ISTA)] rnmk. ki V ZA IZBOLJŠANJE LISTA Vato dabro vttj«. Vi "U I a a X a r t 4 a" ali ca pridobilo ii uarofoilia. \mm to bvale-1*1r, ker ate mu odprli pd k urr« Irpmu tli*«. :: :: ■: GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki ★ CJTATEUE OPOZARJAMO, c?.a pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskusu j o. TKLEPHONE: CHel^ea 3—1242 Entered m Serood CI»s« Matter September 21st, 1903 at the Post Office at Nenr York. N. Y., under Aet of CongreM of »lareh 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 96. — Stev 96. NEW YORK, TUESDAY, AP.RIL 26, 1938- TOREK, 26. APRILA, 1938 - — -• — . ----- --- . ------- Volume XLVI. — Letnik XLV1. * VLADA ZAVRAČA ZAHTEVE CESKIH NEMCEV Unija ponuja Fordu pogodbo IKONRAD HENLE1N JE ZAHTEVAL POPOLNO ENAKOPRAVNOST ČEŠKIH NEMCEV VČEHOSLOVŠKI Sudetski Nemci so predložili vladi program, obstoječ iz osmih točk. — Od države, ki jih je proti njihovi volji vključila v svoje meje, zahtevajo pravico. — Veliko zborovanje Madžarske lige za spremembo meja. — Revizija Trianonske pogodbe. PRAGA, Cehoslovaška, 25. aprila. — Zahteve čeških (sudetskih) Nemcev so po zatrdilu vladnih krogov tako pretirane, da jih nikakor ne bo mogoče izpolniti. Zahtevajo namreč nič več in nič manj kot da Cehoslovaška popolnoma izpremeni svojo vnanjo politiko. Program, ki ga je predložil nemški voditelj Hen lein, ne more tvoriti nobenega temelja za nadalj-na pogajanja. Cehoslovaška vlada je pripravljena dati nem-1kemu prebivalstvu gotove koncesije, nikakor pa ne bo vpoštevala kakšnih pretiranih zahtev. KARLOVI VARI, Cehoslovaška, 25. aprila. — Konrad Henlein, voditelj stranke sudetskih Nemcev, je na zborovanju voditeljev svoje stranke zahteval avtonomijo in enakopravnost 3,500,000 Nemcev s Cehi. Helein je rekel, da brez dovoljenja teh pravic sudetski Nemci ne morejo več pripadan državi, ki jih je proti njihovi volji vključila v svoje meje. "Mi, Nemci, se bomo smatrali za zatirane toliko časa, dokler nam bo zabranjeno delati to, kar je Cehcm dovoljeno," je rekel Henlein. Nato pa je postavil naslednjih 8 zahtev: I. Popolna enakopravnost sudetskih Nemcev s Cehi; 2. Priznanje sudetske skupine nemške narodnosti, da more braniti enako stališče v državi. 3. Označenje in priznanje na Češkem ozemlja, v katerem stanujejo Nemci; 4. Nemška avtonomija po celem ozemlju v vsakem uradu javnega življenja; 5. Posebne pravice za one, ki žive izven avtonomnih nemških okrajev; 6. Odprava vseh' krivic, ki so bile prizadete sudetskim Nemcem izza leta 1918 in odškodnina za vso škodo, ki jim je bila storjena; 7. Nemški državni uradniki za vse nemške okraje; in 8. Popolna svoboda za Nemce, da kažejo sve^o nemštvo in in svoje nemško nabiranje. BUDIMPEŠTA, 25. aprila. — Na zborovanju madžarske lige za premembo meja je 20,000 članov lige zahtevalo razkosanje Cehoslovaške. Ligi je bilo prvič po letu 1933 dovoljeno sklicati zborovanje ter je sprejela resolucijo, ki pravi, da je sedaj prišel zgodovinski trenutek za oremembo trianonske pogodbe. "Madžarska družba svečano prisega, da ne bo mirovala dokler ta sveti cilj ne bo dosežen." pravi resolucija, ki se konča z besedami: "Kakor mi Bog pomaga." Trianonska pogodba med zavezniškimi državami in Madžarsko je bila podpisana 4. julija, leta 1 920 ter je določila meje med Madžarsko in Cehoslo vaško, Avstrijo, Jugoslavijo in Romunsko ter je dovolila Madžarski 35,000 mož stalne vojske. Najvažnejše točke resolucije so: Češki politiki so s ponarejenimi zemljevidi in s potvorjenimi statističnimi podatki na mirovni konferenci od velesil dobili severno Madžarsko. Madžarski, nemški in poljski narod nima niti najmanjših pravic, ki jim jih jamči pogodba. "Cehoslovaška je most, ki dovoljuje ruskemu boljševizmu, da prihaja v Evropo. "Z gorenjo Madžarsko je treba postopati po načelu samoodločevanja." AVSTRIJSKI I FAŠISTI SO ŽIDJESEBOJE NAPREDOVALI PRI TERUELU Naziji bojkotirajo židovske trgovine. — Naziji pretepavajo kupovalce v židovskih trgovinah. Dl'XAJ, Avstrija, ap*\ — Avstrijski Ž i d je, katerih je okoli J00,000 so v velikem stra liu, ker so naziji pričeli bojkotirati židovske trgovine, za kar prisilijo Žide, da hodijo pred židovskimi trgovinami z napisi. ki svarijo kupce pred kupovanjem v židovskih trgvinah. Nazi ji tudi pretepavajo ljudi, j ki kupujejo pni zidili. Žid je, ki so zelo vznemirjen: zaradi bojkota, ^o še mnogo bolj zbjgani, ker z današnjim dnem konča 44 velikonočni mir", !katerega je razsrlasil kanclei (Hitler. 1 Navziie temu, da je v pete z J)unaja odšla zadnja nemšk i i policija in bo v nekaj dneh tudi odšlo lit lusko vojaštvo, se Ž; .dje boje, da bo v enem tednu j bivša Avstrija popolnoma v rokah avstrij. sovražnikov Ž>-derv in bodo še mnogo bolj divjali kot pa Nemci. | Dunajski časopisi včeraj nis«.» omenjali bojkota židovskih tr ! go\in, toda so v Fašisti baje zopet naglo prodirajo. — Pripravljajo se na veliko ofenzivo proti Valenciji. SARAUOSSA, Španska, 25. aprila. — Armada generala Jo->e Vareie, ki operira v provinci Teruel, naglo napreduje. Neposredni cilj tega prodiranja, ki se je včeraj pričelo z zavzetjem Aliage, okoli 30 milj severovzhodno od Teruel a, je pregnati republikance iz jugo vzhodnega vogala Aragona. Nato pa bodo fašisti skušali prodirati južno po ce.-ti proti Valenciji, medtem pa general eler ~ . V i ■ i i «iem P0™« Miguel Aranda prodira ob ob j Ja ihovo ,evo te Jrezju iz Alcala de ( Invert pro- ^^ oJ Lhlij'a ti Castellon de la Plana. Včeraj so repnWikimei drži* T li vijugasto črto, ki se je vi!uo prepeljali bivšega Ta predlog se nekoliko razlikuje oil lanskega predloga, po katerem naj bi bilo vsa^etuu Fordovem delavcu dovoljen.', kupiti Ford avtomobil po vele-trgovski ceni. Po predlogu unije bi \sak Fordov delavec plačal tretino vsote, ko bi avtomobil prejel, o sta nek pa bi si družba vsak teden pridržala od njegove pla če, znesek pa ne bi *mel prt se gati tretine tedenske plače. Predlog je Henrvju Fordu poslal odvetnik unije Win. S. MeDowell, ki je rekel, da je u nija ix> razsodbi Labor Relations Boarda pooblaščena pogajati se z družbo za svoje čla ne. l ilija družbi predlaga, da sklene pogodbo, po kateri bi i liiel vsak delavec najmanjšo plačo $1500 na leto in bi bil po j Jeni pogojem vsak delavec ob ega duha. toy** HiUurjeve- pe racijah je mogočo sklepati, ga lista VoelkiscIuT Beobaeli• ja ljo J j V(|anl proti Va. ter je posvarila /Side: leue;ji ler ,J0 obenem preisku. Ko je potekel vehkonuem ^ koliko „wre nudUl mir, «c morajo ziuovski agUa- kata|onska torji zavedati, da se bodo oseb- no srečali s tako značilno nem- ško osebnostjo, ki si obleče ei^ ^ri poveljuje general no obleko, kadar je treba zavih-!j teti sekiro.** 1 (Xeaiski rabi ji nosijo obleko, kadar komu s sekiro od- 4: „u PircUejih Ak > mado na dvoje. Po >edaujih o-j Kitajci armada šteja I^wesa. Operirati ga bodo mo- ** ' " 11 ' rali na slepem črevesu. V New podpredsednika Cliarlesa G |.vezan kupiti od Forda avtomo armada i večjo ofenzivo. Na severu pa za kako a rajonska ar- ose Mo scar d o, ki operira ?kupno z armado generala Sol-01110 jcliage, neprestano prodira pro- ^ekaJ glavo.) Več židovskih kavarn je bilo zaprtih, ko so naziji našli v njih arijske goste. Samo v Mariahi! ler Strasse je bilo zaprtih 6 kavarn. Xa okna pa je bila z velikimi črkami napisana beseda Jude". Glavni dunajski židovski rabi dr. Israel Taglicht, je bil, ko je prišel iz sinagoge, prisiljen Ipiketirati dve židovski trgovi-'ni. Četrt ure je stal rabi Tag-lliclit pred neko majhno židovsko trgovino na Praterstrasse, ter je držal v rokah napis, ki je svaril kupce, da ne kupujejo v židovski trgovini. Nato pa so ga naziji peljali pred velik«; Continental kavarno, kjer je zopet moral pi&etirati. 200,000 mož, trdno drži milj dolgo zaokroženo črto južno od |Wk ie Pnžel 111 se udeležil po Ljnjj., j roke Persliingovega sina. Na- !slednjega dne mu je postalo HONGKONG, Kitajska, 25. elabo> in zdravniki bo odredili aprila. — Japonski letalci SO!takojšen prevozov bolnišnico, napadli dva potniška parnik i1 v široki delti reke Kanton in | POGAJANJA ODGODENA so ubili 100 potnikov. , *-- Parnika sta bila na potu iz j ROCHESTER, X. Y., 24. a-Kovluna, ki je angleška poses*, prila. — Na prošnjo unije so v portugalski Macao. Oba par-.bila pogajanja v stavki razva-geneual Moscardo zavzame do- nika sta se stopila. žalcev za 24 ur odgodena. Stav- imo reke Araua, bo Kataloniji".« tkarji so povabili iz Cleveland« ločena oa Francije. Toda po,« ^Maeao je :^rd F Mu^yja, pred- v , . swiniwii hrntrirc/iiTia rn7i»j79i in so poroeah o napadu. 11. med njimi jih je bilo ranienili. ti vzhodu ob Pireneji ni nikakih cest od vzhoda proti zapadu. vsled česar bodo morali fašisti še premagati marsikatero težkočo, predno bodo dospeli do morja ob francoski meji. VESELI DNEVI V ALBANIJI TitRANA, Albanija, 25. apr. — Albanski kralj Ahmed Zo-gu je proglasil tri dni trajajoč praauik. Nocoj bosta on in njegova nevesta grofica Apponyi sprejemala goste t kraljevi palači. Pri poroki bodo za&topali tuje vlade konzuli, dočim je Massolini poslal svo-jega osebnega zastopnika, vnanjega ministra grofa Galeazzo Ciana. OGENJ PRI FOTOGRAFU COVENTRY, Anglija, 24. a prila. — Pri nekem tukajšnjem fotografu se je zbrala družba veselili svatov. Naenkrat je izbruhnil požar. Obleki dveh družic sta se vneli, in med.svati je nastala panika. Družici sta v bolnišnici podlegli poškodbam. Tudi nevesta je precej opečena. GANDHI PRAVL DA SE MU BLIŽA KONEC BOMBAY, Indija, 23. aprila. — Mohandas Gandhi, ne kdanji voditelj indijskega naroda, priznava, da se mu bliža konec. — Moji dnevi so šteti, sedniika bratovščine razvažai cev in šoferjev, da jih zastopa 'g pri rpogajanjih. CENGCOV, Kitajska, 25. a prila. — Slovita kitajska osma armada je razširila tjvoje ope racije v Honanu severno od Ruiene reke. Vstaši so iz Sansija vdrli v . .... . Honan, kjer so zavzeli več f ob-»avi1 ^nek v mest. Osma armada bo mnogo katerem pravi, aa se Cehoslo-pripomogia vstašem v Hona- vaska v svoji sedanji obliki ne nu, ker do sedaj, četudi so zelo nadlegovali Japonce, niso bili*. ~ Približala se je ura obra- REICHSPOSr NAPOVEDUJE KONEC CEHOSLOVAŠKE DUNAJ, Nemčija, 25. aprila. —Tukajšnji list "Reiehspost", bil. Resolucija tudi stavi predlog, po katerem priporoča,1 da bi bili dclavci, kadar je v tovarnah manj dela, premeščeni v druga Fordova podjetja, kakor n. pr. k Fordovi zgradbi hiš v Grecnfieldu, ker so bili dc-lavci zaposleni v raznih stro kah, predno so prišli v Fordovo tovarno za avtomobile. Pri taki letni plači bi bilo mogoče zgraditi hiše, katere bi kupili delavci na obroke. *4 Druge ameriške industrije imajo slične uspešne programe in prepričani smo, da z vašim ženijalniin vodstvom in vašimi viri bi mogli delati v Rouge tovarnah in bi pripomo gli Detroitu, da bi zopet kora kal na čelu procesije narodno p ros per i tete," zakljn*";« reso lucija. SMRTNA KOSA bo niti leto dni vzdržala. ... . . 21. aprila je umrla na farmi -------0-----——, — t A__. • A„ . biizu Hartwicka, N. Y., new- organizirani. Ravno tako bodv Izza dne, ^ Avstr,- Slovencem splošno organizirani kmetje v odporu -»a Ppkljucila Nemčiji, vlada r^.w ------Jz ^ proti Japoncem. P«11^ med Praškimi voditelji. Tuji opazovalci pravijo, da ^zrok t(\*janIk? Je vest znana Dorothy Waupotic. Bolehala je zadnjih šest let na je-tiki. Pokojna je bila rojena vstaši V Honanu sir-pr nis'n in Kot narodna država je Čehoslo- * , ; . Uto o^SST K mogU dvajset let 49 leh T IhanQ P" Dora zavzeti kake močne japonske gamizije, da pa prizadevajo in ne bo doživela 21. leta. Tudi drugo dunajsko časopi- Japoncem veliko škodo z napa- se v 'lsiemm izraža ca na transporte. ' Ti opazovalci tudi pravijo, j Z MLEKOM SO GASILI da japonski vojaki spoznavajo \ WARSAW, Indiana, 25. apr. !lila na svojo farmo bliau Hart- žalali (po domače Markova Roti ja.) Pred 29 leti je prišla \ i Ameriko in sicer v New York, |kjer je bila zaposljena dolgo • let ikot slamnikarica. Pred devetimi leti se je družina preso- svoj obupni položaj in so ve-f— Ker je zmanjkalo vode, so wicka, N. Y. — Pogreb pokoj činoma prepričani, da ne bodo ognjegasci* utsavili truck, na jjie se je vršil 23. aprili popol-— je rekel nekemu časnikarju, j nikdar prišli živi iz Kitajske katerem je bilo 500 galon mle-jdne ob veliki udeležbi jsosedov MOffDC.P nnm iival šp pnn lpfn in rla niWIar nn Vin/In mnJi tut U« 7 _______i. _______!___■ • j i •__» i____. i • i Mogoče bom živel še eno leto^n da nikdar ne bodo mogli po- ka. Z mlekom so nato uspešno in prijateljev, kakor tudi neka ali dve. Prvič v zadnjih petde .miriti niti ozemlja, ki so se ga [pogasili ogenj, ki je nastal ^-------1 * ' netili letih eo čutim slabotnega. >do sedaj polastili. I hiši farmerja Bd. Hoaglanda. ki je nastal v jterih sorodnikov, kateri so prihiteli iz New Toxica. 'GLAS NAB O D A" —New Yoi* Tuesday. April 26, 1938 g__^JMi THE LARGEST SLOVENEJ}A{L£ W XL JEL ^ w "GLAS NARODA (VOICE OP THE PEOPLE) Owned and Pabliabed hr . . . SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY <▲ Corporation) Prank Sakkjr. President J. Lupaha, Sec. Place of bnaineaa of tbe corporation and addresses of above officers: 219 WEST ltth STREET . NEW VOKK, N. 45th Year I88CED EVERY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za celo leto velja list sa Ameriko ' in Kanado ..............Itf.OO Za pol leta ................$3.'K) Za Četrt leta................$1JS3 Za New York sa celo leto . . $7 00 Za pol lets ................f3.ro Za inozemstvo mi celo leto .. Za im>1 leto................$3.50 Yearly "GLAS NARODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV iJLAS NARODA**, 21$ WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea $—1242 W. P. A. Nedavno je govoril v Washington!! Harry S. Hopkins, kateri razi>olaga z vsotami, namenjenimi za zmaušanje nezaposlenosti in za izboljšanje gospodarstva. • • V njegovem govoru so bile posebno značilne naslednje ugotovitve: — Ko je dosegla, prva kriza svoj ,višek, to je bilo pozimi leta 1933, je dobivalo v Združenih dizavali 27,(XM),000 o-seb pod|>oro iz javnih sredstev. — Danes je odvisnih od podere 18,000,000 oseb, oziro um približno £est milijonov družin, to se pravi ena sedmina ameriškega prebivalstva. V zadnjih petih letih jih ni bilo nikdai manj kot 14,000,000. — V Združenih državah manjka torej približno 10 mi !ijonov delavskih prostorov, da bi dobili v svobodnih iudn atrijah zaposlenje vsi tisti, ki so dela zmožni in hočejo delati. Vlada posveča vso svojo pažnjo in pozornost \V. P. A. Vsakemu delavcu jfkusa preskubeti delo in zaslužek; kon sum teh milijonov dcuša vzdržati na normalni višini, da ne stopi iz tira normalno gospodarstvo. V ta namen je bila ustanovljena W. P. A. Kakor kaže, bo še dolgo časa obstojala in bo se razširila svoj delokrog. Končni cilj, do čigar uresi.itčitve je še precej daleč, je in ostane: Tisti, ki so dela zmožni, naj ne dobivajo nobene miloščine, pač pa zaposlitev pri W. P. A.. Novi predsednikov pomožni program določa v to svrho I»oldrugo milijardo dolarjev. Vabimo na praznovanje RUSIJA PROTI PRIZNANJU ANEKSUE ABESINUE Londonski listi na čelu z oficioznimi "Time>", ki komentirajo angleški korak za priznanje italijanske aneksijc, Abesinije, smatrajo med drugim za zeio verjetno, da se bosta temu priznanju uprli predvsem Rusija in Kitajska. Ni izključeno, da bodo nasprotne priznanju tudi južnoameriške države, ki se čutijo vezane po takozvanem Stimso-noveui protokolu, ki odklanja priznanje takih situacij, ki so bile povzročene z nasiljem. Upoštevati bo nadalje treba tudi Stališč* negusa, dočim se je že sedaj vnela debata, ali naj s za likvidacijo abesinske zadeve v Ženevi skliče pole^ sveta Lige narodov tudi plenar na skupščina, ki bi bila predvsem pristojna za spremembo svo jih prejšnjih sklepov v isti zadevi. pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.56............Din. 100 $ 5.00............Din. 200 $ 7.20............Din. 300 $11.06............Din. 5*4> $23.00............Din. 1000 ...........Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.35............Lir 100 $ 12.25............Ur 2» JU $ 20.50 ............Lir 500 $ 57.00 ............Ur 1000 $112.50............Ur 2000 $167.50 ............Ur 3000 m CENE SEDAJ HITRO HKNJAJO SO NAVEDENE GENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOEI ALI DOLI Izplačila v ameriških dolarjih u - .......»g kraja IspiaOlo w dolarjih. PUBLISHING COMPANY «GU» Nar«en pro gram, ki je namenjen v počast naši domovini Jugoslaviji. Začetek programa je ob 1. uri. trajal bo pol ure. Vsi Slovani sirom Amerike in Jugoslaviji ga bodo lahko slišali. Če vse to dobro premislimo, moramo sjioznati, da smo kot tako mali narod doživeli dneve, ki bodo zapisani v zgodovino našega naroda. Rojaki: Bodite, kjerkoli! — Kdor se more te dneve lahko odtrgati od doma naj .vzame svojo družino in jo pribije v Cleveland. Kaj sličnega se še ni v Ameriki do sedaj še nikdar doživelo in je vprašanje kdaj S 'GLAS NARODA" I pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho- 2 če naročiti za. svoje R sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — ^ Naročnina za stari I kraj stane $7. — V p 8 (talijo lista ne poši- A ^ ljamo. ^ ; | Iz Jugoslavije ozvan, da priso-stuje tej slavnost i, kateri se je tudi rade volje odzval in bo dospel v New York 11. maja. Od tod bo po sprejemu, ko si ogleda mesto, odpotoval v Washington, D. C., odtain pa v Pittsburgh in v Cleveland, kamor bo dospel v soboto po poldan dne 14. maja. Javen »prejem se bo vršil ta dan v avditoriju S. N. Doma popoldan in zvečer. V nedeljo se bo od tod vršila slavnostna parada sestajajo ča iz različnih grup v najlepših barvenih opravah. Po programu v parku se bo nadaljevala slavnost v avdito riju S. N. D. ves večer ob na- župan mesta Ljubljane, bi moralo dvigniti vsakega, ki ima še ljubezen do domovine in kultu re. Pokažimo, da se znamo za vedati v dnevih našega odliko vanja, ne vzemimo teli veliki'.i dni za navadne vsakdanje dneve. O teli dnevih še bo pisala naša zgodovina, vredno je, da pridete. Za one, ki bi prišli od drugod, se nudi prilika, da če se priglasite, se Vam bodo preskrbela stanovanja. Ne enkrat ponovim: dan 1«3. maja, oziroma že 14, bo zgodovinski dan. Vabljeni ste, da pridete od blizu in daleč. V imenu org. Kulturnega Vrta. A. G rdi na, predsednik. Peter Iz Slovenije V GLAVO USTRELJENA LEŽITA V BOLNICI V Domžalah in okplici se je razširila vest o tragediji dveh mladih zaljubljencev, ki so ju naš-li s prestreljenima glavama, a še žita., Okrog 18.30 sta v gozdu v Mučniku nad Dobom pri Domžalah posestinici Antonija Vidmarjeva in Frančiška Kovičeva iz Zaborisča naleteli na moškega, ki je ječe klical na pomoč. Ko sta prihiteli k njemu, sta videli, da mu s čela kaplja kri, kraj njega pa je leža la v m hi1-:; neka m ladenka. Žen«ki sta o dogodku takoj Obvestili domlžaiske orožnike, ki so poklicaili zdravnika. Mladenič in dekle sta "bila še živa in so ju zato naglo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Ugoto-vii so, da gre za 21-letnega kovaškega. pomočnika Alojzija Debelaka iz Zaloga ter 23-let-no kuharico Pepco Juvančiče-vo iz Hotiča nad Litijo, zaposleno v |K»Iicijski meirzi v Ljubljani. Po vseh znakih sodeč je Debelak najprej streljal na svoje dekle, nato si je sam pognal kroglo v glavo. Oba sta ranjena v sence, vendar se zdi, da poškodbe niso smrtnonevar-ne in je upanje da okrevata, če ne bo komplikacij. Vzrok lju-•bavne tragedije ni znan. VOLE JE GNAL, PA GA JE DOLETELA SMRT Janez Kuhar, doma iz Du-pelj na Goreujskem, je vsak ponedeljek gorenjskim mesarjem gonil na Jesenice kupljeno živino, s tem se je deloma tudi preživljal. Bil je pošten in zanesljiv, zaradi tega mu je tudi vsa k mesa r živ in-o zau pa 1. Tu-! Pravoslavni Židov" v Obrenovcu. Osem židovskih družin živi že od davno v Obrenovcu in med njimi je tudi Izak Daniti, trgovec. Takoj po vojni, ko je bila obnovljena od granat porušena pravoslavna cerkev, je bil ustanovljen tudi cerkveni pevtski zlw>r in med prvimi je postal njegov član trgovec Daniti. V pravoslavnem cerkvenem pevskem zboru se mož kot dol>er član in pevovodja udej-stvuje že polnih 20 let. Dobil je zaradi tega vzdevek "pravoslavni židov*\ Za svoje vneto delo v pravoslavnem cerkvenem aboru je dobil trgovec Daniti, ki je svoji koncesiji zaledno zvest, že tri odlikovanja od metropol i ta in zarhvalno pismo. Medved kot zdravnik. V vasi Vitkovicu blizu Kraljeva se je medved, ki so ga v vas prijeljali cigani, proslavil kot zdravnik. Ko je medved po zapovinli svojega gospodarja plesal, se je |H>javil kmet Tadija Nešovič, ki ga muči rev-matizmus, ter prosil cigana naj pusti, da -bo medved enkrat po njem zaplesal. Pripovedoval je, da se mu je sanjalo, kako lahko «samo medved s svojimi šapami izleči revmatizem. Za nekaj dinarjev sta se s ciganom pogodila. Tadija se je v legel na zemljo in kosmatinec je stopical po njegovem hrbtu. Ko je bila "ordinacija" končana, je kmet medveda objel ter prisotnim slovesno izjavil, da je ozdravljen. Kmalu so se pojavili še drugi bolniki' in je medved v veliko zadovoljstvo svojega gospodarja Sordiniral1 ves dan. Pravda, ki se vleče iz dobe francoske okupacije je zdaj preti upravnim sodi-sčem v Dubrovniku. Gre za pašnik, ki si ga lastijo prebivalci občin Biraja in Dubrave pri Šibeniku. Pašniki je na področju občine Birnja pravico do njegovega izkoriščanja pa so do4>ili med francosko okupacijo tudi prebiv-alci občine Du-brave. Zaradi pašnika so bili že večkrat hudi prepiri in hudi krvavi spodadi. Najrazličnejša sodišča so imela že opravka s to sporno zadevo. DOBA PIKNIKOV Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. d i 11. aprila je imel odgnati na I Jesenice štiri vole, ki so bili j Morske ladje bodo plule do Zemuiia. V službi nekega danskega podjetja, ki gradi svoje stavbe last mesarjev Alojzija Rekarja, Janeza Robiča in Matevža Zavrla. Da bi čim več zaslužil, je prevzel v gonjo kar čtiri vole. Pri tem mu je kot poganjalka V Zeniunu, bo priplula v Ze- ČLANSTVO: 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.00, * • ■ < _ . Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Ofcvni stan: ... 2657-59 S Lawndale Ave.; Chicago. 111. pomagala neka ženska. Živina je bila pohlevna, le največji vol mu je delal preglavice. Pri-šedši na Posavec, je pustil enega voliča, ker mu je opešal, pri posestniku Tavčarju, ostale pa je nekako o»b pol 8. zvečer odgnal naprej. Ko so prišli s poganjalko in voliči do klanč-ka, ki vodi kperalškemu mostu, je prišel za njima v res počasnem tempu polno naložen tovorni avto, last g. Pirca iz Lesc katerega je šofiral šofer, na njegovi desni strani pa je sedel sam lastnik avtomobila. Ho-teč prehiteti vole, fee je šofer umaknil na levo. Pri tem.pa je prišel po nesreči Janez Kuhar pod zadnjedesno kolo tovornega avtomobila, ki mu je zdrobilo glavo. Voli so ostali na mestu in poganjalka ni niti vedela za nesrečo, čeprav je v. - \i —-r i mi o po Dunavu ladja, ki je sposdbna za vožnjo po velikih rekah in po! morju. To je prva taka ladja v jugoslov. rečnih vodali, pripravljajo pa tudi Če-hoslovaki take ladje, ki bodo opravljale službo na Dunavu in potem vozila v levantska pristanišča. Prvo vožnjo z Duna-va v morje pa 'bo napravil Kdaj danski brod in je za njegov prihod veliko •zanimanje. Vprašanje je še, kako bo .ta ladja, ki je dolga 86 metrov, plula skozi djer3apsko ožino. iiodila tik za voli. Kljub temu, da je na tem lfiestni cesta nagnjena navzdol, je vozil šofer; tako počasi, da je voz že 8 metrov od ponesrečenca ustavil. GEORGE C. < - WDERTAKMS ■bm tmoajovMHm mmmtm v fmm S? Od $125 vlgB PffeOMQ OWITE KAM fiti^MAtl.'•■RNiTI M NA' NAi POOMEBNI ZAV6O, »O VAM »Q NA4- Onm obtekal n«S n*«opnlk, M vam »a w ra 4HW.4&1& \ Kt& ln. wSSSmmmm MAla 4—9tU — zato se pa hočemo nekoliko razveseliti v prosti naravi in preživeti par veselih uric, d.'» nekoliko pozabimo sedanjo depresijo. Zato je sklenilo naše društvo prirediti pikiiik prihodnjo nedeljo. Za dobro pijačo in izboren prigrizek bo iz borno preskrbljeno. . . Tako se običajno končujejo dopisi, ki se začno kmalu po veliki noči pojavljati v slovenskem časopisju. Slovenski pikmli so res, nekaj posebnega, še bolj imenitna pa priprave za piknik. Priprave niso kar tjavendan, ampak se vrše po nekakšnih nepisanih paragrafih, ki niso v nobenem pravilniku vsebovani. Ko plačajo na društveni seji društveniki svoje prispevke, pridejo na vrsto "slučajnosti". Prvi se dvigne blagajnik :n sporoči z obupnim in žalostnim glaspin, da je društvena blaga j na prazna. Nekateri člani podpirajo, nekateri pa samo v tla bulijo in ne rečejo ničesar. . . ... da je društvena blagajna prazna — menca blagajujjt ter ffuje z nogo predsednika, češ, zdaj pa le sproži in povej. — Cenjeni sobratje in sose stre, — se odkašija predsednik — gotovo ste slišali sobrai?i blagajnika, ki je črno na belem ugotovil, da se je začela naša blagajna prazniti. Dohodkov nobenih, v blagajni pa modra?. Vsled tega apeliram na vas cenjeni sobratje in sosestre, da se zaveste svoje sobratske in sosestrimske dolžnosti ter skušate v moralnem in kulturnem oziru nekoliko pomagati društveni blagajni, ki je edina o-pora našega društva, ki je bilo ustanovljeno na kulturni podlagi, za povzdigo kulturnega življenja in slovenstva. Živeli: Po teh besedah zamrmra tajnik : — Hudič, odkod jih je pa ta začel stresati ' Gotovo mu je vse pijače zmanjkalo, pa se je lotil tistega, o katerem je rekel, da ga bo prišparal za krst svojega otroka v avgustu. Na to sledi predlog predlogu, da je treba nekaj ukreniti ter dati vzgled drugim dru štvom, ki so istotako ustanovljena na kulturni, bratski in narodni podlagi. Slednjič sproži predsednik predlog, naj društvo priredi piknik in naj bo vstopnina sedanjim razmeram primerna. Tajnik prosi za besedo in jo brez obotavljanja dobi. — Po mojem mnenju,—pra vi tajnik, — bi bilo bolje, Če bi bil piknik prihodnjo nedeljo in bi se začel že ob desetih dopoldne* da bi se kaj izkupilo do nočj. Vstopnina se mi ne zdi potrebna, kajti vstopnina marsikoga preplaši, da ne pride, četudi bi pri bari zadnji sold potrošil. — tn ž močnim poudarkom pristavi: — Pri baii bo pa so brat zapisnikar. Zapisnikar plane kvišku kot da bi ga kdo s šilom zbodel, pa se obvlada in dostojanstveno razpreda: — Prav lepo se vam zahvaljujem za izkazano Čast, četudi še mL Mi da sfe mi jo zato poverili, iter mi je zdravnik vsako alkoholno pijačo prepovedal. Ne oziraje se na tp, bom pa skušal izvršiti svojo dolž-«08t v splošno zadovoljstvo. Toda sprejmem le' pod pogo-ifjnir da. daste k* sendVi^ in klobasom spbrat^ predsednika, čigar želodec rira zadnje ope raeije ne pr«nese prašičevega mesa. "PodpirfiJo^ in sprejelo I ^ -_____ . _ ;" , ■ - 1» JfARODA"- New Tor* Tuesdayy Aprifc 26, 1938 THE LARCJKST SLOVENE DAJhY Qtf U. 8- J* -1- i JAPONSKA PRAVLJICA Oktobra meseca >e snidejo v templju Iiizumo poročeni lwgo-vi. da združijo imena tistih, ki jim je namenjen zakon. Babice in pestunje radovoljno pripovedujejo deklicam povest o mladeniču iz davnih časov, ki je bil 'tako nesrečen, da ni imel lie staršev in ne starejšega brata. Nikogar ni imel, da bi mu poiskal nevesto: in tako je bil z dvajsetimi leti samski. Nekega dne v oktobru se je odločil, da bo šel v tempelj Idzumo pogledat, ali se bogovi že združili njegovo ime s kakim dekliškim. Z daritvenim snopom riža, ki ga je prvega našel v svojem, *e je odpravil na |w>t, dolgo dan hoda. Ko se je bližal tempeljskim stopnicam, je zaslišal glasove. Znotraj so izklicevali in naštevali imena: "Ono-— ona; ona — ona." Zaslišal je ime mladega moža, ki ga je poznal; nato drug" še eno — vsako pa združeno z imenom mlade ženske. 44 Maa! Maa!" je z^epetal začudeni mladenič. "Vperil sem <»-stel.jiea. In ondi je Taro videl ■otroški obrazek in flrohčkuio pest. ".Najmanj dvanajst let boni iimi.iI še čakati,** je hipoma zakričal. 41 Za to p;i nisem pri volji. Rajši bom kljuboval bogovom.** Na tokonomi je bil v stojalu za iiH'ee spravljen edini meč ti pežl iivo prenašal samstvo.. glas razglasil: "To so vsi, kijki ga je imel za kazen, kei štejejo sem. Dan bo skoraj minil in za letos smo tukaj tuli že opravili.** "Potrpi še malo,** je rekel drugi^ glas. "Saj imamo še Ta-ra. si»et smo z:i spregledali. Ali ne bi -e njemu igrali nevesto?** Mlad»*ničevo srce se je sunkoma zganilo, kajti Taro je bil on sam. "To sem že naveličan!** je nestrpno vzkliknil neki bog. 4SKaj ga neki že spet imenujete?** "Zaradi tega fanta se nam ros ni treba its g! rt i. Sai nima nobenega človeka, ki bi zanj kaj ukrenil.** je dejal .drugi- . "Njegovo ime bomo zdvojili drugo leto.'* se je oglasil cihm iz stranskega kota. "To pot nimamo nobene deklice več.** "Pač.** je dejal spet drugi •rlns. **V Kostanjevi vasi in v županovi hiši je bila pravkar rojena deklica. Družina je sicer višjega stanu, a dajmo deklico vendarle Taru. Potlej *bouio imeli vse opravljati.** "Prav! Prav!** so vzkliknili bogovi. 4t. Mož, ki je bil vse življenje velik čudak, se je ro-•lil v Haseriwalhu v Kurlandiji, se leta 11H K? preselil na Švedsko, kjer je 1. 1!H>7 postal švedski .državljan. Medtem je pošlji I t ji« I i državljan kneževine lachtensteiii. ko si je kupil gro. fovski naslov te kneževine. Ker f»;i sedaj, ko je umrl, ni za njim nebi nih dedičev, se za njegovo ledšeino potegujejo kar dve državi. Njegova dediščina bi utegnila znašati kakih 5 milM ie ženo smrtno ranil, sebe pa Idijev in pmtM-vm pou.e - pa je zdravnik dolžan, da molči mke^a društva Continental. (> vsp], izpovedih, ki bi ušle pa. Delavski zaupniki so izjavili,,ciejrtll y omamJ da stavka ne bo končana dokler podjetniki ne zvišajo nizkih mezd. Rudarski zaupniki so podjetnikom že pred tedni predložili svoje minimalne in maksimalne zahteve, predstavniki podjetja pa so šele sedaj nr tej konferenci razložili, v koliki meri so pripravljeni zahtevam ugoditi. Iz zapisnika, ki je bil na konferenci sestavljen, je razvidno, da je podjetje pripravljeno zvijati jamskim delavcem dnevne mezde ojl 30 do 33, od 27 na 30 in od 24 na 27 din, delavcem, ki delajo zunaj. pa ad .34 d" 27* din. Dtv lavski zaupniki bodo zdaj to ponudbo razglasili stavkujoče-mu delavstvu. Ker mu ni rodila sina, za Kazen, Ker .je nasprotoval bogovom. _Ti'daj se je zgodilo nekaj vei j« tnega* •< IluskSl gA * Je* neki ženitveni molšetar in mu ponudil nevesto — lepo, pridno in ubogljivo. Taro se je kako pa k zveselil. Precej ko so bili pogajanji pri kraju, je prišla nevesta, da sta se poročila. Taro je brl -rečen, ker je Spozmd, •la je dobil prav takšno ženo, kakršno -i je želel. Ko je nekega vročega dne šivala na podstenju. si jc odga-nila ovratne gube svojega r^bla-čila in Taro je zapazil na vi^tu čudno zapognjeno brazgotino. "Kaj pa ie to?" vprašal. "Nenavadna skrivnost," je rekla mlada žena na>m»4jom?. "Ko sem bila še dojenček, je moja babica zadišala, da jočem; pogledala jr k meni in videla rx'etjov tnee na tleli, na mojem vratu in raauenu pa ta eiidno zapognjeni urez. Nobenega ni bilo zraven in nikoli se ni nobeden dovedei, kako se ji» to zgodilo. Moja babica jr menila, da so me. pai> bogovi namenoma zaznamovali. Ne- joik v dinarjev. To premožen je pa je kaj čudno naloženo. Vse njegovo premoženje je namreč či-to /.lato. švedski in angleški bankovei ter precej draguljev. Vse to pa je naložil v 9 iiaj-iazlienejšrh bankah Evrope. V lažnih bankah si je čudak najel tak« imenovan safe, kamor potoni skrival svoje zlate zaklade. Ko so po njegovi smrti odprli več teh bančnih predalov, so našli v njih. več zavojčkov. ki je v vsakem bilo po 10 tisoč švedskih kron. Vsak izmed teh zavojčkov pa je imel napise. Kn zavojček je na pr. imel tale napis, ki ga je rajni sam napisal; "Tablete zoper glavobol", drugi je imel napis: "Četrtletno zavarovanje"; na tretjih so bili zopet čudni križci ali kaka drugačna znamenja. Med listinami so našli pose-'ben snopič, listin, ki .^e bilo na njih, napisano: "Imenovanje za prvaega tajnega finančnega komisarja" v drugi kuverti so bile listine .drugačne vsebine, na kuverti pa napis: "Dokazilo, da imam knraa Litfhtenstei-na grofovski stan." Vsekako je ta možak bil čudak posebne vrste. Švedski krogi so mnenja, da se je mož. inalašč tako čudaško obnašal, ker je bilo to v zvezi z njesrovim političnim delovanjem. V resnici, pa vele drugi, je bil r**s čudak, ki je hrepenel po velikih naslovih ter se je vedno bal za -svoj-denar. ubil kmet Peta Isljamovič v o-kolici Prištine. . Ko mu je žena pred nekaj dnevi rodila hčerko, je pripovedoval svojim sosedom, da ne mara več živeti in da se bc ubil. Tem grožnjam ni nibče pripisoval važnosti in je zaradi tega vse pretreslo njegovo krvavo dejanje. Žena je še živa v bolnišnici, on pa je po nekaj urah izdihnil. . ADVERTISE lM "GLAS NARODA" Zdravnikom je pa dovoljeno, da smejo na splošno govoriti o tem, kaj povedo ljudje v narkozi. V newyorški državni bolnišnici so to stvar proučevali več let in so dognali, da je naj-češča -snov, o kateri govori človek v eterski omami ljubezen. Zato pogosto govori mo£ki, ki ga operirajo o ženski, kateri je daroval svoje srce, in marsikatere ženske izdajajo pod eter-sko. masko imena ljubljenih nvež, ki jih pri ploni zavesti niord-a še niso nikoli omenile. (Vstokrat zapojejo pacijeuti v narkozi tudi kakšno pesem, ki m pa le malokdaj dopojejo. ka jti pacienti se v tem stanju oglašajo le za kakšno minuto, dokler popolnoma ne zaspijo. Večinoma zapojejo le prvo vrstico kakega šl age rja tu pa tam recitirajo tudi kakšno lirično pesem in sploh so opazili da postanejo v narkozi tudi najbolj trezni ljudje romantiki. Na dragem mestu snovi, ki jih "obdelavajo" ljudje v narkozi, stoji poklicno življenje. Pacient izda na primer z nekoliko kratkimi stavki svoje poslovne ski'bi, bodisi da graja svoje uslužbence, bodisi da o-zmerja kakšnega zavistnega tovariša ali neljubega tekmeca. Stvari, ki si jih v poklicu drugače samo misli in ki jih iz sto CALIFORNIA: .. . . j San Fraucisco, Jacob l-amJiiy COLORADO: Pueblo, Peter Culi«.' A. Saftič Walaenburg, M. J, Bayuk INDIANA: t . lndianaitolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. lieVčii Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Joliet, Jennie Bnnibich La Salle. J. Kpelich Maacoutah, Frank August!u North Chicago in Waukegau. MaUi. Warick MARYLAND: Kitziniller. Fr. Vodopivec MICHIGAN; • . Detroit. L. Plankar MINNESOTA: ChUholni. Frank bing. John PovSe Virginia, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. l'aniau Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Cowanda. Karl 84rnisha Little Falls, Frank Masle OHIO: Barbcrlou, Frank Troha • , Cleveland. Anton Bobek, t'has. Ksr-linger, Jacob Hpsnik. John SlapntK Ciirard, Anton Nagode Lorain, LouIh Balaut. John Kunifie Youugstown, Anton Kikelj OREGON: Orcg(Hi City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer. Anton Ipavec Ouiemaugh. J. Brezovee CoTcrdale in okolir-a, Mrs. Ivana Rupnik Exiwrt, Loula Sufuncie FarrelL Jerry Okoro Forest City. Math Kamin Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak llnuier City, Fr. Fereu< hak J oh turf own, John Polantz Krayn, Ant. Tauželj. I.nacrne. Frank Balloch Midway, John 2unt Pittsfiurgh in okolica, Philip Progai Steelton. A. Hren . Turtle Creek, Fr. Srhifrer West Newton, Joseph Joviin...... WISCONSIN » Milwaukee, West Allis. Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakež WYOMING: Itock Springs. Louis Taurhar Diainondville. Joe Rolicli Vsak zastopnik izda potrdilo za »vale, katero je prejel. Zastopnike toplo priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA" vzrokov hraniš zase, ostanejo v podzavesti in se v tem stanju, ko je disciplinirano mišljenje izključeno, -sproste. Pacienti govore o svojih predstojnikih, kakor bi se nikoli ne upali. V splošnem ljubijo pod etersko masko grajanje in pridige, pacient se prepira s svojimi nasprotniki na vse pretepe, preden zaspi. Ženske govore zelo rade o svojih oblekah, a prav tako rade se ''spopadejo" s svojimi rivalinja.mi, ki jim mečejo vsakovrstne prijaznosti v obraz. Včasih pa se pojavi tudi tako zvani '-gospodinjski kompleks*, to se pravi: pacijentka se nenadno ustraši, da ji mleko doma na ognjišču prekipeva ali da se meso smodi da je pozabila zakleniti hišna vrata ali pa ugasiti luč v hiši. ZA OBRAMBO LONDONA Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi sen- ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju ip njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hote! spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? \ J"*nevrov 80 ^.vjLopdpnm jprvič poslužili velikih reflektorjev, oijih nalogn IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — . Ha besu s Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 596 strani, s slikami VSEBINA: # Jssero smrti. — Moj roman ob Nilu. — KaM sem v Mekko romal — Pri iamarih. — Med JesidL Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami vsebina: 4 Amadija. — .Beg Is ječe. — Krona sveta. — Med ^ ^ , dvema ognjema..... Cena $i.Š6 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA • * Brata Alad&ja. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardsrjn. ; Cena $1.50 V GORAH BALKANA . 4 knjige, s slikami, 576 strani . Kovač ftlmen. — Zaroka s iapre)cami. — V golob-ajakn. — Mohsmedansld svetnik r Cens J||.M SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: Isseljenci. — Yuma Setar. — Na dedu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta? — Izdajalec. — Na lovu. Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV ! 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA:. Prvikrat na divjem zapada. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka, — Prekleetvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apač). — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3*50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama. draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot, . Cena $1.50 v i • -. .'"'V. Naročite jih lahko^prt?, k Storeslie Publishing Company ' 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. mt Bp k >1 VJT** O * fT ••»«'«. »G L1 C N 'A B O D kn — Vrv TM Tuesday, April 26, 1938 (TOT largest sloven® daily IN U. i. KRJANCEK ROMAN 11 ŽIVLJENJA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 77 -i o Malo potrta gleda Herma na zaklenjena vrata. Nato pa gre počasi doli. Ima občutek, kot bi se sedaj tudi sama "morala odpovedati izpi t hodu, ker Anita ni hotela iti ž njimi. To tudi pove Gunnarju in Soltau. ki sta čakala v veži. Gunnar jo hoče pregovoriti, da gre ž njima, toda Ilenna žalostno /maje z glavo. 4 4 Ne. prosim, oprostite mi. Imam občutek, kot da Ani-t.i ne trpi telesno, temveč duševno. Že pred nekaj dnevi sem to opazila na njej. Potrta je, žalostna. Ce jo poskušam ifazvedriti, se ji vlijejo solze iz oči mesto da bi se, kot je njena navada, smejala nad mojimi neumnostmi." Gunnar se zamisli, Frank Soltau pa prebledi. Herma zelo tfobro opazi, da je potrt. "To moram Aiiiti povedati — veselilo jo bo," si misli Jlerma. I Herma se poslovi od obeh gospodov, ki >e sama odpravita na pot, pa nobeden ne more biti dobro razpoložen. Zaradi Herminili besed oba samo premišljujeta. Ka j bi moglo Anito zalomiti? Slednjič pa pravi Frank razburjen: Gospica baronica Seebachova menda ne bo preveč trpela." Gunnar od strani pogleda v njegov žalostni obraz. "Jutri jo bom s pravico prijateljstva vprašal, potem mi bo že odgovorila. Toda m* mislim, da je kaj resnega. Mlada dekleta so hitro razdražena in Anita je zelo občutljiva in se ne bo kmalu otresla, kar jo tare. Mogoče je zopet kaj biJo 7 njenimi sorodniki." "Oprostite — ali to večkrat dogodi V "Pogosto se kaj s poreče jo." "To seui že tudi sam opazil. Ako si smem dovoliti, da ♦ tem izrazim svoje mnenje, tedaj moram reci, da gospica Uaronesa Seebachova s svojim bogatim duševnim življenjem najde le malo razumevanj i pri svojih -oro Inikih. Gospa baronica Seebachova j«* zelo ponosna iti dostojanstvena dama, toda zdi se mi. da do svoje pastorke nima ni kakega občutka. SPOMIN \A STARO DOMOVINO Naši Kraji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x712 inčev Ta ktasna zbirka, vas stane samo $i SPADA V VSAKI SLOVESSKI DOM VflKerjn zaloqn slovenskih knjig v Ameriki! V Knjigarni "Glasil Naroda** lahko dobite vsakovrstne slovenske knjige naših priznanih pisateljev: Cankarja, Tavčarja, Jurčiča, preglja, Kmetove, M Urinskega, itd. .*. V zalogi imamo prevode del svetovnnznanih mojstrov; Gospodarske, gospodinjske in poučne knjige . . . Ter<\ p^smi. zemljevide. Ljubitelji lope knjige naj pišejo po rr>nik knjig, ki jih imamo v zalogi. GLAS X\M»\< (Dep. k ) 210 U. ISHi Mreel, Ven York TRAGEDIJA MATERINSKE LJUBEZN. "Pred zakonom sem kriva, pred božjimi očmi pa nisem kriva." s temi besedami je sprejela v Lee Isu na Angleškem neka 40-letna žena. Kath- «1Af , , , c, ., . lcen Mumfordova, izjavo sod- Med nama povedano, gospod Soltau. nit. za svoja dva 1(ik k; so jo 4.kri ft roka m vnuka se m- brign mnogo. tem manj pa -e za svojo „„1o sami dovolj bogati/* '•Toda h i so bili, dokler niso podedovali Hallerstedtove-ga premoženja. S**daj Anite ne rabijo več, in zato so proti ti jej št. bolj hladni in sovražni kot prej. Samo dobi'o je. da v splošnem v ded tega ne trp' mnogo, kajti v svojein -rcu >e je i udi sama od njih vedno bolj odtujila." 'Ali baronica celo leto živi na Lindecku! Slišal »em, da ima vilo v Berlinu?" "I>a. in pozimi takorekoč cela družina živi pri njej. razun Kiirta, kateremu je nekega due odločno pokazala vrata.** Frank se za«"udi. Kurta ni mogel trpeti in misel, da se je mogoče proti An iti tako -urovo obnašal, da ga je bila pri-lorana vreči iz hiše. ^a razvname. umora." Svojega petletnega, slaboumnega sinčka je zastrupila s plinom in čeprav so govorile vse okoliščine zanjo in so sami porotniki, med njimi dve jokajoči ženski, uujuo priporočali pomilostitev, so jo morali -oduiki besedi zakona obsoditi na smrt na vešalili. Obtoženka je bila še najbolj RUSIJA SE NE DA IZZVATI. Moskovska "Pravda" je pri-občila oni dan oster, proti An foliji naperjen članek, v kateri« m napada zla-ti tiste angle ške diplomate. ki bi rati i pri pravili Rusijo •!•> tegy, da bi posegla v vojn«» med Japun-ko in Kitajsko. Nekateri angleški politiki zdaj na vse načine dopovedujejo Ain.-riki in Rusiji, da -o njuni interesi na Daljnem vzhodu najbolj ogroženi in da bi morali nastopiti proti Japonski. In t" )io!i]'k«' napada skovska "Pravda" v i radi kovali1 parižanke. 'dobiček iz tuje krvi, so najbrž! ,, . , . . * • j * . , , ,•>'•' Panski obrambni svet se je 111-pinrah te klevete in lazi o , •. , - , . ' 1 „ i .. -i • . i -i - 1 '»avil z ukn-pi za obrambo ran- -»t mjiin-dozdevnih sovjetskih pnpra 1 ' J vali na Daljnem vzhodu-" 21. uia ja : Sat urn i a v Trat maja : IjutH-n Marj v CbMiltuur^ j cos k e prestolnice v primeru i I-aafjetn* v Havre 'ziačnih napadov. Določil jej BrtI1,el1 v »remeo kraje, kjer bodo v primeru no- ;2S. maja: l«!iu>ea. mirna oseba v -od ni dvorani.! Rusija ne bo vmešala v vojno popolnoma zbrana se je zaliva- proti Japon-ki. tudi če bi ji da-lila vsem, ki i!i za\T.eli' le velesile garaneijo Evrop«'. da lmmlm napadal« Zanjo. Otrok ne iHMi.» ms pa« la le njene meje j«- bil vsega sočutja, na zapadli. Najtačno je tu«li vredno bitje. (n«>gi sta mu naglašati m.«'- r»hV-e armade bili omrtvičenj in prav tako L____ ena roka. lil! je gluh. >Iabo I umen. da bi sam ponesel žlico ver/.ih napi- za svoj nagrobnik, ki se gla-i v prostem prevodu -It i leče: "Potnik, ki gre- mimo. ob--tani! To je moj grob. Saljapi-uov grob! (Id-el je domov in ie i/praznil pro-tor za druge. Živel je. trpel, ljubil, sovražil, preklinjal in jokal, prisegul in lagal. In si'« la j je k«»neii<> n.i ve vojne postavili | baterije, razen tega ki je ne-j zgraditi zakl t brambne j je sklenil i ki naj iji "to je moj grob, šalja-pinov grob Slavni inski pevec, davno zaključil svoje sijaja in zadostovala za večino pariške-n-pehov. a tu.li vseh mogočih?ga prebivalstva. Samo za plin-bolesti polno življenje, je pred ske maske nameravajo iz lati nekoliko let i sam sestavil v *JS4 milijonov frankov, za zgradbo novih zakloni-č milijonov frankov, za obnovitev in preureditev starih zaklonišč pa 200 milijonov. (.Vlotni izdatki za vse zaščitne ukrepe bodo znašali 7bs milijonov frankov. Iz bmlžetiiih sredstev !>o dal pari-ki mestni svet .'J4'J m;lijon«»v, ostanek pa -<* bo zbral z novimi davki. Cuule d i Savui» v (jeuoa 1. junija: Nciv York v Hamburg A«iuitania v Cherbourg Nurmaudiu v Havre jiinija : Kuropa v Brcmt'U 4. junija: Komu v (Jenoa 7. junija : lit* de France v Havre 5. junija : Ijiitvu Marjr v (_'li«*rbuuri; liausa v Htiruburg 11. junija: Hix v (jcuoa t*eliiiiibus v ISri'in«*ii Clininplaiu v Havre "Ali se je tak-, obnašal, da je bilo to treba storiti?" }a'' kozarec k ustom. Pet let "Sevetrašen j»og,leda. novembra je poi.-kala enlčr-»11 " ln vi/" so mu sjH'sne z ustnic, kot ne bi mogel razu- znamenitega z lravni ; tuoti. da je Gunnar pri tern tako miren. ; k a. ki ji pa izjavil, da je o ! Xa Gunnar je vem obrazu ]kx -e pokaž«' togoten nasmeh. ,r°k neozdra\Hjiv. "Potem ga "Samo (»omirite -e, go-pod Soltau. « tem človekom imam/Visemite v kliniko in mu dajt« poravnati še vse drugačne račune. In Herma ga bo. ako jo zasnubi odločno zavrnila, eetudi ne bo mogel razumeti, kako more revna učiteljica odkloniti b^gatejra ženina." "Dekleta, kot je gospiea Hellova. se ne prodajajo." pravi Soltau v resnem prepričanju. "Prav gotovo ne — veseli me. da iiforemo o njej imeti tako prepričanje." Soltau je slutil, da ima (iunnar Hermo rad, zato se mu zde njegove be«cxle kot nekako priznanje. Soltau globoko vztlihne. Gunnar ga vprašujoče pogleda. 44Kam pa je poletel ta vzdih?'* "Zavidam vas/' pravi Soltau. "Zakaj?" Soltau v zadregi pogleda vstran. "Oprostite, ^gglc mi je." "Pa vendar bi me zelo zanimalo in bi rad vedel, zakaj me zavidate?*' ' * Mogoče me boste smatrali za predrznega.*' "Tega prav gotovo ne bom, ker vas preveč poznam.** "Torej naj bo — zavidam vam, da ste dekleta, ki ga ljubite. gotovi in da ji morete nuditi zagotovljeno življenje." Gunnar ga resno pogleda. "Razumem vas. Tn ker ste mi tako naravnost povedali, da Hermo ljubim, zato vam hočem vrniti in vam tudi naravnost povedati, da vi ljubite baronico Anito Seebachovo.*' Soltau se zgane in prebledi. UBOGI UMETNIKI Spozabil sem se. to vem. Toda ne ugovarjam. V em umreti.*" je odgovorila Mum •fordova zelo mirno in z»-l«> od ločno. "Kajti če tega ne sto rite, ga Usmrtim ^rma." 21. i novembra zvečer je prine-laj truplo v polici jsko pisarno in j ie dejala, da je otroku dala v J n-ta rlinske napeljave in ga s j tem ubila. Po razpravi, ki jo je obsodila na smrt, so jo odpeljali v »apor, a istočasno so poslali prošnjo za pomilostitev na notranjega ministra, (-im je minister dobil to prošnjo v roke, jo je podpisal, ne da bi niti počakal, da dospejo akti. &e nikoli niso na Angleškem pomilostitvi tako hitro podpirali. Mumfordovo so tako izpustili iz jece, a prepeljati so jo morali potem v bolnišnico, kjer se bo morala popraviti od pretre-ev zadnjih mesecev. pa ,da more vsakdo v vsaki zadevi vam zaupati. Da. ljubim jo — obožujem jo — toda vem. da moram ta občutek trdno zapreti v svoje sree." •"Zdelo se mi je, da mislite, da vam je to treba. Pa ravno zato swvna to napeljal pogovor. Zakaj morate ta občutek zapreti v »voje srce?" Soltau mu nemirno pogleda v obraz. "Ali mislite za mogoče, da bi smel kdo. kot jaz, ki ni nič, ki nima ničesar pokazati, snubiti tako dekle, ki stoji tako visoko nad. njimi ^ "Tak mdž, kot ste vi," more se vedno ponuditi pošteno srce in trdno voljo, da obvlada življenjski boj. Na vsak način ste popoln raci, česar ne more vsakdo o sebi trditi, ki more brez omahovanja mAxHt*v . (Dalja priftodnjik) VSE PARNIKE m linije ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENK PUBL C0 YUGOSLAV TRAVEL DBIfT. * £16 W. 18th St* New Vark. N. Y. HI I IffW me juiiijn : N«»rin;iiitlic v him re j A« pi i la nia v Cherbourg i'.i nn u v llri'iiii'D IX. juiiijn : XoriiuiiiJif v llavr«' .. l.ri-iiien v Kri'iiti'u IS. jutiijii : I'uiiti- iji Sarolo v «;< in»» Ai|uil:inisi v ClHTbuurg junija: l.:iFtiyHI<- IUlP>|»» v v lluvr«* iirrhiPli ."J. junija : • Alary v (*lurb<>urg It«" «!«• I'raui i* v Hnvr«' Xa nekem praznem lotu ob Park Avenue v Xew Vorku je šestnajst ameriških razstavilo svoja dela. Gledalcev je preeej, kupcev pa i«- malo. I umetnikov juniju : Viil.;uulu v J!». Junija : X«*w York Nnriiiiiiiitic Aquitani; Tr.nl I l»uurj{ Unrra v Cherbourg i*, julija : l»ri'imn v Itrfiiii'K I'lunuplalu v Uavrc? ltex v Geoot Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik. MED PADARJI in zdravniki. kleopatra. Spisal Rider Hazard- (13t> tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. »Svoj siog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vrši I njegove nekončanc romane. '*(.Vkla-iinen'* je ena njegovih najboljših povesti. Cena Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopi! v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom *4Grunt." Cena ...................... 85c. 2So strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Ilimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena ......................$1.45 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi'tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 $1.00 IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (4U4 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestav-I jena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 Slovenic Publishing Company