistom, proti Slovanom, proti Jugosloviji". Zdaj vemo, kam bodo prištevali redke "da", ki bi se po nesreči pojavili v naših vaseh.
Sama pamet, zdrava logika, zakon strpnosti in demokratičnosti narekujejo torej Slovencem edini pošteni glas na referendumu: NE.
Za NE so komunisti.
Za NE so demokratični slovenski katoličani.
Za NE so kulturni dejavniki in prosvetni delavci.
Za NE so antifašisti.
Za NE so manjšinske organizacije.
Za NE so socialisti.
Za NE so Slovenci, ker so manjšina.
NE, torej.
Kongres sekcije KRI na Opčinah
Tudi openski komunisti smo imeli svoj kongres, na katerem so proučili sedanje krajevne in splošne politične probleme. Razprava je tekla predvsem o upravnih zadevah.
Na kongresu je bila odobrene naslednja resolucija:
. Demokratično gibanje, v katerem imajo komunisti vodilno in odločilno vlogo in ki zasleduje socialistično preosnovo družbe, se razvija kot vsakdanji boj za gospodarske in socialne reforme, za državljanske svoboščine, proti fašizmu.
Sredstvo za demokratizacijo našega življenja je tudi decentralizacija upravne oblasti. V tem okviru smo dosegli decentralizacijo občinske uprave z ustanovitvijo konzult in decentralizacijo deželne uprave z ustanovitvijo gorskih skupnosti.
Demokratičen pomen obeh ustanov je v tem, da omogočata bolj neposredno udeležbo prebivalstva pri reševanju problemov lastnega gospodarsko družbenega in kulturnega razvoja.
Openski komunisti vztrajno in tudi uspešno delujemo v naši konzulti, kjer se zavzemamo za izvajanje področnih gradbenih načrtov, za zaščito Krasa kot zaščito okolja in predvsem kot zaščito njegovega etničnega značaja, in kjer se na splošno zavzemamo za vse pravice občanov. (Med uspehi beležimo, da je kon-
zulta za vzhodni Kras sprejela naš sklep, da pristojne oblasti preuredijo v spomenik kraj ustrelitve enainsedemdestih talcev in štirih žrtev drugega tržaškega procesa).
Vendar je potrebno, da najdemo novih oblik dela, ker moramo seznanjati vse prebivalstvo z delom naše skupine, s problemi, ki jih lahko rešuje konzulta, in pritegovati čim več ljudi k njenemu delu. Ravno tako bo naša naloga pritegovati čim več ljudi v delo, ki ga bomo razvijali v naši gorski skupnosti.
Primer, kako je mogoče prisiliti upravno oblasti, da nekaj stori za reševanje naših konkretnih problemov, je ustanovitev zadruge za gradnjo ljudskih stanovanj "Štajpce". S tem, da smo ustanovili zadrugo, ki uspešno razvija svoje delo, nismo samo rešili stanovanjsko vprašanje mnogih sovaščanov, ampak smo tudi prisilili oblasti, da se je sploh lotila vprašanja gradnje ljudskih stanovanj na podeželju.
Komunisti delujemo v vseh demokratičnih organizacijah. V zadnjem času je bilo naše delo še posebno vidno v novejših organizacijah kot sta združenje staršev in (v pripravljanju) združenje upravičenih posestnikov.
V teh organizmih se zavzemamo za reševanje problemov, ki se ne nanašajo samo na gospodarske in družbene plati našega življenja, ampak tudi in na prvem mestu se zavzemamo za naše narodnostne pravice. Na primer boj proti naupra-vičenemu in za nas škodljivemu razlaščanju naše zemlje je obenem boj za gospodarsko korist našega človeka in za naše prizadevanje za uresničevanje naših jezikovnih in sploh kulturnih zahtev, npr.: dvojezičnosti, celodnevni pouk na naših šolah, ali naš pritisk na oblast, da gmotno podpira naše kulturne ustanove.
Naše sedanje zelo važno politično delo je propaganda ob prihodnjem referendumu. Naša sekcija je že začela delo, da pojasnjuje ljudem pomen referenduma, da dela torej propagando za "NE".
Važen dogodek je bila svečanost ob tridesetletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah. Ob tem se najprej zahvaljujemo komunistični skupini v občinskem svetu, ki je zahtevala in dosegla, da je občinska uprava poskrbela za očiščenje prostora ob spomeniku.
Ob tej priložnosti smo pozdravili to-varša senatorja Umberta Terracinija, ki je z zavzetimi besedami počastil in obudil spomin na žrtve fašističnega nasilja. Senator Terracini je orisal politični položaj v državi in je o zadnjem sporu med Italijo in Jugoslavijo poudaril, da se mora ta spor rešiti miroljubno in v korist sožitja med obema narodoma.Poudarjamo nujnost, da obe vladi čimprej rešita nastali spor in uredita vprašanje meje po že prevzetih obveznostih. To je edina pot, po kateri je mogoče ohraniti mirno sožitje med obema narodoma.
Svečana proslava 25. aprila
3anjeni smo prisluhnili besedi in pesmi v tržaškem občinskem gledališču "Giuseppe Verdi”
Protifašistični Trst je slovesno proslavil letošnji 25.april, obletnico zmage odporniškega gibanja in partizanske vojske. Osrednja manifestacija je bila v Verdijevem gledališču, ki je bilo do zadnjega kotička zasedeno.
Manifestacijo je odprl predsednik podrajinskega vodstva zveze partizanov -ANPI Arturo Calabria. V nagovoru je prikazal pomen shoda in njegovo aktualnost. Spomnil se je padlih v boju za svobodo in omenil delež, ki so ga v tem boju dali tesno .združeni slovenski in italijanski borci in aktivisti. Obsodil je grožnje, ki iih je pred kratkim izrekel fašistični kolovodja Almirante.
Na manifestaciji je v slovenščini govoril občinski odbornik Dušan Hreščak. Med drugim je poudaril, da je bila fronta svobodoljubnih narodov v resnici nepremagljiva, ker je bila nosilka najbolj človečanskih vrednot svobode in humanizma Na osnovi teh vrednot se je porodila nova Evropa in se gradila nova Italija.
Osrednji del govora je Dušan Hreščak posvetil sedanjim perečim vprašanjem. Dejal je: "S trpkostjo v srcu ugotavljamo, da se po skoraj 30 letih še vedno srečujemo z zločinsko dejavnostjo ostankov fašizma. Iz tega izhaja, da z našo demokracijo nekaj ni v redu, če je danes mogoče celo nekaj takega, kar se je pred dnevi zgodilo v našem mestu, ko si je fašistični kolovodja drznil groziti Slovencem in pozvati ne le svoje pajdaše, ampak celo organe oblasti, naj obračunajo s "slovenskim bacilom".
Mnenja smo, da se demokratična javnost in tudi oblasti morajo zamisliti nad tako očitno zlorabo demokratičnih svoboščin, nad tako brutalnim napadom ne le na osebno varnost Slovencev, ampak hkrati tudi na osnovne pravice vseh demokratičnih državljanov".
"Gre ,za nevarno igro z ognjem - tako je poudaril govornik - in mi, ki smo ta ogenj že okusili, bomo pač morali, če se Pristojne oblasti ne bodo zganile. Poskrbeti za lastno samoobrambo".
Govornik se je v svojem govoru dotaknil tudi perečega vprašanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Med drugim je dejal, da tudi pri skalitvi dolgoletnih dobrih odnosov med obema državama in med italjanskim in jugoslovanskimi narodi imajo svoje prste vmes fašisti in tisti kfogi, ki jim je sodelovanje med obema državama trn v peti.
Senator Paolo Sema je na začetku svojega govora dejal, da se danes ne spominjamo samo preteklosti kot nekaj oddaljenega. Pri tem gre za nekaj aktualnega. Danes lahko govorimo o novem odporništvu, katerega nosilec je skupaj s
starimi borci tudi mladina, ki aktivno spremlja ne le lokalne temveč tudi svetovne dogodke, kar potrjuje zanimanje za Vietnam, Čile, Grčijo itd.
Ko je senator Sema govoril o osvobodilnem boju pri nas, se je spomnil raznih dogodkov izpred trideset let. Omenil je prve žrtve fašizma, mučenike, ki so jih fašisti ustrelili v Bazovici, Tomažiča in tovariše, ki so bili ustreljeni na Opčinah, Gortana in druge; spomnil se je talcev, deportirancev in političnih preganjancev, ki jih je sodilo zloglasno posebno sodišče; spomnil žrtev, ki so bile pognane v smrt v ulici Ghega, v ulici D'Azelio in v Rižarni.
V drugem delu govora se je senator Sema dalj časa zadržal pri provokacijah, ki jih izvajajo potuhnjeni fašisti. Ostro je
obsodil te provokacije, atentate in napade; ostro je grajal oblasti, Ker so dovolile, da je misovski prvak Almirante grozil Slovencem in žalil protifašistični Trst, ki je bil za zasluge v osvobodilnem boju odlikovan z zlato kolajno.
Senator Sema je omenil tudi sedanji spor med Italijo in Jugoslavijo zaradi vprašanja meja Poudaril je, da ta spor ne sme prizadeti bratstva med narodi, ki jè bilo skovano v krvavem osvobodilnem boju. Vprašanje se mora rešiti na miroljuben način in v interesu pomiritve ter miroljubnega sožitja.
V nadaljevanju svojega govora se je senator Sema dotaknil tudi bližnjega referenduma. Rekel je, da se nasprotniki razporoke poslužujejo referenduma za ločevanje ljudskih in delavskih množic. Reakcionarne sile z referendumom zasledujejo druge cilje. Zato, tako je podčrtal, morajo vsi, ki jim je stvar svobode in demokracije pri srcu, 12. maja glasovati NE!
Slovesnost v Verdijevem gledališču je zaključil Tržaški partizanski pevski zbor, ki ga vodi Oskar Kjuder. Zbor je ob spremljavi glasbenega ansambla in recitatorjev, ki sta izvajala svoj program v slovenskem in italijanskem jeziku, zapel vrsto partizanskih in odporniških pesmi raznih narodov. Pesmi so mogočno donele in ustvarile veliko navdušenje med poslušalci.
Manifestacija v Verdijevem gledališču je bila zares veličastna in vsi, ki so se je. udeležili, se je bodo vselej radi spominjali. To je bila manifestacija živega antifašizma in spontane navezanosti na slavna ter še vedno aktualna izročila osvobodilnéga boja.
Protifašistični Trst je slovesno proslavil letošnji 25. april, obletnico zmage odporniškega gibanja in partizanske vojske v Italiji. Osrednja prireditev je bila v občinskem gledališču Verdi, ki je bilo do zadnjega kotička zasedeno. To je bila zares spontana manifestacija.
D E L O - Stran 6
Koncert zbora Valentin Vodnik v Križu
Protest Tržaškega partizanskega pevskega zbora
Pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora - bivši borci za svobodo in njihovi svojci, zbrani na izrednem sestanku v Bazovici dne 22.aprila 1974, so z ogorčenjem komentirali izjave fašističnega prvaka Almiranteja z dne 18.aprila tl., ko je na izzivalnem shodu v Trstu zagrozil z iztrebitvijo "slo venskega bacila". To pomeni, da je pozival svoje pajdaše, naj fizično obračunavajo s pripadniki naše narodnostne skupnosti, kar spominja na obdobje Mussolinijeve diktature, ko so tolpe istega kova zažgale Narodni dom, ko so našim ljudem dajali piti ricinusovo olje, ko so morili zavedne Slovence in požigali njihove domačije. Uporna Bazovica, kjer imajo partizanski pevci svoj domicil, je najzgovornejša priča o takratnih početjih fašističnih zločinov. Gorje, če bi se kaj takega ponovilo.
Zato vsi pevci in njihovi svojci, kot en mož, organizirani v svojem sestavu, da opravljajo plemenito poslanstvo z negovanjem in širjenjem borbenih tradicij, odločno zahtevajo od vlade in njenih organov, da ostro ukrepajo proti fašističnemu prvaku Almiranteju. Potrebno je predvsem zaradi ljubega miru, zaradi vsedržavnih interesov v odnosu na sosedno republiko Jugoslavijo, da se temu zagrizenemu sovražniku naših ljudi prepove vsekršen nadaljnji javni nastop v Trstu, v mestu, ki je bilo za svoje odporniško gibanje odlikovano z zlato kolajno, v mestu, za katerega osvoboditev je padlo v bojih z nacifašističnimi okupatorji več kot
V nedeljo,21.aprila t.l. je bil v Ljudskem domu v Križu celovečerni koncert moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Doline. Prireditev je organiziralo tamkajšnje prosvetno društvo Vesna. Pobuda je vsestransko pozitivna, kajti pravilno in potrebno je čedalje tesnejše sodelovanje med našimi prosvetnimi drušvi.
Program, ki so ga izvajali dolinski pevci pod vodstvom Ignacija Ote, je bil pester, bogat in kvaliteten. Na željo hvaležnih poslušalcev je zbor moral več pesmi ponoviti.
Ob zaključku koncerta sta dolinske pevce pozdravila prestàvnik društva Vesna Vladimir Tence in zborovodja Francko Žerjav. Izrazila sta željo, da bi v bodoče društvi tesneje sodelovali.
| ■ .v- ■ y
-'J. !_
Gostovanje v delavskih Trbovljah
Pevska zbora Vesna iz Križa in Primorec iz Trebč, ki ju vodi Frančke Žerjav, sta bila v soboto, 20.aprila t.l. v gosteh pri Delavskemu prosvetnemu društvu Svoboda II. v Trbovljah. Oba naša zbora sta se v Trbovljah predstavila s prenovljenim in pestrim sporedom ponarodelih, borbenih in sodobnih pesmi. Poslušalci, med katerimi je bilo mnogo pevcev (v Trbovljah delujejo kar trije zbori), so izvajanje naših zborov spremljali z veliko pozornostjo.
Prvi del sporeda je izvajal moški zbor Vesna iz Križa, v drugem delu pa se je predstavil zbor Primorec in Trebč najprej v ženski in nato v mešanem sestavu. Spored sta zaključila oba zbora skupaj.
Gostitelji so naše pevce izredno toplo sprejeli. Že ob izstopu iz autobusa so simpatična dekleta pevcem in pevkam pripele na grumbnico rdeč nageljček.
/ Pred koncertom je gostom na čast zapel zbor Svoboda II., zborovodja prof. Stane Ponikvar pa je izrekel dobrodošlico. Spregovoril jo tudi član predsedstva SPZ iz
Trsta Mirko Kapelj. Ob zaključku sporeda so predstavniki zborov podarili društvu gostitelju lep akvarel Roberta Hlavatyja. Naše pevce so pozdravili tudi predstavniki občinske kulturne skupnosti, pevskega zbora Zarja in pevskega zbora Slavček in T rbovelj.
S srečanja v Trbovljah so naši pevci odnesli izredno lepe spomine.
V novi tovarni velikih motorjev "Grandi motori” v Trstu so odkrili spominsko obeležje padlim v NOB in umrlim v koncentracijskih taboriščih. Spominske svečanosti so se udeležili predstavniki sindikatov, bivših partizanov in enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju in, delavci, ki so zaposleni v omenjenem obratu
osem tiosč pripadnikov naših narodov. Kaj je bil takrat Almirante je dobro znano in kaj bi dandanes zopet želel, je sam povedal. To so več kot zgovorni dokazi, da se z vso svojo stranko vred, na osnovi določil protifašistične ustave italijanske republike začne preganjati ter da se prepovejo enkrat za vselej vsekršni poskusi obnavljanja fašizma.
Pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora in njihovi svojci
VRH — vas, ki stoji na skrajnem robu slovenskega Krasa in pripada občini Sovo-dnje - ima lep spomenik padlim partizanom in žrtvam nacifašizma. Ta spomenik, izdelan po načrtu arhitekta Jožeta Ceja iz Gorice, je bil slovesno odkrit v soboto, 20.aprila t.l.Ob tej priliki je bila slovesnost, katere se je udeležila velika množica slovenskih in italijanskih antifašistov. Slovesnosti so se udeležili tudi številni prestavniki oblasti, krajevnih uprav, družbeno - političnih in kulturnih organizacij, gostje iz SR Slovenije, generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, prestavniki združenja partizanov - ANPI in drugi.
Na slovesnosti so govorili: dr. Venko Devetak, prestavnik odbora za postavitev spomenika, dr. Polde Devetak, predsednik krajevnega prosvetnega društva Danica, sovodenjski župan Jože Češčut, predsednik in podpredsednik pokrajinskega vodstva ANPI iz Gorice Fantini-Sasso in Ladi Dornik, poslanec Albin Škerk in Podtajnik notranjega ministrstva senator Bruno Lepre. Sodelovali so: učenci krajevne osnovne šole, in domači pevci, ^oški pevski zbor Oton Župančič in Standreža, Tržaški partizanski pevski zbor 'n godba na pihale iz Doberdoba. Verski obred je opravil župnik Jože Jurak.
Kot v številnih drugih vaseh na kraški Planoti se je osvobodilno gibanje tudi na Vrtiu začelo razvijati že v letih 1941-42.
omačini so prispevali denar za vzdrže-vanje partizanskih skupin, ki so že tedaj delovale na Primorskem.
Novembra 1942 je bil na Vrhu ustanovljen prvi odbor OF, marca 1943 pa je !la ustanovljena sedemčlanska komunistična celica. Istočasno je v tej vasi 2ačela delovati tudi partizanska kurirska Postaja (karavla) P-15. Ta postaja je delo-vala do konca vojne. Aprila 1943 sta bili ustanovljeni krajevni sekciji mladinske in
Veličastno slavje na Vrhu
ženske zveze, kmalu po S.septembu 1943, pa je začela delovati tudi skojevska organizacija.
V znani goriški fronti , septembra 1943, je sodelovalo tudi 15 mladincev iz Vrha.
Po zlomu goriške partizanske fronte so nacisti izvedli zločinski obračun v Doberdobu in deloma tudi na Vrhu kjer so požgali eno domačijo, njenega gospodarja, Jožeta Devetaka, pa ustrelili.
Januarja 1944 je tudi na Vrhu začela delovati slovenska šola. Pobudo za njeno ustanovitev je dala OF. Ta šola je delovala do osvoboditve.
Zadnje dni aprila 1945 so se na Vrhu pojavili četniki (belogardisti so ustanovili svojo postojanko že v jeseni 1944). To je hudo oviralo razvoj dejavnosti osvobodilnega gibanja. Kljub temu pa je ostala zveza med Furlanijo in IX.korpusom nepretrgana. Četniki so ubili domačina Stanka Cotiča.
Vrh, ta mala kraška vas je v boju za svobodo dala pomemben delež, kar med drugim potrjuje tudi dejstvo, da je žrtvovala 15 ljudi.
Padli so: Ivan, Ludvik, Marica in Valentin Cotič, Florijan Černič, Jože Devetak (Blažev) in Jože Devetak (Zenetov), Ivan Grilj, Juren Dominik in Franc Semolič; v nacističnih koncentracijskih taboriščih pa so umrli odnosno padli kot talci: Ferdinand in Stanko Cotič, Avgust in Jože Devetak in Krištov Lavrenčič.
Dr. Venko Devetak je kot predstavnik odbora za spomenik med drugim dejal, da so vrhovski domačini pred štirimi leti sklenili, da se oddolžijo spominu padlih. Za gradnjo spomenika so vaščani prispevali 1.500.000 lir ter opravili nad tisoč ur prostovoljnega dela.
Župan Jože Češčut je govoril o deležu sovodenjskih občanov v boju za svobodo.
Da je ta delež izredno velik, potrjuje že dejstvo, da je izgubila 101 občana.
Predsednik prosvetnega društva Danica dr. Polde Devetak je govoril o težavnem razvoju vasi, ki je bila med prvo svetovno vojno do tal porušena. Govoril je tudi o vlogi, ki jo je imelo in jo še ima krajevno prosvetno društvo.
Predsednik goriške pokrajinske zveze ANPI Fantini-Sasso je podčrtal, da moramo čuvati enotnost med Slovenci in Italijani, ki je bila skovana v krvavem boju za svobodo. Poudaril je, da so tisti, ki tudi danes rovarijo proti tej enotnosti in proti sosednji Jugoslaviji, izročili deželo nacistični Nemčiji.
Podpredsednik goriške pokrajinske zveze ANPI Ladi Dornik je opozoril na nevarnost, ki jo še vedno predstavlja fašistična drhal, kar je potrdil tudi mi-sovski kolovodja Almirante med svojim nedavnim obiskom v Trstu, kjer je ščuval proti enotnosti med Slovenci in Italijani, grozil Slovencem.
Senator Bruno Lepre je govoril o sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi partizani v boju za svobodo in med drugim poudaril, da je odprta meja med Italijo in Jugoslavijo sad težkih bojev, ki ga je treba očuvati.
Poslanec Albin Škerk se je v svojem daljšem govoru dotaknil številnih aktualnih vprašanj. Med drugim je deljal:
"Fašistična drhal, ki je bila pred mnogimi leti poražena, ponovno dviga glavo in ogroža demokratično ureditev v državi. V okvir provokacij, ki jih počenjajo fašisti, spadajo tudi številni atentati, izzivanje, mazanje dvojezičnih napisov in oskru-njanje partizanskih spomenikov.
Fašistično zborovanje v Trstu, na Katerem je govoril Almirante, predstavlja zlasti za Slovence resno grožnjo in hudo žalitev za osvobodilno gibanje. Ta fašistični kolovodja, morilec partizanov in rodoljubov, ki so nasprotovali nacifašizmu, je grozil Slovencem tudi s fizičnim obra-
čunavanjem. Žalil je komuniste in jim očital, da so odgovorni za to, da so se predstavniki Slovencev 'vrinili' v izvoljene organe oblasti. Rekel je, da je 'treba uničiti nosilce slovenskih bacilov'. Govoril je podobno kot njegov predhodnik Giunta, požigalec slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki je Slovence imenoval 'trop brez imena'. Zaradi tega, tudi s tega mesta, s te spominske slovesnosti, dvigamo ogorčen protest".
V	nadaljevanju svojega govora je poslanec Škerk med drugim dejal: "Nadaljevati moramo odločen boj proti fašizmu, utrjevati moramo enotnost med Slovenci in Italijani, zavzemati se za krepitev prijateljstva in miroljubnega sožitja med narodi.
Almirantejev prihod v Trstu je imel še druge cilje, kar je potrdilo tudi hujskanje svojih pristašev in drugih desničarskih krogov proti socialistični Jugoslaviji.
Zelo smo zaskrbljeni zaradi razpleta dogodkov v zvezi z obmejnim sporom. Zares absurdno in škodljivo je pogrevati vprašanja meja. V nevarnosti so pridobitve dobrih sosedskih odnosov. Pravno dlakocepstvo podžiga napetost, oživlja nacionalistične pohlepe in nevarne iluzije desničarskih skrajnežev. Zatorej, poudarjamo: to vprašanje je treba na miroljuben način čimprej rešiti".
V	svojem govoru se je poslanec Škerk dotaknil tudi drugih aktualnih vprašanj, med katerimi je tudi bližnji referendum. Med drugim je dejal:
"Kot antifašisti in napredni ljudje čutimo dolžnost, da se aktivno vklučimo v sedanji volilni boj. Vse Slovence vabimo, naj na referendumu glasujejo proti ukinitvi zakona o razporoki. Za nas, ki smo se udeležili osvobodilnega boja in smo prežeti z demokratičnimi načeli, ne sme biti nobenega dvoma o tem, za kaj naj se izrečemo na referendumu.
Kot pripadniki narodnostne, še vedno zapostavljane in neenakopravne manjšine se vključujemo v splošen boj italijanskih naprednih sil. Te sile se borijo • in skupaj z njimi se borimo tudi mi Slovenci - za družbene reforme, za prenovitev zdravstvene službe, šolstva, javnih, prevozov itd. Prav zaradi tega, ker smo kot manjšina še vedno zapostavljanj in neenakopravni moramo v še večji meri kot doslej sodelovati z italijanskimi demokratičnimi in naprednimi silami v tem boju. In v okvir tega boja postavljamo tudi naše zahteve po splošni zaščiti naših pravic, po globalni rešitvi naših nacionalih vprašanj. Ta boj nam je v zadnjem času prinesel nekaj konkretnih sadov: 12 decembra preteklega leta je bil sprejet zakon, ki dopolnjuje ureditev slovenskega šolstva v tržaški in goriški pokrajini, pred kratkim pa je bil sprejet zakonski predlog glede novega zakonika. Ta predlog predvideva uporabo jezika nacionalnih manjšin na sodiščih. Ti uspehi, četudi so fragmentarni, nas morajo opogumljati v nadaljnjih bojih.
Spoštujte naravo!
Tržaška pokrajinska uprava, soglasno z vsemi občinami. Avtonomno leto-viščarsko ustanovo iz Trsta, Milj in občine Devin-Nabrežina, in Pokrajinsko turistično ustanovo, v želji, da bi v državljanih vzbudila vedno večje spoštovanje do lastnega ozemlja, ponavlja svoj poziv vsem, ki v lepih dneh hodijo na izlete.
Turiste in navadne izletnike, ki si po tednu dela želijo razvedrila, opozarja, naj v čim večji meri spoštujejo naravno oko Ije, naj se zavedajo, da je naše okolje pomembno bogastvo in da ga moramo nespremenjeno predati našim otrokom, da bodo lahko popolnoma uživali v njem.
Zato jih prosi, da se vzdržijo vseh onih dejanj, ki so pravi atentat na ekološko ravnovnesje: prižiganje ognja, puščanje neuporabnih predmetov, trganje poga-njk%v, ustavljanje avtomobilov na travnikih in predvsem vstop na zasebna zemljišča in poškodovanje kultur (členi 635, 637 in 639 kazenskega zakonika).
Turiste, ki se peljejo k mejnim prehodom, toplo prosimo, naj ne puščajo odpadkov ob cestah, da se ne bi ob robovih najvažnejših cest ustvarila smetišča.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Henrik Ibsen STRAHOVI
V petek, 3. maja ob 20.30 ABONMA RED A - premierski
v soboto,4. ob 20,30 - abonma red B v nedeljo,5. ob 16.uri - abonma red C
PREDSTAVA V GLEDALIŠČU "VERDI" V GORICI v četrtek, 9.maja ob 20,30 - abonma red A - mesto - okoliški in mladinski.
V SPOMIN
Tovariša Mirko ir^ Slavko Žerjal se spominjata svojih staršev: Ane Žerjal, ki je umrla pred štirimi leti in Alojza Žerjal, ki je umrl pred osmimi leti. V počastitev njunega spomina darujeta 5.000 lir za sklad Dela.
Boljunec - Boršt, 20.aprila 1974.
V	počastitev spomina Ane Kozina poročene Žerjal daruje Mario Kozina iz Boljunca 2.500 lir za sklad Dela.
Umrla je tov.Marija Slavec iz Doline. Uredništvo Dela pošilja tov.Dragu, Nar-diju in ostalim žalujočim svojcem iskreno sožalje.
V	počastitev spomina drage mame daruje tov. Drago Slavec iz Doline 15.000 lir za sklad Dela, tov. Nardo pa 5.000 lir za sklad Dela.
Tov. Drago je daroval tudi 15.000 lir za sekcijo KPI v Dolini.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR priredi 1. maja
PARTIZANSKI MITING V BAZOVICI
Poleg zbora, recitatorjev, in ansambla TPPZ bosta na mitingu nastopila:
Tržaška folklorna skupina in godba na pihala iz Ricmanj Govorila bosta:
poslanec ARRIGO BOLDRINI
predsednik vsedržavnega združenja ANPI in
VLADIMIR KENDA član pokrajinskega vostva ANPI Začetek ob 14.uri
Po končanem sporedu bo prosta zabava. Ingral bo ansambel pomlad iz Ricmanj.
Vljudno vabljeni
ČESTITKE
Tovariš Ivan Kalin z Opčin je pred dnevi slavil svoj 85.rojstni dan. Openska sekcija KPI, prijatelji in znanci mu iskreno čestitajo in želijo, da bi v zdravju in zadovoljstvu slavil še mnogo lepih jubilejev. Čestitkam in željam se predružuje tudi uredništvo Dela.
Slavljenec je ob svojem življenjskem jubileju prispeval 5.000 lir za komunistični tisk.
D E L O - glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bernetič
Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava:
Trst - Ulica Capitolina, 3 telef. 764-872, 744-047 Dopisništvo v Gorici: Ulica Locchi, 2 telef. 24-36
Letna naročnina 1.500 lir.
Poštni tekoči račun 11/7000 Tisk: Tiskarna Riva, Trst,
Ulica Torrebianca 12