Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 ■ SSSBSST I i «.«.«.&» ^Atalola Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 3J Din; za i no. BSifiSjCl »»Ust zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 43 Din, • ~)t Amerika letno 1 dolar. — Račun postne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711 Poštnina plačaiig v got6viii% itev. 19._ Posamezna itev. Din v-> leto XV. nt mv* . 5. V. ©32 - ~ V Ižublianl, dne 5. maja 1933. Narodu Jugoslavije Proglas Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije Začasni glavni odbor JRKD je izdal naslednji proglas o ustanovitvi nove politične stranke Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije: Z ustavo 3. septembra leta 1931. je dana široka osnova za najpopolnejše sodelovanje naroda pri nadaljnjem izvajanju in končni izvedbi velikega narodnega programa, kateremu so bili postavljeni temelji z manifestom Nj. Vel. kralja dne 6. januarja leta 1929. S to ustavo je podana zdrava osnova državnega življenja in zagotovljen pogoj za velik razmah in veliko narodno bodočnost kraljevine Jugoslavije. Pri volitvah dne 8. novembra leta 1931. in 3. januarja leta 1932. je narod vsestransko sprejel in potrdil novi politični red in pokazal svojo odločnost, da sodeluje na njegovem Izvajanju in popolni izvedbi. Blizu dva in pol milijona volil-cev je izpregovorilo navdušeno in odločno, da mora biti narodno in državno življenje prežeto s čisto jugoslovensko mislijo narodnega edinstva in čuvanja državne celine. Načelo svobode, enakosti in enakopravnosti vseh jugoslovenskih državljanov je našlo svoj močan izraz v ustavi, kar je naletelo na splošno odobravanje vsega naroda. Volitve v narodno skupščino in senat pomenijo odločnost naroda za novo politično opre-deljenje, ki bi imelo nalogo, da ustvari naši veliki kraljevini program in da določi čvrsto osnovo za nadaljnji pravilni in zdravi razvoj naše države, ustavnosti in parlamentarizma. Narod je pravilno ocenil, da so stare stranke izvršile svojo zgodovinsko nalogo in da edinstvo naroda in države zahteva take strankarske tvorbe, ki bodo zbrale vse delovne moči našega naroda in se naslanjale na široko celino države. Da bi se jugoslovenska politika mogla uspešno izvajati s polnim in stvarnim sodelovanjem naroda, da bi bila vlada neprestano v tesnih stikih z narodom pri izvajanju svojega programa in reševanju vseh velikih državnih, narodnih, prosvetnih in družabnih vprašanj, da bi se oni, ki zastopajo narod, lahko naslanjali na politično zbrano moč naroda, je potrebno, da se osnuje močna politična stranka na načelu državnega in narodnega edinstva. v Podpisani senatorji, narodni poslanci in kandidati smo se v težnji, da čim bolje služimo državnim in narodnim koristim in da čim koristneje pomagamo narodu v sedanjih hudih gospodarskih prilikah, odločili, da osnujemo svojo politično stranko, močno in sposobno, da lahko prevzame odgovornost za vodstvo poslov. V to stranko morajo stopiti vsi oni, ki se strinjajo z načeli novega političnega reda brez ozira na svojo versko, plemensko ali prejšnjo strankarsko pripadnost, da se zberejo pri stvarnem sodelovanju, da s svojim ustvarjajočim delom doprinesejo k popolnemu učvrščenju narodnega edinstva in ojačenju naroda in države. V to svrho smo sprejeli načela, na katerih mora biti izdelan program nove stranke, in sprejeli pravila, po katerih se mora izvesti organizacija stranke. Prosram in oravila naše stranke bodo pred narodom gotovo našli popolno soglasje. Zato pozivamo vse k prijateljskemu sodelovanju, da bi se mogla organizacija nove velike Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije izvesti v najkrajšem času in se s tem okrepiti obstoj in ureditev političnega življenja. Prepričani smo, da bo tako ustvarjena organizacija združila k sodelovanju vse borce za narodno edinstvo in prave čuvarje državne celine in da bo v najkrajšem času lahko sklicala svoj prvi državni kongres, ki naj sprejme končna pravila, program in ime stranke in ustvari organizacijo, pripravljeno in sposobno, da služi veliki in osnovni misli jugoslovenske na-i rodne politike: Vse za kralja, narod in državo. V Beogradu, dne 1. maja 1932. Predsednik začasnega odbora JRKDj Nikola UJUliovič, minister na razpoloženju. Slede podpisi članov začasnega glavnega odbora JRKD, senatorjev in poslancev. Članom Isi prijateljem Vodnikove družbe Odbor Vodnikove družbe je končno določil naslednji književni program za leto 1932.: 1.) Vodnikova pratilca za leto 1933. z obilnimi slikami in članki pestre vsebine: vsakomur nekaj in nekaj za vse. 2.) Davorin Ravljen: «Tulipanx Povest iz življenja naših izseljencev v Nemčiji. Blizu 50.000 naših rojakov tone na nemškem zapadu v morje tujstva. Dandanes tudi njim ne prizanaša bridka usoda. Pisec, ki je sam prepotoval te kraje in podrobno spoznal način življenja slovenskih družin ua Westfalskem in v Porenju, nam podaja sliko življenja naših rojakov, ki si v sajastem črnem revirju služijo vsakdanji kruh. Knjigo prepleta pretresljiva ljubavna zgodba mladega slovenskega rudarja. Krepko je orisana podoba velike industrije. 3.) France Bevk: «Zerjavi». Knjiga bo vzbudila med člani Vodnikove družbe veliko zanimanje, ker obravnava prvič v slovenski književnosti vprašanje naših Aleksandrink. To so ona nesrečna dekleta in žene, ki odhajajo iz naše soln-čire Primorske v Aleksandrijo kot dojilje, a jih zadene po večini «sreča» zelo dvomljive vrednosti. Lepa Francka, ki jo pregovori teta, tudi bivša Aleksandrinka, zapusti po porodu svojega otroka in moža, nesrečnega vojnega pohabljenca, ter gre v Egipt iskat sreče. Tam se ji vzbudi hrepenenje po otroku in ljubečem možu. Hoče se vrniti; nedovoljena ljubezen in dejstvo, da si ni ničesar prihranila, jo zadržujeta. Otrok ji umre, mož se vrže pod vlak, a ona potuje s svojim Ijub-člcom v Južno Afriko. 4.) Pupin: «Od pastirja do izumitelja ;, II. del. Pisatelj nam popisuje konec svojega študijskega življenja v Angliji, svoje doživljaje med počitnicami v slikoviti Škotski, svoje dijaško življenje v Berlinu, kjer se je seznanil z lepo mlado Američanko, sestro enega svojih visokošolskih tovarišev, s katero se poroči v ruski cerkvi v Londonu. Pupin se vrne s svojo mlado ženo v New York, kjer dobi mesto pomožnega profesorja na novem oddelku za elektrotehniko na vseučilišču Columbiji. Nadalje nam pripoveduje zelo živo iu pestro o svojih znanstvenih raziskavanjih in o svojih izumih, o svojih veselih in žalostnih dneh iz svojega pestrega življenja, o smrti svoje žene, o svojih prijateljih in znancih in o svojem glavnem imenu, takj zvani Pupinovi tuljavi, ki nam omogoča telefoniranje na velike razdalje. Pisatelj nam pripoveduje vse to tako zanimivo in napeto, da čitatelj ne odloži knjige prej, dokler je ni pre-čital. Knjigo bo* krasilo mnogo izvirnih slik, ki jih je poslal profesor Pupin Vodnikovi družbi za slovensko izdajo svoje knjige. Ta lep književni dar Vodnikove družbe bo gotovo vzbudil vsesplošno zanimanje. Huda je gospodarska kriza, ki postopno zajema vse sloje našega naroda. Dobra in lepa knjiga nas bo gotovo osvobodila za nekaj časa vsakdanjih skrbi in pozabili bomo vse svoje križe in težave. Za 20 Din dobiš štiri lepe knjige na jesen od Vodnikove družbe. Priglasi se takoj pri poverjeniku svojega kraja za člana Vodnikove družbe ali pa. sporoči po dopisnici osrednji pisarni v Ljubljani, da želiš pristopiti k Vodnikovi družbi. Sadjarji o svojih potrebah in težnjah Celje, maja. V nedeljo so zborovali v Celju odposlanci Sadjarskega in sadjarskega društva za Slovenijo. Podpredsednik, višji sadjarski nadzornik g. Humek, je otvoril zbor in opravičil odsotnost društvenega predsednika, kmetijskega svetnika g. Rohrmana. V svojem govoru je poudarjal, da so se sešli odposlanci Sadjarskega in vrtnarskega društva letos v znamenju splošne gospodarske krize. Res je, da so hudi časi otežili delo marsikateri podružnici, toda kjer so vneti sadjarji, je kljub krizi velik napredek. Zaradi dobre letine je bila ponekod kupčija slaba, vendar pa je našlo res dobro blago povsod odjemalce po dobrih cenah. Naša naloga v bodočnosti bo. da na zadružni podstavi gledamo na to, da bomo pridelovali in prodajali res prvovrstno blago, ki bo na svetovnem tržišču kos inozemskemu sadju. Tudi naše drevesničar-stvo je zadela svetovna kriza, vendar bomo tudi tu premagali vse ovire, če bomo gledali, da se bo družila s slovensko podjetnostjo tudi odlična kakovost našega sadnega izbora. Čim hujši časi nam pretijo, tem bolj je naša naloga, da strnemo svoje vrste, da bomo pridelovali čim boljše blago. V prihodnjem letu moramo gledati na to, da se bo dvignilo naše članstvo nad 10.000 članov. Tajnihk, nadzornik g. Škulj, je podal kratek izvleček iz tiskanega poročila, ki iz nje«a posnemamo, da ima društvo 189 podružnic, od katerih je najdelavnejsa ljubljanska. Podružnice so pri- Zborovalci so po dolgem posvetovanju sklenili soglasno, naj izda osrednji odbor Sadjarskega in vrtnarskega drultva posebne legitimacije poštenim drevesničarjem, obenem naj pa tudi natisne police garancijskih pisem, ki jih bodo dre-vesničarji izdajali na zahtevo kupcev in z njimi jamčili za pristnost sadnih sort za dobo petih let s trikratno vrednostjo fakture. Da se preprečita krošnjarstvo in umazana konkurenca, naj kmetijsko ministrstvo doda sedanjemu zakonu za zaščito kmetijstva poseben pravilnik, ki naj smatra drevesničarstvo za panogo kmetijstva, prekupčevanje pa za obrt. Proti umazani konkurenci je bila sklenjena tudi uvedba črne knjige nezanesljivih kupcev, a drevesničarski odsek bo dajal vsem članom podatke o naročnikih. Na predlog g. Kupčiča s Ptujske gore je odsek tudi sklenil, noj se prepove prodaja tretjevrstnih dreves, zlasti naj pa to prakso opuste tako močne in vplivne organizacije, kakor je Kmetijska družba. Zastopniki drevesničarjev iz škofjeloške oko* lice so nato predložili besniško ali gorenjsko vo« ščenko, ki so jo na zborovanju naši najboljši stro« kovnjaki pohvalili ter priporočili, naj bi bila sprejeta v krajevni sadni izbor. Ker je stanje sadnega drevja ob naših držav* nib cestah skrajno slabo in so ta drevesa stalna nevarnost za naše zdrave sadovnjake, je sklenil občni zbor, da stori pri pristojnih oblastvih vse potrebne korake, da se tudi pri tem največjem sadovnjaku vpoštevajo moderni načini zatiranja sadnih škodljivcev. Podružnica v Dobu je predi lagala prepoved prodaje sadnih dreves po sejmih, ker je to kvarno za naše krajevne sadne izbore. Kmalu popoldne se je zaključil občni zbor, ki je prispeval mnogo k razčiščenju perečih sadjarskih vprašanj. Popoldne so si ogledali udeleženci vzorno kmetijstvo na kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici. redile 263 predavanj, 91 tečajev, torej 354 poučnih sestankov, ki se jih je udeležilo nad 20.000 poslušalcev. Podružnice imajo 41 lastnih dreves-nis s skoro 58.000 drevesci, posajenih je bilo nad 30.000 dreves. Društveno glasilo 0 SI Zobni kamen pod poveča lom Hfe Razpad zobnega kah !x Odstranite zobni kamen — povzročitelja mnogih hudih obolenj zob — z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom. Samo Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu učinkoviti sulforicinoleat po Dr. Braunlichu. Polagoma razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen, njegova sestava se zrahlja, on začne razpadati, izgubi svoje oporišče, se zdrobi in se povsem lahko odstrani s trdo ščetko za zobe. Uporabljajte redno Sargov Kalodontl Tudi Vaš zobozdravnik Vam bo dal ta svet, ker on dobro ve, kako nevaren je zobni kamen za zobe. Proti zobnemu kamnu članov, ki so napolnili dvorano Posojilnice. Mnogo jih je moralo ostati še zunaj, kjer so poslušali govore pri odprtih oknih. Sklicatelj, trški načelnik g. Ivan Iv o v a č i č je otvoril zbor ter naj-prisrčneje pozdravil zborovalce, predvsem pa ministra g. Ivana Puclja, banovinskega svetnika g. Ivana Rusa, predsednika ribniške organizacije g. Križmana in člane iz Gore. Predsednik pripravljalnega odbora, g. Kova-čič, je zatem poročal, da je dosedaj vpisanih že nad 200 članov, nekaj vpisnih pol pa še kroži po okoliških vaseh, nato pa je podal daljše poročilo o političnem položaju minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan P u cel j. Pojas-uit je sedanji težavni gospodarski položaj in naporno delo naše vlade in poslancev pri reševanju krize. Obširno je govoril tudi o programu nove stranke in podrobno orisal potrebo za vstop v stranko vsem slojem. Zborovalci so ministrov govor sprejeli z velikim odobravanjem. Izvajanjem ministra g. Puclja se je pridružil v daljšem govoru banovinski svetnik g. Ivan Rus iz Loškega potoka in pozival prisotne, naj se strnjeno organizirajo v novi stranki v prospeh da beži od doma, jo je sunila v srce kakor ostro bodalo. V obraz se ji je režala grozna pošast. — neznana usoda. Ko se je zdanilo, se ji je Oton dal spoznati. Snel je krinko ter se ji zlobno posmehnil. «Ali me poznaš?* je izpregovoril. «A, ti si bil?* jo je zabolelo. «Zakaj se ponižuješ?* ' «Zato, ker sovražim njega, ki ti je več kakor jaz... Zaradi njega moraš v pregnanstvo.. .* «Kaj ti je storil? S čim se ti je zameril?* «Ne vprašuj po tem, kar že veš. Nikar ga ne zagovarjaj.* » «Motiš se, Oton! Adolf je nedolžen.^ , je odgovorila. «Dokazal si, da si razbojnik, ropar.. .* < «Zaupaj! Nič žalega se ti ne bo zgodilo!* «Pa ta vožnja v neznane kraje!* «Peš ne prideš tako daleč...» Nasilnik se je zlobno namuznil. ijj Jetnica je vzdihnila in zakrila objokani obrazek: tOh, kje je že Višavje!* ( «Daieč*, je brezčutno potrdil in dostavil: «Pa sva šele na polovici pota .. .* «In potem, ko dospeva na kraj usode?* «Začela boš novo življenje...» «Kakšno?> se je že skoro nekoliko pomirila. «Lepo in mirno življenje ... Postala boš svetnica .. .* , «Smrt!» se je zgrozila, fin potem nebesa .. .* se je zlobno pošalil. Mladenka se je vznejevoljila: «Kdo ti je dal pravico, da mi kratiš svobodo?* «Tvoja upornost.* * - «Oton, ne bova se prepirala o tem, čssar nisem storila in kaj bi bila morala storiti*, je g o- sebi, narodu in državi. Sreski veterinar g. Š r i -bar je obrazložil, da bo organizacija v bodoče preskrbovala potrebne listine krošnjarjem, ki si bodo tako prihranili mnogo truda, skrbi, potov in stroškov. Predlagal je, da se določi za vodstvo teh poslov gotova oseba. Nato se je sklenilo, da se poveri to opravilo g. Adolfu Ivancu iz Sodražice. Po poročilih so sledile volitve odbora. Na predlog g. L o v š i n a, mesarja in gostilničarja v Sodražici, so bili z vzklikom in soglasno izvoljeni: za predsednika Ivan Kovačič, posestnik iz Sodražice; za podpredsednika Josip Oberstar, tovarnar iz Sodražice; za tajnika Evgen Ivane, tovarnar in župan iz Sodražice; za blagajnika Ivan Fajdiga iz Sodražice; za odbornike pa: Ludovik Vesel, posestnik iz Podklanca, Franc lic, posestnik iz Globelji, Ivan Cvar, stavbni delavec iz 2i-maric, Ivan Trhljen, posestnik iz Zamostca, Ivan Cvar mlajši, posestnik iz Zamostca, Andrej Arko, posestnik iz Lipovšice, Rudolf Lovšin, mesar in gostilničar iz Sodražice, Karel Pijnič, posestnik iz Zapotoka, Andrej Gregorič, posestnik in gostilničar iz Vinc, Jožef Šile, posestnik iz Gorenjih Laz, Franc Fajdiga, tovarnar iz Sodražice, Matija Oražem, posestnik iz Sodražice, Ivan Arko, pi-smonoša iz Sodražice, Ivan Krže, posestnik iz Gore in Janez Gornik, posestnik iz Gore; namestnika: Janez Nosan, posestnik iz Vinc, Alojz Petrič, posestnik iz Sodražice; nadzorni odbor: 'Jožef Kovačič, posestnik iz Zimaric, Alojzij Am-brožič, posestnik iz Zamostca, Miroslav Jereb, sedlar iz Sodražice; delegati: Franc Mikolič, posestnik in trgovec iz Sodražice, dr. Lev Mejač, okrožni zdravnik iz Sodražice, Rudolf Lovšin, mesar in gostilničar iz Sodražice, Franc Cvar, posestnik iz Zamostca, Franc Arko, posestnik in gostilničar iz Gore; namestnika: Vence Drobnič, posestnik in gostilničar iz Sodražice, Adolf Ivane, posestnik iz Sodražice. Na predlog župana g. Evgena I v a n c a se je določila letna članarina na 3 Din. Predsednik je nato zaključil dobro uspelo zborovanje ter se je zahvalil ministru g. Puclju za njegovo lepo poročilo. Po zaključku je pristopilo še več novih članov. Vse kaže, da bo naša organizacija med najdelavnejšimi krajevnimi organizacijami JRKD na deželi. M si že člon tfodntae družbe? .vorila med bridkim jokom. «Človek ima prosto .voljo...* «Vidim, da se nisi še izpametovala. A bo kmalu prepozno.* ;«Moj Bog, kako sem nesrečna!5> Naslonila se je in omedlela. Skozi okno se je videla tuja pokrajina. Obrobljalo jo je visoko gorovje. Okrutnik se je radoval nad njenim trpljenjem. Molčal je nalašč, da bi bila bolj omehčana. Obrnil ji je hrbet; tako ji je pokazal, da je izpregovoril poslednjo besedo. Voz se je bližal daljnemu gorovju. Vitez je tfstal in stopil k oknu. Tam na nizkem griču je sivelo staro zidovje. Tja je držala cesta ... Jetnica se je zvijala v mučnih sanjah. «Kam me tirajo? Kaj me čaka?* se je obupno vpraševala, ko se je prebudila. «Bližamo se smotru*, jo je opozoril vitez na konec potovanja. | «Zlobnik, Bog bo sodil tvoje delo!* Zaničljivo se ji je posmehnil in rekel: «Ne pomagajo ti nobene grožnje. Sama si se odpovedala dediščini svojega očeta. Ali si že pozabila, liaj si zapisala?* Sklenila je roke in vzdihnilai :«Ali mi res ne njore nihče pomagati?* . Predrzniku je šinila v glavo nova misel. Poizkusil je zlepa omajati njeno stanovitnost. Začel je priliznjeno: «Milena, še je mogoča rešitev. Ni le zamujeno,. ,i ..... " j =» «D(JA SHODI POSLANCA SPINDLERJA. Šmarje pri Jelšah, maja. Narodni poslanec g. Vekoslav Spindler je imel v nedeljo 24. aprila dva velika shoda: prvega zjutraj po maši v Koprivnici v šoli, drugega popoldne v prostorih g. Preskerja vPodsredi. Udeležba (v Koprivnici 93 volilcev in nekaj žena, v Podsredi nad 100 zborovalcev) je tudi tu pokazala, da se narod živo zanima za javna vprašanja in zlasti za vprašanje izhoda iz današnjega hudega položaja. Na obeh zborih je ljudstvo z največjim zanimanjem poslušalo poročilo svojega zastopnika in stavilo nanj razna vprašanja. Ljudje so v obeh krajih tudi pokazali, da se v polni meri zavedajo pomena in potrebe sloge in trdne organizacije. Ustanovili sta se tako v Koprivnici kakor v Podsredi krajevni organizaciji velike vse-državne JRKD, prva za koprivniško, druga za podsredško župnijo, dočim za občino Križe taka organizacija že obstaja. Predsednik v Koprivnici je ugledni kmet g. Alojzij Germšek, podpredsednik kmet g. Alojzij Sikošek, tajnik učitelj g. Maks Domnikuš, v Podsredi pa je predsednik šolski upravitelj g. Ante Potočnik, podpredsednik župan g. Franc Jercl in tajnik g. Jelnišek. K vsaki izmed obeh organizacij je pristopilo že do dneva ustanovitve nad 50 članov. Narod je na obeh shodih sprejel resolucijo z odločno zahtevo, naj se v Kozjem vpostavi davčna uprava. Na praznik 5. t. m. zjutraj po maši bo veliko javno zborovanje v dvorani g. Habjana v Š m a r -ju pri Jelšah obenem z ustanovitvijo krajevne organizacije JRKD za trg in okolico. . V nedeljo 8. t. m. pa bo veliko ljudsko zborovanje (zjutraj po maši) v prostorih župana g. Romiha v Zagorju. Ker bo ta nedelja zadnji dan tridnevnega romarskega shoda v Zagorju, so vabljeni poleg domačinov tudi sosedje iz Prevorja, Št. Vida, Planinske vasi in Pilštanja. Politični pregled V nedeljo so se vršile v Franciji volitve v državno zbornico. Za 615 poslanskih mandatov se je borilo 3617 kandidatov. Kakor je bilo pričakovati po sedanjih razmerah v Franciji, pri teh volitvah ni bila zasedena niti polovica mandatov in bo torej glavna odločitev šele pri ožjih volitvah prihodnjo nedeljo. Volilna udeležba je bila majhna. V S studom se je obrnila proč od njega. Tako pač izkuša hudobec, kadar hoče koga zapeljati. «Milena!* je hinavsko ponovil. «Ali želiš prostosti? Reci, kakor hočeš. Čujem naj poslednjo besedo.* «Šele zdaj si se spomnil... Tako dolgo si odlašal.. .* «Imel sem posebne namene.. .* «Mrcvaril si me z grožnjami in meniš, da sem že dovolj omehčana. Loviš me kakor zrel sad z drevesa.* «Milena, pustiva prazno besedičenje. Odpovej se njemu, ki je zasedel prestol tvojega srca in posadi mene na njegovo mesto.. .* «Ali ne želiš ničesar drugega?* ga je zaničljivo vprašala. «To je moja edina skromna želja. Upam, da mi jo boš izpolnila.* «Zaman boš čakal*, mu je podrla nade. «Oho, prevzetnica!* je osupnil in nadaljeval po kratkem molku: «Ako uresničiš mojo željo, ukažem vozniku, naj obrne. Še danes bomo zopet na Višavju. Dati pa mi moraš častno izjavo.* «Zato, ker je tudi tvoje dejanje častno in plemenito .. .* cDozdaj še nisem ničesar zagrešil...»' :«Hinavec!* Drugega mu ni mogla odgovoriti. «Ali sem ti povzročil kako krivico?* :«Pa to, kar sem že prestala? Napad z golim mečem... Pritisk, da sem spisala oporoko,... Nasilna ločitev od doma.. .$ .«Vse to ni nič proti temu, kar te še čaka,, ■> Parizu je znašala le 75 odstotkov, drugod pa je bila še manjša. Ožje volitve bodo kar za 356 po-« slanskih mandatov. Po izidih volitev v nedeljo je razviden preokret na levo, vendar pa so oslabele skrajne levičarske in desničarske stranke. Kakor poročajo iz Pariza, so; se za ožje volitve sporazumeli socialisti in radikalni socialisti. Dne 10. t. m. se bod sestali v Beogradu zunanji ministri Male antante. Na sestanku se bo predvsem razpravljalo o izjemnem stališču Jugoslavije glede vojne od-" škodnine in o podunavskem vprašanju. V Nemčiji se po volitvah položaj še ni razjasnil. O kaki preosnovi dr. Briiningove vlade še ni govora. Vlada pripravlja razpust vseh organizacij vojaškega značaja, da se bi tako preprečili neprestani spopadi med pristaši socialistov in dnu gih strank. Na Daljnem vzhodu bo le prišlo do končnega premirja med Kitajsko in Japonsko. Pogajanja so se sicer škoro prekinila zaradi atentata, ki ga je izvršil neki Korejec na odlične japonske vojaške zastopnike in državnike, vendar pa se je dognalo, da Kitajci nimajo s tem atentatom nikake zveze. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk VPLIV SOLI NA DOMAČE ŽIVALI. Kuhinjska sol je velikega pomena ne le za človeštvo, temveč tudi za živalsko prehrano. To ve vsak živinorejec, in vendar, kako različno se sol uporablja. So kraji, kjer se jo daje živimi vsak dan, drugod je sol le nekak priboljšek k slama-•sti krmi. Nekateri sicer napredni gospodarji pa smatrajo dajanje soli živalim za nepotrebno potrato. Da si bomo na jasnem, kako je s to solno pravdo, moramo pogledati, kakšen pomen ima sol za živino. Sol se da ugotoviti v vseh delih živalskega telesa, zlasti pa v mleku .To bi je moralo vsebovati dva do tri grame na liter, iz česar se sklepa,- Mladenko je spreletela groza. Bolj je bila podobna mrliču kakor človeku. Čutila je, da pada v globoko ječo — v celico, kjer se bo komaj obrnila. Umrla bo od lakote na železnem omrežju. Tam bo strohnela in njene kosti bodo popadale v globočino. Ali pa jo bodo trpinčili še na druge stT,ahovite načine. «No, ali si se odločila?* je bil čedalje bolj nestrpen. Povesila je glavo ter mu ni odgovorila. «Hitro! Čakati sem se naveličala Mladenka je trdovratno molčala. «Ali veruješ v rešitev?* • «Tebi ničesar.* «Torej ne maraš prostosti? In nočeš nazaj na Višavje?* «Izkušnjavec!* šAli je to tvoja poslednja beseda?* «Ne morem drugače.. * «Odpovej se njemu, ki ga sovražim .,. Ali pa hitro naprej na trnjevo pot ljubezni.. .> Nagnila je glavo kakor pod mečem in izrekla vdano: «Tukaj sem in stori, kar hočeš. Tvoje želje ne bom nikdar izpolnila.* j Nasilnik je škrtnil z zobmi — premagala ga' je slabotna ženska. Nikdar ni mislil, da mu bo pokazala toliko junaštva. Ne grožnje ne obljube jo niso premotile. Celo smrt je ni ostrašila. Potem nista več govorila. Pošastnik je gledal potuhnjeno v tla in Milena je molčala. Žalost in groza sta ji trgali mlado dušo. 'j {Dalje prihodnjič.} kako potrebno je dati posebno kravam mlekari-cam dnevno določeno količino soli. Zivinozdrav-niška veda je natančno zmerila količino soli na dan in na glavo za različne živali. Po teh računih dobe konji do 20 gramov (zvrhano jedilno žlico), ovce in svinje (te so zelo občutljive) 5 do 15 gramov, perutnina kvečjemu 1 do 2 grama. Teh količin se moramo natančno držati, ker se pojavijo pri prevelikih količinah zavžite soli škodljive motnje v prebavi in celo zastrupljenje. Samo po sebi se razume, da dajemo pri zeleni krmi manj, pri zimski pa več soli. Sol je neobhodno potrebna hranilna snov za naše rastlinojedne domače živali, ker pospešuje v želodcu tvoritev solne kisline, ki jo neobhodno potrebna za prebavo. Sol je živalim nekaka začimba. Znano je, da zviša tečnost, to je veselje do krme, in zagotovi s tem tudi ugodno uspeva-nje zdravih živali. Čim bolj je dodatek soli razdeljen na posamezne obroke krmljenja in Čim bolj se zmeša sol s krmo, tem bolje vpliva. Pri senu, ki se je spravilo ob ugodnem vremenu, ni dodatek soli neobhodno potreben, vsekakor pa priporočljiv. Slabo, izprano, presuho ali prezrelo seno pa se mora vsekakor potrositi s soljo, če že ne pri spravljanju, vsaj pri krmljenju. Na dobro seno se računa 5 do 6 kg soli na 1000 kg. Sol se raztopi v senu in se vleže v krmo. Posebno sedajle na pomlad, ko se poiščejo vsakovrstni ostanki, da se prevleče živina do zelene krme, moramo žrtvovati nekaj kilogramov soli za živino. Videli bomo, da si bo taka živina mnogo hitreje opomogla, ko pride na zeleno, od letošnje dolgotrajne zime in slabe prehrane. KORISTNOST PTIČEV PEVCEV. Vedno bolj prihajamo do spoznanja, da so ptice pevke naše najboljše in neprecenljive po-magavke v zatiranju škodljivega mrčesa. Delo, ki ga vrše naši krilati prijatelji, je zares vsega upoštevanja vredno, ker so ptiči najhujši sovražniki nadležnim mušicam, muham in drugemu mrčesu. Pravkar smo čitali v nekem zdravniškem časopisu, koliko mrčesa ugonobi posamezna ptica. Med valenjem so se spravila različna gnezda z elektriko tako v dotiko, da je posebna naprava zaznamenovala vsak dotikljaj. Kadarkoli je torej priletel samec ali samica z novo žuželko h gnezdu, se je pomaknila ura za eno točko naprej. Iz teh točk se je dalo razbrati, kolikokrat so prinesli starši mladičem nove hrane. Ugotovili so, da je vsak posamezni ptič od treh zjutraj pa do Ivan Albreht: Mora «Ta vama ne bo storil ničesar žalega več», meni brat, ko počasi koračijo proti fari. Kdor jih dojde, se jim pridruži in jih je kmalu dolga procesija. Ljudje vprašujejo, se križajo in vzdihujejo ter zapored spet dramijo speče zgodbe o žrtvah Darenčinovega brezdna. Med vsemi najbolj tiha je Cinclja, ki samo posluša in skimuje, se pridruži zdaj tej, zdaj oni skupini in slednjič zaostane za vsemi ter čisto sama leze dalje. Živo ji stopijo pred oči tiste neprijetne sanje in jo silijo k tlom. Vsa sključena in kakor bi nosila težko breme, primotovilili v cerkev, a ne vidi ne duhovnika ne srenje vernikov, temveč samo Konrada Parapata, ki pošastno rase pred njo, da ga je že vsa cerkev polna. Krvav in grozen tuli in celo orgle prevpije njegov strašni glas: «Noč in dan ti bom za petami, prokleta...* Domen je prvi prinesel vest o Parapatovi smrti k Tršarjevim. Sestra je še v jutrnji sanja-vosti dremala s Konradovim pismom na grudih, ko plane bratec k njej: «Zinka, slišiš?* «Kaj hočeš?* se vzdrami dekle in hitro skrije pismo v nedrje. «Umrl je!» «Kdo?» napol sede sestra. «Tisti gospod,> hiti mali, «ki sem ti zadnjič od njega prinesel pismo. Mladenko vrže iz postelje. osemnajstih okrog petstokrat prinesel nnadičem hrane, tako da ugonobi en par ptičev 1000 škodljivcev na dan, da prehrani mladiče. K temu številu je še prišteti tiste žuželke, ki služijo staršem v lastno hrano. Kakor je znano, potrebuje ptič na dan dvainpolkrat toliko hrane, kolikor znaša njegova teža. Ptiči ugonobe torej velikanske množice škodljivega mrčesa, toda tega njihovega delovanja ne smemo gledati le s stališča sadjarja, temveč moramo pomisliti na nevarnost, ki nam grozi od meh kot prenašalk različnih bolezni, predvsem griže, legarja in drugih nalezljivih bolezni. Kako velikega pomena je zatiranje muh po ptičih zlasti tedaj, ko .še drugega mrčesa ni toliko najti, vidimo v tem, da izleže ena sama muha v teku enega poletja 120 milijonov jajčk, torej celo armado sovražnikov. Samo po sebi je torej umevno, da ne bomo preganjali tako velikih dobrotnikov, kakor so ptiči, temveč jim bomo nastavili valilne hišice, da jih privabimo za stražo naše imovine in našega zdravja. Sejmi 9. maja: Vinica, Št. Vid-Stična, Poljčane, Dravograd (za živino), Črna, Sedlarjevo. 10. maja: Šmarje (srez ljublj. okolica), Rakičan. 12. maja: Planina (srez brežiški), Teharje, Tur-nišče, Koprivnik, Velike Lašče, Zagorje, Velika Loka, Slovenjgradec, Lemberg 13. maja: Gradac. 14. maja: Podsreda (Stare Svete gore). Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na včerajšnjem ljubljanskem živinskem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: voli, prvovrstni po 5 do 5-50 Din, drugovrstni po 4 do 4-50, tretjevrstni po 3 do 4 Din, krave, debele po 4 do 5-50, klobasarice po 2 do 3 Din, teleta po 6 do 8 Din. Teleta so se podražila. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 ameriški dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1339-47 do 1350-27 Din; 100 italijanskih lir za 290-60 do 293 Din; 1 ameriški dolar za 56-18 do 56-46 Din. «Pomen, za božjo voljo*, drhti ia bega po sobi. «Kaj ti je?» cPomagaj! Saj vidiš, da ne najdem obleke.* «Na skrinji jo imaš*, pokaže mali. «Kaj praviš? Umrl? Kako? Kje?» pobledeva Zinka. Domen pove in dostavi: «Pri Hojnikovih leži.* «Križ božji!* se sesede dekle na posteljo. «Ali ti je slabo?* Zinka odkima. «Samo pri meni bodi! Strah me je*, brez-r*isno prosi iii skriva obraz v dlani. Mali sede k njej: «Ali ne pojdeva k maši?* «Malo počakaj*, drhti sestra. «Umrl?» «Zinka, pojdiva*, se trese bratec. «Mene je strah, ko je tako razmesarjen. Videl sem ga in boter in Nace sta bila pri njem .. .* Sestra ga pogleda. Oči so izbuljene in obraz sivorumen. «Si ga videl?* se gibljejo islnice. «Zinka!* se je oklene bratec, toda sestra se sključi kakor v solncu list in omahne. «Zinka!* jo s krikom popusti mali in beži dol: «Mati, mati, Zinka bo umrla.* Živ krst se ne oglasi. Vse je razpodila nenadna novica. «Oče, Nande, Lipe!* joka Domen, bega okrog hiše in zdirja nazaj k sestri: « Zinka!* ^ Mladenka odpre oči in strm!. Očetovo nasledstvo v obliki lepih belih zob lahko ohranite v pozni starosti s stalnim čiščenjem z znano Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. Vojna škoda se je trgovala po 178 Din, investicijsko posojilo pa po 50 do 53 Din. Vojna škoda je nekoliko popustila. Kratke vesti II. banovinsko vinsko razstavo in vinski sejem priredi Vinarsko društvo za dravsko banovino v Ptuju v Društvenem domu pod pokroviteljstvom g. bana dr. Draga Marušiča 8., 9. in 10. t. m. Na razstavi bodo razstavljene vse vrste vin dravsko banovine in vinski destilati (konjaki), tropinovka in droženka. Razstavljeni bodo tudi stroji in orodje vinarske in kletarske teh-nike in sredstva za zatiranje bolezni in škodljiv« cev in umetna gnojila. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure. Obenem bo 8. t. m. IV. vinarski kongres v dvorani Narodnega doma ob' 8. uri. Vabimo vse zanimance, naj se udeležijo razstave. Triperesna deteljica Sešli so se nekoč trije brezposelniki treh različnih narodnosti. Eden je bil Madžar, drugi Nemec, tretji Lah. Dasi se niso mogli posebno sporazumeti, so se vendar hitro sprijateljili med sabo m potem skupno potovali čez hribe in doline. Nekega večera so dospeli v veliko vas, kjer se je vršilo ženitovanje. Vaški župan je praznoval svojo poroko. Potepuhi se spravijo pred županovo hišo in poprosijo za večerjo in prenočišče. Sicer niso bili oblečeni v svatovska oblačila, vendar jih ja ženin župan spustil v hišo in dobro pogostil, za kar so morali potem vsi trije pomagati kuharici pri pomivanju posode. Ko so drugega dne zopet romali svojo pot, si je domislil Nemec in dejal: «Zum Teufel, bratca, ali sta videla, koliko je bilo srebrnih žlic? Najmanj dva tucata. Da bi jih imeli mi!* «Saj jih že imam*, se je zarežal Madžar. «Hi, hi*, se je zasmejal podjetni Lah. «Res si jih imel, bratec, a zdaj jih že nimaš več .. .* Edvard, u «Vode*, si čez malo opomore. «Pojdiva zdaj!* jo vleče mali iz izbice. Zinki se zapletajo noge in noče v Golševo, ampak k Hojnikovim. «Tvoja obljuba*, stoka grede. «I\do mu bo oče? Greš in naju pustiš.* cZinka,* se je oprijemlje Domen za krilo, «pojdiva domov!* Ona nič: gre in se seseda; malone nesti jo: mora brat. Na srednjem oknu pušča zavesa mal presledek in skozenj gleda Zinka. Trda rjuha na mrli-čevi glavi štrli v gube. Izpod njih pozdravijo: mladenko polodprte steklene oči. «Pojdiva!* joka Domen, a ona sloni na oknuf, «Ti... ti... reci vsaj, kdo tc je, reci...» i «Zinka, lepo te prosim!* poklekne mali, ki ga trese groza. ] • «Nočeš? Reci vendar, kdo te je!* se udero, mladenki solze po licih. ;j Domen jo objame okrog kolen in vleče proč,] a ona ne ve ničesar. «Nočeš povedati, o, nočeš*, gre z malim, joka in tiho roti. Doma obleži na vrtu kakor mrlič.-Ves dečkov trud je zaman: sestra se ne gane* Prva pride od maše Tršarica. «Mati*, ji zdirja Domen nasproti. cZinka bdi umrla!* a «Po Cincljo*, se prestraši Marta in hiti K hčeri. i Za njo pritrka Dolfe: | cžandarji so v Okladi!» 70 letnica kmetijskega svetnika Viljema Rohrmana V sredo 11. t. m. bo praznoval kmetijski svetnik g. Viljem Rohrman svojo sedemdesetletnico. (Prijetna dolžnost nam je, da se z nekaj besedami spomnimo tega za naše kmetijstvo izredno za-jslužnega moža, ki spada med tiste slovenske [kmetijske strokovnjake, katerih delovanje se bo še dolgo poznalo med kmetskim ljudstvom slovenskih krajev. Malo je takih mož, ki bi tako dolgo dobo svojega življenja posvetili poklicu, ki so si ga izbrali. Vse svoje odlične moči je posvečal jubilant napredku in razvoju kmetijstva. 'Jubilant je bil dolgo vrsto let urednik »Kmetovalca« in dolgoletni neumorni kmetijski so-trudnik «Domovine», kateri je napisal nešteto strokovnih člankov iz vseh panog kmetijstva. Znan je prav po vsem Slovenskem delno osebno, delno s svojimi spisi in kmetijskimi knjigami, ki jih je po večini napisal po lastnih izkušnjah. Namen jim je bil, poučevati kmeta o boljšem kmetijskem gospodarstvu, kakor je bila dolgo let njegova glavna naloga na kmetijski šoli na Grmu, izobraževati kmetske mladeniče v umne gospodarje. Naj na kratko navedemo nekaj podatkov iz njegovega življenja. G. Viljem Rohrman se je rodil leta 1862. v Novem mestu kot sin sodnega uradnika, ki je pa mnogo občeval s svojimi sorodniki kmeti iz oko- lice, pri katerih se je navzel ljubezni do narave in kmetijskega stanu. Po dovršeni gimnaziji v Novem mestu se je odločil za kmetijstvo in obiskoval kmetijsko akademijo v Libverdi na Češkem, ki jo je dovršil z odličnim uspehom in si s tem pridobil častno kolajno in od deželnega kmetijskega sveta na Češkem častno diplomo. Nato je nekaj časa služboval na cesarskem posestvu v Tahlovicah na Češkem. Meseca maja 1. 1884. je dobil mesto adjunkta na deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu. S tem se pričenja njegovo delovanje na Kranjskem. Dve leti pozneje se je preselil s šolo na Grm, kjer je do 1. 1907. deloval kot pristav in se izkazal za vzornega učitelja in strokovnjaka. L. 1907. je do-tedaji vodja, pokojni Dolenc, stopil v pokoj in vodstvo šole je prevzel g. Rohrman. Ravnatelj kmetijske šole na Grmu je bil do 1. 1918., ko je bil dodeljen v službovanje oddelku za kmetijstvo pri pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani. Že med vojno je bil z Grma poklican v Ljubljano, kjer. je opravljal posle deželnega kulturnega nadzornika pri deželnem odboru kranjskem in naposled prevzel tudi vodstvo deželnega urada za promet s krmili. Zasluge kmetijskega svetnika g. Rohrrtiana na kmetijskem polju moramo posebno poudarjati. Prva njegova zasluga obstoji v tem, da je kot strokovni učitelj in pozneje ravnatelj na kmetijski šoli na Grmu vzgojil lepo število mladih kmetskih gospodarjev, ki so dandanes borci za napredek kmetijstva po deželi. Velikega pomena je dalje njegov kmetijsko-potovalni pouk med ljudstvom, ki ga je vršil ob nedeljah in praznikih s predavanji in tečaji po deželi. Prav tako ne smemo pozabiti njegovega delovanja na polju kmetijskih preizkusov, ki so mnogo pripomogli k razširjenju umetnih gnojil in k uvedbi dobrih' semenskih vrst. Zlasti je bilo plodonosno njegovo književno delovanje na kmetijskem polju, ki je brezdvomno najvažnejše in je največ pripomoglo k napredku v kmetijstvu. Največje njegovo delo je «Poljedelstvo», ki ga je izdala «Družba sv. Mohorja v- Celovcu v treh snopičih v letih 1897., 1898. in 1902. Še poprej, in sicer 1. 1893., je izšlo njegovo «Kmetijsko gospodarstvo«, ki je doživelo že dve izdaji. Družba sv. Mohorja je izdala tudi njegove »Kmetijske nauke», ki jih je sestavil s sodelovanjem gg. Gombača in Dularja. Kmetijska družba je založila njegovo »Poučno potovanje v Švico«, ki so se ga 1. 1904. udeležili kranjski kmetovalci. Razen teh knjig je izpod njegovega peresa izšlo še več manjših spisov v pouk kmetom. Posebne važnosti je pa njegovo delovanje pri «Kmetovalcu», «Domovini» in drugih listih, v katerih je objavil, kakor smo že rekli, neštete kmetijske spise. Ob priliki njegove upokojitve kot urednika «Kmetovalca« ga je imenoval občni zbor Kmetijske družbe 1. 1927. za častnega člana. 2e več let deluje kot predsednik druge največje naše kmetijske ustanove, Sadjarskega in vrtnarskega društva. Kot svoječasni dolgoletni načelnik podružnice Kmetijske družbe v Novem mestu je marljivo deloval v korist članov in povzdignil to podružnico med najdejavnejše na Dolenjskem. Kmetijskemu svetniku g. Rohrmanu izrekamo ob njegovem jubileju naše najiskrenejše čestitke z željo, da bi svoje znanje in obilne izkušnje še mnogo let v zadovoljstvu in zdravju posvečal našemu kmetijstvu. man, tajnik Rado Dernač, blagajnik Ivan Kovačič, odborniki: Miha Omerov, Jože Ogorevc, Franc Zorko, Ivan Glogovšek, Ivan Držanič, Matevž Ivanjšek, Franc Rodman, Ivan Petan, Jože Ger-jevič, Adam Držanič, Pavel Arnšek in Anton Dimič; nadzorni odbor: Jakob Dernač, Martin Držanič in Franc Keržan. Razveseljivo je dej- A RTI ČE. V nedeljo 17. aprila smo imeli v Ar-tičah ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD. Prisoten je bil tudi naš narodni poslanec g. Ivan Urek, ki nas je izčrpno poučil o gospodar- stvo, da so v organizaciji včlanjeni vsi, ki žele skein in političnem stanju naše države. Vsi zbo- dela in napredka naše lepe Jugoslavije. Le v vza-rovalci smo pazljivo sledili njegovim tehtnim jemnosti je moč in blagor naroda. Upamo, da izvajanjem. Izvoljen je bil naslednji odbor: pred- bodo izpregledali še oni, ki sedaj še od strani sednik Jože Molan, podpredsednik Martin Rož- gledajo naše delo. \ Nato: ' *Ježeš, kaj pa je Zinki ?> Po tnalu grede pripoveduje Nande: ♦Cajnar se je pripeljal in več gospodov z njim.* Ko pride na vrt, mu zastane beseda. Naglo odnese sestro v izbico in jo položi na posteljo. Tršar in Lipe zvesta grede, kaj je z Zinko. 1 «Pravijo, da ga je nekdo vrgel v brezdno*, hoče povedati Lipe, a se prestraši mrtvaško blede sestre. Cinclja prihiti za Domnom in vse začne begati po hiši, samo Tršar obstane kakor uklenjen na veznem pragu. Noben ud mu ne služi in le tega se boji, kdaj bodo zavpili, da Zinke ni več. Cinclja razgrinja dišave in kadila, mati nosi vodo, rjuhe in sveče, a ona le nepretrgano ukazuje, da ji štirje komaj sproti dona-žajo. Za hip je sama pri onesveščenki in zagleda skozi čipke pismo. Hlastno potegne, skrije k sebi in spet obuja dekle, ki se postopno zgane. ♦Dobro bo*. potolaži ženska Tršarico in brata gresta tolažit očeta. Mladenka pogleda, bega z očmi, kakor bi nikogar ne spoznala, a potlej se strese: «Cinclja!» Mati se križa, sklepa roke, moli in joka. medtem ko gostačka boža dekle, j. «Že veste?» se zgane Zinka. ♦Oh no, kako se je prestrašila*, omenja Cinclja napol proti gospodinji. ♦Je bolj mehkega zdravja, zato jo je tako prevzelo.* ♦Mislite?* šepeče mati. ♦Kakopak! Tako nenadno ne bi bila smela slišati o takšni nesreči! Kdo ji je le povedal?* Mati ne ve. Zinka molči. Spala bi in umrla. ♦ Zdaj ne bo nič več hudega*, meni Cinclja in začne kramljati s Tršarico. Zinka ju čuje kakor v polsnu, včasih pogleda in spet zamiži. «Vroče*, dahne čez nekoliko časa. Mati ji da vode, a gostačka odpre okno. Spodaj govora moški, ki se jim čez čas pridruži ženski glas. Minka je prišla in pripoveduje, da bodo Parapata raztelesili, ker nekaj sumijo. Zdravnik je bojda rekel, da ni to zgolj nesreča. Zinka široko odpre oči in Cinclja se zdrzne. cBi poklicali še k nam zdravnika, ko je že na vasi*, meni Tršar v okno. Mati pogleda hčer, a dekle odkima. ♦ Zinka noče*, pove Marta na dvorišče. cej zanimivosti iz omenjene dobe. * Črna knjiga mariborskih trgovcev. V Marii boru se je te dni pojavila čudna knjiga, ki je vzbudila precej ogorčenja v najširših slojih. Gre za tako zvano črno knjigo, v kateri so zapisani vsi dolžniki mariborskih trgovcev. Trgovci se zaJ govarjajo, da so bili prisiljeni seči po tem sredJ stvu, ker bi sicer sploh nikdar ne prišli do svo>« jega denarja. V knjigi se v uvodu navaja, da soa mariborski trgovci izgubili v zadnjih desetih letih nad 25 milijonov dinarjev, ker dolžniki svojih* obveznosti niso poravnali. Črna knjiga navaja' 1700 imen, torej okrog pet odstotkov maribor-j skega prebivalstva. Če se k temu prištejejo še rodbinski člani, se to število gotovo potroji, tako da imajo mariborski trgovci s črno piko ozna«ta prišli po naključju na cesto sestrici šestletna Anica in devetletna Rezikal Grozdinovi, ki sta hoteli na drugo stran. Rezika je, opazivša nevarnost, hotela potegniti mlajšo sestrico nazaj, a v tem trenutku je motocikel za-< vozil v Anico in jo na mestu ubil. Močno je po» škodovana tudi Rezika, ki so jo morali z avtoM prepeljati v bolnico. Smrtna nesreča otroka je vzbudila v vsej okolici splošno sočutje. Pri nesreči sta se pre« vrnila tudi vozača, ki pa se jima ni zgodilo niči hujšega, le vozilo se je pokvarilo. Stariši, pazite na otroke, a lastniki motornilj vozil bodite opreznejši! PRED ZANIMIVO RAZSTAVO SADNIH PIJAfc* V LAŠKEM. i Laško, maja. \ Obilna sadna letina minilega leta ni dalal samo mnogo žlahtnega sadja, temveč je omogo*1 čila tudi napravo dobre sadne pijače. Tako izvrst« nega sadjevca, kakor ga imamo letos, ne pomnijo pri nas. To je povsem umljivo, zakaj izdelovanje! prvovrstne sadne pijače zahteva posebnega stroij kovnega znanja, ki so si ga mnogi naši sadjarji!; pridobili po mnogih izkušnjah. Da imajo res iz* vrstno pijačo, bodo pokazali na razstavi 8. t. mi,,' v Laškem. j S pomočjo javne pokušnje sadjevca se bo raz*1 vila med sadjarji tekma, ki bo pokazala, v čemt še ta ali oni sadjar potrebuje izpopolnitve v tej stroki. V to svrho bo takoj po otvoritvi strokovno} predavanje o izdelovanju sadjevca. Razstavljeno bo na razstavi tudi kletarskoE orodje. Da bo razstava še popolnejša, bomo videlS na njej tudi brezalkoholno sadno pijačo. Obiskot« valcem razstave se bo tedaj nudila prilika, dobiti natančen pregled o pravilnem izkoriščanju sadjaj Želeti je, da bi dobro zamišljena razstava sad* jevca rodila obilne uspehe, zlasti kar se tiče pro* izvodnje sadnih pijač, ki smo ji doslej posvečali vsekakor premalo pozornosti. Razvila se bo na( razstavi gotovo tudi živahna kupčija, saj mno^ zanimanci povprašujejo po naši dobri kapljici. SMRT DEVETDESETLETNEGA SAMOUKA« \ Poljanska dolina, maja. | V četrtek 2. aprila je umrl na Kovskem vrhuf v visoki starosti 90 let stari Kožuh, Tine De* beljak. Kdo v dolini ni vedel za njegovo ime id^ za njegovo vzorno kmetijo) Bil je dolgo dobo svo* jega življenja gospodar velike kmetije, katero ja. dvignil na visoko stopnjo napredka, ker se jetj posluževal vseh novih iznajdb na polju umnegat gospodarstva. Pokojnik je šel leta 1873. na svetovno raz»j stavo na Dunaj, kjer je videl vsakovrstne kmetij^ ske naprave in stroje. Mož si je po vrnitvi takoj] nabavil mlatilnico, ki je bila prvi kmetijski stroj v Poljanski dolini. Nato si je kupil čistilnik zai žito, slamoreznico in drugo. Vse te stroje je ure* dil sam na pogon z motorji, katere ie vedno iztf popolnjeval. Da se je z vnemo ukvarjal tudi s sadjarstvom^ skoro ni treba omenjati. Pozneje kot preužitkatf je svet ob svoji lični hišici na bregu izpremenil v sadovnjak z najžlahtnejšim sadjem. Pa ne le v kmetijstvu, ampak tudi v razniK. obrtnih strokah, kolikor pridejo te prav pri kme* tijskem gospodarstvu, je bil mojster in si je prw dobil to ročnost s svojim trudom in svojo vztraj* nostjo. Celo godbene instrumente je izdeloval po-s! zimi in je znal prilično igrati na orgle iri klavir«! Mnogo se je ukvarjal naposled z ureditvijo ure,j da bi je ne bilo treba navijati. Iskal je torejj nekak «perpetuum mobile», kakor se pravi, kar! mu pa ni uspelo. Bil pa je popoln samouk. V šolo ni nikdar; hodil, vendar si je sam prisvojil najpotrebnejše« osnovnošolsko znanje. Z vs,y vuemo je prebirala poljudno pisane znanstvene knjige in časopise, med temi tudi «Domovino*. Veliko nagnenje je imel do kemijskih razprav. Njegov dom se nahaja visoko na hribu in je močno izpostavljen strelam. Da bi ga kolikor toliko zavaroval pred to nesrečo, je postavil pred hišo precej čez strehe segajoči strelovod — prvi .v dolini pred kmetsko hišo. Ko so bili pa s postavljanjem te naprave gotovi, je vzkliknil: «Hu-dič, zdaj pa le pluvaj noter, če hočeš.* p* Nekoč je romal k Sv, Krvi na Laškem, kjer so v prejšnjem stoletju še izganjali hudiča iz tako zvanih obsedenih ljudi. Iz radovednosti, kakor -je večkrat pripovedoval, dp bi videl sam te "nesmiselne reči, se je nekega leta z nekaj sosedi podal v ta kraj, ki je bil tedaj še sloveča božja pot. Ko je hodil s sopotniki okrog in opazoval početje izganjanja, so vsi drugi tiščali robce na pusta, zakaj mislili so, da izgnani hudič takoj skoči v tistega, ki ne tišči ust, zaprtih z robcem. , Tedaj ga je opozoril eden sosedov na to, naj trdno drži robec na usta. «Ni hudič, da bi prišel "skozi pipin ustnik noter», ga je zavrnil mož in ' dalje mirno vlekel pipo. p: Ce je prišel pokojnik med ljudi ob nedeljah in praznikih, jim je z vso vnemo razkladal nove '. iznajdbe in pridobitve napredka. ^ Pred nekaj leti mu je močno opešal vid. Najhuje mu je bilo, ker ni mogel več brati. Zato se je razveselil vsakega človeka, ki ga je obiskal, in je vsakega silno rad izpraševal o dogodkih na svetu. Zadnji dve leti je vidno hiral duševno in telesno, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Na njegovem domu gospodari že njegov vnuk. Kakor ■ oče, tako so bili tudi njegovi sinovi napredni kmetski gospodarji. Le njegov najstarejši sin se je posvetil tehniki in je danes že upokojen. Pokojnemu Debeljaku bodi ohranjen blag spomin! "1NSKA RAZSTAVA V PTUJU IN IZLETI V HALOZE. Ptuj, maja. Objavili smo že, da bo od 8. do 10. t. m. IT. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom 'iv Ptuju. Ob tej priliki bodo poučni izleti v vinorodne Haloze po naslednjem programu: j V nedeljo 8. t. m. po otvoritvi razstave ob 13. sestanek pred razstavnim prostorom (Društvenim domom) za izlet v Srednje Haloze, in sicer k Sv. Vidu ob Dravi, Sv. Andražu v Halozah, na ;Veliki Okič, k Sv. Barbari v Halozah, v Bori ob .Dravi in nazaj v Ptuj ob 18. Enourni odmor na lepi razgledni točki na Velikem Okiču pri Žeraku. 1— V ponedeljek 9. t. m. glavni izlet v Gornje Haloze, in sicer ob 13. sestanek pred Društvenim domom. Iz Ptuja na Ptujsko goro. Odmor pol ure za ogled kraja in krasne gotske cerkve. Potem yv Slape in preko Dravinje v Lipno in so grebenu na Št. Janž v Gornjih Halozah. Tam enourni od-'Jnor. Nato v Doleno in od tam v Podlehnik, kjer bo ogled kletarstva Štajerske hranilnice v eno-nrnem odmoru in potem v Ptuj okoli 19. Omni-bus vozi povsod, le od Slap do Dolene bo treba iti peš dve uri. — V torek 10. t. m. enak izlet kakor v nedeljo preko Okiča v Srednje Haloze. ! Kdor se želi izletov udeležiti, naj to javi podružnici Vinarskega društva v Ptuju vsaj do 5. t m. ŽIVINA ŽRTEV POŽARA. Velika Nedelja, maja. Posestnika Jožefa Horvata je zadela grozna jiesreča. V torek 26. aprila ponoči ob pol 23. uri, je Horvatove, ki so vsi spali, naenkrat nekdo začel klicati, da jim gorita skedenj in hlev, ki sta bila krita s slamo. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje nemogoče, vendar se je gasilcem posrečilo, da so omejili požar in obvarovali stanovanjsko poslopje, stoječe tik govejih hlevov in k sreči krito z opeko. Ogenj se je tako hitro razširil po vsem gospodarskem poslopju, da ni bilo mogoče rešiti živino, ki je strašno tulila v plamenih. Zgorele so tri krave, več kokoši in svinje, od katerih je gospodar rešil le eno in pa pujske. Pri reševanju se je gospodar tako nevarno opekel, da so ga morali prepeljati v ormoško bolnišnico. Horvatovi trpe ogromno škodo. Ogenj je bil, kakor kaže, podtaknjen. Veliko-nedeljski orožniki z vnemo iščejo požigalca. Nakup motorne brizgalne v Murski Soboti. Na svoji zadnji seji je občinski odbor veleobčine Murske Sobote sklenil nakup motorne brizgalne in avtomobila za gasilce. Blagoslovitev nove motorne brizgalne bo združena s proslavo 501etnice gasilnega društva. SMRT WESTFALSKEGA ROJAKA. D o r t m u n d - E v i n g, maja. Tukaj je preminil po dolgi bolezni 22. aprila g. Tomaž Regulj, star 52 let. Zapustil je ženo in štiri otročiče, stare od 4 do 13 let. Pokojnik, ki se je rodil v Motniku leta 1880., je bil dolgo let član Jugoslovenskega delavskega podpornega društva v Evingu in vnet čitatelj «Domovine». Na zadnji poti ga je spremljala velika množica slovenskih rojakov in drugih znancev. Zastopano je bilo tudi društvo po številnih članih in godba mu je zaigrala žalostinko. Naj bo vrlemu možu lahka tuja zemlja! Žalujoči ženi in otročičem naše sožalje ! AMERIŠKO PISMO. Pittsburgh, aprila. Dovolite mi, da malo opišem pittsburško naselbino in razmere, v katerih se nahajamo. Pittsburgh je bil nekdaj zaradi svoje železne industrije sloveče mesto, a danes je skoro brez dima. Prej smo ga imenovali dimno mesto, a danes se redko pokadi iz tovarniškega dimnika. V zadnjih letih so se razmere tako izpreme-nile, da ni dima, ne dela in ne zaslužka za vsakdanji kruh. Na tisoče slovenskih rojakov si je nekdaj delalo tu lep denar, si postavilo svoje cerkve, šole, narodne in lastne domove in si ustanovilo društva. Danes je vse to v rokah usode. Ne vemo, ali bomo mogli še naprej zdržati. Naši otroci hodijo tu v šolo in se amerikanizi-rajo. Edino, kar jim še kolikor toliko drži zavest slovenskega rodu, so naše organizacije, katerih imamo precej. Dne 6. junija se bo začel zbor SSPZ (Slovenske svobodomiselne podporne zveze), katere sedež je v Chicagu. Zborovanje bo v Slovenskem domu v Pittsburghu. Čeprav ta zveza ni najstarejša in največja, je vendar izredno delavna. Nam, ki smo njeni pittsburški člani, bo v največjo čast, da dostojno sprejmemo njene odposlance iz vseh naselbin Zedinjenih držav. Zbor bo reševal važna vprašanja. Dne 31. marca smo imeli lepo zabavo v Slovenskemu domu. G. Anton Grdina iz Clevelanda nam je kazal slike iz Jugoslavije. Videli smo kraje iz svoje ljube nam domovine, tako Ljubljano, Beograd, Zagreb, Karlovac, Metliko, Črnomelj, Semič, Novo mesto, Ribnico, koroške in štajerske kraje in morje. Videli smo orače, kosce, žanjice, klepalce, mline, cerkve, spomenike, grobišča, kamnolome, mostove, voličke pri plugu, kopače in vinograde, pa tudi pivnice, ki jih tu ne smemo imeti. Želimo, naj nas g. Grdina spet obišče z novimi slikami, katere pričakuje iz Jugoslavije. Naši otroci, ki so videli te lepe slike, so bili navdušeni, češ, da smo mi starši prišli iz divne dežele. Tako prikazovanje slik je res prav poučno za našo mladino, ki sicer drugače nima prilike spoznavati lepote jugoslovenske zemlje. Kako vzgajamo kapusnice Izkušnja nas uči: če imamo dobre sadike kapusnic (zelje, ohrovt, cvetača, kolerabice itd.), pridelamo lepo in veliko zelenjavo. Le iz zdravih, krepkobujnih in hitro vzraslih sadik dosežemo popoln pridelek. Mnogi gojitelji mislijo, da se krepke sadike vzgoje z obilnim gnojenjem in zalivanjem; vendar je to zelo napačno, ker na ta način dobimo sadike, ki so tako rekoč umetno vzgojene. Vsled tega so zelo občutljive pri pre-sajenju in bolj dovzetne za razne bolezni in za-jedavce. Dobra sadika naj ima stebelce močno, v debelosti precej debele pletilke ali tenkega svinčnika, vendar pa še mehko, ne olesenelo. Da pa dosežemo take sadike, je treba predvsem prav redko sejati, in sicer sejemo v male jarke in ne kar vprek. Gredica, na katero sejemo seme kapusnic, naj ne bo sveže gnojena, ampak le globoko prekopana. Prekopljemo in vsejemo pa po možnosti že v jeseni; ker posebno zgodnjih vrst ne moremo dosti zgodaj vsejati. Pa če zgodaj sejemo, kapusnicam tudi tako ne škoduje vrtna bolha, ker vzkali seme še, ko je vlažnohladno vreme, ki ne prija temu mrčesu. Pri poznih vrstah pa je treba več pažnje. Prezgodnja setev te vrste da rane sadike in pridelek prezgodaj. Tak pridelek pa se ne drži rad v zimskih shrambah. Ako primešamo zemlji, kamor vsejemo seme kapusnic, nekaj šote ali kompostnice, ne bo seme samo hitreje vzklilo, ampok ima to tudi pri presajanju svojo prednost: sodik se vse bolj drži zemlja, in rast vsled presajanja ne zaostane. To je velika pridobitev, ker so v tem času, ko presajamo, kapusnice bolj občutljive in dovzetne za razne škodljivce. Za kuhinjo Goveje srce v omaki. Goveje srce dobro operi, prereži in ga pristavi. Mora se kuhati s precej vode. Posoli ga, prideni zrezano čebulo, nekaj zrn popra, lavorjev list in malo dišave. Ko je srce mehko in kuhano, ga daj na desko in zreži na kocke. V kožici napravi bolj svetlo prežganje; to prežganje zalij potem s precejeno juho od srca, ki jo še malo okisaj z limonovim i>okom. Nato stresi srce zraven in ga še deset minut kuhaj. Preden pa daš srce na mizo, primešaj še eno drobno zrezano kumarico. Jagnjetina v omaki. Poldrugo kilo jagnjetine (pleče, vrat, prsa) zreži na približno dva prsta široke kose. V kožici razbeli drobno zrezane slanine in na njej prepraži eno drobno zrezano čebulo. Nato stresi pripravljeno meso v kožico in ga dobro opeci na vseh straneh. Ko je meso lepo rjavo prepečeno, poberi koščke mesa iz kožice in jih deni v toplo skledo, pokrij in postavi na toplo. Na masti pa napravi iz dveh žlic moke prežganje, ga zalij z juho ali vodo, osoli, prideni malo dišave, en lavorjev list, malo česna, kocko sladkorja in malo popra. Ko je omaka četrt ure po-vrela, jo pretlači skozi sito za meso. Tako prirejeno meso daj na mizo. Telečja prsa v omaki. Kilo telečjih prs operi in zreži na kose. V kožici razbeli mast in prepraži eno drobno zrezano čebulo, malo česna in meso. Nato osoli, potresi po mesu žlico moke in mešaj toliko časa, da moka in meso porumenita, potem zalij s čašo belega vina, malo juhe ali pa vode in dodaj še dve žlici paradižnikove mezge in pokrito duši tako dolgo, da postane meso mehko. V drugem loncu pa skuhaj drobno zreza-nega korenčka, zelene, krompirja in osminko kile zluščenega graha. Ko sta meso in zelenjava kuhana, zelenjavo odcedi, stresi k mesu, po potrebi še malo zalij, okisaj z limonovim sokom in vse skupaj duši še deset minut. Nato daj meso na mizo z dušenim rižem. Kako so v starih časih tolmačili potrese Zadnja leta so potresi zelo pogosti in tudi mnogi ognjeniki, ki so že dolgo mirovali, so se začeli znova oglašati. Marsikoga utegne zanimati, kaj so mislili stari narodi o pustošenju ognjenikov in o potresih. Kakor mnoge druge naravne pojave so si razlagali tudi potrese in bljuvanja ognjenikov kot posledico jeze hudobnih duhov in bogov. Nadnaravnim silam so pripisovali prirodne nezgode celo modrijani in pesniki. Tako je v 17. stoletju neki učenjak dokazoval, da se trese zemlja zato, ker tolče angel osvete po zraku. Neki Švicar je pa v svoji globoki pobožnosti pripisoval potres ogromnemu pregrešnemu močeradu. Takih razlag potresa bi lahko navedli nebroj. V stari Ahaji in po zapadni obali Male Azije je tresel zemljo bog morja Pozejdon, pri severnoameriških Indijancih ogromna želva, pri južnoameriških narodih pa kit. Stare japonske pravljice pripovedujejo o velikem pajku. Pri Kašinu, dobrih 90 km od Tokia, kažejo še sedaj skalo, ki je baje ostanek tega ostudnega nestvora. Ta ogromni pajek je bil po mnenju starih Japoncev tista nadnaravna sila, ki je tresh zemljo. V Indiji so pripisovali potres ogromnemu krtu, mohamedanski narodi pa so bili prepričani, da trese zemljo slon. Zelo čudne nazore imajo prebivalci Kamčatke, ki verujejo v boga Tuila, ki se hrani baje s snegom in ledom. Če mu zmanjka snega in ledu, prilomasti s svojega prestola v notranjosti zemlje na površino s svojimi psi, ki imajo na sebi toliko uši in bolh, da se morajo neprestano praskati. Tako nastane potres. V Skandinaviji so verovali stari narodi v boga Lokija. To je bil med maliki severnih narodov zelo čuden mož. Ubil je svojega brata in nihče ne ve zakaj. Ker pa tudi bogovi niso imeli pravice ubijanja, je moral Loki svoj zločin odsedeti. Razjarjeni poglavar bogov ga je prikoval k skali in strupena kača mu je več sa brizgala svoj sok v obraz. To je silno peklo razvajenega boga, ki je bil vajen samo dobre hrane. Lahko si torej mislimo, kako se je siromak počutil na skali. K sreči je bil bistroumen in znal si je pomagati iz škripcev. Svoji dobri zakonski polovici je kratkomalo naročil, naj prestreza v skledo ves strup, namenjen njegovemu obrazu. Zgodilo se je po njegovi volji, toda ko je Lokijeva žena s polno skledo za trenotek odskočila, da bi posodo izpraznila, je brizgnil plazilec nesrečnemu bogu v obraz vso zalogo strupenega soka. Ubogi Loki se je obupno zvijal in premetaval in tako je nastal potres. Starogrški modrijani so si pa razlagali potres nekoliko bolj naravno. Tales je mislil, da ima zemlja obliko kolobarja, ki plava na vodi. Po njegovem mnenju je povzročala potrese podzemska voda, ki je prodirala na površino nekako tako, kakor prodira skozi razpoke v potapljajoči se parnik. Talesov učenec Anaksimander je videl pravzrok potresa v prodiranju zraka ob času suše v zemske plasti. Menjavanje suhega in deževnega vremena je povzročalo potrese. Anaksa-goras si je razlagal potres z nekako plimo in oseko zraka pod zemljo. To so torej prvi poskusi pojasniti potres iz naravne poti. Stari Rimljan Lukrecij Kar je imel tem modernim nazorom zelo sorodno naziranje. Nero-nov zdravnik Seneka je trdil, da nastane potres na ta način, da uhajajo iz notranjosti zemlje plini. Ker so nastajali potresi vedno na gotovih krajih, je mislil, da so pod dotičnimi kraji votline, polne plinov. Iz tega je sklepal, da v Egiptu zato nikoli ni potresa, ker je tam nanosila zemljo reka Nil. V njegovem naziranju je važna ugotovitev, da zadene potres vedno ene in iste kraje in da nikoli ne pustoši samovoljno. Seneka je bil torej prvi učenjak, ki je ugotovil, da so taki kraji na zemlji. X Rumena republika Daljnega vihoda. Neki ameriški časopis prinaša zanimive podatke o Kitajski in Kitajcih. Kitajska je ogromna država, ki pokriva štirinajstino vse kopne zemlje na svetu. Prebivalstvo Kitajske šteje 450 milijonov duš: skoro četrtino vseh ljudi na svetu. Deli se Kitajska v pravo Kitajsko, Mandžurijo, Tibet in kitajski Turkestan. Po jeziku in narodnih običajih je vsaka navedenih pokrajin ločena narodna celota. Kljub tej ogromni površini in obljudenosti ima Kitajska samo okoli 9000 km železnic, torej manj kakor Jugoslavija. Po morju in po rekah pa je mogoč promet z vsemi važnejšimi kitajskimi središči. Jangcekiang, ogromni kitajski vele tok, je ploven v dolžini 1000 km tudi za prekomorske parnike, 500 km dalje pa lahko vozijo vse rečne ladje. Zgodovinski razvoj Kitajske je znan že od leta 2500. pred Kristom. Kitajska je tako doživela in preživela razvoj in propast Babiloncev in Kal-dejcev. Čeprav je splošna kitajska prosvetljenost na nizki stopnji, so vendar Kitajci poznali že pred davnimi stoletji razne izume, ki so se nam posrečili šele v novejšem času. Izdelovanje porcelana je tudi kitajska iznajdba. Mimo tega je dala Kitajska svetu svilo in čaj. Veliki kitajski zid, to čudo svetovnega stavbarstva, se je pričel graditi že 200 let pred rojstvom Knstovim. Krščanstvo je prodrlo do Kitajcev že zelo zgodaj. Po zanesljivih podatkih je obstajala tam krščanska cerkev že v sedmem stoletju, ohraniti se pa ni mogla. Pokristjanjevanje posameznikov se je pričelo šele v dobi modernih misijonov, prvi pekinški škof je pa bil imenovan že leta 1307. Sedaj je na Kitajskem več milijonov kristjanov, od teh dva in pol milijona katoličanov. X Mož z 260 nevestami. Poseben mojster v varanju lahkovernih žensk je češki zavarovalni potnik Emanuel Tuma, ki si je zbral kar 260 nevest. Tuma je objavljal v listih oglase, v katerih je ponujal roko lepim, mladim in premožnim ženskam. Izdajal se je za inženjerja ali visokega uradnika. Časi so slabi, pa je na oglase odgovorilo kar 260 žensk. Med njimi so bile tudi poročene žene, ki so izjavile, da se takoj ločijo, če se zanje odloči. Tuma je pregledoval vso to kopo ponudb in slik, ki so bile seveda tudi priložene, | pa se ni mogel odločiti za nobeno, zato se je odločil za vse. Odpisal je vsem, obiskoval vse po vrsti, kakor ga je pač pot prinesla sem ali tja, živel povsod dobro in veselo in si, kjer se je le dalo, izposodil tudi nekaj za nadaljnjo pot do druge neveste. Ta posojila so dosegla pri nekaterih nič manj kakor do 10.C00 češkoslovaških kron. Te dni pa ga je doletela končna usoda vseh sleparskih pustolovcev. Ko je v Hodoninu zopet obiskal neko svojo «nevesto>, od katere je bil že prejel-2000 češkoslovaških kron na račun bodoče zakonske sreče, in jo poprosil za nadaljnjo naklonjenost, je nevesta postala nezaupljiva. Povedala je zadevo svojim sorodnikom, ti pa so jo obesili na nos orožnikom, ki so se takoj pričeli zanimati za tajinstvenega ženina. Našli so ga, ko je zapuščal hišo druge žrtve s polno denarnico lepih bankovcev in ga aretirali. Sedaj čaka Tuma v Brnu na plačilo za svoje pustolovščine. Usodno za možaka je, da so našli v njegovem stanovanju seznam vseh 260 lahkovernih nevest. Češki listi se sedaj zanimajo, ali bo povabilo sodišče h glavni razpravi vseh 260 Tumovih nevest. Če jih ■bo in če bodo prišle, bo pogled na to lepo četo vsekakor zelo zanimiv. X Praznoverje in obleka obešencev. Smrt na vešalih je bila že od nekdaj za zločince najsra-motnejša kazen. Prvotno so bila vešala napravljena tako, da je stal obsojenec na lestvici in ga je krvnik pahnil z nje. V nekaterih državah so obešali zločince tudi z glavo navzdol, kar je bila seveda še hujša kazen. Včasih so ostali obešenci na vešalih po več let in pogled na viseče okostnjake je bil strahoten. One obsojence, ki so morali viseti zelo dolgo, so po smrtni kazni obesili še na verige, ker bi se bili z vrvi sneli, ko bi začelo odpadati z njih meso. Puščanje obešencev na vešalih do razkroja trupla je bilo v Evropi povsod v navadi. V starih listinah imamo še polno dokazov, da so praznoverni ljudje obe- ako še danes pišete po novi, veliki, ilustrirani cenik trgovskega doma Stermecki, kjer lahko kupite elegantne klobuke in čepice, moderne srajce in kravate, fine naramnice, žepne robce in nogavice za tako mal denar, da boste s svojimi dohodki krasno izhajali, poleg tega pa boste vedno elegantno oblečeni. Trgovski dom STERMECKI CEUE št. 97 Veliki, novi cenik zastonj! / šence ponoči odnašali, ker so bili prepričani, da se da z njihovo obleko, z vrvjo in s poedinimti deli telesa čarati. Tudi les vešal samih je imef baje čarobno moč. Obleko obešencev so kradlž celo krvniki in njihovi pomočniki, ki so jo drago prodajali praznovernim ljudem. Leta 1584. so i mučenjem prisilili krvnika v Taboru na Češkem,1' da je priznal, da je porezal blizu Brna mnogimi obešencem na kol nataknjene prste. Okrog vešalf in morišč vobče so se pletle že v pradavnih časili strahotne vesti, ki so zašle često tudi v tisk in narodne popevke. i X Mučilni stol za dolžnike. V Washingtonu imajo razstavo, ki jo ljudje v trumah posečajO1.1 V njej so na ogled razna mučila, med drugimi tudi stol za dolžnike, ki je pred tri sto leti služil svojemu namenu. Kdor ni mogel plačati svojih* dolgov, fo ga posadili na ta stol. Čim je dolžnik sedel, so ga prijele železne klešče in ga tiščalej' da se ni mogel geniti. Upniki so lahko hodili mimo njega in smeli so ga polivati z vrelo vod kladki, masiranje,j drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali bol; nih živali, o ranat ter kaj je storiti i raznih slučajih nagle obolesti, k' pri poškodovanj rogov, poškodbik pita in zakovanj pri prišču me (L parklji, opeklini?? streli, zlomu kostli zvitju, izčlenjenjti} izpadu porodnic« in maternice, izpadu danke, vnetji vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved ii ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ne; varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanji s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škod« pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo, Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36>-50, se naroči v knjigarni Tiskovne zadruge? v Ljubljani Selenburgova ulica sit. 3 Izdaja za konzorcij «Domoviue» Adolf Rib nikar. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,