POSTNI GLASNIK
Stanovsko In strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase In drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IH.	V Ljubljani, dne 1. februarja 1923.	3. številka
JOJA:
Organizacija.
Močna organizacija je organizirana moč. Kjer je moč, tam je kruh, je denar in — pravica. Sto paličic, samih po sebi šibkih, tvori trdno skupaj povezano bu» taro, katere ne moreš prelomiti, niti iz* puliti paličice iz nje, niti vtekniti druge vanjo. Kakor pade vsaka paličica, če samo postaviš, tako stoji trdno butara, ki je močno povezana.
Šibka organizacija sestoji tudi iz sto paličic, ki so pa tako na lahko povezane, da čepi tu razrahljana butara, iz katere izvlečeš z lahkoto katero paličico hočeš, v vrzeli lahko mašiš druge stvari, pa v taki razlahljani butari tudi nalomiš brez posebnega truda posamezne paličice.
Šibka organizacija je Sizifovo delo: zaman je ves trud, prošnje in denar, kajti ni končne razlike med šibko orga* nizacijo in neorganizacijo, ker v življe* nju sta samo ekstrema: moč in n e * moč, sredine ni.
Če zdaj državni uslužbenci pre* mislimo nečloveški položaj, v katerem živimo že nekaj let, zlasti pa zadnjih šest mesecev, nam bo takoj jasno, da spada* mo mi gotovo k šibki organizaciji, da smo slabo organizirani, zakaj za nas ni ne kruha, ne denarja, ne — pravice. Ne samo sto nas je, stotisoč je teh paličic, is ta ogromna butara je tako silno raz* rahljana, da se paličice kakor omotene opotekajo, naslanjajo in padajo; kdor hoče, jih zlomi, pohodi ali kupi. Še več: vsak jih lahko zasmehuje, izpuli katero |z butare in služi mu še za oporo.
Kdo ni u ver j en, da bi državni usluž» benci vzlic sedanjim splošnim dezolat* tlim razmeram ne poznali pomanjkanja, telesnega in duševnega hiranja, ko bi Imeli močno organizacijo? Po številu smo sicer najmočnejša organizacija v državi, toda ravno to dokazuje, da število članov ni merilo za moč organizacije. IMoč organizacije sloni na slogi, edinosti, Živahnosti in požrtvovalnosti, zlasti pa na trdni vezi, ki druži posamezna dru* Štva, zveze in »saveze« med seboj.
Marsikdo se čudi, da naše organiza* Cije ničesar ne dosežejo, medtem ko si delavci in sploh uslužbenci zasebnih pod* jetij skoro vselej pribore udejstvitev svojih zahtev. Kazanje na nerazumeva* nje našega stanja od strani, države (vlad), na protivnost nekaterih političnih strank, na agrarni značaj naše države itd., se mi zdi pogrešeno. Saj je vse to res, toda z resničnim vzrokom naših neuspehov ni» ma prave zveze. Pravica službodajal* ca je — upirati se zvišanju svojih iz* datkov. Vsak službodajalec, pa naj bo kmet napram svojemu hlapcu, podjetje proti svojim nastavijencem, država do svojih uslužbencev, sq protivi kstnj
obremenitvi na račun razbremenitve službodajalca. To je zakon narave.
V	prejšnjih časih je moral službo* jemalec krivico ali revščino molče trpeti. Kadar se je spustil za dosego svojih pra* vic v boj proti gospodarju, je bil to redno boj brez upa zmage, kajti gospodar je imel in ima še toliko različnih prednosti pred služiteljem, da ta sam ni mogel uspešno braniti svojih pravic. Iz te borbe se je rodila kot nujna potreba organi* zaci j a — združenje vseh (ali vsaj ve* čine) služiteljev iste stroke v svrho s k u p n e ga nastopa proti gospodarju v borbi za obstanek.
V	boju pa se preizkusi in izkaže moč organizacije. Državni uslužbenci se vračamo skoraj vedno premagani iz boja. Smo sicer stalno v borbi, a po vsaki kon* čani bitki se umaknemo za eno pošto» janko nazaj — čedalje bliže prepadu. Težko je nabirati novih junakov za tako nezmagovito armado!
Kje pa so vzroki te fenomenalne smole? Kakor sem že rekel, po š t e v i* lu nas je nad 100.00C, ogromna armada! Žalibog preogromna, kajti i za državo i za nas bi bilo bolje, da bi nas bilo polo* vico manj. Poznamo organizacije s par sto člani, ki se vračajo iz vsakega pravič» nega boja z zmago ovenčani. Stokrat manj jih je kot nas, a v strnjenih vrstah korakajo naprej, z glavo pokonci, vse oči imajo jasno uprte v isti cilj — in do tega cilja naprej, pa če grmi in treska, pa če po krvi gaziš, pa če tovariš poleg tebe klecne. Samo naprej, ker le tam spredaj je zmaga, je kruh in — pravica.
Sto tisoč državnih hlapcev se pa opoteka, kakor da bi bili pijani, zdaj na levo, zdaj na desno, često ritenski, nikoli naprej, tavajo kot izgubljeni, brez luči, brez jasnega končnega cilja, brez požrt* vovalnosti, brez poguma, v postavi hlap* čevstvo, v hoji omahljivost, v kolenih poklekavanje, v pasu priklanjanje, na ustnih uslužnost, v očeh strah, v srcu zavist, v duši praznota. Fej take dru» seine!
Kdo za Boga naj se boji ali vsaj upošteva tako razcefrane armade, teh »veterajnarjev«? Kaj ni podobna oni armadi, ki se je vračala po 301etni vojni, razcapana.in izgubljena, gladna in podiv* jana, v strašilo otrokom in vrabcem? Kaj sto tisoč! Sto milijonov šteje lahko taka armada, sai drugega hudega ne bo, kakor smrad bo še malo večji.
število torej ni merodajno. Kaj na denar? Vsekakor važna činjenica. Dr* žavni uslužbenci težko odrinemo tiste dinarje članarine, saj že celo pare težko plačujemo. V drugi polovici meseca vpi» je vsaka krona, ki si jo bil izdal za ne neobhodno potrebno stvar, po ma.ščeva* nju. Maščuje se nad tvojim želodcem, mul prazno tobačnico, nad umazanim
ovratnikom. Vendar, vzlic vsemu: mi plačujemo v primeru z močnimi organi» zacijamo smešno majhne prispevke.
V Ljubljani je neko društvo, kate* rega organizacija je tako močna, tako silna, da se čuje za nas kakor bajka, ko ti pripoveduje njen član, kakšne pravice ima ta organizacija napram svojim služ» bodajalcem. Vedno sem se čudil never» jetni discipliniranosti, edinosti in zmago* vitosti te organizacije, ki šteje — v pod* krepitev prve točke povedano — komaj par sto članov. Za časa zadnjih ljubljan* skih volitev se je zgodil malenkosten incident, ki mi je še posebno pokazal čudovito moč teh organiziranih delav* cev. Ta moč gre tako daleč, da gospodar lahko samo še jemlje v vednost sklepe in zahteve svojih uslužbencev in jih brez* pogojno izpolnjuje, sicer je njegovega podjetja konec. (Dalje prihodnjič.)
Strokovni del.
Bistvene razlike med dosedanjim In novim poštnim redom („Pravilnik za unutrašnju poštnu službu“, I. deo).
(Nadaljevanje.)
XIV.	Za dostavljanje pošiljk, potr* jevanje istovetnosti in overjanje podpi*, sov ne sme občina zahtevati nobenih pri* stoj bin.
XV.	Ker je potrjevanje istovetnosti in overjanje podpisov po občini zvezano’ z večjimi težavami, sme jamčiti, istovet« nost potrjevati in podpise overjati tudi župni (parohijalni) urad ali šola s podpi* som župnika ali učitelja in z uradnim pe* čatom.
XVI.	Vsaka stranka, ki stanuje v zunanjem dostavnem področju, sme svo* je pošiljke odnašati s pošte v torbi, ki mora imeti dva ključa, od katerih hrani enega pošta, drugega pa stranka. Torba se odpira in zapira vedno vpričo sla, od* pravljajo pa se v njej navadne pisemske pošiljke, obvestila o vknjiženih pošilj* kah, ki so za stranko došle, in vse tiste vknjižene pošiljke, za katere je stranka poslala podpisano obvestilo. O pošilj» kah, ki se pošiljajo v torbi, se vodi raz* vidnost v knjižici za sla, katera se od* pravlja vedno v torbi in v katero se vpi» suje število in vrsta pošiljk in pa zne» sek poslanega denarja. V tej knjižici po» trjuje pošta in sel drug drugemu prejem pošiljk oziroma denarja.
Za uporabo torbe se plačuje razen predalnine posebna pristojbina na isti način kakor za predal (čl. 51., točka IV.).
Kjer navadnih pošiljk in obvestil o vknjiženih pošiljkah ni mogoče dostaviti po občinski pošti, jih morajo prejemniki sami odnašati s pošte ali pa se jim po* sijejo s primerna priliko, če temu ne u» fiovarjaja
Člen 54. Poslovanje po tem členu je bilo do sedaj v praksi samo v Banovini Ta člen slove:
L Navadne privatne pisemske posilj« ke, ki so naslovljene na železniške posta* je, pa imajo v naslovu označbo »kolo* dvor« (»postaja«, »stanica«), se dostav» Ijajo, če je poštna pristojbina popolno* ma plačana, na ta način, da jih poštni uslužbenec, ki posreduje pri izmenjavi pošte, od ambulantne pošte prevzame in izroči upravniku postaje ali kakemu drugemu železniškemu uslužbencu ali pa prodajalcu časopisov, kadar pride po ča* sopise. Izroča jih pa vedno tam, kjer se prevzema in predaja ambulantna pošta, zato da lahko prevzete pošiljke nadzoruje
II.	Na železniških postajah, na kate* re ne prihajajo poštni uslužbenci po po* što, izročajo take pošiljke uslužbenci ambulantnih pošt tistemu železniškemu uslužbencu, ki se javi pri vozu ambulant* ne pošte zaradi prevzema pošte.
III.	Druge pošiljke, naslovljene na železniške postaje, in navadne pisemske pošiljke z označbo »kolodvor« (»posta* ja«, »stanica«), za katere pristojbina ni popolnoma plačana, se dostavljajo raz* lično, kakor je že postaja v ožjem ali širšem dostavnem področju. Če je po» staja v ožjem dostavnem področju, se dostavljajo na postajo naslovljene po* šiljke tako, kakor druge v ožje dostavno področje naslovljene pošiljke. Če je pa postaja v širšem dostavnem področju, se dostavljajo take pošiljke na dva na» čina: če prihaja na postajo poštni usluž* benec po pošto, izroči on navadne pošili* ke in obvestila o vknjiženih pošiljkah upravniku postaje ali njegovemu poobla* ščencu; če pa poštni ulužbeuec ne priha» ja na postajo, se dostavljajo take po* šiljke preko občine, ako postaja sama ne pošilja po pošiljke na pošto.
Člen 55., točka VI. O oblastih, ura* dih itd. in pa o imetnikih predalov, ka» teri morajo imeti po členu 51., točka VII. in XII., prejemalnoknjigo, vodi pošta posebno razvidnost, in sicer na ta način, da prepiše iz vsake prejemal* ne knjige pooblastilo na posebno tisko* vino (štev. 33), ki služi poštnemu usluž* bencu za pomoček pri izdaji.
Čl e n 56., točka VIII. Uradne po* šiljke za železniške postaje, ki leže v ožjem dostavnem področju pošte in za katere železniški uslužbenci ne dvigajo pošiljk na pošti, se dostavljajo po poštnih uslužbencih, ki po* što pri ambulantnih poštah prevzemajo in predajajo. Take pošiljke se dostavljajo z dostavno knjigo, v katero se vpisujejo uradne priporočene pošiljke posamič, ob ve* stila o ostalih uradnih vknjiženih pošilj* kah na samo po številu.
Člen 58., točka XI. Če pride pošili* ka nazaj, mora plačati pošiljatelj po* šilike vse pristojbine, s katerimi je po* šiljka obremenjena, zato mu jo vrne po* Sta šele tedaj, kadar te pristojbine poravna
Če neče plačati teh pristojbin, izroči pošta pošiljko krajevni oblasti (župan* stvu, občini) s posebnim pojasniTnim do* pisom, vkateremprosizaprisil* no dostavo pošiljke in za iz ter* janje pristojbin, s katerimi je po* šiljka obremenjena.
Člen 6f>., točka I, 2. Pošiljatelj ne sme odkloniti prejema pošitik, ki so pri* šle nazai. pa so s kakršnimi koli pristoj» binarni obremenjcncv
Točka II. določa poslovanje s takimi pošiljkami, Id se jih pošiljatelj brani pre* vzeti, in odreja tot kar je v prejšnjem členu povedano.
S predajo pošiljke krajev* ni oblasti (županstvu, občini, policiji) v prisilno dostavo smatra po* šta pošiljko za dostavljeno.
Točka III. odreja poslovanje krajev* ne oblasti v takih slučajih. Krajevna o* blast dostavi tako pošiljko po svojem uslužbencu ali v roke pošiljatelja ali jo pa pusti v njegovem stanovanju ali trgo* vini (delavnici itd.). S tem se smatra po» šiljka za dostavljeno. Ako pošiljatelj pošiljke pritojbin, s katerimi je pošiljka obremenjena, v 15 dneh od dneva doeta» ve ne poravna, jih izterja poštna direkci» ja po finančni prokuraturi, ki postopa kakor pri izterjanju neposrednih davkov, če je treba tudi z izvršbo.
Člen61. Za ožje dostavno področje veljajo za dviganje po* šiljk tile roki:
Za vse vrste pošiljk, ki se prevzema* jo na pošti, razen poste restante naslov» Ijenih, 7 dni.
Za poste restante naslovljene po* šiljke brez odkupnine 30 dni, z odkup* nino 7 dni.	(Dalje prihodnjič.)
Starešine. Poštno in brzojavno rav» nateljstvo v Ljubljani je v okrožnici z dne 19. januarja t. L, štev. 2051/1 nekaj naročilo »šefom odsekov, odnosno uprav* nikom in starešinam pošt«. Kolikor mi je znano, se je s tem prvič oficijelno imenovalo predstojnike neuvrščenih ura» dov za starešine, kar je pa popolnoma napačno. Zdi se mi, da je to napačno nazivanje zagrešil nekdo, ki slabo obvla* da srbohrvaščino ter ni razumel čl. 33. uredbe o organizaciji ministrstva p. in t. stroke, ki slove: »Stanice četvrtog reda maju starešine, koji su u zvanju postan* »ko*telcgrafskog činovnika ili zvanični* ka«. Slovensko bi se to reklo: Uradi če* rte vrste ir pio 'tojnike. ki so v zvanju p. t. uradnika ali zvaničnika. Be* seuice scaresma m torej smatrati za kak službeni naziv kakor šef odseka ali upravnik in se je ne sme rabiti v smislu, kakor je to naredilo naše ravnateljstvo v omenjeni okrožnici Starešin Slovenci ne poznamo več, razen onih, ki korakajo nri svatbah ponosno za harmoniko, kade dolge cigare ter imajo s cvetjem ozalj* šane klobuke. Slovenci rabimo besedico starešina samo še v prenešenem pome* nu in mi vsakokrat uide na smeh, kadar ?o hoče kdo rabiti v prvotnem pomenu. Pred dušne oči mi škratelj pričara tova* riša Tcneta. ki sedi ves ovenčan za bo* geto z ledili obloženo tipalno mizo.
Gospodarski in stanovski del.
Dobrota. Obsmrtno podporno dni* štvo poštnih nameščencev »Dobrota« razpošilja te dni položnice, s katerimi se naj vp’ača obsmrtni prispevek za lani umrle člane ter letna članarina za 1. 1923. ter jim prilaga okrožnice, v katerih vabi člane, zlasti pa gospode uradne predstoj* nike in predstojnice, da pri svojih tova* risih in uslužbencih prav pridno agitirajo za pristop k društvu. Čudno se nam je zdelo, da bi bila celo za tako obče ko* ristno dmštvo potrebna kaka posebna agitacija ter smo se o stanju članstva informirali pri »Dobroti«. Izvedeli smo, da pri nas ne vleče nobeno društvo samo > po sebi, pa naj bo tako ali tako, ampak
je treba vedno drezanja. Predstojniki uradov, ki imajo kaj smisla za obče ko« ristne naprave, so podrezali pri podreje* nem osobju in dosegli, da so vsi pristopili k »Dobroti«, drugi ki imajo smisel zal vse prej nego za skupnost in občo korist, niso podrezali in pristopil ni od celega urada nihče ali pa samo predstojnik. Močno škoda, da je takol Največja ško« da pa za zaostale po nezavarovanih tova* risih, ker društva ne bodo več pobirala prispevkov za pomoč osiroteli rodbini. Prosimo tovariše in predstojnike, da dre« zajo in »po njih delu jih bomo spoznah«,
V pojasnilo.
Ker so mi nekateri gospodje očitali* da sem bil lansko leto izrinjen iz odbora' kot podružnični predsednik v Mariboru, ugotavljam to*Ie: Ker sem bil bolehen in; me je nazadnje bolezen potisnila na po* steljo, poleg tega sem bil pa še pri neken* drugem društvu, sem se sam proti volji večine tovarišev odpovedal predsedni* štvu. Kar se je namigovalo od strani da' sem se hodil prilizovat predstojnikom, je nesramna laž, ki mi je ne more nobeden dokazati. Za ta posel nisem rojen in pri* lizovalce in podpihovalce sam najbolj sovražim. Nekateri tovariši hočejo izra» biti tudi podpore. Govoričijo, da imajo sedanji odborniki nekako antipatijo do mene, češ da so me prezrli pri razdelitvi podpor, kljub temu, da sem bil v ten* letu dvakrat bolan. Izjavljam, da pod* pore nisem prosil in to radi tega, da bi tovariši ne mislili, da hočem izsiliti na* grado, ki so mi jo obetali pri dveh sejah lanskega leta kot nekako odškodnino zal izdatke, katere sem imel na raznih se* Stankih, ko se je društvo ustanavljalo in pozneje, ko mu je grozilo razcepljenje.
Kar se tiče nekakih zafrkacij, da no pristoja temu to delo, drugemu drugo in da se hočem kazati pridnega kljub slabi plači in mizeriji, si dovoljujem pripom* niti še sledeče Pri nas je največje zlo to, da so se v vojnem času naučili vs| zapovedovati in podučevati, a nobeden delati, pa bodisi to v službi pri naših organizacijah ali pa v politiki. In ravno zaradi tega moramo danes trpeti pomanj* kanje bolj kot kdaj prej. Poduradniku jo pod častjo, ako mora nositi pakete, Bog pa ne daj, prijeti celo za metlo, kontro* lor pa mora kar od daleč s prstom poka« zati na paket, da ne pride pod kolo, potem pa se mora takoj umili, da zbrišo madež. Kar je mlajših, bi pa radi vsi* vprek ukazovali. Bog ne daj komu reči da dela počasi. S tem nočem nobenega žahti, priznavam, da so častne izjeme. Ali to mi bo priznal vsak objektivni tova* riš, da je bilo včasih več razumevanja in ljubezni do dela. Ako me sedaj plač« uprava tako slabo, da ne morem živeti ni opravičeno, da bi delal neprilike vod* jem uradov, ker so vodje razmeroma ravno taki reveži kot jaz. Bil sem vedno tega naziranja: kdor jc v službi, naj dela, ker zato je vendar služba. Sabotiranje je; pogin nas, pogin naroda, pogin države. Kadar pa kdo vidi, da se njegovo delo ne upošteva, oziroma ne plača, da bi po* steno živel, takrat pa ravno tako čvrsto zavihati rokave in neustrašeno zahtevati svoje pravice, tudi s silo, ako ne gre dru* gače. Le mevže se dajo izkoriščati, in ker je večina teh, tonemo vsi v mizeriji int v obupu. Oddovorni faktorji znajo to imenitno izrabltatl, nri tem pa pozablja* jo, da tonejo tudi oni z nami vred. Upam, da bo s tem prenehalo vse nepotrebno govoričenje. Brez zamere. — Ivan Maj* cen, poštni poduradnik Maribor 2.
Orsanlzatori&io sibanje.
Osrednje društvo kr. poštnih pod» uradnikov za Slovenijo s sedežem v Ljub» Ijani naznanja cenjenim tovarišem, da bo letošnji redni občni zbor dne 4. febru» ar ja ob 2. uri 30 minut popoldne v dvo» rani mestnega magistrata ljubljanskega. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo blagajnika, 3. poročilo tajnika, 4. razgovori in interpelacije in 5. volitev novega odbora. Društveno vodstvo prosi vse tukajšnje in zunanje tovariše, da se občnega zbora če le mogoče vsakdo ude» leži, ker bo ta občni zbor zelo važen. — Vodstvo.
Iz Celja. Poročamo, da se je vršil dne 7. januarja t. L redni občni zbor tu» kajšnje podružnice pri obilni udeležbi tukajšnjih in zunanjih tovarišev. Ob 14. uri je otvoril predsednik občni zbor, po* zdravil navzoče, se spominjal preminulih tovarišev ter poročal o delovanju brat ske centrale v Ljubljani in o delovanju tukajšnje podruv niče, preči tal razne re* solucije, ki so bile odposlane na oblasti, poročal dalje o nastavitvi tovarišev in pa o pogajanjih s poduradniškim dru* štvom v Ljubljani. Tovariš tajnik je no* ročal, da je imela podružnica v minulem letu šest odborovih sej, štiri sestanke in en občni zbor. Tovariš blagajnik je opi» sal svoje skrbno urejene denarne zadeve in poslovanje, kar sta tudi tovariša pre* glednika računov potrdila in predlagala, da se mu da absolutorij, ki je bil eno* glasno sprejet. Nadalje se je dopolnil odbor, ki se je volil po vzklicih. Občni zbor je potekel povsem mirno in v naj* lepšem redu. K debati se je oglasilo nekaj tovarišev, ki so govorili trezno. Videlo se je, da se tovariši z večjo vnemo opri» jemljejo organizacije. Podružnica šteje danes 65 članov proti 58 koncem leta 1922. Poročalo se je tudi, da je tukajš* nja poduradniška skupina v razsulu, ter je skoraj cela skupina pripravljena pristopiti k nam. Tudi se je sklenilo, da priredi tukajšnja podružnica letos tombolo. Priprave se izroče posebne» mu pripravljalnemu odboru, ki se iz* voli pri prvi odborovi seli. Obvestili so se vsi tovariši o sklenu občnega zbora v Ljubljani glede zvišanja članarine in glede pomena tega zvišanja. — Odbor.
Razne vesti.
Zahvala. Osrednje društvo poštnih nameščencev mi je naklonilo podporo 800 kron, glede na velike gmotne nepri* like, v katere sem zašel v prvi vrsti radi krivičnega maksimiranja naših prejem* kov. Izrekam s tem društvu javno za* hvalo. Na mojem slučaju naj bi se neza* vedneži učili, kako potrebna je organi* zacija, posebno pa taka, ki nudi razen boja za dobrobit nas vseh v slučajih smrti ali velike bede podporo posamez* nikom.	Miha Sočan.
t Ivan Svetina. Včeraj so na poko» pališče v Zabreznici položili k zadnjemu počitku tovariša Svetino. Rojen je bil dne 4. oktobra 1882 v Žirovnici kot sin imovitih staršev. Rodbina Svetina je širom Slovenije dobro znana. Kot dijak je z lahkoto napredoval, ker je bil izred* no nadarjem. Po dovršenih srednjih šo* lah in položenem zrelostnem izpitu je vstopil leta 1908. kot vežbenik k pošti. Služboval je pri pošti Trst 1 In je bil pozneje zaradi velike sposobnosti pokli* can k ravnateljstvu, kjer ga je njegovo delo v ekspeditu samo hvalilo. Srce ga je
vedno vleklo nazaj med naše gore*veli* kane, v prelepi rojstni kraj in ko je bilo mesto poštarja v Žirovnici razpisano, je za to mesto kot asistent kompetiral in ga je tudi dobil. Pri zadnji regulaciji poštnih uradov v Sloveniji je Žirovnica adla na odpravniško mesto in Ivan je il prisiljen zapustiti ljubi mu rojstni kraj. Služboval je nekaj časa v Vidmu pri Krškem, dokler ni bil imenovan vod* jem urada v Radovljici. V tem mestecu je živel samo na pol. Vlak ga je odpeljal vsak večer v Žirovnico k iskreno in vro* če ljubljeni soprogi, k dragim mu otro* Čičem ter ga vrnil šele drugo jutro Ra* dovljici. Tudi zadnji večer je bilo tako, vlak ga je odpeljal, a vrnil ga ni več, izročil ga je za vedno Žirovnici. — Na zunaj še dokaj miren je prosil zadnji večer prijatelja in nekdanjega predstoj* nika kontrolorja Pezdiča, ki je bil pri njem, naj pokliče ženo, ki je bila v kuhi* nji. Pezdič je njegovi želji ugodil ter se hotel iz sobe odstraniti, ker je mislil, da si imata zakonska kaj posebnega pove* dati, a Svetina ga je zadržal s klicem: »Tudi Ti lahko slišiš!« Na to je rekel: »Kar imam jaz, je moje žene in mojih otrok«, potegnil iz žepa revolver ter se ustrelil v glavo. Krogla je prebušila čre* pinjo in se zarinila v strop. Zdravnik je ugotovil, da je stanje brezupno in res je v kratkem podlegel težki poškodbi. Po» kojni je bil v svoji rojstni vasi kakor tudi povsod, kjer je služboval, močno pril juh* Ijcn, ker je bil napram vsakemu ustrež*
«„Transformator“*
Elektrotehnična tovarna, d. z o z.
Ljubljana, Dunajska c. 7-
izdeluj» In ponravljn transformatorja za vaa* tovrstne napetosti in toke. Zaloga motorlew Boromannovih cevi in vseh elektrotetsnićnili potrebkOin. Oproma olektr. oentral. ln»ta|aoila.
1PREMELC
LJUBLJANA
Specialna veletrgovina svilenih in volne-nih robcev. Serp in modnega blaga-
Vsakovrstno usnjt in garantirani Čevlji domačega Izdelka posebno itap.icni za moške, ženske In otroke. kakor tudi finejši Iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidna!
Ijiv in izredno veselega temperamente Mnogobrojno spremstvo na zadnji poti je dokazalo, da je imel veliko prijateljev. V zastopstvu službene oblasti in organi» zacij so se pogreba udeležili ti»le gg.: kontrolor I. razr. Dietz za poštno ravna» teljstvo, uradni predstojnik Brčon za Društvo poštnih uradnikov in uradnic ter predstojnik Javor za Društvo uprav» nikov. Svetina je zapustil nad 80 let sta» rega očeta, skrbno in delavno ženico ter štiri nepreskrbljene otroke, od katerih je najstarejši star štirinajst let Žalujoči rodbini naše sožalje.
Postopanje pri upokojitvi poštnih uslužbencev. »Službeni list« štev. 2 dirck» cije pošte v Ljubljani nam je prinesel nov kuriozum našega ministrstva v tej zadevi. Snov je zanimiva ter se bomo o njej pečali v naših prihodnjih številkah. Pojasniti hočemo našim tovarišem to novo postopanje in odkriti razne skrfc valnice. Potem pa bo treba našim orga» nizacijam tudi v tej zadevi izpregovoritj odločno besedo.
Pravilnik o neukaznih poštnih usluž* bencih, ki ga je prinesel »Službeni list« št. 32/22 je jako zanimiv. Veliko priza» detih tovarišev ga ne pozna. Tudi o tem bomo razpravljali v prihodnjih številkah.
Kdor je list odpovedal ali pa še sploh ni bil naročnik, naj se nanj naroči, ker mu bo vbodoče gotovo koristil Teh par kronic na mesec bo gotovo vsak lahko utrpel.	l
Odgovorni urednik Ivan Bcnčcn, Ljubljana. Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani
Tiska „Narodna Tiskanu" v Ljubljani
■■■■■■■■■■■■■■■■UMI JUBa
■■■■■■■■■■■■■■■■a
Prometni zsuai zo premoj d. d. o LMml
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in
trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča zalsti (« čehoslovaSki in angleftki koks za livarne in domačo uporabot kovafiki premog, črni premog in brikete.
Naslovi
Prometni zavod za premog, d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/il-Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■■■■e■■■■■■■■■■■
!■■■■■!
[
trgovina s papirjem
priporoča svoje
pisarniške potreb^ne.
Kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim bla> gom, usnjem in kožami
Lfubi'ana, Vodnikov trq S« (24)
Manufai'.lurna veletrgovina
FELIKS ilRBÜNC, UliBLIAHA
Sv. Petra cesta itcv. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po l______________nakiti cenah________(22)
Teielon št. 42j.	Telefon št. 425
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Ginki»« nafežj« iltt. G
•e priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
ZALOGO RAZNEGA USNJA PRIPOROČA
ANDREJ SEVER
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 9.
(RESTAVRACIJA PERLES).	(34)
PRIPOROČAMO PAPIRNO TRGOVINO
= IVAN GAJŠEK =
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2,
ki ima vedno v zalogi vsakovrstne pisarniške (n šolske potrebščine, tini pismeni in drugi papir, trgovske In poslovne knjige, bloke, razmnoževalne priprave, razglednice v veliki i/.beri.
Parna žaga
mü. rossiai tnftl miški UMI
Linhartova ulica 29
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okroglega lesa, kakor tudi cele gozdne parcele.
— „ORIENT“ —
družba z o. z.
•	tovarna oljnatih barv, lakov, flrnežev in steklar-
•	skega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA IN UDMAT PRI LJUBLJANI Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 f Zaloga kemičnih In rudninskih barv ter vaeh slikarskih In pleskarskih potrebščin.
I. JAX & SIN. Ljubljana
Gosnosvotsha os sta	22
Pisalni stroji „ADLER“ Vozna kolesa Styirla DUrkopp
Orožno kolo (VVaffeurad) Ceniki zasfonj ln Iranko. Priporoča svojo bogato zalogo šiva nib strojev za rod-j	bino In obrt
____Kolesa z motorefl na prvo kolo.
Kož! dlijtls nate nste, M zajčia 1
kupuje trgovina z usnjem
D. iDiMit, mm Sv. naiijana to 8.
JOSIP STUPICA, L1UBLJANA
jermenar in sedlar, trgovina vozov in konjskih oprem
Autogarage Slmnhon ulica 6 Autogarage
■ ~~ h -=^7—rrrrr-rr-~r.:-—^-aasssttMt/BssssssassssxKsaa
Priporoča sa
modtia trgovina
= T. Iger =
v Ljubljani	Sv. Pefra c. 2.
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejšl nakup potrebščin za krojače, čevljarje In šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .GRITZNER’ v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače
Ivam Zakotnik, Ljubljana
mestni tesarski mojster. Dunajska c. 46.
Telefon 379.	Telefon 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, oslrešja za palače, hiše, vi c, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
R. RANZINGER
Centrala in skladišče LJUBLJANA, Cesta na južno železnico
P03BUŽNICA JE3ENIC2.
Podjetje za prevažanje blaga priv. Južne železnice carinska agentura, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče z direktno zvezo s tirom.
Naslov za brzojavke: RANZINGER LJUBLJANA
mednarodna ■pedloljska p’oarna.
99 iVi <31*40114:1”
Nadic, Rakove & Zanki
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi flrnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski In zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18)
J. BLAS
Specialna trgovina čevljev za dame gospode In deco
Ljubljana (8) Pod trančo 1,
Konfekcijska tovarna
Fain dem i he. ijü;i:!!a
Pisama	Tovarni
Emonski cesta 8.	Erjavie»« cesta X
313	Telefon tnterurbau	249
Najmodernejia In nsfveija tovarna motkih, defjilr to (antovskill oblačil.
______________KSmtOkfNČNE CENE.
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn, Ljubljana
(preje Henrik Korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke In klosctne naprave. Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
Štel» In Tuječ
strojno In elektrotehnično podjetjo
Ljubljana, Besljova cesta šL 4.
PROJEKTI: Točna izdelav* vsakovrstnih projektov in proračunov GRADBA: Električnih centra! In naprav za visoko In nizko napetost. LASTNI IZDELKI: Izdelovanje sklepalnih naprav, pogonskih uporov, oremotanje vseh vrst motorjev in transformatorjev, PREIZKUŠEVALNICA: Moderno urejena za preizkuševanjo števcev in aparatov. PRODAJA IN NABAVA elektri motorjev, polnojarmenikov, raznih strojev za obdelovanje lev*, njih montaža ter prodaja električnega materijala. ZASTOPSTVO: „Brown Boveri* tovarne d d. Strelnih tovarn za turbine vseh vrst „Andritz* d. d. v Andritz pri Grazu in tvrdke za lokomoblle Brüder Fischer, Wien III. Fasangasse 38.	(5)
-m „SLOGRAD“ Bs-
slovenska gradbena in industrijska d. d.t
Brzojavi „Slograd".	Iv j Ut>l J CMO)	Telafon štev. 180.
Tehnična pisarna v tovarni Keršič Spodnja Šiška, Frankopanska cesta št 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode.	90
Zastopa: Patent dr. inž. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“ mostovih in podobno).
Izdelule: vse vrste tehničnih projektov In statičnih proračunov.
‘S Si) !U)ssy
: VNvnann
siAOiVNuaa o
euMoSi)
wpfiwpjuoji