Posamezna številka Din 1» Poštnina v gotovim. St. 223. V Ljubljani, v petek 3. oktobra 1924. Leto I« l > 'NEVNIH 1 Izhaja vsak dan popoldne, | | Mesečna naročnina: f | V Ljubljani in po poiti Din 16, inozemstvo Din 25. | Neodvisen političen list ... imiim ».n ■■■..... —■■■■-« Uredništvo In upra vnl&tvo: VVolfova ulica St. 1/1. Telefon 213. in(hi»0 i Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. V Praši todebatirajo ta teden resni možje o no-Wh načrtih za nadaljno dograditev socialne politike. Zanimanje vsega kulturnega sveta je ž njimi in videti je, da i® iz nekdanje pastorke postala velesila V postopnem preurejevanju moderne države. Kdo ve, če nismo morda nezavedne priče tihe družabne revolucije, s katero soc. politika tiho sicer, toda ne-sdvratno preplastuje socijalno strukturo ter s tem presnavlja tudi splošni Politiki njeno vsebino. Današnji socijalni politiki niso več cni brumni humanitarci, kakor smo jih videli pri propagandnem delu pred če-trtstoletjem. V Pragi se razmotrivajo sicer tudi ideje, toda ne od ideologov, temveč od praktikov, osivelih v podrobnem delu. Gre za sama realna .vprašanja. , Na pretresu je n. pr. osemurni delavnik, pridobitev, ki je bila sklenjena V dežju granat, torej tam, kjer je ideja Človeške enakosti postala kri in meso. Po petletnem življenju se je prelevila V eno iz najosporovanejših dobrot, ki Uh je naklonila vojna. Razlogi so jasni in našteti že na tisočih tonah časopisnega papirja. Francozi so izračunali, da iih stane ta socijalna pridobitev letnih 3,750.000 frankov le v železarski in ru-dokopni industriji, letni izpadek celotne njih industrije pa da znaša šestnajst milijard. Za jugoslovanske razmere že skoraj astronomske številke in gotovo *H4* Francozom omalovaževanja nevredne. Okoli del. zavarovanja je zrasla prašutnska vegetacija problemov in Problemkov. Aksiom je, da so delavske Koči kot najdragocenejše narodno premoženje vse mogoče zaščite vredne, ni Pa vedno tako enostavno lahko odgovoriti n. pr. na sledeče pripombe: do katere meje je splošno zavarovanje iz ekonomskih razlogov potrebna izravnava socijalne raznomemosti in kje Postaja politično iundirana javnopravna oskrba; kakšne posledice utegnejo nastati, ako se oslablja zmisel za samopomoč; ali ne preti nevarnost, da se Preveč ne zbirokratizira socijalno dogajanje in odreveni osebna inicijativ-nost v legalizirani rentniški revščini; ca katerem načelu sloni dolžnost drugih slojev, da morajo ponekod že 4° 30 % segajočo socijalno obremenitev delavske mezde kriti z neposrednimi davki, plačanimi v ceni za podražene predmete eksistenčnih potrebščin? Ali je v redu, da je vsepovsod osebni in stvarni upravni aparat, ki ga rabi zavarovanje, postal privilegirana domena izvestnih političnih strank in izrabljan v politične svrhe, kakor sploh vsa socijalna zakonodaja? In tako dalje. Takih vprašanj so realne razmere vse polne, tako da tudi sama osnovna načela niso več neomajana. Pa tudi o splošnih načelih bo v Pragi padla gotovo marsikatera tehtna beseda. 2e številke same jih morajo izzvati. Ako v razmeroma mali državi, kakor je Češkoslovaška, državni pro račun izkazuje pet milijard za kritje socialnopolitičnih stroškov in ravno 'oliko dohodkov od vseh davkov, se ni ubraniti vedno misli, da se črta med napredkom in gospodarskim ravnoves jem morda ni potegnila čisto pravilno. Splošen zaključek je ponavadi ta. da je prevzela država že več funkcij, nego ji to dovoljuje njen naravni namen, la se vtika v porazdeljevanje narodo' vega dohodka tudi tam, kjer bi to bolj te opravile druge moči. Da je država dolžna graditi manuelnemu delavstvu stanovanjske kolonije, da mu ima zakonito zasidrati 44 urni delavni tednik, vsaj tritedenski plačani dopust, minimalno zlatoparitetno mezdo, dosti brzo upokojitev, brezplačna zdravila Hd. itd., to so zahteve, ki so zelo pravične, katerih pa drugi sloji, ki bi jih potrebovali vsaj ravno toliko, ne bi smeli niti zahtevati. Ali summum jus ni na tem, da postane summa injuria? Tako zelo »moralno« državo si ni pred stavljal niti Hegel. Socijalna politika je velepotrebna. V danih razmerah more le ona zajamčiti politično enakost, ki jo ubija socijalna neenakost. Vendar pa tej svoji nalogi ne bo mogla s pridom zadoščati, ako bo kakor poslednja leta, postajala Skupščina bo sklicana 11. oktobra. Ukaz zakona proti korupciji podpisan. — Obtožbe proti bivšim ministrom. Beograd, 2. oktobra. Danes ob 12.30 sta se v predsedništvu skupščine sestala Jovanovič in Davidovič. Na daljši konferenci sta se sporazumela, da se bo vršila seja narodne skupščine v soboto 11. oktobra z dnevnim redom: Določanje dnevnega reda. Predsednik vlade Davidovič je izjavil vašemu dopisniku, da bo skupščina takoj pričela delati s polno paro in da ne bo prekinje-20, oktobra, ampak bo delovarna še naprej. Na seji skupščine bo takoj v pon- deljek pričela diskusija o obtožbah proti ministrom, ki morajo po poslovniku priti prve na dnevni red. Prav tako je kralj opoldne podpisal ukaz zakona proti korupciji, ki bo predložen skupščini Davi* dovič bo zvečer sprejet v avdijenco .pri kralju, da rrm bo poročal o sestanka z Jovanovičem. Vaš dopisnik je ob tej priliki vprašal Davidoviča, kaj je z rekonstrukcijo vlade. »Mi nismo Aleksander, makedonski!t je odgovoril Davidovič. Politična situacija v Beogradu. Beograd, 2. oktobra. V poga-anjih glede vstopa HRSS v vlado so se za enkrat končale z Mačkovim odhodom v Zagreb. Opaža se zavlačevanje v tem vprašanju, ki ga pa opozici-jonalni listi izrabljajo v svoje svrhe in poskušajo javnost uveriti, da je današnja vlada izgubila zaupanje pri kroni. Kljub temu je HRSS pripravljena podpirati sedanjo vlado, ker ima zaupanje v stranke, ki so v njej, pa naj se njen vstop v vlado kzvede takoj ali pozneje. Beograd, 2. oktobra. Dr. Maček je izjavil vašemu dopisniku sledeče: Danes sem se razgovarjal z Davidovi-čem, Nast. Petrovičem, Sušnikom, Šu-menkovičem in Markom Cemkovičem. Kakor sem vam že včeraj povedal, sem prišel v Beograd, da vidim, ali obstoja sploh kakšna zapreka za vstop v vlado ali ne. Ce bi te zapreke obstojale, bi HRSS ne delala iz tega nobenih vprašanj in bi še nadalje podpirala vlado. Davidovič me je uveril, da ni nobenih zaprek od nobenih strani ter da bo to vprašanje rešeno v najkrajšem času. Za vstop v vlado nam niso bili stavljeni nobeni pogoji in tudi mi jih nismo stavili. V ostalem pa smo zadostili vsem zahtevam parlamentarizma in vsem zakonskim predpisom. Kar se tiče končnega sporazuma, menim, da pred volitvami ni mogoč. Glede ustave se je dr. Korošec izrazil, da je potrebno, da dobi naša država ustavo, ki bo odgovarjala večini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Seia ministrskega sveta. Invalidski zakon podpisan. Beograd, 2. okt. Sinoči se je vršila seja min. sveta, ki je trajala do 21. Na seji je Davidovič poročal o svojih razgovorih z Mačkom. Vlada je sklenila, da Davidovič in Nastas Petrovič dalje sprovedeta to stvar. Marinkovič je poročal o svojih razgovorih s kraljem. V času, ko je trajala seja so bili na dvoru ministri Behmen, Hadžič in Nastas Petrovič. Behmen je nato na seji vlade poročal, da mu je kralj podpisal ukaz o invalidskem zakonu. Notr. minister je poročal, da mu je kralj podpisal ukaz o političnih uradnikih. Vojni minister je poročal, da je kralj podpisal ukaz o imenovanju 352 gojencev vojne akademije v podporučnike. Dalje Je vlada zun. ministru odobrila kredit milijon dinarjev za stroške za razmejitev z Italijo. Danes se bosta sestala Davidovič in Ljuba Jovanovič, ki bosta ugotovila dan sestanka narodne skupščine, kateri bo predložen zakon proti korupciji, invalidski zakon in bo ratificirana trgovinska pogodba z Italijo. Finančnemu ministru so odobreni vsi izdatki za oktober. Vlada je sprejela na znanje carinsko tarifo ter poročilo pravnega ministra o zlorabah v pravnem ministrstvu in v ministrstvu šum in rud. Beograd, 2. oktobra: Sinoči se je vršila seja min. sveta, ki je trajala do 21. Na seji je Davidovič poročal o svojih razgovorih z Mačkom. Vlada je sklenila, da Davidovič in Nastas Petrovič dalje sprovedeta to stvar. Marinkovič je poročal o svojih razgovorih s kraljem. V času, ko je trajala seja, so bili na dvoru ministri Behmen, Hadžič in Nastas Petrovič. Behmen je nato na seji vlade poročal, da mu je kralj Notr. minister je poročal, da mu je kralj podpisal ukaz o političnih uradnikih. Vojni minister je poročal, da je kralj podpisal ukaz o imenovanju 352 gojencev vojne akademija v podporučnike. Dalje je vlada zun. ministru odobrila kredit milijon dinarjev za stroške za razmejitev z Italijo. Danes se bosta sestala Davidovič in Lluba Jovanovič, ki bosta ugotovila dan sestanka narodne skupščine, kateri bo predložen zakon proti korupciji, invalidski zakon in bo ratificirana trgovinska pogodba z Italijo. Finančnemu ministru so odobreni vsi izdatki za oktober. Vlada je sprejela na znanje carinsko tarifo ter poročilo pravnega ministra o zlorabah v pravnem ministrstvu in v ministrstvu šum In rud. radikali pri delu. Subotica, 2. oktobra. 12. t. m. bo tu kongres radikalne stranke, kjer bo razvil Nikola Pašič program radikalne stranke in njeno ponašanje v opoziciji. Po tem zborovanju se bodo vršila zborovanja po celi Vojvodini in radikali upajo, da se jih udeleži tudi veliko število kmetov. Kot sredstvo, da bi pridobili čim največ ljudi, radikali razglašajo, da pričakujejo sporov s pristaši drugih strank in da je vsled tega nujna kolikor mogoče velika udeležba s strani radikalov. čim dalje bolj borbeni predmet za strankarske tekme, ekonomično sredstvo za dosego politične moči Kakor šola, je postala tudi socijalna zaščita politična, se sprovaja marsikje in marsikdaj ne rodi nje same, pač pa rodi socijalne okrepitve zdaj te, 2daj one kategorije prebivalstva; namen pa ni v distributivni pravičnosti, temveč v kupovanju političnega pristaštva. Ker je torej socijalna politika zašla na politično polje in prevzela seveda tudi politični riziko ter izpostavila politični kritiki. To je dejstvo, s katerim nam je računati tudi v naši deželi. Kljub temu bo vtaknil to ugotovitev kdo v kategorija »čudnih nsuzcrov* rgn. PLENARNA SEJA VLADE. Beograd, 2. oktobra. Danes od 8.30 do 11.30 je bila plenarna seja ministrskega sveta v PTedsedništvu vlade. Tei seji so prisostvovali vsi ministri razen Pečiča, ki je bil v ministrstvu gradjevin in pripravljal obtožnico proti Kojiču, Vlada je razpravljala o situaciji in o sestanku narodne skupščine. Ministri so izjavili, da je pričakovati velikih iznenadenj o vstopu HRSS v vlado. Vlada je sklenila, da se na seji skupščine prično takoj reševati obtožbe proti ministrom. Temu naj bi sledil zakon proti korupciji, dalje invalidski zakon, ratifikacija trgovinske pogodbe z Italijo in na koncu proračun. PRED SESTANKOM DAVIDOVIČ-JO V ANO VIČ. Beograd, 2. oktobra. Danes pričakujejo politični krogi sestanka med Davidovičem in Jovanovičem. Na sestanku naj bi se rešilo vprašanje sklicanja narodne skupščine. MARINKOVIČ PRI KRALJU. Beograd, 2. okt. Včeraj je kralj sprejel v avdijenco zun. ministra Marinkoviča. Avdijenca je trajala zelo dolgo. Nato je Marinkovič odšel s kraljem na šetnjo v Topčider. Vlada pripisuje t*j avdijcnci velik parata. Makedonstvuiufti opuščalo medsebojno borbo. Sofija, 2. oktobra. Pogajanja med pristaši generala Protogerova in pristaši ubitega Aieko-paŠe uspešno napredujejo. Borbe med komitami ponehavajo. Le okoli vasi Petrič in Džu-maja je še prišlo do redkih spopadov. Vojvoda Panča Mihajlov se nahaja na grškem teritoriju, kjer vodi pogajanja s tamošnjo organizacijo makedonskega revolucijonamega komiteta. Na bolgarskem teritoriju ob srbski meji vzdržujejo red vladne čete in komitske čete generala Protogerova. Po zanesljivih vesteh makedonski komitet ne bo pošiljal svojih čet na jugoslovanski terito- rij, predno se ne izvrši popolna reorganizacija njihovih čet. Vojvoda Panča Miliajlov je sklical veliko konferenco v Džumaji, kjer se bo novim vojvodom objavil novi program. Ob tej priliki bodo vojvode prisegli novemu vodstvu komitov. Ta konferenca se vrši dne 5. t. m. Poziv na konferenco je bil razposlan vsem vojvodom brez ozira na to, kateri grupi pripadajo. V vrstah inake-donstvujuščih vlada veliko zanimanje za to konferenco in se pričakuje, da pride ob tej priliki do sporazuma med nasprotujočimi si strankami. Karadiev — naslednik Todorova. Sofija, 2. oktobra. Člani revolucijonamega komiteta makedonskih organizacij so imeli v Sofiji sejo, na kateri so volili novega voditelja revolucionarnih organizacij. Pristaši Todora Aleksandrova so postavili dva kandi- INVALIDSKI ZAKON BO DANES PREDLOŽEN SKUPŠČINI. Beograd, 2. oktobra. Po posetu Nastasa Petroviča pri kralju, je bil včeraj sprejet minister za socijalno politiko dr. Behmen, ki je referiral o stanju v njegovem resortu in predložil v podpis invalidski zakon, ki bo danes predložen skupščini. Dr. Behmen bo zahteval nujnost tega zakona. SPREJEMI PRI DAVIDOVICU. Beograd, 2. oktobra. Predsednika vlade Davidoviča je danes posetil rurriunski poslanik g. Ernandi, dalje vodja džemijeta Ferad beg Draga, ki je protestiral pri predsedniku vlade, da se ne prekine z akcijo proti muslimanom v Metohiji. Davidovič je izjavil, da so to osebna nesoglasja med muslimani in pravoslavnimi ter da bo v tem pogledu storil potrebne korake. JOVANOVIČ NE OSTANE PREDSEDNIK SKUPŠČINE. Beograd, 2. oktobra. Politični krogi doznavajo iz zanesljivih virov, da Ljuba Jovanovič ne bo več ostal predsednik narodne skupščine. V slučaju da ta vlada ostane na krmilu še po 20. oktobru, Jovanovič odbija vsako kom* binacijo, ki mu jo nudi sedanja vlada. V ostalem }e g. Jovanovič v vseh vprašanjih soglasen z Pašičem. PRORAČUN POLJEDELSKEGA MINISTRA. Beograd, 2. oktobra. Danes so v poljedelskem ministrstvu pretresali proračun ministrstva, ki so ga sestavili posebni strokovnjaki. Novi proračun znaša 700 milijonov. Strokovnjaki so izjavili, da je ta proračun minimalen. Strokovnjaki finančnega ministrstva zahtevajo, da se ta proračun še zmanjša. Poljedelski minister je odredil tri delegate za trgovinska pogajanja z Avstrijo. Dalje je poljedelski minister iz starega budžeta odredil 800.000 dinarjev za ljubljanski vodovod. . KOMISIJA ZA RAZVRSTITEV URADNIKOV. Beograd, 2. oktobra. Danes je v nptranjem ministrstvu delovala komisija za razvrstitev uradnikov po kategorijah. V komisiji se nahajajo ministri: Pera Markovič. Hrasnica, Šumenkovič in Kulovec. POP VAS1LJEV UBIT. Beograd, 2. okt. Iz Sofije poročajo, da je bil predsinočnjim ubit v Sofiji pop Vasiljev, prijatelj Cauleva in glavni organizator komitov in kačakov v Albaniji proti naši državi. OGROŽENE MEJE V CRNI GORI. Beograd, 2. okt. Iz Skadra poročajo, da se nahaja ob naši meji organizirana tolpa 1000 ljudi,, ki hočejo napasti Črnogorce ter se na ta način osve-titi za poraz pri Vrmošu. Med njimi se nahaja tudi nekaj regularne vojske. Črnogorci So pripravljeni na odpor. data in sicer generala Protogerova In Karadževa. Pristaši Aleko-paše so postavili protikandidate. Izvoljen je bi! Karadžev, nakar so pristaši Aleko-paše definitivno izstopili iz organizacije. SESTANEK NAŠ. ZUNANJEGA MINI-STRA Z MUSSOLINIJEM. Beograd, 2. okt. V najkrajšem času pričakujejo sestanka med Marinkovičem in Mussolinijem. Sestanek se bo vršil skoraj gotovo v drugi polovici oktobra v Benetkah. Ob tej priliki se bodo zaključila tudi pogajanja glede sklenitve poslednjih konvencij med našo državo in Italijo ter se bo sprovedla tudi razmejitev med obema državama. ITALIJANSKI LIBERALCI IN MUSSOLINI. R i m, 2. oktobra. Polemike, ki jih je vzbudil članek Mussolinijevega glasila »Popolo d’ Italia« in so naper-jene proti liberalcem, se še vedno nadaljujejo. S posebnim ogorčenjem odgovarja glavno glasilo liberalcev »Giornale d’ Italia«. List že naravnost napoveduje, da ne bo dobila Mussolinijeva vlada na kongresu v Livornu brezpogojne opore. Borzna poročila. Ljubljanska bona, do« 3. oktobra. Vrednote. Srečke. 2 in pol % drl. renta za vojno škodo blago 116.50, Delnico a) Denarni zavodi. Celjska posojilnica denar 210, Ljubljanska kieditna banka denar 225, blago 235, Merkantilna banka denar 123, blage 130, I. Hrvatska štedionica denar 915, blage 918, Slavenska banka blago 98, b) Podjetja Strojne tovarne in livarne denar 135, blago 154, Združene papirnice denar 110, blago 115, zaključ. Založnice Itd.: 4 in pol % kom. zad. dež. banke blago 90. Produkti. Deske L 11. 20, 25 tnm irko meja blago 700, trami od 3/3 do 8/10 monte od 4 do 10 ta frko meja denar 400, trami žagani na živ rob frko meia blago 780. hrastovi plohi la-manl 44, 17/30, 2.90 m dolž. frko meja denar 1250, hrastovi plohi žamani 54, 17/30. 2.90 m dolž. frko Lj. denar 1250, hrastovi plohi žarnimi 54, 22/32,2.80 m dolž. frko meia denar 1250, hrastovi plohi žamani 54, 15 30. 2.60 m dolž. frko meja denar 1250, jese-novi suhi plohi 20 do 100 min Irko Domžale blago 1400, drva suha bukova 1 m dolž. frko naklad, post. kol. 5 vaz- denar 26.50, blago 27, zaključ., oglje I. vilano Irko meia denar 114, pšenica domača frko Lj. denar 3S0, penica bačka par. Lj. blago 420, koruza b..-čka par. Lj. blago 340, oves bački par. LJ. blago 320, oves bački stari par. Li. denar 340, suhe gobe srednje irko. Lj. denar pil, fižol ribničan frko Lj. denar 525, liipl Pie-peličar frko Lj. denar 4S0, fižol mandsioni frko Lj. orig. denar 350, laneno serne pat Lj. denar 685. konoplja raandžurska b.'n Irko Lj. blago 8&), repica divja frko sl&vuii. post deuar 255, orehi tiko Lj. denar 400, maraske lanske frko Lj. blago 100,1. suram, čista svinjska mast za kg. frko inagas. Li, blago 34, l. prekajena slanina frko masac. Li. blago 36, pšenična moka »0« backa p Trst 319.50—322.50, Dunai 01C6325-104325. — Valut*; Dolar 71.56—72.56. - Vprašanje preselitve Jusoslovenev iz Grčije. Te dni so prinesli listi širom naše dr-lave kratko, toda velevažno vest, da namerava vlada započeti akcijo za preselitev naših bratov iz Grčije v Južno Srbijo. Ne vemo sicer, koliko je na vesti resnice, vendar nas že samo dejstvo, da se o tem sploh piše sili, da spregovorimo o tej zadevi vsaj par besed. Ko so Jugosloveni krog 5. stoletja zasedli Balkan, so prodrle nekatere skupine celo prav doli do obal južnega ozemlja Grčije in se obdržale šc več stoletji, dokler niso polagoma prevzele grški jezik in tako vtonile v grškem narodu. V severnkGrčiji krog Larise so se ohranili naši bratje še do Turkov in izginili komaj v zadnjih stofetjih, do danes pa so ostali na ozemlju južne Mace-donije, kjer prebivajo skoro docela kompaktno od albanske meje pod Ohridskim jezerom do pogorij Kruša in Bešik, ki tvorita razvodje med Strumi-co in Galiko ter od naše državne meje do južno Kostura na gorenji Vistrici, do lolenje Vistrice pri Beru ter potem do morske obale od ustja Vardarja do jugovzhodno od Soluna, tako da se mesto Solun, ki je po ogromni večini židovsko in ne grško, nahaja čisto na jugoslovanskem narodnem ozemlju, prav kakor n. pr. Trst na Primorskem. Na tem ozemlju, katerega glavni centri so poleg samega Soluna Kukuš, Janiča, Gumendža, Ber, Nieguš, Voden, Gstrovo, Lerin in Kostur, prebiva preko 400.000 naših bratov, ki govore isti jezik kakor se govori v Južni Srbiji. V prvi balkanski vojni 1. 1912. so to ozemlje zajedli Grki in ga obdržali, prav tako pa je ostala Grška državna last tudi po svetovni vojni. Grki so že pod Turki poskusili vse, da bi te naše brate pogrčili. Ustanavljali so v ta namen svoje grške cerkvene Sole in grški patrijarh v Carigradu, ki je imel velik vpliv, je skrbel tudi za to, da so v naše tamkajšnje vasi prihajali grški duhovniki. Po zmagi nad Turki in priključitvi tega ozemlja k Grčiji 1. 1912 so ta raznarodovalni sistem podprli še Z državno avtoriteto. V vse šole se je uvedel grški pouk, v cerkve grški obred in v urade grški uradni jezik. Narodni jezik se je pričel sistematično zatirati, vendar pa je do dejanskih nasilij in preganjanj prišlo komaj po svetovni vojni, osobito takrat, ko so se pričeli kopičiti na Grškem begunci in izseljenci iz Male Azije, to je po grškem porazu v zadnji vojni s Kemalovo Turčijo. Po vzorcu italijanski fašistov so se osnovale v Južni Macedoniji teroristične grške bande, ki pa nimajo kakega dalekosežnejšega političnega namena, kakor n. pr. fašisti, ampak se zadovoljujejo samo z nasiljem nad našim življem. Grška žandarmerija in oblasti jim gredo v vsem na roko in tako preživljajo naši tamkajšnji rojaki najhujše dni. Pod pretvezo jugoslavofilstva jih pretepajo, mečejo v ječe ter jim plenijo tudi posestva, na katera kolonizirajo potem begunce iz Male Azije, da bi se tako raznarodovanje hitreje izvršilo. Obtožili so tudi veleizdaje stotine naših ljudi, ki so zahtevali svoje šole, v katerih bi se njihova deca vzgajala v materinem jeziku. Naše vlade so bile že večkrat obveščene o preganjanju naših ljudi v Južni Macedoniji s strani Grkov, vendar niso ničesar ukrenile, ker so jim bili važnejši razni trgovski posli s Solunom in Atenami, kakor pa usoda 400.000 zasužnjenih bratov. Zdaj pa se razglaša, da misli vlada te ljudi naseliti v Južno Sr- ' bijo. Dejstvo samo, da se sed. vlada vsaj malo zanima za njihovo usodo, je pač razveseljivo, nikakor pa ni zadovoljiva označena rešitev te zadeve, ker bi preselitev v Južnih Macedoncev v našo državo značila, da se temu ozemlju definitivno odpovemo. S to rešitvijo se absolutno ne moremo in ne smemo zadovoljiti. Južna Ma-cedonija je do obal Egejskega morja naša narodna last in mora tudi ostati. Kakor se nismo in se nikdar nc bomo odpovedali pravice do Primorja in Gorice ter Trsta, tako se nikdar ne smemo odpovedati pravic do Soluna in njegovega jugoslovenskega ozemlja. Dolžnost naše vlade je nasprotno, da vzame naše tamkajšnje brate v zaščito ter da pritisne z vsemi razpoložljivimi sredstvi na Grčijo, da neha s preganjanjem in nasiljem, ter da našim ljudem, ki so danes njeni državljani vse one pravice, ki jim pripadajo po človeških postavah moderne demokracije. Otvoriti se morajo povsod naše Šole in dati našim ljudem garancije za svoboden in enakopraven narodni, kulturni in gospodarski razvoj. Preselitev naših ljudi bi pomenila kapitulacijo pred slabotno Grčijo, ki bi tudi sicer škodovalo naši državni moči in avtoriteti. Južna Macedonija je naša in naša mora ostati, kakor naše Primorje, dokler ne bo tudi njej zasijalo solnce popolne svobode. S—s. Med ovirami, ki jih vedno znova postavlja Anglija na pot francoski mirovni politiki in pa nemško nacionalno nepo-mirljivostjo se mora torej kretati Her-riotova politika. Pomaga mu v njegovem težkem položaju splošna potreba miru v Evropi in pa nekatere države, ki iz lastnega interesa iskreno slede francoski zunanjepolitični koncepciji, med katerimi je najmočnejša skupina držav, ki tvorijo malo antanto. Iz tega vidika moramo tudi presojati situacijo, v kateri se nahaja misel vseevropske mirovne pogodbe, ki je baš sedaj aktualnejša, ko kdaj preje. Ženevska pogajanja so izraz resnične potrebe in bodo vsaj začasno postavila osnovo političnega razvoja v Evropi. Izkušnje političnega življenja uče, da so države ravno tako egoistične, ko posamezen človek in da uravnavajo svoja dejanja vedno tako, da imajo od njih čim večji dobiček. In vsled tega se bo v politiki tudi v naprej sklepalo zveze, in ko do sedaj, bo vsaka država pazila na delovanje svojih sosedov. Toda bilo bi na vsak način preveč skepse, če bi smatrali vsa dalekosežna obrambna sredstva proti napadalcu, ki so se, oziroma se bodo sklenila v Ženevi, le za prazne pacifistične fraze. Gotovo je, da bodo nastali tudi slučaji, v katerih bodo odrekle vse pogodbe. Toda tudi mednarodno pravo je bilo med vojno neštetokrat kršeno, pa vendar se bo težko našel kdo, ki bi trdil, da je brez pomena. Veliko bo že doseženo, če se vsak oborožen konflikt med državami kar najbolj oteži. Končnoveljavno rešeno pa bo to vprašanje šele tedaj, kadar bo izpolnjevanje sklenjenih pogodb v interesu vseh. In za tem gre danes Her-riotova zunanja politika. Da pa hoče imeti Herriot pri vsej svoji miroljubnosti garancije, kar najja-čje garancije, da Nemčija preko vseh pogodb lepega dne ne napade Francije, je razumljivo. In zato se vprašanje razorožitve nikakor ne bo dalo rešiti drugače, ko istočasno z vprašanjem obvezne arbitraže in sankcij. Politične vesti. Smernice francoske sunanle politike. Z nastopom Herriotove vlade se smernice francoske zunanje politike v bistvu niso spremenile, dasi je izgledalo v prvem trenutku tako. In to je razumljivo. Vsaj je še danes glavni moment, ki se po njem ravna francoska zunanja politika razmerje Francije do Nemčije, oziroma francoski strah pred možnostjo nemške revanže. Herriotova politika je iskreno gospodarskega značaja in pomirljiva, ker mir rabi Francija baš tako ko Nemčija. To njegovo politiko medsebojnega zbli-žanja pa zelo ovira na eni strani zadržanje Anglije, na drugi strani pa nepomirljivi nacionalni šovinizem nemških desničarskih strank, ki so dovolj močne, da ne ogrožajo samo sedanje državne oblike Nemčije, temveč bi po notra- nje-političnih uspehih močno ogrožale evropski mir sploh. Francija že precej časa teži po gospodarskem zbližanju z Nemčijo, in dasi bi tako zbližanje ne rodilo takoj tudi političnega zbližanja, za katero ni niti v Franciji, niti v Nemčiji danes še moralnega predpogoja, bi vendar v doglednem času tudi politično razmerje med obema državama po doseženem gospodarskem zbližanju postalo bolj prijateljsko. In tega se Anglija boji tako radi svojega gospodarskega življenja kakor tudi vsled strahu, da bi izgubila svoj politični prestiž. Vsled tega Anglija direktno ali indirektno vedno ovira francosko - nemško zbližanje in to se danes ne opaža samo v nemških temveč tudi v francoskih političnih krogih. = Odkritja korupcije starega režima. V ministrstvu za šume in rude so prišli na sled novim nepravilnostim prejšnje vlade. Krivci bodo izročeni roki pravice. Dr. Spa-bo I2deluje poročilo o ministrih na razpoloženju in njihovih plačah. O tem vprašanju bo razpravljal gospodarsko-finančni odbor. = |i poljedelskega ministrstva. Na posvetovanjih v poljedelskem ministrstvu je minister poročal o delu vlade. Vodna zadruga v Bogojevini je prejela 3 milijone dinarjev. Nadalje se je razpravljalo o potrebnem denarju za regulacijo i popravo, ki bi jo krili dohodki razredne loterije. Minister je povedal, da namerava zbrati vse kar se tiče podobnih zakonov v drugih državah. Nar dalje namerava sklicati parlamentarno konferenco vseh strank, ki naj določi, ali prevzame država zavarovanja, ali pa zasebni zavodi, ki bi jih skupščina nadzirala. Vlada kupi imovino južne železnice. Na včerajšnji seji ministrskega sveta Je vlada prejela predlog prometnega ministra Sušnika, da kupi za 850.000 zlatih francoskih frankov vso imenovino južne železnice- = Bolgarska akcija proti naši državi. Naša vlada je bila obveščena, da se pripravlja macedonska organizacija na novo akcijo proti naši državi. Baje se s to akcijo strinja I Cankova vlada, ki bi dala 150 rez. častnikov na razpolago, da organizirajo bojne oddelke. Kakor se zatrjuje, je bilo odposlanih v našo državo tudi 30 teroristov, ki naj bi izvršili atentate na kralja in nekatere prve naše politične osebnosti. = Sestanek poljskega in čehoslova-škega zunanjega ministra. V Ženevi sta se poljski zunanji minister SkTzynskl in čeho-slovaški zunanji minister Beneš dogovorila o delovnem programu zaradi rešitve aktu-elnih zadev, ki se tičejo obeh držav. Da se med obema državama vzpostavijo prijateljski odnošaji, sta se oba ministra sporazumela, da se izvrši revizija deloma že sklenjenih, pa še ne ratificiranih pogodb. = Locatellijeva vrnitev v Italijo. V Genovi so z velikim pompom sprejeli znanega letalca Locatellija, ki je prispel iz Amerike. Na kolodvoru so ga pričakovale velike fa-šistovske čete v popolni: bojni opremi. Pozneje se je VTšil banket V mestni palači, kjer je bil Locatelli imenovan za častnega občana. = Arabija — Zvezna država. Kakor poroča švicarska brzojavna agentura, se Arabija prelevi v Zvezno državo, vladano od emirov pod suverenostjo kralja nedže Husejna. Glavno mesto bo Bagdad. *■ Splošna ustaja na Kavkazu. Ves Kavkaz od Rostova do Astrahana se je dvignil proti sovjetom. Po poslednjih vesteh so uporniki zavzeli s pomočjo donskih kozakov Stavropol In začeli oblegati Ekateri-modar. Bombardirali so tudi sovjetsko bro-dovje v Tuapsu. Ves Dagestan in del Azer-bejdiana se le uprl. Železniški most na reki Sulaku med Grozinom in Darbentom je porušen. Revolucijonarne federacije na Kavkazu 90 odredile splošno mobilizacijo. = Macdonaid Herrtotu. Iz Pariza poročajo, da je lierriot prejel od Macdonalda obširno pismo, čigar vsebina ni bila izdana javnosti. V informiranih krogih pa Izjavlja, da obravnava pismo v glavnem vstop Nemčije v Zvezo narodov in da Macdonaid ni zadovoljen s sprejemom, ki ga je pripravil Briand posredovalcu Nausenu v Genovi. Nadalje se pismo bavi z razorožitvijo in na pogoje, ki jih je Macdonaid omenil v svojem govoru v Genovi z ozirom na sprejetje razsodišča. Gotovi, vladi neprijazni krogi trdijo, da pismo ni ugodno za Herriota. — Novi nemiri v Italiji. V zadnjem času so se zopet pričeli množiti spopadi med komunisti ln fašisti. Tako poročajo iz Luino, da je tamkaj nek komunist na plesu ustrelil nekega fašista. Iz Milana zopet poročajo, da je v tamošnjem predmestju napadla - gruča opozicijonakev nekega fašista, ter ga smrtno ranila. = Akcija za Javno varnost v Črni gori. V pondeljek se je vršila v predsedništvu vlade daljša konferenca med Davidovičem, Hadžičem, Marinkovičem in drž. podtajnikom Cemovičem. Konferenca se tiče samo vprašanja javne varnosti v Črni gori. O poteku konference bo Davidovič poročal kralju. — Franclja sprejela protokol o arbitra* žL Ministrski svet je sprejel tekst protokola o arbitraži in poslal tozadevne in-strukcije francoski vladi v Genovo. — Polom komunistične stavke na Češkem. Komunisti so proglasili v Moravski Ostrovi na Češkem za torek generalno protestno stavko proti draginji in za povišanje plač. Komunistična akcija ni uspela, ker je v vseh zavodih delalo do 98 odstotkov delavcev. V celoti sta stavkala le dva kovinarska zavoda, dočim je povsod drugod tri četrtine delavcev ostalo pri delu. = Macdonaid o irskem obmejnem problemu. Angleški premier Macdonaid je izjavil v spodnji zbornici, da je tekom separatnih kakor tudi skupnih posvetovanj z južno in severnoirskimi ministri storil vse, da bi se dosegel sporazum, vendar so se doslej vsi poskusi ponesrečili. Vsled tega je angleška vlada prisiljena poslužiti se onega odstavka angleško - Irske pogodbe, ki govori o delimitacijski komisiji glede razmejitve severne in južne Irske. = Francoski budget. V finančni komisiji je finančni minister v velikih obrisih podal proračun za 1. 1925, ki znaša približno 32.5 milijard. Najvažnejša novost proračuna je ta. da so izredni Izdatki združeni s splošnim budgetom. Izredni izdatki znašajo 7677 milijonov frankov. Deficit, ki nima še kritja, se cen! na 5.5 milijard. Med najvažnejšimi ukrepi, ki Imajo namen doseči kritje tega primanjkljaja, je pTedvideno povišanje davkov ravnih vrst. Posebno se misli ukreniti vse potrebno, da se doseže redno plačevanje davkov. ________________________________ »Narodni Dnevnik “I Prosveta. Ljubljanska drama. Edmond Rostand: Cvrano de Bergerac. Heroična komedja v 5. dejanjih. Ker Prinesemo o komediji še daljše poročilo, naj bo le nekaj misli. Mali David se je spravil nad Golijata. Ga je premagal? Ali Imamo sploh junaka za heroične komedije? In celo za C vrana! Kako je z našimi skupinami? ln z gledališko blagajno, ld pač ne more opremiti vojske 36 igralcev in igralk (brez naroda j, da tako ostane le hvalevredna dobra volja, visok poizkus. Predstava pa je vestno naštudirana, skoro brezhibno teko verzi, truda je bilo ogromno. Mnogo utone v _ hrupnih scenah in krasen prevod mnogokdaj ne zveni raz desk. Drapia si je v letošnji sezoni nadela velike nalge in po načrtu uprave sodeč, prvovrsten repertoir. Preko moči seveda ne grč. Premiera Tolstojeve drame »Moč teme« bo v dramskem gledališču v petek, 3. t. m. ob osmih zvečer. Matrjono igra gdč. Rakar-jeva, A ni »jo ga. Juvanova, Akullno ga. Ro-gozova, Nikito g. Levar, Akima g. Sest. Pjotra g. Rogoz in Mitriča g. Cesar. V ostalih vlogah sodelujejo gg. Wintrova, Gorjupov«, Ježkova, Vida. Slavčeva, Plut, Drenovec, Jerman itd. Režira g. Osipovič. Klavirski virtuoz Aleksander Borovski je dosegel na svojem sobotnem koncertu v Zagrebu tako kolosalen uspeh, da ga je težko opisati. Na splošno željo in zahtevo mora svoj koncert ponoviti. Zagrebški glasbeni kritik pravi o tem koncertu sledeče: Dvorana Glasbenega zavoda je bila nabito polna Težko je našteti vse odlike tega tankočutnega umetnika, ki se globoko uilvi v vsako skladbo in potem reproducira svoje vtise. Borovski je virtuoz, ki popolnoma obvlada vse tehnične probleme ter jih popolnoma potisne v ozadje, samo, da more dovršeno Izraziti vsebino dela, katerega predvaja. Način njegovega igranja je l2vanreden. Iz instrumenta izvablja prekrasne barve in zna pričarati najbolj čudežne dogodljaje. Posebno zna pokazati dinamične efekte. Velik Je mojster v Igranju polifonskih stavkov, ki 1® podaja jasno in neobičajno lahko. Ta veliki umetnik nastopi v Ljubljani v petek dne 3. t. m. ob 8. url v Unionski dvorani. Predprodaja v Matični knjigarni. Ferd. Engelmtiller t. V pondeljek 1» umrl v Pragi znani češki slikar Ferd. En-gelmfiller, učenec nepozabnega Julija Ma-žaka. Se pred par meseci je Imel kolektivno razstavo v Pragi, ld je vzbudila veliko zanimanje njegovih prijateljev. Posmrtna raz-staa njegovih del, ki se gotov priredi, bo omogočila pregled celega njegovega bogatega življenskega dela. Bil je znan kot izboren učitelj in njegova zasebna Šola s krasnim razgeldom na Hradčane je bila številno obiskana. Kot mož je bil poln tolerantne noblese. Glasbeno društvo »Drava« Maribor nas naproša za objavo sledečega: Društva, korporacije Itd. ki reflektirajo na godbo »Drave«, naj se vedno obračajo radi najetja direktno na predsedstvo društva. Popolnoma varno naložit« denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO r. z. z o. z. ki posluie v novo-urejenih prostorih v Ljubljani, Mestni trg « Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodnefe ter jih Izplačuje takoj brez odpovedi Večje z odpovednim rokom obrestuj« po dogovoru. IsvtnllubUansklffl »laaat«nam ao na ra«-polaso poštne poleSnlca, d« (rimalo s pošiljanjem denarja nlkaklh stroškov. Telefon Št. 9. Telefon št 9. S=“3 Arkadij Averčenko: gostilniški razgovori. 20. stoletje. V letih 1910—-1913. — Ne vem, kam naj letos odpotujem v inozemstvo... Vsega sem že do grla sit in naveličan. Kaj naj na primer počnem v dolgočasni Švici z njenimi kravami, mlečno čokolado, cepini in pastirji?! — Kaj pa Riviera? — Pravo ste pogodili! Tisto p^okle-to večno sinje nebo, tisto nesrečno, večno lazurno morje, tiste eksotične palme, vsa tista poslikana lepota. Tudi v Nemčijo ne pojdem... Tista živalska sitost in nizke cene so mi priskutne. Kaj, če bi jo mahnil na Norveško, to bi bilo originalno? Ali pa na Holandsko ... — ... Včeraj sem čitala »Sliko Dodana Greya« — Kakšna plemenitost je v tem delu in kakšna rafiniranost! Ni je stvari na svetu, ki bi me zadnje čase bolj zanimala kot angleška literatura novejše dobe, in sicer vsa, v celoti... — ... Jaz Vam pa pravim, da je neumnost, poslušati to »Elektro«. — Polovica pevcev se tako dere, da bo zgubila glas!... — Ali ste čitali? — Da sem. To je strašno. Ves Petrograd se je zgražal, ko je čul o bedi uboge Izidore Duncan. Samo matere .vedo, kaj to pomeni... — Razumete, med akmeizmom in Impresionizmom je ta razlika, da je ak-melzem kakor tok... Dovolite, dovolite! Kaj pa Igor Sjeverjanin?... — Povem Vam, toda dame ne smejo slišati. Najprej smo bili »pri Dononu,« potem smo se peljali v »Akvaško«. Z nami so bili: Knez Dudu, Irma, Vovočka in jaz. Seveda so nam hitro postavili na led šest steklenic... — Jaz pa Vam pravim, da je Merež-kovski prav tak iskalec Boga kot Ro-zanov bogoborec. — V zadnji številki »Satirikona«... — Prosim, bodite tako prijazni, podajte mi rum. — Vi sprašujete, kdo je vso Rusijo spravil ob pamet? Villi Ferrero! — Gospoda, kdo je zahteval taksa-metre? Dva sta tu! — Res ne vem, kam naj potujem čez poletje... Benetk sem se naveličal, Egipta sem sit... Ali ne bi šel v Karpate radi posebnosti?... 13. stoletje. Leto 1920. — Poskusite klobaso, grof! • — Merci. Po čem ste jo kupili? _ Po 120. — Oho! To se pravi, da stane takle košček 7 rubljev------- — Svetujem Vam, potujte v Srbijo; tam je sicer neudobno ln umazano, ampak Ruse sprejemajo še precej prijazno. Še v gostilne jih puste... —• Kaj ne poveste!? — V glavni kajuti so vsi stali, naslonjeni eden na druzega, bil je velikanski dren. Jaz pa sem si znal pomagati: z jermenom od kovčega sem se privezal k jamboru in tako sem še precej znosno prebil noč. Bilo je še dovolj toplo! — Kako to, da ni več videti mojega bratranca Griše? — Ali ne veste? Preteklo nedeljo je umrl na kozah. — Glejte, glejte! Tako je torej ta reč... Po čem pa ste kupovali žemlje? — ... Pomislite, kupila sem dve sveči in ena od njih je bila brez stenja. — No, in kaj ste storili? — Raztopila sem stearin v kozarcu, vzela trak od korseta ter ga jela namakati v stearin: Ko je bil dobro namočen, sem ga izvlekla. Stearin se je hitro strdil in na ta način sem dobila nekaj malih svečic. — Ne, dovolite! Na kovčegu se prav dobro spi, samo vedeti je treba — kako. Kdor je neumen, bo skušal spati na zaprtem kovčegu. Treba pa je postopati takole: Vse stvari se mora vzeti iz kovčega in jih zaviti v rjuho: odprti kovčeg morate položiti s hrbtiščem navzgor in od strani prisloniti stvari, ki ste jih vzeli ven. Na ta način dobite ploskev, ki je poldrug meter dolga in en meter široka; vsedlino na hrbtu kovčega morate pa zamašiti k nogavicami... — Baronesa, nekaj leze po vas... —- Ah, s knezom Seržem sem se vozila v tovornem vozu... Najbrže sem tam kaj ujela... — Najbolje mazilo zoper ta mrčes je tinctura Sabadilli. Moj ženin mi jo je podaril za god celo steklenico. — Dusja! Dajte mi je malo za parfum! — Iz Harkova smo potovali 28 dni. — Jaz sem bila v družbi vojakov. Spočetka smo jedli orehe — jaz sem jih imela dva funta — potem sera pa na postaji Roskošno dala ženi premikača svojo jopico in dobila od nje kuro v zameno. Vojaki so jo skuhali v cvetličnem loncu, in Imeli smo juho ter smo je- dli. Jaz sem zajemala z dvojno žlico, ki se uporablja pri kuhanju čaja. Neprijetno je bilo samo to, da je vsa tekočina curljala skozi luknjice na obleko. No, obleko sem potem oprala v sodu na postaji. — Ne vem, kam naj potujem: Angleži Rusov sploh ne puste v Anglijo, Francozi has ne pustč v Pariz, Nemci... — Kakšno čudno maslo imate. 2e drugič sem si ga namazal na kruh, jem, jem, pa ne morem spoznati... — To ni maslo, To je mazilo za Šu-ročkin izpuščaj... Poglej to teto neumno! Pa vendar ni ona to postavila na mizo. No, nič ne de, nekaj je še ostalo — bo že za silo! — Ali ste čitali »Sliko Doriana Grey-a?« — Nisem. Kaj pa vi, ali ste čitali ukaz, da se morajo izseliti vsi, ki bivajo tu manj kot dve leti? — Spominjam se, v Tolstojevi »Smrti Ivana Ujiča«... — Čujte, ali je tudi ta umrl na kozah? ... Nekoč sem spal dva dni na pisalnem stroju. — Katerega sistema? — ... Ce je špirit tudi z bencinom zmešan, je vendar uporaben... Treba je le pridejati cimta, stolčenega popra in citronove lupine. Tako zgubi polovico duha. — Ne vem, kam naj potujem: nikamor nas več ne puste ... Vrag vedi ktero stoletje. I.eto 1923. — ... V Carigrad se odpravljam. — Kako boste potovali, ko Durnik ne vozi.». — 2 Ivanom Sergjejičem nameravava plavati tja. Mehurje in plutovino si bova navezala, Udice bova vzela s seboj, med potjo bova lovila ribe... Se bova že kako prehranila. Računava, da bova rabila največ tri tedne. — Cujte, grof, ali ste čitali »Pisma Čehova?« — Oprostite, berem samo tiskane stvari. Pisane reči slabo razločim... — Slišite, če priplavava z Ivanom Sergjejevičem v Batum — ali napa ne bodo dali Angleži po glavi? Kaj niislite? — Pa pošteno Vama bodo dali. Saj so Rusom prepovedali, pokazati se v Angliji. — Pomislite, kupila sem svečo, pa se je izkazalo, da je imela stenj! Skoro bi sl bila zobe polomila!... — Baronesa, ali ste čitali »Sliko Do- riana Greya«? — Kako? — Ali ste čltalt Oskarja VVildea? — Smo nepismeni. — Samo pomislite, lazico je našel na svoji obleki Bila je debela kot pest in je tehtala poldrugi funt. — Kaj pa je storil ž njo? — Zaklal jo je seveda, dal iz kože in hajdi v juho ž njo. Pošteno mastna je bila, kanalija! — Spal sem in naenkrat sem začutil, da me nekaj grize... Napravil sem luč in — glej ga spaka! Ivan Nikolah^ se je spravil nad mojo nogo! Pošten kos mi jo je bil že odgriznil! Ubil ga, se obrnil na drugo stran in zopet zaspal ... »- Sosvet komisarju ljubljanske občine. Sinoči ob 6. url se je vršila prva sela sosveta ob navzočnosti vseh od pokrajinske vlade imenovanih sosvetovalcev. Komisar dr. Perič je otvoril sejo, pozdravil navzoče sosvetovalce poudarjajoč, da je sosvet le njegov posvetovalni organ in da kot tak ne more obvezno sklepati. Na dnevnem redu je bila med drugim zgradba dveh stanov, hiš za Bežigradom. Hiši bi imeli 48 stanovanj s Po eno sobo in kuhinjo. Stroški bi našli kritje v že dovoljenem kreditu 2 millj. dinarjev. Dalje se je obravnavala pogodba, ki naj k> sklene mestna občina z družbo Elektro. Družba se zaveže dobaviti občini električnega toka do 150 kilovatov in sicer razen onega toka, ki ga ima glasom posebnega dogovora dobaviti Južni železnici. Ljubljanskemu dvoru, Strojnim tovar. in livarnam, restavraciji Miklič, Transformatorju, Kreditni banki, Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Pivovarni Union in Pokojninskemu zavodu. Pogodba se sklene za dobo petih let. Komisar dr. Perič pojasni zadevo glede redukcij na mestnem liceju. Redukcije so se izvršile, ker so ob polni zaposlenosti stalnih profesorjev ostale učiteljske moči postale odvišne. Odpustile pa so se predvsem učiteljske moči, ki niso imele polno kvalifikacijo. Predloge je stavil sam ravnatelj Jug. G. komisar je dalje poročal, da je v Beogradu posredoval zaradi podržavljenja liceja. Obljubili so mu, da pride dotična postavka od 1 mflij. dinarjev v bodoči proračun. Sosvet je izrekel željo, da bi bile obč. volitve člmprej in da bi se volilni red Lz-Dremenil tako. da bi veljal čisti proporc, kakor Je bilo prei G. komisar je poročal, da je v tein zmislu posredoval pri ministru a notranje zadeve. Sosvetovalci so stavili tomisarju več vprašanj in interpelacij, med drugimi tudi, da se z meščanske šole jemljejo izprašane učiteljske moči ter pošiljajo ta deželo, neizprašane pa nameščajo na meščanski šoli. Popravile so se nekatere nepravilnosti izza časa gerentstva. Končno je komisar razdelil med svetovalce proračun mestne občine za I. 1925. Ob pol devet! uri ie komisaT zaključil sejo. — Tehnična srednja šola v LjubljanL Vpisovanje v lavno risarsko in v javno mo-delirsko šolo se vrši v soboto, dne 4. oktobra L 1. ob 16. uri. V javno risarsko šolo se sprejemajo pripadniki raznih stavbnih in kovinskih obrti, v javno modelirsko šolo pa Pripadniki raznih stavbnih in umetnih obrti ter eventuelno tudi učenci višjih razredov srednjih šol ali učiteljišč. Pouk v teh dveh oddelkih se vrši vsako soboto od 15. do 18. are. Vse druge podrobnosti so razvidne iz razglasa v vestibulu zavoda. — Vsled Izstopa zadnjega strojnega inženerja, ki je omogočal redni strokovni pouk v strojno-elektrotehničnih predmetih, je z današnjim dnem deloma ukinjen pouk v II. letnika višje strojne šole in v II. letniku strojne de-lovodske šole. V teh dveh letnikih odpadejo vsled tega glavna strokovna predavanja o strojegradbi in pripadajoče konstrukcijsko risanje do tedaj, ko se posreči pridobiti vodstvu zavoda primerno kvalificiran0 U^no mo^' k' b° v stanu vršiti pouk v 5em obsegu in v taki meri, da ne bo v sicodo pravemu strokovnemu pouku, kakor mai ugledu zavoda. Na zavodu so dosedaj ostali samo še štirje strojni inženerji, ki bi morali vsled izstopa petega prevzeti skupno najmanj 126 tedenskih ur strojno-tehnlč-nlh predmetov, vsled česar bi povprečno odpadlo na enega strojnega inženerja — Če bi bila taka delitev danes sploh mogoča — 31 do 32 tedenskih ur; to število ur vzdržati ie fl2ično nemogoče, kakor je tudi nemogoče pri tem številu učnih ur tehnično Izvesti umik. Posledica tega je, da stojita omenjena dva letnika pred katastrofo In nevarnostjo, da izgube prizadeti učenci to celo šolsko leto, če se v zadnjem hipu vprašanje pridobitve učne moči ugodno ne reši. Brez strokovnega pouka je sedaj v II. letniku višje strojne šole 32 učencev in v II. 'etnfleu strojne delovodske šole 24 učencev. — Spomenik avtorjema hrvatske himne. Ob priliki proslave 1000 letnice hrvaškega kraljestva bo v Zagrebu odkrit spomenik pesniku In skladatelju »Lepe naše domovine« Mihanoviču In Runjantmi. — Prošnje za pripust k pravosodnemu državnemu Izpitu nai se odslej Izročajo ali po pošti pošiljajo predsedniku Izpitne komisije vseuč. prof. dr. Milanu Škerlju, dekanat juridIČne fakultete na univerzi v Ljubljani. Kandidat, čegar prošnja dospe po 15. vsakega meseca, ne more z gotovostjo računati, da se mu odredi termin v Istem mesecu. — Ameriška mornarica v naših vodah. Po obisku angh šKe bojne mornarice na našem Jadranu se pričakuje te dni prihod ameriške mornarice, ki bo priplula v splitsko luko okoli 10. t. rtu Za sprejem ameriških mornarjev se vrše velike priprave. — Jadranska straža je na svoji včerajšnji seji glavnega odbora konstituirala svoj poslovni odbor in sicer sledeče, preds. dr. Triller, podpreds.: dr. R. Marn, ppuk. J. Vodopivec, fr. Stupica; tajniki; ing. Debelak, dr. Fettich, Fr. Gostiša, I. Rebek; blagajniki; Fr. Medic. I. Mikuž, J. Pogačnik; ekonom prof. dr. Rožič, reviz. odbor: preds. I. Knez; ppreds. gen. ravn. Tlkač, tajnik: ravn. dr. Kisovec. Delovanje Jadranske straže je naperjeno v treh sekcijah: propagandni, mornariški in prireditveni. V 2ačetl;u novembra se vrši v Zagrebu sestanek celokupne organizacije. Ljubljansko podružnico bodo zastopali dr. Triller, dr. Marn in tajnik ing. Debelak. — Ustavljeno kazensko postopanje, državno pravdništvo v Ljubljani je radi po-haujkania dokazov ustavilo kazensko postopanje proti Josipu Guzelju, ki ie bil isumljen hudodelstva tatvine im škodo franceta Kožuha Iz Ladje. — Važno za Izseljence v Avstrijo. Naše zunanje ministrstvo je prejelo od avstrijske vlade poročilo, da vlada v Avstriji velika brezposelnost. Delavci — jugoslovanski državljani — se radi tega opozarjajo, da ne iščejo v Avstriji zaslužka, ker bi bili.samo v nadlego našemu konzulatu, ki pa nima zadostnih kreditov zn podpiranje brezposelnih. — Koča na »Gozdu« je do nadaljnjega odprta in oskrbovana ob sobotah, nedeljah in praznikih. — Podružnica SPD, Kranjska gora. — Mlad ubijalec. Pred kratkim se je izvršil v Mokronogu na Dolenjskem zločin, ki jasno dokazuje pokvarjenost današnje mladine tudi na deželL 18 letni čevljarski vajenec Ivo Zorc Iz Brega pri Št. Rupertu je popival v družbi svojih tovarišev po •'azilih gostilnah v Mokronogu. Prišlo je do prerekanja in slednjič do pretepa. Neki 20-letni posestnikov sin I. iz Sl eni teka pri Mo- i vesti. Ljubljana, dne 2. oktobra. kronogu ie v pijanosti navalil na siabejše-ga tovariša, kateremu je priskočil omenjeni Zorc na pomoč. Podrl je napadalca na tla, mu pokleknil na prsi in ga strahovito izbodel z nožem, tako, da je nesrečnež naslednji dan umrl. Po storjenem zločinu je Zorc pobegnil in se nekaj dni skrival pred orožniki po vinogradih, kjer je kradel grozdje in delal škodo po trtnih nasadih. Slednjič so ga orožniki po mučnem iskanju prijeli ter ga odvedli v zapore novomeškega sodišča, kjer bo prejel zasluženo kazen. — Dvojni samomor. V hotelu Royal v Zagrebu sta napravila te dtil samomor dva zaljubljena, človeka, absolvirani medicinec Matevž Svetina, star 31 let in 23 letna Marija Vidas, ločena žena gozdarja. Prišla sta že prejšnji mesec v Zagreb in najela v hotelu Royal sobo. Tekom včerajšnjega dne pa sta se zaklenila v sobo, se vlegla v posteljo, nakar je Svetina pognal njej In sebi kroglo v glavo. Našli so ju objeta in vsa v krvi. — Mod vožnjo okraden. Trgovec F. Karničnik Iz Slovenjgradca se je vozil po opravkih v Zagreb. Med vožnjo pa je zaspal in to priliko je izkoristil neki žepar, ki je z britvijo prerezal Kamičniku žep, iz katerega je Izvlekel kuverto, v kateri je Imel trgovec 90.000 Din v bankovcih ter pobegnil. Ko je Karničnik prispel v Zagreb, je zapazil tatvino In prijavil nesrečo policiji, ki je uvedla preiskavo, V deževnem vre mene ni baš prijetno hoditi na sprehod, lahko tak; at doma čftaš »Prerod«, otrokom pa daš v roke »Mladega junaka«, oba lista dobiš za zahtevo brezplačno na ogled. Uprava »Preporoda« in »Mladega jtmidka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Ljubljana l— To Izkušen samomor. Ko se je sinoči okoli 12. ure ponoči vračal knjigotržec g. Oton Obradovič od predstave v dramskem gledališču, je na Celovški cesti v bližin^ pivovarne »Union« naletel na nekega moškega, ki je ležal na tleh in se zvijal v grozovitih krčih. Misleč, da ic kak pijanec, je g. Obradovič hotel nadaljevat; mirno svojo pot, ko mu udari v nos močan vonj po lizolu. Pristopil je bliže ta vprašal moškega, kaj da mu je. Ta je odgovoril, naj ga pusti v miru, keT hoče umreti. Po daljšem spraševanju je priznal, da se piše Karol Zupanc, roj. 1904 v Ljubljani, po poklicu ključ, pomočnik. Ker je že nekaj mesecev brezposeln, je sklenil končati življenje z lizolom. Prepeljali so ga v bolnico. 1— Policijske prijave. Tatvina 1, prestopki cest. policijskega reda 15, popad od psa 1, prestopki obrt. reda 1, eksces 1, nedostojno vedenje 1, poskus samomora 1. Aretacije: 1 radi ekscesa. 1— Mestna zastavljalnica ima tome-sečno dražbo februarja 1924 zastavljenih predmetov 9. t. m. ob 3. uri popoldne. 1— Ablturljentskl tečaj na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Rok za vpisovanje se podaljša do 15. oktobra. Redna predavanja se prlčno 16. oktobra ob 8. uri zjutraj. Predavalnica se nahaja v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica 7*11., soba št. 14, Vpisovanje se vrši v pisarni trg. akademije, Aškerčeva ulica 9-II. 1— Kavarna, restavracija In klet »Zvezda« V kavarni Zvezda svira dnevno od 5. ure popoldne do 1. ure ponoči prvovrstna elitna damska kapela. V kleti prvovrstni salonski orkester od 5. ure popoldne do 12. ure ponoči. V kleti in restavraciji Je na razpolago Izborno vino. sveža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se cenjenim gostom servira polovične porcije raznih svežih jedil. Trikrat na teden v restavraciji In kleti sveže morske ribe. 1— Kavarna Jadran. Vsak večer koncert prvovrstne damske kapele. Začetek ob 21. urL Za obilen obisk se priporoča Zima, kavarnar, Breg - Turjaški trg. 1— Svetlo-likanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje le v higlje* nični pralnici F. Šimenca, Kolodvorska cesta 8. Izvršuje tudi popravila perila. Maribor. Zverinski roparski napad. V noči od 21. na 22. septembra Je bil na cesti med Sv. Lenartom in Sv. Trojico napaden 37-letni posestnik Vincenc Kikel, katerega je ropar tako dolgo bil, da je Kikl padel v navest. V nezavestnem stanju je ležal celih osem ur. Zlikovec ga je popolnoma slekel in sezul (n pobegnil v gozd. Kikla so naslednji dan prepeljali v bolnico v Maribor, kjer je nesrečnež prišel komaj toliko K sem, da je mogel izgovoriti besede Oman in Lorber. Ker sta bili izgovorjeni besedi očividno v zvezi z roparksim napadom, je žandarmerija prijela posestnikovega sina Franca Jovšenaka, vulgo Omanovega iz Sp. Porčic pri Sv. Lenartu In njegovega hlapca Alojzija Vezjaka ter ju kot osumljena roparskega napada izročila sodišču. Kikl je med tem v bolnici umrl. Spore. Športna senzacija. V korist sokolskega doma na Taboru se vrši v nedeljo 5. t. m. ob 16. uri na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma, ki bo gotovo našla mnogo odziva med občinstvom. Tekmovala bosta dva mogočna protlvnika: na eni strani old boys team SK Ilirije, sestavljen iz najboljših slovenskih nogometašev bližnje preteklosti, na drugi strani nogometni team Sokola L ki ga tvorijo telovadni prvaki Ljubljane — znameniti slovenski nogometaši bližnje prihodnosti. V old boys — teamu sodeluje več znanih, še pred kratkim aktivnih nogometašev Ilirije. Omeniti bi bilo v prvi vrsti znanega prvorazrednega vratarja Pe-lana nadalje centerforwaxda Betetta, desnega halfa Deržaja, nekdanje branilce Kavška, Kušarja, Kanca, desno krilo ValaSka itd. — Predprodajo vstopnic sta prevzeli Albin Turk, Prešernova ul. ta J. Goreč, Dunajska cesta. Hšzena. — Vlctorla (Zagreb) : Ilirija. V nedeljo, dne 5. t. m. ob 14. uri se vrši na igrišču Ilirije prva večja ženska rokometna tekma letošnje sezone. Proti SK lli-riij, naši najboljši hžzensk! družini nastopi Viktorija, ena prvih družin Zagreba. Z ozirom na visoko stopnjo zagrebške hšzene bo tekma zanimivo merilo za kvaliteto in nivo te lepe športne panoge pri nas, ki se je zadnje dve leti žal zelo zanemarjala. Pričakuje se lahko ekshibicijske igre Zagrebčank in nallepšega športnega užitka.. Dopisi. Trbovlje. V zadnjem času so Trbovlje zelo prenovljene. Hiše ob glavni cesti rastejo, kakor gobe po dežiu. Dograjena In že prometu Izročena je nova cesta od Dimnika do vasi Ojstro. Gradi se velik vodovod, ki bo Trboveljčane preskrboval z dobro pitno vodo. Vodovod je speljan izpod Sv. Planine. Gradi ga inž. Kasal Iz Ljubljane. — Rudarji že celo leto zapuščajo Trb. prem. družbo in potujejo v Francijo. Preko tisoč jih je že odšio, a za ta mesec je pripravljen transport 500 rudarjev. Vzrok izseljevanja so prenizke plače, ki ne odgovarjajo dra-ginjskim razmeram, — Avtomobilska vožnja je tudi razširjena. Podjetni g. Rozin si ie nabavil še en avtomobil za prevažanje potnikov s kolodvora. Sedaj sta v prometu dva avtomobila istega podjetnika to je s tem potnikom zelo ustreženo. — Cuje se, da dobimo novega občihskega gerenta, ker 'namerava sedanji oditi na dopust. Vprašamo merodajne faktorje, kaj Je z občinskimi volitvami, ki so bile razpisane za dne 6. junija t. 1., a se še sedaj niso vršile. Občani žele, da dobe pravilno izvoljen občinski za-stop. Belokrajina. »Prid’ vrh planin nižave sin!« No, pri nas v Belokrajlni sicer nimamo planin v pravem pomenu besede, vsekakor pa imamo nadvse lepe razgledne točke, izmed katerih je omeniti predvsem Mirno goro — belokranjski Triglav Imenovano, ki meri 1040 m. Ta gora leži zahodno 1 in pol ure od postaje Semič ter je prav lahko dostopna. Odlikuje se s svojim nadvse lepim, od Ljubljane preko Karlovca do Kleka segajočim razgledom ter je kaj primerna kot letno letovišče ter za zimski šport. Da se zainteresirajo planind-šport-niki in drugi ljubitelji lepe narave za Belo-krajlno, specijelno pa za Mirno goro, se izda »Planinec«, ki bo spisoval razne belokranjske Zanimivosti s posebnim ozirom na planinsko kočo, ki se zgradi na Mirni gorL Ustanovi se tudi belokranjska podružnica SPD, ter se vrši tozadevni občni zbor dne 10. oktobra ob 17. uri v hotelu »Lakner« v Črnomlju. Glede inseratov v »Planincu« se je obrinitl na 2agažena Ivana, Šolskega upravitelja na Planini pod Mirno goro, p. Črnomelj. Sodišče. DOLŽNIK NAŠČUJE PSA NA UPNICO. Dolžnik čuje na ime Wilhelm Zipser: ime njegovega psa je irelevantno. Wilhelm Zipser je tožen, da je dne »te-vec, ki mu Je žagala in cepila drva — vec«, ki mu je zažgala in cepila drva —-tirjat za plačilo — spustil svojega psa na njo, vsled česar se je ženska, ki je bila v »blagoslovljenem« stanu tako ustrašila, da je tako nevarno na živcih zbolela, da je bila najmanj trideset dni za delo nesposobna. 2 njim vred sedi na zatožni klopi Nikolaja Zipser, njegova soproga (§ 5 k. z. Itd). On je Nemec, ki noče ali pa ne zna slovenski, se zagovarja nemški. — Po poklicu je trgovec in posestnik. Ona je domačinka. Stalno bivališče; Prinskovo pri Kranju. Predsednik: »Gospod Zipser, vi ste toženi itd. — kako je bila stvar?« Obtoženec: »Marija Černivec me Je prišla v spremstvu Ane Vrečak tirjat. Govorili sta najprej z mojo soprogo. Ona jima je dejala, naj prideta jutri. Zahtevali sta namreč več, kakci jima je šlo. Jaz sem bil indisponiran, ker imam srčno napako. Ženski ste kljub temu kričali in razgrajali tako, da me je prišla moja soproga v sobo Iskat. Prišel 3em na pozorišče prepira. Ženski ste tudi mene nahrulili. Kljub opetova-nim opominom In pozivom, da nai Iščeta svojo pravico pred sodiščem, niste odnehali. Zato sem jima dejal, da naščujem psa nanje, ako ne izgineta takoj. — Obe sta replicirali, nai Psa le pripeljem. Ker le ni bilo miru, je šla moia soproga res pq psa. Držala ga je na verigi. Ko ste ženski psa zagledali, ste šli »en reculant« proti l2hodu Pes je bfl šele prost, ko ste bili ženski že na cesti...« Soproga WUhelma Zipserja topove konformno. Privatna udeleženka in Ana Vreček, ki je bila takrat ž njo, tepovesta nekoliko drugače, toda obe se »Zflgalopirate*. Obe izpovesta med drugim, da ste rekli na obto-ženčevo grožnjo, da gre po psa: »Naj le gre.« — Zapleteta se tudi v razna druga protislovja. — Tudi obtoženčevo mnenje govori obtožencema v prilog. Izkaže se, da ste bili priči v trenutku ko je bila nevarnost, da jih pes popade, ne samo zunaj stanovanja, temveč celo zunaj posestva. Izkaže se še marsikaj drugega — In tako je prišlo, da ni obveljal predlog državnega pravdnika dr. Lavrenčaka, ki le predlagal v smislu obtožnice vporabo § 155 b — lajikom bodi povedano, da gre v tem slučaju za kazen do petih let ječe — ampak, da sta bila obsojena obtoženca v smislu § 431 k. 2. vsak na 1000 Din globe, v slučaju netotirljlvosti pa Ila 10 dnJ za_ pora. TONE IN NJEOOVA BODOČA Tone V., štirikrat Predka2novan, delavec na Viču sedi v petič na zatožni klopi. Sodnik: »Vi ste pa Antonijo K. malo preveč pobožali! — Ste bili nekoliko pijani, in ste jo po zadnji strani glave udarili In poškodovali...« Obdolženec: »O, ne — pijana je bla...« Sodnik: »Pa Vi tudi nekoliko-..* Obdolženec: »Od mene noben nč slab-ga na ve.. .* Sodnik: »Štirikrat ste predkaznovani — kar priznajte, bo manjša kazen! — Zakaj ste jo udarili?« Obdolženec: »Zato k’ m’ je izkla cucek, pa vse sorte... Pa sam z roko sm jo udaru. Ona je bla pjana, pa se je u zid zaletela .. .♦ Sodnik: »Ona je zaročenka Vašega brata — pravite, da ste jo samo z roko...?« Obdolženec: »Ja,- sam z roko; kamna nisem imov!« Sodnik: »Naj pride priča Antonija K.!« Obdolženec: »Jo ni!« Sodnik: »Zakaj ni prišla?!« Obdolženec: »Zato k’ jo je sram!« Sodnik: Petindvajset dinarjev globe boste plačali -.. in pa takso — petdeset dinarjev — radi lahke telesne poškodbe (§ 411 k. z.). Pa glejte, da se ne vidiva več — prihodnjič ne bo več tako »poceni«! Izjava! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nastale dolgove, ki bi jih napravil moj sin Anton na moje ime. — Ivan Se-v*r. Vič it. 104 Pri Ljubljani, Kaša mn. trgovina. Naša zunanja trgovina se trajno po-voljno razvija. Po podatkih generalne direkcije carin se je izvozilo v mesecu avgustu t. 1. za 855 milijonov dinarjev blaga na-pram 706.6S3.717 dinarjem meseca avgusta minulega leta. Izvoz je torej narastel v minulem avgustu za 147,827.174 dinarjev ali pa za 20.91 odst. napram avgustu 1. 1923. Izvozilo se je v prvih osmih mesecih leta: ton Din 1923 1,818.561 4.587,843.742 1924 2,310.553 5.716,895209 + 491.992 + 1,129,051.467 Po gornjih podatkih je zrasel naš izvoz po količini za 27J35 odst., po vrednosti pa za 24.62 odst. Potemtakem naš izvoz stalno narašča. Izvozilo se je: v mil Din ton lesa 135.5 89.612 lesa 2a kurjavo 24.9 82.148 plenice 1241 31.027 žitaric 22.1 6.147 kom. žive živin? 1115 24429 konj 32.1 7298 svinj 23.5 7.705 drobnice 14.3 49571 ton jajc 49.1 2.044 koruze 43.1 14347 mesa 34.9 1365 pšenične moke 25.5 4250 fižola 6.1 1.138 perutnine 4.8 175 Vseh drugih proizvodov se je izvozilo 2a 203.5 mil. dinarjev. Po državah se je razvijal naš izvoz na sledeči način: največ lesa je šlo v Italijo in sicer za 110.3 mil. din; istota-ko živine, to je za 64.1, v splošnem postaja Italija velevažen eksportni trg za našo zunanjo trgovino. Izredno je oživel izvoz žita v Češkoslovaško za 49.8 mil. din In kar je posebno zanimivo v Ogrsko za 37.1 mil din, Nemška Avstrija se nahaja z 22.7 mil. šele na tretjem mestu. Važna za nas Izvoz postaja tudi Grška, ki je uvozila za 13.9 mil. din žitaric in za ravno tako veliko vsoto drobnice. Glavni konsument naših jajc je Še vedno Švica zastapana z 27.6 mil. din, zatem prihaja Avstrija z 10.9 mil. din, in nazadnje Nemčija z 5.9 mil. din. Koruze je šlo v Češkoslovaško za 22.3, v Avstrijo za 10.7 in v Ogrsko za 9.4 mil. din. V splošnem se razvija naša zunanja trgovina vedno ugodnejše in osvaja važna mednarodna tržišča. Razvoj našega izvoza v preteklem mesecu pač najbolj opravičuje porast dinarja. ?alibog, da se istočasno ne objavlja tudi statistika uvoza. Sodeč po zadnjih podatkih je naša trgovinska bilanca Že močno aktivna in jako važen 2a učvrščenje dinarja bi bil točen in hiter pregled naše 2unanje trgovine. X Svetovna produkcija dušika. Ameriško trgovinsko ministrstvo objavlja pregled čez svetovno produkcijo to porabo dušika. Številke poročila dokazujejo, da so kljub napredku v produkcij! dušika samo Chlle, Anglija in Norveška izkazale eksportni prebitek. V ostalih državah je večji del lastne produkcije služil za domače potrebe. Nemčija, ki je bila popreie najboljša odjemalka države Chlle, ne uvaža skoro nl-kakih produktov dušika več, zakaj nfena lastna produkcija znaša 49Q.QQ0 ton proti 122.000 tonam v računskem letu. ki je bilo zaključeno koncem aprila leta 1923. Poročilo naadlje povdarja važnost produkcije sintetičnega dušika In na dejstvo, da najde produkcijski prebitek v vsaki državi sprejemljiv trg. Pregled spominja nadalje zaostalost nove vporabe umetnih gnojilnih sredstev. Izvozni prebitek Anglije le razlagati iz minimalne potrebe poljedelstva. Isto velja tudi glede Norveške. Glede te države je pa tudi treba še vpoStevati delstvo, da Norveška lahko izkorišča v ogromnem obsegu za produkcijo dušika iz zraka svoje vodne sile. X Dobava drv. Pri komandi 8. žandar-rrierijskega polka v Ljubljani se bo vršila dne 10. oktobra t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave drv za kurjavo. O pogojih se Interesenti lahko dnevno najpozneje do 9. oktobra t. L Informirajo med uradnim! uram! pri imenovani komandi Blei-weisova cesta št. 3, pritličje, desno. X Oddala kolodvorske restavracije v Zenic! v zakup. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 25. oktobra t. 1. ofertalna licitacija glede kolodvorske restavracije v Zenici v zakup. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske to obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Sokolstvo. Sokol I. Prosvetni odsek priredi v soboto dne 4. t. m. ob 20, url predavanje: »Zgodovina Sokolstva«. Predava brat starosta dr. Pestotnlk. Bratje in sestre, udeležba dolžnost! Izlet na Turjak. Umetnostno - Zgodovinsko društvo priredi v nedeljo, 5. t. rn. Iz. let na Visoko, Turjak in k sv. Petru. Odhod ob 7. zjutraj od Gruberjevega mosta, voznina 35 din. Prijave do sobote opoldan tajniku umetn. zgod, seminar, univerza. Hala živinoreja. Že leta 1918 le Je ugotovilo stanje živine v celi državL Vojna je povzročila pri v$eh vrstah živine veliko škodo In temu primerno je nazadovalo število konj za 50 odstotkov, prašičev, ovc in koz za 80 odstotkov in število goveje živine za 40 odstotkov. Največji del tega nazadovanja odpada m Srbijo in Črno goro, ki so bile med vojno Popolnoma izropane. Da se pomore živinoreji, je poljedelsko ministrstvo predvsem pričelo uvažati živino na račtm reparacij, doseglo je v ministrskem svetu prepoved izvoza živine In živinskih produktov In prepoved klanja mlade živine. Obnovile so se kobilarne v, celi državi. Za naprekek živinoreje so mnogo storile reparacije. Tako smo dobili na račun reparacij b Nemčije 1.169 konj, 239 kosov goved, ia Bolgarije 5000 konj, 10.000 goved In 12.006 ovc, iz Ogrske 3000 konj 6500 goved in 5000 ovc. Vsa ta živina je bila Izročena kmetom. Gornje odredbe so imele velik uspeh in so stanje živine v veliki meri izboljšale kar dokazujejo najbolje sledeče številke: V celi državi je bilo leta: 1914 1919 1922 ; Konj Goved Prašičev Ovc 1,550 776 6,276855 5,233.950 11370 260 973 579 4,552.220 2,972303 5,249667 1,099310 4,960410 3,373.041 7,011 104 Za leto 1923 ni še podatkov, vendar pa nam kaže gornja tabela predvsem veliki padec živinoreje v vojni dobi to njen velik napredek v letih 1919 do 1922. Temu primerno se je razvijal tudi izvoz živine In njenih proizvodov, na mesto prepovedi je stopila popolna prostost izvoza, ki je razviden to sledečih številk: Izvozilo se je žtvine leta: 1919 za Din 194405.908 1921 « 956^77.550 1922 « 1j614.007.293 1923 « 2.610,283.600 Kakor v vseh strokah našega gospodarstva se kaže tudi v živinoreji velik in konstanten napredek. Naša država poseduje velike ln Izborne pašnike In je pričakovati še večjega razvoja naše živinoreje. Vsled Izborne kakovosti ji je trajno zagotovljen svetovni trg. Dolgovi Poljske. Zunanji dolgovi poljske republike s» znašali dne 1. maja 1924 1477 milijonov »zlatih«. Od te vsote odpada na Združene države 947 milijonov »zlatih«. Začetkom septembra je sklenila poljska vlada, da se ta vnanji dolg države konsolidira. — S tem korakom Je storila ta država prva izmed vseh kontinentalnih dolžnic Amerike korak k natančnejšemu reguliranju ta odplačilu svojih obveznosti. Samoobsebi umevno je, da je predpogoj temeljita ureditev notranjih financ. Amerikanskl pogoji so, kolikor je, dosedaj znano, jako ugodni, da letno obreme-hjente ne bo prekoračilo 3 do 4 procente celega kapitala. Treba bo torej plačati Ameriki nekaj manj, kakor 30 milijonov zlatih. Letošnji budget predvideva v rubriki državnih dolgov svpto 41 milijonov zlatih, pri tem pa so zapopadeni tudi notranji dolgovi. Vsled tega bi država nikakor ne bila v stanu plačati Ameriki vsakoletno 30 milijonov. No, mogoče, da bo možno, da se prekorači v budgeju predvidena svota, ki znaša v celoti 1500 milijonov. V primeri s to svoto je borih 41 miliionov zlatih, bagatela. V dolgi vrsti upnikov Poljske stoje na drugem mestu PrancozL Mogoče, da bodo ti upniki napram PoUgkpm popustljivi. Sigurno se seveda še ne ve. »Qui vtvra vetra!« Poleg obveznosti napram Inozemstvu imajo pa Poljaki Še ne sklenjene račune s prejšnjimi okupacijskimi silami, temeljem določb mirovnih pogodb. -- Najenostavnejši v tem oziru je račun z Rusijo. Konvencije so znane, zato ni treba, da specijaltolramo. Vprašanje je le, kal bodo reki! zapadno-evropejski kreditorl k tel razbremenitvi Poljske, ki je vendar pravzaprav ruska nasledstvena država.« Mnogo bol) komplicirani so računi Poljske z nakdanjima okupacijskima silama njenega teritorija, ki jih mora mirovne pogodbe odškodovati za odstopljeno državno last Participacija Poljske (brez Severne Šlezije) na nemškem predvojnem dolgu znaša glasom cenitve predsednika likvidacijskega urada od leta 1921 kvečjemu 400 milijonov zlatih. Obremenitev to prevzetja nekdaj nemškega državnega premišenja utegne pa biti višja. Po zadnjih kalkulacijah »Reparacijske komisije« figurira svota 1913 milijonov zlatih mark kot delež poljske na prusko-nemških državnih dolgovih in kot njena obveznost za prevzem nemškega državnega premoženja. Ni popolnoma Jasno, le-Ii je v tem zapopaden odstop Severne SlezUe, ali ne. — Poljska ni primorana plačati teh zneskov takoj: Svote se zapišejo z reparacijskiml plačili, do katerih ima Poljska za vse, na nekdaj ruskem ozemlju utrpelo vojno škodo, pravico na povračilo. — Stvar Je toTej precej malo jasna. —- Še mani lasni pa so računi z Avstrijo. Leta 1921 so bile cenjene obveznosti Poljske do Avstrije na 150 milijonov zlatih frankov. Leta 192? v insbroškl konferenci določeni pogoji od Poljske še do danes niso bili ratificiram, tako, da jih ni smatrati merodajnim. Cela vrsta jako kompliciranih vprašanj čaka na rešitev! X Dobave, Dne 25. oktobra t 1, se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: prt upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave črk m tiskarskega materijak; Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave sikstjva, lanenega olla, terpentina, olja za bronctranje ta kromote-ga; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobav« sestavnih delov sve-tiljk (steuja, cilindrov in električnih žarnic ter glede dobave loja, mila, barv, lanenega olja, terpentina, sikativa, firneža. smole, gipsa, smirkovega materija]a. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom fla vpogled. To in ono. Kateri ples bo v prihodnji sezoni modem? »Hip-hlplant*a uganka. Pred par dnev se je vršfl v Bruslju in-ternacijonalni plesni kongres. Kongresa so »e udeležili belgijski, holandski, damski, au-tleški in francoski delegati. čeprav so se gibali na jako opolzkem Karenu, 9o se delegati tolikih različnih narodov prav lojalno sporazumeli, tako, da so odnesli triumf najbolj originalni plesi. In tako so odnesli Pariz in Marseille Huppa-huppa in Jimsko, Amsterdam z Espe-ranto-foK-trotom, večino glasov Upajmo, da bodo pod avspicjami Fran- cije tn Holandske vse druge države Tade volje in s prožno nogo vstopile v to rondo narodov. Tako poroča pariški »Le Matiju. — Ml reproducirali, da bodo ljubljanski »Širnika-valirji« pravočasno »an courant«. : Pravoslavni seminar v Varšavi. Pravoslavni bogoslovni seminar v Kršemenci bo v najkrajšem času premeščen v Varšavo. Ta premestitev se s strani poljskih oblasti argumentira kot dejstvo, da ustava v malem mestu na vzhodni meji ne more pro-sperirati Protivniki te vladine odredbe pa dokazujejo nasprotno, da ravno na vzhodni meji žive pravoslavni elementi, medtem, ko jih v Varšavi sploh ni. : Koščluškovo srce v Ameriki. Gdanski časopisi poročajo, da bo na zahtevo narod- nega saveza; amerikanskih poljskih kolonistov preneseno Koščluškovo srce iz Raters-vfljskega muzeja, kjer se sedaj hrami, v Filadelfijo. Temu načrtu pa se upirajo patri-jotje na Poljskem. : Nenavadna zakonska drama. — Izpije kozarec vode in ustreli trikrat iz revolverja na svojo ženo. Dne 29. septembra je bila tržaška rešilna postaia telefonično obveščena, da leži v nekem stanovanju hiše št. 26, via dei Capitelli žena, ranjena s strelnim orožjem. PrišedSi na lice mesta sta našla zdravnik in uslužbenec rešilne postaje Rozo Cotagm, mater šesterih otrok, le/ečo na tleh s tremi strelnimi ranami, v !eyi rami ta na levi strani vratu. — Ko sta U dala prvo pomoč, so jo prepeljali z najmlajšim otrokom, ki ie bil rojen šele pred osmimi dnevi —- v bolnišnico. Zaslišali so jo opetovano, toda izvedelo se je od nje prav malo. Izpovedala je, da je prišel njen tnož, štiridesetletni carinski stražnik, nekoliko »okajen« domov. Podal se je v kuhinjo, kjer je izpil kozarec vode ter se vrnil v spalnico, potegnil, ne da bi zinil besedico, samokres, nameril nanjo in oddal tri strele, ki so vsi zadeli, nakar je pobegnil. Detonacije strelov in kričanje prestrašenih otrok in ranjene žene, so privabile sosede, ki so pritekli nemudoma na pozorišče, da li rajnki prvo pomoč in avizirali rešilno postajo. — Policija, obvežčena o nenavadnem zločinu, je ukrenila vse potrebno, da izsledi storilca in ga aretira. Njegova žena ne ve navesti za čin moža nikakih specijelnih motivov, trdi samo, da je nekoliko »prismojen«. ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo KOLINSK« CIKOKi.IO Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika*. Glavni in odgovorni urednik; Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubila«!. 118 TARZAN IN SVET »Jane,« je šepetal in deklica se je sklonila k njemu, da čuje njegov slabotni glas. »Storil sern vam krivico in — njemu.« Zraven je s tresočo roko pokazal na Tarzana. »Ljubil sem vas, toda to komaj opravičuje krivico, ki sem vam jo storil, vendar •jaz nisem mogel prenesti te misli, da bi se vam odrekel. Prosim vas odpuščanja. Storiti hočem sedaj to, kar bi moral storiti že pred pol leta.« Iskal je nekaj v površniku in potem je potegnil zmečkan kos papirja \z žepa. Dal ga je Jani, potem mu je roka omahnila na prsi. Glava je nadla nazaj, Se enkrat je vzdihnil, potem se ni več ganil... Tarzan je pokril mrličev obraz s površnikom. Jane in Tarzan sta za hip pokleknila. Dekllčje ustnice so se pregibale v tihi molitvi. Tudi Tarzan je imel solze v cčeh, ker je sam že veliko trpel, da je vedel, kaj pomeni trpljenje drugih. Z rosnimi očmi je Jane brala sporočilo na že rmenem kosu papirja in med branjem so se njene oči širile bolj in bolj. Dvakrat je prebrala te neverjetne besede, predno je razumela njihov zmisel: »Odtisi prstov dokazujejo da vi Greystoke. Čestitam. D’Arnot.« Podala je Tarzanu list. »In on je vedel to cel ta čas in vam ničesar povedal?« »Jaz sem prvi prebral ta telegram,« je odgovoril on. »Niti vedel nisem, da ga on pozna. Jaz sem ga pravilno prejel in sem ga najbrže ono noč v Wisconzinskih gozdovih izgubil.« »In potem si nam pravil, da je bila tvoja mati opica in da nisi nikdar poznal svojega očeta.« »Naslov in premoženje mi ni pomenjalo ničesar brez tebe, otrok moj!« je odvrnil on. »In če bi to oboje njemu odvzel, bi oropal tudi ženo, ki sem jo ljubil. Razumeš zdaj, Jane?« Govoril je, kakor bi poskušal opravičiti po-tfrešek. Ona je položila svoje roke v njegove. »In jaz sem tako veliko ljubezen zavrnila,* je gitihteUu Svidenje. Drugo jutro so se napotili proti Tarzanovi koči. štirje Waziri so nosili Angleževo truplo. Tarzan je predlagal, da pokopljejo Claytona ob strani prejšnjega lorda Greystoke poleg koče na robu džungle. Jane Porter je s tem soglašala; v dnu srca se je čudila tenkočutnosti tega čudnega človeka, ki je •icer zrasel pri divjih živalih, vendar je bil poln viteštva in rahločutnosti, kakoršna se pripisuje navadno najfinejši civilizaciji. Od petih milj, ki so jih ločile od Tarzanove koče, so prehodili približno že tri, ko so še Waziri, ki so hodili spredaj naenkrat ustavili in začudeni kazali na čudno postavo, ki je prihajala od obale.' Bil je to možakar s svetlim svilenim klobukom, ki je počasi stopal skozi gozd s povešeno glavo in Uržal roke pod dolgimi črnimi škrici svoje suknje. Ko ga je Jane Porter zagledala, je kriknila od veselja in mu tekla naproti. Stari gospod je pogledal, ko je zaslišal njen glas. Počasi je pojmil, kdo stoji pred njim, potem pa 'Je zakričal začudenja in radostne sreče. Ko je profesor Archimedes O. Porter objel svojo hčer, so mu drsele solze po obrazu in preteklo je več rai-'cut, predno je mogel spregovoriti. Ko Je spoznal Tarzana, ga je Jane komaj prepričala, da je še pri pameti, ker je tudi on kakor Vsi ostali člani družbe popolnoma verjel, da je opičji človek mrtev. Claytonova smrt je profesorja zelo razžalo-»tila. »Tega ne morem razumeti,« je dejal. »Ko Je prišel gospod Thuran k nam, nam je zagotavljal, fia je umrl Clayton že pred par dnevi.« »Je Thuran pri vas?« je vprašal Tarzan. »Da, nedavno nas je našel in nas peljal k vaši koči. Taborili smo le malo više proti severu. Ta bo vesel, ko vaju zopet zagleda.« »In presenečen,« Je pristavil Tarzan. Kmalu so dospeli do jase, kjer je stala koča opičjega človeka. Tam ie hodila množica ljudi sem in tja in eden od prvih, ki ga je Tarzan zagledal, je bil njegov prijatelj d’Arnot. »Pavel!« je kliknil, »za božjo voljo, kaj delate pa vi tukaj? Kaj smo vsi ponoreli?« Stvar je bila kmalu pojasnjena, kakor marsikaj, kar se nam zdi na prvi pogled neverjetno. D'Arnotova ladja je križarila ob obali, ker je tam patruljirala in vrgla na poročnikov predlog sidra tam, kjer je doživel pred tremi leti razburljive dogodke. D’Arnota je gnala želja, da bi videl zopet kočo na obali. Ko so se izkrcali, so našli lord Ten-jiingtonovo družbo in *se zdaj baš pripravljali, da se vkrcajo drugo jutro na ladjo in se vrnejo v civilizirani svet. Hazel Suong in njena mati, Esmeralda in mr. Samuel T. Philander so bili brezmejno veseli Janine vrnitve. Njena rešitev se lim Je zdela naravnost čudežna is vsi so bili uvedeni, da Je le Tarzan mogel to storiti. Hvalili so skromnega opičjega človeka in mu posvečali toliko pozornosti, da si je želel nazaj v opičji amfiteater. Vsi so se zanimali za divje VVazire, ki so dobili tudi različne darove. Ko so pa izvedeli, da se njihov kralj odpelje na velikem čolnu preko mor ja, so bili zelo potrti. Doslej niso novodošleci še videli lorda Ten-ningotna in ne Thurana. Oba sta odšla že zgodaj zjutraj na lov in se še nista vrnila. »Ta mož, ki mu praviš Rokov, bo zelo presenečen, ko te zagleda,« je dejala Jane Tarzanu, »Presenečenje ne bo trajalo dolgo,« je srdito j zagotovil opičji človek in ton njegovih besed jo je vznemiril. Položila mu je roko na rame in mu svetovala, naj prepusti Rusa francoskim sodiščem. »Ljubi moj,«c rrnt je prigovarjala, »v srcu džungle, kjer ni druge oblike pravice, kakor le surova rnoč mišic, bi bil upravičen kaznovati tega moža, kakor je zaslužil; toda kakor hitro imaš na razpolago močno roko civilizirane vlade, bi zagrešil umor, če ga ubiješ. Celo tvoji prijatelji bi bili prisiljeni prijeti te in če bi se upiral, bi nas vse pahnil v nesrečo. In jaz bi ne mogla prenesti, Tarzan moj. da bi te zopet izgubila. Obljubi mi, da izročiš Rusa kapitanu Dufraunu in pusti, da zakon stori svoje. Saj ta zver ni vredna, da bi zaradi nje zapravila svojo srečo.« Tarzan je uvidel pravilnost tega nasveta in obljubil, da bo storil, kakor je želela. Cez pol ure sta se pojavila lord Tennington in ■Rokov na robu džungle. Lord je prvi opazil prisotnost tujcev v taborišču. Videl je, da se črnci pogovarjajo z mornarji in potem je zagledal rjavega orjaka, ki se je raz-govarjal s poročnikom d’Amotom in kapitanom Dufraunom. »Kdo je to?« je vprašal Tennington. Ko je Rus uzrl opičjega človeka, ki ga je ostro opazoval, se je zdrznil in prebledel. »Hudiča!« je kliknil Rokov in predno je mogel lord Tennington uganiti, kaj namerava, je snel Rokov puško z rame in pomeril na Tarzana. Toda lord ^e stal tako blizu njega, da je v istem hipu, ko je Rokov sprožil, udaril po puški In kr oglja Je Sinila mimo Tarzanove slave. Predno je Rus ustrelil drugič, je opičji človek skočil k njemu in mu iztrgal puško iz rok. Kapitan Dufraune, poročnik d’Arnot in četa mornarjev je prihitela bliže in Tarzan jim je brez besede izročil Rusa. še predno se je Rokov vrnil, je razložil francoskemu poveljniku celo zadevo in ta Je zdaj častnikom takoj ukazal, naj Rusa zvežejo in spravijo na krov križarke. Predno je straža odpeljala ujetnika v čoln, ki bi ga naj transportiral na ladjo, je Tarzan prosil dovoljenja, da ga preišče. V svoje veliko veselje Je našel v Rokovovem žepu ukradene papirje. Strel je privabil tudi Jane Porter in ostale iz koče. Ko se je poleglo prvo razburjenje, je Jane pozdravila začudenega lorda Tenningtona, Tarzan je vtaknil papirje v žep in se jima približal. Jane Porter ga je predstavila lordu Tenning-tonu z besedami: -Gospod dovolite, John Clayton, lord Greysvo’ke.« Anglež je bil tako presenečen, da je komaj prikrival svoje začudenje, dasi se je trudil na vso moč, da bi bil vljuden. In opičji človek sam, Jane Porter in tudi d’Amot so mu morali ponovno praviti o Tarzanu, da so ga prepričali, da niso vsi znoreli. Ob solnčnem zahodu so pokopali VVilliam Ce-cil Claytona poleg grobov v džungli, v katerih sta počivala njegov stric in njegova teta, prejšnji lord 'in lady Greystoke. Na Tarzanovo željo so oddali tri salve nad grobom hrabrega moža, ki se je hrabro upiral smrti. Profesor Porter, ki je bil v mladosti duhovnik, je vodil pogrebne svečanosti. Čudna družba žalujočih je stala povešenih glav ob odprtem grobu v svitu zadnjih solnčnih žarkov: častniki in vojaki, dva lorda, Amerikanci in četa hrabrih afrikanskih divjakov. Po pogrebu je Tarzan prosi! kapitana Dufrauna, da odloži za par dni križarkin odhod, ker leže njegove stvari par milj daleč. Častnik je rad ugodil njegovi želji. Drugi dan se je Tarzan pozno popoldne vrnil s svojimi Waziri in prvim delom svojih stvari. Ko je družba zagledala palice iz čistega zlata, so mu stavili tisoč vprašanj, toda on se je smehljaje od-križal vseh. Pojasnil jim ni niti najmanj, kje je našel vir tega ogromnega bogastva. ^Pustil sem tam še tisoč takšnih palic in sed vzel le te s seboj. Kadar pa porabim te, se vrnem po druge.« Drugi dan ie prinesel še ostale palice, in ko so prenesli vse na krov ladje, je dejal kapitan Dufraune, da se zdi sam sebi poveljnik španske ga-lije, ki se vrača z zakladi v domovino. »Ne vem, če mi moštvo ne prereže grla in se polasti moje ladje,« se je šalil. Ko so/se drugo jutro hoteli vkrcati, je dejal Tarzan Jani Porter: »Ljudje trdijo, da nimajo živali čustev, toda vendar bi želel, da bi naju poročili v koči, kjer sem bil rojen, poleg groba svoje matere in svojega očeta an obdan od divje džungle, ki je bila zmirom moj s domovina.« »Bi bila pa taka poroka tudi veljavna?« 1? vprašala ona, »V tem slučaju bi tudi jaz ne poznala kraja, kjer bi bila rajše izročena svojemu gozdnemu bogu, kakor tu v senci njegovega pragozda.* Govorila sta o tem tudi z drugimi in ti so jimt zagotovili, da bi bila poroka skoz in skoz veljavna 4n da bi ta dogodek dostojno kronal tako romantično istorijo. Tako se je zbrala cela družba v mali koči, (Ja prisostvuje drugi svečanosti, ki jo je opravljal zopel profesor Porter. D’Arnot je vodil nevesto, Hazel Strong je slo* nela na Tarzanovi rami, ko je v zadnji minuti s čudovito idejo okronal svečanost. »Če je mrs. Strong prav,« je dejal in položil njeno roko v svojo, »potem sva Hazel in jaz tega mnenja, da bi bilo famozno praznovati dvojno poroko.« Drugi dan so odjadrali in ko je križarka počasi zarezala v morje, je stal postaven mož v brezhibni obleki s ljubko, mlado ženo ob ograji in zrl na odmikajočo se obalo, kjer je plesalo dvajset nagih Wazirov, vihtelo kopja nad glavami in se poslavljalo od svojega kralja* »Ne mogel bi se privaditi misli,« je dejal Tarzan, »da vidim danes džurfglo zadnjikrat, če bi ne vedel, da se peljem s teboj za zmirom v nov srečen svet« In sklonil se je k svoji mladi ženi in jo poljubil (Konec II. knjige.) Podpirajte „Jugoslovensko Matico" Pristne kranjske klobase izdeluje In razpošilja v vsaki množini stara renom. tvrdka M. Urbas, Slomškova ul. 13. (Poleg mestne elektrarne.) FRANC CERAR, družba e o. s. v Domžalah pri Ljubljani tovarna MERAKL B03E, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMA3LE, KISTOVE 13AMACNO CISTI FIRNIS NA3BOUE KAKVOČE NUDI MEDIČ-ZANKL DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA MARIBOR PODRUŽNICA TVORNICE: LJUBLJANA-MEDVODE m NOVI SAD SKLADISTE slamnikov in klobukov » Celju, Gosposka l Popravila s« sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernov« ni S. na dvor. Kovačič & Tršan. Ceneno češko perje! En kg sivega ■ opuljenega perja 70 Din, MBabraT napol belo 00 - ^ Din, belo 100 Din, bo! j&e 120 In 150 Din, mehko )ak puh 200 In 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošlljatve carine prosto, proti povzetju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja In nevšeče vzame nazaj. Na-, ročila samo na BENEDIKT SACHSEL, lobe* It86 pri Pilznu, Češkoslovaška. Poštne j pošiljke gredo iz Češkoslovaške I v Jugoslavijo okrog 14 dni. J Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice, priporoča zadnje novosti, dunajskih in pariških klobukov. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Najnižje cene. Solidno blaso. KUPUJTE trgovcih ki oglašujejo v Narodnem Dnevniku e po ugodni ceni na prodaj. Natančneje se poizve v Ilirski ulici iter. 21, pritličje levo, Ljubljana. / se več boljših gospodov na dobro domačo brano. Nflstov pove uprava lista. Elegantna spalnica. nova, kompletna, jesenova, po Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. z znanjem slovenskega in nemškega jezika, zelo gospodinjska in ljubi otroke, išče mesto upraviteljice tajnice. Ponudbe pod „Vestnamoč“ na upravo Narod. Dnevnika v Mariboru. II nagrade dobi, kdor preskrbi ože-njentmu, marljivemu in zanesljivemu upokojencu mesto hišnika v Ljubljani ali v okolici iste. Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Hišnlk‘\ ki je v ponedeljek, dne 29. septembra zapazila, da jo na promenadi na Aleksandrovi cesti opazuje mlad gospod, naj v ivrho event. poznanstva javi svoj naslov upravi Usta pod šifro „Opazovana“. se par jelenovih rogov na šabloni. Naslov pove uprava lista. suh, rezan 4 m dolg, 30 mm debel, 7—8 m* se po ugodni ceni proda. Natančneje se poizve pri Ivan Kramar, mizar, Gorenjavas št. 39, p. Ribnica, Dolenjsko. 1DID. Turški med, pravi Fortuna, šumeči bonboni na zalogi samo pri JOSIP VITEK v Ljubljani, Krekov trg 8. i iaii za Itdelovanie damskih klobukov. Modni salon za damslce klobuke Alojzija Vivod rol. Mozetlt Uubljana, Pred Sko* fllo 21/II. sprejema dame In gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanj« vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan. prevzame kasiranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino. Cenjene ponudbo pod „In-kasant" na upravo Usta. s kuhinjo In 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500-— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „Čimpreje“. vstopim v katerikoli dobro idoče podjetje s kapitalom 50.000 Din Resne ponudb* pod Z. R. 1925 na upravo. Jenki pomil moskl in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Konec leta se bliža, kdor nima še v redu svoje knjige, kdor želi imeti pravočasno sestavljeno bilanco, kdor ima za urediti stare račune in bilance ali revidirati, obi vsa potrebna navodila oj prvovrstnega, natančnega in solidnega knjigovodje, ki je Že dolgo bil zaposlen kot tak In kot re vizor knjig. Cenj. ponudbe pod »Revizija« na upravo lista. se išče za november. Ponudbe x označbo cent na upravo Usta pod „Pctr*ba". Prostovoljna javna dražba p°' histva, salonske garniture, gostilniških stolov, sodov do 100 L slik ter več drugih antikva-rij se vrši dne 3. okt 1924 od 9.—12. in od 2,—5 ure na Pt>» Lah 17. trgovsko izobražena išče mest* v pisarni, bodisi za knjigovod-kinjo, kontoristinjo ali blagajničarko. Pripravljena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod „Pfc sarniška moč“. ni je dobro Idoča kavarna na novo renovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razr polago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene ponudba prosim na kavama Bristol, Ma, ribor. Prevode iz nemškega, italijanskega, francoskega in srbskega jezika na slovenski in obratno, vsakovrstne korespondencije sprejme izurjen korespondent trg. akademik. Cenj. ponudbe pod „Na-tančen" na upravo lista. (1 Za najprimernejši in visoko-kalorični Trobnodolski premog. — Dobavlja ga po originalni rudniški ceni glavni zastopnik premogo-kopa TROBN1DOL DOM. ČEBIN trs. * premogom U1BLJA1, Ulovim. A srednjo, iščeta dva boljša go spoda. Če 1« mogoče v mestu. Ponudbe n» upravo lista pod »Sob*«.