202. Številka. Trat, v poneileljVk 4. septembra 1 S91*. 'lVfcij XXIV „Edinost" izliHia dvakrat hm dan. ra/.un nedelj in praimikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. ponedeljkih in po praznikih izhaja oli S. uri zjutraj. Naročnina znaša : Obf iz>l«iiji m leto . . . gld. '21 •— Za *nmo večerno izdanje . ., IS" — Za pol leta.četrt leta in nameaec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročile brez priložene naročnine *e uprav« ne n«im. _ Na drobno ne prodajajo v Trutu »jutranje Številke po S nvč. večerne Utevilke po 4 nvć.; ponedeljake zjiitranje številke po 3 nvfi. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon <»t. M7«. 4 nvč. V edlnoHtl Je moč! Oglati *e računaio po vrstah v petitu. /.a večkratno naročilo <• primernim popn»lom. T'oalana. oamrtitkre in javne /nitvale. do-rnufi o^laai itd «e računajo po |»ogodl>i. Vai dopiai naj *e pošiljajo uredništvu, Nefrankovani dopiai se ne »prejemajo. Kokopi»i «e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oplate sprejema iipravništvo. Naročnino in ojflaae je plačevali loco Trat. 1'rediilšlv« In tlnkarna *e nahajata v ulici ('arinlia Utv. 1'2. 1'prat niši vo, od-pravništio In sprejemanje Inaerntov v ulici Mnlin piccolo 4tv. .'t, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konaorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejfte vesti.) (Gradec 2. Posla neo prelat Kar loti je vsled sklepa vodstva konservativne stranke odložil de-želnozborski mandat. Tudi Kaltenegger odloži svoj mandat. Dun^J 2. »Neues \Viener Tagblatt« piše o današnjem zborovanju izvrševalnega odbora ustavo-vernih veleposestnikov, da je isto važno /aradi tega, ker se ga je udeležil tudi baron Chlumetzky. 1'niifH 2. Namestnik grof Coudenbove se je vrnil iz Zakupov. Haag 2. Tukajšnjemu transvaalskemu posla-niku Levdsu je došlo pismo predsednika južnoafriške republike, Kriigerja, v katerem izjavlja isti, da je vojna z Anglijo neizogibna. Angleži ne sprejmejo nobenega predloga, ker hočejo vojno po vsaki ceni. Mnogo holandskili dobrovoljcev se je oglasilo pri transvaalskem iMislanstvu ter se mu ponudilo v službo. lVtrognul 2. Nemški k a imela r k ne/ Hohen-lolie je včeraj prišel v Vorki. London 2. Vlada južnoafriške republike hoče glasom brzojavke od dne 21. m. m. nasproti Angliji popustiti le s pogojem, da se Angleži v bodoče ne vtikajo več v transvaalske stvari iu da ne zahtevajo suverenitete. Na to je odgovoril Chamberlain z brzojavko od dne 2H. m. m., da se angležka vlada ne more odpovedati pravicam, ki ji tičejo iz prejšnjih pogodeb ter da je Angležka kakor vsaka druga civilizirana država obvezana, da hrani svoje podanike v inozemstvu proti vsaki krivici. Keimes 2. (Pravda Dreyfus.) Major Hart-mann govori obširno o »borderd-ju« ter prihaja do zaključka, da je pisec istega bil nevednež na polju strelstva. Olen inštituta »de France«, Ha-veu, izjavlja, da je »borderd« pisal Esterhazy. Tajnik čita dopise med Pictpiurtom in generalom Gonsem o Esterhazyju. Pioopiart pravi, da PODLIH T E K. Majer. Polnks. Menda vsakdo, ki je bil enkrat v Loškem potoku, pozna Majerja, urarja Majerja. Mlad ni, posebno lep tudi ne. Tako kaeih »U let, ali pa še kaj več ima; saj se sam rad hvali, da je videl Abrahama. Tam pri sv. Joštu v tisti svoji sobici pod streho kraljuje naš Majer. Seveda mehkih di-vatiov in vabljivih naslonjačev ni v njegovi sobi. ('emu? Človek postaja le mehkužen in v Loškem potoku nismo razvajeni. Postelja, dva stola, vzidana omara — to je vsa oprava. No, tam pod oknom stoji mizica, ozka pa dolga, polna klješč in klje-ščie, svedrov in svedroev, kladev, kladvie, krtač, kolesce v, kazal in vse take robe. Tam je delavnica Majerjeva. Tam sedi in vrta, čisti, popravlja, da je kar veselje. Na zidu pri oknu vise ure, velike in majhne, stare in nove, srebrne in niklaste, par pretrganih verižic, včasih kaki uhani ali kaka druga stvar, ki je odmenjena Majerju v popravilo, je tudi vmes. Zraven na polici pri enem oknu si delajo druščino: svetilka, sveča, žveplenke, majhen lonček, samo var, žlica, nož, kaka zemlja, včasih tudi malo sira ali kak košček — klobase! Pri so se odpirala vsa pisma, ki so bila njemu namenjena ; Gonge priznava to le glede enega pisma. General Roget pravi, da jo Zli rl in (len zaukazal proti Pieipiartu preiskavo zaradi nameravanega ponarejanja listin. Topničarski častnik Lefrtids-Lamothe, bivši drug Drevfusov v glavnem štabu, je prepričan, da »bordcrtVja« ni pisal Drevfus, ker ni mogel pravočasno imeti pri roki navodila o strelstvu. Drevfus izjavlja, da se ni nikdar pote-gaval za to, da bi se udeležil velikih vaj. Prih. ponedeljek zaslišijo majorja Ilartmanna v tajni seji. V Gorico. Naprošeni smo, da po »Učit. Tovarišu* ponatisnemo nastopni članek: Dne 10. in 11. kimovca t. 1. bo »Zaveza slovenskih učiteljskih društev« zborovala v Gorici. Enajsta skupščina bo to, odkar so »Zavezo« priklicali v življenje zavedni in požrtvovalni naši tovariši. V tej sicer kratki dobi svojega obstanka je storila »Zaveza« neizmerno "eliko za napredek in blaginjo slovenskega učiteljstva, ki je pred enajstimi leti brikejše, nego danes okušalo izjemno pravilo, da sodi vsakemu delu svoje plačilo. Plačilo je bežalo mimo nas, in oni, ki je dele, so s skopo roko metali nekaj suhih d rob ti n med vrste slovenskega učiteljstva, ki je kakor žejen jelen v suhem gozdu hrepeneče stegalo roke po krepčilni, poživljajoči kaplji blagodejnega studenca. Danes sicer še ni tako, kakor bi moralo biti, a danes je vendar že drugače, nego je bilo. Da pa se je izboljšalo naše gmotno stanje, ni najmanjša zasluga dične naše «Zveze«, ki je malone na vsaki skupščini z živo in prepričevalno besedo poudarjala zasluge svojih členov in je z raznimi predlogi, resolucijami in peticijami posredovala na pristojnih mestih, da imamo danes to, kur imamo. Zato dolgujemo »Zavezi« slovenski učitelji toplo in iskreno drugem oknu pa stoj d ure hudilnicc. Včasih se zaplete kak ovratnik med nje, včasih celd kak hlačni gumb išče prebivališča pod njimi; in celo pajek je tu razprel svoje mreže, da bi zasačil kako muho. Na steni visi par podob, pri vratih puška, suknja, klobuk in palica; pri postelji stoje škoruji, zraven skrinjica, kjer spravlja naš prijatelj svoje zaklade. Dobra duša je ta Mnjer. Oženjen ni; saj ženske so tako sama pokora na svetu, pravi on. Cisto sam je. K večemu da mu včasih kak pes dela tovaršijo. Tičem pa ni poseben prijatelj. Ne godi se mu slabo. Popravlja ure in kak šivalni stroj in s tem ne izhaja slubo. Na pošto hodi vsak dan, oglaša se na Kaplji, kjer spije svoj vrček piva in odhaja še na Hrib malo pogledat. Ce je kje kako društvo, pomaga tudi on, da se ne dolgočasijo. Ako je kak tujec prišel v naš kraj, Major mu kaj rad pove in pomaga, kako in kaj. Tarokira jako rad. Vedno si popravlja naočnike, da bolje vidi, kaj je njegov nasprotnik »kupil« ; no, in če je dobil, puha dim svoje pipe tako samosvestno, kakor da bi bil turški paša. Ze dolgo let živi tako, gospod Majer. Prej, v mladih dneh, jo bil mnogo po svetu — kakor pripoveduje, zdaj pa je zvest Loškemu potoku. No, Bog daj, da bi še mnogo let popravljal kolesca, potrta uram ! zahvalo. S tem pa, da jo zali valjamo, jo obenem prosimo, da bi še nadalje hodila po poti, ki ga je nastopila in po katerem hodi odločno in neustrašno, da dospemo slovenski učitelji konečno do onega plačila, ki nam gre po zakonu človekoljubja in pravičnosti in po zakonu, ki ga je podpisal presvetli cesar sam. Čudovito je to, kako je moglo vztrajati slovensko učiteljstvo toliko časa ob beraškili svojih plačah, čudovito je to, da more vztrajati še danes, ko vendar živi v isti državi kakor državni uradniki, v istih razmerah — ki so v premnogih slučajih še kočljivejše — kakor državni uradniki, ki občuti takisto rastočo draginjo živil, obleko in stanovanj, a njega denarnih prejemkov ne moremo niti izdaleka ednačiti onim, ki jih plačuje država po novi regulaciji svojim uslužbencem. Zdi se nam, kakor da se je jarem bednega životarenja sprijel z našimi ramami, kakor se sprijemlje srajca z ranjenim mestom na človeškem telesu. Napenjali smo že vse sile, uporabljali skrajna sredstva, da bi se otresli te more, a sami — uči nas izkušnja — ne moremo zatreti tega zajednika, ki nam ovira rast krepkega, svobodnega razvitka. — Zato nam bodi skrb, da si pridobimo prijateljev, ki imajo moč in sredstva, da nam pomo-rejo. Ne iščimo prijateljev, ki so nam prijazni le takrat, kadar nas rabijo, ki so nam prijazni tudi takrat samo z besedo iti s sladkimi obljubami, ampak iščimo prijateljev, ki so nam v resnici in iz prepričanja naklonjeni, ki nam izkazujejo svoje prijateljstvo v dejanju. Iščimo in pridobivajmo najsplošnejšo naklonjenost naših deželnih in državnih poslancev, ki imajo usodo našega ljudskega šolstva in torej tudi učiteljstva v rokah. A za to prijateljstvo nam ni treba moledovati in prosjačiti kakor beračem. Slab in zaničevanja vreden je oni rodoljub, oni zastopnik ljudstva v deželnih in državnih zborih, ki ne uvideva plodonosnoga delovanja slovenskega učiteljstva, ki torej ii; naš prijatelj iz lastnega nagiba, iz svojega prepričanja, izvirajočega iz rodoljubnega srca. Pisali smo že lansko leto o priliki zborovanja »Zaveze« v Ljubljani, tla ni pravi rodoljub, kdor ni prijatelj slovenskega učiteljstva. Te besede ponavljamo tudi danes brez vsakega drugega dodatka! Danes — hvala Bogu — ko se pripravljamo na pot na XI. skupščino »Zavezo« v Gorico, rečemo lahko s ponosom, da je vrsta Kolskih in učiteljskih prijateljev mogočno narasla, da so v tej vrsti naši najboljši in najvplivnejši možje, lei imajo za slovenstvo sploh neizmernih zaslug. Vsaki izmed nas ve, koga mislimo. A še z večim ponosom smemo reči, da nam je priborilo te prijatelje naše delo, naše neutrudno delo, ki nam izžema najboljše moči, katere se iztekajo v žilo, ki nosijo hrano in življenje bodočnosti slovenskega naroda po onih kro-novinah avstrijskih, koder žive Slovenoi. Zatorej je pa sveta dolžnost hvaležnosti in priznanja, da se z vsako žilo oklepamo le teh, ki so nam prijazni in naklonjeni. Sužcnski uklanjati vrat navidezno sladkim obrazom ter se plaziti preti njimi in za skledo leče prodajati to trohico svobode, ki jo imamo, bi značilo toliko, kakor da spet hrepeneče čakamo onih časov, ko je bilo učiteljstvo kakor Prometej na skalo prikovano na odvisnost, milost in nemilost mogočnih gospodov! Kdor hoče t«ik<», ta ne sodi v naše vrste, in 1 mtljšc! Iti bilo, tla ga ni med nami. Po širokem svetu veje «1111 • napredka, in kakor pomlnd nad jndjano liodi z brzimi koraki svoboda nad stanovi. \ svobodi vse raste, vse napreduje, vse evete, vse hiti dalje in dalje, visoko k luči, k zvezdam, k solneu! Hoj se teme, a ljubi luč! Tema znači smrt, luč je življenje! (Zvršetek pride.) Politični pregled. TRHT 4. septembra Kdo vlada Primorsko? s tem interesantnim vprašanjem se je bavil te fini »Slovenski Narod«. C vodoma je menil ljubljanski list: ..() tem ni nobenih dvomov več, da ima politiku grofa Goessa na Primorskem popolnoma tiste smotro in namene, kakor za nepozabnega časa sedanjega barona Rinaldin'ja. Razloček je samo v načinu izvrševanja te politike. Rinaldini je bil pristen Lah in je v politiki delal z lokavostjo in zvijačo. Aijua tofana in stilet sta bila — če smemo rabiti drastično primero — tudi njegovo otožje, v tem, koje grof Goess po rodu in mišljenju Nemec, in dela tako rekoč z ognjem in mečem, v kolikor je to mogoče dandanes. V političnem življenju pen stopa z neko odkrito brezobzirnostjo, ki spominja opazovalca mi stare Germane in njih vojskovanje proti Poljakom. Vspeh te politike je, da so nasprotja na Primorskem postala uprav neznosna, da so se razmere poostrile do skrajnosti, in da so se sicer tako krotki in ponižni tržaški Slovenci začeli odtegovati celo patrijotičnim manifestacijam, kakor se je na prav jasen način pokazalo tekom meseca«. Potem se člankar bavi z vprašanjem, koliko je na tem kriva osrednja vlada, koliko grof Goess in koliko — svetovalci tega poslednjega?! Glede tega zadnjega dela tega trojnega vprašanja meni člankar : »Ves Trst ve, da sta Seli\varz in Jettmar prava gospodarja v nnmestniski palači, da imata tam prvo in zadnjo besedo, in da jima namestnik slepo zaupa. Ker grof Goess sam no pozna razmer in potreb prebivalstva, je odvisen od teh svojih »veto-valcev, in ne more storiti brez njih nobenega koraka. Sclnvarz in Jettmar pa nista bila nikdar prijatelja slovenskega ali hrvatskega naroda, bila sta mu vedno nasprotna in sta to tudi z dejanji pokazala, kadar in koder sta mogla. Njima se je največ zahvaliti tudi za postopanje grofa Goessa v najnovejšem času, katero postopanje jo popolnoma v smislu političnega »haudegna«, viteza Sclnvarza. Prava vladarja na Primorskem sta ta dva uradnika. Oba sta stara zaveznika laške stranke in neizprosna nasprotnika slovenskih in hrvatskih političnih prizadevanj. Moralno odgovornost nosi seveda grof Goess sam, in moralna odgovornost za vse, kar se godi na Primorskem, pada vzlie temu tudi na osrednjo vlado in osebno na mini-sterskega predsednika grofa Tliuna. Slovenski poslanci se bodo na obračunanju držali grofa Goessa, ali pri tem ne smejo pozabiti gospodov Selnvarza in Jettmarja, ki sta na1 več kriva namestnikovega postopanja proti slovenskemu in hrvatskemu narodu na Primorskem. To je toliko bolj potrebno, ker je značaj teh dveh mož, zlasti viteza Seh\var/.a, tak, da bodeta vedno ruvala proti slovanski stranki, dokler bodeta imela količkaj prilike«. V obče so ta izvajanja prav tikom resnice, ali vsa resnica vendar ni v njih. Zato trebajo popoln jenja. Kes je, da je grof Goess kakor politik in diplomat bolj svobodne narave sin nego pa -diplomat; res je, da so se za časa njegovega na-mestnikovanja razmere poojstrile do skrajnosti ; res je, da sta si svetovalca Selnvarz in Jettmar nabrala lep venec »zaslug« v nasprotovanju Slovencem in Hrvatom — zlasti o zadnjeimenovanem so naši računi povsem na čistem, in vemo, da dotlej, dokler bo imel on glas v kapiteljnu namestniškem, ne sinemo priča kovu ti ničesar, ali absolutno ničesar dobrega — ali na drugi straui je zopet res, dana eent r a 1 n i vladi j e velik o veli k o več krivde, nego si — na nas vsaj napravlja njegova pisava tak utis — domišlja gospod člankar »Slov. Naroda«; res je, da Schwarz in Jettmar nista edina kriva na tem, kar trpimo mi, ampak da so nam blizu vsi taki »prijatelji«: tako oni, ki |M»*liijcjo na namestništvu, kakor oni, ki - prihajajo na namcHtništvo !! Jasno nam mora torej biti : kar se dogaja, odgovarja indiviđvualnosti grofa Goessa, a marsik-ij bi se vendar ne zgodilo, ako bi ne bilotvetovaleev na namestništvu in dobrih prijateljev izven na-mestništ.va, in marsikaj bi se ne zgodilo, ako bi Dunaj ne hotel tako!! Pološaj na Primorakaom in naši zavezniki. »I>er Siideri« piše v svoji zadnji številki od 1. t. m. : Kdor hoče imeti pravo sliko o trpljenju slovensko-hrvatskega ljudstva, tega opozarjamo, naj čita v Trstu izhajajočo »Edinost«, ki je kakor glasilo ]>olitičnega društva istega imena postala najenergićneja in najžllaveja hraniteljica pravic tega kruto tlačenega plemena! Ta list je vedno podpiral večino zbornice poslanccv ter pri-trjal načelom iste, zlasti glede narodne jednako-pravnosti avstrijskih plemen. Pričakovati bi bilo torej, da bodo v nje opravičenem prizadevanju podpirali »Kdinost« vsi oni liHti, ki trde, da zastopajo načela večine. To pričakovanje pa se ne uresničuje niti v nekaterih vodilnih glasilih desnice. Mesto da bi se na vseh črtah potegnila za tlačene Hrvate in Slovenee, jemljejo v „Edinosti" še v zlo, ker tako brezobzirno razkriva vse slučaje krivice in z a h t e v a t u d i za Hrvate in Slovenee narodno j e d n a k o p r a v n o s t, zajamčeno v ustavnih zakonih. K ogorčenju radi krivice, s katero se postopa žnjimi od strani državnih oblasti, se pridružuje v srcih Slovencev vsled tega še bol na tem, da jim krvni sorodniki in zavezniki nočejo pomagati v njih boju za ekzisteneo in da se indirektno celo postavljajo na stran tlačiteljev. Lahko si je misliti, kako to deluje na vse plasti ' prebivalstva. Žalost na tem je splošna. K položaju. V tem soglašajo pač vsa me- | nenja, daje baron Chlumetzkv v avdijenoiji pred j cesarjem prevzel neko nalogo v razrešenje sedanje : krize. Ali v čem da sestoji ta naloga — na to stran čujemo le ugibanja. Ali naj se pod sedanjim ministerstvom — izvzemši seveda dr-a Kaizla, če-gar odstop bi bil neizogiben v tem slučaju — del dosedanjo opozicije priklopil k novi večini, katera naj bi odpravila jezikovne naredbe? Ali naj odstopi vse ministerstvo in se umakne drugemu, ki naj hi izvršilo to nalogo? Ali naj pride kako takozvano »nevtralno« ministerstvo? Ali naj pride nemško liberalno ministerstvo z istim Chluinet-zkim na čelu? Vse to so so vprašanja, o katerih j se zdi, da so v obsežju možnosti. »Politiki« hrzojavljajo sicer z Dunaja, da ni { nič resnice na tem, da hoče vlada odpraviti jezi- ! kovne naredbe in izdati jezikovni zakon na podlagi i; 14. Ali s tem zatrdilom bi bilo odstranjeno le jedno, prvo, gornjih vprašanj. A tudi na uvodnom mestu se trudi staročeški list da bi dokazal, da se ne treba bati pred »belo »ženo«, ki plaši sedaj; tako imenuje namreč Chlumetzkega. Kako naj hi prišlo do takega preobrata ? Z obstruiraujem volitev v delegacije? S tem bi ustvarili najiievarncji prejudic; h tem bi revni to razširili na polje državne politike. Denimo, da bi Chluuietzhv na ta način res prišel na krmilo. O prihodnjih volitvah bi se češka obstrukoija poslužila istega sredstva in Chlumetzkega bi v hipu porušilo isto orožje, s katerim je on porušil Thuna! In denimo dalje, da bi odpravil jezikovne naredbe. Kaj bi dosegel s tem ? To, da bi imel proti sebi razjarjeni češki narod in — nemške radikalce. Kajti toliko je gotovo, da so radikaleem jezikovne naredbe le pretveza in da njim namere segajo veliko dalje, namere, katerim bi Clumetzkv ne mogel ustreči. — In neinški konservativci?! Ti bi bili morda bolj v rezervi, toda le dotlej, dokler se ne bi dotaknil njih šolsko-in cerkveno - političnih načel. Će bi pa hotel tako, bi se pa zameril svojim prijateljem — liberalcem. Ni dvoma, da bi ti poslednji zahtevali tudi, da ostreje nastopi proti antisemitom. A čim bi storil to, bi imel proti sebi tudi to vroče politike. Slednjič so socijalni demokratje nepreraČunljiv element. Na podlagi vseh teh pomislekov ne veruje staročeški list, da bi bilo srčne želje nemških liberalcev že tako blizo svojemu uresničenju. A tudi če bi bile — meni — no bi nas posebno vznemirjalo. Morda bi bilo celo dobro, ako bi se na tak način izrabil in onemogočil še zadnji mož, ki ga imajo še liberalci na razpolago ravno v osebi Clumetzkega. VTrhu tega pa prilivajo danes iz Budimpešte in z Dunaja vode v liberalno vino, zatrjevaje, da so vse kombinacije, ki so se plele o obisku Chlumetzkega pri Szellu, neosnovane in da prihod te^a poslednjega na Dunaj ni v nikaki zvezi /. misijo Chlumetzkega. Za nas Jugoslovane ne treba nikacega ugibanja, kje nam je mesto, naj se že stvari zasučejo tako ali tako. Slovani smo — s tem nam je tudi »lana direktiva. Toda o tem drugikrat. Domače vesti. Imenovanje. Predscdništvo primorskega finančnega ravnateljstva je imenovalo davkarjema v IX. razredu Petra Riondi in Petra Stabile; davčnima kontrolorjema Frana Kavčiča in Rudolfa Zuna; davčnim oficijalom v X. razredu Mihaela Andrcjčiča; davčnima pristavoma v XI. razredu Paskala pl. Rosizio in Ivana Lavricha. Nekdaj in sedaj. (Dopis iz okoliee). Spominjam se vzklika priprostoga okoličana. Godba H7. pešpolka je svirala v «Roschettu* znano : «Lassć pur ehe in eanti». — Navzoči okoličan je vsklik-nil: «Ko smo korakali v Rosno, godli so nam: «Naprej zastava Slave« — sedaj nam plačujejo pa tako*. — Rilo je v času, ko so imeli okoličani še svojo narodno stražo. V mestu bi bila gotovo izbruhnila ustaja, da ni bilo okoličanov, ki so jo zadušili. Za to njih delo so dobili sledeče plačilo: Odstrani državne uprave, katero so branili, se jim je reklo z visokega mesta : «Zakaj niste dobri z gospodi v mestu ; ko bi bili dobri, bi ne bilo takega sovraštva*. — Kako so te besede poparile uk)tičane, kako žalostno so odšli z onega inesta, kjer so gotovo pričakovali pohvale in odlikovanja, to vse je še v živem spominu starejših okoličanov. Od strani inesta pa so si okoličani nakopali smrtno sovražtvo, kajti okoličani so največe napotje uresničenju znanih idejalov laške gospode. Na jedni strani je bila okoličanom gr .ja — na drugi strani pa smrtno sovraštvo. Da je to uplivalo močno na okoličane, tega ni treba omenjati. Do zgorej imenovanih dogokov je imela država v okoličanih najmočnejšo zašlombo. Država je do onih časov podpirala okolico, ker je vedela: kakoršnje srce kaže država za okoličane, tako srce bodo imeli okoličani za državo. Sama pokojna cesarica Elizabeta, katero je umoril človek iz blaženega kraljestva, je podarila okoličanski tro-bojnici krasen trak. Od zgorej imenovanih dogodkov sem seje postopanje nasproti okoličanom temeljito spremenilo. Državniki avstrijski so pozabili na zvestega okoličan-skega sina. Dan za dnem mu ukazujejo, naj bo dober, — laška stranka ga pa davi — ga duši, da bi jej ne mogel biti več nadležeu, da bi je ne mogel več motiti, ko pride tisti dan »odrešenja*, Ne pretiravam! Gospodursko je okoličan že skoraj uničen. Davek na grozdje in drugi davki na zemljišča, oddajanje del ptujcem, Lahom, vse to meri na to, da bi bil okoličan najprej gospodarski uničen in ko bo doseženo to — z Bogom okolica! Gospod v mestu je 10 let svoboden vsakega davka, ako je sezidal palačo, ako pa hoče okoličan obnoviti po trtni uši uničeni vinograd, pa je že davek na prvo jagodo, ki se je prikazala na trti. Da bi laška gospoda za 10 let osvobodila kmetovalca vsaeega davka tudi na obnovljenih vinogradih, tega nas Rog varuj ! Kje bi potem jemali denar za demonstracije proti — okoličanom?! Gospodarske razmere v okolici so tužne, pre-tužne! Od nobene strani ne ganejo niti z mazin-cem, da bi pomagali okoličanu na gospodarskem polju. Navezan je popolnoma sam na-se. Od tam, od koder bi mu morala priti pomoč, prihajajo mu udarec za udarcem, davek za davkom, kazen za kaznijo, zaničevanje za zaničevanjem, proganjanje za proganjanjem in včasih — dobri nasveti : naj bo dober! Slišal sem vsklik uglednega okoličana, katerega vzklika pa nočem ponoviti tu. Ali to režem, da bi se zgrozili mogočni vladni gospodje, ako bi čuli ta vsklik iu bi izvedeli, kam tira nesrečni zistem na Primorskem to lojalno slovensko ljudstvo po okolici !! Okoličan je prepričan do dna duše, da gu laška gospoda sovražijo, prepričan je, da ga sovra- žijo v prvi vrsti ra
  • o d o I * n o s t, da se laški gospodi niso mogle i*jH)lniti želje združenja z Italijo. 1*4»Ido Mauroner je t»i 1 v Italiji pod Gari-haldijevo zastavo in da Hi se bila uresničila želja, katero je nosil ta mož v srcu, boril se je z Gari-baldijem proti sovražnikom Italije. In sovražnik Italije je bila takrat Avstrija! Kako ljubijo okoličani bivšega Garibahlinea, dokazali so svečano o zadnjih državnozborskih volitvah. Kako mora torej delovati na patrijotični čut okoličanov, ako vidijo, kako se visoki gospodje s takim možem vozijo po okolici!! Ako ti visoki gospodje poznajo okoličane, ako poznajo Mauronerja, ako vedo, da razburi okoličane, ko jih zagledajo v taki družbi, ako vedo, pravim — in misliti si moram, da taki gospodje vedd tudi kaj takega — ako so torej vedeli, da Mauronerjeva družba ni baš taka, da bi povzdi-gala patrijotični čut najzvestejših sinov Avstrije — potem ne bo krivda na okoličanu, ako začne misliti : • Zvest sem bil, kri bi bil prelil za državo,a gospodje me ne marajo!« Okoličan ne bo kriv, ako mu nastaneta apatija in resignacija, kjer je bil popred ogenj navdušenja, ko mu govore tudi od imenitne strani: • Bodite d obri, Trst je talijanski in okolica zna talijanski!* «Plecolo» in morala. Že zadnjič (o priliki vprašanja o natakaricah) smo dejali, da brezpogojno pritrjujemo oblastim, ako so ukrenile kaj, kar je potrebno iz ozirov nravnosti. Tudi naš prijatelj z lesnega trga igra to pot ulogo misijonarja, propovednika morale. Čudno, zelo čudno! Isti »Piccolo*, ki v svojih oglasih vzbuja vse slabe strasti, isti « Piccolo*, ki obdaja razne samomore in ljubavne spletke s tako prijetno romantiko, da človeka kar mika v propad razkosnosti in neznane — «nirvane», — isti «Piccolo* so je postavil o vprašanju glede natakaric na stališče moralista. Čestitali bi »Malčku » na tem preobratu, kajti čas je že, da bi se poboljšal, ko bi ne vedeli, zakaj cedi iz vseh svojih rešet moralne sline! Opozarjamo namreč na dejstvo, da so natakarice, ki so prišle ob kruh, »tujke«: Nemke in Slovenke! In «Piecolo» jo zbral vso hinavščino svojega srca, da pod krinko morale udriha po Členili druge narodnosti, da s plaščem «liberalne* etike zakriva svojo narodno mržnjo. To je bistvo najnovejšega moralista ! I/ italijanskega tabora. «V brlogu je nastal nemir* — zaradi nekih osebnih reči med gg. Camberjem in velikaši progressovo stranke, katere osebnosti pa nas ne zanimajo prav čisto nič. Zanimivo pa ir za slavno laško kulturo značilno je to, kako si pretd eden drugemu. G. Camber n. pr. preti v zadnji številki »Lavora* izrecno, da bo dra. Veneziana in dra. Keiserja, ako mu v H dneh ne dasta zadoščenja, javno trak ti ral s sunki v tisti del njiju žlahtnih teles, katerega mi barbarski Slovenci v olikani družbi — ne imenujemo!! Iz Višnjami nam pišejo: Proti razpustu občinskega zastopa je hrvatska stranka uložila u tok na ministerstvo za notranje stvari. Pa smo res radovedni, da-1 i bodo temeljiti razlogi tega utoka vzeti v poštev in kedaj in kako so stvar reši!! — Italijanska fakinaža noče nehati z inzultiranjem Hrvatov. To ni častno za občinskega upravitelja, postavljenega od vlade, da nima toliko moči, da bi napravil malo reda. Kar se dogaja tu, jo že skrajno divjaštvo in je skrajni čas, da se temu stori konec. Za posledice lm odgovarjal novi upravitelj, kajti vse, kar zna ta mož, je, da odbija hrvatske uloge. Ali zapomni naj si, tla tudi zanj velja rek: Svaka sila do vremena!! Prodano meso. Pišejo nam: Ko smo se včeraj, gredč proti sv. Ani, razgovarjali o napredku naše narodne stvari v tem okraju in baš ko smo že od daleč zagledali cel gojzd narodnih in državnih zastav na vrtu, kjer se je vršila veselica »Slave«, smo v istem času zagledali pred sabo tolpo kakih sedem mladeničev — okoličanov (vsaj po opravi smo sodili tako), ki so nam nasproti krulili »Patrijo v rešetu«!!! Kasneje se nam je povedalo, da so ti junaki prišli sem od veseličnih prostorov! To so pravi odpadniki, ali junaki pa niso, kajti pred nami je šla veča družba naših, pred katero si ti Mau-ronerjevi junaki — niso upali izzivati! Bog daj norcem pamet! je vskliknil nekdo in tako vsklikamo tudi mi! Na mestu veseliee smo videti tudi poštenih Italijanov, ki so se pošteno veselili, mej tem kose naši odpadniki drznejo izzivati nas na naših tleh! Sram jih bilo! „Del. podp. društvu44 je podaril g. Leont Mihajlovič gld. 2, ker se ni mogel udeležiti vese-liee dne 27. avgusta. Za /»stavo pevskega društva ..kolo-* je podaril g. ("vek 1 K. Kdo je „vreden", kdo „nevreden44 !! Splitsko »Jedinstvo« meni : V Trstu se je dogodilo marsikaj, kar ne služi v ponos italijanski večini mestnega zbora; od žalostno sklenjenih pogodb doli do poneverjenja — vsacega imamo po malo. Italijanski listi seveda molče, kolikor morejo. Ko je bil izvoljen naš Nabergoj, uničili so to volitev, da-si je bila zakonita. Tega pa niso vedeli opravičiti drugače, nego s tem, da so rekli, da Nabergoj kakor oseba ni »vreden«, da bi sedel mej njimi. Sedaj pa vprašamo: ali so »vredni« iz-vestni členi večine.... po vsem, kar se je dogodilo odkrilo in — zakrilo?! Italijanski značaj našega mesta. Nekdo se je »Piccolovcem« strašno zameril, ker je v zadnjem zvezku lista »Nuova Antologia« v članku »Una escursione in Croatia« (izlet na Hrvatsko) razkril svetu, da je propovedovanje o izključno italijanskem značaju Trsta — bajka. Ta »nekdo« ni nihče manjši nego drugi državni tajnik v vojnem ministeratvu v Rimu, general dal Verme, kateremu se zdi Reka bolj italijanska nego pa Trst. »Pic-colo« se seveda zvija v bolečinah in zvijači. Ni čuda, pravi ta list, da je general dal Verme na tržaških ulicah slišal govoriti slovenski, kajti v mesto prihnjo okoličani prodajat svojih pridelkov. Tudi to priznanje je nekaj. Veseli nas, da se slednjič vsaj okolici od te strani priznava slovenski značaj. Ako noče »Piccolo« videti tistih tisočev in tisočev Slovencev, ki stalno bivajo v mestu samem, ki— glasom statistike istega »Pioeola« — samo v nemške ljudske šole pošiljajo kakih 600 otrok, — nič ne dd. Oe jih ne vidi, morda jih bo v doglednem času — občutil. 0 čudnih nazorih gospoda tira. Fabrlz-zlja o taktnosti meni »Slovenski Narod« : Ta na-mestniški funkeijonar ima res jako čudne nazore. Po njegovem bi se domačini ne smeli ganiti, da bi se izletniki ne čutili provocirane. Toda šalo na stran. Fabbrizzi jo v svoji u logi postopal le v zmislu vladajočega zistema. Će se hočejo Slovenci ganiti na svojih tleh, se jim to zabranjuje z ozirom na izletnike in tujce, če se pa hočejo ganiti tam, kjer imajo Lahi večino, se jim to zopet zabranjuje z ozirom na domačine. Taka je pravica, ki so jo deležni Slovani na Primorskem!! Kranjska kmetijska šola na Grmu pri Novciumestn. V uradnem glasilu c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske, to je v »Kmetovalcu«, kakor tudi v druzih kranjskih listih čitamo, da se prične na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu prihodnje šolsko leto 1899-1900 s 4. novembrom tekočega leta. O tej priliki ne moremo si kaj, da bi naše primorske premožnejše napredne gospodarje prav priporočljivo opozarjali na to šolo, ki ima v bežečem šolskem letu, kakor vemo, 33 učencev iz vseh slovenskih pokrajin. Šola je popolnoma slovenska, vendar se v njej poučuje tudi nemščina, kakor predmet. Ona je popolna nižja kmetijska šola, to je taka, v kakoršni se učenci teoretično, posebno še praktično poučujejo v vseh kmetijskih predmetih, torej v vinodra-darstvu, kletarstvu, sadjarstvu, poljedelstvu, živi-narstvu, kmetijskem knjigovodstvu, čebelarstvu itd. Razun tega se poučujejo njeni učenci tudi v vseli predmetih spodnje realke, kakor v krščanskem nauku, stilistiki, aritmetiki, geometriji, kemiji, fiziki, naravoslovju, zemljepisju, risanju stavbenih načrtov ter strojev in v petju. Učenoi so preskrbljeni v šoli z l-rano, stanovanjem, perilom. Posebno pozornost polaga pa njeno vodstvo še na to, da se učenci tudi v obče pošteno krščansko izgujujejo ter privadijo varčnosti. Za hrano iu stanovanje plača vsaki učenec po 30 kr. na dan, in za obedve leti pouka 40 for. šolnine. Učenci, ki so z dobrim vspehom dovršili to šolo in so ostali potem doma na lastnem gospodarstvu, uživajo pmvieo do le dveletne vojaške prezentne službe. Ker se je na tej šoli izšolalo, kolikor nam znano, že dosti goriških, kraških ter istrskih mladeničev, o katerih gre jeden glas, da se zdaj doma prav hvalevredno |>ečajo z goajtodaratvom, priporočamo jo kar najtopleje. Vsaki tak giw}>odar naj pošlje svojega gospodarstvu namenjenega sina na Grm in pač nikdar ne 1m> obžaloval tega koraka. Natanjčnejša pojasnila o pogojih sprejema učencev itd. poda gotovo z radostjo vodstvo šole samo. V Z gojišče za deklice (internat) čč. šolskih sester v «Narodni goli* družbe sv. Cirila in Metoda v St. Rupertu pri Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim s ta rišem. — V hiši je tri razredna ljuska šola ; v njej se posebno gojč ženska nična dela. Šolsko leto se začne dne 10. vinotoka t. 1. Oglasila naj se blagovolijo v(>oslati do konca me-saća kimovea čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Trobojnlca in rapovilla. Pišejo nam: O zadnji »šagri« v Skednju so tamošnji mladenci kakor podvzetniki plesa napravili navadno koledo z godbo po vasi in o tej priložnosti razobesili tudi slovensko trobojnico. Ko je pa g. Cnpovilla to zapazil, zadri se je na dotične mladeniče z vsakovrstnimi opazkami in ukori, posebno je pa pov-darjal, kaj porečejo gg. iz Trsta, ko zagledajo rusko bandiero! Zahteval je na odstranitev tiste zastave, kar so tudi storili. Zato pa so tudi od nekih zavednih vaščanov odšli s praznim žepom, a g. J. G. B. je pa, kakor najzavednejši, namenjeni gld. daroval družbi sv. Cirila in Metoda v Trstu. Bog dal mnogo posnemovalcev ! Brezplačne brzojavke. Trgovinsko ministerstvo je odločilo v sporazumljcnju z železniškim ministrom, da se imajo brzojavke, s katerimi se prosi pomoči o požarih, sprejemati svobodno vsake pristojbine. O velikih požarih morajo železnice staviti brezplačno na razpolago posebne vlake za prevoz gasileev in gasilnega orodja. I/ maščevanja. 33-letni dninar Ivan Ulci-grai je zadnjo soboto napadel Petra Buttistutto ter ga s krivcem nevarno ranil na dveh mestih vratfi. To se je zgodilo iz maščevanja za grdo ravnanje, pod katerim *je trpil Ulcigrai v vojaški službi, kjer mu je bil Battistutta desetnik. Napadalec pravi, da ga je Battistutta opetovano spominjal v razžaljivih besedah udarcev, s katerimi se je v vojakih znašal nad svojim podložnikom. Uloigrai-a so aretirali, ranjenca pa spravili v bolnišnico. Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 20. avgusta do vštevši sobote 26, avg. je umrlo 42 oseh možkega iu 39 ženskega spoln, skupaj 81 oseb, proti 98 v istem tednu lanskega leta. Od teh je bilo 24 v dobi do 1 leta, 10 do 5. leta, 2 do 20. leta, 5 do 30. leta, G tlo 40. leta, 15 do (H), leta, 15 do 80. leta, 4 v dobi čez '80. leto. Povprečna umrljivost je znašala 25*3 od tisoč. Jetika je provzročila smrt v 5, bolezni v sopilih v 2, škrlatiea v 3, dftvica v 0, hripavica v 0, logar v l, enteritis v O slučaju. Dražbe premičnin. V torek, dne 4. septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Amalia št. 2, prihranjevalno ognjišče in dragocenosti; v ulici Corso št. 1, galanterije; v ulici della Zonta št. ti, jedna blagajna in pisalni stroj; na Prošeku št. 6H, tele in seno; v ulici Mauzoui št. 3, hišna oprava; v ulici Amalia št. 10, hišna oprava; v Sv. Križu št. 152 ob 12. uri, hišna oprava. Loterijske številke izžrekane dne 2. t. m.: Dnaaj 49 75 53 HI 56. Gradec 11 20 7 23 09. Inomost 72 35 56 12 90. Različne vesti. Rimsko gledališče. V Torinu so o kopanju temelja za neko palačo našli ostanke amfiteatra iz dobe Rimljanov. Parnika sta trčila. Ponoči 31. m. m. sta trčila v kanalu, ki veže Amsterdam se severnim morjem, dva manjša parnika eden ob druzega. Eden se je potopil. Devet oseb, med njimi dve ženi in štirje otroci, je utonilo. Rop 15-letnega dekleta. Neznani zločinci so v K rakovu zadnjo nedeljo ugrabili mlado krasotico Marijo B.t ko se je vračala iz cerkve ter jo potlačili v kočijo in odbijali. K darstvo še ni moglo najti sledi zločincem. Dekličini reditelji so dobili pisma, v katprih piše bčerka, da so ji godi dobro ter da se ne povrne več na dom. Očividno pa so ta pisma ponarejena ali pisana pod pritiskom in žugjneam. Zločin. Z Dunaja javljajo dne 2. t. m.: l Movo odvetnika Prossinagga, Marijo, so našli umorjeno v stanovanju nje brata, odvetnika dr. SHiiesslna. Glava ji je bila prestreljena na treh krajih. Dr. Sehiesslna, ki je bržkone morilec svoje sestre, so našli mrtvega v nekem tunelu blizu Dunaja. Ustrelil se je iz revolverja. Truplo je ležalo na železniški progi, kjer ga je vlak strašno razmesaril. Dr. Sehiessl je liil v ponesrečenih špekulacijah zapravil vse svoje in premoženje svoje sestre. Poslednja mu je bila posodila okoli 100.000 gld. Nesreče v rudniku. Glasom brzojavke iz Jo-hanneslnirga je o povod nji v bakrenem rudniku Besshi-Thihoku <»(M> oseb zgubilo življenje. Nov UČni zavod. 8 prihodnjim šolskim letom 1HW/1900 se odpre v Lincu v zvezi s tamošnjo trgovinsko akademijo oddelek za železniško strokovno izobrazbo. To je prva železniška akademija na svetu. Delavsko gibanje. V Budimpešti so stavci tiskarne Leygradv zaradi slabih zdravstvenih razmer v tiskarni stopili v štrajk. Tudi v Parizu štrajkujejo tiskarji. Narodno gospodarstvo. Prejeli smo in objavljamo : Slovenci! Meseca marea smo Vam poslali poziv za udeležbo na ustanovitvi »Kreditne banke« v Ljubljani kakor delniška družba. Med tem se je (»glasilo veliko število najuglednejših mož, ki hočejo podpirati stvar, tako, da smo meseca junija vložili prošnjo na ministerstvo za podelitev koncesije. V tej prešnji smo ponavljali to, kar smo poudarjali v pozivu in dokazali ne le nujno potreb* kreditne banke, ampak tudi renta-biliteto. To prošnjo so podpisali naslednji gospodje: Gorup Kornelij, brodovlastnik v Trstu, Hočevar Matija, veleposestnik in poštar v Velikih Lašičah, Dečman Anton, Drelse Avg., tovarnar, dr. Ferjančič, župan Iv. Hribar, dr. Hudnik, Jeuniker Kinst, Kauschegg Karel, Lcustek Milan, Lininger Joh., dr. Mosehč, ces. kr. svetnik J v. Murnik, Plantan Ivan, dr. Tavčar, dr. Tekavčič, Veršec Maks, vsi v Ljubljani. Pričakujemo v kratkem ugodne rešitve. Ven-der s podelitvijo koneesije banka še ni gotova, temveč se mora dati protokolirati na trgovskem sodišču in potem se sme še le konstituirati, toda to še le po izkazu, da je ves delniški kapital popolno vplačan. Seveda zamore vplačati ves delniški kapital eden zgoraj imenovanih, ali pa da ustanovni odbor vse delnice izroči kuki banki v emisijo. Ne eno, ne drugo ne sodi, ker na delniških podjetjih govori le kapital in naš namen ni, da bi vse zje-dinili v eni roki, temveč vsaki delničar naj ima besedo, — drugo pn stane preveč. Zatorej smo se odločili ustanoviti popolnoma neodvisen denarni zavod „(rlavno sloreiisko hranil-itiro in posojilnicoki ima namen zbrati potrebni akcijski kapital za „Kreditno banko". Ta že ustanovljena in na trgovskem sodišču tudi registrovana brauilnica in posojilnica bo pa tudi opravljala one hrunilnične in posojilničue kupčije, katere banka kakor tuka ne opravlja in slednjič bode služila našim posojilnicam kakor centrala za denarni promet. Vse to je tako v obče znano važno, da Vam ui treba omenjati še posebej. Podpirajmo torej vsi Slovenci to važno podjetje z našim splošnim pristopom in poslužite se v to svrlio priložene pristopnice iti položnice. Glavni deleži so po 100 gld. in poslovni po 10 gld. Dne »i. t. m. ob uri popoludne bo ustanovni občni zbor, na katerem se izvoli upravni svet i a nadzorstvo iz med členov, ki pristopijo do tega dne. Za ustanovni odbor: Dr. Hudnik. 0 Levčevem „pravopisu". (Dalje.) Edninski orodni k ženskih a-debel na -oj v sumostavnikih in pridevnikih pa je popolnoma pra-viljen, upravičen in zato tudi knjižen, saj ga rabi slovenski narod ne le po vinorodnem Stajerji, nego tudi v Belikrajni; in g profesor se zelo moti, ako inisli, da je ta orodnik upravičen le v pesmih radi stika (rime), — o ne, upravičen je in književen tudi v priprostem slogu (prozi); zlasti kedar rabimo orodnik brez predloga, upotrebljnjemo takovo njegovo obliko, da ne nastane dvoumja s to-žilnikom, n. pr. Slovanski narodi, združeni, pod-perti in ojačeni ruskoj armadoj, bili so rešitelji Avstriji, Izvzeti so samostavniki na -1 j a, -nj a, n. p. volja, želja, gonja. .. radi -jota v končnem zlogu, tore no moremo reči: vol joj, želj oj, gonj oj... nego orodnik je tožilniku sličen in ga rabimo vselej s predlogom; če pa ima pridevnik, onda oblikujemo pridevnik na -oj in orodnik rabimo brez predloga, n. p. resnoj voljo, blagoj željo, gerdoj gonjo... Sicer pa je g. profesor nekoliko sam sebi v protislovji s točko kjer takov orodnik v osebnem zaimku priznava. Takov orodnik ni štajerski, nego slovenski! in čemu nuj bi ga izključevali iz knjige, tudi če bi ga govorili samo štajerski Slovenci ? — Ej, mili moj, da bi Ti čul, kako krasno golči štajerski Sloveli na Pohorji, po tihih dravinjskih dolih, po širnem rodovitnem dravskem polji in vinorodnih Halozah do varaždinske Vinice, po mičnojas-nih Slovenskih Goricah do ravnega Medjimurja, — da bi Ti čul to čisto krasno slovensko govorico, divil bi se ves očaran ! In tako pristno krasno slovansko slovensko govorico naj bi izobčevali iz naše knjige?! — No, nikdar ne. — Točka 201. — Kar g. profesor v tej točki uči, je docela kriv nauk! — Možka osebna imena na -a sklanjamo jedino pravilno vzgledom ženskih a-debel, saj le tako sklanjanje je slovansko. (Pride se.) Objava. Naznanjam slavnemu občinstvu,'da odprtin 7. septembra zopet gostilno v ulici Ireneo št. 1. — Točil bom vedno, kakor do sodaj, pristna naravna istrska, dalmatinska in vipavska vina. Pivo Hteinfeldsko. Točna postrežba in sveže jedi. Za obilen obisk se priporoča uda ni Fran Potočnik. - — ■-■ - c. Kr. m aslrii'sta Mlniio zavoda za trgovino In obrt v Trstu. Novci s* vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 21/«0/« 30- ., „ 3*L°« V napoleonih na 30-(lnevni odkaz 2°/0°f0 3-mesečni ., Ž'/«0 2 V/ na pisma, katera ne morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah." Okrolal oddal. V vredn. papirjih 2•/„ tiu vsako svoto. V napoleonih brez obrest Ntkunloi na Dunaj, Prago, Pečto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, llielitz, Oablonz. Gradec, Hibinj, Inomoatu Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Iteichenberg, Haaz in Mol-nograd, brez troftkov. Kupnja In prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku t°/0fl provizije. Inkaso vseh vrst pod najuinestnejAimi pogoji. Pr o d ujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Lon donu, Parizu, Berolinu ali v drugih mentih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloftki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali are brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. NaAa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijan v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veati.) Kakllpl o. ('es.ii' je bil ob 7. uri zjutraj navzoč na sveti maši, ki se je darovala v grajski kapeli. Potein je bil v gradu razgovor o dovršenih vajah. Cesar je izrekel svoje zadovoljstvo in hvalo vodstvu vaj. Po 11. uri se je eesar odpeljal v spremstvu nadvojvode Frana Ferdinanda. Duuaj 3. Ministcrski predsednik ogerski, pl. Szell, je došel sinoči na Dunaj. Pariz H. Listi trde, da sodba v pravdi Drei-fus se uc izreče pred petkom ali soboto. Pariz 3. Mi no,l o noč je bil v ulici Chabrol popoln mir. Glasi se, da so zajeti še za osem dni preskrbljeni z živežem. Pretoi lja H. Odgovor vlado v Transvaalu na zadnjo brzojavko (Jhambcrlaimi se je sinoči izročil zastopniku Anglije. Cuje se. da izjavlja Transvaal, da bi bil pripravljen pogajati se z Anglijo na konferenci. Se d a j je to r ej ne koli k o več nade, da se resi kriza. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žimnic in peremile, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni kali konkurence. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovauni hiš. štev. o (hiša Dimni). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! HKKXOOOOOOOCXXHHKXK FILTJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi iu menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestuje: Vrednostne papirje: po *2*/,°/0 proti 5 dnevni odpovedi •2T' 0 12 •I S® *! 1 - « '1 ., 3l//'n 4 mesečni ., ni/ o i '•> <'i I o ;j5/ n, po 2 - * 3 8 M „ 1 letni Napoleone: proti 20 dnevni odpovedi 40 „ „ ., 3 mesečni „ 4*8(> l'rad raviuiteljstva : Via Valdiriv« it. 2, (v lastni hiši;.