Nissan UGODNA PRODAJA TERVOLA Plače na uzde !i9. r v F C i^- t f I I. i /1^ •• /W?17OX HORVAT v Ljubljani že tretji dan zaseda državni zbor IZ ZIME V ZIMO Sprejeli zavrnjene zakone SAtOJ POM&TVA Zgodbe Ružka 104, teT (062) 102 616J S str. 4 PC3l_JCX3PBKnBA t^lSKONT^^ M.Sobota Slomškova 8 7610 ut;oo/vf efwe I zdravstveno varstvo zavarovanje. LUDVIK KOVAČ Paket paprike, 6 Ob koncu tedna bo ponedeljek, VREME nedelja PERTOMERX, d. o. o. 'it« ■l To zmote le UH pristave ^emščak 2. marec, torek, Neža 3. marec, sreda, Marina in zaposlovanje, zakon o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo, zakon o plačah sodnikov ustavnega sodišča ter zakon o sodniških pla- j UGODNA PRODAJA - TEGOLA CANADESE - verige m motorne žage - ves gradbeni material - umetna gnojila, krmila - akumulatorji, motoma olja in armaturne mreže IV A Vse za spomladanska dela v vinogradih in sadovnjakih! 28, februar, Roman sunny vas čaka l :, h i Prehileli so jo, vlado kajpak, in sprejem njenega interveni-nega zakona za plače. S tem da so se uspeti dogovoriti sindikati v imenu delojemalcev in gospodarska ter obrtna zbornica v imenu delodajalcev, so jo tudi potisnili v kot. Česa takega doslej nismo bili vajeni, gospodarska zbornica se je namreč prej uspela dogovoriti z vlado in skoraj vedno je Z eno nogo stala bolj na vladnem kot sindikalnem bregu, sedaj pa je uspela skleniti tak dogovor, katerega si - že zaradi tega, ker je dogovor in ne zakonska prisila - lahko šteje za uspeh, in ki ji daje večjo »neformalno pravico*, da je kritična do vlade in njenih ukrepov, njene kritične besede pa tmajo kar nekaj skupnih točk s sindikalnimi. Tudi sindikati so ob tem dogovoru in podpisu strnili svoje vrste in prvič nastopili z iste strani miz,e. Skupaj so povedali, da ni problem samo v plačah zaposlenih, ki jih le-ti dobijo v kuverti ali na svoj račun, ampak v tem, da je država predraga, da bi vlada morala najprej disciplinirati svoje vrste in znižati javno porabo, saj v primerjavi z gospodarsko rastjo in proizvodnjo troši mnogo preveč, vse skupaj pa bremeni ceno dela. Šest sindikatov ter gospodarska in obrtna zbornica so podpisali dopolnilo k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, in sicer da se ho izhodiščna plača v naslednjih petih mesecih zviševala v skladu z eskaiacijsko lestvico, če pa bo mesečna inflacija nižja od treh odstotkov, se ne bodo povišata. Tudi plače v negospodarstvu naj ne bi raste hitreje kot v gospodarstvu. Dogovorili so se tudi za najnižjo izhodiščno bruto plačo, ki naj bi bila nekaj čez petintrideset tisočakov, naj vat ja pa nekaj čez sto. k oblačno s padavinami, v nižinah kot dež. Vestnikov koledar 25. februar, četrtek, Taras 26. februar, petek, Matilda 27, februar, sobota, Gabriel trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 POSLOVALNICA AGROSHOP Brezovci 34 tel,: (069) 45530 Prešernova 1, tel. (062) 22228! ULON nmiu, MMHi 1. marec, Albin i f- .1 Paket vložene zelenjave, 12 kosov, Eta, 1.078,70 SIT Kompoti, 6 X 680 g, Eta, 661,20 SIT Kumarice, 6 x 650 g, Eta. 501,10 SIT Barcaffe v zrnju, 1 kg, Droga, 605,10 SIT Pralni prašek Wels8e rlese, 3 kg, 219,70 SIT P MiBka Sohota, 25. tetiniaiia 1893 • Lelo Xl» » Št. II» Caa 75 SIT Morda pa je kljub vsemu tak dogovor povšeči tudi vladi, saj je sam minister Kračun izjavil, da priznavajo in vedo za prednosti dogovora in partnerstva pred interventnim zakonom ati vladno prisilo. Vlada je takrat, ko je predlagala interventni zakon za ustavitev rasti plač in stagnacijo v realnem smislu - kot se najprimerneje reče zamrznitvi plač na januarski ravni -, gotovo morala imeti vsaj kanček slabe vesti. Zakonsko poseganja v plače se je namreč do sedaj vedno izjalovilo in ob omejevanju plač se je »opekla« že tudi Peterletova vlada. Sicer pa pustimo to, kakšna je bila ali Se bo »visoka kombinatorika« v prestolnici in kaj ima kdo pod mizo. Njihovi dogovori so namreč daleč od vsakdanjosti in kakorkoli obračamo, ne vlada ne gospodarska zbornica niti sindikati nimajo denarja, da bi zaposlenim, na primer v Muri ali drugem podjetju, pa zaposlenim v zasebni delavnici polnili plačilne kuverte po sprejetem dogovoru. Lahko sklenejo še tak dogovor in se sporazumejo o taki in drugačni plači, pa vendar ne bodo mogli z njimi povsem ukalupiti ati določiti realnosti življenja, tudi pri plačah ne. Še tako »visoka strokovnost« s strani politikov o plačah mora priznati, da je tudi za plače najprej treba zaslužiti. Vprašanje plač pa je pri nas postalo predvsem politično vprašanje. Zategovanje pasu po dogovoru pa tudi nikoli ne bo in ne more pomenili, da ga bodo zategovali vsi. Obveznost iz dogovora je vedno lahko veljavna samo za skupino, nikakor ne za vse vzporedne poti, takšne in drugačne, tudi zakonske. Ce se spomnimo samo poslancev in njihovih plač, zanje zategovanje ne pride v poštev, ker imajo svojo vzporednico. Sami so jo potegniti, saj so si plače uredili prav po evropsko - res sicer, da so jih nekoliko oklestili zaradi javnega pritiska. Zanje zamrznitev plač, ki jo predvideva vlada, prav gotovo ne pride v poštev. Cah in drugih prejemkih so sprejeli brez razprave, po nekaterih nasprotujočih si mnenjih pa so sprejeli tudi zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Več zanimanja med poslanci pa je vzbujalo včerajšnje in današnje zasedanje, vendar zaradi zaključka redakcije o njem ne moremo poročati, V ospredju so bili seveda nekateri vladni predlogi, predvsem tisti, ki naj bi zadržali rast plač, pokojnin in drugih prejemkov. Ce je sprva kazalo, da se stališča sindikatov in gospodarske zbornice ter vlade razhajajo, kaže, da jim bo le uspelo najti skupni jezik, dokončno usodo naših plač pa so seveda prepustili posiancem, ki pa so za svoje plače poskrbeli že pred tem. Čeprav bi lahko zapisali, da je vsaj za zdaj delo državnega zbora kakovostnejše od prejšnjih treh zborov, ko je Često prihajalo do najrazličnejših blokad, pa se še vseeno kaže, da Se nismo osvojili celotne lekciie politične kulture, da nam torej pri tem Se manjka zrelostni izpit. Pregovor fie konec svečana burja pometa, se dobra letina obeta. ftumarleft, 2.300 g. Droga, 277,40 SIT DžuveČ, 440 g, Agromerkur, 79,40 SIT ■ I naložili obilico dela. Prvi dan zasedanja je mini! brez kakSnih posebnih zapletov, saj je državni zbor ta dan imenoval kar 21 komisij in odborov, določil 5 novih kandidatov, ki bodo opravljali funkcijo poslanca (zaradi nezdružljivosti ministrske in poslanske ■ I 200 g, 158,10 SIT pesa, 700 g. Droga, 71,00 SIT -- j X 720 g, Eta, 612,40 SIT Paket vložene zelenjave, 6 kosov, Ela 515 SIT ■ * J -J rAfrfebcM 51;^« Vrbovec. Če zaenannst novega slovenskega parlamenta ne bo pojenjala, potem nam zakonov, odlokov in drugih aktov res ne ho primanjkovalo. S sklicem 4. seje državnega zbora je dnevni red predvideval 38 točk, vendar so ga ob sprejemanju dopolnili in razširili krepko čez 40 točk. Nasploh so usklajevanju dnevnega reda namenili kar celotno torkovo dopoldansko zasedanje in če k temu dodamo, da nekatere točke dnevnega reda vsebujejo Še po nekaj podtočk, potem so si poslanci za tokratno tridnevno zasedanje funkcije), tudi tokrat pa jim že tretjič 111 uspelo izvoliti tretjega podpredsednika državnega zbora. Potem, ko že na prejšnji seji nobenemu od treh kandidatov tudi po tretjem krogu glasovanja ni uspelo dobiti potrebne večine (46 glasov), je tokrat na listi kandidatov za podpredsedniško funkcijo bil le dr. Vladimir Topler iz stranke Zelenih, vendar mu je bilo 43 glasov, ki jih je dobil na tajnem glasovanju, premalo za izvolitev. V torek so se poslanci državnega zbora ponovno odločali tudi o pe-' tih zakonih, ki so jih sprejeli že na prejšnji seji, vendar jim je državni svet dal suspenzivni veto. Zakon o spremembah zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko l^i • • \ Nf t*L I 1 1’ ® Ti M stran 2 vestnik, 25. februarja 1^ aktualno okoli nas I PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan Kučan je sprejel hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Miljenka Žagarja, ki mu je izročil pismo hrvaškega predsednika Franja Tu-dmana s predlogom za krepitev sodelovanja med državama, predvsem gospodarskega. Tudman predlaga ustanovitev dveh dvostranskih odborov. ■ LJUBLJANA - Veleposlanik Republike Albanije Napoleon Dhmiter Roshi je izročil poverilna pisma predsedniku RS Milanu Kučanu. Ob tej priložnosti je albanski veleposlanik ponovil povabilo albanskega predsednika Salija Berisha, naj Milan Kočan obišče Albanijo. ■ CELJE - Nemški veleposlanik Gunter Setbert se je pogovar; jal o konkretnih poslih s celjskimi gospodarstveniki. Zlatarni Celje pa je obljubil, da jo bo priporočil za sprejem v zvezo vseh evropskih izdelovalcev, trgovcev, veletrgovcev in detajlistov. LJUBLJANA - Državni svet je obravnaval deset zakonov in izrazil številne načelne in konkretne pripombe, ki jih bodo morali upoštevati poslanci državnega zbora. Med drugim podpirajo sprejetje celostnega in sistemsko zasnovanega zakona o varstvu okolja ob upoštevanju gmotnih možnosti. ■ LJUBLJANA - Namestnik ruskega ministra za gospodarske odnose s tujino Vladimir Rabutjažev in sekretarka v slovenskem ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar sta podpisala meddržavni sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju. Podpisali so tudi listini o ustanovitvi medvladne komisije za trgovinsko, gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje . ■ LJUBLJANA - Generalna skupščina mednarodne Helsinške federacije za Človekove pravice je imela v Cankarjevem domu tridnevni redni letni sestanek. Udeležilo se ga je približno 40 predstavnikov iz 24 držav članic in opazovalk. Proučili so delovne načrte in probleme, ki se pojavljajo pri delu te organizacije. ■ LJUBLJANA - Potem ko je ministrstvo za znanost in tehnologijo predstavilo izhodišča in usmeritve nacionalnega raziskovalnega programa, so v Cankarjevem domu javno predstavili projekt Nacionalni program kakovosti Republike Slovenije. Projekt je sedem mesecev pripravljalo 150 strokovnjakov in znanstvenikov. ■ Obisk, ki ni le to! Prvi uradni obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana v Vatikanu je vzbudil precejšnjo pozornost svetovne javnosti. Ne le zato, ker je šlo za prvi obisk našega državnika v tujini po njegovi izvolitvi, ampak predvsem zato, ker ga je pot zanesla ravno k Svetemu sedežu. Gre za papeški državni teritorij v zahodnem delu Rima, ki obsega komajda 0,44 kvadratnega kilometra z okrog tisoč prebivalci in je ena najmanjših držav na svetu. Italija je papeževo suverenost priznala leta 1929 z lateransko pogodbo, vatikansko mesto pa je bilo razglašeno za stalno nevtralno območje. Ustavni zakon iz leta 1929 razglaša Vatikan^ sko mesto za državo. V tem smislu ima Vatikan gotovo zelo pomembno vlogo. v preteklosti smo bili že večkrat priče, kako je vatikanska diplomacija prestopila meje tradicionalno zadržane politike cerkvene države. To se je pokazalo zlasti pri iskanju možnosti za ohranitev miru na svetu in odpravljanje številnih kriznih žarišč. Tako je bilo tudi glede vojne na tleh nekdanje Jugoslavije, ko so med prvimi opozorili na grozečo nevarnost srbske agresivne politike in etnično čiščenje, ki se je žal razvilo v največjo balkansko tragedijo z neslutenimi posledicami, NajhujSa možna politična in moralna kriza se je ra- zrasla v ogromne razsežnosti, ki ji za zdaj ni videti pravega konca. Poziv papeža k miru v Bosni in Hercegovini Se ni dal dovolj otipljivih rezultatov, toda vendarle tli upanje, da bo v temnem predoru možno najti pravi izhod iz sedanjega labirinta. Sicer pa ni brez pomena dejstvo, daje Vatikan med prvimi priznal suverenost Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine in jih tudi uradno priznal. Pri tem je bil Vatikan celo korak pred nekaterimi velikimi državami, ki sprva sploh niso kazale naklonjenosti, da' bi se lahko nekdanja skupna država Jugoslavija razdelila v več svobodnih in neodvisnih držav. V tem je nedvomno daljnovidnost Svetega sedeža na čelu s papežem Janezom Pavlom II.. ki je vseskozi kazal veliko naklonjenost do Slovenije in Slovencev pri'snovanju njihove lepše prihodnosti. V tej luči je obisk Milana Kučana pri papežu pomemben, saj ne gre le za formalno simboliko tesne povezave posvetne in cerkvene oblasti, ko je v ospredju reševanje žgoče svetovne problematike, ampak tudi za priznanje pravilne usmeritve politike, ki si je že doslej pridobila neskrite simpatije v mednarodnih krogih. Republika Slovenija danes v ninogočem priteguje pozornost mednarodne skupnosti z značilno politično in institucionalno podobo, do česar pa ni prišla nepripravljena. Izbiro, ki ■^Iz Zagreba pise'^ PO SVETU ■ BR.4TISLAVA - Za prvega predsednika Slovaške je izvoljen Michal Kovač, kandidat vladajočega Gibanja za demokratično Slovaško. Zanj je glasovalo 106 poslancev slovaškega parlamenta. Bil je edini kandidat v drugem poskusu volitev. ■ TOKIO - Generalni sekretar OZN Butros Gali se je zavzel za večje sodelovanje svetovne organizacije z regionalnimi organizacijami. V pogovoru z japonskim premierom Miazavo je Gali tudi menil, da bi morala Japonska bolj sodelovati pri naporih OZN za ohranitev miru, zlasti v akciji v Mozambiku. Gali je hkrati uradno odprl novo poslopje univerze svetovne organizacije v Tokiu. ■ ICMRO - Ameriški državni sekretar Warren Christopher je opravil turnejo po Bližnjem vzhodu. Njegova prizadevanja so usmerjena v obnovitev izraelsko-arabskih miroviiih pogajanj. Poleg Egipta je obiskal Še Jordanijo, Sirijo, Savdsko Arabijo, Kuvajt in Izrael. ■ JAASHINGTON - ZDA so obtožile Srbe, pa tudi Muslimane v BiH, ker preprečujejo dostavo človekoljubne pomoči lačnim ljudem. Zato ZDA pozivajo sprte strani, naj spoštujejo svoje obveznosti in sodelujejo pri razdeljevanju Človekoljubne pomoči civilnim prebivalcem. ■ SOnJA - Predsednika Bolgarije in Turčije Želev in Ozal sta pozvala evropske organizacije, Rusijo, zvezo Nato in OZN, naj odločneje delujejo pri preprečevanju Širitve spopadov na Balkanu. ■ GORICA - Zunanja ministra Italije in Slovenije Emilio Colombo in Lojze Peterle sta odprla meddržavni mejni prehod Neblo. Ob tej priložnosti sta imela tudi politične pogovore. ■ SKOPJE - Makedonski predsednik Kiro Gligorov je z vsemi državniškimi častmi sprejel turškega predsednika Turguta Ozala. Visoki gost je Makedoncem obljubil vso pomoč, zlasti gospodarsko, kmalu pa bo Ankara s Skopjem navezala tudi diplomatske odnose in odprla veleposlaništvo. ■ VVASHINGTON - Ameriška vlada je zelo ostro pozvala zairskega predsednika Mobutuja, naj prepusti oblast prehodni vladi. ZDA menijo, da mora Mobutu oblast zares prenesti na prehodno vlado in da se ne sme več vmešavati v izvajanje političnih in gospodarskih reform. ■ NEW DELHI - Nemški kancler Helmut Kohl je s skupino pomembnih gospodarstvenikov na 12-dnevni turneji po Aziji. Najprej je obiskal Indijo, nato Singapur, Indonezijo, Japonsko in Republiko Korejo, Kohl naj bi s tem potrdil gospodarsko pomembnost tega dela Azije za Nemčijo in njen razvoj. ■ WASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton je v kongresu pojasnil svoj program povečevanja davkov in zmanjševanja proračunskih stroškov. S tem namerava povečati zaposlenost in dvigniti življenjski standard Američanov, predvsem pa zmanjšati velik proračunski primanjkljaj, Clinton je napovedal odprtje pol milijona delovnih mest. NEW VORK - Varnostni svet OZN je od sprtih strani v BiH zahteval, naj takoj dovolijo razdeljevanje Človekoljubne pomoči. Na seji varnostnega sveta so obsodili ravnanje sprtih strani, ki blokirajo humanitarne konvoje in s tem izsiljujejo prednost na bojišču. ■ BONN - Nemški in britanski zunanji minister Klaus Kinkel in Douglas Hurd sta se med pogovori strinjala, da mora prepoved uvoza orožja v BiH veljati Še naprej. Morebitna ukinitev bi lahko povzročila povečanje Števila vojaških operacij in s tem žrtev med civilnim prebivalstvom, hkrati pa bi pomenila tudi nevarnost za mirovne sile OZN na tem območju. ■ VATIKAN - Slovenski predsednik Milan Kučan in zunanji minister Lojze Peterle sta se mudila na uradnem obisku v Vatikanu, Tja ju je povabil papež Janez Pavel IL To je prvi uradni obisk slovenskega predsednika v tujini po njegovi izvolitvi. Milan Kučan se je neuradno sestal tudi z italijanskim predsednikom Scalfarom, ■ NEW VORK - Na sedežu OZN so se s posrednikoma Vanceom in Ovnom pogovarjali hrvaški predstavniki. Z njima pa seje pogovarjal tudi ameriški odposlanec za krizo v BiH Bartholomew. Sporočil je, da bo Washington z vsemi sredstvi podprl prizadevanja za mir na tleh nekdanje Jugoslavije. IPROSET SEGOVCI, d. Or o, Segovci 1 b 69253 APAČE Tel./telefaks (069) 69105 Zastopstvo firme WAGNER INTERNATIONAL AG ponuja; 1. IZDELKE HOBBV PROGRAMA - električne brizgalne pištole: W70, W200, W300, W400 - valjčke za pleskanje z električno membransko tlačilko z dodatno opremo 2. OPREMO ZA OBRT IN INDUSTRIJO - membranske tlačilke z električnim pogonom ali bencinskim motorjem do 250 barov delovnega tlaka - pnevmatske tlačilke do 530'barov delovnega tlaka 2 možnostjo nanosa barv AIRLESS, AIRCOATin ELEKTROSTATIKO. 3. NAJNOVEJŠI IZDELEK WAGNERJA JE SISTEM WAGNER FINECOAT 8000, 5000 in FINECOAT CONTROLLER SERVIS ZAGOTOVLJEN! 4. OPRAVLJAMO TUDI PRAŠKASTO LAKIRANJE - PLASTIFICIRANJE KOVINSKIH PREDMETOV V VSEH BARVAH PO RAL-u. Pokličete nas lahko vsak dan po telefonu (069)69 105. od 2. 3.1993 pa (069)69208. PRIPOMČAHO SE! temelji na Številnih prvinah* rodove identitete, tn vse*W odpiranje naše države navi'^ upošteva z dolžnim njem tudi Sveti sedež, NasDf^ nje družbe, v kateri bodosp Stovane temeljne pravice in s tem tudi svobo* izbira veroizpovedi, je temelj za nadaljnje plodno^ delovanje med Republiko-, venijo in Vatikanom, pri 1 ne moremo prezreti vere. ■, povezuje večino slovensl^^J ljudstva s katoliško CerbV Zato imajo izrečene besed^r peža Janeza Pavla II. ob pfd* kolarnem sprejemu skega predsednika Milana*’: čana in zunanjega ministra^ zeta Peterleta toliko težo. Med drugim je dejal' »Slovenija lahko računa i javnim sodelovanjem katol^ skupnosti, ki zase ne nobenih privilegijev in se"-, vtikati v področja, za kal"^’' pristojna. Cerkev nima pni"’ nih ambicij, ampak nsi"^ svoje prizadevanje v evan§ zacijo in uporabo P riP struktur za skupno dobro prebivalstva.« MILAN V sosedstvu z liberalci I V zadnji predvolilni noči, med 6. in 7, februarjem. ■■ v znani hadezejevski maniri Medžimurje oblepili s । Karla Marxa, Friedericha Engelsa, Lenina in Stalina-'-’ kandidate liberalcev Dražena BudiSe, narodnjako-v m । Savke Dabčevič-Kučar, Račanovih reformatorjev in 'v^E^ čevih socialdemokratov. Morda je prav to, pa tudi nago*"' । janje vernikov v medimurskih cerkvah, naj volilci oddar, svoje glasove Tudmanovi HDZ, Še največ prispevalo, dapj »najhrvaška stranka«, kot sc že dolgo predstavlja n"": onalno gibanje HDZ, izgubila na lokalnih volitvah v rl imurju. Občinske skupščine, medžimursko županijo '".j-pokrajino v županijskem domu hrvaškega sabora, ki podobno vlogo kot slovenski državni svet, bodo v celoh pa v koaliciji z drugimi opozicijskimi strankami vodil’ j zastopali liberalci. Ce tudi v močno centralizirani . kot je Hrvaška, lokalna oblast predstavlja zadnjo luknjo^ . državni piščalki ali pa še to ne, je ta sprememba za Poinnir 11 j vendarle pomembna. Tako glede meddržavnega sodelO'^^ ] nja obeh regij, posebej pa pri odpravljanju odprtih ''PCl Sanj, ki se že pojavljajo pri določevanju državne : v naravi in ob napovedanem odpuščanju hrvaških državir ■ I nov iz pomurskih kolektivov. le 1^1' Medžimurski prvak liberalcev Bolta JalSovec, ki 1^-kot liberalec poslanec že v prejšnjem saboru, resda da je prosil svojega predsednika Dražena BodiSo, »grožnjah direktorja lendavske Nafte, po katerih i*®! v prih^iijem letu odpustili 90 odstotkov Hrvatov, 1^' ,i(* zaposleni v rafineriji«, posreduje pri slovenskem prci”*^. -------------------J. , ,-----f...------------„ Janezu Drnovšku. Poleg tega je Še danes prepričan, . morala državna meja med Hrvaško in Slovenijo poiekah^ starem rokavu Mure. Toda njegovi liberalci, ki živiN meji z nami, tako kot Mladen Oletič od Svetega Martin" Muri trdi, da je probleme zakuhala aktualna hadezeje'’^ oblast, »ki je sprejela tudi zakon o zaposlovanju katerem lahko nehrvaSki državljani od sprejema kona delajo samo še eno leto na Hrvaškem, Slovenij" P jj samo odgovorila na hrvaški izziv«. Oletič tudi navaj"’ v Medžimurju dela le 20 državljanov Slovenije, medtem je samo v lendavski občini zaposlenih 1.500 Hrvato' Medžimurja. ■11 I O krivdi aktualne hadezejevske oblasti podobno Oletič razmišlja tudi predsednik hrvaških liberalcev Budiša, ki Se danes težko razume, da so odnosi Hrvaško in Slovenijo takšni, kot so, obenem-pa razlag^’jj,' je lokalnim organizacijam HSLS prepuščeno svobodno j lovanje, zato niso redki primeri, da se mnenja med stvom stranke in lokalnimi funkcionarji križajo. — strpen dialog, v katerem je mogoče odpraviti tak^ »1 ah, podobne nejasnosti,« pravi Budiša. j Bolj kot problem, da nemara prav vse z našega skega, pomurskega zornega kota v Medžimurju ni ''i liberalno, je v tem, da se Tudmanova HDZ na moč bi z novimi zakoni, ki jih pripravljajo, povsem oslabil’ opozicije oziroma lokalne oblasti, ki sojo hadezeje’^^’ februarskih volitvah izgubili. Po že sprejeti zakonod?) župane oziroma predsednike županij, to je 21 regij, najprej potrjevala hrvaška vlada in nato Se nik republike dr. Franjo Tudman. Poleg tega je Še nejasna vloga 69 mestnih skupščin, ki so tudi v veliki prešle v roke opozicije, medtem ko bo 424 novih opravljalo samo vlogo nekakšnega biriča centralne 'pr Kljub temu se je slika hrvaške politike bistveno sp^ . nila na bolje, kajti opozicija ima sedaj vsaj tolikšno , na lokalni ravni prepreči hadezejvsko enoumje, ki 1^ i' pripeljalo na boben in v nejasen položaj, kdaj naj bi i” osvobodil skoraj tretjino hrvaškega ozemlja, ki j srbsko okupacijo. Sicer pa bo mogoče spremembe preverjati prav v Pomurju in na Primorskem, ker obe ■j delujeta v soseščini, kjer je občinska in regionalnai tK v rokah hrvaške opozicije, medžimurskih liberalcev ia^jjt i skega ideesa, torej istrskega demokratičnega sabor";. S tako rekoč HDZ izrinil s polotoka. Še bolj prep«i^ll^ p j kot so liberalci »pregnali« hadczcjevcc iz Medžimurj"’.jt.' je pa že nekaj! . p^ter S L Yggtni k, 25. februarja 1993 stran 3 aktualno doma : Na obisku je bil minister Minister M zdravstvo dr. Božidar Voljč je s svojimi sodelavci, e t ( (. I Vodil ■ ■ *-uia’3i»u ur* DL*£JUUr VUIJL Jg? 3 aVvlJIJIll alUlcJaVLlj tdra zdravstveni politiki ~ direktoij^"^ Zavoda za is Slovenije Francem Koširjem, sekretarko Bunbi^oo^** '*'*'®l^*®rico Inštituta za varovanje zdravja, prim, kom 7rt prof. dr. Jožetom Lokaijem, predsedni- is sveta, ter predstavnikom zdravniške zbornice kar vh 4* pomursko zdravstvo. Pogovorom je namenil I ( t sestal s predstavniki bolnišnice, Zavoda I varstvo, zdravstvenih domov, lekarn, pa tudi pomurskih zdravilišč. I pa bo zdravnik le za tristo . It...): I le za tnsio » MitudivPomutiu f * 'bolnišnici pa mi- začeti nim n"; "5* Je zbra-^^avniško"' .. _ prakso začel stve-ni'^^^**’:zdrav-Dobrovniku. I t 11 t vPtpu prakso I f i I i e severta In spominih s tistih časov ^osnm,j razumel, o o mu vodilni v _______ ,... vsti^ dopovedovali, da v pomurskem J I l I bili v a '"P?^‘«>val’. da SO repu ^ki po kadrov- '^PreiPlien^^ f' l^’aycev kot po Jali tako po kadrov- ali ^slca ?p na prebi- en zftJ svetovni vrh, '‘“'PUrie ^^^0. kier ir.-- — in v ^^'^avnik za štiri Potem bo ??ijali Jim za t posebej za Go- prav na te razvitimi in neraz- fiaste centrom in obrob- 1^ Ljubljane opo- tu« ^'delavci. Zato so V R Poklicna pota po osnovni šoli Le kam? Mnogi osmošolci se najbrž še ne zavedajo, daje že prišel čas, ko se bo treba odločiti, kje nadaljevati šolanje. To je ena od najtežjih odločitev v človeškem življenju. Pri nas še toliko bolj, ker niso znane zaposlitvene možnosti, ni zadostne izbire programov in... To so jih pravzaprav že spraševali strokovni delavci za poklicno usmerjanje, ampak tedaj so lahko odgovorili tudi kar tako, saj je šlo samo za anketo. Lahko so se na primer odločili za poklic, kakršnega si je izbral njihov prijatelj ali prijateljica, čeprav prijateljstvo velikokrat nima nič skupnega s poklicnimi interesi in sposobnostmi. Mnogi pa so se zgledovali po tistih, ki jih lahko srečujejo vsak dan - miličnikih, šoferjih, poštarjih, avtomehanikih, trgovcih, učiteljih itd. - v prepričanju, da bi bilo nekaj takega najbolje tudi zanje. Nekaterim so prišli na misel poklici, v katerih se da dobro zaslužiti. Toda poklicne želje zaradi dobrega zaslužka kasneje marsikomu zagrenijo življenje, saj je dober zaslužek odvisen predvsem od delovnega uspeha. Tega pa ni, če ni veselja do dela. Precej odločilen pomen pri takšnem razmišljanju ima tudi bližina Sole. Kako iti kam drugam. Če pa starši ne bodo mogli plačevati stroškov!?. Seveda je za nekatere tudi takšna prisilna odločitev velikokrat zgrešena. Zdaj bo šlo zares in najboljša odločitev bo tista, ki bo temeljila predvsem na vsestranskem upoštevanju značilnosti posameznega poklica, lastnih sposobnosti in resničnih interesih učenca. Izhajati je torej treba iz tega, kakšna so posameznikova nagnjenja, kje je Zadovoljen s slišanim je na pogovoru v bolnišnici minister tudi predstavil možnosti za naložbe v bolnišnično zdravstvo (ustanovitelj bolnišnic je namreč republika). Potrebovali bi vsaj dve milijardi tolarjev, toda v proračunu za zdravstvo ni niti polovice tega denarja. Kljub temu pa so se na ministrstvu odločili, da bodo najprej zamenjali ali kupili rentgenske aparate. Dva potrebuje tudi soboška bolnišnica, za nakup katerih si je najela posojilo, pričakuje pa, da ji bo pri odplačevanju dolga pomagalo ministrstvo. Nobene pa minister ni rekel o patološkem oddelku, razen to, da mu jo vedno znova, ko se oglasi na tem koncu, »zalučajo v glavo«. Patologija je za bolnišnico, kot je v Rakičanu, potrebna, vendar bodo morali z njeno gradnjo, kot kaže, počakati na boljše Čase. Prav tako ni za pričakovati, da bi kmalu zgradili nov ali vsaj obnovili sedanji ginekološki oddelek. Lekarne zasebnikom Menda prvič se je minister pogovarjal tudi s predstavniki lekarn, ki so med drugim spregovorili tudi o problemu ustanoviteljstva (ustanovitelj je občina, plačnik pa zdravstvena zavarovalnica), druge lekarne v Murski Soboti in zamišljeni lekarniški mreži v Pomurju, ki so jo pripravili, ne da bi imeli slovenski načrt. Ministru in gostom so povedali, kje vidijo možnosti za zasebno lekarništvo, saj nanj minister veliko stavi. O uvajanju zasebništva pa je tudi dejal, da ga bodo uvajali nadzorovano, na širqko mu bodo odprli vrata le v zobozdravstvu za odrasle in lekarništvu. gim, ki zaostajajo za slovenskim povprečjem. Zdravstvu nadeti uzde O tem, da je zdravstvu in pravicam iz zdravstvenega varstva potrebno nadeti uzde, je govoril sam minister, ko so mu predstavniki zdravilišč povedali, koliko izgube imajo s tem. da na zdravljenje in rehabilitacijo sprejemajo zdravstvene zavarovance. Zdravstvena zavarovalnica je zanje slab plačnik, saj jim ne priznava polne cene Storitve. Predlog, da bi zdravilišča določala ceno in da bi se tudi tu naj med zdravilišči vzpostavila konkurenca, seveda za zdravstvo in zdravstveno zavarovalnico, ni sprejemljiv. V zdravstvu namreč še vedno velja plačevanje storitev po pogodbi in ceni, kot jo določa predvsem zavarovalnica. Minister pa je vodilnim iz zdravilišč postavil tudi neprijetno vprašanje, zakaj potem sploh opravljajo zdravstvene storitve za zavarovalnico in so podpisali pogodbo o sodelovanju. Lahko bi rekli, da jih je s tem potisnil v kot, Čemur pa je sledil odgovor - dobro, da vemo za politiko zdravstvenega ministrstva, saj tako vemo, kako se bomo v prihodnje ravnali v zdraviliščih. Ali to pomeni, da za zdravstvene zavarovance ali za zavarovalnico nekatera pomurska zdravilišča ne bodo več opravljala storitev (ne bodo podpisali pogodbe) ali bodo zmanševali število zdravstvenih delavcev ali morda sprejeli Še druge ukrepe? nov, ministrstvo pa je imelo za vso Slovenijo 149 milijonov), pa bi se z zavarovalnico dalo pogovarjati o plačilu za delo zdravnika v Prosenjakovcih, ali, kot je dejal direktor Košir, o izjemah se je laže pogovarjati. Zbliževanje regij tudi pri zdravstvu Toda z izjemami se pri nas ne moremo zadovoljiti, niti jih Še naprej sprejemati. Za naš konec in za zdravstvo bi bilo dobro, da bi v Ljubljani dali na svetlo načrt zdravstvenega varstva, ki bi moral biti v parlamentu sprejet že septemra. V njem bi bili določeni tudi normativni in standardi, kar pomeni, da bi po njih potem lahko ugotavljali, koliko manj zdravnikov in zdravstvenih delavcev je v naši regiji, kolikšno je zaostajanje za drugimi. Načrta, ki bi pokazal na razlike med regijami in ki bi dal možnost, da bi naše zdravstvo z dodatnim denarjem lahko lovilo tiste, ki so bolj na vrhu, tako kmalu še ne bo. Pa ne zato, ker ga ne bi imeli pripravljenega, ampak, kot je dejal minister, preprosto zato, ker z njim ne upajo na piano, saj bi z njim v strokovne kroge vnesli nemir. Z vsemi strokami in povsod se namreč niso mogli zediniti (zediniti se seveda niso mogli s tistimi, ki presegajo normative in standarde po številu zaposlenih, s tem pa tudi po potrošenem denarju), zato so se v ministrstvu odločili za poli - SRFDNJ.A ŠOLA GOSLINSI VO IN TL RIŽEM RADENCI namerava tesati .po 2 oddelita novincev za poklic kuhar in natakar ter 1 oddelek za poklic kuhar-natakar. DVOJEZIČNA SREDNJA ŠOLA LENDAVA je razpisala 2 oddelka za ekonomskega tehnika ter po 1 oddelek za strojnega tehnika, oblikovalca kovin ja v program gimnazija, GIMNAZUA FRANA MIELOŠlgA UVTOMER pri čakuje vpis v 3 tsldelke splošnega gnnnazgsfcega programa. SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA MORSKA SOBOTA ijto lahko spisala učenes v 3 prve letnike, ki bi si radi piidcilsli poklic zdravstveni teKnik. Sdm>WA ŠOLA RAISi&AN namerava vpisati I odd^ak za pokdic kmetijski delavec ter po 2 oddelka za poklica poljedelec-živinorejec in kmetg^i tetoiik. SREDNJA TRGOVSKA IN t t dfravno-adminisierajivna šola m, sobota je ravsala 3 c^deleke za poklic prod^ec, 4 oddelke za ekemoiBske teSsiKe, 2 oddeBrai za posftmie tajnike tn 1 oddelek zsa upravue teimike. GimAZDA JURSKA SOBOTA pričakuje vpis predstavili gradnjo ^'■ogašovcih ter da po- je zdravnik vsak dan *“Qi rto "jaMJv prav za- m ogroženosti V-; Čeprav je zaministr-v doma v Ro-vpJ?* P^aknilo (saj je stve da bo ministr- ®Plc>h kfti zdravstvo !’'‘’9žbE. t,?!’’'?' ™ ker ima za denarja; lani i* M,-, ofcčtr« v proračunu sh\> Stvo v Ro- m-,, «CtrM namenila 7 milijo- v Zdravstvo brez izgub Ministru pa je bilo zelo jasno povedano, da po dolgih letih pomursko zdravstvo, tudi bolnišnica, ne bo imelo izgube. MAJDA HORVAT tiko postopnega uravnavanja. OhmoČnU ^OSpoddrsko zbomictt ZU Pomurje Tistim, ki so spredaj» naj bi tesneje nadeli uzde kot dru- ^®Čejo med nezaposlene f ® sl ■ * presedli*'''*’ okoli nas, potem ne moremo jjjij' ia 11-f,in sicer da se delavci sami prijav-prijavu^. “ Ptesežek v podjetju, tu pomeni, da se proštu-”*■* nezaposlene. Nelogičnost je, če Ju gledam« okolja in neodvisno od drugih okoliščin. (»a urugm OKOiiscin* p^avr'‘*ifc'****^^^* prijavili delavci dolgovaške ope-vll?''' *ehnor!bll?^ ****** *“** P“ j® *’'**’ “gn*e''lje"e dejansko : . ^/“dnviiLZ^ presežkov, in sicer enajst. Tako je bilo tudi ii, 1 _;^'*"®rui prostovoljce pa so imeli tudi v El ek t roma- in ] prostovoljce pa so imeli tudi v El ek truma- J ?'’''Seni dtiev ° Gre vendar za zaposlene tuje delavce, tnesta “".'Eraute iz Hrvaške, ki zasedajo manj zahtevna h '**'sprejete "* da bod« oktobra, ko ho minilo leto -1* he tekona o zaposlovanju tujcev, ostali brez za posli-iHro ' dtzbiti delovnega dovoljenja. Zakon « zapeli.® 'hesin šeLtTf g******^’’ bi imel tak delavec po izgubi delov-tvi® sed J**"'***”'* "Eudnosti ali socialno varnost, medtem ko Ugotovljen za presežnega delavca, dobi ob zapusti-J®*'®« do aJ"**^** '***Pravnino, pol leta plač«, nato pa ” dl 4 Na. K ima še učencev v 6 odd^išov v splc^ ©nmaz^ski grogratn. adetkov v splosni gtsmazrisjci orograi SOtOJNA IN lEKSEIIJ^A SOLA M. SO- BOTA pa je razpisala po i oddelek za pomožne šivilje, obdelovalce Kovin, obitfevaltte kovin, monterje ia uprav- , IJalc« energetskih naprav, mehmke vozil is voznih sred- stev tetr,stroja« mehsmiBe. po 2 odde^a za koitfekeijske. tehnike, el e k tri k ar ju elektronike in strojne tehnike ter 4 oddelke za pokRc šivtilja-krojač.'' S'*.'*’’'ki "tajni. ,^^j;rnega nadomestila in pomoči na Zavodu za zapo-Prein deskah podjetij, kdo se prijavi za «k ali za brezposelnega, s« torej postali kat Sz—_ MH llrilr-i Za potrebe gospodarstva Osnovno vodilo pri delovanju Območne gospodarske zbornice za Pomuije je bilo, kako čim bolj koristiti članicam, torej pomurskim podjetjem, zato so namenjali v zbornici tudi v lanskem letu največ pozornosti predstavitvi pomurskega gospodarstva v tujini. Ta je bila nujna, saj so z izgubo nekdanjega jugoslovanskega tržišča pomurska podjetja morala poiskati nadomestne trge, za predstavitev pa so največkrat organizirali poslovne konference in borze ter najrazličnejše informativne dneve. Pomurska zbornica že več let uspešno sodeluje s štajersko trgovinsko zbornico iz Gradca, zanimanje za to sodelovanje pa se v zadnjem Času še povečuje, saj se tako naši kot avstrijski podjetniki zanimajo predvsem za možnosti sodelovanja. Da bi bila izmenjava informacij čim popolnejša, naj bi v avstrijski Radgoni ustanovili poseben kontaktni center, prek katerega bi potekalo tovrstno sodelovanje. Za potrebe pomurske kovinske industrije so opravili raziskavo na avstrijskem Štajerskem in tako vzpostavili sodelovanje med posameznimi firmami, skupaj s Pomursko turistično zvezo je zbornica organizirala slovensko razstavo na mednarodnem jesenskem Graškem sejmu, vzpostavili pa so tudi nekatere druge oblike sodelovanja, za katere upajo, da bodo dale najraje deloval, kakšno delo gaje veselilo v prostem Času, kateri krožki so ga zanimali, pri katerih Šolskih predmetih mu je šlo najbolje itd. Šele na podlagi tega si je potrebno izbrati srednjo šolo za nadaljevanje poklicnega usposabljanja. Že jutri, 26. februarja, bo treba storiti prvi korak. To bo namreč tako imenovani informativni dan za vse učence, ki končujejo osnovno šolo, in njihove starše, da bi spoznali srednje Sole, njihove programe, možnosti itd. Pomembni dabcmd v X -26, februar - informativni dan na vseh srednjih šolah. IS. marec - rok za oddajo prijav za vpis, ” 15- april - do tega datuma bo možno prenesti prijave na drugo šolo,. » 2. jtdy - n£^kw)eje de tega datuma je potrebno poslati ati prinesti potrdilo o uspehu pri skupinskem preverjanju na' tiste šole, ki bodo zaradi prevelike^ števila j^jav omejile vpis. 1« * 12. jalij “ rok vpis na ^aH, ki ne bodo omejile 31-, avgtea: - pravdoma zadnji dan, ko se bo možno vpisati še na tiste ki ISido imela Se prosta učna mesta. O pomursko sekcijo za kakovost do uspeha uspešnost. To še posebej velja za tiste, ki 5?***" - " .............. ' .................... vrlin. '“J" r«-" a. U IZ L v. r laju SUUJ ■■ •“-■»J'— P*(staii elem m *** sodobnega poslovanja. Kakovost V ’ **' ^elbu pravijo gospodarstveniki, in vedno več je že f®ust vpeljati tudi v svoje podjetje. s-prejelo standarde ISO 9000 za svoje .*■ je biln * ustanovljeno tudi Slovensko združenje za iU¥| uit I J Ju at pOacUvJ TtcJJa £n IJslVf aj " na nim'* ’** obdržati na zahtevnih svetovnih PrtiiiT ."*•* mislih le kakovosti izdelka, pač pa pred* vrlin'^'p:'.' ’"j' Psnu^tj’ Zahtevajo tudi spoštovanje ■ *■ v ^1' '1 je biln ° ustanovljeno tudi Slovensko združenje za I Slovenš^ * •'nslednjeni letu sprejeto v mednarodno zdruie- kl lu''*’ ^™^cnja za kakovost zdaj že delujejo nekatere I v ^^''ovostj „ Jnvnosti, prejšnji teden pa so slovenski nacionalni Pf''’’ 18»certifikatov za kakovost. ■til "J. h, '■,**' kakovost, za certifikate if I"^ic1|ii. Tudi v Pomurju imamo nekaj ij, HelcsiNafta d r.-j-...,., piuauvv&ii. luu« ujiii.i ' !era bi h,i' mlekarne. Mesna industrija Pomurka tr“’*^-Jrtcf''''''a[n i. " Področju uspešnejSi, jth je treba povezali Eurtc^j^ili **? pobude, da hi v okviru območne Pa teden '^^^'j^ko sekcijo za kakovost Zamisel so ■ ^^apali .Štpf,' ž,*® imenovali odbor sekcije, predsedniško ' “au Ošlaju iz Mure. l. KOVAČ se 'urn. D. ' na projektih kakovosti, med njimi izstopajo konkretne rezultate. . Dobršen del svojih aktivnosti je območna zbornica usmerjala tudi na Madžarsko, saj je za potrebe pomurskega in slovenskega, gospodarstva organizirala nekaj uspelih poslovnih borz in srečanj s partnerji iz Madžarske. Zlasti uspešno je sodelovanje z zbornicami v Gybru, Zalaegerszegu, Som hotelu in Pečuju, na željo nekaterih naših in madžarskih firm pa so organizirali tudi več neposrednih srečanj. Ob lem pa ne zanemarjajo sodelovanja s preostalimi evropskimi državami in aktivnosti na drugih področjih V zbornici zlasti spodbujajo razvoj podjetnišlva, saj imajo organizirano podjetniško svetovalno službo, v vSeh štirih pomurskih občinah pa delujejo tudi svetovalna podjetja, ki so vključena pospeševalno mrežo za malo gospodarstvo. Na zadnji seji odbora Območne gospodarske zbornice za Pomurje so ugodno ocenili delo v lanskem letu, v programu dela za prihodnje obdobje pa so zapisali, da bodo nadaljevali z že začetimi aktivnostmi, največ pozornosti pa bo tudi v letu 1993 veljalo predstavitvi naših podjetij na tujih trgih, pomoči pri revitalizaciji podjetij razvoju malega aospodarstva ter sanaciji m razvoju gospodarske infrastrukture. Člani odbora so bili mnenja, da v Sloveniji potrebujemo enotno in strokovno močno zbornico, vendar pa ne smemo dovoliti, da bi prihajalo do centralizacije posameznih funkcij Zbornica se mora zato ustrezno organizirati, pomembno mesto v njej pa naj bi dobile prav območne zbornice in tudi razna združenja. Ce ne želimo prevelike centralizacije, morajo prav območne zbornice dobiti več pristojnosti m nanje je potrebno prenesti Čim več možnosti za sprejemanje odločitev. LUDVIK KOVAČ v njejpi , ia. Ce ne Letošnja generacija osmošolcev v Pomurju šteje 1.685 učencev, okrog 100 manj kot v minulih letih. Glede na razpisno ponudbo 8 pomurskih srednjih Šol, ki je objavljena v skupnem razpisu Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport, bi lahko skoraj vsi nadaljevali šolanje v eni od teh šol. Na voljo je namreč blizu 1.600 pruslili mest v njihovih šolskih klopelj. kar je največ doslej. V primerjavi z lanskim šolskim letom je novo v razpisu poklic kuhar-natakar (Srednja Sola za gostinstvo in turizem Radenci), poslovni tajnik (Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola M, Sobota) in elektrikar elektronik (Srednja strojna in tekstilna Sola M. Sobota). Prosta v dmorivib iSaana je Že ludt ponudba jaških .domov v Sloveniji. V Pomurju je 2^ piostib mest za eovince. od v Dijaškem doina JvEarsRa Sobota W0 io prav toliko tudi v domu učencev Srednje Sole za gostinstvo in turizem Radema ter <1 v domu učencev Sredme kmetijske šole Rakičan. Glede na pofrche oziroma zanimanje dijakov, da bi med šolanjem stanovali v domu, je njihova zmogt^vosi zadostna. Pravzaprav se dogaja, da |e ptettej postelj praZHib. ker sc je obrnilo drugače, kot so preaividevati tisti, ki so načrtovali te domove. Tako se žal kar precejšnja družbena ^edstva ne obtesttgejo, kot bi bilo zažeijeno AJj pa je Slo za preob-sefee naložbe (M. Sobota, Radenci in tkugod po Siovc-rtiit)? ' Vprašanje je seveda, ali je ponudba pomurskih srednjih šol dovoli pestra glede na poklicne želje osmošolcev. Lahko bi rekli, da še zdaleč.m tako, saj na nobeni šoli ni programov za izobraževanje poklicev v aradbe niSivu. lesarstvu, agroživilstvu, farmaciji, gozdarstvu, grafični in papirni industriji, m računalniškega, kozmetičnega, robote h nične ga policiiskeea frizerskega m Še nekaterih drugih programov. Kdor ima takšno poklicno željo, bo moral na šolanje v Maribor, Ljubljano m druga središča Običajno je bilo takšnih od 200 do 400 v eni generaciji. Pričakovati ie da bo letos la Številka manjša zaradi visokih stroškov šolanja zunaj Pomurja in tudi zavoljo nekoliko ugodnejše ponudbe naših srednjih šol, JOŽE GRAJ stran 4 vestnik, 25. februarja lSj gospodarstvo 120 let tradicije ___________ ZO Pomurska banka d.d. Vaša domača banka Zgodbe $ pristave Nemscak IŠČEMO NOVI ZAŠČITNI ZNAK! Vse, ki se ukvarjajo z oblikovanjem, in tudi tiste, ki imajo ideje in mislijo, da bi jih znali realizirati, vabimo k sodelovanju. Želimo Imeti sodobno oblikovan zaščitni znak, ki bo razpoznaven, enostaven, hitro zapomjiv, vizualno prijeten, ki ne bo spominjal na kakšnega drugega In ki bo vsestransko uporaben (kot svetlobno telo, značka, relief itd.). Znak mora vsebovati črki P in b (Pomurska banka) Avtor mora predvideti znak v kombinaciji z napisom Pomurske banka d.d. v vodoravni (znak mora stati levo od napisa) In navpični postavitvi v kombinaciji z napisom Pomurska banka d.d. Zaščitni znak je potrebno predviditi tudi kot samostojen element. Dodatne Informacije lahko dobijo avtorji pri propagandni službi Pomurske banke, d.d. Vsi dokumenti, povezani z Izdelavo zaščitnega znaka, morajo biti opremljeni s šifro, s katero se bo lahko dokazalo aidorstvo. Zaščitni znak bo izbrala posebna komisija, sestavljena iz delavcev banke in zunanjih sodelavcev. Predloge zaščitnega znaka pošljite najpozneje od 20. marca 1993. Izbrani znak bo banka odkupila za 2.000 DEM v tolarski protivrednosti. LB - POMURSKA BANKA, d.d. je edina prava banka v regiji, ki neguje in nadaljuje slavno tradicijo bančništva v Prekmurju in Prlekiji. Ob 120-letnici bančništva v naši pokrajini (1873) vaPi k sodelovanju vse, ki imajo kakršne koli dokumente, predmete in podobno o bančništvu, denarništvu in posojil ni štvu, ki se nanašajo na štiri pomurske občine. Listine, obrazce in druge predmete, tudi izjave, lahko prinesete ali pošljete na vpogled in odstopite banki, posebno dragocene predmete in dokumente pa smo za nagrado pripravljeni prevzeti. Vabimo vas torej, da do 20, marca letos prinesete omenjene iskane predmete propagandni službi Pomurske banke, d.d., v Murski Soboti, Trg zmage 1.2a pomoč in sodelovanje se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. »Od Nemščeka vodi več poti, po katerih odnašajo crknjene prašiče. Ena gre tam mimo tistega trnja ob progi... druga čez Dobel...« Ne bom v celoti z vsemi kotami navedel »mesnatih poti«, ki mi jih je opisal neki lovec. Ne bom, ker se nočem zameriti tistim potov kam in potovcem, ki hodijo po njej. Navsezadnje pa - saj ne delajo nič slabega, dokler odnašajo meso samo zase. Pravzaprav sodelujejo v nekem koristnem reciklažnem postopku. To meso bi tako ali tako propadlo. Kaj se bomo tukaj šli nekega zgražanja! To je življenje. T^o živimo, v takšnem pravnem in higienskem redu. zmanjšati število zaposlenih, prav nasprotno, Se povečalo bi se lahko. Toda to ni zgodba za tokrat. KREDITNA BANKA D.D. v MURSKI SOBOTI rosor rrckiittircH^ KREDITMA BAKKA D. D. MU KS Ki SOBOTI Merijnvfi VŠŠ LJUDSKE PEJNEZE po taJbolSoj doavno) Cvili, p t AVI e Trt A vIaJ-Oius PJCJKEZE NA IN TE H RS ln lo JZ' iDČnc. Ditjo ha krntkl cnjt rUSOJlLA ZA PUTNE STHOSKE. V VSEJ PENEZNAJ ZADEVAJ BE O KAMI TE Z ZAVU?ANJEM NA DOMAČO DANKO Ju bo da dajte ime* Himl od kiikAi (Ufeutuv, škre no ^otTinU, Kak a« t^oMeJo pejtrnl najbit Id naJEaleJle domouT Vroal pfi imjblltitDjDj frimcuskoj po^li ček to jc »MamiJaI Ciitb« ]it pInčAj Suiuo jiA tAČunt tParli 0. e« 150OBS Dad^uš Union Vou^uaIav« S. 8- 7. Zrlnukl Ir;, Zu^reti* Vongoaluvb«. bi zuJnjoJ vuekoluj lubrtkl, HšrA ae cnftne k rečrnb >t>>rraA|]0udAueu4 . . ...a da KroJlhm backa v Soboti itnj Itplučri iliriaro tvojeml l>nf.ojoiiii *■ doiuoriab A Faksimile oglasa Kreditne banke, d.d., v Murski Soboti iz tridesetih tet. 120 let tradicije ' 'i /O Pomurska banka d.d. Vaša domača banka Popravek oglasa v Vestniku št. 7 z dne 18. februarja 1993, ki je bil objavljen na tem mestu: 1, Popravek v tretjem odstavku Višina ietne obrestne mere je odvisna od vrste tuje valute in je za več odstotnih točk višja od obrestnih mer, ki veljajo za sredstva na vpogled. 2. Popravek 6. odstavka Za zneske vezave nad 15.000 DEM se obrestna mera povečuje za 1,5% stimulacije od osnovne obrestne mere. Za zneske nad 50.000 DEM pa za 4% stimulacije eč osnovne obrestne mere. I. 1 I E i Olepšajte svoj dom i\Ba^bii zavesami! 1 I, Al I ! I 11 nStiSTIL I OeKOA 'I bifi II ( klbp: HOCeI »ara c. 41, telefon: (062) «i 141^ if ■ , ■ J 1 f ir* i Sl ■ '■ j ■ f t s t P ■■ . ;< f , t! Vse kaj drugega Je seveda potem, če to meso preprodajajo. Tudi takšne zgodbe je slišal veterinarski inšpektor gospod Alfred Mlakar. Do kraja Jim ni prišel. Govorilo pa se je, pravi, o nekem nogometašu od tam doli, ki Je imel povezavo z nekimi ljudmi, ti ljudje pa so vedeli za neke luknje v plotu. V mrežastem plotu okrog farme Nemšček. Podjetni žogobrc je dajal Šunke v razsol in potem z njimi zalagal gostilne. Godpod Mlakar ne ve, če tudi tukajšnje ali pa samo tiste, ki so zdaj na drugi strani državne meje. Kajti bilo je še za prejšnje države. Glosa na začetku - iz prikaza' je S priobči tvi j o kratkega za- razvidno, da se skoraj vsako piša pod fotografijo dveh ku- leto stanje varstva pri delu... pov crknjenih prašičev v Vest- slabša. Posebej to velja za leto niku, 21. jan, 1993, se je vse začelo. Zaradi tega pisanja so bralci klicali po telefonu in se osebno oglašali. Kmalu Je pri- Poskus utišanja kot menedžerski stil? Kar se menedžerstva tiče, je potrebno povedati, da je inženir Horvat prizadeven direktor. Iz Česa bi lahko to sklepali? Iz gest njegovega vodenja, ki so prav energične, ži- pretakališča goriva (kot se spomnimo, jim je nekoč gorivo na farmi Še izteklo!) in napeljavo novega cevovoda. Direktor Horvat ima stil, ki je v nekem smislu Cisto podjetniški, Kljub zastareli terminologiji, Povrhu pa ta stil pri njem niti ni nov. Že v prilogi k polletni bilanci, ki jo je razposlal 2. 8. 1991, je pisal: »Občutek imam, da se ne zavedate resnosti položaja, v katerem je gospodarstvo, posebno pa kmetjstvo. Nekateri se obnašate, kot da se ni nič zgodilo. Svetujem vsem, ki se tega ne zavedate ali vam je vseeno, da se takoj streznite.« Očitno direktorjeva podjetniška odločnost ni podpihana šele z novim (podjetniškim) vetrom, to vižo igra že dlje časa. tožili zaradi izdaje »pošlo** skrivnosti). Ubogi pujski, bili nesrečniki samo tisti, ki je reklo »trinajsto prase« in slednji, ker so ostali brez seska,p zapovedi farmske inženirke, B. smernice spisala, pa bodo brt®' skov tudi tisti, ki bi jih pij * malno odbranih materah še in* Kaj je to priplavalo na vahne in pravzaprav pravšnje. Čisto Poglejmo za primer okrožnico, ki jo je dal na svetlo letos 12, februarja, V njej komentira poročilo varnostnega inženirja Jakoba o stanju .varstva pri Farmski ujetniki Kako potem, da gre na farmi kljub temu toliko stvari narobe? Zato, ker so vodilni ujetniki velikofarmskega sistema. Ljudje na tej farmi več ne obvladajo razmer, marveč razmere obvladujejo njih. Ta farma je prežitek in anahronizem, je nekak contradictio in« adiecto, površje Veterinarska in tl v l„— ' . stroka sta bili sicer tudi njeh ^L ološko mrežo, morali sta pa^ po socialističnih smernicah, njuna notranja (strokovna) se Je temu menda ves čas Tako trdijo z vodstvom sprti« narji, od katerih Je eden, gesr Tomčič, že odpuSčen. »Bil sem* glasnejši med tistimi, ki so Juli na nepravilnosti,« razlog za odpust Tomčič. 5»^ lozen razlog, če je editli. . konca je pravzaprav seja 10 kata na KG Rakičan, ki je h" ' 10. 1992, na katero so bili tudi glavni direktor Mirko H* in šefi profitnih centrov-* .. pravi eden od suspendiranih narjev. voo'9*? ----■ ll šlo na uredništvo tudi pismo i gospoda Mirka Horvata, kme- tijskega inženirja, glavnega di- 6d takrat je spor med j in delom strokovnjakov ločnica so bile kajpada p' posle ni v PC (profitni Sičereja v NemSčeku so večje plače. »Na koruzi in komi pesi smo izgubili nov SIT. Če bomo dvignili dobimo ugodnega posojilo-rektor Horvat ni pristal na rektorja Kmetijskega gospo- H darstva Rakičan, kamor spada M tudi Prašičereja Nemščak. Nič W kaj prijazno pismo, v katerem E odpoveduje Vestnik. Nič kaj prijazno in popolnoma nera- w zuipljivo. Zakaj tak odziv? Ali , J je to smiselno? Povrhu pa tista B glosa, kajti to je v resnici bil H zadevni zapis, sploh ni bila zlo- B namerna. Prašiči črkujejo, kaj- B pada. V kmečkih hlevih prav B tako kot na farmah. Če od de- B setih na kmečkem gospodarstvu crkne eden, je to deset odstotkov. Na farmi Nemščak jih po podatkih veterinarske inšpekcije crkne 5,6 odstotka. To ni veliko, veliko se zdi samo na dveh kupih. Toliko bolj čudno, da je gospod Horvat tako reagiral. Z odpovedjo časopisa. Kaj tako nesmotrnega! In nevarnega! Predvsem to. Saj to je isto kot povabilo na raziskovalno pisanje. Če bi hotel kar- h? •J’- ■/' Ir ^.1' Ker torej več ne obstaja Pjj zavezništvo, se iz koleK^ spomina stroke dvigajo O tem, kako so prašičem j zdravila, ki Jim je za štiri It« kei rok trajnosti - k sreči sledic; kako so si nekatei^j Plive skupaj z zdravili naru®^ devito - brez posledic; kak« . pomoti prašičem, ki so bnuTi njeni za zakol, po krmili so mu bila primešana jj' „ ............I takšni prašiči pa se ne dokler se zdravilo ne posredovanju enega od k sreči brez posledic; kako^ njam krmili p-i—- pok Varje irez hujših Tako rekoč za soboškim mestnim obzidjem poteka ena od etap v nekem reciklažnem postopku. Vse, kar se tukaj na tem betonskem bloku pri soboški kafileriji, ki od 7. avgusta 1992 ne dela več, razkosa, ne pride iz Nemšfaka. Vmes so tudi crknjeni piščanci, teleta, krave in drugo. Poginule živali zdaj vozijo v ljubljansko kafilerijo, en kamion dnevno, ki pa ni vedno poln. Lansko leto je bilo v soboški občini za 890.734 kg poginulih - prav tako brez razen opaznega zastoja rastku. Skoti se čedalje več prašičkov in prasičic, ki la« dalje manj aktivnih seskfV Zgodbe o tem, kako kurilno olje in kako so gnojnico v kamenJnico tat ribe, so nekoč že nekaj časa živali, v ljutomerski 188.815 kg, radgonski 250.720 kg in lendavski 119.754 kg. Zdaj iščejo novo zbiralnico kadavrov, ki naj bi bila nekje sredi zadevnega območja. Omenjajo Ookležovje. foto; NJ 1992,« Vse te nesreče, izpadi, bolezni, tako Horvat, so »ne- protislovje v prilastku »evrop- sko st«. koli zakriti, bi moral časopis sreča za človeka in velika Skoda za podjetje«. »In kaj smo storili mi, predvsem tisti, ki neposredno vodite proizvodnjo?« sprašuje direktor Hor-Naposled imam zajeten vat. »Storili ste: nič,« Zato be-dosje o NemSčeku. Zapisniki, sede v nadaljevanju pojejo kot poročila, potrdila, okrožnice, bič. Varnostnik napiše po-časopisni izrezki, fotokopije manjkljivo poročilo o delovni členov iz uradnih listov, ki go- nezgodi, se huduje direktor. “ ...... " ■ “1 »neposredni vodje Zemljepisni košček naročiti, ne pa da ga odpoveduje in s tem vzbuja pozornost. Dosje na koncu zajeten vorijo o prašičereji, o pravilni- Kaj pa kih in postopkih za gojenje ple- dela«? »Kaj ste napravili? Namenskih svinj. Celo fotokopija P’Sete prijavo in s tem Je konec ■ ■■ ............. vaših skrbi. Nezgode so tipični zapisnika o konfisciranih pujskih, ki so ga napisali po veteri-narsko-saniiamem pregledu v živilskem obratu TMI »Ko- primer malomarnosti...« »Vsi tisti, ki ste indiferentni do vseh teh zadev, ki so velikega po- Šaki« v Mariboru. Ogromno mena za podjetje, nimate prav papirjev, vendar kljub temu niČ nobene možnosti, da boste več zelo senzacionalističnega. kot leto dni še v podjetju (le V pismu gospoda Horvata kdo bo gledal vašo malomar- me Je najbolj dregnilo tisto, da nost).« " - ■ To so besede, za katerimi so »v Sloveniji edina farma center...« in da jim s takšnim »pisarjenjem« lahko povzročimo »gospodarsko Škodo«. stoji trdna zavest o neizprosnosti trga. Vendar pa direktor ne ostane samo pri tem. Predlaga tudi program ukrepov. V praši- Kakšen lokalpatriot in domlju- . . . . ben časnikar sem, Če domači čerejskih objektih bo potrebno (»smo edina obnoviti električno napeljavo, opremo in izboljšati varstvo edinstvenosti farma center«) povzročam gospodarsko Škodo! Če je tako. potem nisem vreden, da smem hoditi pod tem domačim nebom. okolja. Končni cilj vsega tega je pridobitev uporabnega dovoljenja. - Kar je po eni strani seveda rezki posmeh pravni dr- Seveda tega nočem. Sploh državi, kjer ne upajo ■ podreti na črno zgrajenih vi- pa upam, da se bo s farmo kmalu obrnilo na bolje. Ob kendov), po drugi pa vendar - - - nekakšen znak pravne zavesti. znanih ukrepih, ki so jih v podobnih primerih izvedli drugod po svetu, to je s prehodom na steljo in z ustreznim zmanjšanjem števila prašičev, če je to V direktoijevi okrožnici so celo tudi sledi ekološke zavesti, Med drugimi nalogami, ki da jih bodo izvedli, omenja tudi ekološke meritve mikro- sveta, na katerem farma stoji, je Evropa, v Evropi pa takšnih farm ni več. Tako kakor si ni mogoče niti misliti, da bi kak evropski menedžer odpovedal časopis, ker je kritično pisal o podjetju, ki ga vodi. Eno gre 2 drugim, kolektivistični značaj orwelovske farme, tega »kmečkega« dvorišča za krasni novi svet, se čisto prilega poskusu utišanja z odpovedjo časopisa. Ali niso tudi inženirji krasnega novega sveta zapovedovali brisanje časopisnih člankov, retu-širanje zgodovine in potvarjanje dejstev? Duh preteklosti se skriva povsod na farmi. »Pred kmečkimi prašičerejci bi se lahko postarili (podčrtal Š.S.) le z brejimi mladicami«. Tako je zapisano v Planu prireje prašičev na farmi Nemščak v letu 1993. Še vedno jim gre torej za to, da bi se »postavili« pred kmeti, tako kakor se je bilo potrebno s pridelki in siceršnjimi uspehi postavljati pred kmeti v Času prisilne kolektivizacije in po njej. Pa četudi z lažnimi uspehi. Zanimivo, kako s tovrstno kol-hozniško in sovhozniSko ideologijo sovpada na primer navodilo iz istega dokumenta, ki je kaSor posneto IZ zlatih časov sovjetske biologije, ko je Slo za to, da se razrednemu boju podredijo celo zakoni biologije, V Smernicah za selekcijsko delo se priporoča, da Je »od-biro mladic linije 12 izvajati po milejših kriterijih (tudi take z nezadostnim Številom seskov).,.« (na- v javnosti. In odplavale. Stroka pravi, da se d* j temu izogniti. Temu ne niti gospod Horvat. veterinarji v preteklosti globoko steljo, zdaj pa se s* na strokovnost. Kaj pa domoljubna Po vsem kar sem P?T(? nekako po si h zvedel NemSCak, me ne pekli ve<^ krivde zaradi domnevnega P f Čanja gospodarske Skode^ njem. Prav nasprotno, imam, da se bodo prav začele zadeve urejati. «-svetu plemenskih svinj / dijo v hlevih na splakoval*)^ sod so preSli na steljo i" pravi magister A. Kralj; .J glas je že decembra lani ! renjci bi Želeli lasten izobraževalni) center, ka|K,y menskim blagom, ki ga farme voljni. .iiij uta^viii, Ki “•-ji.r ; Nemščak, menda ,« V zgoraj že Planu prireje prašičev za pa piše: »Vse slovenske .p zapirajo. Imajo lastno dic, zato jih od nas ne vale. Vest inženirja Horvat^jj^ Mbp Vnl.rA X.* .zJ/11 .> A I Zi XI Sl V prav tako čedalje lažja. ■■ jji.r vzrejamo že izključno na * f SiČev nimamo nikjer etažah, da bi odpadki dali na spodnje. Kar dveh vetrinarjev tiče, j« (iin □ven vcinndijcv iicc, j* . naših pravilih. Težav« piaviiiij. •»w*' s Kmečko zvezo, ki hajJP sprotuje farmski vzreji, v celoti neprimerna. j mi je prav tako za vsakemu drugemu. že tudi, da bi 1 --odpoved^' Lat flfl jS . preklical, vsekakor kmalu napisal članek. nisem bil nikoli.« strinja, da se lahko zgO“'’j,', navzdol od farme v Ižak«*' VU LdJ LlJC V jpp. decembrskih podatka'j^J po ( . . . za zdravstveno varstvo , potrebno. Kar pa ne pomeni, .... - , da bi se moralo zaradi tega klime v Prašičereji, ureditev vajamo fragmentarno, da nas ne bi ustrezna, ne bo več Da ho potem za dolga 1^** / Pa naj Se kdo teče nimajo pozitivnega vp , štefa ^ggjnik, 25. februarja 1993 stran 5 gospodarstvo * i’ f' Dt f i( JI f i It 4 J i i n p f. j it* (f jt t S n t ? if' k «4 it K* r P til «1* Hf it i, h il^ S n l' Jt« J ik ;1" f' i A II J. v > J ^0 magistralna cesta M10-1 ostala nedograjena ali zaprta za promet Zastoji pri gradnji cest Pomugu upravi Cestnega podjetja Murska Sobota česlo gradbenih podjetij, ki gradijo magistralno sobošk^ ’*^**™^**'®^“ inšpektorata, republiške uprave za ceste In Radeon^^ podjetja; izvajalci del na območju Gornje nadzor RUc*^ J*-' organiziran neposreden na murskosoboškem in lendavskem območju, repu- navzoči, saj je tam organiziran neposreden Na “sti od Ra- P® je. kako’ “"^jn^anjc^e^tnih" tem največji problem ga organizirati, da niso kako zapor. Tudi problema n® ve. odo dela nadaljevala, . "J problematiko cest- bodo r ........................... *^^j tiila tako a,it P^^fegnili 'tno prevleko; takrat sproti. Pred- bi lahko fini 10 Stavk f'®Jik izpad •Johodka Slovenije stavk, Wč delJ, okoli :90 Dcutetotkov - pol * povprečju Javkate. zapravilimi" E^^tečUi delovnih ur m «io ddifea X do- ™. “PoStevali Se tani le '“v ah n odstotkov V omenjenih ff^la Mavko, k! f *®‘>ijoBa zgubljenih dohodka ’ itultjarde tolarjev. ^^^oška M. JERŠE Pree^ višje denarne kazni za obrtnike in gostince naj bi usmerili tovorni promet od Murske Sobote do Lendave prek Dobrovnika. To je le predvidoma, kajti ni rečeno, da bodo do junija z deli v resnici končali. Spet je namreč problem denar oziroma nesodelovanje med RUC-om, ministrstvom za finance in vlado. Menda z deli ne mislijo nadaljevati, dokler ne bo sprejet proračun za leto 1993. Ko bo sprejet proračun in s tem nji- hova zahteva za plačilo, bodo nadaljevali z obnovo magistralne ceste. Se nam ponovno obeta leto 1992? Lani je bil poračun sprejet že spomladi, kljub temu pa so z deli na pomurskih cestah začeli Sele jeseni. Le Primorje je pripravljeno z deli nadaljevati in na neki način kreditirati RUC. Tako bi se lahko gradnja ceste končala veliko prej. Vendar v RUC-u nad takšnim načinom sodelovanja niso navdušeni: se bojijo previsokih kreditnih obresti ali pa tega, da bi izgubili svojega aduta pri izsiljevanju proračunskih sredstev? Naslednji nerešen problem je središče mesta Gornja Radgona, Tudi tukaj z deli pri obnovi magistralne ceste Se niso končali - vmes so si privoščili veliko negospodarnosti - poleg tega pa sta zaradi obvoza pov- sem uničeni Cesta na stadion in Mladinska ulica. V središču mesta se še vedno ukvarjajo s selitvijo avtobusne postaje: na predlog poslanca KS Gornja Radgona bodo o avtobusni postaji razpravljali na naslednji skupščini, verjetno pa bi ves postopek morali pospešiti in čim prej rešiti problem lokacije avtobusne postaje, ki se v nekem mestu gradi za več desetletij; v središču mesta še manjkajo semaforji, fina asfaltna prevleka in označitev prehodov za pešce. Za ureditev slednjega bo spet potrebna zapora prometa in usmeritev na obvoznico, ki pelje mimo gornje-radgonskega sejmišča. Na tem prostoru pa se že marca začne prvi letošnji sejem - sejem gradbeništva in gradbenih materialov. BERNARDA B.PEČEK Zelena luč upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje V murskosoboški občini so že nekaj časa razmišljali o smotrnosti ustanovitve upravne organizacije za urbanistično načrtovanje v okviru sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Zdaj jc ta pobuda dobila zeleno luČ tudi v občinski vladi. Vedeti je treba, da zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor določa, da upravne naloge glede izvajanja lega zakona opravlja pristojni občinski upravni organ za urejanje prostora, organizacijske in strokovne naloge glede urejanja naselij in drugih posegov v prostor pa so prepuščene upravni organizaciji za družbeno načrtovanje. V la namen se lahko uslanovi 1udi posebna upravna organizacija za urbanistično načrtovanje. Sicer pa je ustanovitev upravne organizacije obvezna, medlem ko bi strokovne organizacije, kot so Zavod za ekonomiko in urbanizem ter druge neregistrirane organizacije na tem področju, poslej upravljale le strokovne posle za omenjeni upravni organ. cije za urbanistično načrtovanje je pomembna pridobitev za stranke, ki bodo lahko hkrati z vložitvijo vloge za izdajo lokacijskega dovoljenja naročile tudi izdelavo potrebne lokacijske dokumentacije. Poleg tega bodo na enem mestu dobili vse potrebne informacije, s čimer se bodo * Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje bo v prvi vrsti skrbela za pripravo izhodišč za izdelavo prostorskih načrtov občine. pripravo prostorskih izvedbenih aktov in lokacijske dokumentacije. Bistvena sprememba bo zaradi izdelovanja lokacijske dokumentacije, kar bodo po novem opravljali v upravni organizaciji, strokovna opravila bodo glavnem razpisovali, nekaj pa bodo začeli delati tudi sami, kar bodo strankam zaračunavali. Ko bo dosežena ekonomska upravičenost teh del, se nameravajo ustrezno organizirati, pri čemer pa ne bodo dodatno zaposlili novih ljudi, ker naj bi vse to opravili zaposleni v sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora. Ustanovitev upravne organiza- izognili temu, da bi strokovne or-■ ganizacije občanom po svoje razlagale pogoje gradnje na določeni lokaciji. Hkrati pa ustanovitev upravne organizacije omogoča konkurenco pri izdelovanju strokovnih podlag za lokacijsko dokumentacijo in prostorske izvedbene akte. Tako predvide-■ vajo, da bodo za zahtevnejše lokacije, kot so gradnja industrijskih objektov, večjih stanovanjskih hiš in objektov, ki občutneje posegajo v okolje, razpisovali na- tečaje. MILAN JERŠE upoštevala nekatere pripombe na proračun M bo možno narediti letos? 9rl soboška vlada na zadnji seji namenila iUh tur. i| n iiJvi številnih pripomb, pobud in predlo- letošnjem občinskem proračunu. Največ Pu** ''' 'fniihu naložb v gospodarsko infrastruk- tla "®j3vnosti. Upoštevana je bila pripomba KS Zav^' mora''** a vodovodnega omrežja, s KS Mart- datnaj k . o načinu izvedbe, saj gre za pove- (j ' ■' .‘"‘'•ai™' po.sodobili tudi cesto med Noršinei in svetK^” "PnŠteva pomena za vzhodni del občine. Prav '''d so delegatov zbora KS na javno razdela' v **'■ da bodo zaradi znižanja stroškov organi- j'^dnli uaji službo. Objavili bodo javni razpis in »nVtudi '/'*l*®"“diiiku. V prihodnje bodo namenili '^«na *’'*do im .r asfaltiranje vaških cest, pred- PespK'^’^®djc iavnih lijtr te nimajo asfaltne povezave, dih l’’"' Pruera v Murski Soboti pa bo potekalo po kuni, ’***•’bsti te "'m usklajen s programom mestnih krajev-daliiL'stavbnih zemljišč. Gre predvsem za V , !ui. v mestu zbere največ denaija. ^ost *udi o ; ose“^’’ovljen.| Najprej v mestu. Če ■ dc5n potekal dodatno^ iteje. 2 denarji zbiranja proračuna pa \ 5 .' ___ i i r i 1 1 samoprispevkoni ne bo sprejet. bodo potekala veliko počas- neje, z denarjem iz občinskega proračuna pa bi lahko zagoto- J: ^^ovih 20 kilometrov cest ^tii I SVer CL . ts,',. ’ ^tcii j(. občine Murska Sobota v; jc odlo- Področh,®' T objavi razpis za uatožbe na f odsek J marec razpisali de In za ^oravci-Sclo, Geriinci-Korovci, Sk im. ■'«1 “ipno t" skozi HodoS- , Grad-scrpentitiii. -- -. . naselje Prosečkii vas. Vcljit omeniti, da fNVili .... t . - .. . . * . . . Zapnt ’i• vdSf, vcijiL ujjjciiitj* 'JU ' isT ' Src ' potreben delež krajevnih skupnosti. tiBčrt' ® kilometrov cest, kai je v skladu 'h Qdsi;i((ju '■ naj bi bilo neasfaltiranih še nekaj Skupni dolžini okroe 16 kilometrov. let hib ni okrog 16 kilometrov. MJ Obračun elektrike vili le gradnjo prve etape, torej sanitarij in skupnega prostora. Načrtujejo tudi gradnjo telovadnice pri OŠ Bogojina, medtem ko je nadaljevanje gradnje OŠ Fokovci še odvisno od republiških virov. Ker občinski proračun zagotavlja v zdravstvu le izvedbo nekaterih najnujnejših del, je soboški izvršni svet pohval vse uporabnike, da skušnjo od ministrstva za zdravstvo in socialno delo pridobiti Čim več denarja od lanskoletnih presežkov. Sklenili so. da bo potekala gradov izk- Ijučno v okviru programa spo- meniSkovarstvene zaščite. medtem ko je zaradi dodatnih zahtev nekoliko spremenjena razporeditev sredstev za lesno kulturo, te- Na seji soboške vlade so tudi sklenili, da bo financiranje delovanja gasilskih društev enako kot pri drugih uporabnikih sredstev občinskega proračuna, zato bodo 2 milijona to- larjev za dodatni nakup penil zagotovili iz drugih V razpravi pa so zavrnili očitke na račun pospeševanja razvoja virov. obrti in podjetništva, saj se je po njihovem mnenju dosedanji sistem kreditiranja uveljavil in potrdil. Podobno menijo o pospeševanju proizvodnje hrane, saj se bo letos dvignil indeks rasti javne porabe za subvencije pri vzgoji kakovostnih pa- sem govedi. MILAN JERŠE po novem V Elefctru L.jifbljaiw so sc lotili zanimivega poskusa, ko so gospo dblstvom po-drngačen ra^n za elektriko, kot je bSo obi-Č^jno Aoskj. Odločili so se namreč, da ne bodo več po-^JaH p^o^ic za jilačilo po-raM^HK elektrik ener-g^e, ampak so razposlali poskusile obračune s po-diUfcif Oie za podobno oblOtb, kot jo že ueki^ časa uporabljajo v ptt- in tv-de-javnosti^ torej mesečne račune za naročtaino. Take nove račune naj bi dobili vsi M^emaici, bi žcer po t^-nem tebiem oIhucuiib xa dektriko. Na ta način naj bi plačevanje dektričae' cnetggie poenostavili, plačnikom pa bt bilo razumljiveje, za kaj vse morajo odšteti denar, saj bodo vneseni vsi podatka o porabi toka. Poleg tega ne pozabiti na odrezek, ki ga bo odjemalec dobil kot puiiuuij, da je plačal ustrezat znesek, če se bo potrdilo: obnesel ta sistem novega obračunavanja električne energije, lahko pričakujemo, da bodo kanalu v vsej Sloveniji uvedli to spremembo, ki naj bi bila korak naprej tudi na tem po-droCju. M. JERŠE Ker se bile kazai za krSenje odloka o poslovnem časa trgovskih in g^iustnti obratov ter obrtnih delavnic v soboški občisi, ki Je bil sj^jot Že davnega teta 1975, le sindaoiičae, sej se odločiH, da vanj '.'nesejo aekaiste dopolnitve, To veija v prvi vrai za sankcije, ki so jih sedaš vaiorizirfih S spremeurtjo IL. 12, te 13, čtetm omenjena odloka so namreč vi^ desame kiteikršitelje. Tako bodo ka^ip od tisoč tte 36,6@6 lOl^v kaatovmti fnavna osette ter samostojtii obmuk te gos^itiee, £e ae tetete t^icSevali il^tsa te bo v ua^p^dju z d^o^i obt^- odloka. V prafesi je dostej pribajito jiitewHW' neapoštevanja jftteJpist^i, zate bodo ttiM to^kto^i ikašali na ktz^ saoeaM na takim ad katefte -bodo iztei^h denarno Iterea, Id postej «e bo *ee zgolj sir^teJiitea, M JSRŠE Bodo kače odgnale turiste? že takoj na začetku bi radi pojasnili, da nismo imeli nikakršnega namena ustvariti morebitno primerjavo z znanim škotskim jezerom Ness, kjer naj bi se skrivala vodna pošast, ki predstavlja pravo turistično atrakcijo. Govor je seveda o naši znamenitosti, to je o Ledavskem jezeru v Kraših, ki Že nekaj časa buri duhove. Vsa zadeva pa vendarle ni tako nedolžna, kot se morda zdi na prvi pogled. Jezero, ud katerega so si veliko obetali zlasti domačini, saj naj bi postalo turistično središče za širšo okolico, še vedno sameva, najpogostejši obiskovalci pa so najbolj zagnani ribiči, ki si v smrtni tišini skušajo nabrati potrebnih duhovnih moči. Vsi drugi načrti za oživitev Ledavskega Jezera pa so doslej na žalost padli v vodo. Še dobro se spomnimo, ko so pred dobrim desetletjem zajezili strugo potoka Le dav a. ki Je dotlej zaradi številnih poplav povzročal precejšnjo škodo na poljih in travnikih tega dela Goričkega. Tako Je nastalo ogromno akumulacijsko jezero, ki meri okrog 200 hektarjev. Da so morali prebivalci Domaji-nec, Krašč in drugih bližnjih krajev v ta namen žrtvovati velik del svojih njiv in travnikov, ni treba posebej omenjati. Posebej zato, ker so se takrat nadejali pomoči širše družbene skupnosti. Iti naj bi zagotovila potreben denar za hitrejši razvoj njihovega manj razvitega območja, V prvi vrsti so se omenjale neslutene možnosti razmaha turistične dejavnosti, k čemur naj bi med drugim prispevali sodobnejši gostinski objekti ob jezeru, čolnarjenje in podobno. Do tu vse lepo in prav, loda Le dav sk o jezero v K. tašči h še 120 let tradicije c vedno zgolj životari in ni kaka posebno zanimiva turistična točka. In kako dolgo bo še tako, se upravičeno sprašujejo neučakani domačini. Na ta problem Je nedavno opozoril tudi njihov poslanec v zbora krajevnih skupnosti soboškega parlamenta Jože Bertalanič. Po njegovem mnenju je vode v Jezeru v zadnjih letih vse manj, ker se Je zmanjšala količina vode v Le-davi. Poleg tega naj bi se iz jezera širil neznosen smrad, kar Je posledica zanemarjene okolice, ki je poraščena z goščavami, pa tudi jezero ni najbolj čisto. Povrhu vsega pa naj bi se domačini izogibali Jezera, ker so se v njegovi bližini množično naselile kače. Skratka, same težave. iz katerih ne vidijo prave rešitve. Če Jim kdo ne bo priskočil na pomoč, bodo še naprej verjeli, da Jih je pred leti nekdo žejne prene- sel prek vode. MILAN JERŠE □ /D Pomurska banka d.d. — ] Vaša domača banka UGODNO ZA DEVIZNE VARČEVALCE! Devizni depoziti - vrednost, ki se realno povečuje Varčevalci, ki svojih deviznih prihrankov določeno obdobje ne potrebujejo (tudi za krajši čas), imajo možnost, da jih vežejo za dobo od enega meseca do štirih let. Obrestne mere so znane vnaprej in se med trajanjem vezave ne spreminjajo. Višina letne obrestne mere je odvisna od vrste tuje valute in je za več odstotnih točk višja od obrestnih mer, ki veljajo za sredstva na vpogled. Obrestne mere se povečujejo glede na znesek depozita in dobo vezave. Najmanjši znesek vezave je 500 DEM oz. ustrezna vsota v drugi valuti. Vezava deviznih depozitov je možna v nemških markah, avstrijskih Šilingih, švicarsih frankih, ameriških dolarjih in italijanskih lirah. Pri vplačilu v drugi tuji valuti bomo na v^šo željo opravili brezplačno konverzijo. Doba vezave valute Priporočamo vam predvsem vezave na 3. 6 in 12 mesecev, ker so najugodnejše. Za znesek vezave nad 15.000 DEM se obrestna mera povečuje, za 1,5% stimulacije od osnovne obrestne mere. Za zneske nad 50,000 DEM pa za 4% stimulacije od osnovne obrestne mere. Dokončno odločitev prepuščamo vam, Izplačilu obresti Depozit in obresti vam bomo izplačali po poteku vezave Če boste sredstva potrebovali prej, vam bomo odobrili premostitveno posojilo pod ugodnimi pogoji. Vabimo vas, da se pogovorite še s svetovalcem za devizno varčevanje in se z njegovo pomočjo odločite za vezavo sredstev, ki bodo ustrezala vašim Željam In potrebam. KRATKOROČNI IN DOLGOROČNI NENAMENSKO VEZANI DEPOZITI Z NESPREMENLJIVO OBRESTNO MERO Obresti na 1 mesec na 3 mesece na 6 mesecev na 1 leto na 2 leti na 3 leta I na 4 leta OEM 7,00 7,30 7,40 7,60 7,85' 7,90 7,95" ATS 6,75 7J0 7,35' 7,60 7,6? 770 CHF 5,65 6/i? 6,30 6,35 6^ 6,45’ sjšo ITL 7,50 7,6Š 7,60 7,90 7^ 8,00’ 8,05 USD 2,50 ~ 2,70 ’ 2^ 2,90 2,95 3,00 ' 3.05 stran 6 vestnik, 25. februarja 1 infrastruktura Soboška vlada s predsedniki KS Za vzdrževanje javne razsvetljave Sklep zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soboške občinske skupščine, po katerem naj bi pred dokončnim oblikovanjem predloga odloka o občinskem proračunu za leto 1993 izvršni svet opravil pogovor s predsedniki svetov KS iz vse občine, je uresničen. O tem pomembnem dokumentu, ki v mnogo čem posega v razvojne cilje posameznih delov največje pomurske občine, je namreč razpravljalo veliko predstavnikov KS, ki so se v svojih razpravah dotaknili številnih problemov, Ti so med drugim podprli pobudo glavnega občinskega finančnika Franca Cipota, da bi za ureditev sistema javne razsvetljave organizirali skupno vzdrževalno službo. Lani so v ta namen porabili 8 milijonov tolarjev, letos pa bi se ta znesek povzpel na skoraj 11 milijonov SIT. Zato je nujna racionalna poraba proračunskega denarja. Slišali smo tudi za podatek, da so v proračun vključena sredstva iz sklada Stavbnih zemljišč, zato je za nadaljnjo gradnjo v Murski Soboti namenjeno nekoliko veČ d ena tja. Tako so v precej živahni razpravi predstavniki mestnih krajevnih skupnosti opozorili na nekatere zelo nevarne prometnice, ki potekajo skozi Mursko Soboto, Zlasti je bil govor o Cankarjevi ulici, ki je po besedah Janeza Kovača iz KS Partizan postala nekakšna magistralna cesta, pločniki ob njej pa niso ustrezno urejeni. Prav tako Se ni urejeno križišče Gregorčičeve, Cankarjeve in Bakovske ulice, kar povzroča ob konicah velike zastoje v prometu. Pri tem je predsednik vlade Ivan Obal omenil, da načrt za ureditev tega križišča predvideva poseg na zasebno zemljišče, katerega lastnik pa se s tem ne strinja. Zato je nadaljnje delo onemogočeno. Sicer pa je za Mursko Soboto dolgoročno predvidena južna obvoznica, s katero bi se dalo problem prometnih zagat na Cankarjevi ulici odpraviti. Predstavnik KS Bakovci Leopold Cervek je opozoril na dokaj načeto cesto Murska Sobota-Bakovci. Njeno prepla- stitev naj bi financirali s pomočjo republiških sredstev za demografsko ogrožena območja, vključena pa bo v reba- lans občinskega proračuna. Poseben problem je cesta, ki I: povezuje Martjance s pokopališčem v Nemčavcih, ki je il prebivalci ne uporabljajo, težki tovornjaki pa so jo že ! skoraj popolnoma uničili. Izvršni svet je s predlogom pred- Slavnika KS Martjanci, naj se pri ustreznih organih zaprosi za zaprtje omenjene ceste, soglašal. Poleg tega bo vlada v program obnove cest vključila cesto od Bratonec do križišča proti Dokležovju. Sicer pa srednjeročni program j predvideva v letih 1994-1996 obnovo več kot 107 kilometrov občinskih cest. Vanj so dodatno vključili odseke Mat-' jaSevci-mejni prehod, Lucova-Čepinci, Ivanjševci-Lonča-I. rovci. Sotina-mejni prehod in Kraj na-pri ključe k republi-! ške ceste. Glede srednjeročnih naložb v šolstvu pa bo po ' informacijah občinske vlade lahko prišlo do gradenj telovadnic le tedaj, če bodo sredstva iz republiških virov za demografsko ogrožena območja. MILAN JERŠE ■ MORAVSKE TOPLICE - Ze dve leti imajo na območju Moravskih Toplic, Tešanovec in Bogojine omrežje kabelske televizije, ki ga vzdržuje firma Elektor. Za zdaj oddajajo prek internega kanala le pisna obvestila oziroma reklame, kdaj pozneje pa nameravajo urediti v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah poseben studio, ki bi omogočal druge oddaje, tudi neposredne prenose. (G. G.) ■ LJUTOMER - Ali bo na jesen ljutomerska občina bogatejša za ustanovo srednjestopenjskega šolskega izobraževanje in bo ob gimnaziji v Ljutomeru z delovanjem začela tudi obrtno-um e (niška Šola v nekdanjem domu'VIZ Veržej? Sodeč po zadnjih pogovorih med občinsko obrtno zbornico, obrtno zbornico Slovenije, lokalno vlado in predstavniki cerkve so zamisli sprejemljive, potrebno jih bo le uresničiti. (N. Š.) ■ BOREJCI - Z veliko zagnanostjo so v Borejcih v krajevni skupnosti Tišina zgradili mrliško vežico, pozneje pa so lepo uredili Se pokopališče, saj so po poteh položili tlakovec. Imeli so sicer mojstre, vendar brez običajne pomoči domačinov tudi ni šlo. Iz Borejec morda Se tole: v vasi deluje že več let gasilsko društvo, ki je pripravilo pred kratkim tečaj za izprašane gasilce. (F. Ku.) ■ LENDAVA - V krajevne in druge organizacije Rdečega križa v občini Lendava je včlanjenih kar 9.000 ljudi. Osnovne organizacije imajo v vseh 18 krajevnih skupnostih, V zadnjem času so gmotno pomagali čez 2(X) posameznikom in 41 družinam, zlasti z živili in oblačili. Aktivisti Rdečega križa pa pogosto obiščejo tudi begunce iz Bosne, ki prebivajo v večji zasebni stavbi v Lendavskih Goricah. Tačas jih je tam 64. Pomembna dejavnost Rdečega križa je tudi oreganiziranje krvodajalskih akcij za potreba zavoda za transfuzijo v Ljubljani in bolnišnice v Murski Soboti. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGON.A - V ulici Silvire Tomassini je družina Vukan odprla prodajalno plina, ki ga kupci lahko dobijo ob vsakem času, pripeljejo pa ga tudi na dom. V Vukanovi prodajalni je mogoče tudi naročiti popravilo plinskih napeljav. (L. Kr.) GABERJE - Gasilsko društvo Gaberje je v lanskem letu uspešno delovalo, so ugotovili na nedavnem občnem zboru, saj so se udeleževali številnih vaj in ocenjevanj, bili so na izobraževalnih seminarjih, sodelovali so na srečanjih z drugimi društvi, denimo v sosednjem Lakošu. Niso pa uspeli izkopati načrtovanih požarnovarnosth vodnjakov, vzrok za to pa je pomanjkanje denarja. To nalogo bodo opravili letos. Sicer pa bodo denar potrebovali Še za obnovo gasilskega doma, V društvo naj bi se včlanilo več mladih. (I. P.) ■ LENDAVA - Pred dobrim letom ustanovljeno makrobiolo-ško društvo, katerega cilj je ohranitev in razvoj človekovega zdravja in njegove okolice, ima 45 članov, starih od 16 do 78 (!) let. Društvo je zaživelo, saj je doslej organiziralo dvodnevni seminar o raakrobioctčnem načinu življenja in prehrane, imelo je več predavanj, na primero makrobiotiki kot.integraciji duha in telesa, zanimivi pa so bili tudi tematski večeri, denimo o nereligioznem dojemanju boga, kako spoznam in razumem sebe in tako naprej. (Š, S.) Lenart r Slovenskih goricah brez lastnega vodnega zajetja in vodovoda Lenarški studenec je že zdavnaj presahnil Ironija usode: prvi večji lokalni vodovod za mestno naselje Lenart je bil zgrajen leta 1960, zajetje pa je bilo v Gočovi; v naslednjih 15 letih je bilo zgrajenih Še nekaj manjših lokalnih vodovodov, tako da je dobivalo leta 1975 vodo iz vodovodnega omrežja okrog 3000 prebivalcev; ko so iz zajetja v Gočovi črpali se vodo za Gradišče in zaradi pospešenega industrijskega razvoja je postala po letu 1966 oskrba z vodo iz zajetja v Gočovi pomanjkljiva; iskali SO dodatne vire, vendar so raziskave pokazale, da jih ni dovolj; tako so se v letu 1970/71 odločili za pristop k celostnemu projektu oskrbe z vodo osrednjih Slovenskih goric iz mariborskega vodovoda. Po več kot dvajsetih letih je postala Gočova ponovno aktualna; pa ne zaradi vodnega zajetja, ampak zaradi ideje občinskega župana, da v Gočovi postavijo tovarno usnja; to odločitev so utemeljevali z dejstvom, da je tam dovolj vode. vodo v 45 naselij, kar je so v lenarški občini gradili polovica vseh naselij v .. i.. V prihodnjih letih naj v krajevni čina Lenart nadaljevala z P " njo vodovodnega omre^' utemeljujejo s slabo dom. V letih od 1985 do 1989 predvsem primarne in sekun- darne cevovode skupnosti Benedikt, in sicer iz Štajngrove v Ihovo, Trstenik, Dravnjo, Bačkovo in proti Za-gajskemu Vrhu (občina Gornja sedanjo mrežo, slabo vestjo osnovnih cevovod^ tior čedalje slabšo kakovost]# F vode. Če bi se hkrati s vanjsko gradnjo tudi industrijska (vemo pa, da se je ; tel* zmanjšala), bi bilo kritično že danes. Na srečo so jim republiški organi te načrte preprečili, kljub temu pa se postavlja vprašanje: Ali se je v minulih dvajsetih letih vodno zajetje v Gočovi spet napolnilo ali pa so si podatke izmislili? Morebiti pa so bili podatki lažni (prilagojeni potrebam) že leta 1970, ko je občina sprejela odločitev. da se naveže na mariborski vodovod? Ne, s tem se povsem ne moremo strinjati. kajti v Slovenskih goricah imajo velike probleme z zadostnimi količinami pitne vode tudi tisti, ki imajo lastne vodnjake. V Lenart iz Maribora in Ptuja Lenart že več kot dvajset let nima lastnega vodovodva in ga očitno ne bo imela niti v prihodnje. Lenarško območje zavzema osrednji predel Slo- jemo Pesnice, Ščavnice in še nekaj manjših potokov. V začetku sedemdesetih let so se torej odločili za oskrbo z vodo v osrednjih Slovenskih goricah z mariborskega območja. Odločili so se ob pomoči študije Zavoda za urbanizem Maribor - Tozd za hidrotehniko in inženiring (avtor je inž, Rismal s sodelavci), ki je argumentirano dokazovala, da se Slovenske gorice lahko oskrbijo z zadostno količino pitne vode le z napeljavo cevovodov iz Maribora, Ptuja in morebiti iz Apaške doline. 1970. leta je bila izdelana posebna študija o konceptu oskrbe z vodo za občino Lenart. Predhodno so morali dobiti soglasje občine Maribor, da se strinja z gradnjo cevovoda iz sistema Mariborskega vodovoda. Nato so izdelali idejni projekt za napeljavo cevovoda Maribor-Lenart ši- I* I I h .Ji L I V prvi etapi naj bi obstoječi vodovod, nato p* < Tudi preostale oh«** * venskih goricah še majo povsem z vodo. Že nekaj let o takšnih In drugačnih i*^ novih vodnih zajetjih, * pa »e predvsem nav^a stari vodovodni V Gornji Radgoni s« j# j kajkrat pojavho vprašanj« o kakovosti ui^. z vodo. Odgovor varstvo okolja in urejaj; štora SO Gornja KaihP’***'J V letu 1992 je t (antsko organizacijo * Murska Sobota sklcajf^^i p* godba za izdelavo vodooskrbo v občini Pjj Radgona, in sicer za vode iz Vuije vasi in iz | skega vodovoda. Prajt^' AVGUST ZAVERNIK, predsednik fevrŠnega sveta SO le-nart, o oskrbi z vodo v občini Lenart Na vaS vodovod Je priključenih tudi nekaj gospodinjstev iz radgonske občine, bo tudi v prihodnje to mogoče? »V prvi etapi temelji naš program na tem, da ne bi preveč Sirili že otetoječe mreže - torej mreže individualnih gospodinjstev, ker je ta že dokaj dobro razpredena temveč je najprej potrebno zagotoviti potrebne količine vode za Lenart. To pomeni, daje potrebno urediti primarne vode z mariborskega in ptujskega območja, položiti cevi in urediti podpostaje. Del radgonske občine je na vzhodnem delu naše občine ie vezan na to mrežo, so pa tudi interesi občanov, ki živijo neposredno ob meji z Lenartom, da bi se Se priključili. Vendar pa bo potrebno tam zgraditi najprej vodohran in šele nato bo potrebna dodatna priključitev. Količina vode je premajhna Kako bost« debili potrebna sredstva za uresničitev tega načrta, to Je veČ kat 617 milijonov tolarjev? »Ta program za 617 milijonov je za približno petletno obdobje. Samoprispevek se nam žal izteka. V izvršnem svetu smo imeli v mishh več da bi uvedli nov samoprispevek, ko sc tale izteče, da bi povečali ceno za porabo vode in r^iko namenili za novogradnjo. Po drugi strani pa naj bi tudi občani sami prispevali ogromno sredstev; razmišljamo, da bi ta prispevek občanov moral biti vsaj 120 ali 150 tisoč, nekaj bi bilo tudi sredstev občinskega proračuna ter ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, kjer so namenjena za oskibo z vodo določena sredstva. Nekako v petih letih bi se to dejansko dalo uresničiti pod določenimi pogoji; da bodo občani prispevali nekaj, da bomo račune vode obremenili z dodatnimi 30 tolarji za enega, drugače pa bo to trajalo več kot pet let« venskih goric, ki se razprostirajo med Muro in Dravo in spadajo v sedem občin: Maribor, Pesnica, Lenart, Ptuj, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Lenart je v celoti na območju Slovenskih goric, zato ima tudi največje probleme pri oskrbi z vodo. Sestavina talnih povrSin gričevnate pokrajine je predvsem meljasta ali peščena ilovica. Skupna količina povprečnih letnih padavin je okrog 900 mm. Visoka podtalnica v dolinah je meteorna in v sušnem obdobju skoraj v celoti usahne. Talne razmere so torej v občini Lenart za podtalnico izredno neugodne; obstaja le nekaj zasebnih studencev in vodnjakov, nekaj večjih izvirov pa so občani po vaseh v preteklih letih uredili v lokalna vodovodna zajetja; najve^ izvir je v Gočovi, od koder so do leta 1977 $ pitno vodo oskrbovali tudi Lenart. Tudi vodotoki so pretežno presahnili, z iz- rine 250 mm. V začetku naj bi bil pretok 20, pozneje pa 50 litrov vode na sekundo. 1972. leta so začeli z gradnjo iz obeh smeri. Poleg občine Lenart so se angažirali tudi občina Maribor oziroma Mariborski vodovod s posojili in Republika Slovenija. Ves cevovod Maribor--Lenart z nujnimi objekti ob trasi in rezervoatjem v Lenartu je začel obratovati 1977. leta, V naslednjih letih so začeli z napeljavo osnovnih cevovodov proti Zg.PorčiČu, Sv,Ani, Benediktu, Jurovskemu Dolu in Voličini. Za območje Gra- dišča in Cerkvenjaka so se 1980. leta odločili, da omogočijo gradnjo cevovoda s ptujskega območja, ki je bil končan 1986/87 leta, vendar le do vodnega zbiralnika v Cerkvenjaku, medtem ko so se krajani Gradišča s samostojno akcijo odločili za gradnjo začasnega cevovoda iz Zg. Porčiča, kije povezan z mariborskim vodovo- Radgonaj oziroma še proti naseljem Locki Vrh, Negovski Vrh in Trotkova z možnostjo nadaljevanja v Osek. V zadnjih letih se je širjenje vodovoda ustavilo, saj v Sloveniji v ta namen ni več nepovratnih sredstev, prav tako pa ni več organiziranih območnih vodnih skupnosti, ki so sodelovale pri financiranju teh gradenj. Iz Ljubljane v demografsko ogroženi Lenart Leta 1991 je Republika Slovenija zakonsko opredelila demografsko ogrožena območja in sofinanciranje lokalne gospodarske infrastrukture. Občina Lenart želi dokončno rešiti problem oskrbe z vodo. Danes je na sistem Mariborskega vodovoda priključenih okrog 5500 prebivalcev. Zbiralnike in krajevne mreže še vedno upravljanju pri Sv.Tro-jici, Benediktu, Sv.Ani in Ju-rovskem Dolu; zaradi tehniČ- v sklepni fazi. , Poleg tega so bite skav podtalnice na obmotl^ čine Gornja Radgona dodatne geoMke polni preizkusi to anali in sicer pod odlageldi padkov v Hrastju Moti vrtin v Apaiki ttolini-vode na pos^neznib »testih Se niso dokon^^e paj z Radensko smo god&o r za turo, gradbeništvo in J.. „ v Ljubljani (g. RiSmd) Murska Sobota za vzpostavitev sistema ki naj bi zmanjSal tratav v pitni vodi' v Podgradu rezultati bo sistem infiltracije ‘ idČM Segavci. gradili še manjkajoč* ; vodno omrege v mariborski in ptujski ** . t Vse to pa je povezhj^l 2 zagotavljanjem ličin vode v vodnih ’i^' banski plato, Betnavai in Dobrovce), . |,j I Oskrba z vodo h^l j dokončno rešena do ' - seveda pod poghJ^i bodo Republika Slo**^i ---- „ vsi krajani pripravljeh' upravljati, ampak vodo dovaja vati tudi s finančnimi le do krajevnih zbiralnikov. Do 1996. leta bi rnot^^ 617.850,600,00 tolaO^ ■ n ih pomankljivosti Mariborski vodovod teh omrežij ni hotel Vodovodno omrežje Mariborskega vodovoda v občini Lenart ima skupno dolžino 75 kilometrov, 5 vodohranov in 6 prečrpališč ter prek 120(1 priključkov. Letna poraba leta 2010 P«,. 1.820.409.150,00 Ne moremo hove finančne konstru* 2010 za kaj takega nismo , , usposobljeni. Vsekak# gospodarstvo znaša na ob- ogromne številke, močju občine Lenart okrog kateri upravičeno ................ je bila navezava nfl “ nii vodovodni omreži' , i* pitne vode za gospodinjstva in 500.000 kubičnih metrov. Vodovodno omrežje Komunalnega podjetja Ptuj v občini Lenart oskrbuje z vodo okrog nji vodovodni omreg' , vičena in cenejša- slišimo kritike, da 380 gospodinjstev krajevne Slovenske gorice ih ~ skupnosti Cerkvenjak in 60 iz Lenarta v demograB# j# KS Sv, Trojica. Skupna dolžina Lenarta v ženo rta v ueimigt"- • območje nekat^j^ la oridohitev lit. tega vodovodnega omrežja je stili za pridobitev r^jj 8 kilometrov z dvema zbiralni- sredstev, medtem koma vode in dvema prečrpa- v slovenskogoriških liščema. Letna poraba vode na tega ne bodo imeli v#*** P. tem območju je 60 000 kubič- sti. Kako ne bi dvoh^, nih metrov. Precejšnje Število naselij in gospodinjstev se oskrbujejo z vodo iz lokalnih vodovodov ali studencev - IKK) gospodinjstev ali 4000 prebivalcev. Ni treba posebej poudatjati, da so brez redne oskrbe z vodo predvsem težko dostopni zaselki in hiše (lani poleti so gasilci vozili n 'Tj n« «1 se vsak dan vozijo * r, dokaza takšd* g nega ikdd* « metne politike - ko jim je bil f pridobitev repobnS^^.Jik štev, ne da bi bodo hotel lahko i*'**^' če imajo že dovolj e stično ponudbo. „ fr BERNARDA B.''' 1 j. februarjal993 stran 7 ^cti zakon o socialnem varstvu Prag preživetja V tistem klasičnem smislu, jo sedaj družine z večjim številom otrok in mlajše družine, ki s svojimi prejemki ne morejo preživeti. Prav povečevanje majhne možnosti in sposobnosti, da bi si na drug način, na primer s priložnostnim ali začasnim delom pridobili dodatni vir zaslužka. števila nezaposlenih in razmere Neravnote^e popravljali » S S t (! 1' in .1 M j® začel veljati konec lanskega nia sn^’ učinki, predvsem tistega dela, ki uzako-Pa se dajatve alt socialnodenarne pomoči, čencem '^L centri za socialno delo upravi- ' i'??? denar (pomoč). Popolne podobe o številu čenj^L J denarnega dodatka in pomoči še ni, saj na tannerp pneakujejo pa, da se bodo “*«'ere ustalile marca. nia S]n glasnejše. 4 IS It n a f t f !!»■ t t' čf d IŽ f d 4 f L f- F ^gaij Pomattui si 11~Tzh_>. ■_ ^1. , '^1 socialnem varstvu, im prej veljavni sporazum o ures- socialnovarstvenih ■-4OSTVIU11 ^Pf^kta pisati, ko je politika ^'’®aEai s' ^1^^^ geslo je bilo a ti bo itaen^t P'l ^^Sbk od ki s? societalne po- Frr , JC ’ 1— .^^^"btnskeoa*^'^ disfunkcij ■“'^^koleV?^ razvoja ukvar-^''jetti X 7 oblLko- namišljene »aemu , ^'^ukture. V doku- Socialni Opisana' K narufcHft s social- posameznika in f Pl Štiri ««lu ■“Srni. * si&t 1991) so tako i^theljna načela. da Sl r- ■ ■ socialno var- svojo družino P, Mojimi S im sposob- da drtjiia ps r In pa mora naei-zago- socialno kotnpo- f ter vki ’ razvojne t načelo * &"» pa bo ^Srt)i tejo 10 ''črnost ki zagotovila ne zmo- i, i( h>ilrt;f socialni P^^^^nin-,i ^ja. '^^tstvenega ''arstvenega Sestavljali so socialni zakon in napovedovali Zakon o socialnem varstvu naj bi bil boljši od starega vsaj v treh delih, pri oblikovanju smiselnejšega sistema socialnih pomoči, izboljšanju možnosti za* strokovno delo, da naredi prostor tudi zasebnikom, prostovoljnemu delu in dobrodelnim organizacijam. Decembra 1991 je bil pripravljen osnutek socialnega zakona in z njim tudi izračuni ter (po novem bi socialno dajatev lahko prejele tudi nezaposlene osebe, ki so sposobne za delo, vendar ne po lastni krivdi brez zaposlitve), višina dajatve pa naj bi bila v povprečju nižja. Predvidevanja so seveda naslonili na predpostavko, kako bo s plačami, kakšna bo razporeditev zaposlenih po višini dohodka ter kako bo s stopnjo nezaposlenosti. ( Avgusta 1991 je pet odstotkov zaposlenih prejemalo zajamčeno plačo ali manj in približno odstotek na ravni socialnega minimuma za odraslo osebo.) na zaposlovanjskem področju močno vplivajo na socialno podobo ali razmere. Strokovna ocena je tudi, da bi bil zakon o socialnem varstvu idelalen za drugačne razmere, ko bi imeli na centrih za socialno delo Neravnotežje med višino denarnega dodatka, ki bi ga družina po socialnem zakonu lahko prejela, in plačami zapo- _ sle n ih so poskušali »popra v- nižjo stopnjo nezaposlenosti ijati« na centrih za socialno ter možnosti za zaposlovanje. čenče v in denarja za denarne dodatke pripisovali predvsem »širokosrčnemu« ravnanju na centrih. Centri so torej po strokovni presoji odločali, nekateri »strožje« kot drugi, za kar pa je krivo odgovorno ministrstvo, saj ni pripravuilo operativnih ali izvedbenih podzakonskih aktov in potrebnih navodil za poenotenje pristopa. Da bi denarne dodatke pravično delili, so se na pomurskih centrih od- Potrojena sociala Napovedi o povečanem Številu prejemnikov socialnovarstvenih pomoči so se torej uresničile, prav tako tiste, da bo zanje potrebno več denarja. Za Prav to (M pa slabo plačano delo precejšnjega dela zaposlenih v primerjavi s pravicami do višme denarnega dodatka, ki jih daje socialni zakon, prinaša (nesprejemljivo) neskladje, neravnotežje in nelogičnosti. S socialnim zakonom je torej nastalo neravnotežje med pja-Čami (slabo plačanih), višino socialnovarstvene dajatve, na drugi strani pa zaradi življenjskih stroškov. Denarni dodatki so visoki, če jih primerjamo z nizkimi plačami,in primerni, če jih presojamo s stroški za življenje. Vse to pa je še vedno na stopnji relativne revščine. IzračnaaB jKag preži^e^a Štiričlanska družina z osnovnošolcem In srednješolcem' Očetu pripada 52 odstotkov zajamčene plače, prav toliko materi, otrokoma pa 34 in 43 odstotkov zajamčene plače, feg preživetja za to družino je torej 180 odstotkov t^am-Čene plače, toliko prihodkov bi morala imeti za preživetje. 180 odstotkov zajamčene plače = 38 tisoč 394 tolarjev £4 na primer oče zasluži 28 tlakov, bi po zakonu družna prejela 16 tisoč 394 tolai^ev denarnega dod^a. Ker je upravičena do dEmarnega dodatka, lahko prejme tudi po- moi£ za pU^io najsmuias, %veda v Bodainets a^so-' .. KKg;t".- ■ S' - tr.^rJcSrSRv;tt.'!.. •• , . ...... Takšen je torej izračun denarnega dodatka brez upoštevanja dodatnih prihodkov družine. MAJDA HORVAT ! 'i Gornja Radgona Št^Jo upratričenoev do denarne pomoči ^ot PčSn^a vira ra preživljanje se z novim t soctatoini zalfeoiKiiii ni spremenilo. Takti de-semhra kot januarja oziroma februarja jo js prejelo 12 oseb. 'Botvečalo število prejemnikov do- narKi£g» dodarira. Denarni dodatek je dobilo ■ 142 upravičencev, 29 od teh pa je upravičenih 5e Sfer pomoči pri, plačevanju najemnine sta prejemalo družbeno denarno pomoč povprečno 121 oseb ali družin, občasno pome^ pa ŠEGO. Ne^remeujeno pa je estalo število prejemnikov edtB^a vira ra preživlajnje, 12 Za nakazilo so potrebovali decembra milijon 27 tisoč, letos pa 2 milijoaa 090 tisoč tolaijev. stanovanje. Decembra je subvencijo ra stanarino prejelo celo 178 stanovalcev, V rad^atsJri r^ni se je rorej število upravičencev oziroma prejemnikov denarne potno^ povečalo ra dvakrat, za nakazilo v februarju pa so potrebovali trikrat več denarja kot decembra ^rez rejian) ah 3 milijone 18 itsoe tolarjev, Najv^je denarno nakazilo je znašalo 38 ri-soč tolarjev, najnil^e tolar, fcer je vl^atelj zaprtju ra pomoč pri plt^ilu na^mnlne, Radgoni center ra »oj^sdno delo je Izdal 17 negativnib odločb za pridobitev soctalnOTaTj- »tranih pomoči. I^odsra liendavsfei center za socialno tieb je prejel S zabievkov ra denarai dodatek oziioma. 34$ rabtevfeov ra denarni dodatek tjatomer ljutomemk! r^lm je prajemido d^em-bra desarao pomoč cedBi {od tega 23 kot V edini sir za potrebovali prežMirm^e), tisr^ 3SS ra nakazilo pa tuj tolarja*’ Pebruarju je denarni dodatek prejelo 269 oseb ah družin in edini vir ra preživljanje oseb. Za naka- žilo so potrebovali 2 milijona 352 dsoč tolar-V decembru je subvencijo za stanarino pre- ■? £ delo. Upoštevali so, koliko si družina (lahko) sama ustvarja dodatnega zaslužka s priložnostnim delom, tudi čez mejo, iz drugega premoženja, ali če živi v večgeneracijski družinski skupnosti, kjer se stroški za preživetje razdelijo. Višino »čistega« izračunanega denarnega dodatka po zakonu so torej zniževali toliko, kolikor so presodili, da ima družina še drugih, neformalnih virov prihodkov. Zakon jim je namreč to dopustil z 32, členom, tako navodilo o presoji za višanje ali nižanje denarnega dodatka pa so jim dali tudi v Ljubljani. V pomurskih centrih za socialno delo so ta omejevalni Člen morali upoštevati, zato pa ne bodo veljala mnenja tistih, ki bodo povečano Število upravi- ločili, da jih odobrijo za tri mesece (po zakonu bi jih lahko za pol leta). Tako bodo laže spremljali socialni položaj družine ali posameznika, čeprav so si s tem naložili več dela. Pri dodeljevanju socialnovarstvenih dajatev so torej sledili vodilu, da z dajatvami ne bi dosegli nasprotnega učinka - otopelost prejemnika zaradi zagotovljene minimalne socialne varnosti in nepripravljenosti iskati si delo ali dodaten zaslužek. (K vlogi za pridobitev denarnega dodatka morajo priložiti še potrdilo o prijavlje-nosti na Zavodu za zaposlovanje oziroma iskanju zaposlitve. Ni pa še odgovora na vprašanje, kako ravnati, če nezaposleni delo odkloni, ker ne ustreza njegovi izobrazbi.) 80 172 stanovalcev, v februarju k 56. Pri njih hiio navije nakazilo denarnega dodatka 17 tisočakov aii skupaj s pomoto ra najemnino tisoč tolarjev. ' T^aK^ersia oent^ za so^hio je jenu. in fehoar^ 23. et^a^^nlh c^iučb. Muska Sobota V decembra je družbeno denarno pomoč pomoč. Ve^oali255 vlogsoreSili pozitivno, pr^^emsilo 182 ljudi£nsd^patallntv|r,26 a-s. seooe kuniKr VDB 39-460. lUrtBkl, OB 29-460 Prosti ti^ - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je 16. 2. porasla za 0,5 odstotne točke na 90,1 pri prometu 1094 lotov, v naslednjih dneh pa nihal le Se za 0.3 odstotne točke. V sredo je bil sicer prijavljen aplikacijski posel z 1 lotom te obveznice po enakem tečaju, kot predhodnega dne, v četrtek pa je njen enotni tečaj padel na 89,8, kar niti ni presenetljivo, saj je bilo za kar 3985 lotov prometa. V petek je njen enotni tečaj ponovno porasel na 90,1, prometa pa je bilo za 247 lotov. V ponedeljek je bil s to obveznico prijavljen aplikacijski posel s 165 loti po tečaju 90,0. Z obveznico LEK 2 se je trgovalo 19. 2. po tečajih od 97,0 do 98,0. njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 97,2, kar predstavlja padec za 0,8 odstotne točke, glede na tečaj 10. 2., ko se je nazadnje trgovalo z njo. prometa pa je bilo le za 10 lotov, V ponedeljek 22. 2. je bil prijavljen aplikacijski posel s 7 loti te obveznice po tečaju 97,2. V tem tednu ponovno ni bilo prometa z obveznico LEK 1 in Juteks. Z obveznico Lesnina se je v tem tednu trgovalo le 16. 2., njen enotni tečaj pa je tudi tokrat krepko padel (-^,5 odstotne točke) in pristal na 74,5, prometa pa je bilo za 80 lotov. Vzrok za drastični padec tečaja te obveznice pa so najverjetneje govorice o stečaju Lesnine. Enotni tečaj obveznice Metalna je 16. 2. padel za 0,9 odstotne točke in se tako izoblikoval na 82.1. prometa z njo pa je bilo za 32 lotov, v naslednjih dveh dneh so bili prijavljeni le aplikacijski posli s to obveznico in sicer v sredo z 72 loti, v četrtek pa s 84 loti, enotni tečaj obeh dni pa je bil 83,7. v tem tednu je bil ponovno živahnejši promet z obema občinskima obveznicama, njuni tečaji pa so padali, še j»sebno tečaj Občine Laško. Tako je 16. 2, enotni tečaj občine Laško padel za kar 3,2 odstotni točki in pristal na 76,0 pri 40 lotih prometa, naslednji dan padel na 74,1 pri prometu 216 lotov, v četrtek pa že na 72,0 (274 lotov). V petek SO bili po istem tečaju sklenjeni aplikacijski posli s 65 loti te obveznice. Vponedeljek je sicer njen enotni tečaj porasel na 73,6 (83 lotov), vendar predstavlja skupni padec tega tedna Še vedno 5,6 odstotne točke. Kar precej bolje se je godilo Občini Zagorje. Njen enotni tečaj je 16. 2, le rahlo padel na 77,9 (-0,1 odst, t.) pri 700 lotih prometa, nato naslednji dan celo porasel na 78,5 pri 95 lotih prometa, nato jja v četrtek padel na 77,1 (937 lotov). V petek je njen enotni tečaj porasel na 77,8 pri 316 lotih jjTometa, v ponedeljek pa ponovno padel na 77,6 pri 63 lotih prometa. Z obveznico PTT Nova Gorica se je tokrat trgovalo le 18. 2., lastnika pa je zamenjalo 80 lotov teh obveznic po tečaju 81.0. kar predstavlja porast za 1 odstotno točko. Enotni tečaj PTT Ljubljana je 18. 2. rahlo porasel (+0,1 odst, t.) in tako pristal na W.0 pri prometu 440 lotov. Enak je ostat tudi naslednje dni. prometa pa je bilo v petek za 139 lotov, v iK>nedeljek pa za 52 lotov. V tem tednu je bi! sklenjen le aplikacijski posel z 1 lotom obveznice ROG 1 po nespremenjenem tečaju 87,8 in sicer 19. 2, Tudi obveznica ROG 2 je obdržala 16. 2. enak tečaj 45,1, prometa pa je bilo za 22 lotov. Naslednjega dne je bil s to obveznico sklenjen aplikacijski posel po tečaju 45,0 (10 lotov). V četrtek in petek se s to obveznico ni trgovalo, v ponedeljek pa je bil ponovno sklenjen aplikacijski posel po enakem tečaju, prometa pa je bilo za 8 lotov, 19. 2. je bil sklenjen aplikacijski posel z 8 loti obveznice Rogaška blagovna. Prosti trg - delnice 2a delnico Dadas lahko tudi v tem tednu ugotovimo rahlo nihanje. Tako je 16. 2. porasla iz 20565 na 21013, prometa pa je bilo za 33 lotov, naslednji dan padla na 20759 (13 lotov prometa - aplikacija), v četrtek ponovno porasla na 21045 (22 lotov), v petek na 21328 (66 lotov), v ponedeljek pa padla na 21217 (6 lotov - aplikacija). Delnica MK Založba je 16. 2. rahlo padla na 2800 (-16) pri 1000 lotih prometa, 18. 2. pa porasla na 2863 pri 400 lotih prometa. V ponedeljek je ta delnica ponovno padla, tokrat na 2805, prometa pa je bilo za 870 lotov. Delnica NIKA je 16. 2. rahio porasla iz 36425 na 36467, prometa pa je bilo za 37 lotov. Naslednjega dne je bil s to delnico prijavljen le aplikacijski posel po tečaju 36300 (1 lot), v četrtek je bilo za 121 lotov prometa po tečaju 36202. V petek je ta delnica rahlo porasla na 36223 pri 47 lotih prometa. V ponedeljek je bil s to delnico ponovno prijavljen aplikacijski posel po tečaju 36651 (61 lotov). TONČKA BOŽINOVIČ Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha Poslovna enota M. Sobota, Lendavska 11, ponuja: Odpiranje ŽR pri CREDiTANSTALT-NOVI BANKI, ki ga lahko odprejo obrtniki, društva in občani. _ Obrtnikom, imetnikom ŽR pri naši banki, dajemo zelo ugodna posojila. Obiščite nas in se prepričajte. Na voljo smo vam: - vsak dan od 8.00 do 16,00 - ob sobotah od 8.00 do 11.00. Naročanje bolnikov v soboškem zdravstvenem dmnu V splošni ambulanti soboškega zdravstvenega doma so uvedli nov režim dela, saj paciente naročajo, To seveda ne velja za bolnike, ki nujno potrebujejo zdravniško pomoč, medtem ko kronične bolnike in tiste, ki potrebujejo občasne preglede in zdravila, naročaja približno za teden dni vnaprej, seveda k izbranemu zdravniku. Za naročanje so se odločili zaradi prevelikega števila bolnikov, ki so dnevno prišli v zdravstveni dom, in ker vseh zdravniki niso mogli sprejeti, so se nekateri morali vračati Se nasl-čednji dan. S tem ukrepom torej želijo skrajšati čakanje in gnečo v čakalnicah. Tega ukrepa ne bi bilo treba, če bi imeli organizirano služno za nujno medicinsko pomoč, kajti sedaj (iz- brani) zdravniki morajo opravljati tudi dežurstvo in nujne obiske na domu, kar pomeni, da jim za bolnike, ki so si jih izbrali za osebnega zdravnika, v tednu ostaneta dva, največ trije dnevi. Odhod k Zdravniku Izbira zdravnika tudi v socialnih domovih Tudi varovanci v socialnih domovih si imajo pravico izbrati osebnega zdravnika, iahko tudi v zdravstvenem domu ali pri zasebniku. V tem primeru pa nimajo pravice do povračila potnih stroSkov. O bolnSkem dopustu oziroma odsotnosti z dela odloča izbrani zdravnik « O bolniškem dopustu, ki pripada zavarovancu po Zakonu o zdravstvenem varstvu, odloča samo izbrani zdravnik oziroma zdravniška komisija. Izbira zobozdravnika še ni obvezna Iztnra zobozdravnika z izjavo Se ni obvezna, je pa predvidena za prihodnje. Novi zneski zavarovalnih osnov ia pris]>evkov za pokoptinsko in invalidsko zavarovanje za širši obseg [»avic - Petnajstega februaija so uskladiti pokojnine za 7,5 odstotka, neto najnižja pokojninska osnova (podlaga za odmero pnvic) znaša 26 tisoč Kako bomo plačevali DOHODNINA Večina evropskih držav pobira davke od svojih državljanov na način, kot je bil 1. 1. 1991 uveden pri nas - z dohodnino. Državljani morajo dati del od vsakega dohodka svoji državi. Kako neradi ali bolje radi državljani plačujejo davke, je morda odvisno od tega, kaj jim njihova država daje in ponuja. Vsekakor pa |e res, da zelo redki državljani katere koli države radi plačujejo davke. Kakor koli že, pri nas velja zakon o dohodnini in svoji državi pač moramo dajati del svojih dohodkov po pravilih iz tega zakona. Davke od posameznih dohodkov plačujemo že med letom, vsakega po svojih pravilih. Po izteku leta pa opravimo s svojo državo poračun. Tako moramo tudi za leto 1992 vse svoje obdavčljive prejemke, dohodke in dobičke, ki smo jih imeli od 1. L do 31. 12. 1992, vpisati v svojo napoved za odmero dohodnine (celoletnega davka na dohodke) za leto 1992. Potem ko nam bo odštet seštevek naših v letu 1992 plačanih socialnih prispevkov in prispevkov, ki so bili uvedeni z zakoni, bo dobljena številka, ki je naša osnova za dohodnino. Če ne uveljavljamo nobenih olajšav, nam bo od te osnove izračunana dohodnina. Npr. od 1.000.000 tolarjev osnove bi bilo 19% dohodnine 190.000 tolarjev za državo. Če bomo uveljavljali po zakonu možne olajšave, nam bo zmanjšana osnova za dohodnino in tako bo davek manjši. Npr. od 900.000 tolarjev osnove bi bilo 19% dohodnine le 171.000 tolarjev. Ker smo dohodnino z davki, ki so bili akontacija dohodnine, plačevali že med letom od vsakega posameznega obdavčljivega dohodka (le od zelo majhnega katastrskega dohodka je med letom davek od kmetijstva 0%), seveda državi ne dolgujemo celotnega zneska izračunane dohodnine. Zalo se od našega dolga državi za celo leto odštejejo vsi med letom že plačani davki od posameznih dohodkov. Le če po poračunu z državo za vse prejšnje leto, ki ga naredimo v napovedi za odmero dohodnine. Še dolgujemo kaj dohodnine, smo dolžni doplačati naš celoletni davek. Lahko pa se zgodi, da smo med letom plačali preveč in nam bo država še kaj dohodnine vrnila. Oboje se vidi iz odločbe o odmeri doht^nine. Kaj se obdavčuje z dohodnino? Z dohodnino za posamezno leto so obdavčeni vsi po zakonu o dohodnini obdavčljivi prejemki, dohodki ali dobički, ki so bili prejeti v posameznem letu, od 1. L do 31. 12. Ni torej pomembno, da smo januarja 1992 prejeli plačo ali pokojnino za december 1991 - enako velja za vse obdavčljive dohodke - pomembno je, da smo prejeli obdavčljiv dohodek v letu 1992. V letu 1992 oziroma v letu prejema je ta dohodek obdavčen z dohodnino. Kaj je osnova za dohodnino? Dohodnina je ime davka na celoletne dohodke posameznika. Izračuna se od davčne osnove, ki se torej imenuje osnova za dohodnino. Osnova za dohodnino je izraz za seštevek celoletnih obdavčljivih dohodkov posameznika, zmanjšan za plačane socialne in druge z zakonom predpisane prispevke. Ta osnova je torej znesek, od katerega se ta davek izračuna. Za leto 19^ se vanjo t^tevajo vsak po svojih pravilih: letni znesek plače, vsi prejemki za priložnostno opravljene storitve (pogodbe o delu, nagrade dijakom za prakso, sejnine ipd,), letni znesek pokojnine, katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, dobiček, dosežen s prodajo premoženja, letni znesek obresti na dana posojila nad R (obresti od hranilnih vlog, obveznic, denarja na tekočem in žiro računu niso obdavčene), dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku, dohodki od najemnin, avtorski honorarji in honorarji od izumov. Ob vsakem smo med letom že plačali akontacijo dohodnine. Česa se ne obdavčuje z dohodnino? Pomembno na^lo je, da z dohodnino niso obdavčeni dohodki, ki v zakonu o dohodnini niso navedeni kot olajšljivi ali so v istem zakonu navedeni kol oproščeni plačila dohodnine, kot neobdavčene lahko naštejemo npr. obresti od hranilnih vlog (saj so kot obdavčene navedene samo obresti od danih posojil), rente, preživnine, dedi^ine in darila, dobitki od iger na srečo, ki v tem zakonu prav tako niso navedeni itd. Poleg tega je potrebno pri vsakem sicer obdavčljivem dohodku paziti na pravila, ki veljajo zanj, saj npr, dobiček, dosežen s prodajo avtomobila, ki smo ga imeli v lasti več kot 2 leti, ni obdavčen z dohodnino, le 635,08 tolarja. Bruto najn^ pokojninska osnova za odmero prispevkov) za^ 44 tisoč 236,87 tolarja. .'' Prispevek za pokoju^ in invalidsko zavarovanje P odstotkov) znaša 13 713,43 tolarja mesečno. starem je bil delež 28,8 e* stotka.) . .. Prispevek za pokojnia**' in invalidsko zavarovanj^ kmete znaša (15,5 6 tisoč 856,71 tolarja. (P^ nji prispevek je znašal i* odstotka.) . Zdravstveni prispevek kmete za Siiši oteeg za vse pravice (denarno dotnestilo, pogrebnina, P; smrtni na, povračilo (8’^ stroSkov) pa se je sicer s 1,43 in 0,77 odsW**^ na 1,20 in 0,65 odstotka- Zneski prispevkov za pokojninsko in invalidi zavarovanje za oqi pravic Bruto zajamčena 21 tisoč 330 tolarjev, Ji*'**^ 12 tisoč 842,82 tolaija-. spevek za pokojninsko j® j validsko zavarovanje odstotka) znaša 5 tisoč tolarja, Za kmete pa 2 tisoč 843,29 tolarja sečno. davek prejemkov, ki niso obdavčeni, lahko nanj - kar se vaše dohodnine tiče - pozabite, državi niste dolžni plačati nič in tudi v davčni napovedi ne vpišete tega prejemka, če pa v vsem letu niste imeli nobenega drugega prejemka razen oproščenih plačila dohodnine in/ali v zakonu navedenih, niste zavezanec in zato tudi ne oddajate napovedi za odmero dohodnine. Zavezanec pa je in zato oddaja napoved vsak posameznik s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je imel katerega od obdavčljivih dohodkov, in ni (m-membno, kako visoki (ali nizki) so bili. Tudi ni pomembna starost alt status posameznika. Kaj so olajšave? Z olajšavami si zmanjšamo osnovo za dohodnino. Če smo imeli med letom izdatke, ki so navedeni v prvih 13. točkah 7. člena zakona in imamo zanje ustrezna dokazila, lahko z njimi zmanjšamo svojo osnovo za dohodnino do 10% in tudi izračunana dohodnina bo tako manjša. Dalje lahko zmanjšamo osnovo za 'celotne zneske plačanih samoprispevkov. Nad 65 let stati davčni zavezanci imajo še svojo seniorsko olajšavo, če pa je davkoplačevalec 100% invalid, se mu njegova osnova za dohodnino zmanjša za eno celoletno povprečno slovensko plačo v letu 1992. Davkoplačevalec pa si Še naprej lahko zmanjšuje svojo osnovo za dohodnino, če vzdržuje družinske člane. Svojo osnovo za dohodnino si bo za vzdrževanje vsakega družinskega člana in za prvega otroka znižal še za znesek, ki bo enak 8 odstotkom povprečne letne slovenske bruto plače (v letu 1992 - za dohodnino za leto 1992), pa vsakega naslednjega otroka se olajšava poveča za 2 odstotka. Pomembno pri uveljavljanju te olajšave je, da jo lahko uveljavljamo le za tiste vzdrževane člane, ki jih vzdržujemo po davčnih predpisih. Če je davkoplačevalec po pravilih iz davčnega zakona vzdrževal družinskega člana vse leto 1992, bo za to lahko uveljavil olajšavo, ki mu za vso leto pripada. Če pol leta 1992, po polovico tega zneska itd. Za vsakega (po davčnem zakonu!) vzdrževanega družinskega Člana, ki ni nje^v otrok, se bo zavezancu zmanjšala njegova osnova za dohodnino za znesek, ki .. m1 plače 1992, za vzdrževanj* otroka za 2% več, torej - nih 10% I ZTb vec, lOicj (8 + 2), za tretj<(-7ii dnHatnih 12^ ' j več, torej za dodatnih in za vsakega naslednjega / olajšava za 2% večja njega. Tako ima zavezan*^^i otroka 18% olajšavo, *' f žuje osnovo za dohodn^^J otroke ima zavezanec | 44%5I .'J Savo, za Štiri otroke Vzdrževani družinski ' J davčnih predpisih so izpolnjeni Se nekateri zakonec in razvezani otroci oziroma posvojen**'^ ■ • U nTiroItt* rJ rek, vnuk, starši oziroi^JJ' telji in starši oziroma zavezančevega zakonca. cem, katerim je z njim povezane deja**^^ vir dohtdkov, se prizna za vzdrževane družin^* za vse člane gospodtnjst**^ lujejo pri doseganju kmetijstva in jim ft cšJ dohodkov, pogoj pa je* zakonec nima drugih hodkov in jih torej zakoc**^ javi kot vzdrževane člane-. za vzdrževanega člana i^|/ uveljavljati za partneije’^r zavezanec živi v zakonec nima drugih skupnosti, , Ker je davkoplačev^% med letom plačeval z uveljavljanjem olajša* y Zevanjem svoje nino, kolikor mu to kon - vedno bolj ... ki lO ir r u višini dohodnine, ki r, med letom in je torej fi trebno veliko doplače*^, mil Ivi rlr^Ava La E mu bo država še kaj ve*; „ BISEB*^ >1 Bralce vabimo, da vprašanja a plačilu naslovi Vestnik, I pripisom »za vprašajo po iel., Ii. J PuumiiiSi, ,Wta*** £4 1.^ 199J * U t HM |44*^ il če smo bili lastniki manj kot 2 leti, . bo enak 8% povprečne slovenske moramo ugotavljati dobiček, in če je, plačati davek na ca dobiček. Kdo je zavezanec za dohodnino in torej mora oddajati napoved? Če ste imeli v letu 1992 katerega od plače v letu 1992, če zavezanec vzdržuje otroke, pa se mu njegova osnova za dohodnino znižuje tako: za vzdrževanje prvega otroka za znesek 8% povprečne slovenske DBNM, Le4*i* tttlMl-Mi, JU. IJ+* DEnUJt Milt uat fli 4 y k. i ^tnik, 25, februarja 1993 stran 9 kmetijska panorama I I t ( zbora Zveze čebelarskih društev Murska Sobota Je čebelaijenje pred zatonom? I f 9 t« 31 01 f« '-•ortMitut U Ima > Sloveniji zelo segel slovenskih iebeintjev pa so Irfii tudi posamezniki, , čebelarstva aueč čez mejo. /5 pa čebelani ugotavljajo, »«> * »tojem času iluMa, in če M bedo t^ne ei J| nedelj- slovenska febelereka tradicija prekinila- To so ug^ j Soliuta ko so sfcemoMueui vhont Zv««\ebelu«kih ‘‘V*^***^ deifk v lolnulein letu iu P W93. tl tl 11 g Da je Čebelarstvo položaju, dovolj zgovorno poliju-iein tudi podatki o številu čebelar' i(tt in C^eljih družin, saj oboje upada. Če jt bilo š* kakšno leto nazaj v solioški obilivi več kot 300 čebel«-;-, čebelarili z 9.600 v podrejenem P l) r tt 11 K * I ( j) if ž ll r i K* d' S t. d t 0 S i S 4 iT p' iy i!" P i! V f v p »f. f p' tl < ( f* 1 h f čebelariev. ki kj če čebeljimi družinami, « je Initi šie-vilo čebelarjsn,' zmanjšalo na 248. število čebelph ilniiin pa na mahi kot 7 500. Vetika večina se jih »čst-l*latjecii«n ukvntja Ic ljubiteljsko, saj zaradi zrirJerh cen čebeljih pri-delkmi čebelarjenje prinaša iz-gubo, zato vztrajajo le tisti. ki SO se m Čthelt Ttvtiinu navezali. Pa m-•luhu b dctiodDini je čebelarstvo obdavčene po dohodku iz dejavno-(h. vendar jc Sebelatii t vodenjem poslovnih knjig dokazali, da ta de- V sednajili razmerah ne pri-oManka dubudka. zato upajo, e knj- sptemenila nekatera žmanjSaio na 248. tžniSn pa na manj cen Čebeljih pri- a- 50 se J^''nost naša (h dr,!*.! t- O dohodnini. čebelarjenje prinaša na uiiuasB p e iiasti večji čebelarji srečujejo s težavami pri prodaji čebeljih izdelkov, saj je potem, ko Hmezad le-teh več ne odkupuje, ostal Medex edini odkupovalec, ta pa se obnaša preveč monopolistično. Lani je čebelarjem iz soboške občine zavrnil 8 ton medu, ki ga je nato vendarle odkupil, vendar čebelarji nimajo vpliva na cene. Veliko pripomb je bilo predvsem na analize, v katere čebelarji povsem ne verjamejo, razlika med posameznimi sortami medu pa je očitna. Tako se odkupna cena giblje od 150 do 300 tolarjev za kilogram, v lanskem letu, ko tudi pašne razmere pri nas niso bile ugodne, pa s temi cenami niso pokrili niti vseh pridelovalnih stroškov. Zaradi takšnih razmer tudi med mladimi ni pravega zanimanja za Čebelarjenje in mnogi krožki, ki so nekdaj delovali na šolah, so zdaj brez članov, čebelarji pa brez podmladka. Tako zdaj od dvanajstih krožkov uspešno delujejo le trije na Srednji kmetijski Soli v Rakičanu ter na osnovnih Šolah v Prosenjakovcih in Puconcih, od 50 čebeljih panjev pa jih je kar 30 praznih. Navkljub vsem težavam pa je Zveza čebelarskih društev Murska Sobota odigrala pomembno vlogo . pri ohranitvi čebelarstva na tem območju, saj z nenehnim izobraževanjem svojih članov skrbi, da je zadovoljivo vsaj zdravstveno stanje čebeljih družig.. Zveza uspešno sodeluje tudi z nekaterimi organizacijami in ustanovami, predvsem s kmetijsko svetovalno službo, ki naj bi pomagala pri setvi medovitih y lendavski občini hj - _ občini so se odlofSri. da povg^a znesfcc letndh P<’'-7aKl zauporabo cest za fes »efi-jlit «1 12 anese®«*?, brtikRnja. Tako boio las«*® jjega plačevali 1 48)5 (,13«®»«. 2»Hst-wfca 2,74(1 ».rJ.. - ■ - ■ ■ od 64 do 82KKE bedo ms^ gfečbti SsS« KMEtrnUoijii pa J,940 ttrfancv. Tudi btkatjf sj»d&a p^OiSiK iss uporubo e»i itaktork zbijate slSt^si^i. at ^Cjlatl {KI hodn SEt! p« bodo 3ESSe rastlin, pa tudi s Kmetijskim gospodarstvom Rakičan, ki zvezo zdaj že redno seznanja s svojimi setvenimi načrti z medovitimi rastlinami. Manj uspešno pa je sodelovanje s sadjarji, ki z nestrokovnim škropljenjem povzročajo čebelarstvu nemalokrat veliko škodo. Na nedeljskem občnem zboru čebelarjev soboške občine so podelili tudi priznanja Antona Janše 2. stopnje 4 čebelarjem za njihov prispevek k razvoju čebelarstva na tem območju, več Čebelarjev pa je dobilo tudi priznanja 3. stopnje, ki jih podeljujejo čebelarske družine. LUDVIK KOVAČ Vzreja plemenskih telic Pomoč tudi v gotovini Posledic lanske suše v celoti ne bo mogoče nikoli popraviti, v posameznih občinah pa si prizadevajo, da bi jih kar najbolj omilili. Poročali smo Že, da so o oceni škode in o ukrepih za njihovo ublažitev na zadnji seji razpravljali tudi odborniki lendavske občinske skupščine in ukrepe sprejeli. Tako so kmetje upravičeni do regresov iz občinskih sredstev pri nakupu sena (cena za kmeta je 12 SIT/kg), slame (cena za kmeta je 5 SIT/kg), . koruzne silaže (cena za kmeta je 3 SIT/kg), semenske koruze (30 odstotkov drobnoprodajne cene) in trsnih cepljenk (50 odstotkov drobnopro- Kakšna bo naša čreda krav, je precej odvisno od vzreje plemenskih telic. Če gledamo s finančnega vidika, je vzreja plemenskih telic draga postavka v govedoreji, saj dobimo od te živali prvi dohodek po prvi telitvi, to je po 25 do 27 mesecih. Izkušnje kažejo, da je preobilna prehrana bolj škodljiva kot koristna. Zaradi preobilne prehrane telic prej spolno dozorijo, zaradi tega jih kmetje prej pripuščajo, to pa močno vpliva na okvir živali, količino mleka in težo pri prvi telitvi. Prehrana plemenskih telic ima zelo velik pomen, saj vpliva na več hormonov, ki uravnavajo rast telesa in spolnih organov. Če plemenske telice krmimo preobilno, da so dnevni prirasti 0,8 kg in več, prevladujejo hormoni, ki bolj vplivajo na rast telesa, slabše pa se razvijajo spolni organi in vime. Ob dnevnem prirastu 0,5-0,7 kg se Še komaj vzpostavi ravnotežje med hormoni, ki so potrebni za rast telesa, in tistimi hormoni, ki vplivajo na razvoj spolnih organov in vimena. O tem, kako vplivata prehrana in dnevni prirast telic na razvoj spolnih organov in vimena, so v svetu izvedli več različnih poskusov. Ugotovitve so bile; Po rojstvu pa do starosti treh mesecev raste vime skladno s telesom. Potem pa sta do devetega meseca starosti rast in razvoj vimena močno pospešena. Po spolni dozoritvi se rast in razvoj ponovno upočasnita in uskladita z rastjo telesa. V tem času, od rojstva do obrejitve, se že razvijejo zametki miekotvornih celic. Njihovo število odločilno vpliva na mlečnost. Razni strokovnjaki so ugotovili, da intenzivna prehrana poveča rast telesa, zato se zmanjša izločanje hormonov, zlasti rastnega hormona, ki močno vpliva na rast vimena, in to v času, ko vime ne raste v skladu s telesom, ampak hitreje, to je 3-9 mesecev pred puberteto. Posledica intenzivne prehrane v tem času vpliva na slabše razvitje vimena in s tem na kasnejšo mlečnost krav, kot bi bilo genetsko mogoče. Nadalje strokovnjaki ugotavljajo, da dajo največ mleka tiste prvesnice, ki med vzrejo priraščajo od 500 do 700g na dan. Telice s prirastom prek 800g na dan pa manj. dajne cene). Vsi kmetovalci, ki so prijavili Škodo zaradi suše, bodo po analizi seznamov pri svojih hranilno-kreditnih službah prejeli tudi gotovinsko pomoč v višini 3.24 odstotka ugotovljene škode. Vse podrobnejšde informacije so na voljo pri kmetijski svetovalni službi, v vseh kmetijskih ' prodajalnah, kjer blago prodajajo, ter na sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Lendava, L, K. zadrugah, v Tumišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 23 pujskov, Le-ti so bili stari od 7 do 10 tednov, tehtali pa so od 15 do 20 kilogramov. Prodali so jih 17, kupci pa so morali zanje odšteti od 9.000 do 12.000 tolarjev. Sejem pujskov je vsak četrtek ob 7,00, živali pa morajo imeti veljavne potne liste. Trikrat dvanajst Potrebe plemenskih telk po hranilnih snoveh Normativi za plemenske telice se po posameznih avtorjih razlikujejo, to pa zaradi intenzivnosti vzreje različnih pasem goved. Potrebe po hranilnih snoveh za vzdrževanje so odvisne od presnovne teže. Pri telicah so potrebe po energiji za vzdrževanje za 8% večje kot pri kravah. Telice imajo intenzivnejšo presnovo. Poleg potreb za vzdrževanje moramo s krmo pokriti še potrebe za rast in v brejosti Se potrebe za normalno rast plodu. Potrebe po koncentraciji in prebavljivosti organske snovi se z naraščajočo težo zmanjšujejo. Tako lahko z zelo dobro voluminozno krmo skoraj v celoti pokrijemo potrebe po hranilnih snoveh pri vzreji telic vse tja do zadnjih tednov pred telitvijo. Tedaj moramo izboljšati koncentracijo obroka iz dveh razlogov; Zaradi povečanja potreb hranilnih snovi za rast plodu ter zmanjšane konzumacijske sposobnosti na eni strani. Na drugi strani pa brejo telico pred porodom privadimo na drugačno krmo, ki je do sedaj ni uživala, to so koncentrati (žita kot vir energije in razne druge beljakovinske komponente). Ne smemo pozabiti, da v vampu krmimo mikroorganizme, ki se morajo privajati zaradi drugačnega obroka, prebavljivost organ, snovi 751- 70 65, K, ?^P>k jj ^P® domače Štihova) kmetija v Okoslavci h ni ob glavni, n i **' intela lepo urejene zunanjosti, ne . '"'Maijeve pozornosti. Toda ko človek vidi staro, a lepo '***'■■ hišo, novejše gospodarsko posloje, ki pa je Jsestavine starih gradenj (oboki), tri velike slikarije na irat ustavi in pokramlja. Naši kmečki ljudje ponavadi ne ®oiskovalčevim nosom in so dobri sogovorniki. bi “ S' «(5 - ■družine , ^1 Ti;gi| 'Hia Ilisem počel saj sem v po- A.lij^imn. ki in da So »c - Hinje. “Ciuincl. d* W ''Sl »glavni«, potrjeno, ko ^2-hek-i,( prirt,' približno 1 'h ,'*«ktar,a "e veliko T' M I, ^“Pno * **"*• ib-,.)J? *® vStcti .-TO I.' nri, pfenico, , na na '^“i"''nievihl2k'rav "•h« pitancev m 12 ptu ■^1 At vet kot deset TO strme mitiiv.e živi tv s ‘Uitikjsk, živitinrctskAt-veKtv Hivod*,. Sve jtas (ilokK povpraševanje) “vaV zt, ( let sprem-s živine stro- riJinr- A* '}!n js 1 dokler je so redili tudi Kjšil iivi- .(Klkiipnu kcTno. * hiif.!.* Eospofji ^'cer dl pii]Bli in ne - , f d m nt po-Predlagali, da bi sd S pogledal v dokumente, iz katerih bi videl odkupno ceno, odstotek tolšče in količine oddanega mleka, a nisem hitel biti drobnjakarski. Zapisal bom. kar so mi povedali, da je povprečje nekaj čez 4.000 litrov po kravi in da letno oddajo čez 50,000 litrov mleka. O Številu oziroma količinah prodanih pitancev oziroma kilogramih mesa nisem spraševal, tudi ne o teletih, domnevam pa. da prihajajo pomembni dohodki tudi iz teh dveh virov. Namreč kmetija mota ustvarjati ustrezne dohodke, sicer bi ne napredovala. In pri Koroša- kovih je veliko premoženja: 36glav živine, obnovljena hiša in novo gospodarsko posloje. ki sestoji iz dveh stavb, potem so tam stroji; tudi taki, ki jih ne najdeš na prav vsaki »napredni« kmetiji, na primer transporter. Veliko je vreden tudi vinograd ki ni daleč od domačije. meri pa 0,5 hektarja. Navsezadnje imajo svojo ceno še tri freske: Sv. angel varuh. Stara preša in Orač s konji. Izdelal jih je mojster Hodnik, o katerem ste že brali v Vestniku, da je cenjen in daleč 6» 55i- 50' 100 200 300 400 500 ■ Z . K Pit)!leiJ na ['ugled na Korušakovu domačijo. Na sliki je le del premoženja. Žal (udi ni popolne trojke složnih in delavnih domačinov, kajti prav takrat, ko je " ki,.„ eat r*! 1*, Ann krova naokrog iskan slikar, cerkve in kapelice. zlasti za novinar začel slikati, so pripruvljaJa na kohtev* Posnelek: morali pohiteti v hlev, saj se je ena krava I pohit : S, S. te Vrt- Cospodinja Marija je omenila tudi rože. Zdaj pozimi jih seveda ni videti veliko, tja na pomlad, poleti in tudi jeseni pa je kmetija v rožah in cvetju. Zanje pa predvsem skrbi Alojz Korošak, ki bi mu jaz dal oznako večni mladenič. Z rožami, zlasti okrog vseh svetov, pa oskrbuje tudi druge, zlasti farno cerkev pri Sv Juriju- O gostoljubni domačiji iz Oko-slavec pa še tole: zakoncema Francu in Manji, ki se je sem poročila iz Stanetinec, žal ni bilo dano, da bi imela svoje otroke, zato so pri tej hiši od 1970. leta »tuji«-otroci. Tačas so trije, sedem pa jih ' je že odšlo. Je pač tako, da otroci, ko odrastejo, odidejo zdoma, si ustvarijo dom in družino. Marsikje. pa tako tudi v rejniški Korošakov! družini, je hudo, ko napoči tak trenutek, a kaj ko je življenje pač tako. kq žive leže Tabela 1: Zahteve plemenskih telic po prebavljivosti or. snovi: Prehrana telic do prvega leta starosti Kot smo videli iz potreb hranilnih snovi, zahtevajo telice v prvem letu nekoliko boljšo krmo kot v drugem letu. Čeprav naj telice ne bi imele visokih dnevnih prirastov, pa jim moramo zaradi premajhnega volumna prebavil (vampa) pokladati dokaj kakovostno voluminozno krmo. Če osnovna voluminozna krma ni zadovoljiva jo dopolnimo s koncentrati - takimi, ki jih krmni obrok zahteva.■ Seno (mrva) je zelo primerna krma za vzrejo plemenskih telic, če ga pravočasno pokosimo, to je ob začetku latenja in če smo ga posušili s čim manj obračanja ob koncu sušenja. Boljša je tista mrva, ki je sušena s prevetrovanjem. To pa zaradi izgub, ki nastanejo pri sušenju na tleh. Zelo kakovostni krmi pa sta tudi suha črna detelja in suha lucerna. Silaže. V začetku dobijo plemenske telice majhne količine silaže, ki mora biti zelo dobre kakovosti. Dobra koruzna silažaje lista, ki ima preko 30% suhe snovi, zaradi tega je manj kisla, prijetnega vonja in ima odlično energetsko vrednost- Kakovostno koruzno silažo začnemo dajati plemenskim telicam pri 150kg telesne teže. Če je silaža slabša, kisla, ker smo koruzo prezgodaj silirali, ko je bilo zrno v začetku vošffene zrelosti, jo začnemo dajati plemenskim telicam pri teži 180-200 kg, odvisno od kakovosti . Travna silaža. Tudi travna silažaje dobra voluminozna krma za plemenske telice, če je odlične kakovosti, pravočasno pokošena ob začetku latenja m daje silažni material dovolj ovenel, vsaj 35-40% suhe snovi, ter dobro potlačen in pokrit. Če je travna silaža odlične kakovosti, jo lahko začnemo pokladati v manjših količinah pri teži 150 kg. Če pa je travna silaža slabše kakovosti, jo začnemo pokladati pn teži 180-200kg, ko ima plemenska telica že nekoliko bolje razvit vamp. Š. SOBOČAN (Nadaljevanje prihodnjič) I 1 dodaleltbUzapteprečevsnjeMi^iživ^ Dobite ga v lekarnah, kmetijskih prodajalnah in veterinarskih postajah stran 10 vestnik, 25 Jebruarja,^ odsevi mladosti Spomin na počitnice Vstopila sem v hotelsko sobo. »Čakajte, tu mora biti napaka, saj soba nima televizorja, O ne, preživeti ves teden brez filmov, nadaljevanke Santa Barbara, brez Sove, risank,.. Oh, to bo vendar groznol« sem tarnala na ves glas. »Poglej Se lepšo stran! Vsaj zajtrk ti prinesejo v sobo,« me je tolažila mama. »Dobro, dobro, gremo se že končno smučat?!« sem spremenila temo pogovora. »Ne, šele ob dveh bomo Sli,« reče brat, ki se hoče vedno izkazati pred starši s svojimi »pametnimi« pripombami. On pa pameten - ta je dobra! Končno smo odšli na smučanje. Vrnila sem se s polnimi žepi snega, Le od kod se mi je nabral, sem se čudila, saj nisem niti enkrat padla, »Kaj pa si tako rdeča?« me je vprašala mama, »Padala je kot hruška, ha, ha, ha,« je komentiral brat. »Nisem!« »Pa si...« Prepir se je nadaljeval v dokaj ostrem tonu. Ker pa pametnejši vedno popusti, sem prenehala in odvihrala v svojo posteljo, »Simona, zajtrk!« sem naenkrat zaslišala. »Kaj že?« sem se začudila. »Oh, spet marmelada, sir, jajca in maslo? Saj ne morem verjeti?!« sem se pritoževala. »Kaj pa temu manjka?« je spet .modroval' brat, »Nič,,. super je!« sem mu zabrusila, »Danes se ne moremo smučati. Zunaj je grozno,« je pretrgal prepir oče. In spet se oglasi moj brat: »Notri bo Se huje, ker bo moja sestrica.. Povedi ni utegnil dokončati, ker sem prej vzrohnela: »Hej, zate sem sestra!« »Gremo na smučišče!« Oče je s to odločitvijo preprečil pretep med bratom in mano. In tako je bilo dan za dnem. Enak zajtrk, prepiri, smučanje, ista soba brez televizorja,,. Ko smo odhajali domov, pa sem sprevidela, da vseeno ni bilo tako zelo slabo. Kar na jok mi je Slo. Vskočila je mama: »Simona, doma imaš vendar televizor!« Oh, saj res! Doma sta me Čakala moj ljubljeni televizor in Sola. Adijo počitnice, srečno svoboda! SIMONA SEDONJA. 6b OŠ II Murska Sobota Rada imam živali Doma sem na podeželju, zato imam okrog sebe veliko različnih živali. Naj lepši Se mi zdijo zajčki. Vedno skrbim za njihovo hrano. Ko sem neko nedeljo prišla v hlev, sem bila presenečena. Zajklja je imela veliko gnezdo, pokrito z dlako. V njem so migetali mladiči. Sedaj so stari že en mesec in veselo skačejo sem in tja. MATEJA GERATIČ Podružnična OŠ Spod. Ščavnica Kulturni dan malo drugače 8. februar, slovenski kulturni praznik, je posvečen velikemu možu - Francetu Prešernu, Ob tej priložnosti pripravimo različne proslave. Na naši Soli smo ta dan praznovali malo drugače. Lotili smo se projektnega dela. Naslov je bil NAMESTO KOGA ROŽA CVETI (po romanu Ferija LainSčka). Proučevali smo življenje Romov, ki jih je veliko tudi na naši šoli. Projekt smo učenci skupaj s svojimi mentoiji pripravljali kar 3 mesece. Včasih smo naleteli tudi na težave, vendar smo vse uspešno premagali. Za ta projekt smo delali predvsem pri krožkih. V petek smo se zbrali, da bi vse to, kar smo naredili, pokazali našim gostom. Najprej so bili na vrsti krožki, in to s poročili o svojem delu. Zgodovinski krožek je raziskoval, od kod so Romi prišli, od kod izvira njihov jezik in Se marsikaj. Zemljepisni krožek je ugotavljal, kako so naseljeni Romi v Evropi, v Sloveniji, v Prekmuqu, koliko jih je... Glasbeni krožek je pripravil vse o glasbi in plesih Romov. Gospodinjski krožek je predstavil prehrano Romov, Tehnični krožek je ugotavljal poklice pri Romih, Dopisniški krožek je zbral slovarček slovensko-romskih besed, prispeval članke in se v sodelovanju s knjižničarskim krožkom srečal s Ferijem LainSčkom. Knjižničarski krožek je opisal običaje, verovanja, čaranja pri Romih in pripravil knjižno razstavo. Vse, kar smo učenci odkrili, smo prikazali na razstavi v telovadnici. Proslava se je nadaljevala s petjem, plesom, igranjem naših Romov, ki so zelo nadarjenf. Pel je tudi otroški in mladinski pevski zbor. Recitacijski krožek je predstavil romske pesmi. Dramski krožek je pripravil dramatizacijo pesmi Davida Hassel-hoffa, ki poje O lepi romski deklici. Ob tem kulturnem dnevu smo izdali tudi glasilo. Kulturni dan je bil zelo zanimiv, saj smo izvedeli veliko novega. SANDRA VOGRINČIČ Dopisniški krožek OŠ TIŠINA SOS za naše vode Skoraj*vsak dan lahko govorimo o napredku. Ampak ta koristi in škodi obenem. Če se vprašamo, komu škodi, je na prvem mestu prav gotovo narava in posredno vse živo v njej. V naravo spadajo med drugim tudi vode, ki so v zadnjem času zelo onesnažene zaradi neprečiščenih indu- sirijskih in komunalnih odplak ter toplotnega onesnaževa- ■ nja. pretirane uporabe umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Poglavitno vprašanje, s katerim se dandanes ukvarjajo v svetu, je prav gotovo gospodarjenje z vodo. Tudi mi temu ne bomo mogli uiti. Čimprej bo treba začeti varovati vodo v količinskem in kakovostnem smislu. Na našem območju bi na Goričkem predlagal zgraditev nekaj večjih zbiralnikov vode za normalizacijo podtalnice po zgrešenih agromelioracijah in bi te velike količine vode v sušnih poletjih lahko rabile za namakanje. Čimprej bt bilo potrebno zaščititi širše območje osrednjega črpališča pitne vode v Črnskih mejah in v Krogu, da bi lahko vsi, ki vodo dobivajo od tu, pili in uporabljali neoporečno vodo. Mesto Murska Sobota nujno potrebuje novo čistilno napravo, kajti potok Ledava sedaj niti približno ne zasluži tega imena. Kmetje naj bi uporabljali pri pridelavi hrane čimveč organskih gnojil in čimmanj umetnih. Upoštevali naj bi kolobarjenje in s tem bt bila potreba po kemičnih sredstvih manjša. Čimprej bi bilo po vaseh potrebno zgraditi kanalizacijo in čistilne naprave ali sanitarna močvirja. Predvsem pa je potrebno z vzgojo in izobraževanjem ljudi dvigniti ekološko zavest in priti do spoznanja, da z brezobzirnim ravnanjem do narave škodimo predvsem sebi. MARKO HORVAT, 6. a OŠ Bogojina J I' Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica Dobra knjiga M. Sobota) Nekateri ste seveda vedeli, da je Mura obmejna reka med Avstrijo in Slovenijo, Slovenijo in Hrvaško ter med Madžarsko in Hrvaško. Tako je odgovoril tudi Anton Benko iz Precetinec, ki je imel tokrat največ sreče pri žrebanju. Čestitamo! KUPON št. 26 AH veste, kake piavime enakomemeniu pospešenemu gibanju prostih teles navzdol zaradi teže (dovolj sta 2 besedi)? Odgovore pošljite najkasneje do 3, marca na naš ' naslov s pripisom »Ali veste«. Najbolje je, če odgovor napišete na dopisnici in ne pozabite nalepiti tudi kupona, ■ [ Na kolinah Bil sem na počitnicah pri dedku in babici. Imeli smo koline. Mesar je zaklal prašiča, mu odrl kožo in ga razrezal na kose. Delali smo klobase in krvavice. Klobase sva peljala z dedkom k teti, da jih je dala dimit. Že tedaj so se mi cedile sline. PETER MAKOTER, 2.r. Podružnična OŠ C ven nz5l’ln p.p. 45 61000 Ljubljana (061)301-573 (061) 271-135 (068) 46-568 TAR-GARD je ustnik za trajno UPORABO. ZDRAVJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kaditi! če pa se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR- d.0.0. B Pust Prišel je pust, poln krivih ust. Jana in Meta sta kekčeva pašteta. Tine, Tone prodajata balone. Mark in Mateja sta pravljična galileja. Bučko in Bicko se primerjata s kravo Micko Taklne so naše šeme, ki rajajo kot ponorele. Uboga sinička Bili smo na šolskem igrišču in se igrali. Nenadoma sem zagledala na tleh mrtvo siničko. Revica je ležala na mrzlem asfaltu. Bilo mi je težko, zato sem sklenila, da jo bom pokopala. Grob mi je pomagala narediti Andreja iz 2. razreda. Skopala je jamico. Vanjo sem položila siničko, Z žalostnimi očmi sem jo pogledala in zasula z zemjo. Grob sem okrasila s palčkami in travico. Uboga sinička zdaj leži pod topi o odejo. Večkrat mislim nanjo, PETRA VENCELJ. 3c OŠ Ivana Cankarja Ljutomer ČANG-ŠLANG shujševalni čaj sl L F/ F '1 TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik e? Tor^i nehanj kaditiT " GARD. TAR-GARD je japonski izddeks kije osvojil svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabOs ki odstrani iz cigaretnega dima do 97% Škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aeTodinamike in nima i h■ Mateja Dfainp"^^-OŠ Čre!^ Valentinov^ Spet tu je Valentin, srečne ljubezni sin. Ljubezen znova zagofi p srcih vseh ljudi. Mnogo besed prijetnih se na ta dan izgovori. Vrtnico ti bom dala, saj sem ie vedno tvojtt llii Samo ena želja v meni da naj ljubezen najino IV' naj na Valentinov da» po vsem svetu vojne' jejo . in solze sreče v očeh oo'‘' Katy OŠ GINGER čaj za moško vitalnost KING-KONG filtra - zato cigareti ne odvzame arome in je trajno j uporaben. L TAR-GARD omih ali celo odpravi značilni »kadil- | ski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih J oSiMb toieMncfce KING-KONG, LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse svetovne raziskave so |X)kazale. da kljub nevarno^jj/ s^membe na pljučih. Pri naroCilu^o^e pol^ prodaj kondomov, Čaprav so ti še vedno najboljši varuh pred to hudo boleznijo, ZAKAJ? lorneea^^Dri ^kateVem^hoste T^^o rm^zmah rd^ '»ijincin. te kupite KING-KONG, ker: zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih olj 4 ^TO deiovanje opazovali nje- . zagoravlja vam pop;ino_ anonimnost * kondom j^c vedno pri roki * pri nakupu KING-KONCA E KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEjSl OD ski kaSelj«. preprečuje nastajanje nikotinskih zagotavlja vam popolno anonimnost prihranite. Ne verjamete? Poskusite! pri nakupu KING-KONCA VŽIGALNIKA! 609 SIT + PTTsIrosTii NAROČILNICA Ime in priimek: Ulica in St. Poštna šl. in kraj KoutKUGOG toswTA(WAflO tonGINGER lvwCiUIG4U!NG jtrfj KINO-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini meda; popularni medenjaki!!! Komplet vam pošljemo po poSti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega ne želite, imamo reSitev: in priimek, namesto naslova pa post restante, jx>Stno Številko iti mesto. S tem bo vse reSeno, vaS KINO-N^ j fakal setkm dni na pošti. Plačate po povzetju. Embalaža je nevtralna. W9SIT + Naročilnico pošljite na naslov; Džtrlo, p.p. 61000 Ljubljana ČANG-ŠLANG je čaj za zmanjšanje telesne teže. Med najpomembnejšimi bolezn<>®^ so povezane s preveliko telesno ležo. Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepSi in uspešnejši. NaredK^^^Jr popijte skodelico ČANG-ŠLANOA! Mnogi pripravki la hujšanje (vitaminski napitki, tablete...) in pomagali pri zmanjšanju telesne reže, idealne teže pa niso ohranili. ČANG-ŠLANG je drugačen. naravnih sestavin po starodavni kitajski recepturi. Povzroča zmanjšanje apetita, izgubo sala, zmanjšuje Nekdanji kitajski veli kaši so pili CANG-SLANG, da so ohranili zdravo, prožtro lelo, mladost m učinkuje, se je CaNG-ŠLANG na kitajskem ohranil do danes - celih 1700 let! V eni škatli tANG-SLANtJ^it čaja - dovolj, da vam uspe! Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in vaše težave zaradi telesu® raztopile. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE, VITKOST, USPEH. »trt SIT + j GINGER, ZA DOLGO IN SRECNO UUBEZEN kupujejo ŽENSKE - PIJEJO MOŠKI! Čaj sestavljen po stari kitajski recepturi, ki seje ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili, da so ohran* , poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj. Navodilo: vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite da se ohladi. Vrečko odcedite in zavrzite-sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2.? ' ■ pripravljene koli^ne). . Čaj deluje postopno, zato ne boste občutili učinka že po prvi skodelici. Po nekaj dneh pa boste opazili napetost popustila, da trdno spite in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mlatlosti. Ko se bo to počutje usialtl^*' uživanje čaja na dva- do trikrat na teden. . 6W SIT s-' DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta-modele, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON npr. I ima malo C)ndy Crawford, NINA RICCl Iman. YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosellini. Podjetje DŽIRLO išče za slovensko tržišče S dekle, ki ga bo predstavljajo v reklamnih spotih na TV in časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh.v intervjujih ipd,). I Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: lep in zdrav videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje * privlačnost ’ očarljivost - psihološka ! pripravljenost za breme statusa znane osebnosti * pripravljenost za profesionalno opravljanje delovnih obveznosti. I Vsa dekleta, kijih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo,d.o.o.,p,p. 45, 61000 Ljubljana. . Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo. bomo izbrali Se 5 deklet, ki bodo Članice skupine DEKLETA DŽIRLO, Opravljala bodo ■ manekenske storitve la najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Španiji in v drugih evropskih državah. IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA G, I. DŽIRLO OSEBNO. OBVESTILO ZA KUPCE ČANG ŠLANGA 1 Rezultati akcije »NAŠ MALI ZNAK POZORNOSTI« bodo objavljeni v DELU in SLOVENSKIH NOVICAH dne 19. K ’93 in v NEDEUSKEM DNEVNIKU 21. februarja ’93. Ji februarja 1993 stran 11 kulturna obzorja Kultumopraznični nagrajenec ob Tudi v Ijuturnerski občini slovenskem so r prazniku podelili kulturnem na^ priznanja in nia^ '^‘•^<’šičeva prizna-Ulil Cn m.. W dobili: , ™ ‘"»bUie Romana Rek- Rnrm '.A"'*'® Šunko, Tatjana ■ Alnii GmioL M;. •*“ “ *"■ in Alojz Gmjak. Mi- I ser Stane Kralj, ki mu je ponu-I dil glavno vlogo v Kreftovih I Celjskih grofih, s katero je za-5 slovel. '! Njegove značilne interpreta-I cije vlog presegajo amaterske 5 okvirje. Za odlično igro je pre-I jel Linhartovo bronasto, sre-I brno in zlato značko, 3 zlate I značke za izredne dosežke in Staneta Ni veka £,M“*°™«rčana in člo-_ .. leč naokrog, ki Iveka nagrado Staneta Severja v Škofji Loki za vlogo Gusteka ne bi ska F^znal. Njegova življenj- 6f takiJv*^?^ pestra in zanimiva, Ta Šalo"' "f*' ^^dno pripravljen ■ ■ ^l" m smeh. Ljudje, ki za-na kulturne prireditve, ' Videvajo na odrih kot 1 A 'majajo I ga radi 'gralca, k i« ffi f i f J I tecitatorja, J režiserja in '* ar Ivek ne sili v ospredje. vcilca V, povezo- pevca... sarhod-^'^^ odlično znajde, let, Zaz 30 leta kudu Ivanjkovci hier ea le nnav.i se odlično znajde ga je opazil reži- Nelagodje v kulturi (1) te i, v komediji Smrt predsednika hišnega sveta. Seveda pa poleg igranja v gledališču počne Se marsikaj: po poklicu je pleskar, za politiko pa pravi, da ga ne zanima. Pustil je glasbo, bil je namreč tudi pevec in igral na flavto in bobne, zapoje pa Še rad. Zadnje čase mu tudi nekoliko peša zdravje, vendar Ivek je Ivek. Veseli ga, da se dvorane spet polnijo, saj mu občinstvo največ potnem. SIMONA ŠPINDLER Za zeleni jezik 30 Morda so nekateri bralci ob izidu letošnje 5. številke Vestnika (4. februar) pomislili, da nam je v rubriki zmanjkalo gradiva ali pa idej, ker je naše »rezervirano« mesto na 11. strani, ki nosi pomenljiv naslov Kulturna obzorja, zasedlo reklamno poročilo o odprtju avtomobilskega salona Hyundai v M. Soboti. Seveda ni šlo za to, saj je bilo gradivo za rubriko oddano celo vnaprej. Zato si lahko to potezo uredništva razlagamo le na dva načina; 1. da je le-to spremenilo svoje razumevanje k ulture/kult urnega in ta pojem ustrezno »raztegnilo« ter se v skladu s tem najširše pojmovanim kulturnim v konkurenčni ponudbi odločilo za ponudnika z imenom Hyundai; 2. da nas je uredništvo s tako zvenečim imenom želelo opozoriti, da naj tudi v rubriki skrbimo za podobno prijetne občutke, kakor jih vzbujajo hyundaiji, ali da naj bomo v svojih izvajanjih tako vabljivi kakor oblika teh avtomobilov. Kajti prav gotovo drži: v moški in ženski avtomobilski domišljiji vzbuja ime Hyundai zelo prijetne predstave in ... _____ sprošča endofine. Čeprav predpostavka, zapisana pod 2. v njihovih telesih irJ|!^ imenovana kulturna ponudba, ki v času (C , I '■pega praznika posebej naraste, za določen, 10 niso nii ljudi zaman in ne sežejo po njej, zaradi česar liullurnj t d' *‘'“**“*'"*' tisti- ki pa segajo po njej, pa bt bih Ap ' Potsm je morda v resnici vse skupaj inaraijsi' iT^ napaka že v predpostavki, da bi kultura l^a, tut-P ■ 'n kaj povzročati in kaj kultivirati? ^itnepa fspaka! Ker gotovo nc boste našli nobenega dok"človeški vrsti, za katerega bi bilo mo-iKii;. neko »kulturno« dejanje storil ah pa Ijc^ ''kulturno« opustil zato, ker je bil kadarkoli v živ-F^ibt Zaj'" potrošniškim bitjem, v krogu kultutiie koij,|[ . je tudi nepotrebno in vsiljivo. Če se sedaj, tisi; ij- prazniki mimo, različni kulturniki, predvsem i'.’’* nekdanjim jezikom reklo »neposredni pridušajo nad uradntSivom kulturne niTt>4Sloveniji za celih petdeset tisoč, l^vni! "pl’ 'P bolj kullurcn. Češ da so nede- '’l’ili od d r bi se lahko pretrgali in naposled harodj hullurnost zategadelj nc bi povečala, bo "tl vsf.1, J '"^^^90 v veliko čast, ker živijo od najkulturnuM' d^avnosti - od knilure. m pa se kulturnost zategadelj ne bi povečala, bo •^AZst, ' listava Vili '‘9’^2:'“''- 'ave f k|i ,, ^aičite v os- >a nlP"'fvdi,ev v “ ■ v če-''“atia.bodovZe- m«. M? ''Pila „ - Mani p*'* ‘ Gol, nieSani na kateri . . pevski "“■la in pihalni 26, bv v sobo^ romska v soboškem kinu Park na sporedu 26. februarja ob 19. uri. Film GOLO KOSILO, režija David Kronberg, 2. in 3. marca ob 17. in 19. uri. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in študijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od H. do 12. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprla v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 18. ure. ob so-hoiah pa od H. do 12. ure. V.sak dan razen nedelje Je odprta tudi čitalnica. ULTOMEK: Knjižnica Je uprizorila "■'“'tN Jožeka odprta v ponedeljek, torek in četrtek, od 8 do 17. ure, v petek in soboto pa od 8. do 15. ure. Novice iz kulture • Pretekli teden s« v galeriji Equma v Ijiihljaiii predstavili munografijo o prekmur^em akademskem slikagu Nikolaju Be-eru, ki živi v osrednji Sloveniji, v Izlakah. Avtor monografije je ' prof. Lev Menaše. • Na predvečer otvoritve Marinega Sejma mode ’93, v torek, 16. februarja, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slikarjem, ki se združujejo v Društvu likovnih umetnikov Prlekije in Prekmuija, odprli razstavo. Govori se, da je bilo veselo. -e. I .......... ' ij|. J- fVJ. '16' .■>. /'Hi h, % točko, od nas zahteva, da samokritično priznamo morebitne pomanjkljivosti in pepelnično spokorjeni sklonimo glavo in obljubimo, da se bomo skušali poboljšati, nam je ljubša kot tista pod 1. točko, kajti takšna razširitev pojma kultura bi pomenila, da je kultura/kulturno vse (in da obenem nič več ni kultura/kulturno, kar bi bila za vse nas zelo črna prihodnost). V tihem upanju, da drži druga predpostavka, tokrat zaključujemo »letačno nanizanko«. Predstavitvenim besedilom Liberalne stranke. Svobodnih sindikatov Slovenije in Socialdemokratske stranke Slovenije na oblikoslovni, besedoslovno-besedotvorni in skladenjski ravni ni kaj veliko očitati. Opozoriti je treba le na zamenjavo dvojine z množino v besedilu Liberalne stranke, ki je predstavilo kandidata za državni zbor Marjana Maučeca. V povedi »Poročen, oče dveh otrok, s katerimi preživlja prosti čas« je namreč pravilna sklonska oblika zaimka kateri takSnale: PoroCen, oče dveh otrok, s katerima preživlja prosti čas. Kar zadeva jezikovno podobo predvolilnih gesel, pa toliko: nekatere stranke so skušale privabiti volilce z ne-stavčno oblikovanimi gesli, torej z gesli v obliki t.i. besednih zvez (Liberalna stranka; »Za pošteno demokracijo«; Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: »V skupščino - ne pred njo«; Združena lista: »Glas za Združeno listo - naložba za prihodnost«). Druge so poskušale srečo s stavčno oblikovanimi gesli (Združena lista: »Slovenija je mlada, voli zanjo!«; Liberalna stranka: »Sedaj je vse jasno z liberalci bo drugače«; Slovenska ljudska stranka: »Slovenija naj bo jutri srečnejša«; Socialdemokratska stranka Slovenije: »Skupaj bomo zmogli«), vendar večina sestavljalcev teh gesel ni zaključila ž ustreznim (predvsem) končnim ločilom. Čeprav so zaradi posebnih upovedovalnih name- nov kdaj pa kdaj dopuSčena odstopanja od jezikovne * norme (umetnostni jezik, zaSčitni znaki firm ipd.), pa me- * >fl Marika Danč članica Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije Nova zbirka ZalolUm Mladiiiska knjiga Je 16. 2. 93 na literonii matineji v osnovni So« Danih: Kumar v LjubV^i predstavila novo kivižno zbirko, s katero želi presenetiti mlade brake. Gre za deset t^odb pod skupnim naslovom ZVESTI PRIJATELJI mladinskega pisah^a Bogdana Novaka, Predstavitev sta povezovala vodite^a teh:vizyske oddaje Klob klobuk Meto Ornik in Robert Bogataj. fdeja za vrsto pustolovskih zgodb, ki se dogajajo v različnih krajih, junakizpa ostajajo isti, se je porodila že pred precej Časa. Pred'Tremi leti je pri Mladinski knji^ izšla BELA PAST, zgodba ki se je je Bogdan Novak domislil ob spremljanju reševanja mladih planincev (te so snežni — meti »zaprli^i v kačo ob Triglavskih jezerih). BELA PAST je takoj postala uspeSnica. pisec pa si je že zamislit nadaljevanje. Pri Mladinski knjigi so se zato odločili za deset zgodb oziroma deset knjig, ki naj bi jih izdali v desetih mesecih. Prve tti so uspešno prestale preskuSnjo. Mladi bratci so jih namreč dobro sprejeli. Zbirka morda nekoliko spominja na prav tako uspešno zbirko PET PRIJATELJEV, ki je izšla pri isti založbi, toda junaki Zvestih prijateljev so resničnejši posebno seveda za slovenske ljubitelje mladinskih pustolovskih zgodb. Pisec je poudaril, da se je Se posebej posvetil razmerju med fanti in dekleti, poudaril pomen prijateljstva in tako poskušat junake čim bolj približati mladim bralcem. Drugih sedem knjig naj bi izšlo v naslednjih sedmih mesecih; zgodbe so napisane, ilustracije Rudija Skočirja so prav tako pripravljen«. Glede na dosedanji odziv bomo nemara dobili knjižno uspešnico slovenskega pisca. I nimo, da bi bilo v navedenih primerih bolje, odločili se za ločila. Tako smo prišli do konca naše »letačne nanizanke«, ko lahko na kratko povzamemo jezikovna prizadevanja sodelujočih strank. Ob zapisovanju imena in priimka so sodelujoči pokazali spremenljivo jezikovno kultiviranost in razgledanost, najslabSe pa se jih je večina odrezala pri ločilih. Nasprotno je bila oblikoslovna, besedoslovno-besedotvorna in skladenjska podoba večine daljših sporočil relativno dobra. Tudi volilnim geslom razen pomanjkanja končnih točil ni kaj za očitati. Razen nekaterih spodrsljajev, na katere smo v petih nadaljevanjih bili opozorili, je I torej bila jezikovni podobi namenjena določena pozornost, i Upamo, da bo tako tudi, ko bodo panonski predstavniki omenjenih strank in izvoljeni poslanci javno pisno in govorno artikulirali interese svoje t.i, volilne baze. FRANCI JUST Skica o antikulturi TORTURA ERIK - v peklu vojne, tekst iz filma: ... da bi ohranili sistem, diktaturo nekaterih posameznikov, žejnih denarja in slave, so v nekaterih deželah ustvarili za ta namen posebej izurjene skupine ljudi in tudi posameznike, ki s postopkom, kateremu pravimo tortura, služijo zgoraj navedenemu namenu... Osebno mislim, da tortura ne obstaja samo v nekaterih deželah, temveč jo je najti povsod. Kot: KGB, CIA, FBI, posebne enote milice, predpostavljeni na delovnih mestih tako tudi starši, oficirji, ambiciozni ljudje, ki poveljujejo svoji okolici, na videz, brez razloga, toda razlogi so vedno zabrisani z velikimi vsotami denarja in podobnimi uslugami. Vsi se spomnimo Vietnama^ konkretno plačancev^ ki so za solidne vsote denarja opravili ničevno delo za ameriSko vojsko, da tiiiske voiske — leahanp;*v in niih/vvih cln^ niti __v; tujske vojske - legij a n cev in njihovih slug niti omenjam ne, ker bi za- Janez Maraža se potem trezno razmiSljujoČi ljudje spraševali, ali je človek Še človek in ali je razmiSljujoče bitje. Tortura - magična beseda z magičnim učinkom: nobeno luiiuiu - iiMgiiiM uescud z magičnim učinkom: nobeno področje človeškega življenja ji ne uide. Se v spolnosti jo najdemo; v sadizmu, sadomazohizmu, posiljevanju, spolnem zlorabljanju otrok ipd. Tudi alkohol in mamila spadajo pod delovanje izurjenih ]—"" mernikov. Čudi me. da jih policija preganja, saj služijo sistemu - poneumljajo ljudi! posa- Kdo je ustvaril svet? Predvsem človek, saj je svet značilno človeški. Tortura - velik korak k samouničenju. Dejanje, značilno za človeka, tistega, ki je bil napravljen po božji podobi - toda slika ne pove vsega. za Tortura - t koncem civilizacije bo tudi torture konec in spet bomo začeli na začetku in bojim se, da ne bomo vzeli pameti v roke, temveč kamen, gorjačo in nekoč, v prihodnosti spet - torturo. Človek se nikoli ne nauči. Človek je slepo bitje. Upam da lega m podedoval po bogovih, ki naj bi ga ustvarili po svoji podobi... in ko čutim prvi jesenski hlad, čutim duši... V mraz v svoji stran 12 vestnik, 25. februarja [ Modrost J V- Jt- 'd prebadanja Singapurski Tamilec ima jezik in lica prebodena s kovinskimi paličicami za nabadanje mesa, na prsih ima pripete limone, zdaj pa čaka samo še, da mu bodo nadeli težki kovinski okvir, okrašen z rožami in pavjim perjem, ki ga bo nesel v procesiji tri kilometre daleč. Praznik taipusan je eden najbolj nenavadnih in slikovitih hindujskih ritualov, prebadale! pa so pravi mojstri. Počasne raziskave Ko je Izrael leta 1967 zasedel Sinaj, so njegovi arheologi tam odkopali veliko starin. Na tisoče predmetov, med njimi tudi 4500 let stare žare in ostanki pisem-ki jih je v 12. stoletju napisal islamski junak Saladin, je romalo v Izrael, preden se je ta leta 1982 umaknil. Egipt je deset let zahteval vrnitev dragocenosti in pred kratkim so izraelske oblasti sklenile tem zahtevam ugoditi na veliko grozo arheologov in muzejskih kustosov. Večina predrnetov je namreč v muzejih in na unj-verzah. ne zgodi se vsak dan r 1 A l: 1^ i'.* I- vMi' 1* ■ k \ .' r i-' a f' l ' I' * h t-! -. - J-' r. I- ■ t ' Sr-in ' s SK h P 3. f« HIŠA KAKOVOSTI • lASEBSKE PLOŠČE • VELKE PLOŠČE • AVDIO KASETE • VEDEO KASETE MlJllJ .luKiihiinisIrju' Jrh II IHl Wi2> GrD/. Mrtrkjuf. 14)/arcir£unš'l 35. fel. ii.Uh.^vl l5>ui<6 GliHLenepirlpfai/ F. karrmvDrtrrkauf. Tfl. HMMl [krurk/Mur koh»m«n.UahiMrh»Plar/ 22. Td. n .Ul ? u I enkejt, l)*rmijDkaner}>a\sv L I eL ll .U( 42M2 4 ■>2 M^INI I Hau|HptaU^Rathtu*p>k>aK( NIIIh (ffj/, Ueu /um ktihtrkoKel 45. Id. OJlft/67 [4 h .1 2h l'^nnjirvajtfjxuuAnnJirtrua^ 10- ■fBb.1993 Ja, tudi jajca so nej več tisto, kA bilA* Ne^dASvejta si neso bilice oa iuoko so pA je tou nokA potneniio, neiterni nai človik LuOlAno, je biliCAJiti visike £olA naprAvo, pa perse, iunkA je tUdi isoglA poulek biti, pa eite tikvin oli, pA glAč dobre domAče slivojce« NAjŽjTiStneJ je bilou bilice v Lubleno pelAti« Na dugi je indA^njon c A j ti bilA, pA so jAjCA sigdAr bila v nevarnosti. vel kA guivA Vljdite, gnjes den pA tA cejla briga bouk&e skouz prijdei, či bilice v odpadne. kUj pid, domače, dobre tolAro*^, eti v Soboti pa fA 1 At. billcs, Gosposki se PbIa4 prekmursk ? koštAjo Lublani bi1ice trinAj eet LublAno, pA ji odnese^ ti kama trbej, niti edriA "mijtA" ne PA nišfe ne 5pitAv]e^ kaM tou voziš. Pouleg togA dobiš v Lubleni na placA 400 SIT, pA eiCe na po t an se te I tikvin I I DostA pl ACi osert tol Ar-of kdjpiš ti na tak dugi o I i po Prokmurskoj republiki ga pa pod 700 SIT ne dobiš. No, istiPiA, ka o'^ nej tAk goustii se PA prg-fe^or na tikvin olL ajčiI . Ci pA eiče kUjpii mandArine pa pomaranče po 70 liki, Ali ge Lub1an i po SIT, pa ji doma odaž po ISO kak v Soboti koštajp, te pA cejla "mijta" s prevozon No, pa te naj ešče ito guči, drago. K^enki te prijde. k a je prijde pri nas moj pajdaš Sela, šteri samo znajti se moreš. pa nikdar'. k specialisti v Lublano nejde tak, neso. Zaj si pa mislite ka si ščete. ka ne bi jajc SO te k Šenk i. šol Arje ■ pr-A vi dok tori sebof Brat Otouži Katedrala stoji na starem svetišču Več kot devetsto let stara katedrala v Canterburyju na jugovzhodu Anglije, mati vseh cerkva v anglikanskem svetu, ki je že stoletja cilj ro-maijev, je razkrita »nespod-bitne dokaze«, da je bila zgrajena na temeljih se starej* šega svetišča. Delavci, ki so [ obnavljali 200 let stara tla I v cerkveni ladji, so med ko- panjem naleteli na temelje prvotnega anglosaksonskega poslopja, ki ga je 1067. uničil požar. Starosti temeljev strokovnjaki ne morejo natančno ugotoviti, vendar so verjetno iz devetega ali desetega stoletja. To je prvi arheološki dokaz, da je bila normanska katedrala zgrajena natančno nad razvalinami anglosakson- skega svetišča. Zgodovinarji so bili dolgo prepričani, daje nadškof Lan Franc, ki je v Anglijo prišel z Viliamom Osvajalcem, dal postaviti katedralo na kraju, kjer je stala cerkev, ki jo je v 6. stoletju zgradil sveti Avguštin. Sedanjo katedralo so začeli zidati leta 1070, dokončali pa so jo leta 149«. L ' i!^ K Jasmine in piton t Drobcena Jasmine - nas® je imela enajst mesecev najrajši igra z očkovimi \ čarni. Kar petintrideset jihfl Deklica ima mrzle plazileefl od mehkih plišastih kov. Oči se ji nagajivo svetp! kadar si ovije okoli telesa raj štiri metre dolgega pH'’*'' Oče Peter Lancaster pravi--^ se Jasmine včasih cele s kačami, a samo, kadat/^ poleg. Večina otrok bi pf^ čarni zbežala, toda kače so udomačene. rasla z njimi. Ko je dva meseca, ji niso igrati se s kačami- ker j" grizla. J k 1' Nič izrednega Krnh je drag Včasih slišimo, da se je treba za vsakdanji kruhek nekaterim zelo truditi. Znamenita Jerry Hali, 36-letna manekenka, šen kos kruha. V zameno pa je bilo treba postoriti marsikaj sitnega. Poziranje s sloni je OVEN BIK DVOJČKA Zadnje čase se res ne morete pritoževati čez usodo. Denar, prijetna služba, zabavna družba, vse se je prilepilo na vas. Neumno, da ves čas verjamete, da dolgo ne more biti tako Ko vas bo doletelo, takrat razmišljajte o tem, zdaj pa uživajte vsak trenutek. Na zabavi se boste srečaiil s prijetno osebo. Morda ne delate ravno najbolj prav, vsekakor pa ste na boljši poti, kot je bila ta, po kateri ste hodili doslej. Osebi, ki vas že lep čas vznemirja, mirno pokažite osle, ona vam jih kaže že lep čas. Doma vas čaka najprej glasen dan in veliko govorenja, konec tedna bo nekoliko mirnejši. Bodite samozavestnejši. Božji mlini meljejo počasi, a temeljito. Kar vas danes obremenjuje, vas bo jutri postavilo v čisto drugačno luč. Nekdo bo molčal, ko bi moral govoriti, ne očitajte mu, samo v zadregi je. Oblačen dan vas bo spravil v slabo voljo, zato si poiščite kakšno razvedrilo. RAK Ce ni princa, da bi prebudil Trnjulčico, bo treba vstati brez odrešilnega poljuba. Pomlad bo vaš Čas, okrog sebe boste sejali dobro voljo. Počasi ugotavljate, da se je Čisto lahko prebijati skozi življenje tudi brez tega, da vas nekdo vedno drži za ročico. filmska diva in na pol žena Micka Jaggerja. je z vodenjem tekmovanja za mis sveta v Sun Cityju res zaslužila kar precej- V resnici morda manj pri- vlačno, kot je videti na prvi pogled, toda saj smo vendar v Afriki, mar ne. zvezcfe vam kažejo LEV DEVICA Sorodnica vas bo razjezila, toda spomnite se, da vam je storila že veliko dobrega, zato je ni treba kar takoj kregati. Spet se vam bo posrečilo pogledati v ozadje tistih, ki se kažejo v drugačni luči, nekajkrat pa se boste zmotili. Pri nekom boste iskali lastnosti, o katerih ste sanjali, zato boste razočarani. Tisti hip, ko boste pokazali, kdo je vaš srčni kralj, vas bodo nehali oblegovati in gnjaviti. Razmišljanja, ki vam rojijo po glavi, so običajna za osebe, ki so pred veliko odločitvijo. Lep dan vas bo zvabil na prosto, potem pa se boste jezili, zakaj ste zgrešili osebo, ki vas ja iskala. Mnogo težav se bo nagrmadilo na vaš hrbet, vi pa jih boste prenašali laže, kot od vas pričakujejo. Na hrepeneče želje bo potrebno odgovoriti, nikoli se ne ve, kdaj je kakšna simpatija lahko koristna. Prave občutke boste skrili za masko neobčutljivosti, izdal pa vas bo TEHTNICA jezik, ki ga težko krotite. Ne bodite tako presneto skromni, ljudje vas imajo po krivici za dolgočasno osebo. Nekomu tx) prišlo na uho, da se poigravate z njim in vaš mir bo zelo ogrožen. V dnevih, ki sledijo, vas bo napadla spomladanska utrujenost, seči bo treba po vitaminih. Zahotelo ŠKORPIJON se vam bo prepira. j 1 J 1 Na svetu ni nič izrednega, enkratnega, vzvišenega^ Celo toliko opevana ljubezen je le povprečna stvar. bodo rekli, to je misel starega cinika. . Spomnimo se samo, kako se pričnejo »velike s samimi presežniki: »Najlepša!« »Najboljši!« »NajlpiiL^J Najliii'^'1 »Najdražji!« In kako se končajo? Ponavadi z »Koza!« »Bik!« »Krava!« »Osel!« zoološkimi terti*'*’^, BORIVOJ li BANKA UIU Poslovna enota M. Sobota, Slomškova 25, tel. 069 32/801,31/810 ZA VAS OPflAVUA VSE VRSTE BAHČNIH POSLOV ODRESTHE MERE ZA DEPOZITE I. Tolarsko varčevanje - nad 1 mesec - nad 3 mesece do 50.000,00 SIT do 100,000,00 SIT nad 100,000,00 SIT - nad 6 mesecev - nad 100,000,00 SIT II. Devizno varčevanje - nad 1 mesec -nad 3mesece -nad 6mesecev -nad 12 mesecev DEM 7,00% 7,25% 7,50% 8,00% R + 8% R + 8,5% R + 9,5% R + 10,5% R + 13,5% ATS 7,00 7,25 7,50 8,00 CHF 5,50 5,75 6,00 6,50 LiS^ 3 00 3.^ DELOVNI ČAS. Vsak dan od 6.30 do 11.30 in od 14,00 do Ob sobotah zaprto. Zadnji čas je, da zagrmite. Neka kiepeiulj^^ ■ --irTar je že krepko zrasla čez glavo. Ta teden je vaši strani, želi boste pohvale, komplimente In P^if nja. Med prijateljicami boste pozabljali na žave, med prijatelji pa jih boste ustvarjali. Nekd STRELEC obrekuje, a ima sam še slabše moralne kvalit®’®' .' Zabavati se bo treba malo m^nj spr°’^, partnerjeva ljubosumnost se z vašim veseljsfi?: čuje. Žareči pogledi v službi vam bodo vzbujal'^ upanja. Pomlad prihaja in tudi vi niste beplj®^,^^ njenim blagodejnim učinkom. Več gibanja bo '' - KOZOKOG izgubite nekaj odvečnih kilogramov. VODNAR golega dolgočasja in nepremišljeno, c____ da ugriznete mimo in v kislo. Gledali boste z dobrimi sklepi, ti pa bodo s sončnim zahodoh’ teli. V začetku tedna bo slab službeni dan, v j^® RIBI Ta hip se še hahljate, kmalu pa ; ■ vrsti drugi, ki vam zamerijo, da preveč gledate , | skledo. Načelo deli in vladaj se sicer pri vas drugi pa vas imajo že za osebo, ki ji ni pretiraco J I pošteno in častno V ljubezni ohladitev, z večjb ■ i V srčno pustolovščino 0 se boste obstaja n e'' t I I pokazali svoje najslabše lastnosti. nostjo poskrbite za več ognja. k J ^tnik, 25. februarja 1993 stran 13 I za vsakogar nekaj I Načrtujte zelenjadni vrt Pridelek se a fci * I* Ut let precej zmanjša, če vzgajamo več zeknT, površini isto ali sorodno Tla EP P^ se slabša tudi struktura tal, vel in izčrpavajo, razmnožuje se plevi in Sirnn ep ___________ , r. pa se slabSa tudi struktura tal. se številne sKočljivci, Ne ’ ■ rastlinske bolezni in tf 1» (F It), i (t 1' vrta se tp S'ede na površino zelenjadnega bariti 11 '^fiko izognemo, saj je treba kolo-ninriJ'^P®^'^''anio d ■ ■ ■ ■ ■ S Z J" lezni in “-"J-........ .UKU., L,v- - Podnpb niožnost namakanja. Ce vzgoia razmere ugodne, bo omogočena Pndnebia ^^^^^^^viia zelenjadnih kultur. Poleg v obdnhi Poip^rnbna tudi količina padavin ponien čp zelenjave. To ima poseben kovost rai .^™^'’')o možnost! namakanja. Ka-odi v? hranljivih snovi v tleh ''lave na 3 r? '■'logo. ker različne vrste zele-"■-----^'■p^jo iz tal iste hran- ■varno dve skupini dejavnikov: bi- :e. Biološki so: tla, pod- Sistem zelenjadnih kultur, bo- so v imata •“inc fosforiA kif ■ ■ ;; - ■ /: kuhure, ki potrebu-“de kultur fosforja. Če ponovno zasa-'OTja, je ,3, ki potrebuje večje količine fos-riAk dodati fosforno gnojilo, da bi kultur pridelek. Vzgoja zelenjadarskih ® humusom, terja uva-■-'ni. ti ® tla obogatimo s sestavi-"1'^ kultur rastline. S kolobar)e- doseže enakomerna izraba vlage covrf '' Kulture, ki imajo '''"'kbrna kot so dinje, lube- se zamenjujejo s kultu- JJafriT sistem prodira globoko veiiv^' pgajamo kulturo, ki potrebuje tiu-v P®*«™ P^ f'51o. ki je ne 7=1°’ možnosti namakanja. ®AI®va povzroči, da so tla zbita in ki io nn ori^bii ali potrebujejo velike koii- pridelek. Vzgoja zelenjadarskih m v tb potrebujejo rastline. S kolobarje- i ^Prju ^2gajamo po grahu ali I ’ glsde na to, da imata obe kulturi '' ^'‘tH-icna .^®.“godno vplivala na tla. ; Pcvzroiiia 73kulture na gredici bo >■ '^Pjave vznu.P- 'i^*^ost. Posamezne vrste za- 1. '^Pjave I S ''znik.ij vrste ze- '■KJ počasi in imajo v začetku raz- voja majhno listno površino (korenček, zelena), kar omogoča, da se tla zaplevelijo. Da bi to onemogočili, je dobro posaditi zelenjavo z večjo listno površino, Bolezni in škodljivci so pri nekaterih rastlinskih vrstah skupni (krompir, paradižnik), zato jih ni priporočljivo saditi na sosednje gredice. Tudi špinačo in kumare napadajo isti virusi. Paradižnik, paprika in kumare so še posebno občutljive, zato bo saditev v večjem časovnem razmaku ugodneje vplivala na količino pridelka. Poleg tega je pomembna saditev medkuilur za prehranjevanja glavnih kultur. ker ima količina preostalih hranjivih snovi v tleh pomembno vlogo pri vzgoji poznejših kultur, Biološke razlike dovoljujejo kombiniranje pri sajenju, kar omogoča, da lahko spravljamo z iste površine v istem vegetacijskem letu dve do tri pridelke. Rastline, ki ne potrebujejo veliko toplote, so odporne proti nizkim temperaturam in imajo kratko obdobje vegetacije, sejemo jeseni in spomladi. Konec februarja ali v začetku marca sejemo špinačo in grah. Jeseni posadimo solato za zimsko uporabo, ozimno čebulo itd. Ta zelenjava vznikne pred sajenjem glavnih kultur. Glavne kulture pa potrebujejo več toplote in daljše vegetacijsko obdobje (kumare, paradižnik, paprika itd.). Sledijo poznejše kulture, odporne proti nizki temperaturi, ki imajo krajše vegetacijsko obdobje (motovilec, zimska solata, grah). Kulture je treba zamenjati in po potrebi pognojiti s hlevskim gnojem. Prvo skupino sestavlja zelenjava z velikimi zahtevami po organskih gnojivih, tla pa je treba gnojiti vsako leto (paradižnik, paprika, buča). V drugo skupino uvrščamo zelenjavo, ki v letu setve ne potrebuje pognojene zemlje (korenasta in listnata). Tretjo skupino sestavlja zelenjava, ki se posadi za zelenjavo druge skupine, torej jo gojimo tretje leto po gnojenju, npr. stročji fižol. Zelenjavo druge in tretje skupine je treba med rastjo dohranje-vati s kompostom in mineralnimi gnojivi. Prevedel Milan JERŠE Sladilo vzbuja tek "“j ne užita preveč sladila. Neko Hm * "“J MU UtlTO piUTCV JiaUHO. im za boj proti raku je naredilo anketo med -žel' *** ugotovil«, da zbuja nadomestek slad-’-ifeiJ*' **** sladkarijah. Ženske, ki so hotele shujšati ''sdifot S pogosto bolj zredile, kot tiste, ki so uživale l***^uni nk so zaužile sicer manj kalorij, vendar se niso mogle upreti sladkarijnm. ^•asbene lestvice SKLADU hSuk lil^2n Pasli 7, 'ICCOMIC^ -Paul McCartfiey 'a Con Dios ‘EKtreme J>d A mitri -Jon Svcada Nega vratu - 'Cfi.. t I-^JErc P^kETJE .. ■^ZABAVNE GLASBE - Vlado Kreslin z bando INF-Alfi Nipič Irena Vrčkovnik '■'JUŽNE kraje-Sokoli '<111 ' Vjd<;o&i,^X t MARF.Ltn J; ■ Ans Jevtek K A Nin t^ijzti*r|:,|„ in njegovi muzikanti :a ■*k, 'N Ji ■ IJkŽI vjiuju.L TRI - Alp^ki kvintet ' '^“Pon hk I * k Wtl0B\j J''": ^2ilrllia, ■*. marti J-MB, na naslov Murski val, M Itlashunp lestvice. J Št. 8____________________________________________________ Skladbo: ■*! miirti l-MJ, na naslov Murski val, Pia I * I K • "ar, tl ■odn, 'Ji^abavna ter naslov Leta se najprej poznajo na vratu, kjer je najmanj lojnic in maščobe. Pri vsakdanji negi obraza torej nikakor ne pozabljajmo na vrat. Negujemo ga lahko s kremami za normalno ali suho kožo, kreme za mastno kožo pa za kožo na vratu niso dovolj hranljive. Na vrat si nanašajmo tudi masko za vlažnost kože, včasih pa pustimo na njem čez noC debelo plast olja pšeničnih kalčkov ali mandeljnovega olja. Pomlad prihaja Blizu Sta marec in april, ko mora tudi v oblačenju kaj drugače vzcveteti, zadišati, premamiti. Prva četrtina 1993 v modnem smislu? Že znano: spring in blue, pomlad v modrem, tunike, ohlapne bluze, kostimi in večerne obleke iz tafta in Kašelj nahod 5 9 svile zamolklo nebesne barve. Še nekaj je znanega: bluze na zavih, spredaj s pentljo ozaljšane, obleke, da bi jih kar slekel, iz žameta, tafta, predvsem pa potiskane s cvetličnimi vzorci. Za večerni flirt pa še vedno črna obleka ali pa romantična kombinacija volanov bluze in ozke elegance dolgega krila. Ce otrok noče jesti Običajno starši z zaskrbljenostjo pretiravajo, zdi se jim namreč, da bi moral otrok pojesti precej več, kot v resnici pospravi. Včasih pa imajo prav in takrat naj se zatečejo h nekateremu od čajev, ki jih predlagamo. In še nekaj; Ko bo otrok spet dobil apetit, naj je čim bolj pestro hrano, pa ne le tiste, kije njemu najbolj všeč, to pa so običajno sladkarije. Prvi čaj: Pomešamo po dve žici gorskega vrednika, žajblja in lavžentrože. V liter kropa damo zvrhano žličko mešanice, kuhamo tri minute, pokrijemo in ohladimo. Otroku damo po deciliter čaja pred jedjo in po njej. Ker je čaj nekoliko grenak, ga osladimo z medom, sokom ali rjavim sladkorjem. Drugi čaj: Vzamemo po eno žlico pelina, mete, gorskega in navadnega vrednika. Veliko žlico mešanice prelijemo s pol litra vrele vode in pustimo, da se ohladi. Otrok naj pije pol decilitra osemkrat na dan. Za majhne otroke do petih let: Vzamemo po eno žlico mete, kamilice, kolmeža in rmana. Žlico mešanice prelijemo s pol litra kropa, pustimo, da se ohladi, in dajemo otroku po 3 decilitre na dan, oslajeno z medom. hripavost Prehladna obolenja - le kdo je varen pred njimi? Že naše babice so vedele, da je kašelj, nahod in hripavost najbolje zdraviti z vdihovanjem sopare, ki se dviga iz zavretka zdravilnih rastlin. Toda če se pri inhalaciji pokrijemo čez glavo z brisačo ali rjuho, da smo čim bolj izpostavljeni pari, delamo napak. Vročina, ki se nabere pod tkanino, je nevarna. Lahko povzroči motnje v krvnem obtoku. v izjemnih in skrajnih primerih pa celo vnetje možganske mrene. Zdravniki priporočajo, da vzamemo namesto brisače raje dežnik. Sedemo za mizo, predse postavimo lonec ali skledo z zdravilnim zeliščnim zavretkom. Posoda naj stoji tako, da nam aromatični hlapi prihajajo do ust in nosu. Razpnemo dežnik in ga držimo tik nad glavo. Pod dežnikom se zbirajo zdravilni hlapi, mi pa imamo kljub temu dovolj zraka, da ne pride do prevelike koncentracije vročine. Pa Se nekaj nasvetov: Nikoli ne inhalirajmo dlje kot 10 minut. Najbolje, da inhaliramo dvakrat dnevno. Po inhalaciji ostane mo najmanj eno uro V zaprtem ogrevanem prostoru, Zelišča dodamo vodi, še preden zavre. Sopara, ki se dviga iz lonca, naj ne bo nikoli vroča nad 50 stopinj. To pomeni, da potem, ko zavretek odstavimo s štedilnika, lonec pokrijemo in ga pustimo nekaj minut, da se nekoliko ohladi. Šele potem začnemo inhalirati. [Z Ali halogenke res škodujejo? Kdor je na delovnem mestu ah doma nekaj ur nepretrgoma izpostavljen svetlobi, ki jo oddaja halogenska svetilka, lahko dobi čez čas hude poškodbe na koži. V najhujših primerih se lahko pojavijo celo tumorji. Tako vsaj menijo italijanski raziskovalci z univerze v Genovi. Ti znanstveniki so poskusne živali nekaj mesecev izpostavljali svetlobi halogenskih svetilk. Pri miših so se že po treh mesecih obsevanja pojavile kožne okvare, pa tudi tumorji. Če pa je halogenska svetilka zavarovana s stekleno ploščo, je svetloba, ki jo oddaja, zagotovo neškodljiva. Naj bo vse to res ali ne, bolje je biti previden. Kuhajte z nami Rezančni narastek Spada v skupino narastkov z jajčno peno. Zanje je značilno. da jih ne kuhamo in ne pečemo v modelu, temveč pripravljeno zmes poravnamo v primeren pomaščen pekač ali drugo ognjevarno posodo, v kateri lahko narastek kar serviramo. Iz dveh jajc in toliko moke, kolikor je dve jajci pobereta, naredimo rezančno testo, ki ga razvaljamo in osušenega narežemo na široke rezance. Pripravimo 1,251 mleka, pol žlice surovega masla, 5dag masla, 2 jajci, 5dag sladkorja, limonino lupino, 2 beljaka in lOdag sladkorja z vanilijo. Mleku dodaj pol žlice surovega masla, in ko zavre, zakuhaj rezance. Ko se močno zgosti, odstavi in nekoliko ohladi. Penasto umešaj 5dag masla, 2 rumenjaka in lOdag sladkorja ter dodaj limonino lupino. Ko dobro naraste, umešaj ohlajene rezance in trd sneg dveh beljakov. Poravnaj zmes v pomazani in z drobtinami potreseni kozici 2 do 3cm visoko in speci. Med tem pripravi trd sneg iz dveh beljakov in vanj vtepi 5dag sladkorja. Pečen narastek namaži z marelično marmelado, Čeznjo pa razravnaj pripravljeno peno. Okrasiš jo tako, da jo valovito povlečeš z zobčastim nožem. Nato daj pekač za nekaj minut v vročo pečico, da pena zgoraj rahlo porumeni. Nekoliko ohlajenega reži na poljubne kose z nožem, ki ga pomakaš v vročo vodo. 5. NAGRADNA KRIŽANKA Pravilno geslo je: KEMA PUCONCI, NAJKRAJŠA POT DO GRADBENEGA MATERIALA Nagrade prejmejo: 1. Bojan Brus, Žepovci 47, 69253 Apače 2. Franc Uncer, Partizanska 70, 69220 Lendava 3. Janez Zrim, Motovilci 48, 69264 Grad Pisna potrdila boste prejeli po pošti. ČESr/TAMO/ SESTAVIL MARKO NAPAST EDEN OD 5L0W*i-SKIH JEZIKOV ZDRAVNIK SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI VEČJI ČOLN EDOUARD MANET jadranski OTOK LESEN NOSILNI DEL OSTREŠJA ANTON OCVIRK LITEfi NAŠA NAJVIŠJA SORA PRIPADNIK MASAJEV JAPONSKI PISATELJ UEOA »MICA GOVEDA JAKA ODLIČEN I SLOVITI AU. ntM. JAPONSKI REŽISER (MAS-H) LEŠORE-ZEČ IME DVEH SEDEL NA VELEBITJ BARU j ■I 1 TANM PAPIRNATO OTROŠKO POKRIVALO PRVI lAtmSKI PREVOD aiBLklE HČI BRATA ALI SESTRE T TENIŠKA IGRALKA SANCHEZ i UREZ OBLEKE GROBNICA PBVINkm URADNI SPIŠ FR, RLM igralka RIMSKA OeVETKA EDEM 00 SLOVANOV DOJEM. IMPRESUA PDCA PEVKA reSitev prejšnje križanke Ivan p, A, teran, Rae, ara, trgač, UH, inontja, SA, siai, TOM ČRKA - Vodoravno: postaja, oktavan, stran 14 vestnik, 25, februarjal Iz župnijskih kronik: Pečarovci (14) podlistki Sv. Boštjan ali Sebeščan Kraj, ki sem ga tokrat obiskal, se uradno imenuje Pečarovci, vendar mu okoličani pravijo Sebeščan, kot Je ime najbolj vzhodnemu delu oziroma zaselku. Sv. Boštjan, po domače Sebeščan, pa je tudi krajevni zavetnik. Vas ima sicer še več zaselkov. denimo Gorenšček, kjer je novejša podružnična cerkev evangeličanske cerkvene občine Puconci. Že od nekdaj pa je v Pečarovcih tudi katoliška cerkev in sedež župnije, v katero spadajo še Moščanci. Dankovei, Mačkovci, Prosečka vas, Po znan ovci, Bodonci. Šalamenci, Brezovci, Va-neča in Dolina. Katoliška župnija Pečarovci ima tačas okrog 1600 vernikov. Pričakovati je, da se bo število še povečevalo, kajti lani so imeli 5 porok, 13 pogrebov in 15 krstov. Tako mi je povedal župnik g. Friderik Gumilar, za katerega nekateri pravijo, da je v cerkvi zelo glasen (najbrž zaradi lega še nimajo ozvočenja), vendar pa na te pripombe odgovaija, da Je tak zato, da bi ga verniki res slišali in pravilno razumeli božjo besedo, ki jo oznanja. Po srcu pa je blag, duhovit in gostoljuben. Odgovoril mi je predvsem na vprašanja o novejšem življenju v župniji, pomagala pa sva si z zapiski z godovi natjev. skem gospostvu, v vasi, po imenu Pečarovci, ki je v Železni županiji - kupil polovično kmetijo s podložnikom .Sliktošem Boriezem. Ker je ta podložnik umrl, sam nisem mogel več imeti omenjene kmetije, zato sem jo bil prisiljen prodati. Proddl sem jo z dovoljenjem blagorodne gospe Sare Draškovičeve vernikom sebeSčanske kapele ali župnišča cerkvene občine za 60 forintov. V večjo verodostojnost sem izdat to pismo m ga opremil s pečatom ter svojeročnim podpisom. Dano v mesiLi Murska Sobota, dne 24. avgusta 1656.« Pred to pogodbo je opisano celotno zemljišče - nadar-bina s pripombo, da ga sedaj obdeluje licenciat Tomaž Kozeri. Po reformaciji (po letu 1672) je bilo v Prekmurju veliko pomanjka- EVANGELIČANSKI VEČERI Skupščina podjetja Merc«’,.- Univerzal Lendava, d.o.‘*<- Partizanska 22, razpisuje prosto delovno mesto Pni župnik po rodu iz Nedelice Župnijo sv, Sebastija oziroma Boštjana so ustanovili 1796. leta. Tako je 1986. leta zapisal v Stopinjah Ivan Zelko in nadaljeval z imeni provizorjev oziroma peča-rovskth župnikov. Prvi župnik - provizor je bil redovnik p. Fidelis Bernjak. frančiškan iz Nemetuj-vara. Rojen Je bil v Nedelici v župniji Turnišče, Govoril je slovensko, madžarsko hrvaško in srbsko, Štefan Sobjak iz Kančevec je služboval v Pečarovcih v letih 1811-1815. .Vlatija Burovnjak iz Mlajtinec v letih 1815-1830, Jožef Habetier iz Horvatlovoa v času 1830-1871, Aleksander Jambrikuvtč iz Erse-kujvara je bil provizor v Pečarovcih v letih 1871-1877, Božidar Vugrin-Čič od Sv. Jurja v Medžimurju je bil provizor v obdobju 1877- 1878, Jožef Ivam>czy iz Ivanovec v letih 1878-1896, Karel Zrinvi iz Sobote v času 1896-1905, Jožef KlekI s Krajne je bil župnik v letih 1905-1910, Geza Tiill iz Farkašo-vec Je bil pečarovski provizor v obdobju 1907-1913, Ivan PerŠa iz Iža-kovec v času 1913-1935, Janez Be-Jek iz Ktoga Je bil provizor in nato župnik v času od 1. decembra 1935. leta do 11. oktobra 1972. leta. Po njegovi smrti je župnijo soupravljal Franc Kodila. Župnik pri sv. Benediktu v Kančevcih. Friderik Gumilar iz Dolnjih Slaveč, župnija Sv. Jurja, je bil 5, aprila 1975. leta imenovan za župnijskega upravitelja, od maja 1984. leta pa je redni', župnik. Kot je razvidno iz tega pregleda, je bilo mesto duhovnika v glavnem vseskozi zasedeno. Drugače Je bilo med reformacijo (1640), ko je bil 1 Pogled na cerkev sv. Boštjana oziroma Sebeščana, kakor ji pravijo domačini. Tako bogi hram kot objekti okrog njega in okolica so lepo urejeni, za kar ima - poleg dobrotnikov - seveda veliko zaslug »glasni«, a dobrohotni župnik g. Friderik Gumilar. nje duhovnikov, zlasti v gornjem delu, zato je cerkev nastavljala la- ike licenciate. ki so deloma opravljali duhovniško službo (krst, poroko, pogreb). Kot piše Ivan Zelko, so bili nastavljeni tudi zato, da župnije ne bi zasedli luteranski predikanti. Pomanjkanje duhovnikov je trajalo približno 80 let, dokler niso vzgojili domačih duhovnikov, ki so začeli prihajati v župnije po letu 1730. Posamezne goričke fare pa niso dobile duhovnikov že tedaj, saj je iz vizitacijskih zapisnikov razvidno, da so bili 1756. leta licenciati še v Dolencih, PuŽevcih in tudi v Pečarovcih. V Pečaroveih predikant (prote- stantskr pridigar). Grofje in njihovi služabniki pa so menili, da bo pe-čarovska evangeličanska podružnica po reformaciji postala župnija in bo imela katoliškega duhovnika. To je spodbudilo pečarovskega Ja-noša Polanczva. da je prodal del kmetije, kar je razvidno iz izjave, napisane v madžarskem jeziku, v prevodu pa se glasi: tJaz, Janos Polanczy. sporočam vsem, ki se jih tiče, da sem od "gospoda Sisig-miinda Soborina -na gornjelendav- Zametki v srednjem veku Ivan Zelko piSe: »V srednjem veku in 5e v novem so Pečarovci pripadali martjanski Župniji, Vizi-tacijski zapisnik iz leta 1698 pravi, da so prvo cerkev v Pečarovcih zgradili nekdanji katolidani v čast mučencema sv. Fabijanu in Sebastijanu. Vizitacijski zapisnik iz leta 1756 pa poroča, da je bila cerkev postavljena v čast sv, Sebastijana, mučenca. Bogoslužje je v cerkvi na god sv. Sebastijana in še trikrat v letu: na praznik sv. Vida, drugo nedeljo po veliki noči in na praznik sv. Tomaža apostola. Župnija je bila ustanovljena leta 1796, UGODNO! - .Akcijska prodaja ELEK-TROMATERIALA (za go- to v Insko plačilo nad 10.000,00 SIT 10% popust, možnost plačila na obroke) K novo- ustanovljeni župniji so pridružili 4 vasi iz župnije Gornja Lendava (Grad). Te vasi so: Bodonci s kapelo sv. Leonarda, Erose čka vas. Pozna n ovci in Zen-kovci. Od župnije Sv, Benedikta v Kančevcih so pridružili župniji Pečarovci vas Dolino, Pet vasi (Dankovei, Mačkovci, Šalamenci, Vaneča in Moščanci) pa je že prej spadalo k podružnici v Pečarovcih.« ~ Kmetijska , mehanizacija OLT (možnost plačila na 3 obroke brez obresti) - mopedi TOMOS (na 6 obrokov brez obresti) Tf^RNAR, d.o.o. Juša Kramaija 35, Črenšovci telefon; 70762 Q meTaItca Isti avtor navaja, da so leta 1640 Pečaiovce napadli turški konjeniki in ugrabili 16 ljudi, 3 pa razsekali. Napadli so tudi cerkev. Razbili so vrata na cerkvi, porušili oltar, uničili predikantov voz in odnesli njegovo obleko Leta 1698 sta stala v bližini cerkve dva lesena siolpa z zvonovoma. Cerkev je imela lesen strop in tlak. Oltarje bil samo eden Na njem je bila slika sv mučencev. V cerkvi sta bila Se lesena prižnica in kamnit krstilnik Vizitacijski zapisnik iz leta 1756 pa pravi, da ima cerkev dva ključa, ki sta v župnišču pri licenciatu. Župnišče je bilo leseno in še primerno. V njem je stanoval licenciat Tomaž Kozeri, ki je obdeloval tudi zem- ljišče. Vizitacijski zapisnik iz leta 1778 poroča, da je patron pečarov-ske cerkve grof Mihael Nadasdy. Poroča tudi, da so cerkev zgradili nekdanji katoličani. V cerkvi je (bilo) prostora za 600 ljudi. Ta lesena cerkev, pravi zapisnik, je v zelo slabem stanju. Nima ne zakristije ne kora. Lesena prižnica je v zelo slabem stanju. Božja služba je v cerkvi trikrat na leto. V bližini cerkve stoji župnišče, ki je tudi v slabem stanju. Pred letom 1808 sta bila prezbiterij s stropom in mala zakristija na novo zgrajena iz solidnega gradiva. Cerkev (ladja) je bila še lesena. Zaradi pomanjkanja denarja je bil del cerkve krit s slamo. Prezbiterij in večji del stare lesene stavbe sta bila krita z opeko. Cerkev je bila blagoslovljena. Imela je nov oltar, na njem je bila slika sv. Sebastijana. Tabernakelj in svečniki so bili zapuščeni. V cerkvi je bil tudi krstilnik. Z opeko je bila krita tudi zakristija in v njej je stala omara. Zvonik, ki je stal v bližini, se je rušil. Vizitacijski zapisnik iz leta 1829 pravi, da je bila sebeščanska cerkev iz darov vernikov na novo postavljena leta 1824 iz solidnega gradiva. Pokrita je z opeko in zlebnjaki. Veliki oltar ima sliko sv. Sebastijana, nov te-bernakelj ter 6 svečnikov. Cerkev ima tudi stranski oltar v Čast sv. Vida, mučenca. Kor je zidan, vendar na njem ni orgel. Po korom je božji grob iz lesa. V cerkvi sta še krstilnik in nova prižnica. Zakristija je obokana. Zvonik je iz čvrstega gradiva, pokrit s skodlami rdeče barve. Cerkev ima pozlačeno monštranco in dva keliha s pate-nama. Župnišče je leseno. Zraven je vrt in hlev za konje In Šli SO po svetu Ko Je pečarovsko župnijo soupravljal Franc Kodila, so preuredili prezbiterij (bogoslužni prostor) in postavili oltar, obrnjen proti ljudstvu. Prva skrb sedanjega Župnika Friderika Gumilarja, ki je prišel v Pečarovce (kot že zapisano) 1975. leta, je bila prenova cerkve od znotraj in zunaj, potem obnova župnišča in tudi gospodarskega poslopja. v katerem so 1986, leta uredili večnamensko župnijsko dvorano. Tistega leta so tudi elektrificirali zvonove. Leta 1987 so uredili nov krstilnik in dozidali vežico z vhodom v cerkev. 1990 leta so prenovili pročelje cerkve in cerkvenega stolpa, ki so ga naslednje leto prekrili z bakreno pločevino. Tako na cerkvi kot na župnišču so dali namestiti strelovodno napeljavo, postavili so 4 žaromeie, ki lepo osvetljujejo cerkev, ki je na pobočju na nadmorski višini 342 metrov. Župnik Gumilar je poskrbel tudi za nov tabernakelj. V cerkvi so uredili primerno ogrevanje z elektriko. 1990. leta so imeli zelo uspeli misijon, ki je prenovi! duhovno življenje marsikaterega župljana. V septembru lanskega leta so preuredili notranjost cerkve, in sicer so naredili električno razsvetljavo z reflektorji, prepleskali so stene, prelakirali vso ieseno opremo, prenovili pa so tudi vse Štiri slike, delo akademskega slikarja Karla Jakoba, narejene 1939. leta. Na koru pa je slikar samouk Tinč Mer tu k naredil novo sliko sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe, ki so jo financirali domači cerkveni pevci. V Pečarovcih oziroma pri SebeS-čanu imajo proščenje, po domače »proško«, dvakrat letno. Tako imenovana »mrzla proŠka« je vsako leto 20. januarja, ko goduje farni zavetnik sv. Boštjan oziroma Sebeščan; »topla proŠka«, ko je tudi semanji dan, pa je 14 dni po veliki noči. Letos bo to 25. aprila. Kot vselej doslej, se bo prav gotovo tudi tedaj zbralo veliko ljudi. Pa ne le katoličanov, ampak tudi evangeličanov in drugih. V tem delu Goričkega živita v sožitju obe cerkvi in tako tudi njuni verniki. Ob letošnji »mrzli p roški« je bilo v Pečarovcih nadvse slovesno, saj so proslavili 100-letnico rojstva svojega župljana Jožeta Kereca, rojenega v Prosečki vasi, ki je deloval kot misijonar na Kitajskem. Na slovesnosti je sodeloval tudi salezijanski duhovnik, sicer pa soavtor knjige Slovenski misijonar na Kitajskem Tone Ciglar. Župnija sv. Boštjana je ponosna tudi na Stanka Celca iz PeČarovec, ki je imel novo našo 1969. leta, zdaj pa je Župnik v župniji Maribor-Brezje. ŠTEFAN SOBOČAN 1 t I i - 3, marca ob 19. uri: Evangeličanska cerkev in nova duhovna gibanja ter ločine (predava G. Skalič) - 4. marca ob 19, uri: Odnos evangeličanov do drugih veroizpovedi (predava L. Novak) - 5. marca ob 19. uri: Cerkvena glasba (duhovnik E. Balažič in profesor J, Vukan) Evangeličanski večeri bodo v EVANGELIČANSKEM CENTRU v Slovenski V ulici v Murski Soboti. Vabljeni! ' p «4 i / . z. J c*: A^i DIREKTORJA . podjetja družbe (reelekcija) Kandidat za direktorja motai^' potnjevati naslednje pogoja: - da ima najmanj Vil. stopic, strokovne izobrazba nomske, pravne ali ustrezne smeri, - da ima 10 let delovnih šenj na vodilnih delih v f i spodarstvu. - da ima sposobnost ranja dela ter ustrezne nostne kvalitete in spos®^ nosti - da izpolnjuje druga določene z zakonom. Prijave za razpis lahko zainteresirani na naslov- MEfr- Lpfi C ATO R-U NI VERZ AL • DAVA, Partizanska 22, žat» i pisno komisijo, v 15 dnel!' ' dneva objave razpisa. ; opravlejna v 15 dneh po i razpisa. Kandidati bodo čeni v 8 dneh po opravljshi ■ biri. JANEZ BALAŽ^ 23 Tretji pas poslikave na severni steni turniške ladje zavzema kompozicija Poslednje sodbe. V sredi, v raandeljasti večbarvni tnandorli, je upodobljen Kristus sodnik. Sedi na prečni mavrici, na njej - vendar manjši - pa mu počivajo tudi noge. V frontalni pozi, z razširjenimi rokami upodobljenemu Kristusu poteka od ust v desno lilija, v levo pa oster meč. Likovna uresničitev se kajpak nanaša na Apokalipso Janeza Evangelista ... iz njegovih ust je prihajal dvorezen meč in njegovo obličje je bilo kakor sonce, ki sije v svoji moči (Razodetje 1, 16). Motiv Poslednje sodbe se torej naslanja na literarno podlago iz Janezove Apokalipse, v likovnem pogledu pa v rešitvi lahko vidimo zveze z upodobitvijo v Velemeru, Desno od Sodnika je naslikana skupina zveličanih, vodita pa jo Marija in Janez Evangelist. Od Marije se vije napisni trak eut . isti . quos . pr(o) . noto sangidne« . Za Marijo je upodobljen lebdeči angel, ki drži atribut Kristusovega mučeništva - križ. Levo od Kristusa v mandorli vodi skupino apostolov primus in-ter pares, prvi med enakimi, sv. Peter. Liki sv. Petra in drugih apostolov so zasnovani v mehkem plastičnem načinu, njih zunanji videz pa spominja na apostole v prezbiteriju turniške cerkve. V zanimivi kompozicijski rešitvi, kjer je skupina apostolov zamejena v spodnjem in zgornjem delu z napisnim trakom, je slikar naslikal fizično in pomensko cezuro, ki deli Kristusove spremljevalce od pogubljenih, katerim je namenjen spodnji del slikarije. Pogubljene je slikar postavil za neko vrsto obzidja, tam pa je videti človeške figure, različno odete, pripadajoče torej različnim stanovom tedanjega časa. Na oglih je videti še angele, med njimi angela "M , tl i ■ Vis. , i' t ■■ 1 s trombo, ki naznanja pravično sodbo! Dalje je večidel kompozicije Poslednje sodbe uničen. Vsekakor pa je k njej potrebno pritegniti tudi motiv uklenjene pošasti. Ta ima sicer mesto na drugi strani okenske odprtine, ki pa Je bila v baroku povečana in tako smemo predvidevati, da je bil del obširne likovne uresničitve Poslednje sodbe uničen. Motiv uklenjene pošasti, ki po videzu zbuja občutek, da gre za nekakšno fantastično žival, bolj podobno velikanski kokoši kot zmaju, torej udejanja predstavo pekla. Poslednja sodba se v formalnem pogledu nanaša na deiavnično predlogo, ki sojo mojster Akvila in pomočniki Že uporabili v Velemeru, toda v Turnišču je likovna rešitev vsekakor bogatejša, obširnejša. V slogovnem oziru bi tudi tu - J J- i $ Turnišče, slavoločna stena, Marijino kronanje in legenda sv- ' Janez Akvila 1389 (fotogralija: Matjan Smerke) 1 ! HI i smeli videti češke zglede. Še zlasti shemo upodobitve Apokalipse iz Manjine kapele v gradu Karlstein. V severni polovici s lavo ločne stene je v pritličnem delu naslikan motiv Marijinega kronanja. Tudi ta prizor, ki kaže, kako Bog oče s papeško tiaro na glavi krona Marijo, dokazuje, da je bil tu na delu mojster Akvila. Motiv je mičen tudi zato, ker dogajanje na levi strani spremlja angel, ki igra na mandolino, V drugi plasti tega dela ,slavo-ločne stene je videti prizore iz legende sv, Nikolaja, V Silastem, arhitekturno zasnovanem loku je videti, kako na levi na prestolu sedeči papež posvečuje Nikolaja za škofa. Višje je videti, dasiravno slabše ohranjena, motiva, ki poveličujeta Nikolajevo svetniško delo. Z leve je prizor, ko sv. Nikolaj obdaruje v stolpu zaprte device, z desne pa - v imenitnem arhitekturnem am-bientu - opazujemo dogajanje, čudežno oživitev troje že v razsol danih mrtvih otročičev, ki jih je. potem ko je svetnik spregleda! gostil- ničatjevo zlobno početji' obudil k Življenju. j Ob teh prizorih iz Nikolaja je Akvila v th v nr celopostavni lik sv-V imenitni podobi v rokah drži škofovsko knjigo, v doslednem F ,ri oblikovanju starčevskega;^;«', karakteriziranega obra^^.^ nje škofovskega ornata dimo odlično uresničita' v slikarskega idioma. Pod likom svetnika ločne stene je naslikan latinske himne, ki nie in delo svetnika. jtG da je - po mnenju izven se čilo himne v odličn' jjN nje in delo svetnika da je - po mnenju i: To naposled vodi k shWl^j mojster'Akvila učen niso bile neznane striv‘^,1 j ki je bil v srednjem predvsem v samost a " . ta Tj liih*? 4 rijih. Tudi po tem I . . varno Akvilo kot v mladosti izobraževat ' ' neznanem samostanu-P' (Nadaljevanji J Z februarja 1993 stran 15 ( 1: il k i i i 1 c i r * kronika f^^ventiva in vzgoja v cestnem prometu Hitrost po meri človeka iiloveniip P*'^yentivo in vzgojo v cestnem prometu Republike V rnislih • določene akcije dajejo ugodne učinke, spodbudii-*L^***** njihove brošure in Časopisne članke. Slednji so R rtnaniEii • P**''®**J* otroških avtomobilskih sedežev in rezultat P^sšedice P*^'nutnih žrtev med otroki. Enako ugodne so hki še ** starejših ljudeh v prometu, na katere je treba še ** starejših ljudeh v prometu, na katere je treba no pozoren. Obe temi smo obdelali tudi v Vestniku. l^anes 0 . P" bomo pisali zakrmcL c'^^. "r>-tehničnih in katerih IV oh pomoči bivalnih^’ c in drugih ®*oih okoljih uredili — kih, ampak tudi v majhnih me- zmanjSa hitrost vožnje iia naj- nikakor ne upoštevajo milejših večjo dovoljeno znotraj ob- ukrepov, postavljamo hitrostne močja omejitve, in 2. na ovire ali grbine. Običajno so ukrepe, s katerimi prisilimo široke 40 do 60 centimetrov, voznika, da ne .prekorači naj- polkrožne oblike in na sredini večje dovoljene hitrosti znotraj visoke 40 do 60 centimetrov. metne ^eka. tazmere počosi, pro- po meri člo- luciI ciu- štolo, zato je hčerka oddirjala k sosedu po pomoč. V. S. je poskušal steči za njo, vendar so se mu noge zapletale, zato je Nenadoma pred avtobus v sredo, 16. februarja, ob 22.05 se je zgodila na regionalni cesti med Moravskimi Toplicami in Martjanci prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 64-letni kolesar Franc Turner iz TeŠanovec, ki je nato med prevozom v bolnico umrl. Ta naj bi med vožnjo proti Moravskim Toplicam nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas v hipu, ko je pripeljal avtobus Integrala Jesenice, ki ga je vozil Ljubomir Klinar. sedel za krmilo traktorja. V Ihovi je srečal policiste, ki so ga ustavljali, a jim je skušal uiti. Naposled je ustavil, a ni hotel izstopiti iz kabine. Policisti so morali uporabiti tako imenovane strokovne prijeme, da so ga ukrotili in končno dali »na hladno«. Preprečili požar v kletnih prostorih stanovanjskega bloka v Stari ulici v Murski Soboti je prišlo do požara. Nekdo je poklical gasilce, vendar jim ni bilo treba gasiti, saj so medtem ogenj pogasili stanovalci. So pa ugotovili, da je vzrok požara tleča cigareta, ki jo je nekdo odvrgel, ne da bi se zavedal posledic. Nastala je le manjša Skoda, večji pa je bil preplah. Požar v Tešanovcih v četrtek, 18. februarja, ob 4.15 je zagorelo v spalnici stanovanjske hiše v Tešanovcih. Zagorelo je zato, ker je J. Z. odvrgel cigaretni ogorek, ki je padel na papir, ki se je vnel, ogenj pa se je razširil po vsem stanovanju. Domači gasilci so veliko naredili, da se ogenj ni še bolj razširil, toda škode je vendarle za 150,000 tolarjev. Preiskava v Bodislavcih Na podlagi odredbe občinskega sodnika za prekrške so delavci policijske postaje Ljutomer opravili hišno preiskavo na domačiji Milana P. v Bodislavcih. V gospodarskem poslopju so našli razstavljeno zračno puško, ki je bila prirejena za izstreljevanje malokalibrskih nabojev, saj je imela po-vrtano cev. Orožje so seveda zasegli. območja, kjer je hitrost orne- Lahko so začasne ali stalne. Širina vozišča ima lahko Njihov učinek je takšen, da jena. stih nekateri parkirajo vozila . . tako, da so deloma ali pa kar največje dovoljene hitrosti. velik vpliv na prekoračevanje moramo prek njih peljati s hi- trostjo, ki je manjša, kot je si- cela na pločniku in tako zavzemajo prostor, namenjen pešcem. Pločnike je treba vrniti pešcem, da se bodo na njih po- , , ■ čutili varno in prijetno. Tudi vozijo previdno otroci naj bi se zopet lahko varno igrali okrog domov. Te ^ei iLf N na voljo čim potrebe bomo zadovoljili tako, P'-^Sled- ■ ■ ■ lahko “‘h.o da voznik pešca Z niWHirp^!I^'‘j^^j'^rTi prometa '"očje kifl skozi ob- tnet a^t V^hmo umiriti pro-rih vo7n^4^ kate- obnioij.'^‘?^"ri4Njo na tem ,, .primerno pro- Otnogočiti j'"" 'reba niov, kar krajšo pot do-"^embo nih , fttet, rih . ''Wre£. Zoženje vozišč ugodno vpliva cer največja dovoljena hitrost na zmanjševanje hitrosti, pešci na območju umirjanja pro-in kolesarji imajo več prostora meta. Znani so tudi tako ime-ter krajšo pot pri prečkanju vo- novani delilini otoki, horizon-ziŠČa. Zoževaiije vozišča vpliva talni in vertikalni zamiki ter na zmanjšanje hitrosti tako na še kaj. začetku naselja kot tudi po vsej dolžini v naselju. Optična za- Avtor knjižice je na koncu zapisal: »Ni bil naš namen, da Vlak ga je povozil Na železniški progi Ljuto-mer-Ormož se je v sredo okrog poldneva pripetila nesreča, ki je terjala življenje 53-letnega Stanka V. iz Mihalovec. Le-ta je Sel po progi, ko je za njim pripeljal vlak. Strojevodja je pešca opozarjal z zvočnimi sig- bi dajali navodila, kako izvesti umirjanje prometa. Želel sem le da bomo prostor preudarno vora, ki je iz belih prečnih Črt, ‘ '• ‘ “ običajno Širine 70 centimetrov, poteka prek vsega vozišča, spodbuditi h kritičnemu razmi-Razdalja med črtami ni enaka, sijanju o prometnem okolju in razmakov prometu v njem. Načrtovalci preoblikovali, seveda na račun avtomobilov, ga primerno opremili in ozelenili. Z ukrepi Neenakomernost umirjanja prometa lahko dose- žemo. da bodo ulice in drugi daje vozniku občutek, da vozi prostora začenjajo uvajali novo nali. vendar ta ni stopil prostori prijazni in varni. Radi se sklicujemo na tuje pri zmanjšani hitrosti vedno hi- filozofijo načrtovanja prostora, treje, zato je mogoče pričakovati, da bo dejansko vozil počasneje. Akustične zavore. Gre s proge. Lokomotiva ga je s prednjim desnim delom zadela, vrglo ga je v desno, potem pa je z glavo zadel v ograjo Železniškega mostu. Poškodbe so bile tako hude, da je zaradi njih na kraju nesreče umrl. Izsiljeval prednost četrtek, 18, februarja, je bil nesrečen dan za Jožeta Rožca s Pogleda.^ S kolesom se je peljal skozi Ziberce in nenadoma zavil proti gostilni. Prav tedaj pa se je pripeljal po prednostni cesti osebni avto, ki ga je vozil Jože Potočnik iz Žiberec, Ta kljub zaviranju ni uspel preprečiti trčenja z neprevidnim kolesarjem. Poškodbe so hude. Grozil bivši ženi Lenarški policisti so pridržali do iztreznitve 42-letnega V. S, z Zagajskega Vrha v radgonski občini. S traktorjem se je pripeljal k bivši ženi, se z njo prepiral in ji začel groziti s pi- umirjanje prometa pa se mora začeli v glavah voznikov!« V veliko zadovoljstvo nam je, če strto vas k temu spodbudili s to priredbo. Zmanjšajmo hitrost vožnje oziroma jo prilago- . zglede. Pa poglejmo, kakšne so stanujejo na tem izkušnje tam, kjer so v prizade- , _ ' Vanjih za umirjanje prometa že r.a 40 centimetrov široke ukrepali! Vsakih pet let je treba prečne pasove na vozišče pri-določeno območje ponovno lepljenega drobljenca e^p- _ __ _ _ umditii ker s€ n^vGdiJo tivuc gmnulGCiJc otl dimo voznim Ne se* na prometni režim in zopet vo- S da 12 milimetrov. Pasovi so d zahteva spre- Ulil -E^f^^tnega režima, svoje. IT' ""J spreme-.'livade. Ueotavliain <^3 taln »■ za ;-^maci , zi}O »na pametim; število pro- Ugotavljajo metnih nezgod na območju do-tuji kot do- ločenega mesta se je znižalo do dajmo za volan, če nismo povsem trezni... Pa kaj bi našte- Vozijo (pre)hitro. J ■^'haci I J" tprejnitro. J tiavad ne b' "letne .ni ’ . 'SO pro-ki so se valili '' "'hpak 4?’ ^P^ljali zunaj mest, 'I kjg ko so vsa 'I . J' r“'‘tuiia pre- ' ^'®la na^' opazna. Itjer potem, ko je potrebna pre- način paj bi jih »prisi- ( Dn?.... .7. J t"' "pi isi- I previdnejši petnih 7? P" hi bilo pro-V Irtih-filozorno Mo), sploh Več ; bi prosto. pa bi bilo pro- ne bi P^^cem namenili Ne samo v veli- L fl I V v parih na razdalji 2 metrov. . Sprememba vozne površine val »zapovedi«, ko^ pa so voz-opozori voznika, da mora pri- ” ’ ' ’ lagoditi hitrost zahtevam sig- 30 odstotkov, čeprav se je pro- _ met na cestah, ki obkrožajo nalizacije. Na varhost pro- meta tahtio ugodno vpiivajo takšno območje, povečal; pojavili so se problemi parkiranja, saj morajo tudi stanovalci puščati svoja vozila 100 do 250 metrov daleč od doma; zaradi manjše obremenitve z izpušnimi plini se je iivljenjska doba stavb povečala... Ukrepov za zmanjšanje hi- trosti je več. Lahko bi jih razvr- ustvarjajo okolju nadležen stili v dve skupini: 1. na ukrepe hrup. Na večjo prometno var- tudi materiali cestišča. Navadno asfaltno površino zamenja površina iz granitnih kock. Taki preventivni odseki so obi- Čajno kratki (15 do 30 metrov). Če pa so tlakovani daljši odseki cest, morajo biti hitrosti znotraj naselij majhne, sicer ustvarjajo okolju niki, ki jih prav nič ne spametuje. Žal smo zaradi takih ogroženi tudi mi. š. SOBOČAN VESTMK pred območji omejitve hitrosti, z njimi obvestimo voznika, naj -NOVO- nost lahko vpliva tudi kroini promet. Tam, kjer pa vozniki Mi r^GM PiNem nadstropju v Kocljevi 6 Murski Soboti c Cafe bar k L£ j (1.0,0. Sokolska 19, 62000 MARIBOR Tel. -I- Fax: 062/104764, Tel. 102331 ■'"T ir Po " ii. I ji o. ■^ti - hladni in topli napitki - pestra izbira sadnih čajev - brezalkoholne pijače - razne domače in uvožene pijače Odprto od 7.00 do 22.00, v nedeljo pa od 10.00 do 22.00. B' Osvežitvi pa nakupi v prodajalni LO UGODNE med: Oblačili [P^turante - 'fP' oblačili '^!®''iio in f^odnimi plačila 0, RUSKI TRAKTORJI PONO^fiO Spoštovani kupci, ponovno se vam ponuja priložnost, da kupite ruske traktorje tip LTZ55 in T40, ki so narejeni za ameriško, kanadsko in finsko tržišče. tip T 40: moč motorja 40,5 KW (55 KM), zračno hlajenje, po licenci narejen dizlov Deutzev motor, hidravlični volan, dvojni pogon. CENA s 5% prometnim davkom 11.865,00 DEM VIO ,1! N J i. J 'f'! ^l^lačila pa Se naprej lahko kupujete v VIOLI v Graj- 1 DOBAVA TAKOJ! ENOLETNA GARANCIJA IN PRVI SERVIS ZASTONJ, J l tip LTZ 55: moč motenja 40,5 KW (55 KM), zračno hlajenje, po licenci narejen dizlov Deutzev motor, hidravlični volan, dvojni pogon, CENA s 5% prometnim davkom 14.600,00 OEM SERVIS IN REZERVNI DEU ZAGOTOVLJENI. Pokličite in prepričali se boste, da gre k za traktorje, ki imajo dolgo življenjsko * dobo, in naložbo, ki se vam bo hitro povrnila. Nekal novega, nekal dobrega. stran 16 vestnik, 25, februarja ij Aktualno r športu Pester program športnih aktivnosti V radgonski občini, kjer dosegajo v zadnjem obdobju vidne organizacijske in tekmovalne dosežke, tudi za letos načrtujejo pestro in zanimivo športno dejavnost. Svojo dejavnost so opredelili na naslednjih področjih: šolskem Športu, športni rekreaciji, tekmovalnem športu, izobraževanju strokovnih kadrov, vzdrževanju športnih objektov in organizaciji športnih prireditev. Na področju šolskega športa bodo sofinancirali akcije za Športno značko I v vrtcih in športno značko II v osnovnih šolah ter organizirali tekmovanja v raznih športnih panogah v občini in regiji. Poleg tega bodo tudi financirali selekcije rn posameznike, ki sodelujejo na regijskih in državnih prvenstvih. V športno rekreacijo želijo vključiti čim več šolske mladine in odraslih in omogočiti aktivnosti raznim starostnim kategorijam. Športna rekreacija bo potekala v društvih Partizan v Gornji Radgoni, Radencih, Apačah in Vidmu v sploSni vadbi, nogometu, malem nogometu, košarki, odbojki in tenisu. Planinsko druStvo Radgona pa bo organiziralo izlete za mladino in odrasle, skrbelo za planinske krožke po šolah ter za šolarje pripravilo planinski tabor. Smučarski klub organizira pozimi izlete na bližnja smučišča i n sm učarske tečaje. Klub tudi organizira sejem zimske Športne opreme. Teniška sekcija organizira igranje tenisa na urejenih igriščih ter začetni in nadaljevalni tečaj, Strelske družine organizirajo rekreativna tekmovanja v streljanju, V občini imajo rekreacijsko ligo malega nogometa. Namiznoteniški igralci Ar-conta bodo tekmovali v prvi državni ligi, rokometaši in košarkarji Radgone v drugi. odbojkarji Radenec pa v tretji državni ligi. Mototo-uring klub Radenci bo z nekaterimi tekmovalci sodeloval na državnem prvenstvu ter organiziral tekmovanja v motokrosu. Strelci iz Vidma in Elrada ter teniški igralci Radgone bodo sodelovali v drugi državni ligi. Člani Šport Kegljanje ribiške družine Radgona, ki so osvojili naslov klubskega pokalnega državnega prvaka, se bodo udeležili svetovnega prvenstva v San Marinu. Športnik invalid Rudi Koc- v mut je med kandidati za olim-piado v Atlanti in bo letos sodeloval na več mednarodnih tekmovanjih. Med pomembnejšimi Športnimi prireditvami, kijih letos načrtujejo v radgonski občini, pa so: tekmovanje II, evropske ženske namiznoteniške lige, ki je bilo pred kratkim v Radencih, organizacija 13, mednarodnega tekaškega Maratona treh src v Radencih, organizacija 15. teka mladosti po radgonskih ulicah, organizacija rokometnega turnirja veteranov za memorial Mateja Klopčiča, organizacija odbojkarskega turnirja v Apačah za memorial Lojzeta Toplaka ter vsakoletna športna prireditev - izbiramo športnika občine. Poleg omenjenih aktivnosti pa bodo v radgonski občini letos Se tudi nekatere druge Športne aktivnosti. F, M, RAZPORED TEKEM I. SNL - POMLAD XVIIt. kolo-7. 3.93 NAFTA Koper Ljubljana Slovan Rudar(V) MURA Steklar Železničar Zagorje : Maribor : Gorica : POTROŠNIK : Studio D : Olimpija : Kompas H. : Izola : Publikum : Živila Naklo Slovan Rudar MURA : Zagorje : Železničar : Steklar XXV. kolo-18. 4.93 XIX, kolo-14. 3.93 Zagorje Živila Naklo Publikum Izola Kompas H. Olimpija Studio D : NAFTA : Železničar : Steklar ; MURA : Rudar : Slovan MURA Steklar Železničar Zagorje Živila Naklo Publikum Izola Kompas H. Olimpija : NAFTA : Rudar : Slovan : Ljubljana : Koper : Maribor Gorica POTROŠNIK : Studio D Rudar MURA Steklar Železničar Zagorje Živila Naklo Publikum : Maribor : Gorica : POTROŠNIK : Studio D : Olimpija ; Kompas H. : Izola XXXII, kolo-30. 5.93 NAFTA Izola Kompas H, Olimpija Studio D : Publikum : Živila Naklo : Zagorje : Železničar : Steklar XXVI. kolo - 25. 4. 93 POTROŠNIK : MURA _ _ : Ljubljana POTROŠNIK : Koper NAFTA Studio D ' Olimpija ______ : Kompas H. POTROŠNIK : Izola Gorica Maribor Koper : Rudar ; Slovan ■ Ljubljana Gorica : Maribor XX, kolo-21.3. 93 NAFTA Maribor Koper Ljubljana Slovan Rudar MURA Steklar Železničar : Gorica : POTROŠNIK ; Studio D : Olimpija : Kompas H. : Izola : Publikum ' : Živita Naklo : Zagorje Gorica Maribor Koper Ljubljarta Slovan Rudar ; Publikum : Živila Naklo : Zagorje : Železničar : Steklar : MURA XXVII. kolo - 2. 5. 93 XXI. kolo-28. 3. 93 Železničar Zagorje Živila Naklo Publikum Izola Kompas H. Olimpija Studio D : NAFTA : Steklar : MURA : Rudar : Slovan : Ljubljana : Koper : Maribor Rudar MURA ‘ Steklar Železničar Zagorje Živila Naklo Publikum Izola Kompas H. : NAFTA : Slovan : Ljubljana : Koper : Maribor : Gorica : POTROŠNIK : Studio D : Olimpija XXVIII. kolo - 9. 5. 93 NAFTA Olimpija Studio O : Kompas H. : Izola : Publikum POTROŠNIK : Gorica POTROŠNIK ; Živila Naklo XXII. kolo-4.4.93 NAFTA Gorica Maribor Koper Ljubljana Slovan Rudar MURA Steklar : POTROŠNIK : Studio D : Olimpija : Kompas H. : Izola : Publikum : Živila Naklo : Zagorje : Železničar Gorica Maribor Koper Ljubljarta Slovan : Zagorje : Železničar ; Steklar : MURA : Rudar XXIX. kolo-16. 5.93 XXIII. kolo-10. 4. 93 Steklar Železničar Zagorje Živila Naklo Publikum Izola « Kompas H. Olimpija Studio D : NAFTA : MURA : Rudar : Slovan ; Ljubljana : Koper : Maribor ; Gorica : POTROŠNIK Slovan Rudar MURA Steklar Železničar Zagorje Živila Naklo Publikum Izola ; NAFTA : Ljubljana : Koper : Maribor : Gorica : POTROŠNIK : Studio D : Olimpija : Kompas H. XXX. kolo - 23. 5. 93 NAFTA Kompas H. Olimpija Studio D . Izola : Publikum : Živila Naklo _ : Zagorje POTROŠNIK : Železničar XXIV, kolo-14. 4, 93 NAFTA : Studio O POTROŠNIK : Olimpija Gorica Maribor Koper Ljubljana : Steklar : MURA ; Rudar ; Slovan XXXIII. kolo - 6. 6. 93 Koper Ljubljana Slovan Rudar MURA Steklar Železničar : NAFTA : Maribor : Gorica : POTROŠNIK : Studio D : Olimpija : Kompas H. : Izola Zagorje Živila Naklo : Publikum XXXIV. kolo - 9. 6. 93 NAFTA Publikum Izola Kompas H. Olimpija Studio D : Živila Naklo : Zagorje : Železničar : Steklar : MURA : Rudar POTROŠNIK ; Slovan Gorica Maribor : Ljubljana : Koper Gorica Maribor Koper Ljubljarta : Kompas H. : Izola ; Publikum : Živila Naklo XXXI. kolo - 26. 5, 93 Ljubljana Slovan ; NAFTA : Koper Nafta premagala Ruše v četrtem kolu prvenstva v prvi mariborski kegljaški ligi je ekipa Nafte iz Lendave v Slovenskih Konjicah premagala Ruše s 7:1. Posamezno: Radakovič 816, Peric 806, Kopinja 804, Levačič 789, Horvat 783 in Žalik 779 podrtih kegljev. Zadnje kolo bo čez štirinajst dni v Radencih, ki bo odločalo o prvaku, za prvo mesto pa se poteguje tudi Nafta, (MŽ) Zmaga in poraz Radenske v osmem kolu prvenstva območne kegljaške lige je Radenska premagala Hrastnik s 5:3. Radenska: Kučan 842, Drvarič 852, Kovačič 922, Šalamun 826, Steržaj 887 in Mundjar 813 kegljev, V devetem kolu pa je ekipa Konstruktorja Branika v Mariboru premagala Radensko s 5:3. Radenska: Smodiš 826, Kovačič 871, Šalamun 799, Drvarič 832, Steržaj 849 in Mundjar 775 podrtih kegljev. V prihodnjem kolu igra Radenska, ki vodi, z ekipo MTT-ja v Radencih. (MŠ) Kovač pred Vučkom šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo februarski hitropotezni turnir. Med 13 Sahisti je zmagal Boris Kovač z 11,5 točke pred Jožetom Vučkom, 10,5, Štefanom Režonjo, 9,5, in 9 točk. Robijem Radosavljevičem, AMD Š. K. Murska Sobota --------- Seminar za ftinkcionaije športna komisija AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote je sprejela letošnji program dela. Sobočani bodo pripravili 4. julija v Mačkovci h dirko v motokrosu za državno prvenstvo v razredu 125 in 250 ecm. V marcu pa bodo organizirali seminar za športne funkcionarje, ki bo trajal 6 ut in bo popoldne. Kandidati morajo biti stari 18 let in člani AMZS. Vabijo vse, ki želijo delati kot športni funkcionarji, da se prijavijo za seminar pri AMD Štefan Kovač, Murska Sobota, NorSinska 2, najpozneje do 5, marca 1993, Zlata puscica Maucecu V Lendavi je bilo občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za zlato puščico. Med 15 strelci je zmagal J. Maučec s 506 krogi pred Žalikom (oba Turnišče), 483, in Tibautom (CtenSovci), 480 krogov, Na regijsko tekmovanje se je uvrstilo 8 strelcev. (FK) Druga državna strelska liga Ljutomer, EIrad in Turnišče zmagali v sedmem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je SD Štefan Kovač Turnišče premagala SD MI Pomurko iz Murske Sobote s 1669 : 1662 krogi. Posamezno: Markoja 579, DraSkovič 555 in Maučec 535 za Turnišče ter ŠkedelJ 561, Vajda 556 in Kreft 545 krogov za Pomurko. Ljutomer je premagal Večer s 1650 : 1634 krogi. Posamezno; D. Špindler 555, Horvat 552 in Mihalič 543 krogov. EIrad je bil boljši od I pohorskega bataljona iz Ruš in zmagal s 1559 : 1543 krogi. Posamezno: Horvat 512, Svetec 522 in Sla.niČ 525 krogov. Ekipa F. L. Vuk je premagala SD Jova Jurkoviča iz Vidma s 1663 : 1630 krogi. Posamezno: G. Kocbek 560, A. Kocbek 537 in Strgar 533 krogov. (AV, DS, FŠ) Občinska strelska liga GR--- EIrad in Hlede V občinski strelski ligi Gornja Radgona je bilo na sporedu četrto kolo. Vodi ekipa Elrada s 24 točkami pred Avtoradgono, 17, in ekipo lova Jurkoviča, 16 točk. V četrtem kolu je bil najboljši posameznik Cigut (Radenska) s 363 krogi, po četrtem kolu pa vodi Hlede (EIrad) s 1416 krogi pred Kosom (Avtoradgona), 1415, in Cigutom, 1412 krogov. (DS) NOGOMETNE OKREPITVE Emir Džafič r Nova okrepitev Potrošnika ii nec. Star je 20 let. Z nogometoio^ začel ukvarjati kot pionir pri Kladivarju, sedaj Publikumu, J rviciMi vdiJ u, cicuaj J uuiiKuiii“i j j igral tudi v mladinskem in Članslteit* E Stvu. Nadarjen nogometaš se Je C U uveljavil v prvem moštvu celjskeg®^ j in bil eden najboljših igralcev. J Je tudi kot strelec. Za jirihod v I se je odločil, ker se želi uveljavil^ I vem okolju, hkrati pa pomagati I niku pri obstanku v ligi. Upa, . to uspelo, sicer ne bi prišel v I v slovenski vojski in bo vojaško • za ( ■■ . ■ - - .1- .................................../'S civilno zamenjal 15. apnia. temu pa igra prijateljske tekmt' trošnikom pa je tudi odpote**- skupne priprave na morje. Nova okrepitev Nafte iz Lendave. Star je 39 let. Je igralec in pomočnik trenerja. Z nogometom se je začel ukvarjati kot pionir v Vojvodini, kjer je igral tudi za mladince in Člane. Še ne polnoleten je pristopil k tretjeligašu Slavi ji v Novem Sadu, kjer je igral Sest let. Potem je bil štiri leta pri drugoligaSu Novem Sadu in štiri leta pri Slavij! iz Novega Sada. Nogometno kariero je zopet nadaljeval pri Novem Sadu, kjer je igral za prvo mesto in treniral pionirje. Bil je tudi pomočnik trenerja prvega moštva. V Lendavi pozitivno ocenjuje delo trenerja Dominka in tajnika Grosa, drugi pa bi morali več narediti. Čeprav je gripa igralcem za nekaj časa preprečila vadbo, upa, da bo moštvo Stanalo dobro pripravljeno in si zagotovilo obstanek v prvi ligi. Boris Kadoš ,rZ I KI Srečko Bič Nova okrepitev Mure iz bole. Star je 26 let. Kot piooit||j^ igrati nogomet pri Nogonietflctn^ Igman, kjer je igral tudi za Člansko moStvo v drugi zvezm 1986 ga Je kot talentiranega pritegnil prvoligaš Železničaf Jeva, kjer je igral Šest let in P”L, eden od stebrov obrambe ostala v spominu derbi srečaDJ*^ j ' ■ ■ "'lii iC i« nim tekmecem Sarajevom tet Železničarja z »veliko ČetveriCv^ veno zvezdo. Partizanom, Hajdukom. V novem okolju X i dovoljen in meni, da ima vodstvo in sposobnega mladega”' Dosedanje igre so tudi mladega”^ pokazalf'^ ' J Mura solidno moštvo, ki se uspešno potegovalo za vrh I*’ j uvrstitev v Evropo. J r Nova okrepitev Nafte iz Lendave. Star je 30 let. Šolo nogometa je končal pri pionirjih Novega Sada, kjer je igral tudi v mladinskem in članskem moštvu v drugi zvezni ligi. Potem se je za eno leto preselil k prvoligašu Prištini. Nogometno kariero je nadaljeval pri drugoii-gaSu Litiji iz Prizrena, kjer je bil prav tako eno leto, Nato se je vinil k Novemu Sadu in igral v drugi zvezni ligi. Od tam pa je prišel k Nafti v Lendavo. Je izkušen vratar in dokajšnja okrepitev za lendavskega prvoligaša. Najbolj mu je ostala v spominu pokalna tekma Lilija : Hajduk, ko je zmagala Lirija po streljanju enajstmetrovk. Tekmo pa si je ogledalo okrog 20,000 gledalcev. V novem moštvu, kjer dobro delajo, je zadovoljen in upa, da se bo Nafta obdržala v prvi ligi. -r Memiš Lin^i I t t r ■p.’ ‘i ■ z k h S 100 let Slovenske , planinske organizai^^l ... __ ..... . . .... »,Pipai}i’ Hauptman in prijatelji s Stola so se lotili agitacije l^^^ od človeka do človeka in po posvetovanju IS. oktobru 11192 * f ■ Zajcu' na Rimski cesti 4, nato na shodu 13, novembra odbor, ki je sestavil pravila, ki jih je slavno ministrstvo za potrdilo Iti. januarja, dne 27. februaija 1893 pa se je vršil v ' d pri (Maliču’ v Ljubljani prvi občni zbor. Udeležba ni bila to^ pri ,Maliču’ v Ljubljani prvi občni zbur. Udeležba ni bila bi bilo pričakovati in bi bilo tudi umestno, kajti da je važnosti, o lem pač ne more biti dvoma. Navzlic neuprosin* I* pripravljalnemu odboru posrečilo zagotoviti za društvu ubsW’T/ gled vsem zaprekam in težavam je tudi na la uspeh lahk** ' (Štuklje v gorah - stran 14. Letu 1993 je jubilejno letu slovenskega planinstva. Že .^jjl’, slulelnico je imela planinska organizacija velikanske načrte, kimi dejanji vidno p^astila stoletni jubilej. Pa .su ti veliki ski planinski organizaciji vsi po vrsti padli v vodo, TurcJ_^^j I S P S (1 prireditev uh lej priložnost ne bo, namesto s ranfaran« duhovno. Ne bo velikih javnih proslav, razen čc lahko osrednjo prireditev ob strrletnici obstoja planinske rtrganizaciK /1 skem, ki bo 28, februarja ob 18. uri v veliki Gallusovi dvof'^ Vega duma v Ljubljani. Poleg osrednje slovesnusti se I _ SPI) v Sloveniji zvrstile še številne prireditve in dogodki: J* i* T Ljrivvwv..j.--------------------- p,-—--------------------------------- kritje spomenika Kocbeku in Frischaufu v Logarski doh’*!« vpivr uUaTnIasrIi dekUAncIrih arrlutfku... an filmcLa ' .lini. kritje spomenika Kocbeku m rnschaulu v Logarski doni"'. cev, T'V-serija »Razgledi slovenskih vrhov« in filmski večef ’ priložnostni znamki (stoletnica, Joža Čop), izšlo pa je - ii* ? knjig z gorniško vsebino, ki hodu trajno zaznamovale ■V praznovanje slovenskih planince-.’ ;; — 2■ prekmurske ravnine. Za začetek praznovanja pa vas vabino’ * Pl) Matico, ki ho v petek, 26. februarja 1993, ob 18, ' se vi lamovale ta 1“" Ib«'/ Pr rotrušiiika. f 39 Ml h yestnik, 25. februarja 1993 stran 17 l Šport .>r* * 'i ?'^wnje med I T I. DOL - moški A J 1 j . - ■—J »dbojkaiji Olimpije in Vigrosa Pomurja je bilo _____^***'** :‘8žburljivo. Foto; Andreja Pirher bi '^go državna košarkarska liga Radgona premagala Črnuče za ogrevanje v drugi državni k j5attarvi.i lip je Radgona I.-.«!«.«. F šosteh premagala Črnuče s 94:85 (5L.37). R-it*i 1* m „ i«i?* prednost 15 točk in razliko obdržali do odmora, V drugem so gostitelji uspeli rezultat izenačiti, vemUT pt i«m if AR KOTeu ^^pikalo moči. Strelci za Radgono: Gomboc 47, Ulaga 20. Bratkovič 13, Banič 4 In Maufco3. (BD) 1^ Fofinvmika B* Aicoito „^;SWVem spomiBdikostami Siolu jKvca«*® * t*" državiu eiaasfci ligi »ta ob» iačmurski eJapti imagAU obdržali meiti il |^ga 8*11 prvenet*’' Zm?*" je bila smofto ^a. kot taK .«3 PiMoStdlca tJvx portiii * iretjem setu v ipi rt to sta uai^ s»i.3nniiilta te netii] TjAljuCn*!* I nii* (BidiSev »iMCi pteMrttte nenfeoi^f* “'^wn RibaliCenknari. kanicega ’ Aieom mi uwi i»betilh teiav i laditjo ekipo-S™ je nastopil tm«! BseJeMi naJboljSesa ijpalia K«d». »l(»WBri6O KpfišMntanco na mednaradnem Stolno « Bmiiulavk, kamor & je uvrsti) kape* aa v Maribani. Barve itpteiM- ttidi Sobočan Kuvai. Sifle po visokem wd-r»-,„L ® 3^ Kuzma ramibil i najboljkim gostom Murnom, Vrtič pa ?X«fiei«. V naskdujem kolu ipa I TAM«(an v Marjbctfu, Areoni pa v Ncprtm ■JITOu ra XI - met d if ifcia prvenetvi. ie (Udi Oatu ovino [e:£HV 1 zadnjo ekipo. bi ina. v Areoni pa v Nobeni (Benkovič : Hebič 2;l, 2:1, ktA : Oo«i*a 2 J, Ungcf-Kus SenltLtviC i RibaLjiciiko J 2:0, GM; RieBK 2:^. AftCONT: MELA' •' 2:0i KimUl i O«4cnii»n S.-fl, RaHUtrič-Vrilift ! L»- (MV) 2:0. Kw»u ; Mam iEfeSS, VaiC : Lesar 0;2)- '^‘Mo pokal Lendave Salonit Pionir Kamnik Olimpija Fužinar VIGROS P. Bled PROM Šempeter Granit 1717 051:8 34 1713 442:1826 16 12 439:1724 1712 5 41:23 24 17 9 833:31 18 17 9 031:3218 17 611 30:3512 16 31316:40 6 17 215 8:46 4 17 1 16 9:50 2 II. DOL - moški LJUTOMER Topolšica Črnuče Olimpija H Vileda ll Salonit II Izola Braslovče Mežica Mislinja Pionir II Celje 1413 1 39:926 1410 431:1520 1410 4 34:21 20 14 6 629)2216 14 8 6 29:2216 14 8 628:2516 14 7 725:2614 14 6 823:2712 14 6 822:3012 14 41018:30 8 14 311 17:36 6 14 1 13 8:40 2 111. DOL - moški BELTINCI Turbina RADENCI Vuzenica Vileda m Fužinar 11 POMURJE 11 Topolšica 11 Šempeter ll 11 11 0 33:7 22 9 8 1 24:11 16 11 8 329:1416 10 5 517:1910 10 4 617:18 8 10 4 618:21 8 10 2 811:24 4 8 2 6 8:19 4 11 1 10 7:31 2 III. DOL - Ženske Branik R. lil POMURJE Ruše Topolšica 11 Črna LJUTOMER PUCONCI CVEN Celje Branik R. IV I. DNTL Kovina ARCONT Tam POTROŠNIK Ilirija Novotehna Merkur Melamin 1212 0 36:8 24 1210 232:1020 1210 232:1220 12 7 526:1914 12 6 620:21 12 12 4 8 20:27 8 12 4 818:25 8 12 4 816:28 8 12 21010:30 4 12 1 11 4:33 2 7 7 0 42:7 14 8 7 1 42:14 14 7 5 2 36:13 10 8 5 3 36:20 10 8 3 5 16:40 6 8 3 5 22:34 6 8 1 7 16:40 2 8 0 8 7:49 0 II. DRL - moški Krško V. Nedelja Zagorje Hrastnik KROG Celje 14121 1318:266 25 14 93 2 308:255 21 14 82 4324:30120 14 7 2 5 303:26016 14 80 6281:20016 14 52 7334:31412 RADGONA 14 52 7279:30812 Radeče Ormož POLET 14 4010249:321 0 14 3011 252:286 6 14 1 211 267:315 4 I. DRL-moški Pivovarna 17161 0419:277 33 Jadran Gorenje 1711 1 5380:34723 17 101 6 380:349 21 N. Oprema 17 8 4 5 356:35520 Kolinska Presad Drava Rudar 17 74 6349:32918 17 7 3 7 337:34617 17 80 9 333:36216 17 71 9343:33515 Ajdovščina 17 6 3 0 327:34715 Ribnica Dobova 17 53 9322:35213 17 2312330:400 7 Mura: Avstrija (Salzbiu^) 1:1 v Murski Soboti je bila mednarodna nogometna tekma med jesenskim prvakom prve avstrijske lige Avstrijo iz Salzburga, ki Jo trenira Oto Barič, in Muro. Zanimivo srečanje, ki si ga je ogledalo okrog 1200 ljubiteljev nogometa, se je končalo neodločeno 1:1 (0:0). Prva državna odbojkarska liga Pomembna zmaga Vigrosa V šestnajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski iigi je Vigros Pomurje iz Murske Sobote gostoval v Zabrežnici in premagal PROM s 3:1 (15:11, 12:15, 15:9, 15:7), Sobočani so tokrat zaigrali zelo dobro m osvojili pomembni točki. Vigros Pomurje: Ratkai, Žalik, Gobec, Vnuk, R. Poredoš, Novak, D. Poredoš, Belec, Marič, Prša. Strelec za Muro je bil Omerovič iz drŽOVna odbojkanka liga enajstmetrovke. Sobočani so pri- '' kazali lepo igro, tako da so bili gledalci zadovoljni. Sodil je Kerčmar s Hodoša. Slovan: Potrošnik 4:0 Nogometaši Potrošnika iz Belti-nec so v Ljubljani odigrali prijateljsko tekmo s Slovanom in nepričakovano izgubili z visokim rezulta- Zmaga za las ušla v predzadnjem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Olimpija iz Ljubljane v Murski Soboti premagala Vigros Pomurje s 3:2 (15:9, 8:15,8:15,17:15,12:15), Sobočani so na trenutke zaigrali odlično in bi lahko tudi zmagali, če bi imeli malo več športne sreče. Najzanimivejša sta bila četrti in peti niz, ko Je bila igra precej izenačena. VIGROS POMURJE: Ratkai, Žalik, Gobec, Vnuk. R. Poredoš. Novak, Belec, Marič, D. Poredoš, Keree in Prša, V zadnjem kolu igra Pomurje Vigros na Bledu. tom. Slabo so igrali v prvem pol- Oruga držovna odbofkarska liga času, ko so dobili tri zadetke. ® o Odranci: Nafta 0:5 V prijateljski tekmi je lendavski prvoligaš Nafta v Odrancih premagal domače moštvo s 5:0. Strelci za Nafto: Rob 2, Herceg, Šabjan in Hranilovič. Prijateljski nogomet Varteks: Potrošnik 1:1 Nogometaši Potrošnika so gostovali v Varaždinu in v prijateljski tekmi igrali z Varteksom 1:1 (1:0), Gostitelji so povedli na začetku tekme, Beltinčani pa so izenačili Zmagali brez težav V štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je vodeči Ljutomer brez težav premagal zadnje Celje s 3:1 (15:5,15:5, 4:15, 15:0). Gostitelji so ležerno zaigrali le v tretjem nizu, ki so ga dobili gostje. LJUTOMER: Šumak, Drvarič, Kavnik, Škrobar, Grut, Krajcar, Onišak, Bungur, Šmauc, Kaurin, Rajnar in Savič. V prihodnjem kolu igra z Viledo II v Mariboru. (NŠ) Tretja državna moška odbojkarska liga Pomurski derbi Radencem V enajstem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi je ekipa Radence v pomurskem derbiju premagala drugo ekipo Pomurja iz Murske Sobote s 3:1. Vodeči Beltinci pa so premagali drugo ekipo Šempetra s 3:0. V prihodnjem kolu igrajo Vuzenica : Beltinci, Topolšica II : Radenci in Pomurje II : Vileda HI. v začetku drugega polčasa _ , , „ ... enajstmetrovke Strelec Je bil Ba- Tretja državna ženska odbojkarska liga ranja. Čakovec: Nafta 2:2 Lendavčani so gostovali v Ca kovcu in v z moštvom 1 prijateljski tekmi igrali l I Čakovca neodločeno j 2:2 (2:1). Po vodstvu gostiteljev Pomurske lekarne premagale Cven v dvanajstem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi so Pomurske lekarne iz Murske Sobote v pomurskem derbiju premagale neodločeno j Cven s 3:1. Ruše pa so premagale Ljutomer s 3:0. Puconci so bili prosti. V prvem polčasu je Nafta izenačila rezultat v drugem polčasu. Oba gola za Nafto je dal Hranilovič. Gidos: Mura 0:4 Soboški prvoligaš Mura je gostoval v Turnišču in v prijateljski tekmi premagal domačega drugoli-gaša Gidosa z 0:4 (0:0). Zmago so si Sobočani zagotovili šele v drugem polčasu. Strelci za Muro; Omerovič 2 ter Krančič in Cifer. V prihodnjem kolu igrajo Pomurske lekarne : Ljutomer, Puconci : Branik Rogoza Ui in TopolSica : Cven , Prva državna rokometna liga Visok poraz Pomurke v sedemnajstem kolu prvenstva v prvi državni moški rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec gostovala v Celju pri vodeči Pivovarni in nepričakovano izgubila z visokim rezultatom 38:11 (20:6). Bakovčani so nastopili oslabljeni, brez Kušterja, Škrabana in Sečka. tako da je imel trener Pralja premalo igralcev. Strelci za Pomurko: Bedekovič 5, Horvat 3, Žugelj 2 in Meolic L V prihodnjem kolu igra Pomurka v Murski Soboti z Novo opremo iz Slovenj Gradca. POMURKA 17 2213311:392 6 Tišina: Mura 1:3 ^elovalo je 210 tekmovalcev m tekmovalk iz 22 '"'JV« UUiak ------'J* *** .....----- ------ I Usedli Judtiiilii Iva Reje iz Celja. Iti so ■ 36 -Mursko Soboto. 30, in Impolom it l' foK.^ Punirii. Ub-D T n„K;x n . t. ihvh i DniArai 2. ^v, Rokometni turnir 1 Babič (Le ); 3Hl(g I. Ranč^aj. 2. • SOkg: 2. Denia (VP); 55lg-2. n “ 3. U,,?' Žilavec črv (Le 1 in č' nad 55 kg: 1. Recek. 3, Trojot (oba Le.), st. ). 46kg: 1. EmiSa, 2. Horvat (oba MS); ' JK) (MS); 65 kg: Lazar (MS). Pionirke: 2. Perne Veterani zmagujejo v osmem kolu prvenstva v pomurski moški košarkarski ligi so igrali: Radenska v. : Lindau 84:46 Pomurje luJ. : Banco di Stil 71:57 in IPC Sebeborci ; Sobota v. 54:69. V prijateljski tekmi je soboška Mura na Tišini premagala jesenskega prvaka v prvi medobčinski nogometni ligi Tišino s 3:1 (1:0). Strelci: KokaS, Samrdžija in Baranja za Muro ter Seršen za Tišino. • .»M4 fterdenova drug® Madjar tre^i ’’ Avsi' nastoo’*’ v Sobota V. Radenska V. IPC Sebeborci Pomurje ml. Banco di Stil Linda u 87 1 601:44915 761 524:30013 053485:457 13 8 3 5 481:53311 7 25 452:534 9 8 08 401:582 8 (KG) tki 'Siril Ip so ■■ nastopih v krosu in dvoranskem tekmovanju AK Poinurje sodelovali na državnem dvoran-lii'' mlajše mladinke in mladince. Med tremi najuspešnejša Barabam Berden, ki je zasedla atleti Sub^P^^nsivu v J® Dr^wi -7 r ■' oširapara neraen, jc inscuni I ISO' ‘^1" drugo mesto. Urška Berden ^sdjat ki''' sedmo mesto. Izkazal se Je tudi v tefu zasedel v skoku v daljavo z rezultatom 659 cm ^azijiP'l'’ zUiii v* It je bil dvanajsti. Ti rezultati so zelo ” Link,. • Potniirtu ' delajo soboški atleti v nenormalnih 'idtk.''”''' -*<* »I'-- >-■ * - na za ki 5*11 in zasedla sedmo mesto. Izkazal se je tudi na 60 m je bil dvanajsti. Ti rezultati so zelo Rokomet Tesen poraz Rakovec v četrtem kolu varaždinske zim- Rogašovci: Gidos 0:1 Nogometaši drugoligaša Gi-dosa iz Turnišča so gostovali '• v Rogašovcih in v prijateljski tekmi premagali domačega tretjeligaša z 1:0. Strelec edinega zadetka je bil Lacko. Zmagala Pomurka Rokometni klub Pomurka iz Bakovec je pripravil prvi mednarodni rokometni turnir kadetov. Sodelovale so štiri ekipe. Rezultati: Pomurka : V. Nedelja 16:10, Ekol (Ivanec) : Bruck (Avstrija) 23:15, V. Nedelja : Bruck 23:17, Pomurka : Ekol 16:15, V. Nedelja : Ekol 15:16 in Bruck ; Pomurka 17:18. Vrstni red; L Pomurka. 2. Ekol, 3. Velika Nedelja, 4. Bruck. Za najboljšega strelca so razglasili Bezjaka (VN) s 15 goli, za najboljšega vratarja Posariča (Ekol) in za najboljšega igralca Buzetija (Pomurka). Pokalni rokomet Pomurka: Kolinska Slovan 22:28 -—■Ske atlete čaka že v soboto državno prvenstvo mladince in člane. V nedeljo pa bodo Slovenski Bistrici. (MŠ) kTow V ske rokometne lige so rokometašice Bakovec tesno izgubile z drugo ekipo Koke z 21:24. Najboljši pri Bakovcih sta bili Vugrinčeva, 13, , 13, i« OŠ prvak obč nsko f'etaj.2'" ‘^''otani tretje osnovne Sole v šest IV.IJ. OŠ m OŠ I 31 3 IH: kMs v^«<1 L OŠ n Murska Sobota. 2 - prvak 'It .•’» 'U. (Kg) GS 1 Murska Sobota, 5 OŠ Beltinci in 6. OŠ in Voharjeva, 6 golov. Mali nogomet Uspeh Lendavčanov v Senovem je bil turnir v malem nogometu. Udeležila se ga je tudi ekipa LRJ 80 iz Lendave in zasedla prvo mesto pred Argonitom iz Trbovelj. Ekipo sestavljajo igralci iz Lendave in Čentibe. (FB) l>iK Tigop Lipa Pridno trenirajo Nogometaši Tigopa iz Lipe, ki so v nezavidljivem položaju na lestvici prve MNL Murska Sobota, pridno vadijo pod vodstvom trenerja Jožeta Zvera. Treningi so dobro obiskani, saj izostajajo le Študentje Na voljo imajo 20 igralcev. Odigrali so že tudi prvo prijateljsko tekmo z Odranci in zmagali s 3:1. V načrtu pa imajo še prijateljske tekme z Nedelico, Renkovci, Bra tonci in Črešovci. Zaradi obnavljanja Igrišča igrajo vse tekme v gosteh. (JM) V prvi četrtfinalni tekmi slovenskega rokometnega pokala je Kolinska Slovan iz Ljubljane v Murski Soboti premagala Pomurko iz Bakovec z 28:22 (13.9). LjublJaBčani so bili boljše moštvo in zasluženo zmagali. Strelci za Pomurko: Buzeti 4. Meolic 4. KuSter 4, Bedekovič 3, Lovenjak 2 in Horvat enega. Druga državna rokometna liga Zmagali le rokometaši Kroga V štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je od pomurskih ligaSev osvojil točki le Krog, ki je v Ormožu premagal domačo ptin.i t nl-IO rOfil Cfral,-, r.,. v----- 1^ , ■ L 1 ekipo z 21:19 (9:6). Strelci za Krog: D. Koimanko 6, Šernek ..tiiLck 4. A. Koimanko 3, Lukač 3, Medic 3 in Varga 2. Zagorje Je v Murski Soboti premagalo Polet s 26:21 (10:10). Strelci za Polet: Murgelj 5, Kreft 5, Kovačič 4. Slamar 3, Sapač 3 m Čemela---------- ” enega. Krško pa je premagalo . ------- i-biahu pa jc piem^gaiu Radgono s 30.20 (13:9). Strelci za Radgono; MijačmoviC 8, Ambruš 4, Javernik 3, Žalodec 2, Grah 2 in Husar enega. V prihodnjem kolu igrajo Radffonfl ; Kroo ,n • P..I«. Radgona : Krog m Radeče : Polet. stran 18 vestnik, 25. februarja 1^ iz naših krajev i motorna vozila LADO SAMARO 1300, 5 vrat, staro 3 leta, z avtoradiom in vlečno kljuko prodam Kupšinci 4 a, tel.: 24 547, 1310 Srečanje z graščakom FIAT 126 P. letnik 1907/10, obnovljen, dodatno opremljen, prodam. Bakovci. Panonska 2, tel.; 43 144. ml 296 GS 1.3, letnik 1979. dobro ohranjen, prodam. Poljska 6. Bakovci. ml307 LADO 5AM.ARO. letnik 1908. prodam. Tel.; 72 059, po 15. uri. m 1294 RENAULT 4 GTL, letnik 1987, prevoženih 42.000km, prodam. Vlado Kuhar, Košaiovci 26, tel.; 54 098. ml316 ZASTAVO 101. nevozno, letnik 1979, registrirano, prodam v celoti. Darko Belec. Šuiinci 4. ml293 ZASTAVO 101. letnik 1982, registrirano do januarja 94, prodam. Cena po dogovoru. Vili Polak, Jeruzalem 41. kmetijska mehanizacija CISTERNO CREINA, 2200 1, in m4S03 LADO KARAVAN. letnik 87/5, ugodno prodam Tel.; 61 970. m3499 DIANO, letmk 1978, registrirano do Z. 94. ugodno prodam. Mut^Cak 31. m35OO VLAČILEC RABA s polprikoUco Ka-labrese, ipedicijsko. letnik 1980, registriran. in rabo.prekucno, karamboli-rano. ugodno prodam. Tel.; 42 302 m 1226 ŠKODO, staro 5 let, dobro ohranjeno, prevoženih 22-OOOlcm, prodam. Anton Kusrec, Srednja Bistrica 86, tel.; 70 361. m-jg KADETI 1.3 S, letnik 1981. prodam. Tel.: 24 005. po 10. un. ml229 VUGO FLORIDO, letnik 199O.jutiij. prodam. Kličite po 16.uri. Tel.: 62 437. m 1230 MOPED TOMOS AVTO MAMK, dobro ohranjen, in 4 gume za avto Dun-lop. 155 X 13. rabljene, prodam. Bogojina 104 b. m 1244 JATrVO, 350 m^. registrirano do maja, in MZ 175, neregistriran, vozen, tet vlečno kljuko za Eat 120 prodam Vladi-inir Benko. Neradnovci 4, 69203 Petrovci, ml 246 BMW 315, letnik 1984, neregistriran, s prevoženimi 75 000km. ugodno proti^. Cena po dogovoru. Tel.; 65 226. popoldan po 16.uri m 1252 WARTBURG. letmk 1990. z golfovjni motorjem, prodam. DomanjSevci 9, tek: 54 121. m 1236 BOCNO KOSO OLT in obračalnik, tračni, SIP, prodam ali zamenjam za svinje. Boris Marin, Žerovinci 40. m40C2 ENO- IN DVOOSNO PRIKOLICO. 5 t. 5 poviški, prodam. Tel.; 32 580 m-pf PREDSETVENIK (Raukombi). širine 220cm, dvobrazdni plug, 12-colni, prodam. Strukovc) 26. ml299 LUŠCiLNIK IN DROBILNIK ZA KORUZO >lj&ii« in starejSo kamp prikolico prodam. Tek; 23 553. m-343 TROSOM K UMETNEGA GNO- JILA VIKON in drobilnik, 12 cm. prodam 50% ceneje ter 100 kosov 5,5-rebmih salonitk prodam 15% ceneje. Brezovci 42. ml22g PLUG IMT, 10-colni, prodam za 32 000 SIT. Senčar. Boletmečici 20, Videm ob Ščavnici. ml239 KOSILNICO BCS, s sedežem in r ProdaJsrTro tovorno vozilo TAM 510 T 10, letnik 1979, votno, roglalrirftno eto avguBta 1993, Ogled vozila Je možen v PE Engro - as «JmlAču v G, Radgoni. Cena: 500,000,00 5IT. Intor-moclje: 069 61 651, Int. 25, opremo ter priveze za 7 glav živine prodam. Vlado Vučko, Razkrižje 13 a, tel.: 89 164. m 1304 STROJ ZA TREBLJENJE BUC (bučar), rabljen 3 sezone, bočno koso znamke IMT. malo rabljeno s priklopom na hidravliko in možnostjo priklopa na vse tipe traktorjev prodam. Satahovci 48. m 1249 DVOBRAZDNl PLUG, 12-co!ni, viso-kotraktorski. prodam. Flisar. Brezovci 64. m 1251 KOMBANJ EPPLE 250 in kosilnico Olt ter drobilnik prodam. Križevci v Prekmurju 182. ml256 KROŽNE BRANE, Olt, 24 diskov, rabljene dve sezoni, prodam za 1,000 DEM. Manin Fras, LeSane 24. Apače. m4001 ŽITNI KOMBAJN KLAS prodam Tel.; 062 731 253. m4OO2 KOMBANJ KLAS DOMINATOR piodam. Tel.; 57 100. ml262 TRGOVINA NAJBOLJ ZALOŽENA TRGOVINA Z AVrODEK V POMURJU Grofica je jahala žrebca V roke mi je prišla porumenela knjiga iz leta 1926, nastala po zapisih 1903. leta umrlega Mateje Slekovca, v kateri so zanimivi opisi nekdanjega življenja na ljutomerskem območju. Tudi o gradu Branek, ki je (bil) na pobočju med Cezanjevci in Brano-slavci, O njem ljudje še zdaj veliko govorijo. Staroslovansko branišče »Svoje slovensko ime je Branek dobil v davnih časih po branlšču ali braniku, ker so tukaj okoliški prebivalci ob času sovražnih napadov iskali zavetje. Slovensko ime gradu in v bližini najdene prazgodovinske gomile so dokaz zelo visoke starosti tega braniSča. Grad Branek ima značaj staroslovenskih gradišč in branikov. Proti severu in vzhodu ga je ščitila v starih časih težko prehodna dolina, za hrbtom proti jugu in zahodu pa strmni Ka-menščak. Poznejši gradovi, ki sojih znova postavili Sele nemški graščaki, so dobili navadno nemška imena, vendar pa niso mogla izpodriniti domačega imena. V starodavnih časih pa ni bil Branek grad v današnjem pomenu, marveč le obrambni stolp, obkrožen z oboki in jarki. Po gradu je dobila ime tudi pod njim ležeča vas Bra-noslavci,« je zapisal zgodovinar. ki v nadaljevanju navaja, da o lastnikih gradu iz starejših časov ni veliko poročil, pač pa ga je imel v 13. stoletju neki Bertold, dve stoletji pozneje pa gospodje Pernečki. Deževje porušilo del gradu v poznejših letih so se menjavali lastniki gradu, njegov videz, njegovo poslanstvo... Konec 16. ali v začetku 17. stoletja je Branek prevzela rodbina Mailgraber. ki je na mestu starega obrambnega stolpa po- Ledavsko naselje 31 Tel.: 069 31 250 vam ponuja po najnižjih cenah: - vetrobranska stekla za vse tipe avtomobilov - vse izpušne lonce [tudi za PEUGEOT, OPEL, BMVV, FORD, MERCEDES, RE- AKCIJSKA PRODAJA - AVTOPREVLEKE že za OKRASNI POKROVI KOLES že za NAULT 5, GOLF. LADO) ZASTAVO, 4.200,00 2.355,00 - ORIGINALNE ZAVESICE ZA R5 (4 kosi) - CASTROL GTX cena: 4.830,00 . rezervne dele za DA- IHATSU, ZASTAVO, RENAULT, GOLF, LADO, 126 P, OPEL Informacije; tet: (069) 31 250 MOPED AVTOMATIK. skoraj nov, z dodatno opremo, ugodno prodam. Tel.: 24 664, po 20 uri □11254 LADO RTV O, letnik 1989, prodam. Štefan Jug, Gederovci 19a. Tel.: 46 397. ml 260 ŠKODO 136 L, letnik 1990, registrirano. 3 prevoženimi 26.000km, prodam' za S.SOODEM. Tel.; 26 253, po 16. un. m 1261 VAMAHO1500 YZ (cros), letnik 1980, in hondo CR 250 (cros) prodam. Tel.: 22 068. □11264 R 4 GTL. letnik 1905. dobro ohranjen, registriran do decembra, prodam. Huič. Lendavska 51. ml273 JUGO 45. letnik 1982. prodam. Režonja, Ižakovci 72. m 1274 51 cena: 1.872,00 NOVO V TRGOVIN) TIPO - PRODAJA VOZIL - ALFA ROMEO IHATSU - TOVOTA FIAT DA- - PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV TRI KRAVE in bučno olje prodam DomanjSevci 129. m 1235 KRAVO s teletom, 2 visoko breji telici, dva drobilnika in eno cirkulaiko prodam Skakovci 17. m 1292 PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, prodam. Krajna 36. m 1267 KRAVO, staro 7 let, brejo 9 mesecev, dobro mlekarico, prodam. Trnje 139. m 1300 PRAŠIČA za zakol prodam. Lipovci 50. m 1287 PLEMENSKE MERJASCE, breje svinje za pripust, svinje za zakol ter creino, 3200 I, prodam. Frančka Koreja, Trg Slavka Osterca 21. Veržej, tel.: 87 100. ml 309 živali KOKOŠI, dobre mlade nesnice« rjave, jarčice. tik pred nesitvijo. stare 6 mesecev. cepljene in z zdravniškim spričevalom prodajamo. Dostava na dom. Naro* Čila sprejemajo in dajejo vse informacije po tel-; &2 401. 014804 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME H1SEX) rjave, stare 4 mesece, cepljene > prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak^ ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata Nemčavci, tel.; 24 393, aJi v gostilni Železen^ Beznovci, tel.: 49 025. mpp NESNICE, MLADE JARČICE, PA- TRSNE CEPUENKE TRSNIČARSKE SKUPNOSTI JURŠINCl lahko kupite tudi letos v Dobrovniku pri Gostilu] Hančlk- te].: 79 029. ' v zalogi je več kol 20 sort, tudi chardoc- * nav ktonske selekrije. Cene $0 enake kot v JurSineih Pozitivna ktodska »lekcije selekcija 100 SIT. . ■ 120S1T Prodajamo zvečcl do 20. ure. Trsje je I. kekovosEi 1 deklaracijo. posesti TAIBOT SOLARO GT in renault SME H1S£X» rjave, siare 4 mesece, 9 v odličnem stanju prodamo. Trstenjakova 48, Ljutomer. ml2Sl R 4. letnik 1990, in 4 platiiča z gumami za R 4 prodam. Tel.: 22 132. m 1282 JUGO 45. letnik 1983. prodam. Porda-iinei 17. m 1312 JUGO 45 2 avtomatsko napravo s sklopko (primeren za invalide), letnik 1987, in Škodo 12D, neregistrirano, okrog 300 DEM. prodam. Jug, Vanča vas 18. ml283 JUGO 45. letnik 1985. prevoženih TZ.ODOkm. dobro ohranjen, ugodno prodam Ciril Flisar, Pertoča 5. m 1314 GOLF DIZEL JXD, letnik 1989710. bele barve, registriran do 10. 1993. prodam. Tel.: 79 075, po 16. uri ml315 AMI S, v dobrem stanju, registriran, poceni prodam. Zorko. Lendavska 3. M. Sobota. tn-op cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, ali Darinka Zamuda, zidarstvo, GaluSak 6, teh: 63 044 mpp 46 AROV VINOGRADA v Lendavskih goricah, s kletjo in vso opremo, 14001 vina, asfaltna cesta, elektrika, vodovod, večjo količino sena in slamo po ugodni ceni prodam. Tel : 76 275. m4657 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Vse informacije dobite na naslovu: Anton Rumptin, Mala nova 8, M. Sobota. m 1311 STAREJŠO HIŠO v Murskih Črncih GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. prodamo. Plečnikova 41, Krog, tel.: 23 320. 011298 HIŠO in gostinski lokal v TumiSču, Št. Kovača 82, prodam. Tel.: 72 090. m 1301 SADOVNJAK v Bokračih, 1 ha, prodam. tei.: 21 537 ml284 POČITNIŠKO HIŠO V Bodoncih in komunalno urejeno parcelo, Ikm iz M. Sobote, prodam. Tel.: 32 410. ml31d NJIVO, 90 arov, 300m od kopališča v Banovcih prodam. Td.: 062 811 042. in343 LOKAL. 20m’, na odlični lokaciji, v M Soboti dam v najem. Tel.: 56 010. inl009 20 AROV vinograda na brajdah s kletjo in sadovnjakom v Dolini (Gara) prodam. Tel.; 042 866 329. Marija Posavi, Miklavc 59. m4666 stavila mogočen grad, ki je imel menda 65 sob, gledališče, kapelo z zvonikom in več drugih prostorov. Bil je pomembna obrambna postojanka pred Turki in kruci. Leta 1719 je grad postal celo sedež deželnega sodišča. 1840. leta so ga napadli njegovi podložniki, ki so bili v okoliških vaseh sedanje ljutomerske in ormoške občine. Grajsko poslopje je kljubovalo do leta 1870, ko se je po silnem deževju na severni strani usedla zemlja in se je porušil del gradu. Pozneje so podrli Se del poslopja, preostale dele pa zavarovali z močnim zidovjem. Leta 1926 je imel grad okrog 12 sob za graščaka, poleg sta bila kapela in stanovanje za oskrbnika, v neposredni bližini pa ogromna gospodarska poslopja. Zgodovinarje tudi zapisal: »V gradu je zdaj več spomina vrednih umetnin, večinoma delo italijanskih umetnikov. V nekdanji kapeli je zdaj shranjeno razno poljsko orodje. V zvoniku Se visita dva zvonova, ki jima je vojna komisija zaradi starosti morala prizanesti. Na severni strani je nad pritličjem Sest sob, ki so bile za časa Codro-ipov razkošno opremljene, a pozneje je vsak gospodar odnesel, kar se je dalo odnesti. Proti južni strani so v drugem nadstropju štiri sobe. V rdeči je na stropu iz belega Stuka skrbno izdelan amor, ki leti nad dvema stolpoma »braneč-kima« in italijansko palačo ter s puščico prestreli dvoje src. VINOGRADNIŠKO PARCELO, 50 arov, sredi Radgonskih goric, delno zasajeno s sadnim drevjem, prodam ali dam v najem. Tel.: 069 61 612. zjutraj ali zvečer. * m3498 PROSTORE ZA ADMINISTRA- CUO. poslovne, ali za manj So mimo □hrt na lepi lokaciji v Beltincih oddamo. Tel ; 42 065, popoldan. ml237 GOZD v Žižkih. jelSa. 26 arov, prodam. Ana Kreslin. G. Bistrica 168 a. ml241 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE kupim. Tek: 23 436 ml2S8 STAREJŠO VSELJIVO fflSO z gospodarskim poslopjem v Murski Soboti prodam Parcela je velika 7.11 ara. možnost nadomestne gradnje. Tek; 24 697. m 1270 NJIVI, 35 in 27 atov, v Murski Soboti, prodam. Tel.: 24 697. □11270 razno GUME NOVE, 2 kosa 155 X 13, 4.000/ kos, 2 kosa 75DTi 16, ll.OOtVkos, prodam. Tek: 22 741. □11287 SENO poceni prodam ali zamenjam za hlodovino. Tek: 70 169. m349 PRALNI STROJ GORENJE in Com-modore 64 tet kolo BMX prodam. Go-mivnik. Lendavska 17a, M. Sobota, pritličje. Tek: 23 424 m 1231 PREKLIC! Preklicujem veljavnost naloga za vpis v HK 13261-3 za 15.9.1992. Martin Pucko, Bratonci 85. m 1232 ZAKONSKO POSTELJO z jogijem in kavč s francoskim ležiščem ugodno prodam. Tratnik, Kocljeva 12 C, M. Sobota, m 1247 BARVNI TELEVIZOR GORENJE na daljinsko upravljanje, ekran 61. star 4 leta, prodam, tudi na čeke. Ludvik Papič, Cankarjeva 14. Tek: 22 234. □11248 STROJ ZA PLETENJE, znamke Elm-pisal, z dodatno opremo, prodam. Tek: 43 022 ml250 DRVA, akacija, bukev, Bm\ in moped m 14 prodam. Pordalinci 16. ml 303 LADUSKl POD, osušen, smrekov, 4 in 7 cm, dolžine 1, 2 in 3 metre, z dostavo, po 395 SIT, naprodaj Tek; 063 333 43 tn-34 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 ih 13 obrokov, [nforma-čije: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. kar najbrž spominja na zakonsko zvezo Ane Eleonore Marije z italijanskim grofom Fr. Codroipom (1774). Na oglih istega stropa so ljubki štuka-turni amoreti, v kotu pa lepa baročna peč, Nad oljnatimi barvnimi slikanimi vrati sta dva čudovita ornamenta ptičev... Velika dvorana ima sivo- modre stene, obrobljene z ornamenti v belem Stuku, Posebno lep je severozahodni kot z orientalskimi motivi; stolp z okni, palma, jezdec na kameli, zmaj, knez na vozu, ki ga vleče polž, opica... Na severni strani so upodobljeni dvorni norci v različnih vlogah,. .* Grofičin mož požigalec? Kaže pa, da je ponorel tudi mož grofice Rodnicki, ki je imela v posesti grad in zem- IjiSča v tem stoletju. Medtem ko je bila ona poljskega rodu, je bil Sonnewald Bratuš domačin iz Vogričevec. Menda je živel na veliki nogi. Denar je začel pohajati, zastavljati je začel premoženje. V noči z 31. decembra 1925 na 1. januar 1926 pa je grad nenadoma zagorel. Ogenj naj bi podtaknil on. Takega mnenja je tudi 80-letni Franc Novak iz Branosla-vec. katerega domačija je v bližini gradu. Pripovedoval mi je: »Gorelo je najmanj dva dni, Čeprav so ljudje, brž ko so zvedeli za požar, pritekli in začeli gasiti. Tedaj seveda Se ni bilo motornih brizgaln. ampak ročne, s temi pa se je gasilo počasi. Ljudje so vdrli v sobe in reševali, kar se je rešiti dalo, pri tem pa so naredili tudi veliko škode, saj so nekatere reči metali skozi okna. Ogenj je za- jel ludi grajsko knjižni^' Razne kose pohištva pa so pokradli. Čeprav so ljudj« rali hoditi delal na njive in travnike - včasih r imela po 40 koscev naenkrsb jim je bilo nekoliko žal w r' fico in njeni hčeri, ki so tak*’^ hitro skorajda obubožale- _ grofico imam tudi jaz mine, saj je bila neke možna zdravnica. Tudi prišla večkrat zdravit. Oge" jal sem jo z mamo. Se -je v Živem spominu, kaKO J žrebca, vendar na njeio ; z razgaljenimi nogami, jih ob strani drži skupaj- fica se je pozneje ločila < ilva 3C JC IJnJZjIICJV . I preselila na Poljsko. Od pred 12 leti Bran«'J^ k hčerki, ki je v I I I J I 1 ( 1 i 1 ! ! 1 ) 1 1 I Oglasila se je tudi v Bran« cih. Predlagal sem ji, | ■ ■ je l inda m . pogledat, kako neSkem gradu, toda ni iti, ampak je zajokala-jetno se je spomnila letne noči, ko je morala t* I pred ognjem.« Srečanje z »graščakofU* Janezom Grofica ni Sla veČ I 1 1 pc r Ji grad. Sem ga pa obiskal Sr j podpisani novinar. j v roko sedanjima koma«: Janezu Blagoii ,, njegovi Ženi Heleni. sem tudi zvedel, da so rjI : riSče gradu in posest prekmurski priseljene' Joha in Mikolič, ki so K 3.4 seT« iz Amerike. Ti so ohranF'^^ poslopja znižali za stropje ter pri tem ske (stenske slikarije) i'* i stare umetnine. Š. SOI UGODNO SATELITSKE ANTENE STEBE<^ Cena z montažo 595 DEM, tudi na obroke. RTV SERVIS MARJAN ZEMLJIČ, Ljutomer, tel.: 81580. videorekorder, 370 DEM, taču-nalnik C 64 z ekranom, 250 DEM, nujno prodam. Tel.: 61 671, int. 44. 013489 Preklici Preklicujem veljavnost diplome I-KS-455, izdane 21. 6. 1985 na SCTFU M. Sobota. Jože KočiS, Lonča-rovci 28. ml3O2 RAZNE DELE ZA KADETT C, industrijski Šivalni stroj, hrastove plohe, suhe, prodam. Informacije v petek, 26. 2. 1993. zvečer, tel.: 76 481. Td-jV RABUENE PISARNIŠKE MIZE IN OMARE prodam. Ljutomer, Grossma-nova 20, tel.: 81 173. m-pp MOS SLOVENSKA ŽE- NITNA AGENCIJA od 18 do 80 let. Velika ponudba - uspeh zajamčen. Tel.: 065 23632, 23440, 25 156, ob delovnikih do 18 ure. PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO prodam. Gančani 30 a. m 1263 BRUSILNI STROJ za okroglo zunanje in notranje bruSenje AFC 2000 prodamo. Tek: 062 773 513. m-pf PREKLIC! Preklicujem zaključno spričevalo osnovne Sole, izdano leta 1937/ 83, osnovna Sola Bakovci, Anton Šeb-jan, Dokležovje 115. ml225 ^ŠTIRIDELNE BRANE, skoraj nove, motor za Zastavo 101 z menjalnikom in motorno žago Stinal 070. v celoti ali po delih, in hrastove hlode prodam. Tel.: 49 227. ml235 VRHUNSKO OZVOČENJE, (obročno odplačevanje) prodam. Tek: 42 646. ml255 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice 5t 49875-8, izdane pri HKS Panonka, M Sobota. Avguštin GaSparič, Ratkovci 18 ml259 prikolico za osebni avto prodam. Gančani 38 a. ml263 HLEVSKI GNOJ prodam. Lemerje 43 m 1265 PREKLICI Preklic uje m X 5t. 12844-7, nilne knjižice —„.. HKS Panonka M Sobof' Šinko, Nuskova 64. ml266 PREŠO ZA stiskanje dam. Tel.: 51 212. Ul 1268 PREKLICI Prekli licujem . 381fr-3Ž,, nilne knjižice St. __ HKS M. Sobota. AvguStiO lica 148. ral269 ŽAGO, cirkuJarko, vodo ali gorivo in slabilo; I*" dam. Tel.: 43 241 rol271 či ŠTEDILNIK na trda R, meto rabljen, ugodno P ? klar. Mladinska 52, M. SoOnr 541. m 1285 u SATELITSKI SITEMl Že AMF, d-o-o., tel.; 70 (K*' 014677 J storitve inštruiram nemSiinoJ*' srednje Sole. Tel : 23 M8. m 1286 IZDELUJEMO delne in Štiridelne bren^’ brane različnih Širin, rilno oje, 2000 in 3000 I ( Kovaštvo Alojz Prelog, bi’ vača. Veržej, tel.: 87 463. ml308 KLEPARSKO ravnalno cena 5.500 DEM. rek: Ml iščemo trgovskega delno uveljavljenega p*m . tikla iz uvoza z dobrimi ,1*,^ r^ daje. Območje delovanji (lija. Pogoj j c lastno > kombi, in nekaj izkuSS"]. Tek: 31 780, g. Davtdo*’'^' • m-pf .. KV MIZAR išče 2'^^ Gomboc, Cankova 19 5 m 1324 Tflkoj zaposlimo pčevalnici Pinki v Crc*’^ .1 - 011275 ff« DOBER ZASLUŽEK stila ob prostih koncih I®* 724 914 m343 1 »i Sl r 1 , 25. februarja 1993 I stran 19 I I ll 1 iz naših krajev stiska zbližuje ljudi v Človekoljubni konvoj Beltinci-Brčko v Mčetku aprila bo minilo leto dni, odkar prebivalcev ,v-,i, um, uuKur jc večja skupina Brčkega, predvsem žensk z otroki, zaradi grozečih sluteni n » ? ’ Pf*f“4'sem žensk z otroki, zaradi grozečih P-iTlin^i Bosni prispela v Prekmutje. Resda "•jeliina^^^j**-.*** napadeno, toda najbližje sosednje morijo Arkanovih četnikov in tedaj uradne mesto Ogrožene Bosanke fltron in njihovi so naSli prvo zavetje y Murski Sobot :i v stanovanju somesean; i^rS alista Salihoviča, speci-ski rakičan- vtesn^"': Toda25 gostov '' tesnem 'vendarle stanovanju je bilo PriškS J" Dredve,, ‘Karitas iz Beltince, 1(2^“* zakonca Milka in L*------ Kavaš. ‘^eltinčani, ^9*ednjih niSča. zatem zares vsi pa tudi krajani iz ''asi, Se posebno Tur-'^avadili smo sc drug na druBP« , smo sc n^’ kot Do najih biti 'eii ds k- L-./ lias dAi VgA T,-. .."mu, Dred ... S prija-Bosancev si pri-taki, kot bi že- nesreča,« zaradi u> pred zimo pa so 'AV r« ‘ 1 . se n* r - pd c begunci iz se- V staro Bosne preselili osnovne Sole, bivaliSAp^°D udobno ■ Pomoč beltinske Ka- ^»as sc ni Brianih, jajo Pri prisrčno nenehni pomoč. o Omejila le na skrb ki so jih sprejeli vztra- pomoči njiho- 'r *■{ vemu rodnemu kraju, prebivalcem Brčkega, ki so vztrajali živeti na svobodnem delu območja svoje občine, pa tudi tistim, ki so morali pobegnili Čez Savo in poiskati pribežališče v hrvaški vasi Gunja, »Doslej smo uspeli odposlati deset tovornjakov raznega blaga. Sprejemamo in pošiljamo vse. do česar lahko pridemo, ker se ne ve, česa jim najbolj primanjkuje. To so v glavnem hrana, obleka, obutev, sanitetski material in medicinska oprema, V vaseh Maoča in Rabič na svobodnem območju Brčkega živi blizu 50 tisoč ljudi. Še posebno so ponosni zaradi pomoči tamkajšnji vojaški bolnišnici, kjer se je začelo tako, da so amputacijo opravili brez narkoze z navadno žago za železo, zdaj pa imajo možnosti opravljati celo operacije srca! Ravnokar smo se vrnili iz Gu-iije. Tam biva več kot tisoč prebivalcev Brčkega. Odpeljali smo Jim obleko in obutev, Še posebno pa sem zadovoljen z dobro organizacijo sprejemanja pomoči v Gunji, pri čemer smo se prepričali, da blago pri- « 2. NIČ NI SVETEGA - četniki so povsem porušili tudi novo poslopje džamije v Rabiču pri Brčkem. haja do tistih, ki jim je zares nujno potrebno.« pravi dr. Mensur Salihovič, ki ves prosti čas porabi za to, da bi pomagal beguncem in Bosni. Največji del pomoči Bosni in Brčkemu pošiljajo musliman* ske človekoljubne organizacije v Stuttgartu; on je Slovenec, ona pa Nemka, poročena s Prekmurcem, To ni bilo ne prvič ne zadnjič, da prihajata sem s kombijem, polnim daril za begunce. Pa ne le za tiste iz Beltince, ampak tudi za ljudi iz begunskih centrov v Vidoncih i EWl& R! ||■-S - - r/» . jE‘ "i v T 1 »l I < 1 ^|,S; ,1. j I : liji" T ■■ ■. \ v -f ■F ■I «7’^1 niti UČENCEM - Takšen je pogled šnle na stre- -I Maoči pri Brčkem. Ni ostalo niti eno *hik, svoje pa so dodale še nevihte. ^!^!^^nenja, smližča... %sniio “»Hhp ■ ii.dHrr ii polemiko g. Sama, stnt ob/avit Se J ikrrtL^ z--'i /rvrzfzziiRvj. oamu, oivn c/iz/ap/r ie zeoh Mbnania. Ti dve pismi . . jJ/f »»i/v4>ijvrr da jima dam možnost objavljenib Jfrd/K, V t?£riw .vW D .■ ,------------------------------------------ ■* mjs/im ob/avid, sa/ ne “ Jt/vi/ir/i brcvv rt/trti'.j£- "t ponovno hlaiiia vse popi ek. Oil^. urednik: J. VOTEK *hat|T dovoli biti ■uired, kare/ilt iota ^x7pfrAiT /č? v da fiem kor ttn . . ® . ■" JVTJbii ■ d n______• . i n • ' ''^)'lei;t.T^'iir~- ni, Jt F iLf/|, UH I»4:rr| JlUi svojega otroka Denisa in t ■-Ti 3, NAMESTO ZA SETEV JE PLODNA ZEMLJA OB SAVI NAMENJENA GROBOVOM ~ take slike iz Bosne so pogoste; tako je tudi v okolici Brčkega. z vsega sveta. Toda nepravično« bi bilo. Če ne bi tudi ob tej priložnosti omenili sodelovanja Karitas iz Beltince s Karitas in Rdečim križem iz Ingolstadta in Stuttgarta. Ravno te dni sta jih obiskala Alma Farkaš in Franc Matjašič. Oba živita ■ in DomanjSevcih. Pomagajo pa tudi neposredno Bosni, kot to počenjajo tudi gospodje Schne-weiss, Muler, Huber in mnogi drugi iz Ingolstadta. P. ASik (Prevedel M. JerSe) i kriv? Mislim, da g. Gerič kljub plačilu ni tako spo.\oben, da hi treh urah ugolovti (njegovo mnenje sodiSču, da otrok dodeli materi) to, kar jaz frr moj otrok dolivljava ie ves čas, ko se mati ne zmeni za otroka. Otrok seveda nikogar ne briga, najmanj mater, njim se gre za 10, kdo bo la proces dobil. Jaz pa bijem bilko z mlini na veter, ker si upam vzgajali otroka in nisem tnali - iffli somo oče. Zdaj za m napako plačujem - mali pa je otroka rodila in lo je tudi vse kar je zanj naredila do sedaj. V Ameriki takim it^teram tudi vzamejo otroka, seveda mi nismo v Ameriki. Če bo ouok moral k materi, ho Šel rja bos in gol, ker je tako skrbela zanj mati. Ea bosie g. sodnik, g psiholog in g. odvetnik prišli gledat, kako si ho mati prišla po golega oiroka ~ takega je tudi zapustila. Psiholog jui je ugotovil, da je nanj čustveno navezana m da je topla oseba. Pa imam nekje oiroka. se je spomnila. Ampak zdaj je prepozno gospa mali - i* Iteh lelih vas otrok več nt' pozna. In kljub vsem sodnikom, odvetnikom in mnenju g. Geriča mu nj morete 10 nadoknadili. Prosior - mesto za mater - je prazno. Plača se lahko vse in v ■ ŽENAVLJE - Na pobudo predsednika vaškega odbora Marjana Časarja so se krajani pogovarjali o morebitnih posledicah, ki bi Jih utrpelo to območje, če bi res gradili železniško TOvezavo med Mursko Soboto in Monoštrom na Madžarskem, Čeprav bi morda zaradi tega posamezniki Izgubili kak ar zemlje, gradnji niso nasprotovali, vendar pa so sklenili, da bodo od ministrstva za promet in zveze zahtevali, da se zagotovi denar in da se potem posodobita tako republiška kot občinska cesta, ki peljeta skozi Zenavlje, sicer bi ju stroji in vozila, ki bi se vozili po njiju med gradnjo železnice, povsem uničili, (M. G.) Krvodajalska družina Sočičev! iz Beltinec so ena od družin, kjer so vsi člani krvodajalci. Tako so se Sočičevi v letošnjem jubilejnem letu slovenskega krvodajalstva (40 let organiziranega, prostovoljnega ter anonimnega krvodajalstva) že udeležili prostovoljnega dajanja krvi na iransfuziološkem oddelku v Rakičanu (kjer smo jih tudi posneli!). Oče Martin jc v Rakičanu oddal kri že 36-kraf, mati Jožica in sin Marjan 23-krat. sin Martin 19-krat tn sin Boštjan 5-krat Na sliki manjka hčerka Brigita, ki je kri darovala 15-kraL Takšnih družin bi si želeli čim več- 't ■y, ■Tj: Bescdilo in fotografija: FILIP MATKO t * ... JU >3^' ■^1.- f/. '•Sf' »I i VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakalj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica j, Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), NataSa Juhnov (fotografinja), Nevenka E mri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Siovertska 41 Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženja) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1993 je 900.00 SIT. celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Sl. tS/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode I informativnega značaja iz 13. točke tarilne Številke 3, za katere se plačuje I petodstotni davek od prometa proizvodov 1 gjčev (> /isuh Časoi' /e r Gor. Radgo/u vedno čeprav je -fe Atvr držifo. V cm/ /zrned kritik, so mene ozfidčUi 5 takšnim, pozubih pa mu razMPrazMe Pi^ipoR/čc /m oj/u/e ■/čc, A/ .fc dandanes odžira/O kruh mar.fikaterentu Sfovencu tudi v Gor, Radgoni, ki čaka mu ntiloi/ /m mc/m/Vdj/ mu ^Aupjioj// zd zupuj/ovUfjpf. Pa do.t/i o fem, sa/ /e za nami, čeprav nekateri vseeno ne moremo pozabiti, ka/ vse se je dogajaio r //s/zV/ krutih nočeh po nekaterih radgonskih stanovanjih, danes pa da, kot da sc nt nič zgodilo' pa /e vseeno Gor. Radgona lepo mesto. Čeprav bi iahko bilo Še lepše. Seveda na svoji lepoti je nekaj izguhth /udi s farsami okoli izvolhve novega /nandararja, kajti nekateri .se ne dajo, imajo preveč trdo kožo ah' pa ne razumejo, da v občin/ potrebujemo sposobne ljudi, ne pa.s »mevžeke«. Izkoriščanje položajev ho moralo bi/i enkra/ za vselej konec, kar se tiče tud/ nove vlade in novega župana, r Ao//Aor 6o uspel bit/ izvoljen^ saj se sedanji ne da in nc da. Pa se bo moral, kot so se morali že neštet/ doslej. Morda se Gor. Radgoni res pišejo bo/jši Časi, morda bomo ljudje z novimi vodstvenim/ kadri tudi začeli drugače g/edati na vse to, kar je na/e. Pričakujemo torej soglasja v parlamen/u, smiselne seje, prisotnost na njih in razum. Zarodi tega smo sc rudi odločili za ljudi, kateri so zamenjali prejšnjo vlado. Dokler bodo sprti med seboj, rezultatov ne bo. Rezultati pa morajo priti slej kot prej, saj drugače ne gre, saj ljudje tako nc moremo več naprej strmeti v prihodnost, katera jc pred nami. Trenutno r Mu^/ občini še ne »Štirna«, čeprav je tudi nova vlada, saj ho f>o/rebno nekaj časa, da se popravi tisto, kar je bilo v zadnjih letih zgrčšpnega. Upam po samo, da ne bomo čez čas zojret začeli ugotavljat/, da tudi .s to vlado /o in ono ni dobro ter da so ponovno potrebne zamenjave Samo z zamenjavam/ /te bomo veliko dosegli, čeprav so nove moči vedno dobrodošle. pripisovala njim, temveč tistim, ki so z /m dejanji (tudi z osebnim trudom j delovali v g. Tropenauerja. Zato je parafraziranje, da se rti nič naredilo, da je vse neuspešno in da .se /c mtcmJu nutrufo zu Triglav krivic^, spoštovani »demokrati^, je samo vaša zamtse/, vaš kispev/r^ ki pa ga morate še /« fuJf zup^J, čc vami je Že ftrAo pr/ ploskanje množic. Kaj vse se je naredilo, ne bi našteval (morda bom v w kdaj prisiljen in bom to tudi rad storil, Če bo treba). Kljub vsem nesrečam, ki smo jim uspešno kljubovali (vojna, plazovi, toča, suša) smo se uspeli M/iaslonitM na dobrega soseda (avstrijsko .Štajerskoji p n katerem smo naŠU poslub in tudi precejšnja finančna sredstva (enako pri republiškem vodstvu/. Vsemu temu je botrovala, pa če hočete to priznati ah ne, ravno ta desna vlada (od.itejemo pa lahko eno nesrečo, da namreč v tem času ni vladala levica, kot je ta novo izvoljena vlada/. Zato je nerazumljivo obnašanje, da tisti, ki imajo enega goloba v roA/\ ctf/o jato pa na polju, že »^prodajajo prihodnost«, kakor bt že tudi vedeli za bodoče »nesreče«. Spomniti tudi velja, da je s takšnim poslanskim »materialom«, ki sedaj »vetri« v obč/MjAcMi parlamentu, križ in bo tako tudi ostalo, saj se večina ali pa vsaj dobršen del (32 poslancev je glasovalo za g. Vodenika) najbolje razume na geslo starega Rima. Kruha in iger nam dajte - Arjjz/un? pa lenam. Ob naslankit rakrainega Demosa sem večkrat resno opo-zariat, lia je nevarno »potovanje" v občinsko vlado s trojanskim konjem. Jasno pa se je pokazalo, da ni bil samo konj, pač pa prava »ekoloSka bomba" nenačelnosti bivSih Demosovih poslancev, ki mirne dale sprejemajo »Judeiev denar, vraga pa ne.» ’ denar tudi drisli napravi vendar tir hi smel, da ztiiaga Krivica Zaio upam lahko Ic, da bo zmagala pravica in da ho otrok lahko normalno Uvel naprej kol jc do sedaj svojih /c/ /m jc srečen. Pfi lep pozdrav vsem .vade/ujočim. A; pr/ je nanj /rozabila že po ^^J)^ otrok star rt /c/ /m Act jcfm JJi^Fuan prc/fvn/hP sMmip '*V.o P^fho/o j Arof jc bo; z n/lin/ na vete/ ' ------- ' Xs_. . ■■ n. '■■flil A/ /. •o ^■' trne' ,*«(««■ drZ.'°P'« rok. 'Sl rak Ptll i '--'■'pifc. nizi l/tZj <, Vrillrli Vlu L ICtz /e njtur priiu/co, da -L glede na posledice. O/rok verfe/, A:t/p je do sedaj 1/ 77) /M JI/ bila //Mti, kot je to L. ILv niPinL^. *... ...» ''' trt proii*^^^^ tiiroAfl .ve nitide ne oziru, po rtiafj.. ■■ «n Jir jp-r i materi. An ne ore v Ra. r J su ie i“' ^ko.Jufai tivljeiijii ' ' It ^91 kri,.,- A™ /u jiToi ali ulj!™ imam hišo, sredsiva za preii- ?*'J f-u''“Ffc'inuj^ Jf "Thn - j™ tju fn /pffl jp „,j,„ tli nikoli .\e mene A.: ii(T hr gt/ lu ffl fera inart tti Zffteiiibi Radgona cvete sredi zime Da ne hi hilo kakSne neljube pomote in bi kdo pomislil na pravo, pomladansko cvetje, moram takoj na zadetku poudarili, da nima moj prispevek nikakrSne zveze s tein prebujanjem narave. Le-iii se je v obdini kmalu prebudita, mislim kmalu zalo, ker so malo pred novim letom dokončali glavno cesto skozi srediSfe mesta, danes pa po nekaj dneh ic prvič popravljajo luknje, katere je naredilo slabo vreme tn jiovečan promet skozi naie mesto. Ja, v asfalt. ne v zemljo oz. gramozl? SOJAN MACUH Kako si lahko razlagamo način, da SLS ne podpira dveh kandidatov v novi vladi (kar je poiiena driaj. ki izhajala iz le iste stranke, Eodohno velja za Narodne demokrate (NDS), res p manjSi meri, pa vendarle, kje je tu logika? Demokraii (ruSilci vlade) napletajo o poSlenosti, dostojnosti. celo pedamnosti, vendar bi naj bila la Opravila" itsioličena, ko bo ustoličena rudi nova vlada, kar se je tudi zgodilo. Torej spoštovani poslanci, (isti, ki rabite pepel povejte koliko ga rabite? ' IZ Na rob dogodkom ob zasedanju parlamenta radgonske občine 12.1. W3 Nobenemu poslancu ne jemljem Itgiiimnosii. ne razumem pa ljudi, ki so šli skozi »Kumrovške" šote in so sad »njiV" prejšnjega reZima, zdaj pa se gredo »retoriko" demokracije poleg rega pa jim Še uspeva, da kvarijo dobre značaje. Diialo bo IISIO, da so mačji mladiči rojeni, da lovijo miši Misel mi veleva in Še mnogim Radgončanom uidi, da smo lahko ponosni na dogodke in uidi na delo zdaj ie bivše občinske vlade, ki si zasluii priznanje. Vsekakor nihče ne ri-di, da ni bilo napak, vendar ne takih, ki bi bile livljenjsko pomembne ali usodne. Ta vlada je morala nehali z delom predvsem zalo, ker mnogim, ie dolgo vajenim raznih privilegijev m bilo dano, da bi jih uživali rudi vnaprej. Naj končam z Rindetjevo mislijo, da iz lešnika zrasle leskov grm. iz Želoda po visok hrast. Kaj je padlo ' bo pokazala prihodnost. ob /oi^rfvr ga /e preptutiJa /jjfrtr Vari" _ J^.l. irJ ml.' '' ivojiin aoriem) in celih pei rne.ieeev ni niti vpradata JV A’ zganila. 1 .»k A, ir In tudi xodiS& fe na (rta t'ZJ j (*c Mi/ižilžl N/vri7t/t/r .g“r >>i godala nu ln»n z Na/bo// CnV, ^1 trt te iČTfh stikih po eno uro HIBftnir, 4f ft min ikia /?pnk> iž/i /)čMri\ /c to sploh mogoče in kdo jc bd izvajalec del v zirrfssTrcnf To sploh m f>owič'Mj7)MOi viTinc/c /c /o, Ju JO tedanji občinski motje dobro plačali /n da jc bilo skoraj vse narejeno v Jo^Ovor/^MCMi roAfj. KuAo, /O pu sp/ob n/ pontembnol Ja, zelo se je mudilo, sedaj pa so in smo tam, kjer ima /tudič mlade. Upani, da denar ni iz tts/e mo.tnje, iz katere jc g, tmekdanji izvrini^ tako dobrodaSno delil radgončanom, na bližnjo in dat/no okolico pa je kar pozabil pri tem Morda pa mi sedaj visje nasprotne sile Žč mečejo polena pod noge (vse, kar sem torej navedel r ; »novo luknjasto - juArpUhO rcjio#). Pa v.teeno, /Mcjro dobiva prečudovit izgled Raromske utrdbe^, saj imamo vse nekilt kamninb nasipih, medtem, ko nam z druge st/am /lem ft7 - /grd fe končana ah drevo je padlo, pridite po drva iErazem) Tako nekako bi bito najbotj spodobno opisano vzdušje med radgonskimi posianci po izvofirvi nove občinske v/ade na debi ; g. Vodenikom. »S/ara« vlada, ki ji je predsedovat g. ing. Tropenaner Tone in jc bila prva demokratično izvoljena vlada po re^tm-skem im/reriju, je svoje delo dokončala; morata ga je namreč dokončati, saj je dobrien del poslancev deloval po sistemu in vzkliku, da je Kartagino treba pornSiii IKatonJ. ' pp da bo pri njej imel pa pri tridesetih lerib nima niČ dfl fJtJmijgjj MU kmert/i 7 f fn T-t* Hr ' ' iflr, gjtfn, p 1.1 Ata_- pvrnu/ju no H-zzitro/r JTl iK I«po.v/i7ci' - A-piT ■T^Ofroi DfroAOM/ materi i rta zadnje Aru/fji ; fi^n/r -^nf |*J**^J- »k I ^^^^''RCŠ^Če/dan vozna /‘•-c. . *■ Md k/ned/i. Pa paw/rL\ /f n/rzvi-.- .. e 1 . - ■; / . ■’ to ‘iziealo sta ne.ereHo In kdo hi hii Ji/ttrc zaJČbntkr narave, nttsbm Avstrijce, itfgajo ler na.s vabijo, noj si og/edamo, ka/ fc mi ("fovc/ru larcvjitp okolje. Morda sc kdo boji, da se ponovijo boji za Gor. Radgono? Kaj bi se le bali, ko pu je Jugo vo/ska proč in itna preveč skrbi drugod in sama ,v seboj. Pa tudi hipoma- Ob vsem tem po je vendarle treba reči, da morajo vsi /isti, ki'so postali »zadibani in bripavit ■ — od kficev; »Grad gon.. - vedeli, da preieklost. ki pa je bila zelo pomembna in je zgodovina ne bo tako hitro izbrisala, zaslug ne bo Pa vse dobro. MOGE ERANC Creinfevci pri G. Radgoni v t vestnik. 25. februarja 1^ | stran 20 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO TO-8170 MURSKA SOBOTA poštni predal: 105 objavlja JAVNI RAZPIS 1. Kuhanje, dostavo in delitev dnevnih obrokov hrane za vojašnico v Murski Soboti Ponudniki dobe podrobno gradivo o razpisu v vojašnici v Murski Soboti, Kopališka 2, Murska Sobota. Ponudbe bomo zbirali 10 dni po objavi na gornji naslov. Na podlagi 4. člena Stanovanjskega zakona (Ur. 1. RS, št, 18/91) in 6. člena Pravilnika o oddaji službenih stanovanj v najem (Ur. I. RS, št. 8/93) objavlja Izvršni svet občine Ljutomer ■“I PEUGEOT TALBOT L RAZPIS za oddajo dveh službenih stanovanj; - trisobno stanovanje TESARSTVO - KROVSTVO^^BH BRANKO BELEC Cvetkova 23, M. Sobota Tel.: 069/31 355 OPRAVLJAMO VSA TESARSKA IN KROVSKA DEU - pokrivamo s tegolo, bramacom. eternitom, salonitnimi ploščami in drugim - hitro in kakovostno polagamo ladijski pod, stropne in talne obloge ter vse drugo. Priporočamo se! B IZDELAVA VZMETI Mflan Dervarič, Kajuhova 27, Murska Sobota, tel. (069) 22657. Vzmeti, kakršne potrebujete, vam izdelamo v najkrajšem času. Delovni čas: od 7. do 15. ure in prvo soboto v mesecu. Priporočamo se! [NFORMACUE MARIBOR, lel; 062/38-980 * VINOGRADNIKI »SADJARJI »HRIBOVSKI KMETJE» - GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO r garsonjera 95,70 Frt^ 26,2Bm^ stanovanji sta v poslovno-stanovanjskem objektu na Starem trgu 7 v Ljutomeru. II. Upravičenci do dodelitve službenega stanovanja so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo najmanj višješolsko izobrazbe in da zasedajo delovno mesto najmanj VI. zahtevnostne stopnje; III. Vlogi je potrebno priložili naslednja dokazila: - dokazilo o državljanstvu - dokazilo o strokovni izobrazbi - dokazilo delodajalca o delovnem mestu in dohodkih kandidata IV. Vlogo z vsemi dokazili je potrebrro oddati na naslov: Občina Ljutomer, Sekretariat za upravne in gospodarske zadeve, Odsek za gospodarstvo, Vrazova 1. Ljutomer, v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni najpozneje v 8 dneh od odločitve o oddaji stanovanj. Pojasnila o razpisu lahko dobijo interesenti na sekretariatu za upravne in gospodarske zadevo, odsek za gospodarstvo, tel.: 81 712 (int. 19. Lebar). Vabimo vas na JAVNO RAZPRAVO 0 GRADNJI ŽELEZNIŠKE PROGE M. SOBOTA-MARTINJE-MONOŠTER, ki bo v četrtek, 25. 2. 1993, ob 17. uri v skupščinski dvorani SO M. SOBOTA Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota .•ft* r- I JELOVICA fcl:0HjBt-241 S gotovinski predsezona POPUSt Joset KALCHER, Grazerstr. 24 — 8350 Fehring Tel. 994331 55/2424 PEUGEOT 605 A f 1 s PEUGEOT 405 GRX DT - TURBO DIZEL AB 150.000,- ATS PEUGEOT 605 - 2-litrski motor AB 200.000,- ATS - TURBO DIZEL 233.000,- ATS PEUGEOT 605 - 3-litrski motor AB 280.000,- ATS V CENO JE VŠTETA VSA OPREMA (ABS, SERVO VOLAN> CENTRALNO ZAKLEPANJE, EL. SPUŠČANJE STEKEL) i i: t i 3t I PRVIČ NA NAŠEM TRŽIŠČU MINERALNO - VITAMINSKE MEŠANICE, PRILAGOJENE NAČI*?; PREHRANE za krave molznice b' i I S g 1 I 1 popust za opuščenio° proeram 3 One >¥ |k<.IČINE i ISO I 7 J J; I I ^1 I ekstenzivna reja a- »3 M* brezobrestno, j obresti |v MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25, tel.: 069/22-921, s I DOSTAVA NA DOM. ORGANIZIRANA MONTAŽA Krms^ 4 dodatek doma ptipravljenemu močnemu hotuze za poletni čas r I — osnovni obrok seno, travna silaia in trava Z z zmerno gnojenih površin, vse presušene krave in breje telice 3 osnovni obrok koiuzna silaža, seno in beljakovinska krmilo osnovni obrok silirana koruza 5 6 dodatek doma pripradjenemu krmilu ir f*' rezancev za poletni £as 1^* 11^0 dodal ek doma priprardjenetmi popobiefli** krmilu za mleko za pražiče P^UMMIN osnovni obrok litno zrnje •optimalno izkoriščanje doma pridelane krme •večja proizvodnja •boljše zdravstveno stanje " VEČJAGOSPODABHOSTREJE tek Ijvblpna veterirti =1 !i L ,1 r.i I 1 1 I f I i J 1 i t 3 til il 3 S o H 6 o: 3^ s rt 1 s 3 ipihps T z RO O <5 z rQ ‘ E Eg ' ^'I g.a" ■5“■« 3i-g7.a. l^??=^£aE °7? 5 62 Sr. o s A = S §■ 5 o . 2nbL?j C 1 • O IZIb^ 82.1^ □ '■S".' SAl ■k c .« rt A M ' JZ = I g.Q I ^1—I M = “s’ -2-^ & S" H v? I O Kfl z o o 555 P-J O “* ji C 'S d rtA c rt „ « ' g , o ■ c -p n .S.™ c o 2 n, ? u t ;c/< n, — E d. g J«! S. c-SgO^a 1 5,„ig c = 3 c o2 - ■■ - O S 2F- ■ C--* O VI *o i »A c ' P JV O O £ O a . „ ^5jsi a"7 .^'SS'u-o“'-Jqs f’. = 2 ^1Q^ "ž^oTT^r^osS — — a.x*n n G g s S?8 5 5 S " č g 5 :S=U^:?4«s= “ -' C/1 ■ v I I 4> u% n ti£i£ . .b^ 5 o ZS I rttb-i 'O e "'3S7.t2 . Sir5as; p ''' £ ■ > g 5 A rt I r4 C . Ji rti F X S P .1 ' '^■E ss-e.ES o Fi c ■ I*« > t2 b-r I miS ' " 5s|-^;:.,STr ■ 731^S7.^t i 2 o I A E ' a 3 iciu O LU o to e I F SB §1 S i Ul o (O I Ih S S o 10 e^?=ggs-:g'S8.S^ 2S3 '■S5« '?|g^5 , ;s oS ' 2 j:’ ■ - 3 c s?'®'''.c ooC-p.z 5 rt " «K QjN i b i e - ■■>— K rtj-zC-Si ^^■&o£gS|g’OD-§*^ Ji 3."^* .i“ o Ji ga s ” t 5 5 2 s 3 s S.o: s S-o: " 2 A A Ece E 11 A fCj h A _ •*» 1^ z '■'' C .2?^O b S 00 c S ?"S — S-Š’R.™- 2iL £ i ifl-5= 5.0-5 ' 2« ■■ - -iqji ^j3w;:' o ' E 4 o A o ■|WE1.K^b^ ■■;; 3"^ I ^3" “■ ■N^SS n <>6:5* ^2 ' ■tl ; o ^tZ) rt O..,—, iS=g o rt ' ■ *. ^■e S5 , ■= " > £ .2. A b. e<^ ■ 2 £ k- ' rt rt A — I I o S t CC »A ? .!>. > I - s a J. A — 1^ 'c £ I I 3 rt O. ± ‘ 2 lA —l ir o rt ■s ™" S -S § :§ 9 s s “■ M G 2 313 ? •? J rt tn d? • AhrtaMib--inj*!cMi; O1, g 51< "■ • rt ■ 7 ’ ’ f Ci, I ' ^£“ S“ p, b.. “- . «j 11^' s?^7dih’ 6?g o^^-z ffSfl S? 'gM,E>0 ^'^7-aK2„aS "e^ ' S * P/f S ' ”'— I ", s S ■Ti c? i s6>'e^ 6 'I i I ® ".8' CS O E A C § s 8 I l\l 1-1 rt t-tj 1^.0 ■* s-l n C:* ■ " ni > e E’? rt-i^7 S:! u 3 p A O 1 L gg. iŽ7š ^ -- O 'C "o eS I A 00 I s E £ ™ 7 s >6 L "s C-* 3; -o t It ^£1 ' £ š < E 5 * jg ™ S£ J § 7; ~ tB s-j jj^ 3S-| -|£O JS c u b A U ' rt _ S C ■ ‘ 5>S^^ rt^S^ 3d rt bC ^8 A ■® i^rSŠ E ■O o _ > — , ' e >n rt /5’, Z .i? A ' E2Š"P1 g 3 ■ i-'3,, E‘"3 M " X S*"® — ' a. p A A c I ._ £4 ■-» *£ c A S c A C <5 A _ Sm ■—t ’**' c rt TZ ^’'' c rt^LO^ Ki_lrt p i 5 ® A 9 C črt rtSrt” zF-rtrt«« — .:: C e 22ia '^2‘ C’'2 A c ■kISEo ^oaS«« «^bX5Ql tM ■: -*- g o A -rCHg ■rt •; 4> ■; o.. o o A I o c^ -■^0 “■^■sS'’S " IBSeB^oS^Jp rl'—."J O A CiTli ' ■ E ■- .-_ 2 13C ^ ■:;; 2 ■"; j:7 .2,^7^:===S85^™-i D 01» j5^ O b2.<- ' ' ~ - p "S K K ■&"' I “ iio „1 -C o < X .5^ a1 1o5' o i š^g.E “ ft 'O •ir . _■ ^KjO nh . n i/t V .00 4ž’e « .£ ,. 4^ S An: — v > HJ r^l E rt rt rt E 3 E Tl I ■,r .5. Id S _ b I o F OOK/) (/1 K> Xi |J U4 (-J X CM I s tZf Vi > e Qg^S_i =2s”S8£S=5 _. 1 2^:;^23-vZ^;j|S2 Jb £ 0.3 " w I o a '7-5 “ E '■■“"fr ---S3i^ !!„"■' c.Si"£ „ Eit! tl „ ■ ij .{J “ I ^ £ . u 5 Q X 2 X 55 A < m X < rt *» □ *J _ O Jb O ‘u - £ -S teC ® K ii *5 2 cJS s" ki 2 ' A Q0w 4( gfp E c A OI rt ’ o\ 1 Wk?5 f. o 2E^S T^o - t 2 > o I I I rfZ) I c: o < s p «1'5 'S-om-eJnoatag^a -S-px— S= E .£™Rm 2.££g"2TK cTiS.23 .•'■ bMag ^gEi I oao£'C. ^.d§-S 7?j 3« "So?^ •SmCi I ig g^.g - - 8.Sg7 g 3 -gs , 27S'g^^±^':;s. >J 2 I 5 s'E 2:2£S#j35S m “37 I K2 1 2— A ? W _ Q A £. , S 8 ' □■■ t. 7S I’:! H E Q 'Kfe < r-i -3« I I A u 2 rt J 1 o a E 4> ’«' iL A 0Q [£ S »S v ' A »o **; c p >rt g « -T ssi^i' s loži“3r : -T^OKn '._— ' F4 ^ , — 3 4i rt 'bO . 5'7 t? Oi=- - I X Mj* I rt'šo2—0.3^ . - q,3fo5— rt<.2«>^ z 2 'E- Si^ L ■'':£, -■" E g “ ®o"O3~go« Sl S O *^^iZ<-trt I S^SoN . EE-S-c c^tJ Sz2 . .., -MSgrj ^'.2 =0'7 »Pii9 5 ,; - " s ■“ 'P® ■“ g 3 Poglej'--iEXl f*! 1F“ A j-irbi?" o o tio o ™ I rt I' '"Mt; I rt '*7 -V u — +J tl o-= 1 + o ■* >-.'''’ '£5i“ ‘ f/Ji; — S JS 3 1 F o ' '« I Sj,; oggi e h p I > -O j ;;3 □ .*5 O ' 2 ' LU 5' ‘ t/3 rt I—I S '30 f-9 rr^ ” ^|aa Ž^nAir^A IZAA ■TS ’Frt-O’2 • or^^oo Č" * Art a;za€^^^ o i rii č" * JI i r i A JS, rt o A o ŠS= s M ijvs^^vi^r -■- o rt rt Tt '^ > s s S « I • e g i m A^JDOi ficno 70 2 !3 7 ^7 , A A *l - *■ 1F5 Tl ^5 O 2 7? i .5 ,8 . i c pj ■-!■ -s ■ A OO 3 .jjsaMj^žib 3.S(- >7 > ■.=*‘g I .n rt — .■'■ i ’t ... ik® J3 "T 'dl ,' A V r I " ™ XJ u c;p 5-.i<^28^2 . ^5 Š-jS 5 E -?: E , 'o " = 5?^ X ' i ** e Yi ■.-A'?^,- iZl rt -i A O a A _ «1 S N .!^ A 2^ T " ■? c to ■ u . . < X ■■ n cs i o _- ^1 A 1> 8.2 2 I r; 'rt A ™ C Y| ■ u-i A , ' - = zSc 5-: S >,£ s- >■. Ei?J N ■<» .S M <3S bS C P.. I 0/j I Še ?2J „ 0^ I 1.2 r or, čt _■;: ^ '2 _A A > P s 5 g - K GiSS , 00 X iri ' u thl u 7 EQ 2Q(i; S fi^ELA Ei? AjiN-z o 75'ii'¥L£j-:ii = Z* oLsitfS^ts^S.^ = Vi > > . v _i' ■ O Vi X < A (jio.B 51 A rt ;>£; n JS č S ,;-a“-7= trt rt Sao s’"" S 5 ' I a Sj — —• A rt rt ■= - .a E? 5 s A _ 3 A J K ■=■' — Q □ 1-1^ ■a'.' jj I rt ” g "2 tr A ' !:;i;-rt Cm-, rz 'jp C o C A_ > 'C s A S^t-« X M " CL A A u- Z Z n " F^b,.« ••■^ v4 s s S o ' V bU-^ *0 A >M 6 rt > .aSit " Cx/? * I o „ G "O !i JS _ y " t? 01» o *N □ < S > '3. J FM ,b ’— -^ L E Si 'c-z = = E c^ic o - JI2s7 SN li, 'C sss-: 52 s; Tl ’T~ ■ “'■" > 'J Si Si ■!£ 2 o< A g A J3 s s; 5'č s e o\ o Q izi ( rt A •u = H« "“U '0Q > z 1-023=« N s 2 = rt = ’ : ; J .>_, * “ ^12 o t; v22 ®z ^ c -O >= 'Z * c 3? vh H A .5 ■ u 2 ’ A X Š7.e =g = - ii rS 2a ' ■' O O ..t? A VI rt *-► . F~5 ® ■' li” ■ .-, >3 , U 3-i o ci- S n, N = “ '= t-i > T) .7 O .l: 2 S >^' ■■? "rt s ------"-“-V 2 = A -S.'5 ■i^.S.Si I I a til TP L--is o U A U k >u 13 'trio it 3-Ji e E O .X o «, ;. A It rt * A H £ . ----S.|J:d 3 ^<31 g rtrfjn .'b. i i ^(2i A OjC/> a i 1O I ■d5 a: c s _; J jj ita 5;^ ±-'fl£C“2E3„-=’ O I t? A £S S rt *5 L :2,^ J* I ? S rt A «> a. 8 š i:! K ■J? E H "it .— I A 'n I Si M A I? P !iiA*;EOw:j '— ■— rt O ot_b^-rtc if*^TO ;5 "I .-b hni4^ X *bO'-l k* t rt ” odS ’^ rt.t c'^ **“•■■ Cl rt fn'O 5iš^«S;5c7^ rt>.DrtCIZo^Ao '■“*•-» i *T* .'''i"^'®^*Srf^b '4j'' b 1“ — bt '' ■ 3 « "Si^ =' ijg-b A -iVl VI VI C M '2 I j: .g m r-: » r.i 2 ’N b,^ -■, 2 I I I £>"50 G 1 u t2 > -iS "■ 5 ž A 00 rt in > C T w O e cq A.- kJ u < V) X < >N O < s > 9 W ■ ' s ' Ž '■ s "-BS-:: ■■a Š3t <= r u» li I □ ’i£ n- J 'o 1^ JH 'S,^ o 4r —J rt ab... 4-.J O " I ii>r_..F-'''.i - 8s ' „ o ' ti*.rttr_5ti 0,0- A i. O / Ob a tiTi 2S7 r -- 00 o u “ ■* “■ e .0 A i£> 7 .a o.a'"' „ o« ■i:f ■“ o no CM 8 ' '^■3= □ ' 3S 5 I u r A — S a ' i Sg i -7o«^ B J. K .E ''S S ■ Zf .- r-i tj rt iA - p A jD .; Je7-£-=^S=-2-i •■O 'rt H “ J S s “ 7 *= j; “ , -C C1.P X p St** £ ■-■ A O li -4 rt z ; !; L 4J S '5 a- .s ‘2 s'S7 Š ™ E ' M(fi - “ = S ' O U A E-SazCm „ _ -S m «■■&■ «kS ^.E frtg =■-5 S S 35« ^.o .soi V' E _ i c PM W JJ i2 I 3 ’otitiJ iH I 'C o a A : ■■jv '6*. e: ^■r, G oc I I - ' O J i -i ■ ■ A, - > c .£1-^ ofeo?t||sl s. a s 3 E sa£o s" I ^ - A vV c aK;p=;^ 'Fi-i-S E I g3i 7^ra-'-^^l-^ '2S="1 3i/>xa ^*3L'*“.'Se &S3^g E5| ■1'^ ■ . i S^mS A*g.- ^OO—o 2 « a7.7 21 s p p ji " U c o j i X I i a n O - A A o G bSS:i::,tt. J!N 1^5 S“ O--f I 'Ora^^ n8't'O"i =-S = rJ--- E '"S I E"!!«! OJl—b,’ < > ji j; rt 5* .!3 . ™ &< o,S2i aO3 ^rt ^j^b>-4 -. . - . ^Vg _ o '■^ 00 ? O Č t I [ > o o I S '”'2 «? tM E rj j7i-Vi,CiQ>iTbAAi_ ., _ <3^7-3-|5ji-lsgU XSbiiO>Zi !=*£ A « *jn '£ O o rt 00 c o “ s .1: (X A m 5 Q u C ' c o Sl ’ Sir' s-5 «J O. 1 N J £ X £0 ■ l^i 5.^1= igo^.i, Ž5^3S7sSRlhs9=3| •ihiu e r miO. i r ■ * -^Ej 215 1 w E K C I P. cA .1 c* -p a** « i- KJ 'in .y 04'? K (5 A , 1 rt F Q_iP. ’ i; o c r I cl I I 0^0 OŠ s s -i ' ' G 2 < -5 Tl J? J ^b »>»T*^ Sa o >-C SD M g.E " r.E-i s 2 S . ¥ wSmE s A E E 'O ._ E a A ! KO'' - 3i* I A 0 ' .c£:SBt3§E2Ti^a.3'=S 2£ ir j^oa 5f:j,£(5“ pš8<^^.^g*| .s 73 ‘ ir a 6.2, ® S S “ c rtOjt-c-Ea=:=b_^n-- - 2 u.Si5S-" 8x^5 :SSg5S8.g8.2..g55 'u 2 &S m E,, 2 .5 ■g .i s g.oSE,7;S'.o^'53S.H bj Mlf'~g”‘w,^3 IB !- s 4'3 ' g ,5 a 5 5 ■' |S23i-rSga“ oS7.;:2£2-«-_ ■3'c .S 1^1 »i 1^^ U.Si5S ” n W '-J < Vi X A I I 5 c Z ArtE'tA •TJ a^''^^±:“5;e •^-^ ■.•2;-.^ -- y I " p I iZ» U4 r4 z e L rt bi? n,t n cm£ m X g7os 'Ž-c„-, .i|s K^S sfsff Š O Ct oiiRj "^ ■' '.cj m — I I S 3272™" c-bb-E“a-ž " ■ " ■ “ c u Vi > < > E « ;? f’ . ™ 1? »-—rrir-. g^ r - -c b^riiJt- 2 I I -o H o v? I I ■fš Ul a '5 ' 6 'lA e .a -I "»■ ^^>7 <-’! 'i.“>t^cprtiJ^^fl —__ S8S&Z?2gji n -D 4» :3 J g •S .; m E rt A c 2 -f I 2^!^ Si ;; o — a “ O«SN O S > 2 .£ * * “-o 1-i " 5 s s s s s -ao-o 5 I I S rM.± OC * A A m VI o M ’ < o rt ra A rt - to 3^ KQ t A ^.bX K O n fC I & 7SSB.E^£3Ss5-&,g , sso-gs^g tg^£E6=:5 2" Q s , £■? “-4 d " I 2 . I v>-! n J i E A •- 3; TS *= ■ — A > o S c n-, “■ Ji-. 1-;35^ l« .>CD in b/i 'Z “ f=Si8s5S’°J:;as7 gt:» ^-o ' !?a . Ji J =■ k ” n*-t g MS'°>r li O. X rz t) ■-J l=. 2^ E-V^ "S V ^o ' c s £ I J ' O A it ' Z ' ga , 8 s.S'^T,5 aK=£-i;-na5e“g:sgs.gt • ™ s E ' S.£ g'-5'-^in'DO '5 l-Klf. ■ CK £,— s o e £ i ■$'71 > IG , *i , -g s-D šsog; , ž , 3 o A KJ S-a JC A ji februarja 1993 stran 21 J radijski in televizijski spored od 26. febniaija do 4. marca I, I co 35^ isa Si i I si ASs j±; na,52°*a£ a? S " 3 a. G N V « ' I E (Z) c ■ ±! 3] o'2-(J,g'- - = ■ ' “ ,-D S .2 < “ SiU 'O ra oiira 041 dra'^o -rG*^ G e 'rt7Z'^C'-:G 37'^ ra<^.z f' d*' Etz«« -1 = .^ 2 s 'a^iS s o aŽ ° 'S I ■■5 S=§>j^8|^i8j| "^^22 J c 00 rt ra ± p 5^?- “^06 (d r; “ ■ra i'rart':Tr«e 043 OraO ±O ± E G.E 5= ra-SF F'= c ^ - rt F/cf«j-p. E lA-S-rac Eqo(Zi TS-£ f '’® S I - J S.S lU SE US ,2? A—S '^SE'^ ?'d7S ags "■'=57 4» ra 8.g,:9Ei2" 6 5888=5 g ^8i^S.S5 c , = - 4. " a s ■■■■ - n =i u ,-.x.>. Sl-oootOjS^^-Spg i = ž S . ' Bi.n' .gNi 1 1“-^ P^g EOoOg š^gsalBŠ-ll^^ §-2® E o J g “o , S = ' *7 ss E S. E 2. ■ = n’§2”S Š e2o2 27-3-^ '-.’!)d> Ž’-®>o* E.i oosiK.o#’- 3 8« = :i:202®'’^;?^^§>8,B=.ESs:;8^S62zg;;B^S;|o£nS;gig.= E£ ■" 2 £ o ,8 g., g n , ti- n P-g2 ( |.B 5 =„ -^1 p s 5 ■■■ c - ^o-E4=gi “b?;' ži|,S S^su7''~ '“(lwEi^.nŽ'’'O(£|‘^ž®®L 77 SS^ (Qlra*£G>’*^ -< S^rtrt^Sii^tijcra,^^ c^. ’^_=.-._r.-=jc1 ;3-m.n .a o K £:E S.2 §^(,0 Š t^- 'J .5-^ g.7 ■' - ■■''>■ ■■ 8 s ,Ž ■= i .1 ž b s .- u 'C — "5 J! -= p.;^« G2 = “^1(;Ob Si — <0 S, cLi« 't s7'0 "Ž(E ' “ N §3= E = ■■ > .l^SS s n.i I I eSsS — ’ _ DO — rt u SI .!il\ č š s s u _ o r o 13 O R - r* n. e 52 o 5S c >!>g 1—1 .s c j«> o — fcR O E c O „1/'^ 'jrtireci o27ELil,±‘2t5-, : _ ■I' š^^|£S«|^zi7=1Ii" a o ' 5,1 g g''-"? y S-B 2'?-|.o.^-l I'2bS„-' gE’S^S2b,'§wtF"-'’-iiSoSra oE—^IL O 4) rt it N _ SSOO*^ I • * -• ^ »J , I*! c" = 2 " č .:o“ 'Eif“77~3g& -J pj E—;"^® ®3i.;^iEq ’ t " ? I ,£::i.i:ss 00 S? G 0^ a> rt c k** 'n __- . Šig I ■ P K o ? ra£ o 5^ = 2. 1 '.-t|g??p'^-=S g > g p OO != *a e “ i*rt 2 ' 'F rt " <10 ra 2^'’:^ .15 s “S .0,3 J _ i; 3, -= s J “'S^3&^c'^‘5 1^.= 'c^i, ■■)£-'3 mSu “ SS^S? l|?=Ž£D7^:;£Ei;E j-5<;i;šK|3^7 1 *- U ■- = Heoa 'S e ‘ '^£6>KSfi«^S '5’**'^ JFSSo-TSn I ' ' ' 2.Soo^«i-OC2^ F S CU ra ra R S" «>c ' I? = ž j5d® l = 2S ,- o Š-« £5 7s7?-J < ■z. Ul > o w 4 i s o (0 s 2 Ul o w & rt c ■ff S'“ rt.. .9 > Dl .EiC C 3 rt 3 rt c O -± rt IS OJ 7 3-3 -I .3 — 5'2.s« — ?.= 51“'''’ M kA c * ' ■ fM -J* 1/1 rt 4/ 1 41 -SslS?" 3- r. & S ^7 2 pa o ■= t tj c c -‘ — v ’■ rt • I 5" (Tl C '“‘C:: ^1^:52« = i'2isl5s F (—I < — rt I O ^578H77YL-|g^|.g g« --- M £a —O.K 3 = ” C'’>‘^?S5So2'53._ - annSli^ b_-t “>51=. = =i“~i ■'';O,-.„a:r^? ■Tl- ■= d 11 d £ -5! Fg w,2ž^5 5'a,jwEn^“SJi-E----Jf ---p < o 6.K £0b?Q >nCi2zs sSQ(£ o <: ■(jD^(«i'D'>3tAl I I In rt M — H 2 3 i ■ "^n rt ti _ , mC , ■ F ŽMlo =. 137 ‘ gss________ S,-^ £ < O o S 5'S Q>(Ss5“®'“2’a':' ,5^Pyr i-r I rt = n rt ? N ca I C K/ rt |S" ^"š-š £5® I , I 0'*-O0’-0 fl > ? o *> ra ■■ :©£*■* d i SbiS £ SSn ■ ' Vr C C S rt ■ss ^.Sin n g_: I - oSNeu.[g 4, a « -PS n ' t S .0 “ -2,.. tl®-2 - £--± sš -5 ' I -M ■ -I rj ■? v •Si-S —.i J-.Kfi.-_ K B ' Š .2 = o-S a <•5 s 2 5 2 s ■ - ^’c54j'C 2 ra^ ra ? § o^^c-srjfiu ■ b" c -z c c , *z> N S S s? . ■rt’ H ' I |s^g5,ssi E G = m ’’’ J .= > “ S S ^-"Zi 2! “ J!- rt e -i' c Z - - ^ -.'' S Š£ i Ko 8-gao.S(ši^ -“ F rt O O > O "Ci *' —• ® > o .-■ ^-’-;!=7252; : 2 ' ' .5P F 5^ ' ' 7j ' Jl-EJ" 2.* ' 's g o8.:i.a8:^ = °®-a.S S3-? £ §H S7§1<£75t53^ O Ih -S j;.2g.sgg ~32 ra^S* Eoorai / M n n rt rM la« - ■ -r.., > O ® t > H I g ' #'£k-3# ' 2 I I c < .rS ,■|'=8118O v I g:ccS"rt,r4_. rt tl I -^C o I o 1^ rM o 3 .3 Sr o 3 H 5- ,G u> - u hS i 5 = s ■^ JS o5£ = S'= ~ I Ul t :)■ Q.U> O Š O ta gs s I rt .s g sol7s?=g 3a^.i " '7sL E E^SO^. __ 5*i’K!2^n'7S- .="“Š ŠV 'sliJC ■ v Sfi o ra >5 52:12 5 13 1 b? S Mil > . ” :s c 5 S -I «= > u v e o X I CZ) »■ > I CZ) e eS ^3 2 o , p >, I M « -“ 7 =i5 ra ■3'8?°" Ji ' ® CO -a O D rt 00 rO _ S — £_ rtjs i i 1*1 G c P “O— I 7 M ij 3 =--^ u ' ■■^ 3 li. o “ -i g -L* I N G rt rt b > t rt «A -s 1“': - ,2-^« nSlJ oS-SO I i««S!č ra £3- i< rt 'e v t= '5 c Ž53£Š-° “ >><55^ P 5 _____ .-qq^£O oi raGoS“^7- 1 v Ti "" S® ^g > S: f: 00 JCti 41 3 — 0p-.t,r>“ I .2ZZ c ri I Sr I '5 I 22 2£.= n “^p-a sippp I ^7 i 5 5 *■ -h -ii h V ■-: E' s, > ;gS____________________ ■£S 2 r? ?^-g« e s, i iiSmi i i>i^2£gPc>>3‘i'a:c ;3 Su , 4> X>^ O Z CQ fi .S 7'-' H -® 5 <= g '^2 a I rCQ_W>>3***^ ' c K/ iZ)iAi,c4>±rartO,'a™ La n £5 š3'<5 z i; d o rsi 0 V) 2 o - e 3= s IB BSH’ £.■=& „-o, gp.: (S S ■'■ i'“ 3 3 5.^ = S ?85.:iE^ggS.-S-2!¥“:>5S 2'? L.3 ; 5 L ■>';«i^i S! F -—t ra rJ N 7'"®o,= o s S’.■«!= S'33-Sso2K gg 6"g7 1=7*52 2“ * l«c cS cS-^rS i-* CZ) tu " . !C: K hn ' 2 2''^ p 5 c. □'-f □ - — 'S 5 1 »"J ^S5 tf ” rt i '2VSS t ? _i “ E s* ; .s c 3 S2«g.o-S g gsOis; o ji.iSs 1 0,5 ■g is3 ! :=£'^Q -Sa OOK/3 bOKlCCOirtl |N?-1 U rt rt ra; tc F s 0^1 s o r-j -5"2Z“':si~_______ I 5.Ž oi , 2 o , , ii rj < X co > 4 > -Effi c >*"'G>rti^—o_. ■35 c s I m 2 £^7H_ >s u.oa.sš I I-I .■ «1 2 s > fM O <«co O; "E ■? - “(SZ - s” -ii5*- SO ' sSsSo^|S ^■.5 -; r. “ y o £ m rt rt Irt nn_. 4 Vi X 4 »N O 4 S > v —■ S2 rt ;j3 i-i O , b M 6 _ s r 3 h ra u, " “ o h n. ra rt CM I I s I y. I “ - 2 “ s 2 s ~ _ .SJS^g S>U S2g7?===-^-■ K= ?|-|-o 3^- >0411 •gioSljSsiS^o SiS □ f2?e^i'c.a^2rtS?^ ŽoS l 8.-.^ I rt(.^ra*^Era>^ a 2 3 ' fi <=a, r 56 «5-St eX. o 2!SSs,.§.-.^g2^^- = ®£š« ’i’«8H37a|6 .•2N'^ci2 117 £?« gOiy>vfiQ ' S'OS I £.-£,5««“ 82^7.3 = ' s a gll . £ s c2;b I 5 5.3 *J ' Z . _ Dm 00*7 1 §'■'1 ■■ Sh n j: e g; 3 h*! •- rti 1—I < — '= ' 'Sl^oo 11^1^ a = ,p, S) ' itb^saS^ <šsi“s7| o = >00 41 2 " «rt J a ’ SiSo n S' 3 = S Q OO S Es rt 5 . .s 2*? 3 ■- l_ ql o Mni I tu ob I IS Qm 2 ’ ■ I C r- = £o2s 'S “^a I 3pgOn.2-5 1 gS ^e.5^o-h '. ■§ I E g Sl? I I 1 e rt r rt F rt 4» cc CD &,.- ) ‘"-s o |rt|-.5£ -“Cra^-s ■p rt c > — >^ rii-— rt.— JS_ci C ra ' 8 ^8 2Ž^.3 __ r ojnra^l^c , :^^Ss ■ ffl* ffl u-1 ra GCtC c .Ls -S io>5:Ž>S="2^ ' o = -g Jn^g g7“d 5 8 » 5 E B S -Ž, g ? - a g h-a i 5 'ig I O O I G 2^ iS£,'o 1 "S cu > I >S O 3-^ d 1 .DIIOJ3 (J nul = c ■ ž£:g--^ =s 2e ° g- i s E® 7 ’ ššss.a ' 2.7 s i > 7 >n OO I jj-p s ° s 5 ■= sl.’ v , aŠ2 , ls:2šs “ "5 s;..: 2^.. a. -5^ 5 E j i E ? ig S O rt rt ccrairaira*^ot?rtiraj O>rtrz — 4ic^ O — _ VI S£ C:3ft.5’OSjS > CSiXraGoO - o. ra .12 1.^ S £ ® ® 4 i l2=.!li= ... = s >■: St )i “l g 5 ± A i »ra J< ,j^oi '^.h7;1 ^58®s:i2-SaRao^' "^^1° h® '8^^" ^E. iltil ■^' ■ *7“.l J — * rt n .S"- 'n p 5 ■“, '’..T — kA 41 £ C4 > rt O 2 Vi X 4 •N O I z ' E rt rt - ij _ rt ra 5sa0^5" s a>.2 - tb g H e ” s 'p:= 5.£c; *" ;5S7£21 J S8s=7&gS.i7’’ - = s1^2sS|'Ei rt S'?? ® 2 < 2 = oo' I rt ^1 ra CZ) C*^ 3S8S;=^2t^o„n g&"5lb5b^ > ■P b I S'E^ E^ iltS^ra-J^ I^čx3 g'g^-G2;S.l>i3'5^2^ g 00x1^ c > I I IZ J ^,^3-1 G rt (A -' X (0 > > Ja: B — 3 T S i 'S2^>3li;2|-97£| .yU^" ■' t-f 2 «' = •0 “ “ O o ra ra ra ra 'C N Jc ra ra .i tj F-a^ = ra G-“’i? G 2 Sft. ti,.®7Q^s^s, JtTsrart’—>0**— ra O-tSO rt-G.---- ■ »T!, ra iG ' .n 41 ±~ "■§ I E-Si iK* ,;.i 3 - rt 2 >2> = g : :ii o 1) Š) E 5.= ra ^CL-oic^ra-n ra ' '/ES 2.!nu) .g 27« I.: s^ = ®2 ' o 5Š 7'ji7^-s^8|^7 s ' ” '' ^ ra " Ob?’' /Tl '/I ■“ I — fB^^ra^ p! X 4» kZl o ; ra ,S c (5 rt J. C< 2 1- 2 > rt2 rt I: Irt 1 It-..— . X ra ra X 4 -O S A lA rt KJ o e g 44 rt b, rt rt Oti , b2-CS..^.., ll-niAbliStiliJZ,, O gj rt = 1-1 •■■ M I U_. TlJ p.«|-OK(>Sl I iCl IG* ¥ 5 L I c = SiS^E!!;. S f S g^?7' š O-« n S 2 Mjf.^aj — I ^cjggM I S> O N QssSs|2s;s0sJ-2 h-: ' : ! I š. I » I -D b,23 u I £ Q ll ■3«^J *753J.'>i lg'“^ Ž.S e'"S35g 'sO I o Q ob I G4<,St'Q I E I I o 1 rt < * G O ra ,r o jtf P ti ■I “ š 3 s « ■3-'“ = n -g Jn = c =5 7s>i:S,s2Ž.7^®«S< = -«Š7SS^g81S I ^87 Si S I gi rt 2 i< o 2 b = -* — E 1_' 2.^5 1 rt ,■ c o rt rt -•—Hin >• 5 v -o c — O ra ,x o tiu d ‘B a ‘S u > v >u ra J4 rt 41 J 41 n Bl>'C I* t*> G r 'ra >v ' b“. -- S rt ra-- t c d- i *z> (0 u.-o>u pja^ S - i ES 5 " ' Rg ‘ Ew J-S.!-isi d ■ " a-l rt L-i '^oo-zSi3^ 4/ S '"Ssee (A G b 4) ifl “^ . - - S5 ES ^-s. r Fi <■? G ra E o c " J>.= 2 Vi X 4 1 So- ' '"'c ' -o ?; “ 73 11'^ ^8'08^’ ..E E 1 = -'^■iEO . n - 'S B^g-S-inOS^SN I z O — ra *’ C i.=€ « s 2 lA '00 1_ i rt 5 o ra P C1 'i tJ -' "Sl .? O 'I « • i-i ' ' 113 I B- rt 5b^ S* £ »o X (N 1 ' ' , I tJ > > L"" c= »■^5 1 8-3 _ . _ E 3 sl °-3! s 5 0 W5 11 N v ž bi2 8 Sžo i O^.a n z s « .D to — S uSHgS7S i 'eS 1 “s n^ou,^ i .=1 o ' n3p — = S^—ri'^ OG^rt'7l8-J>Sl I l.^rt fO i ': v « 2^ ,žS e G E E 2 5 ?. p I n -1 t: 1 I n § Jrt-z; £ oS Nff s-2 go OV5^-JO dS o® ’“'£r4^c JjoOc 2 O cbi^ qS i ra^ra'Zi>“ £ 2 I ® e s rt ilb C I ra 41 I- ob rt S E aj rtU >; ■ 3 ,21*1 “ S--7 b I 5-s z _ irtOrt^-jiA rtS .■i «3 rt 'O . rtN-*- .2^ b I 3 SS« I -2 o I , . .— o. ' J o E ‘^ — I -S^See =" !tj=-^r. - '' ■? 5 . = 55.8.1^-25 p« gl t>r,_..£- ifl rt ' .^“ a s 41 “ S S I 6 SŽ P'F < s l> o C « Cl'’: ra 2 .— 'c rt o .3 ra -č 1 F .. 3 G 41 ra I- jc l 'C G '£ S ’S 5* 7 ? O S X I M ši^a g>E o^-gJfg® = -'iTu ■Ct:": 3 —.ij* = - 2-as —S-bS 'srjnj «2SS«i2u -(.‘"J -■• "G V rt X OO.^ "Gl I !1 I c I I 8 5=.: (5 «> c T O O js>t« u » ' * rt^ (Si ra ra kr> <1 g > "S 2 'fi — £-3 ra — 'G" "L nu b ra J bb I c 1^ .3u^ ) 7 I LU I 'i Š-.5: 9 stran 22 vestnik, 25. februarja * I V 70, letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Alojz Mesarič iz Lipovec Iskrena hvala vsem, ki ste ga med boleznijo obisko- ‘ vali in zanj molili. Najlepša hvala tudi dr. Carju in I patronažni sestri iz Beltinec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali vence, cvetje in za svete maše, nam izrekli sožalje, hvala govorniku, pevcem in pevkam. Posebna zahvala je namenjena g, župniku Hozjanu in g, župniku Tratnjeku. Vsi njegovi žalujoči /Ve jokajte ob mojem grobu, !e fiTiP k rt/fžnič pruzopirej ipom/jjte JtoiAtf? trpel sem, in večni mir rrji zabelite. [ ? V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in dedi ZAHVALA Ivan Henzel iz TeŠanovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane vence, cvetje in sv. maše ter izrečeno sožalje. Še posebej hvala g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žaiostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi osebju pljučnega oddelka in dr. Požunu za lajšanje bolečin ter kolektivu KG Rakičan, EE Tešanovci Vsi tvoji naj dražji Dom /e prucen, dom je sih, tebe, ljubi moz in ati, ni, da bi skupaj še bili .,. ZAHVALA V 44. Jelu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, aii, brat, zet in svak Stefan Škafar gostilničar iz Odranec Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpele žaiostinke. Obrtni zbornici, OŠ Odranci, 5. in 3. razredu, gasilcem, častnikom iz Odranec. delavcem Planike - oddelka 12- 231 in 12-237. govornici KS Odranci, govornikoma Obrtne zbornice in GD Odranci Vsem Še enkrat - iskrena hvala! žalujoči: žena Murija, hčerke Suraoa, Štefka, Lidija, Marija in Klavdija, bral Stanko z družino, tašča in drugo sorodstvo Srce tvoje ve£ ne bije, bolečin več rte rrpii, nam pa ialosi srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otoien, ker te več med nami ni. V 69. letu starosti n as je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in brat ZAHVALA Franc Čuk iz Čepinec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali prelepo cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Ana, sinova Franc in Matjan, hčerki .Marija in Terezija z družinami ter drugo sorodstvo V 73. letu starosti nas je po hudi in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Špilak iz Vidonec 117 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so rajnega med njegovo boleznijo obiskovali, zdravili in tolažili. Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, za sveto mašo in ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku in pevcem za odpete žaiostinke in govornici Anici za ganljive besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Avguština, sin Franc, hčerka Silva ter bratje Jože, Alojz, Mihael in sestra Kristina z družinami I ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat I V SPOMIN Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, £ei zmogel bom, močnejSi .tem, a vendar ni bito tako. Stefan Kocet a Gornje Bistrice Z globoko hvaležnostjo se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, Šopke, za svete maše in druge namene. Posebna hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žaiostinke, govorniku za poslovilne besede, kolektivu Beitinke iz Beltince in tovarne Mura, oddelek ženski plašči, 416. brigadi, in oddelku perilo, 125. brigadi, in upokojenskemu društvu Črenšovci. NajlepSa hvala tudi dr. Štefanu Horvatu in zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Murska Sobota, dr. Ivanu Carju iz Zdravstvenega doma Beltinci in patronažnim sestram Zdravstvenega doma Črenšovci in Lendava. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! žalujoči vsi njegovi najdragi Ljubezen, dela in trpljenje bita tvoje je Življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. Le srce ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je komaj v 52. letu starosti po kratki in neozdravljivi bolezni zapustila draga hčerka, sestra, teta, sestrična in sorodnica Irena Kandel s Kukeča Ob boleči in prerani izgubi se najbolj zahvaljujemo zdravnikom in zdravniškemu osebju bolnice v Stuttgartu, ki so se borili za njeno življenje in ji lajšali bolečine. Iskrena hvala g duhovniku A. Balažiču za skrbno izbrane tolažilne besede slovesa in pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo pevcem iz Ratkovec za odpete žaiostinke Prisrčno se zahvaljujemo vsem prijateljem. sodelavcem in kolegici Zlatki, ki ste drago pokojnico obiskovali in ji lajšali bolečine v najtežjih trenutkih njenega Življenja. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje in našo drago hčerko, sestrično, sestro, teto in sorodnico pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama Etcika, sestra Julanka z možem Emilom, nečakinja Olgica z možem Janezom, hčerkico Moniko in sinom Mitjem i' i' I 1 istila H Minilo je žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga teta Agica Horvat iz Kidričeve 18 v Murski Soboti Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate svečke tP njenem grobu. Ostala nam boŠ v večnem spominu. Družina Hozjan s Hotize I I I ZAHVALA Ob smrti dragega starega oČe® Stefana Antaliča upokojenca iz M. Sobote se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedo®' prijateljem in znancem, ki ste mu poklonili vence ® šopke, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nama pi izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujeva vsem, ki ste pomagali orgam^i rati pogrebno svečanost. Hvala kolektivu ZGP Pornurs tisk, govornikoma, recitatorju, godbeniku za odigJ^'jJ Tišino in pevksemu zboru upokojencev. Vsem Še ehL' - iskrena hvala! Žalujoči vnuk Bojan z ženo Edit I iVm rti j/ rekel n/fi rijke nam podal, smrt te v^ela je prerano, a v jžcf/i dof fjjfisr V SPOMIN 15. februarja so Til n j, minila 4 S ip S. žalosti, odkar nas je zap' naš dragi mož, oče in stan »<1 Martin Forjaii z Melince ■ae o'’ I j Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavit^ 1 njegovem grobu. Žalujoči: žena Marija in otroci z družinat®* Nekje v sebi je bita bol, a zarnahni! si z roko, HeS, zmogel bom, moitsejSi sem, vendar ni bito tako. Onemela so tvoja usta, zastal je tvoj korak, usta^^Ua se je pjemenito r I v na^em praznem dpmn ostale sa piojil! pridnih in matl/ivth rok, katere eertil Po ie potni rod. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v vedno zapustil dragi mož, 45. Ml* II brat, bratranec in stric Zoltan Barb^^ upokojeni zidat iz Šulinec 3 j Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujem^” (tj LJkJttrVi IJJ |Jls^LullJ l^nLClJLJ ZdtlLJ VaJj UJ* 'H sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, nekdanjim podjetja »Lorenz« m prijateljem, ki so nam pomagali v trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, zasv. a jt*! ga v tako velikem številu pospremili na njegovi Hvala g. Župniku za pogrebni obred, pevkam za stinke, godbi iz Avstrije, sindikatu Mure, posebno 32'- p)i-brigadi iz Gornjih Petrovec, vsem mojstrom in kontrolo*! j Jožetu Vogrincu iz Murske Sobote. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji , 25. februarja 1993 stran 23 Ko Sl zadnjič stisnilo nam roko , nismo slutili, da ro je slovo ... ‘C ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila nadvse skrbna sestra, svakinja, botra in teta Viktorija Stertak iz Gornjih Slaveč 88 bkreno se poma'" nam v teh težkih trenutkih kakorkoli gali, pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate Posebna hvala darovali vence in cvetje. g. župniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostmke. 12. februar 1993 žalujoči vsi njeni, ki sojo imeli radi I jokajte ob fnojem grobu, le tiho k njemu priiloptfe, pomislife, kako /Tifcfa peč«; mir čOč ZAHVALA V 85, letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in pra- babica Vilma Kardoš roj. Čarni Ob k , ------ Sebeborec izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v f’' 1 1 ■i !? r-f '^^fovali najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje in jo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki so pogreh šopke. Posebna hvala g, Balažiču za ni obred, pevcem žalostink in g. Banfiju za po-8'ebne storitve. Vsem Se enkrat - iskrena bvalal Sebeborci, 14. 1. 1993 žalujoči vsi njeni i I 1 * ■■ I ZAHVALA V 70- letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi Dezider Berden iz Kobilja 181 Hvala vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojnemu očetu darovali cvetje ter ga pospremi ii na zadnji poti. Posebna hvala g. župnik u, pevcem, govornikoma, rogistom, lovcem, borcem, zdravniku dr. Štefanu Horvatu ml in osebju internega oddelka za nego ter našim sodelavcem. Vsi nj'eg«vi Tih in boleč je spomin na 2, marec, ko mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek t Štefan Bukovec iz Kobilja 197 Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče ali se vsaj z lepo mislijo spomnite nanj. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Tako skromno, kot je živel, tako tiho se je poslovil 6. februarja 1993 naš Jožek Ivanič iz Strehovec star 67 let delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostalo je praznina in velika bolečina. /.e jfce ve, kis/co ko več fr ni. ZAHVALA V 65. letu surosti nas je za vedno zapustit naš dragi Rudolf Rituper upokojenec iz Petišovec ^l*3le{iijp 1^. zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem. '"Ji' ' P®’’ Hval ™ velikem številu spremljali na njegovi vence in cvetje ter izrečena sožalja •■f^ikoTna za k pevcem za odpete žalosiinke in «.«1 4|LTiieu....................- ,, — Hvala tudi g. župniku Bernadu ter dr, •Imosu Vassu za nego in pomoč Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Petiiuvci. 15 2. 1993 Žalujitči vsi ijjcjjuvi i Jifre Tvoje v‘eč mc /7/)?, />D/ečp? vfč ne ZTph\ nam pa žalost srce trga, solza Uje iz oči. dom je prazen in orožen, ker te več mezJ zt^nTr ni. Zahvaljujemo se duhovnikom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. žalujoči domači «W| I ?. itif- OSMRTNICA Mirno m tiho, kot so živeli, so nas v 95: letu starosti zapustili naša draga mama - mamca Terezija Rous roj. Gabor iz Črenšovec Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na poti v večni mir, pevkam in pevcem za lepo petje, gospodu kaplanu za opravljen obred in mašo in vsem, ki so sodelovali pri obredu. Hvala vsem, ki so jo radi obiskovali in Ji krajšali čas. posebej še Likačevi m Kustečevi tetici. ČreiiŠovci, 17. februar 1993 Vsi njeni ZAHVALA V 63. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče. stari oče in brat 'Ib Štefan Smodiš iz Odranec ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage tete Marije Horvat s Tišine 28 i, Iti ®te izgubi se iskreno zalivaljujemo ''^jiežiiti sosedom, prijateljem in znancem, ki Preleun " <':"''tkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, maše. Posebna hvala osebju "'^Petp » flvala ,i \ '^'"hiivu Mure iz Murske Sobote in NK ^^'°stinke“ P^^Embni obred in pevcem za Dotn. ' * !' ki ste ga v tako velikem Številu P premil, na nietov, ztlni, n.,t> ž njegovi zadnji poti. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki Ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali prelepo cvetje in za sv, maSe. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. kaplanu za obred, pevcem za lepo petje in govorniku g. Horvatu za globoko ganljive besede slovesa. ki*’^l'tfan. Venci, Ivan, Martin, Ciril **'ki Marija in Darinka i družinami Vsi, ki smo jo imeli radi 2. marca mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Ludvik Recek iz Kuzme Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in darujete cvetje. Žalujuči vsi, ki smo ga imeli radi V 94. letu starosti nas je zapustila 16. februarja 1993 draga mama, babica in prababica Terezija Šeruga od Grada Od nje smo se poslovili 19. februarja 1993 v Kranju. Hvala Zavarovalnici Triglav M. Sobota za darovani venec. Žalujoča: sin Vlado in hčerka Dragica z družinama V SPOMIN Na današnji dan mineva leto globoke Žalosti in bolečine, odkar ni več med nami dragega moža, očeta, tasta in dedka Franca Danija iz Nemčavec Iskrena hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite pri njegovem grobu, mu prinašate rože in prižigate sveče. žalujoči vsi njegovi 1 K ZAHVALA H Po kratki in mučni bolezni nas 3 je v 86, letu zapustila naša i draga mama, stara mama, ba- In biča in taSča Gizela Marosa iz Černelavec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za tolažilne besede, za darovano cvetje in prispevke v dobrodelne namene, g. duhovniku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni K * Poln upov in nad odSel si od nas. Dan zimski te je vzel, žneJ niip!/ Ac)j’5f h//| .jio/ vsrt č/ohro/o v/ T- bolečino v srcih se ob nenadomestljivi i2gubi dragega Stanka Babiča iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, ki gaje srčno ljubil. Iskrena hvala zdravniškemu osebju, posebno dr. Anici H a uzer-Petrovič in dr Štivanu s duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in obema govornikoma za ganljive besede. Vsem skupaj iskrena hvala' g- Vsi njegovi 1 J ll NI Prezidij te rubrike je dobil nekaj opozoril, češ da smo prejšnjikrat pri omenjanju sprejemnih pisarn prekmiirsko-prle-Ških poslancev pozabili na dva do tri izvoljence ljudstva. To seveda ni res, ker se Prezidiju ne more zgoditi, da bi pozabil na izvoljeno domačo kri. Zmanja-kalo nam je prostora, zato tokrat sporočamo, da je naša ljuba zunanja sodelavka MARIJA POŽONEC-ILDIKO, poslanka madžarske narodnosti . ki jo na zasedanjih Prezidija ljubkovalno imenujemo tudi »anju Mariška«. zavrnila ponujeno pisarno oziroma dvorano dobrovniškem kulturnem domu Anju Mariška svojo volilno bazo raje obiskuje po domovih, kamor prijaha na konju. Njena politična vzornica je namreč Ildiko, ljubica vojskovodje in politika .Atile. Zadnjič je na obisku pn Szabojevih izvedla tudi nekaj jahalnih točk iz programa military. Poslanec SKD-ja JOŽE KOCUVAN sprejema volivke in volivce v šotoru, ki po zunanju-sti spominja na Noetovo barko in stoji na kapelskem hribu Poslanec FERI HORVAT (ZL), če slučajno obišče svoj volilni okraj, se z volilnim telesom pogovarja v radenskem bazenu med kopanjem, v Ljubljani pa v prekmurski ambasadi v Medexu. , , . ■ + Potem ko so člani prekmurskega regionalnega policijskega kluba IPA na svoji ustanovitveni skupščini pod taktirko DUŠANA MOHORKA skupaj z gosti iz Avstrije in Madžarske odpeli pesem Pendrek skače, pendrek skače, so vsi skupaj obiskali soboški Veieri-narsko-živinorejski zavod. Tam jih je sprejel doktor veterinarske medicine gospod ČRNKO, ki ie reSu, ob vzdraZenih bikih reSarjl, HA. BATU IN ROBIJU predaval o prednosti na ravne Bi- KOVKE pred gumijastim pen- drekom. Ko so avstrijski m madžarski policisti videli dolžine Cmkovih varovancev, jih je prevzel spoštljiv odnos do predirne moči prekmurske policije. ki bo dostojanstvo SU-PERBIKOV nekoč nosila za pasom. * * * V letu turizma bo veterinar ČRNKO s svojimi biki ponovil corrido (prosti tek razdraženih bikov) po Černelavcih in tekmovanje bikov v pljuvanju eja-kulata, skupaj z razstavo eroti-nega ženskega perila in mažo-retkami. Vidna turistična delavca A,-GERENČER in š. DRAVEC ’ sta zamisel podprla, Navdu- šena je tudi agencija NERA. Veterinar VE- * * * NUŠKE RN-JE- DRČE, ki združuje delo in sredstva na prašičji farmi NemSčak, je bil na »monstrum« procesu, ki je pred kratkim potekal na isti farmi (proces so prek zvočnikov prenašali po vseh hlevih), obsojen na izgubo nekaterih farmskih ugodnosti (letno en prašič in nekaj zavitkov cedevite). ker ni poskrbel, da bi bili prašiči pred radovednimi novinarskimi očmi pravo- časno pometeni pod preprogo. Glavni tožitelj na procesu je bil ALBERT SMODIČ- “ OR- WELL. * * + »Razdelitev na rdeče komuniste in rožnate socialdemokrate, ki jo od prenoviteljev zahteva Pučnik, da bi se potem z rožnatim delom združil v eno stranko, je na levem bregu Mure že izvedena. Tukaj so vsi rdeči, vsi so komunisti,« je izjavil DR, ŠTEFAN VUČAK, os-novatelj prekmurske sociaide- mok racije. * + * Ko je papež VOJTILA slišal, da mu je predsednik KUČAN ob izročanju pastirske palice rekel: »Mi Slovenci smo planinski narod,»je novega varovanca Milana pobožal in mu rekel: »Nikar ne izgubljaj svoje ravninske pripadnosti, rodni sin Prekmurja.« KESEDAtft KONJ V SOBOTO, 27. FEBRUARJA 1993 Ob 1B.30 V OSNOVNI ŠOLI V BELTINCIH Nastopili bodo; Gašperji - nasledniki Avsenikov Alfi Nipič Hajdi Korošec Prerod Zweilender kvintet iz Avstrije Mateja Horvat I iarm humorist KONDI Žrebanje vstopnic Družabne igre z nagradami Voditetj: GEZA FARKAŠ Predprodaja vstopnic v BIFEJU BLAGOVNICE V BELTINCIH Cena vstopnice samo 200 tolarjev. Cene $adja in zelenjave VRSTA TRŽNICA Jabolka Mandarine Pomaranče Limone Banane Kivi Jagode Krompir Solata Čebula česen Korenje Zelje Jajca Oreh.jedrca 84,00 140,00 100,00 180,00 130,00 150,00 956,00 60,00 200,00 60,00 400,00 120,00 13,00 1300,00 ZELENJAVA POMURKA 76,00 142,00 80,00 125,00 136,00 143,00 30,00 130,00 52,00 350,00 100,00 06,00 12,00 1200,00 l’*- r: ,4 V 7; (j L ' •* [ ' j:,!. - f i - ?■ Al , J pL: '■ 'L; i t**" 'S**® .u *. -u.a M ■ * •< PUST ŠIROKIH UST Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov so minulo nedeljo prodajalci pripeljali kar 57 jeklenih konjičkov. Lastnike so zamenjali; zastava 123, letnik 1983, s prevoženimi 52.UWI kilometri, je stala 4.200 DEM; jugo 45, letnik 1991, s prevoženimi 25.000 kilometri, 5.400 DEM; lado 1300, letnik 1983, $ prevoženimi 60.000 kilometri, so prodali za 2.300DEM; renault 4TL, pomladi. Dotlej tovo minila tudi gripa, >. *■ kateri preganjajo z zdravilom fniganico”), "'t bilo dokai učinkovito. at>' tlOr bito dokaj učinkovito. kibtPrJ tiOr da ni več Žandarjev, C -■ njali žganjekuho. Ce peljala mimo katere tid ) vabljeni na poiirek kačl^ fe, Tropin namreč nisem b«. 1 kol so to storili Gezd, 'in. 1 doiko in drugi, ampak iganjarn prav zdaj kočo tropino v ko. stari dečki! Cene krmil VEGA Skakovci 30,00 29,00 47,30 35,20 39,00 34,10 AGROSHOP Brezovci 30,60 29,50 55,74 26,50 31,20 32,50 37,54 v