LETO XXXII., ŠT. 11 Ptuj, 22. marca 1979 CENA 4 DINARJEM YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Po poteh revolucije Mostje '79 (stran 3) Pozor pred požari (stran 6) Setev sladkorne pese (stran 8) Naše okolje (stran 10) Z borbenostjo do zmage (stran 13) SEMINAR ZA VODSTVA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Praktično usposabljanje za delo Občinska konferenca SZDL Ptuj je skupno z delavsko univerzo pripravila dvodnevni semi- nar, ki bo v petek. 23. in v soboto, 24. marca, v prostorih gradu Bori. Seminarje obvezen za vse predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL. predsednike skupščin in svetov skup- ščin krajevnih skupnosti in tajnike samo-, upravnih organov KS. Program seminarja obsega aktualne naloge krajevnih konferenc SZDL, - skupščin in svetov skupščin KS. s poudarkom na organiziranosti, metodah dela in kadrovskih vprašanjih. Popoldanski del seminarja pa bo namenjen predvsem nalogam s področja plani- ranja, ki obsegajo elemente za izdelavo analize izvajanja srednjeročnih planov, konkretno iz- delavo letnih planov in izhodišča za pristop k izdelavi planov za drugo srednjeročno obdobje 1981-1985. Drugi dan seminarja, v soboto dopoldne, se bodo zvrstila predavanjao nalogah na področju SLO, družbene samozaščite, varnosti in pri- prave na akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. V popoldanskem delu seminarja pa bodo sluša- telji seznanjeni s sklepi predsedstva o mate- rialnih in kadrovskih pogojih delovanja kra- jevnih ' skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in delegacij v FS, o akciji saditve sladkorne pese. o nalogah v zvezi s pripravami na Pohod po poteh revolucije in z drugimi sprotnimi nalogami. Predavatelji posameznih tem bodo v glavnem domači družbenopolitični delavci, saj gre predvsem za praktično usposabljanje nosilcev funkcij v krajevnih skupnostih pri konkretnem izvajanju nalog. FF ZAČETEK LETALSKE SEZONE IN PRIREDITEV OB 25 LETNICI AEROKLUBA PTUJ Krstili novo letalo CESSNA Na letahšču v Moškanjcih Je , bilo v ^pbota 17. marca spet ži- vahno. Člani ptujskega Aerokluba so nam.reč skupaj s predstavniki družbenopolitičnih m delovnih organizacij ter SO Ptuj proslavih velik dogodek — krstih so novo letalo Cessna 172 F. ki soga dobili pred kratkim. Najdražja gosta te prireditvepa sta bilagotovo Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS in Stane Menegalija, pred- sednik Zveze letalskih organizacij SRS. Zbrane in goste je najprej po- zdravil Alojz Gojčič, predsednik Aerokluba Ptuj ter povdaril, da se ptujski letalci s to slovesnostjo priključujejo praznovanju 60-let- nicc SKOJ-a. hkrati pa se spo- minjajo tudi 70-letnice prvega goletaslovenskegapilota Edvarda Rusjana v Novi Gorici. Za tem seje zahvalil nekaterim ptujskim de- lovnim organizacijam in vsem čla- nom Aerokluba Ptuj za njihovo sodelovanje pri nabavi novega le- tala. Franc Šetinc, sekretar pred- sedstva CK ZK.S. se je nato naj- prej zahvalil vsem tistim, članom Aerokluba Ptuj, ki so mu — po njegovih besedah — pomagali, da je spoznal vse lepote letalstva, za tem je vsem članom čestital ob njihovi 25-letnici delovanja. Nato je govoril o pomenu letalstva od nekdaj do danes ter povdaril he- Franc Šetinc je s penečim vinom opravil obred krsta novega leta Foto: R rojska dejanja domačih pilotov. Dandanes je še kako pomembno razvijati letalski šport, je med drugim dejal in v ptujskem Ae- roklubu vse to uspešno razvijate in dosegate odlične rezultate. Aioiz Gojčič je nato v imenu Aerokluba "Ptuj podelil Francu Šetincu pismeno priznanje za nje- gove zasluge pri razvijanju letal- skega športa v Aeroklubu Ptuj, s katerim že nekaj časa sodeluje. Za tem je Franc Šetinc, kot boter novega letala s steklenico pene- čega vina krstil Cessno 172 F, ne- kaj trenutkov za tem pa ga je to letalo popeljalo v plave višine na prvi polet. M. Ozmec USKLAJENE PRIREDITVE OB 6Q-LETNICI Pritegniti vse delovne ljudi v dnevih od 21. do 23. aprila 1919 je bil v Beogradu takoimeno- vani ,,kongres ujedinjenja", ki pomeni ustanovitev komunistične partije Jugoslavije. Po tem kongre- su je začel kongres združitve naprednih jugoslovanskih sindika- tov. Med kongresoma so tudi žene, ki so delovale v naprednem delav- skem gibanju, ustanovile svojo organizacijo. V oktobru 1919 pa je bila ustanovljena še zveza komu- nistične mladine Jugoslavije (SKOJ). Zaradi vseh teh zgodovin- skih dogodkov letos upravičeno govorimo o jubilejnem letu, ki ga bomo tudi na našem območju pro- slavili kar najbolj delovno z najraz- ličnejšimi prireditvami skozi vso jubilejno leto. Da bi uskladili vse prireditve na območju ptuj-ske občine in jih ustrezno razporedili skozi vse leto, je komite občinske konference ZKS Ptuj imenoval pripravljalni odbor za jubilejne akcije. Pod predsed- stvom Milana Kneževiča, sekretar- ja komiteja, se je ta odbor v pone- deljek, 19. marca že .sestal. Dogo- vorili so se o pripravi programa za jubilejne akcije in o vsebini, s konkretnimi predlogi pa bodo prišli že na naslednjo sejo, ki bo v pone- deljek, 26. marca. Program mora odražati našo revolucionarno preteklost, pomen NOB, uspehe povojne socialistične izgradnje in našo odločnost razvi- jati politični sistem socialističnega samoupravljanja, varovati našo ne- odvisnost in politiko neuvrščenosti. Vse to smo dosegli pod vodstvom KPJ oz. ZKJ in tovariša Tita, ki je imel izjemno vlogo za razvoj v zad- njem polstoletju tako pri nas kot v mednarodnih odnosih. ,,S programom moramo iti v širi- no, znati moramo pritegniti vse delovne ljudi in občane, da bodo te jubileje imeli za resnično svoje", je na prvi seji poudaril Milan Kneže- vič in nakazal, da naj vsaka krajev- na skupnost, organizacija združe- nega dela, samoupravna skupnost, vsaka družbenopolitična organi- zacija in vsaka društvena organiza- cija pripravi svoj program. Pri tem je treba ravnati varčno tako s časom kot z materialnimi sredstvi. Gre predvsem za to, da s številnimi prireditvami afirmiramo zgodovino ZKJ in njene revolucionarne tradi- cije prenesemo na mladino. Na tem področju je še zlasti pomembno delo organizacij ZSMS in tistih organizacij, ki vključujejo ali vzgajajo mladino. Prav bi bilo, da bi letos organizirali lokalne mladinske delovne akcije in brigade poimenovali po znanih revolucio- narjih. V aktivnost mladih bi se naj v celoti vključevale tudi organiza- cije ZZB NOV in ZRVS s prenaša- njem tradicij NOB na mladi rod in njegovo vzgojo za pripravljenost ob vsakem času braniti našo izvirno pot v socializem. Pomembno vlogo imajo tudi sin- dikati, da v letošnjem jubilejnem letu še posebej spodbudijo razvoj samoupravljanja in doslednega uveljavljanja določil zakona o združenem delu, spodbujajo večjo produktivnost dela, delovno discip- lino, prizadevanja za zmanjšanje materialnih stroškov itd. Prav bi tudi bilo, da bi spodbudili tekmovanje med TOZD, kdo bo več prispeval k stabilizaciji našega gospodarstva. Ob vseh jubilejnih prireditvah gre za mobilizacijo delovnih ljudi in občanov, vseh organiziranih socialističnih sil za uresničevanje sklepov in stališč ZKJ in ZK Slove- nije. FF ZAORAL! PRVO LEDINO Pomlad je. Oranje, sejanje, obrezovanje in čiščenje sodiviučas. Ledino je najtežje zaorali. pravijo f^ekateri. toda sodeč po posnetku 'emu ni tako. Konjička sta se ži- vahno pognala po njivi in stari plug 7e tako zaoral prvo ledino, kjer ho ^tetovalec čez nekaj dni že sadil krompir O razdrobljenosti njivskih Površin na Dravskem in Ptujskem Polju tokrat ne hi pisali, čeprav bi '^orali o tem tudi kakšno reči-Ce oomo hoteli v jeseni imeti polne ' vprečni čisti osebni dohodek na delavca so dosegli v temeljni organizaciji Gosad in sicer v znesku 6.080 dinarjev, nižji pa v TOZD Oplyl in sicer 3.947 dinarjev. Samoupravni sporazum glede delitve sredstev za osebne dohodke pa je kršila le ena organizacija s področja ormoškega gospo- darstva. MG TEDNIK 22. marec 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Naloge pri uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanj- skem gospodarstvu občine Ormož - v preteklosti zadovoljivi rezultati Občinska konferenca ZKS Ormož ugotavlja, da so na področju uresničevanja družbenoeko- nomskih odnosov v stanovanjskem gospo- darstvu v občini Ormož, upoštevajoč pri tem vse sistemske, ekonomske in razvojne možnosti, dosegli zadovoljive rezultate. V stanovanjskem gospodarstvu se je več ali manj situacija gibala v skladu s programom izgradnje za obdobje 1972-76 in v skladu z družbenim planom občine Ormož za obdobje 1976-80. Pri tem je potrebno ugotoviti, da so plane kvantitativno realizirali, v letu 1978 pa so v Ormožu zabeležili nekaj časovne zamude. Ta zamuda se je odrazila pri družbeni stanovanjski gradnji. V občini so 1974. oblikovali in ustano- vili samoupravno stanovanjsko skupnost, v ka- teri danes združujejo vse oblike samoupravrte- ga delovanja na področju stanovanjskega gospodarstva. Pomen te skupnosti je, da vodi stanovanjsko politiko na širših družbenih osno- vah in tako ob združevanju sredstev rešuje sta- novanjsko problematiko vseh občanov in delovnih ljudi. Doseženi so bili tudi nekateri pomembni premiki, tako na primer: uvajanje namenskega združevanja sredstev, v organizacijah združene- ga dela uveljavljanje večje zakonitosti in doslednosti pri dodeljevanju stanovanj, razširi- tev kroga upravljalcev v stanovanjskem gospodarstvu in tako dalje. - Pomanjkljivosti Kljub doseženim uspehom in dobrim rezultatom pa v občini Ormož ugotavljajo, da so bili v stanovanjskem gospodarstvu nenehno soočeni tudi z mnogimi pomanjkljivostmi, ki so doseženim rezultatom zmanjševale vrednost. Družbenoekonomski odnosi še niso postali del družbenoekonomske reprodukcije, ker njihov razvoj ni sledil družbenim prizadevanjem in ne materialnim vlaganjem v stanovanjsko gradnjo. Delavci v tozdih in občani v krajevnih skupnostih še vedno ne odločajo v celoti in celovito o razporejanju stanovanjskih sredstev. Se vedno niso preoblikovali tržne odnose, gradi se prepoča.si, premalo in predolgo. Plani stano- vanjske gradnje niso v zadostni meri usklajeni in so še vedno bolj seštevek želja kot pa odraz občinskih realnih zmožnosti. Pereč problem za individualno in družbeno gradnjo na območju mesta Ormož je arheloško raziskovanje, saj do- segajo ceno 600 dinarjev po kvadratnem metru, zavlačujejo rok gradnje in povzročajo rast cen stanovanjski površini. - Stafišča Da bi v naslednjem obdobju lahko še uspešnejše in hitreje v stanovanjsko gospodarstvo vnašali nove samoupravne odnose, se bodo komunisti občine zavzemali za ustvarjanje potrebnih pogojev za uveljavitev novih odnosov v vsakodnevni praksi, v kateri bo delavec odločal o pridobitvi stanovanj, o upravljanju s stanovanji in kulturnih pogojih bivanja. S planiranjem in programiranjem stano- vanjskih potreb bodo v občini dosegli, da bodo plani stanovanjske gradnje izražali konkretne interese, možnosti in potrebe. V prihodnje bo treba pozornost in prednost posvetiti družbeni gradnji itd. Ko bodo zagotovljena sredstva za gradnjo stanovanj bo potrebno uresničevati določilo zakona o združenem delu, ki določa, da se sredstva za stanovanjsko gradnjo izločajo iz čistega dohodka tozd in ne več iz tekočega dohodka. Nov način zagotavljanja sredstev bo treba vnesti v plane novega srednjeročnega obdobja in sicer v planske dokumente tozdov, krajevnih skupnosti, stanovanjske skupnosti občine itd. Upoštevati bo potrebno še smotrnost pri združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v ekonomskem in socialnem pogledu, obveznost lastne udeležbe pri pridobitvi stano- vanja v višini, ki jo zmore vsak .posameznik; pri vsem tem pa je še treba poudariti, da obstoji širši družbeni interes, ki narekuje ustrezno akci- jo za večje organiziranje sredstev hranilnih vlog občanov pri kreditiranju stanovanj in ostalih komunalnih objektov. S postopnim prehodom na ekonomske sta- narine bo treba v nove odnose uvesti več gospodarnosti, racionalnosti in odgovornosti ter s tem zagotavljati materialno bazo za delovanje hišnih svetov, gospodarno vzdrževanje stano- vanjskih hiš, neposredno zainteresiranost sta- novalcev za gospodarjenje s stanovanji, preusmeritev osebne porabe, ki je sedaj izrazito potrošniško usmerjena itd. S politiko Zveze komunistov in aktivnostjo članov ZK bi morali v občini izboljšati delo upravnih organov in služb pri pripravah na gradnjo stanovanj. V občini bi prav tako morali najti skupen jezik pri urbanističnem in prostorskem načrtovanju in zagotoviti, da stroški komunalne opremljenosti zemljišč ne bodo bremenili cene stanovanj in da je treba vztrajati, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča uporablja namensko kot glavni vir za financiranje teh potreb. Člani ZK morajo tako delovati, da preprečujejo podjetniške interese izvajalcev stanovanjske gradnje. Pri tako imenovanih črnih gradnjah, je tre- ba najti ustrezne rešitve in ob tem upoštevati zakonodajo, urbanistične, socialne in druge po- goje. Tudi delavcem, ki so na začasnem-delu v tujini je treba načrtno pomagati pri iskanju" razpoložljivih stavbnih zemljišč za individualno gradnjo in gradnjo objektov za delo in obrt. Pri uresničevanju samoupravnih družbe- noekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ne bi smeli ločeno obravnavati in razreševati posameznih delov, temveč problema- tiko obravnavati celovito od planiranja, progra- miranja in izgradnje do gospodarjenja s stanovanji. Prav bi bilo, če bi se stanovanjsko in komunalno gospodarstvo povezalo in se še celo- viteje obravnavalo kot doslej. Da bi preprečili kakršnekoli negotovosti glede nadaljnih možnosti pridobivanja sta- novanj, je potrebno odločitve in ukrepe snovati premišljeno, na osnovi argumentov in ob sode- lovanju najširšega kroga delovnih ljudi in obča- nov. - Sklepi Ugotovitve in stališča daje občinska konferenca ZKS Ormož v obravnavo vsem osnovnim organizacijam ZK in komunistom v SIS, službah in upravnih organih družbenopoli- tične skupnosti s tem, da je z razpravo potrebno začeti takoj. Pripombe in dodatna stališča pa je treba občinski konferenci posredovati do 15. aprila 1979. Na posameznih področjih dela je potrebno sklicati sestanke OO ZKS oziroma odgovorne delavce in komuniste iz naslednjih področij: upravni organi skupščine občine Ormož in izvršni svet, izvajalci stanovanjske izgradnje, samoupravna stanovanjska skupnost, sa- moupravna interesna skupnost za komunalno in cestno izgradnjo. Takoj je treba ustanoviti hišne svete in zbore stanovalcev. Potrebno je organizirati stano- vanjsko skupnost oziroma strokovno službo pri njej ter pri pridobivanju dohodka uveljaviti odnose svobodne menjave dela. Pričeti s pripra- vami in srednjeročne programe vzdrževanja in gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in prav to so temeljni pogoji, brez katerih Zveza komu- nistov ne bo pristala na povišanje stanarin. Občinska skupščina in izvršni svet ter upravni organi morajo pravočasno pripraviti zazidalne načrte in vso potrebno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, ki jo mora občan do- biti čimhitreje in na enem mestu. Pospešiti je treba samoupravno organiziranje komunalnega in zemljiškega gospodarstva. Nosilci planiranja na teh področjih morajo plane uskladiti, da bi na tak način odpravili pomanjkanje komunalno opremljenih zemljišč. Uveljevati je treba tudi družbeno dogovarjanje o cenah stanovanj. S tem se bodo v Ormožu lahko učinkovito posta- vili proti sedanji praksi stroškovnega zidanja cen ter pridobivanja dohodka.V gradbeništvu pa je potrebno zastaviti razpravo o dobri in kako- vostni uporabi sredstev, ki jih za stanovanjsko gradnjo združujejo vsi delavci. Oceniti bo potrebno tudi samoupravno, organiziranost izvajalcev ter uveljavljanje odnosov skupnega dohodka in prihodka. PO POTEH REVOLUCIJE - MOSTJE 79 v SLOVENSKIH GORICAH PRIČELI S PRIPRAVAMI NA POHOD V Juršincih so se 16. marca 1979 sestali sekretarji in predsedniki krajevnih organizacij Zveze komunistov. Socialistične zveze. Zveze borcev. Zveze socialistične mladine in ravnatelji osnovnih šol krajevnih skupnosti Grajena , Destrnik Juršinci, Polenšak, Rogoznica, Trnovska vas in Vitomarci v funkciji odbora za razvijanje tradicij narodno osvobodilnega boja in socialistične revolucije. Na sestanku so sprejeli program pripav na letošnji pohod ,,Po poteh revolucije — Mostje '79" in izvolili štab Krambergerjevega Slovenskogoriškega odreda. Odred bo sestavljen iz sedmih čet tako, da vsaka sodelu- joča krajevna skupnost ustanovi samostojno četo, ki krene na pot od sedeža svoje krajevne skupnosti v Pacinje, kjer se formira odred in nadaljuje pot v Mostje. Četa krajevne skupnosti Grajena pa bo krenila na pot izpred doma Slovenskogoriške čete na Rogoznici. Dogovorili so se, da izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL imenujejo štabe čet, ki pričnejo takoj- šnjo priprave na pohod, določijo pot čet in postojanke ob spominskih obeležjih NOB! Na sestanku so predlagali da se naj učenci in dijaki z območja Slovenskih goric, ki obisku- jejo osnovne in srednje šole v Ptuju vključijo v čete v svojih krajevnih skupnostih. V Stab odreda so izvolili dvajset tovarišev in tovarišic iz vseh sedmih krajevnih skupnosti in razdelili naloge po področjih dela: Za komandante odreda je izvoljen Franc TO§ iz Vitomarc, za njegovega pomočnika pa Karel VURCER, iz Trnovske vasi. Za komisarja od- reda je izvoljen Feliks BAGAR, za njegovega pomočnika pa Branko SlREC z Destrnika. Pionirje Slovenskih goric bosta v štabu zastopala pionirja z osnovnih šol Grajena in Juršinci. Stab odreda se bo sestal na svojo delovno sejo 30. marca v Vitomarcih. Za koordinacijo dela med štabom odreda in krajevnimi skupnostmi bodo skrbeli predsedniki krajevnih konferenc SZDL. ki bodo sprejemali vse informacije in dajali smernice za politične in organizacijske priprave na pohod. Sprejeli so tudi programsko usmeritev za sodelovanje slovenskogoriških krajevnih skupnosti v letu 1979. Odbor za razvijanje tradicij narodno osvobodilnega boja in soci- alistične revolucije bo izdelal program nalog za aktivnosti v letu 1979. V programu sodelovanja bodo predvsem naslednje naloge: vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij NOB in urejanje okolja; ob praznikih NOB organiziranje skupnih akcij ob prazniku občine Ptuj slavnostne seje krajevnih skupščin in vodstev družbeno- političnih organizacij v vseh krajevnih skupnostih na območju Slovenskih goric na predvečer 8. avgusta kreosvanja; v juniju 1979 izlet v znane kraje iz NOB v Dražgoše, bolnišnico Franja, Begunje; dogovarjanje o nalogah na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite itd. Zavzeli so se, da bi naj v tem letu prišlo do poimenovanja osnovnih šol Grajena, Juršinci, Polenšak in Trnovska vas po borcih NOB. V tem letu naj bi bila sklicana tudi medkrajevna konferenca SZDL, na kateri bi spregovorili o aktualnih problemih in nadalj- njem razvoju Slovenskih goric. V razpravi so izrekli priznanje organizacijam Zveze socialistične mladine krajevnih skupnosti Grajena, Rogoznica, Trnovska vas in osnovne šole Franca Osojnika Ptuj za uspešno izvedbo tekmovanja pod naslovom ,,Slovenske gorice v boju za svobodo", ki je bilo v letu 1978. Sestanek v Juršincih je nova vzpodbuda in jamstvo za še uspešnejše sodelovanje krajevnih skupnosti v Slovenskih goricah v Prihodnje. FB Štafeta mladosti tudi v Ormožu y nedeljo se bo zvezna štafeta s pozdravi tovarišu Titu u.stavila tudi v Oimožu. Ormoški mladinci jo bodo sprejeli od mladincev iz Ljutomera. Ob tej priložnosti bo v Ormožu na mestnem trsu tudi osrednja kulturna prireditev, ki se bo pričela ob 9. uri. Pozdravna pisma bodo prebrali predstavniki delovnih organizacij in osnovnih šol ormoške občine. Ko bodo mladi m pionirji prebrali 21 pisem bodo nastopili še člani recitatorskih skupin OO ZSMS Ormož in skupina otrok vzgojno-varstvenih zavodov. Za nosilca zvezne štafete mladosti je izbran Stanko Kos. mladi delavec iz tovarne Jože Kerenčič. iz Ormoža pa jo bo ponesel mladinec in brigadir Drago Fajfar. Mladi iz ormoške občine bodc^ /' c 'n.^ štafeto \ Forminu predali mladim ptujske občine. • Branko J. Občinska kandidacijska konferenca v dvorani Narodnega doma v Ptuju je bila v četrtek. 15. marca občinska kandidacijska konferenca, ki jo je sklical Franc Zadravec. predsednik občinske konference SZDL v Ptuju. Po izvolitvi organov konference so delegati poslušali poročilo o poteku temeljnih kandida- cijskih konferenc v krajevnih skupnostih in združenem delu. Poročilo je podal Franc Zadravec ter kandidacijske postopke ugodno ocenil. Za tem so delegati razpravljali o kandidatih za člana predsedstva SFRJ in SRS. za predsednika predsedstva SRS. za člana predsedstva SRS ter za delegata v družbenopolitični zbor skupščine SRS. Delegati so s plos- kanjem potrdili pravilno izboro predlaganih kandidatov. Za tem so izvolili še Janka Mlakarja in Milana Čučka za delegata na republiški kandidacijski konferenci, ki bo 23. marca v Ljubljani. - OM Začetek razprave o osnutku zakona o usme- rjenem izobraževanju Na seji predsedstva občinskega svcla ZS Ptuj so določili, daje rok za začetek javne razprave o osnutku zakona o usmerjenem izobraževa- nju 20. marec. Podrobno pa se bodo s potekom javne razprave na da- našnji seji seznanili tudi predsedniki osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc. O osnutku zakona pa ne bodo razpraljali samo delavci vzgoje in izobraževanja, temveč sleherni delavec in občan. Predvideva se. da bi se naj javna razprava v organizacijah združenega dela zaključila do 30. aprila; sklepna ocena pa bo podana 20. maja. V okviru programa aktivnosti bodo posebne razprave organizirane tudi v 25 »vzorčnih« delovnih organizacijah. Sindikalni aktivisti pa se bodo seznanili še z nalogami v razpravi o dokumentih stanovanjske izgradnje. Pri tem bodo izpostavljene poseb- ne naloge, ki jih ima sindikat na področju stanovanjske izgradnje. V posebni točki bodo obravnavali še predlog pravilnika o financiranju in iinačno-materialnem poslovanju Zveze sindikatov Slovenije, ki predvi- deva prerazdelitev sindikalne članarine. Po novem bi naj vsak: osnovna organizacija sindikata, občinski svet in republiški svet dobili po eno tretjino sindikalne članarine. V osnovnih organizacijah sindikata bi naj o tem pravilniku razpravljali do 31. marca, v občinskih sveti pa do 10. aprila. Po rokovniku bo pravilnik sprejet koncem aprila, veljati pa bi pričel I.julija 1979. MG Posebna pozornost usposabljanju Med poglavitnimi nalogami, ki ji bo v letošnjem letu izvajal občin- ski štab civilne zaščite občine Ptuj. je tudi skrb za usposabljanje pripad- nikov civilne zaščite in krepitev vseh enot. V okviru programa usposab- ljanja štab nadaljuje z izobraževalnim delom. Tako je bil včeraj v novem gasilskem domu izveden seminar za poveljnike in načelnike štabov civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Predstavniki štaba so seminariste seznanili s programom dela le- tega za tekoče obdobje obenem pa so tudi začrtali smemice delu štabov iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Poleg tega so poročali o osnovnih aktivnostih enot in štabov civilne zaščite v akciji »Nič nas ne sme presenetiti«, v katero se vključujejo vse sestavine splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Posebna pozornost je veljala tudi programu aktivnosti ob 30-letnici vzgoje mladine za splošni ljudski odpor in sodelovanju štabov civilne zaščite pri izvajanju .šoiskihlekmovanj. Prav tako .so se poveljniki in načehiiki štabov sezna- nili s programom ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije 20. juniju. Ob Iconcu pa so se pogovorili o kadrovskih vrzelih, s kateri se štabi civilne zaščite srečujejo Vdko v krajevnih skupnostih kot tudi v organiza- cijah združenega dela. Dogovorili so se tudi, da se aktivno vključijo v pohod »Po poteh revolucije — Mostje 79« ki bo 21. aprila. MG OB 60-LETNICI KPJ IN SKOJ Program akcij do konca marca Komite občinske konference ZKS Ptuj je imenoval odbor, ki bo pripravil program jubilejnih akcij ob 60—letnici KPJ in SKOJ. Predsednik odbora je Milan Kneževič, sekretar komiteja, člani pa Franc Fideršek, Marica Fajt, Milan Čuček, Janko Vogrinec, Truda Burjan, Ljubica Šuligoj, Andrej Fekonja, Dušan Kožar, Ka/1 Žmavc, Janko Žnidarič, Franc Lačen, Branko Novak, Marjan Pišek in Franc Klemenčič. Člani odbora bodo na podlagi programov, ki so jih nekatere ustanove in organizacije že pripravile, vse akcije uskladil in pripravil osrednji program akcij. Le—te bodo imele delovni značaj, ne zgolj mani- festativni, potekale pa bodo skozi vso leto. N. D. Komunisti o svojem delu Na zadnji seji članov komiteja OK ZKS Ptuj je bila tudi razpra\a o osnutku poslo\nika Medobčinskega sveta ZKS Maribor. Člani komiteja so osnutek z nekaj dopolnitvami, ki so jjh posredovali medobčinskemu svetu, sprejeli. [\^leg tega so dobili osnutek programa dela komiteja, konfe- rence ZK in komisij pri obeh organih. O obširnem programu, ki je tudi rokovno opredeljen bodo komunisti razpravljali na vseh nivojih, podali svoje pripombe in nato sprejeli program dela komiteja, konference in komisij za letošnje leto. Marsikatero nalogo so člani občinske organizacije komunistov v preteklih dveh mesecih in pol že opravili, trenutno pa je pred njimi sode- lovanje in vodenje javne razprave o družbenoekonomskih odnosih. O zaključkih razprave bodo govorili člani občinske korilerence. ki se bodo sestali v prihodnjem mesecu, okrog 25. marca pa bodo člani komiteja na redni seji razpravljali o infor- miranju in komuniciranju v zvezi komunistov. N. D. Pionir - nosilec kurirčkove pošte Pionirji sirom Slovenije so zaključili s pripravami na kurirčkovo pošto. Prvo pošto so pionirji ponesli že 17. marca; v ptujski občini sojo pozdravili 20. marca; svečana predaja pošte pionirjem ormoške občine pa bo jutri dopoldan na mostu v Forminu. Celotna manifestacija kurirčkove Došte ie v tesni povezavi z jubilejem tovariša TITA, 60—obletnico SKOJ—a in vključevanjem naj- mlajših v priprave na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pot in javke so pionirji pripravili skupaj s člani Zveze borcev in zvezo socialistične mladine. Posebej pa so pripravili srečanja z nekdanjimi borci in člani SKOJ—a. V prijetnih pogovorih z mladimi so borci obujali spomine na težke dni revolucije. Poleg tega pa so opravili še druge naloge v zvezi s programom kurirčkove pošte. t* Pionirji ptujske občine so ob prihodu kurirčkove pošte v občino pripravili prisrčen sprejem v Stopercah. MG 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 22. marec 1979 - TBMIIK Naloge pri pripravah planskih dokumentov v letu 1979 in v naslednjih letih v skladu s temeljnimi načeli novega sistema samoupravnega druž- benega planiranja pričenjamo letos poleg prizadevanj za uresničevanje sprejetih planskih ciljev v tem srednjeročnem planskem obdobju, tudi z oblikovanjem novih planov nosilcev planiranja in to: 1. srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985. 2. prostorskih planov občin in SR Slovenije za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbe- nega razvoja do leta 2000. 3. dolgoročnih planov za obdobje od leta 1986 do 1955 (za določe- na področja do leta 2000) in 4. planov obrambnih priprav. Te naloge pa terjajo aktivno in usklajeno delovanje vseh samou- pravnih nosilcev planiranja. Za nami je tri in pol leta izkušen| pri graditvi novega sistema samoupravnega družbenega planiranja. Čeprav se rezultati med seboj precej razlikujejo, če jih gledamo z vidika nosilcev planiranja in časa, v catcrem se uveljavlja nov sistem planiranja, je v celoti vzeto, dosežen precejšen dosežek, če ga ocenjujemo z vidika objektivnih možnosti in pogosto skromnih pogojev, s katerimi smo razpolagali. Plan tako postaja vse bolj sredstvo delavcev za obvladovanje procesa reprodukci- je in za uveljavljanje svojih avtentičnih interesov. Če pa ocenjujemo doseženo na področju samoupravnega družbe- nega planiranja z vidika zakona o temeljih sistema družbenega planira- nja in zakona o združenem delu, so pa dosežki manj ugodni. Med temeljnimi problemi uresničevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja velja omeniti nezadostno družbeno organizira- nost in prepočasno zagotavljanje nekaterih drugih pogojev, ki so po- trebni za to, da bi družbeno planiranje bolj temeljilo na odločitvah delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih ter da bi plani bolj temeljili na poprej sprejetih samoupravnih sporazumih in dogovorih o temeljih planov. Oblikovanje novih planov v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbeno politični skupnosti, katere aktivnosti pričenjajo sedaj, mora vsebinsko celoviteje uveljaviti načela novega sistema družbenega planiranja z dosledno uporabo določil zakona o planiranju in zakona o združenem delu. Pri tem bodo pomembne izkušnje iz sedanjega planskega obdob- ja, ko delavci v temeljnih organizacijah združenega dela še niso v zadostni meri postali temeljni ustvarjiani nosilci planiranja in bo treba več naporov usmeriti prav v to. da bodo postali takšni nosilci. Nadaljnje uveljavljanje sistema samoupravnega družbenega plani- ranja mora dati zato večji povdarek ustvarjanju pogojev, kar še zlasti vključuje vlogo in odgovornost občine kot samoupravnih in temeljnih družbeno političnih skupnostih. ^ Kljub zahtevnosti nalog, pa so sedanji pogoji za oblikovanje plarjov, v primerjavi s pogoji pri pripravi obstoječih.planov, ugodnejši. Čeprav ne vsi, je vendarle sprejeta večina sistemskih zakonov, a samoupravnih organizacij in skupnosti je konstituiranih v skladu . / akonom o združenem delu, razvoj družbeno ekonomskih odnosov na posameznih področjih družbene reprodukcije v preteklih treh letih omogoča vsebolj neposredno^ uveljavljanje samoupravnih interesov delavcev v združenem delu. Še v prvem polletju letošnjega leta bo sprejet republiški zakon o sistemu družbenega planiranja, oblikovane bodo ustrezne metodologije planiranja psoameznih nosilcev, kar vse pogojuje uspešno delo pri planski aktivnosti. Republiški zakon o sistemu družbenega planiranja bo namreč v celoti uredil sistem planiranja na ravni rep.ublike in zlasti opredelil vsebino družbenega plana SR Slovenije in dokumentov, na katerih temelji družbeni plan republike, zlasti dogovor o temeljih družbenega plana. Z njim bo opredeljena tudi vsebina dolgoročnega plana ter postopek sprejemanja in uresničevanja plana, odgovornosti in vlogo družbeno politične skupnosti za skladen razvoj, ki bo omogočal uresni- čevanje skupnih interesov in ciljev družbenega razvoja. V tem smislu bo opredeljena tudi odgovornost republike in njenih organov, da utrjujejo in razvijajo sistem in metodologijo družbenega planiranja. Z zakonom bo tudi opredeljena interventna vloga republike in občine, kadar je ogroženo uresničevanje plana in stabibiost gospodarstva. Obveza vseh nosilcev planiranja je. da se pravočasno vključijo v proces oblikovanja novih planov in ob tem sprejmejo potrebne ukrepe za uspešno opravljanje svojih nalog. Za strokovno delo pri pripravi planov so predvsem potrebni usposobljeni kadri, ki bodo s svojim strokovnim in znanstvenim ozadjem sposobni oblikovati analize in predloge za samoupravno odločanje. Vsak nosilec planiranja se mora zato usposobiti,za družbeno planiranje, pri tem je dopuščena možnost, da posamezni nosilci določene naloge prepustijo strokovnim in razisko- valnim ustanovam, pri tem pa ne morejo prepustiti svoje odgovornosti za izdelavo kvalitetnih planskih dokumentov. Pri nalogah za pripravo in oblikovanje planskih gradiv je potrebno opozoriti zlasti tudi na dosledno spoštovanje osnovnih načel družbene- ga planiranja: sočasnosti, kontinuiranosti, usklajevanja ter celovitosti. Pri nalogah za pripravo in oblikovanje planskih gradiv je potrebno opozoriti zlasti tudi na dosledno spoštovanje osnovnih načel družbene- ga planiranja: sočasnosti, kontinuiranosti, usklajevanja ter celovitosti. Uresničevanje SOČASNEGA PLANIRANJA in SREČUJOČEGA PLANIRANJA zahteva za zagotovitev medsebojne odvisnosti in povezanosti planov, hkratno pripravljanje, usklajevanje in sprejemanje planov vseh nosilcev planiranja od temeljnih organizacij, delovnih organizacij, sestavljenih organizacij združenega dela, krajevnih skupno- sti,.samoupravnih interesnih skupnosti, banke, občine, republike, do federacije. Zato morajo vsi nosilci planiranja pravočasno sprejeti med seboj usklajene programe dela glede oblikovanja in sprejemanja pla- nov. Poslovodni oziroma izvršilni organi ter strokovne službe so posebej odgovorni za pravočasno in kvalitetno izvajanje nalog na osnovi progra- mov dela. Le hkratno nastajanje planov vseh nosilcev planiranja lahko, ob dobri medsebojni obveščenosti in na podlagi sprotnega dogovarjanja in usklajevanja interesov, zagotovi možnost vpliva delavcev na usklajen razvoj vse družbene reprodukcije, uresničevanje njihovih neposrednih interesov in hkrati skupnih in splošnih interesov vseh delovnih ljudi in občanov v okviru družbeno politične skupnosti. Ker ,so mnogi njihovi interesi in soodvisnosti z drugimi nosilci planiranja, morajo te interese z njimi usklajevati. Usklajevanje intere- sov in oblikovanje skupnih razvojnih usmeritev različnim nosilcev planiranja poteka v postopku medsebojnega srečevanja z uveljavlja- njem načela SREČEVALNEGA PLANIRANJA. Nosilci planiranja — temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti — opredeljujejo svoje temeljne interese v osnovah plana, ki jih sprejemajo z neposrednim izjavljanjem delavcev. Preko uresničevanja načela srečevalnega planiranja se v osnovah plana izraže- ni interesi usklajujejo in dokončno oblikujejo v skupne cilje in naloge, ki postanejo vsebina samoupravnih sporazumov ali dogovorov o temeljih planov. Uresničevanje KONTINUIRANEGA PLANIRANJA zahteva zahteva od nosilcev planiranja, da stalno analizirajo uresničevanje sedanjih planov, razmere in okoliščine, v katerih .se plani uresničujejo ter ob oceni izvrševanja planov predvidijo tudi možnosti bodočega razvoja ter na osnovi možnosti opredelijo cilji in naloge v prihodnjem planskem obdobju. Med naloge na področju priprave planov sodi tudi zagotavljanje CELOVITOSTI PLANIRANJA, ki obvezuje vse nosilce planiranja, da pri oblikovanju planov upoštevajo medsebojne soodvisnosti ekonorii- skih. socialnih, prostorskih in drugih vidikov. V.sebina planiranja je torej celovit interes delavca za njegov vsestranski razvoj, za krepitev ekonomske in socialne varnosti, za razvijanje socialističnih samouprav- nih odnosov, za urejanje pogojev dela in prebivanja, za krepitev naše; obrambne spo.sobnosti in za hitrejši razvoj materialne osnove združene- i ga dela, s tem pa tudi za uspešen razvoj vse socialistične skupnosti. ' Gospodarski vidik planiranja vključuje razvoj materialne osnove j družbe, razvoj vseh tistih dejavnosti;(znanosti, izobraževanja, zdravst-! va in podobno), ki neposredno vphvajo na povečanje osebne in družbe-i ne produktivnosti dela. smotrno izrabo družbenega bogastva terj obvladovanje tokov blaga in denarja. Socialni vidik planiranja vključuje razvoj pogojev z dvig življenjske j ravn delovnih ljudi, za njihovo zaposlovanje, zagotavljanje stanovanja in J socialne varnosti, kakor tudi razvoj dejavnosti (kultura, telesna kultura, j otroška varstvo in podobno), ki posredno vplivajo na p^ovečanje produk-; tivnosti dela delovnih ljudi tei" na\ pogoje za uveljavljanje njihovih i pravic, obveznosti in odgovornosti v sistemsu samoupravne socialistič- \ ne demokracije. Prostorski vidik planiranja pa terja smotrno izrabo prostora, urejanje in zboljšanje človekovega okolja ter načrtno rast mesta in i naselij. \ Obdobje, za katero se sprejema plane nosilcev, ter čas. ko začnejo \ priprave za sprejemanje planov, določi, v skladu z načelom SOČASNO- STI planira..;.::. — z odlokom skupščina Socialistične federativne i republike Jugosiav.je na predlog zveznega izvršnega sveta v sodelova- nju z izvršnim svetom republik oziroma avtonomnih pokrajin. Na osnovi \ tega sprejmejo vse družbenopolitične skupnosti svoje odloke o pripravi \ in sprejemanju planov ter določijo obdobje in roke. \ Odloki federacije in republike o pripravi in sprejemanju družbene-; ga plana za obdobje 1981 — 1985 ter dolgoročnega plana do leta 2000 so \ bili sprejeti v zvezni in republiški skupščini že v lanskem letu, republi-i ka Slovenija pa je sprejela tudi odlok o pripravi prostorskega plana SR ^ Slovenije in zavezala vse občine, da istočasno pristopijo k pripravam i prostorskih planov. j Na osnovi republiških odlokov o pripravi planov je tudi skupščina J občine Ptuj že v lanskem letu sprejela odlok o pripravi in sprejemanju] prostorskega plana občine. I. marca letos pa oba odloka o pripravi' družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 in dolgoročnega"; plana do leta 2000. Strokovne planske službe izvršnega sveta so v] osnutku tudi pripravile program dela. kije rokovno usklajen s progra-j mom dela pri pripravi republiških planskih dokumentov. I Na osnovi občinskih odlokov morajo vse organizacije in skupnosti v občini, torej vsi nosilci planiranja, v kolikor še niso, takoj oblikovati inj sprejeti svoje sklepe o pripravah planov, v skladu z zakonom o planira-l nju. Na osnovi programa dela izvršnega sveta in rijegovih organov pa? tudi usklajene programe aktivnosti pri pripravi svojih planov. POSTOPEK PRIPRAVE IN SPREJEMANJA PLANOV Postopiek se začne hkrati s pripravo planov vseh nosilcev planira- nja. Celotni postopek je razdeljen v 5 faz: I. PRIPRAVLJALN PROGRAMSKO-ORGANIZACIJSKA FA- ZA 1. — Skupščina družbenopolitičnih skupnosti sprejmejo odloke o pripravi planov (srednjeročnega, dolgoročnega, prostorskega); — Ustrezni organi organizacij združenega dela, krajevnih skupno- sti, samoupravnih interesnih skupnosti, bank. itd., sprejmejo sklepe o pripravi planov ter zadolžijo ustrezne organe in službe za pripravo planov; 2. Program dela izvršnega sveta družbenopolitične skupnosti za pripravo planov; Program dela na pripravi plana samoupravnih organizacij in skup- nosti; Program dela strokovnih služb vseh nosilcev planiranja. 3. Program raziskav v zvezi s pripravami dolgoročnega plana (SR Slovenije, občine). II. ANALIZIRANJE PRETEKLEGA RAZVOJA. UGOTAVLJANJE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ V NASLEDNJEM OBDOBJU, OBLIKO- VANJE SMERNIC DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI, TE- MELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN ELEMENTOV za sporazumevanje in dogovarjanje med vsemi udelež.enci v planiranju; III. OBLIKOVANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMEL- JIH PLANA IN DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA, s katerimi se prevzemajo določene pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev v procesu sporazumevanja in dogovarjanja (osnutek, pred- log); IV.OBLIKOVANJESAMOUPRAVNIHPLANOV IN DRUŽBENEGA PLANA (osnutek, predlog); V. URESNIČEVANJE PLANA. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA PLANA (resolucija, letni programi, programi aktivnosti, itd.). V skladu z zakonskim načelom sočasnosti je na podlagi že sprejetih odlokov sprožena aktivnost na pripravi ustreznih planov tudi pri drugih nosilcih in udeležencih planiranja. Vzporedno s pripravami srednjeročnih planov za obdobje 1981 — 1985 in dolgoročnih planov za obdobje do leta 1995. oziroma z elementi do leta 2000je steklo še delo na pripravah in sprejemanju prostorskih planov v republiki in občini ter na planiranju obrambnih priprav. Predvidena je koordinirana družbenopolitična aktivnost pri pripravi planov, katere nosilec je socialistična zveza de- lovnega ljudstva ob sodelovanju sindikatov ter gospodarske zbornice. Kot sestavni del te družbene aktivnosti pa bo potrebna tudi obsežna in poglobljena strokovna aktivnost. Program strokovne aktivnosti mora zagotoviti časovno in vsebinsko sinhronizirano delo strokovnih nosilcev planiranja in udeležencev v procesu planiranja pri pripravi strokovnih osnov za posamezne faze priprave planov. Težišče strokovne aktivnosti bo tako na pripravi stro- kovnih osnov za posamezne faze priprave planskih dokumentov. Program strokovne aktivnosti zajema zlasti naloge na področju: raziskovalnega dela. zagotavljanja potrebnih informacijskih osnov, oblikovanja enotnih metodloloških osnov in postopkov, strokovne pomoči pri pripravi planov krajevnih skupnosti, itd. Pripravo srednjeročnih planov usklajujejo nosilci planiranja v na- slednjih okvirnih rokih: — sredi leta 1979 morajo na podlagi analiz pogojev in možnosti razvoja vsi nosilci planiranja oblikovati in sprejeti SMERNICE za pri- pravo planov. Hkrati moraio temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti določiti ELEMENTE za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov; — v drugi polovici' leta 1979 bo potekal proces oblikovanja PREDLOGOV samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih pla- nov naosnovi usklajevanja razvojnih intere.sovin prevzemanja obveznosti s strani posameznih nosilcev planiranja; potrebno bo tudi opredeliti osnovne naloge planov obrambnih priprav; — v prvi polovici leta 1980 bodo morali biti pripravljeni osnutki' planov ter sklenjeni samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih pla- ■ nov, — v drugi polovici leta 1980 bodo obravnave osnutkov in do konca ; leta oblikovani in sprejeti predlogi planov; sprejeti bo treba tudi plane 1 obrambnih priprav; — v letu 1979 in 1980 bo treba zagotavljati redno pripravljanje analiz i o uresničevanju tekočih samoupravnih sporazumov in dogovorov in- planov ter sprejemanje ukrepov, kar se mora odražati tudi na oblikovanje i novih planov. \ Pri pripravi prostorskega plana kot sestavine celovitega družbenega \ plana občine, je treba zagotoviti, da bo celoten potek oblikovanja in i sprejemanja soodvisen in tesno povezan z oblikovanjem srednjeročnih' planov ter da se bo uveljavila njihova soodvisnost s prostorskimi vidiki; planov temeljnih nosilcev planiranja. ! Pri pripravi dolgoročnih planov bo v letih 1979 do 1981 prisotno < predvsem raziskovalno delo in na tej osnovi opredeljevanje temeljnih \ okvirov dolgoročnih razvojnih možnosti. V letu 1982 pa bodo nosilci i planiranja oblikovali in sprejeli smernice za pripravo dol goročnih planov \ ter po potrebi tudi podlage za dogovarjanje o temeljih teh planov. V letu : 1983 bodo oblikovali osnutke dolgoročnih planov in po obravnavi in' pripravi predlogov dolgoročnih planov le te dokončno sprejeli. PREGLED POMEMBNEJŠIH NALOG IN AKTIVNOSTI POSA- MEZNIH NOSILCEV IN DRUGIH UDELEŽENCEV V DRUŽBE- NEM PLANIRANJU V LETU 1979 Ker je pred nami v naslednjih mesecih inten- zivna aktivnost vsebinskih priprav za oblikovanje in spre- jemanje planov objavljamo okvirni rokovnik priprav srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov nosilcev in drugih udeležencev pla- niranja. V nadaljevanju podani pregled pomembnejših nalog in aktiviiosti je pripravljen v obliki poenostavljene razpredelnice, kjer so v prvi točki opredeljene naloge, v drugi nosilec naloge, v tretji vsebina naloge, v četrti postopek, v peti pa rok za nalogo kot ga je moč (upoštevaje zakonsko načelo sočasnosti planiranja) opredeliti na podlagi zveznih odlokov in programov dela; šesta točka pa vključuje razna dodatna pojasnila in mnenja za ravnanje nosilcev nalog. Naloge in aktivnosti so prikazane po posameznih vrstah ali fazah dela: A. Pripravljalna programsko-organizacijska dela 1. Odlok o pripravi srednjeročnega plana občine za razdobje 1981-1985. 1.1. Nosilci naloge so za pripravo plana odgovorni organi izvršnega sveta. 1.2. Vsebina odloka je rok. v katerem mora izvršni svet predložiti skupščini osnutek oziroma predlog plana in dogovora o temeljih plana, zagotovitev sredstev ipd. 1.3. Odlok sprejme skupščina občine na predlog izvršnega sveta. 1.4. Rok: januar—februar 1979 (odlok je že sprejet in objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj štev. 6/79, dne"8. 3. 1979). 1.5. Opomba: Zvezna skupščina je že sprejela odlok, xl) s katerim je opredelila obdobje, za katero se sprejemajo plani samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbeno političnih skupnosti ter čas, ko naj se začnejo priprave za njihovo sprejemanje. Tudi republiška skupščina je že sprejela odlok x2). 2. Odlok o pripravi dolgoročnega plana občine za razdobje 1986—1995 z elementi do leta 2000. 2.1. Nosilci nalog so za pripravo plana odgovorni organi izvršnih svetov občin. 2.2. Predmet odloka je rok. v katerem mora izvršni svet predložiti osnutek oziroma predlog plana svoji skupščini. 2.3. Odlok sprejema skup.ščina na predlog svojega izvršnega sveta. 2.4. Rok za izvedbo te naloge je januar—februar 1979 (odlok je že sprejet in objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, štev. 6/79, dne 8.3.1979) xl) Odlok je objavljen v Uradnem listu SFRJ, štev. 66—1031/78 x2) Odlok je objavljen v Uradnem listu SRS, štev. 22—1465/78 2.5. Zvezna skupščina je že sprejeIaustrezenodIok,x3 prav takopa tudi republiška x4). 3. Odlok o pripravi prostorskega plana občine. 3.1. Nosilci naloge so organi izvršnih svetov občin. 3.2. Predmet odloka je rok, v katerem je treba predložiti osnutek oziroma predlog prostorskega plana skupščine ter sprejeli odgovor o temeljih plana. 3.3. Odlok sprejemajo skupščine občin. 3.4. Skrajni rok za sprejetje odloka je bilo leto 1978. (odlok je že sprejet in objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, štev. 11 /78, dne 27. 7.1978) 3.5. Republiška skupščina je ustrezen odlok sprejela. V skladu z republiško resolucijo za leto 1979 pa bo treba roke za sprejemanje prostorskih planov prilagoditi poteku dela na družbenem planu 1981-1985. 4. Sklep o pripravljanju srednjeročnega plana 1981 — 1985 samo- upravne organizacije in skupnosti x5)., x3) Odlok je objavljen v Uradnem listu SFRJ, štev. 22—397/78 x4)Odlokje objavljen v Uradnem listu SRS. štev. 17—1196/78 x5)—Temeljne organizacije združenega dela, delovne organiza- cije, sestavljene organizacije združenega dela v materialni in nematerialni proizvodnji; — Skupnost organizacij združenega dela in druge oblike združevanja; — banke; — Skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja ter druge fi- nančne organizacije; — delovne skupnosti; — samoupravne interesne skupnosti; — krajevne skupnosti; — pogodbene organizacije združenega dela: — kmetijske in druge zadruge ter druge, z zakonom določene oblike združevanja in k(k)peracije delovnih ljudi,ki delajo z delavci, s katerimi združujejo svoje delo na področju kmetijskih, obrtnih in podobnih de- javnostih z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov. 4.1. Sklep pripravi poslovodni organ samoupravne organizacije in skupnosti. 4.2. Predmet sklepa je: določitev organa, ki je odgovoren za pripra- vljanje plana in rok. v katerem mora biti predložen predlog plana. 4.3. Sklep sprejme delavski svet na predlog organa samoupravne organizacije in skupnosti, ki ga določa njen statut. 4.4. Rok za sprejem sklepov j? januar—februar 1979. 4.5. Analogno velja za sprejemanje sklepov v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Zakon gJede tega nima posebnih -\ Sklep o pripravi dolgoročnega plana 1986—1995 samoupravne organizacije in,skupnosti. TEDNIK 22. marec 1979 DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 5 5.1. Sklep pripravi poslovodni organ samoupravne organizacije in I skupnosti. 5.2. Predmet sklepaje rok za pričetek priprav inzapredložitevosnutka j oziroma predloga plana ter določitev organa, ki je odgovoren za pri-; pravlianje plana. ' 5.3. Sklep sprejme delavski svet na predlog organa samoupravne organizacije oziro-^a skupnosti, ki ga določa njen statut. , 5.4. kokje tebruar 1979. i 5.5. Obvezno je sprejemanje dolgoročnega plana v tistih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so določene v odloku republiške skup- ščine. Po odloku republiške skupščine morajo predvsem naslednje sa- moupravne organizacije in skupnosti sprejeti dolgort)čni plan: — organizacije združenega dela.katerih dejavnost je vezana na po- j membnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev; i — organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembnejše posega v prostor; — organizacije združenega dela. ki predstavljajo širše oblike zd- ruževanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti; — vse tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena; — občine, mesto Ljubljana in obalna skupnost Koper. 6. Program dela izvršnega sveta občme za pripravo srednjeročnega plana občine za obdobje 1981 — 1985. 6.1. Nosilec naloge je odgovoren orgim izvršnega sveta ob sodelova- nju strokovne službe oziroma upravnih organov v občini. 6.2. Vsebina programa so gradivt) in dokumenti, ki jih bo obravnaval izvršni svet oziroma bodo po.sicdovani občinski skupščini ter roki za njihovo pripravo: strokovni organ, ki naj pripravi posamezno gradivo; naloge organov izvršnega sveta ler upravnih organov pri oblikovanju plana in dogovora o temeljih plana, sodelovanje izvršnega s\cta in njegovih organov z drugimi udeleženci v družbenem planiranju in naloge, povezane z medobčmskim sodelovanjem in z republiko. Po- membno je oceniti v programu izvršnega sveta tudi organiziranost izvršnega sveta za funkcijo planiranja in usposobljenost strokovnih služb. Prav takojc potrebno zagotoviti pogoje in skupno odgovornost vseh upravnih organov in strokovnih služb pri oblikovanju plana občine. 6.3. Rok je mmarec 1979. Program je bil sprejet na seji izvršnega sveta skupščine občine, dne 13/3—1979. 7. Program dela na pripravi srednjeročnega plana 1981 — 1985 samoupravnih organizacij in skupnosti. 7.1. Predmet programa je opredelitev analitično dokumentacijskega, gradiva in dokumentov plana, nosilcev nalog, rokov ter obveznosti organov in služb v postopku samoupravnega sporazumevanja. 7.3. Program dela določa organ, kije po sklepu odgovoren za pripra- vljanje plana. 7.4. Rok januar—marec 1979. 7.5. Kot je uvodoma rečeno veljajo ta določila za vse samoupravne organizacije in skupnosti to je za vse organizacije in skupnosti to je za vse organizacije združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavno- stih, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih itd. Programi dela morajo biti glede terminov vsklajeni s programom izvršnega sveta občine občine. Pomembno je, da se vskladijo tudi znotraj raznih oblik združevanja organizacij združenega dela. Hkrati je potrebno oceniti uspo.sobljenost skupnih služb za dejavnost planiranja ter zagotoviti pogoje in skupni) odgovornost za oblikovanje plana samoupravne organizacije in skupnosti. 8. Program dela izvršnega sveta občine na pripravi občinskega dolgoročnega plana za obdobje 1976—1995. 8.1. Nosilec naloge: program pripravi ustrezni organ izvršnega .sveta za planiranje. 8.2. Predmet programa so analize in dokumenti v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine, nosilci nalog in roki. postopek, obveznosti organov izvršnega cta in upravnih organov pri pripravah plana, način informiranja, itd. 8.3. Program sprejema Izvršni svet. 8.4. Program je že sprejet. 9. Program dela na pripravi dolgoročnega plana samoupravne organi- zacije in skupnosti. 9.1. Program pripravi poslovodni organ oziroma njegove strokovne službe. 9.2. Vsebina programa je gradivo in dokumenti plana, roki, nosilci nalog in podobno. Ta ali pa poseben program vsebuje tudi opredelitev potrebnih zunanjih raziskav v zvezi z analizo razvojnih možnosti. 9.3. Program določi organ, kije odgovoren za pripravo plana. 9.4. Rok je marec 1979. 9.5. Program sprejemajo predvsem tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki jih zavezuje odlok Republiške skup.ščine za pripravo dolgoročnegga plana. B. Analize razvojnih možnosti 10. Analiza uresničevanja srednjeročnega plana v preteklem letu in program ukrepov za njegovo uresničevanje v tekočem letu v samouprav- nih organizacijah in skupnostih. 10.1. Nosilec naloge je organ, kije bil določen s sklepom ob pripravi plana. Delo opravi poslovodni organ oziroma strokovne službe. 10.2. Z analizo se na podlagi zaključnih računov ter drugih podatkov o izvajanju nalog s področja delovanja organizacije, nalog glede pogojev dela in čivljenja delavcev (politika razporejanja in delitve dohodka, zaposlitvena politika, varstvo pri delu. stanovanjska politika, izobraže- vanje delavcev itd.), ter podatkov o uresničevanju pravic in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih pianov, ugotavlja stanje pri uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem letu, ugota- vlja uspešnost oziroma odgovornost poslovodnega organa in oseb za izvajanje nalog, ter predlagajo ukrepe za uresničevanje plana v tekočem letu. 10.3. O analizi in ukrepih razpravlja in sklepa delavski svet organiza- cij združenega dela oziroma ustrezen organ upravljanja druge samou- pravne organizacije in skupnosti na predlog organa, ki je neposredno odgovoren za pripravljanje plana. 10.4. Rok za pripravo je februar 1979. 10.5. V skladu z zakonom se nanaša ta naloga na vse samoupravne organizacije in skupnosti torej tudi na organizacije združenega dela v družbenih dejavnostih, samoupravne interesne skupnosti, poslovne skupnosti itd. ter na organe, kateri so določeni v samoupravnih sporazu- mih oziroma dogovorih o temeljih planov. 11. Analiza uresničevanja družbenega plana SR Slovenije in analize uresničevanja družbenih planov občin za obdobje 1976—1980 v letih 1978. 1979 in 1980. 11.1. Nosilec naloge je Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, v občinah pa ustrezne strokovne službe. 11.2. Predmet analize je analiziranje skladnosti družbenoekonomskih gibanj s politiko in cilji plana ter ocena rezultatov uveljavljanja ukrepov iz družbenega plana. Na teh in drugih osnovah pripravljajo ocene možnega razvoja v prihodnjem letu. 11.3. Analizo obravnavajo izvršni sveti in skupščine družbenopolitič- nih skupnosti upoštevaje ustrezne analize pripravljene na širših ravneh. 11.4. Rok za pripravo analize je maj 1979, za obravnave pa junij in začetek julija 1979. 12. Analiza razvojnih možnosti SR Slovenije in analize razvojnih možnosti občin za razdobje 1981 — 1985. 12.1. Nosilec naloge je Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in v občinah ustrezne strokovne službe oziroma upravni organi. 12.2. Analiza obravnava možne globalne cilje, prvo projekcijo razvo- ja, razvojne probleme in možne prioritete na ključnih področjih repro- dukcije. *) Analiza je povezana v razpravo o zaključnih računih za leto 1978. V ta namen je delovna skupina pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije pripravila pripomoček za sestavo poročila o gospodarjenju v letu i 978 in sicer 5.1.1979. 12.3 Analizo obravnavajo Izvršni svet in Skup.ščine v republiki in občini. 12.4. Rok za sestavo analize je začetek junija 1979. 12. 5. Analiza je osnova za sestavo smernic Skupščine o pripravi plana. 13. Metodološke osnove, obrazci in računalniški program za anketo obveznega minimuma enotnih kazalcev razvoja. 13.1. Nosilec naloge je Zavod SR Skwenije za statistiko ob meto- dološkem sodelovanju Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje. 13.2. Gre za integralno zasnovo ankete minimuma enotnih eko- nomskih, socialnih, prostorskih in drugih kazalcev razvoja, v katerih morajo biti izkazani plani temeljnih organizacij združenega dela v go.s- podarstvu in družbenih dejavnostih in služijo medsebojnemu informi- ranju. 13.3. Osnova za to delo so z zveznimi in republiškimi predpisi določen minimum kazalcev. V tem okviru bo treba težiti, da se čim bolje, hkrati pa na racionalen način zadovt)ljijo potrebe posameznih nosilcev in ude- IcženccN v planiranju. 13.4, Rok je do konca marca 1979. 13.5. Z namenom, da bi preprečili podvajanja in neracionalnosti pri anketah je v pripravi predlog, da se potrebe po podatkih za posamezne sanu)upravne interesne skupnosti, banke, občine in republiške organe usklajujejo preko Republiškega komiteja za planiranje intormacijski sistem tako. da bi na samoupravne oanizacije in skupnosti naslavljali ankele oziroma kazalec praviloma sočasno in po možnosti v enem paketu. Informacije na ich osnovah pa naj bi temeljne organizacije do- Ijalc svojim delovnim organizacijam in sozdom. pristojnim občinam, temeljnim bankam in republiškemu zavodu za statistiko. O definitivni rcšit\ i lega problema pa sc bo potrebno še dogovoriti. 14. Analiza uresničevanje dogo\orao temeljih družbenega plana SR SKncnijc in analize ustreznih dogovorov v občinah za leto 1978 in 1979. 14.1, Nosilec te analize je Odbor podpisnikov dogovora o osnovah plana SR Slmenije 1976 — 1980 v .sodelovanju Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje, v občinah pa ustrezne strokovne službe in uprav- nega organa. Podpisniki so po zakonu dolžni pripraviti in posredovati poročila o izvajanju nalog po predhodnem njiht>vem obravnavanju na ustreznih s;inu)upra\nih organih. 14.2. Predmet analize je izvajanje nalog, pravic in obveznosti pod- pisnikov dogovora, ugotavljanje odgovornosti za neizvajanje nalog ter analiziranje ukrepov podpisnikov za izpolnitev prevzetih obveznosti, 14.3. Analizo obra\navajo podpisniki, i/vršni s\cli ter skupščine družbenopolitičnih skupnosti, 14.4, Rok za pripravo le analize je maj 1979. 15. [)opolnile\ analize možnosti razvoja je v prostoru SR Slovenije v razdobju do leta 1985 z elementi do leta 2000. Ustrezne analize pripra\ ijo tudi v občinah. I 5.i, Nosilec naloge je Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, \ občinah pa ustre/nc stroko\ne službe oziroma organizacije, pri katerih so občine naročile izdela\o teh analiz. 15.2, Predmet analize so možni cilji in /asno\c organizacije dejav- nosti v prostoru. zasin)va uporabe prostora. oprcdeiile\ območij, za katere je treba izdelali ptvscbnc plane in predlogi za pripravo ukrepov v pristojnosti družbenopolitične skupnosti. 15.3. Analizo obravnavajo izvršni sveti in skupščine družbenopoli- tičnih skupnosti. 15.4. Rok za izdelavo analiz je junij 1979. 15.5. Te analize kot tudi analize razvojnih možnosti SR Slovenije oziroma občin bodo posredovane oziroma dostopne vsem nosilcem planiranja. Sestavljene morajo biti tako. da bodo omogočile temeljnim nosilcem planiranja vpogled v širša gibanja in zakonitosti in družbe- noekonomskega razvoja in v prostorske pogoje. 16. Analize razvojnih možnosti v letih 1981 —1985 samoupravnih organizacij in skupnosti. 16.1. Nosilec je organ, ki je po sklepu o pripravi plana za to odgovo- ren. Strokovno delo opravi poslovodni organ oziroma njegove strokov- ne službe. Če temeljna organizacija v svojem sestavu nima strokovnih služb, opravijo to delo zanjo skupne službe pri delovni organizaciji, pri sozdu oziroma v okviru druge oblike organiziranosti. 16.2. Analiza obravnava v inačicah vsa temeljna vprašanja razvoja organizacij, ki morajo v skladu s III. poglavjem zakona o temeljih sistema družbenega planiranja biti vsebovana v planu razvoja samou- pravne organizacije in skupnosti (razvoj poslovanja, investicije, delitve- na politika, politika zaposlovanja in kadrovska politika, izvoz, uvoz, politika izobraževanja delavcev, reševanje stanovanjskih problemov, varstvo pri delu in zdravstvena zaščita, zaščita okolja, in druge funkcije organizacij združenega dela bodisi, da .se uresničujejo v sami organiza- ciji ali pa na raznih ravneh združevanja dela in sredstev). Analize razvojnih možnosti delovne organizacije, sozd-a in drugih oblik zdru- ževanja obravnavajo pogoje razvoja organizacij združenega dela kot celote, podrobneje pa tiste funkcije, zaradi katerih je organizacija združenega dela osnovana. 16.3 Analizo obvezno obravnavajo organi upravljanja samouprav- nih organizacij in skupnosti. 16.4. Rok za izdelavo analiz je junij — september 1979. 16.5. Pomembno je. da delo na analizah teče sočasno in da se v samoupravnih organizacijah, skupnostih in občinah vzpostavi taka organizacija, ki bi zagotavljala potrebni pretok informacij. Od kvalitete in praktične uporabnosti teh analiz je v veliki meri odvisna stopnja realnosti plana posamezne temeljne organizacije v njenih širših dohodkovnih in poslovnih povezavah. Zaradi tega je to delo šteli med ključne faze priprave novih planskih dokumentov. To zahteva, da prejmejo temeljne organizacije na jedrnat, razumljiv in za njih praktično uporabljiv način v strnjeni obliki in v enem »pake- tu« potrebne informacije, ki so ne le rezultat ožjih analiz, temveč rezultat vseh analiz, ki bi mogle biti za njo relevantne. Med nosilci take strnjene informacije so lahko skupne službe v delovni organizaciji ali sestavljeni organizaciji, pa tudi v drugih oblikah povezanosti, odvi.sno od lega, kjer .so le organizirane. Podobno naj strokovni organi za planiranje v občinah pripravijo tako strnjeno informacijo za krajevne skupnosti in jim s tem dajo strokovno podlago pri sprejemanju njihovih smernic in elementov. 17. Izvedba ankete o minimumu enotnih kazalcev iz planov razvoja organizacij združenega dela 17.1. Nosilec naloge je Zavod SRS za statistiko v sodelovanju Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje. 17.2. Anketa vsebuje ekonomske, socialne, prostorske in druge kazalce v katerih morajo bili izkazani srednjeročni plani organizacij združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Zajela bo podatke o izvajanju tekočega plana in podatke za ocene razvoja v naslednjem planskem razdobju t. j. za leta 1978, 1979, 1980, 1981 in 1985. 17.3. Dajanje podatkov je na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja obvezno. 17.4. Meseca junija bodo obrazci ankete dostavljeni popisnim enotam s tem. da bo kritični dan za izpolnitev ankete začetek septem- bra 1979. 17.5. Kot je to praksa pri izdelavi tekočega družbenega plana pokazala, lahko obrazci ankete služijo organizacijam združenega dela kot koristen pripomoček oblikovanja njihovih planov in kot ena od informativnih osnov v zvezi s pripravo samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov. C. Smemice za pripravo planov in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov: 18, Priprava in sprejem smernic za srednjeročni plan temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, 18.1. Predlog pripravi organ, kije za to delo odgovoren po sklepu o pripravi plana, oziroma po statutu. Strokovno delo opravi poslovodni organ oziroma njegove strokovne službe. Če temeljne organizacije v svojem sestavu nima strokovnih služb opravijo to delo za temeljno organizacijo združenega dela skupne službe pri ustrezni organizaciji združenega dela. Za krajevne skupnosti pripravi osnutek ustrezne delovne skupine pri krajevni skupnosti ob sodelovanju strokovne službe za planiranje pri pristojni občini. 18.2. S smernicami se (ob upoštevanju analiz razvojnih možnosti in pogojev za razvoj) opredeljuje zasnova temeljnih ciljev in interesov delavcev, ki naj bi jih v planskem razdobju dosegli z uresničevanjem osnovne dejavnosti ler glede drugih gospodarskih socialnih in prostor- skih pogojev življenja in dela delavcev, kijih le-ti uresničujejo bodisi v temeljni organizaciji združenega dela sami ali izven nje. 18.3. V temeljni organizaciji združenega dela sprejemajo smemice delavci z osebnim izjavljanjem na način, ki ga določa statut temeljne organizacije. Smernice za plan krajevne skupnosti se sprejemajo na zborih občanov, ozirom na način, kije dok)čen s statutu. 18.4. Rok za pripravo smernic je julij — avgust, za sprejem smer- nic pa september 1979. 18.5. Ker je težišče dela na pripravi in sprejemanju smernic za srednjeročne plane temeljnih organizacij in krajevnih skupnosti in ker mora v teh smernicah priti do izraza stvarni interes delavcev v teh organizacijah ozii\)ma občanov v krajev ih skupnostih, je izredno pomembno soočanje ožjih interesov s širšimi pogoji in možnostmi, zlasti v okviru poslovnih in dohodkovnih povezav kar še posebej zahteva, da tako temeljne organizacije kot krajevne skupnosti razpolagajo z ustrez- nimi informacijami, ki sledijo iz analiz razvojnih možnosti na posamez- nih ravneh družbene organiziranosti in da te informacije z vso odgovor- nostjo obravnavajo. 19. Smernice skupščin občin in Skup.ščine SR Slovenije za pripravo družbenega plana 1981 — 1985. 19.1. Osnove za smernice pripravijo ustrezne strokovne službe v t>bčini in Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, predk)ge pa oblikujejo izvršni sveti skupščin družbenopolitične skupnosti. 19.2. Smernice opredeljujejo začetno opredelitev skupnih ciljev" temeljnih usmeritev in okvirov družbene politike ob upoštevanju analiz raz\ojnih možnosti in pogt)jev za razvoj. 19.3. Smernice sprejemajo skupščine republike in občin. 19.4. Rok /a sprejem smernic je julij 1979. Č. F.lenienti sklepanja samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov 20, Priprava in sprejemanje elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov 20.1. Podlage za elemente pripravi za to odgovorni organ za planiranje v temeljni organizaciji v sodelovanju z ustrezno strokovno službo, upoštevaje pri tem informacije, ki sledijo iz analiz razvojnih možnosti. Llementc sprejema temeljna organizacija za samoupravne sporazume o temeljih planov delovne organizacije, sestavljene organi- zacije združenega dela. za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in za samoupravne sporazume o temeljih plana drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, s katerimi veže temeljno organizacijo poslovni oziroma dohodkovni interes, oziroma za dogovo- re o temeljih plana v družbeno političnih skupnostih. Razen temeljne organizacije sprejema elemente še krajevna skupnost, za katero osnove pripravi za to odgovorni organ v krajevni skupnosti v sodelovanju z ustrezno strokovno službo (praviloma pri občini), upoštevaje pri tem potrebne informacije, ki sledijo iz analize razvojnih možnosti. 20.2. Zaradi zagotavljanja pogojev razvoja in drugih pogtijev življenja in dela v raznih asociacijah in krajevnih skupnostih sklepajo delavci samoupravne sporazume o temeljih planov teh asociacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Določila o teh sporazumih glede nalog, pravic in obveznosti so elementi, kijih določajo in vsklaju- jejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Z elementi torej delavci določajo potrebe, naloge in okvire za obveznosti gospo- darskega, socialnega in prostorskega značaja, kijih sprejemajo v raznih oblikah povezovanja in združevanja temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti in za kar praviloma tudi zagotavljajo sred- stva. 20.3. Elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogo- vorov o temeljih planov določajo delavci temeljne organizacije z osebnim izjavljanjem na način, kot ga določa statut temeljne organiza- cije in občani iPoi do zločina«. Predstavi sta kot celota na- pravili zelo dober vtis v dvorani. Režiserji so imeli dobro izbiro nosilcev, pi^sameznili vlog. ki so bile za amatersko dejavnost na vasi zelo dobro podane. Tu in tam je seveda spodrsnilo na posameznih mestih, zlasti na. povdarkih . kar pa ni bik) opazno med gledalci. Medtem ko so bili. titomarčani precej izenačenipri vlogah je pri Savčanih istopala vloga, starega Berdena. kije bila odigrana tako kol bi bil profesionalni igralec. Vsi. prvi in drugi zaslužijo vso priznanje. Po gostovanju je marsikdo dcpil. kako smo tudi mi igrali nekdaj. Kaj. pa sedaj? Polenšak tudi mora dati in ponoviti kulturno dejavnost. Morda bi že bilo domala prepozno za uslan(.)vilev kulturno prosvetnega društva, oziroma obnovo tega. saj je že to delovalo. Prebuja se sedaj zopet zanimanje za to zvrst kulturnega udejstvovanja. To se zlasti kaže v mladinskih vrstah kjer so že bila kratka odrska dela. Za dramsko sekcijo ne bi manjkak) udeležencev razen režiserja. Morda je tudi ta med nami? Za folklorno dejavnost bi dejal, da že obstaja. Saj v mladinskem aktivu v Zamene ih stalno deluje, začetek je tudi v osnovni šoli. kar je bilo videti iz programa šolskih otrok ob dnevu žena. Vodja za to sekcijo najbrž imamo in to zelo pohvalno Darinko Žgeč, za spremljevalca plesov pa vodjo ansambla »Spomini«. Kadrovsko torej ta sekcija pri društvu bi bila s tehnične strani dobra. Najslabše bi bilo pri pevski sekciji za pevovodjo, kajti za to sekcijo je tudi nekaj volje med pevci. Zaradi tega bo treba vse dejavnosti povezati v kulturno društ\o in s pomočjo- kulturne skupnosti Ptuj oživeti tradicijo kulturno prosvetnega dela na Polenšaku. J. K. KUNGOTA Dobili so novo trgovino teprav je od nedelje 11. marca 1979 minilo že nekaj dni. bo prav ta dan ostal v spominu številnim vaščanom Kungote na Dravskem polju, ki so na ta dan ponovno dobili trgovino, brez katere so bili skoraj dve leti in si ves ta čas nenehno prizadevali, da bi v vasi ponovno dobili trgovino. Tako so iskali na raznih straneh tistega, ki bi bilpripravljenv vasi odpre ti trgovski lokal, kajti za njega .so imeli že rezervirane lepe prostore v privatni zgradbi vaščanke Zinke Medik. Slednjič so le našli tudi tistega, kije bilpripravljen. čeprav morda tudi rizično uredili trgovski lokal v Kungoti. To je Povrtnina — Oskrbovalni center Maribor TOZD »SADEŽ« Maribor in je urejena kot izredno lepa samopostrežnica. V imenu občanov je vse navzoče najprej Dozdrevi domačin ing. Anton Grejf. kije povdaril veliko pridobitev za njihovo vas. Sledil je pozdravni nagovor predsednika skupščine sveta KS Mira Kovača, nakar je pred- sednik KO Kungota Anton Intihar svečano pre rezal vrvico, s čimer je bila nova bogato založena samopostrežnica odprta tudi uradno. Domačini in gostje so si z zanimanjem ogledali bogato založene police na katerih ni manjkalo tudi kave. ki so jo prav takrat zastonj iskali po policah drugih trgovin. Poleg predsednika KK SZDL. predsednika SSKS. sekretarja lO KK — SZDL in drugih sta se svečane otvoritve udeležila tudi predstavnika iz Maribora Edo Antolič in Avgust Pen. ki sta " izrazila zadovoljstvo, daje njihov lokal v lepih urejenih prostorih, z željo da bi trgovina dobro služila vaščanom ter vsem ostalim, ki jo bodo koristili. Tako so v aščani Kungote zadovoljni in srečni, daje trgovina spet v vasi. France Meško Humanost iz pohorskih kmetij v Tinju na bistriškem Pohorju bo jutri, 23. marca druga krvodajalska akcija, kijo skupno organizirata občinski odbor RK Slovenska Bistrica in krajevna organizacija RK Tinje na Pohorju. Še pred"dvema letoma so se krvodajalci iz te krajevne skupnosti vključevali v akcije odvzema krvi v Slovenski Bistrici. Oddaljenost pa je bil osnovni vzrok, da se je takšnih akcij udeleževalo le malo krajanov. Na lastno pobudo so v letu 1978 pri krajevni organizaciji RK Tinje in v sodelovanju z občinskim odborom RK Slovenska Bistrica, organizirali prvo samostojno akcijo odvzema krvi. Uspeh te akcije je presegel vsa pričakovanja, saj sc je odvzema krvi v domačem kraju udeležilo kar 150 krajanov. Ze za jutrišnjo akcijo pa se je vpisalo prek 170 prebivalcev KS Tinje. predvsem kmetovalcev in mladine. Na območju občine Slovenska Bistrica je Tinje šesta krajevna skupnost, ki se je odločila za samostojne akcije odvzema krvi. Prav v vseh pa s tem odpirajo nove možnosti pridobivanja večjih količin dragocene človeške krvi. ki rešuje življenja. Viktor Horvat i VSL ¥Ei» OBbMOv OSVAJA ZNANJE PRVE POMOČI Na območju občine Slovenska Bistrica potekajo te dni kar štirje tečaji za ekipe prve pomoči in civilne zaščite. Po eden tečaj je v Poljčanah in na Pragerskem. dva pa v krajevni skupnosti Slovenska Bistrica. Vzporedno z 80 urnimi tečaji pa bodo te dni pričeli s štirimi tečaji ekip prve pomt>či. ki bodo trajali po 20 ur. V osnovni šoli Minka Namestnik- — Sonja in v krajevni skupnosti SUnenska Bistrica sta takšna tečaja že zaključena. V priht)dnjih dneh bodo z njimi pričeli še v Poljčanah in Oplotnici terdva v Sknenski Bistrici. Skupno bo te tečaje obiskovalo prek .150 občanov. Vse tečaje vodi občinski odbor RK Slovenska Bistrica izvajajo pa jih domači zdravsueni dehnci občine. Viktor Horvat NAŠE OKOLJE • Kaj je naše okolje? To so naši parki, ulice, dvorišča, zelenice, igrišča, sprehajališča.... In kakšno je naše okolje? Je urejeno, vzdrže- vano, čisto? Žal — NI! Vsaj ne tako. kot bi to vsi želeli ali morda hoteli. Če ne verjamete našim foto- grafijam, pojdite lepega sončne- ga popoldneva na sprehod — recimo v Ljudski vrt. Klopi .so pok)mljene. zibelke tudi. poti neurejene, ribnik je poln umaza- ne vode. lesa. papirja, stiropora in druge navlake. Mar je res tako težko vreči razne odpadke v vrečko in jih odnesti domov, če že ni košev zanje? Ograja okrog ribnika je že lep čas podrta, mreža — kovinska, potrgana. Smo do svoje privatne lastnine tudi tako neodgovorni, se tudi doma izživljamo nad pohištvom, preprogami, slikami, posodo? N.ijbrž nc. Pa saj je vse kar je v ljudskem vrlu — naše, last nas vseh. In Ljudski vrt je trenutno — m najbrž nekaj časa še bo — naš edini park. Ob tem parku pa raste nova velika stanovanjska soseska, druga, še večja bo zrasla neda- leč...! Pa pojdite še malo po mestu, ko ste že na sprehodu in si oglejte Grajeno. V samem središču me- sta — blizu poslopja občinske skupščine. Kreditne banke Mari- bor poslovne enote Ptuj. trgov- skih m gostinskih lokalov — seje v strugi Grajene nagrmadil kup odpadkov. Nam je to v ponos'.' Pot vas naj vodi tudi mimo avtobusne postaje. Nič lepega ne boste videli v njeni okolici — le pravo pravcato črno odlagališče odpadkov. Je tudi to v ponos več kot 1900 let staremu očaku ob Dravi, kot ga s skritim ponosom in radostjo v srcu radi imenujje- mo'' Ali bomo na vse večne čase opozarjali na to nesnago, ki se Tako je v Ljudskem vrtu... Avtobusna postaja in posnetek našega lepega obnašanja ter skrbi za čisto okolje! foto OM nam nabira pred očmi in no.som. bomo grajali novinarje, ki o tem pišemo ali pa storili kaj več? Na primer —očistili vso navlako, poskrbeli za koše za odpadke in potem red in snago tudi vzdrže- vali! Skrajni čas je že. da o tem nehamo samo govoriti in pisati. verjemite, tudi novinarji smo .se že malce naveličali pisati o istih stvareh ob istem času. Takšni in podobni sestavki se namreč na naših straneh pojavljajo vsako leto ob tem času. Upamo in želimo si, da jih ne bi bilo več treba pisati! N. D. ...z Cirajeno ni nič bolje. ZAVRČ Ni stanovanj za učitelje Na podružnični osnovni šoli na Zavrču v letošnjem šolskem letu poučujejo štiri učiteljice v petih oddelkih kar pomeni, da bi še eno sodelavko nujno potrebovali. Iz statističnih podatkov ugotavljajo, daje osip zelo majnen in da še dolgo časa ne bo potrebno skrbeti.za zadost- no število učencev, ki jih je trenutno 132. Prihajajo iz devetih vasi v tej krajevni skupnosti, nekateri tudi po dve uri hoda v eno smer, če pot ne bi bila prevozna za avtobus, kar se v zimskem času dostikrat tudi pripeti. Učiteljica Ida Majcenovič. kije vodja podružnične šole v Zavrču, je sicer dejala, da imajo v šoli urejeno varstvo, vendar bi otroci morali zjutraj dobiti tudi zajtrk, ker prav zaradi zgodnjega odhoda od doma ostanejo pogosto brez jutranjega obrgka hrane, domov pa pridejo šele 'nekaj pred petnajsto uro popoldan. Čeprav v šoli pripravijo dobro in izdatno malico, pravijo, daje vseeno premalo za ves dan, do kosila. Završka šola je sicer znotraj lepo urejena, težave so predvsem s kurjavo v zimskem času in .šolsko kuhinjo. Posebna komisija, kijih je obiskala minuli četrtek je ugotavljala nujnost nekaterih del in so ob tem opozorili tudi na problem telovadnice. Šolsko igrišče je preveč oddalje- no, razredi so neprimerni in je pouk telovadbe nemogoč, delno se lahKo odvija le zunaj ob lepem in toplem vremenu. Težave so tudi s prosto- rom za šolsko kuhinjo, ki ni v šoli in je včasih potrebno po dežju in snegu na malico. Tovarišica Majcenovičeva je ob našem obisku dejala, da se poleg naštetih težav srečujejo še z eno. ki pa je bistvenega pomena za pridobi- tev potrebnih kadrov — nimajo stanovanj za učitelje. Na vdjo je le eno manjše v Dubravi. ki je vlažno in neprimerno za bivanje. Tako pač ta spremljajoči problem rešujejo tako. da se učiteljice vozijo — ena iz Čirkulan. druga iz Ptuja ah pa so prisiljene graditi, če v Zlivrču hočejo tudi ostati. Za tiste, ki se vozijo, je vefik napor in veliko izgubljenega časa s potjo, veliko boljše pa bi bilo. če bi učitelj stanoval vTcraiu in se aktivno vključeval v delo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. rnš CERKVENJAK Kdaj modernizacija regionalne ceste Skupščina krajevne skupnosti Cerkvenjak, je na svoji seji, ki je bila 25. februarja 1979, obravna- vala tudi vprašanje prometne povezave in dograditve regionalne ceste R 351, ki bi pove.:ala to KS z občinskim centrom v Lenartu. Od delegata v zbor občin skupščine SRS so zahtevali, da v republiški skupščini postavi v zvezi s tem delegatsko vprašanje, ki so ga na seji tijdi oblikovali. V njem ugotavljajo, da je Republiška skupnost za ceste na- črtovala modernizacijo te republi- ške ceste že do leta 1978. Občani KS Cerkvenjak so v letu 1974 organizirali krajevni samoprispe- vek za sofinanciranje moderniza- cije občinskih in regionalnih cest. V programu so izhajali iz progra- ma republiške cestne skupnosti z obljubo, da bo ta cesta modernizi- rana, zato so s samoprispevkom tudi uspeli. Poudarjajo, da je ta cesta ena najvažnejših prometnih žil v tem delu Slovenskih goric in za krajevno skupnost življenjskega pomena, saj jih povezuje z občin- skim centrom in naprej' z drugimi središči. Krajevna skupnost Cerkvenjak je ena najrevnejših v občini Lenart. V njej živi 2.530 krajanov, od tega je redno zaposlenih 271, ostala večina prebivalstva pa se preživlja izključno iz kmetijstva in še to je na hribovitem območju, kjer ni posebne ugodnih pogojev za strojno obdelavo. Upoštevajoč vse to, so, v delegatskem vprašanju zapisali, kako je mogoče, da republiška skupnost z gradnjo te ceste ne nadaljuje, saj je cesta življenjskega pomena za prebivalstvo pasivne krajevne skupnosti, ki je za sofinanciranje modernizacije ceste povrh vložilo še ogromno lasmih sredstev v obliki krajevnega samoprispevka. Skupščina KS Cerkvenjak tudi prosi republiško skupnost in njene organe, da najdejo najboljšo ugodno rešitev tega, za krajevno skupnost najbolj perečega proble- ma. Poudarjajo, da bi morali najti ustrezno rešitev že iz solidarnosti do prebivalstva v gospodarsko najmanj razviti krajevni skupnosti na območju občine Lenart, ki je tudi kot celota med manj razvitimi občinami v SR Sloveniji. f ORMOŽ zaposlenih Za občino Ormož je posebej značilna nizka stopnja zaposlenosti za delo sposobnega prebivalstva. To je razumljivo, saj je celotno območje občine manj razvito, zato ni potrebnih delovnih mest. Poleg tega je značilna tudi velika migra- cija delovne sile, saj dnevno odha- ja na delo izven občine okrog 1300 delavcev ali 45 odstotkov vseh zaposlenih, v občino pa se jih vozi na delo od drugod skupno 380. Kljub temu beležijo v zadnjih treh letih viden napredek. V letu 1976 je bilo 14,3 "lo zaposlenih, v letu 1978 pa že 16,4 r Horvat Nagajivosti malega vnučka Darjana velik jkrat najdejo svoje mesto v babičinih pesmih. TEDNIK - 22. marec 1979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 AVTO MOTO DRUŠTVO PTUJ Šolanje bodočih voznikov Med glavnimi dejavnostmi avto moto društva Ptuj je šolanje kandidatov za voznke motornih vozil. V ta namen deluje pri društvu avto šola s predavatelji in inštruktorji, predpisanimi učnimi pripomočki za nazoren pouk teorije ter s potrebnim številom vozil za učenje tehnike vožnje. Trenutno poučuje bt)doče voznike Sest rednih in sedem inštruktorjev z dopolnilnim delom, na voljo pa imajo 11 vozil in sicer popularnih »ličkov«. Izobraževanje poteka po predpisanem programu. V zadnjih štirih letih so v 53 tečajih izšolali 1721 voznikov za kategoriji A in B. pretežno za kategorijo B. V 29 tečajih na sedežih krajevnih skupnosti pa so iz.šolali 527 voznikov traktorjev in 707 voznikov koles s pomožnim motorjem. S številom izšolanih sedanjih voznikov so so v društvu sicer zadovoljni, niso pa zadovoljni z uspehom. Prvič namreč opravi celoten izpit za B kategorijo le 35 odstotkov kandidatov, pri trakto- ristah in kolesarjih paje odstotek precej višji, prek 60 odstotkov. Uspeh je sicer nekoliko višji kot je republiško poprečje, vendar še daleč od pričakovanj. Vzrokov za slab uspeh je več. V zadnjih letih obiskuje tečaje vedno več mlajših kandidatov, pričakovati je. da bo uspeh boljši, vendar paje v resnici obratno. To kaže na premajhno zavzetost samih kandidatov. njihovo nestrpnost in željo v čimkrajšem času opraviti izpit in nato za volan. Po drugi strani paje res. da preteče precej časa od začetka pa do zaključka šolanja na izpitu. Tu gre za vedno večje število kandi- datov, saj so sedaj možnosti za nakup lastnega prevoznega sred- stva veliko večje kot prej. Pri poučevanju praktičnega dela šolanja, pridobivanju veščin in povezavo teorije s prakso, pa se tako inštruktorji kot bodoči vozniki srečujejo z mnogimi teža- vami zaradi premajhne urejenosti (ali celo neurejenosti) prometa v Ptuju. Gre za talne in pokončne oznake, pravilno in pravočasno postavljanje znakov in označb na vozišču, prekopavanje cest. od- stranjevanje raznih ovir in podob- ne). Zraven rednega šolanja so potekali posebni tečaji tudi za maturante srednjih šol in brigadi- reje na MD.A »Slovenske gori- ce»«. omenili pa smo že tečaje v krajevnih skupnostih, ki tudi sedaj potekajo. Za zitčetno šolanje so lani za V prometu Foto: OM Pred praktično vožnjo praktično vožnjo v Hajdošah ob kartodromu uredili poseben poli- gon s potrebnimi talnimi in po- končnimi označbami, semaforje pa bodo postavili, ko bodo zago- tovljena finančna sredstva. Oba objekta, kartodrom in poligon, sla funkcionalno združena in služita tako za tekmovanja kot tudi za avto šolo. Boljše uspehe pri šolanju kan- didatov bo moč doseči s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem predavateljev in inštruktorjev ter nabavo st)dobnih pripomočkov za učenje. Ob tem pa bo potrebno kandidate tako pripraviti, da se bodo zavedali odgovornosti ob vožnji vozila v sedanjem gostem prometu. Kandidati pa- bodo morali vložiti več napora in prizadevanj pri pridobivanju zna- nja in spretnosti vožnje. Vse. ki se tega ne bodo zavedali, pa bo potrebno izključiti iz avto šole že v začetku. Saj nam ne sme biti vseeno kakšni vozniki smo ali bodo tisti, ki to želijo postati. Zavedati se namreč moramo, da vozilo opravlja voznik in ne vozniško dovoljenje, kandidata poučuje predavatelj ali inštruktor in ne njegov izpit. Pri tem pa si moramo prizadevati tudi za večje podružbijanje avto .šol tako pri zagotavljanju pogojev, načrtova- nju programa vključno z zaključ- nim izpitom in izdajo vozniškega dovoljenja. Prav tako bi veljalo pri odločitvi o opravljenem ali neopravljenem vozniškem izpitu upoštevati tudi mnenje inštruk- torja. saJN ta kandidat najbolj pozna, člani izpitne komisije pa ga ocenjujejo le v kratkem času izpitne vožnje, kjer je pri.sotna tudi trema. O teh vprašanjih bi veljalo razmisliti, oceniti možno- sti in pogoje vse za cilj večje varnosti v cestnem prometu. 1. kotar Trikrat zaporedoma prvak člani strelske družine Kidričevo tekmujejo za zlato puščico Foto: K. Zoreč Strelstvo je prav gotovo lep in privlačen šport, ki nima namena le v tekmovanju, v športnih dosežkih, temveč je tudi ena od pomembnih oblik obrambne vzgoje in družbene samozaščite. Tega se zavedajo tudi člani strelske družine iz Kidričevega, ki se med drugim vsako leto v okviru društva pomerijo v tekmo- vanju za zlato puščico. Ne bi riaštevali rezultatov letošnjega tekmovanja, dovolj je. če povemo, da so se vsi člani borili resnično športno". Vsak se je zavedal, da vsi ne morejo zmaga- ti, zato so tudi čestitali najuspeš- nejšemu Francu Novaku iz Ki- dričevega 8, ki je od 300 možnih krogov zadel ali »pristreljal« kar 264 krogov. S tem je že tretje leto zapored osvojil prvo mesto v SD. ki mu je prineslo tudi lepo priznanje, povrh pa še naše iskrene čestitke! .. F. Mesko Republiško strelsko prvenstvo bo v Ptuju Občinska strelska zveza Ptuj je organizator republiškega strelskega prvenstva, ki bo 28. in 29. aprila v Ptuju. Tako je bilo povedano na seji občinske strelske zveze, ki je bila v pt)nedeljek. 12. marca. Na seji so imenovali ludi pripravljalni odbor, ki bo opravil vse potrebno za brezhibni potek tekmovanja in se pogovorili o drugih organizacijskih nalogah. MG Tekmovanje strojepiscev v organizaciji mariborskega društ- va stenografov in strojepiscev je bilo v soboto, 10. marca tekmovanje najbolj- ših na tem področju dela. Tekmovanje je bilo posvečeno prazniku žensk. Med tekrrtbvalkami je vidno mesto zavzela tudi Silva Gajser, delavka KK Ptuj, ki je v pisanju na električnem pisalnem stroju dosegla odlično drugo mesto s 405. udarci na minulo. MG Organizirana rekreacija za najmlajše Ze leta nazaj ugotavljamo, da bi morali prav cicibanom nameniti več pozornosti, ko govorimo o množični rekreaciji. Zal doslej še v nobenem vzgojnovarstvenem ob- jektu ni telovadnice, opremljene za vadbo cicibanov, pa tudi o organi- zirani vadbi do letošnjega leta nismo mogli govoriti. Nekaj let je TVD Partizan Ptuj organiziral vadbo enkrat tedensko, zadnji dve leti pa še tega ni. Razveseljiva je bila novica, da so pričeli krepko delati na tem področju prav v VVZ Ptuj, ko so se lani odločili za rekreativno tekmovanje cicibanov od 5. leta dalje za športno značko. Pobudnik organizirane vadbe je bila Ida Lepej, varuhinja v VVZ Ptuj, ki je o svojem delu na šport- nem področju povedala: ,,Na mojo pobudo smo se dogo- vorili s Telesnokulturno skupnostjo Ptuj za izvedbo tekmovanja za športno značko. TKS nam je priskrbela knjižice — vsak ciciban ima svojo, tekmujejo pa v devetih disciplinah. Imamo osem izletov — 4 v jeseni, enega pozimi in 3 spom- ladi. Poleg tega so še igre z žogo, kotalkanje, smučanje, plavanje in kolesarjenje. Pozimi smo s pomoč- jo TKS Ptuj organizirali smučanje na Pohorju, ki se ga je udeležilo 180 otrok. Sedaj bomo pričeli s spomladanskimi izleti — za vsak izlet, ki se ga otrok udeleži, dobi žig. Ko osvoji vseh osem izletov dobi nalepko, sicer pa dobi za vsako osvojeno panogo nalepko, ko zbere vse pa dobi športno znač- ko." Kako pa boste izvajali kotalka- nje in plavanje? ,,Kotalkanje bomo izvajali na asfaltiranih površinah — kotalke .smo že kupili — vsak otrok pa mora obvladati osnovne veščine. Glede plavanja se bomo pogovorili s plavalnim klubom Toplice in s Kmetijskim kombinatom, saj ima- mo težave predvsem glede finanč- nih sredstev." Kako pa je s kadri? Ostaja vse delo na vaših ramenih? ,,Vse delo ostaja na nas samih. Za izvedbo tekmovanj sem odgovorna jaz, sodelujejo pa tudi druge sodelavke." Ali razmišljate o tem, da bi ure- dili prostor za telesno vzgojo in ga opremili z Elanovo malo telovad- nico? ,,Zaenkrat ima nekaj elementov iz te telovadnice samo vrtec na Haj- dini, drugje nimajo primernega orodja za vadbo cicibanov. Ker orodja in primernega prostora ni, lahko izvajamo le tekmovanja, ki so vezana na zunanja igrišča. Zato bi morali ob gradnji novih vrtcev zagotoviti večnamenski prostor, ki bi ga opremili z elementi male telo- vadnice, da bi lahko cicibani oprav- ljali v,se vaje, primerne njihovi sta- Ida Lepej na svojem delovnem mestu med cicibani. Foto m. š. rosli. Dejstvo je, da bi precej otrok želelo telovaditi, tudi tisti, ki niso vključeni v organizirano družbeno varstvo. Zal pa ni niti primernega prostora niti vaditeljev, ki bi bili usposobljeni za vadbo z njimi. Nekaj časa smo imeli v zimskem času telovadbo za cicibane, sedaj pa še tega ni več in mnogi starši so izrazili željo, da bi v okviru TVD Partizan,Ptuj ponovno organizirali telovadbo za cicibane." Sedaj že lahko rečemo, da imaš nekaj izkušenj v tekmovanju cici- banov za športno značko. So cici- bani voljni sodelovati? ,,Ja, lahko rečem da so navdu- šeni in komaj čakajo, da bodo lahko šli na izlet, na smučanje ali sankanje. Tudi vse ostale panoge so privlačne zanje in radi sodelujejo." Si lahko pomagaš pri delu s stro- kovno literaturo? ,,Da, literaturo imam, dobili smo jo od TKS. To je posebni priročnik, ki opredeljuje vse tekmovalne panoge in nam je v veliko pomoč. Delo vodim jaz, sicer pa se vanj vključujejo -vse tovarišice iz enot, ki sodelujejo v tekmovanju za športno značko." Bi lahko rekli, da bo med cicibani, ki sedaj organizirano vadijo, nekaj takih, ki bodo kas- neje po.stali aktivni športniki? ,,Ja, to se vidi že sedaj. Nekateri so res vztrajni, iznajdljivi, gibčni in so njihove sposobnosti boljše kot pri ostalih. Lahko bi rekli, daje to neke vrste selekcija v ranih letih, moralo pa bi biti to tekmovanje še bolje organizirano, potrebovali bi več izkušenih vaditeljev." Ob koncu še vprašanje o številu cicibanov, ki tekmujejo in iz kate- rih enot VVZ Ptuj? ,,Vključeni so trije ptujski vrtci — Med vrli 1, Med vrti 2 in vrtec na Potrčevi, Budina, Hajdina in Kidri- čevo. Tako je v tekmovanje za športno značko vključenih 340 otrok srednjih in starejših skupin." N. D. Znanje plavanja vsakemu osmošolcu Učenci osnovnih šol občine Slovenska Bistrica so se pričeli učiti novih, za življenje pomembne spretnosti, plavanja. Prve dni marca so v občini Slovenska Bistrica pričeli s prvimi urami šole plavanja. Ker še nimajo pokritega, zimskega bazena, so se odločili šolo plavanja uresničiti v kopališču Pristan v Mariboru, kjer so za žejje mladih pokazali veliko razume\anjc. Doslej so mladi bistriške občine lahko obiskovali šole plavanja samo v poletnih mesecih, v odprtih bazenih. Slabo vreme paje njihovo delo velikokrat oviralo ali celo prekinilo. Zimska šola plavanja je k'tos namenjena učencem četrtih razredov osnovnih Sol celotne občine. Tečaji trajajo 18 ur. Vodijo pa jih telesno- kulturni delavci bistriške občine." Največji del potrebnih finančnih sredstev za šolo plavanja omogočajo TTKS in TIS občine Slovenska Bistrica. V občini načrtujejo, da se bo zimske šole plavanja udeležilo skupno p rek 450 učencev iz celotne občine. Od tega kar 175 iz občinskega središča Slovenska Bistrica. Viktor Horvat SLOVENSKA BISTRICA Snftučke še niso pozabljene Ugodne snežne razmere so pred tedni priteenile na smučišča pri Treh krajih na bistriškem Pohorju, zimskem rekreacijskem središču občine Slovenska Bistrica, čez 110 cicibanov, pionirjev ter mlajših in starejših mladincev, smučarjev iz osnovnih šol Sloven.ske Bistrice in Zg. Ložnice. .Mladi so se v organizaciji vodstva osnovne šole Pohorski odred in ob sodelovanju izobraževalne skupnosti in TTKS Slovenska Bistrica, po- merili v slalomu. • , • To je bil tudi zaključek letošnje aktivne smučarske sezone najmlajšm Bistri(:anov. ki so v okviru šolskega društva razdeljeni v sedem kategorij, spoznavali smučarske spretnosti. Kar prek 60 od blizu 200 mladih, ki so letos obiskovali smučarske tečaje na bistriškem Pohorju, seje tokrat prvič seznanilo s smučarskimi spretnostmi. I - Smučanje tudi ni bilo domena premožnejših, saj im.a .šola sedaj že prek 30 smučarskih kompletov opreme, ki jo izposojajo šolarjem. Akcija naučimo se smučati traja na bistriški osnovni šoli že tretje leto. Vsako leto paje zanimanje za to obliko rekreacije med mladimi večje. S tem v osnovnih šolah uresničujejo cilj. da bi vsak učenec, ki konča ONcmletko. pridobil tudi osnove smučanja. ^ Viktor Horvat USPEŠEN NASTOP PTUJSKIH PLAVALCEV Ob priliki finalnega tekmovanja za pokal PZJ je bilo v soboto 10. marca dopoldan v zimskem plavališču Ptujskih toplic izvedeno tudi II. kolo plavalnega prvenstva štajersko-koroške regije. Nastopile so ekipe plavalnih klubov Branik-Maribor, Pomurje-Murska Sobota, Neptun- Celje, Celulozar Krško in domačega kluba Toplice. Ob tej priliki so razen vrhovnega sodnika opravljali sodniške izpite organizatorji-Ptujčani. Tako je pridobil Ptuj 17 plavalnih sodnikov. Na tekmovanju je nastopilo 158 tekmovalcev v 14 tekmovalnih disciplinah. Doseženi so bili naslednji dosežki: 200 m kravi — mladinci Pavliha BM 2:06,70 8. mesto D. Poharc TP 2:29,48 st. pionirji Glavnik TTP 2917,90, 5. mesto Grdina 2:44,30, 6. I. Pobere 2:48,98, 9. Ilec 3:35,40 vsi TP; Ml. pionirji Teržic MB 2934,35, 3. mesto Kravos 2:35,90, 6. Lunder 3:18,99; ml. pionirji ,,B" Koželj BM 2:33,47; 200 m kravi mladinke ŠpilerCK 2:37,60; st. pionirke BM 2:24,93, 2. Brezničar TP 3:20, 15; ml. pionirke ,,A" Jelen 2:39,68; ml. pionirke Cernčič BM 3:13,36; 200m prsno mladinci Tanko NC 2:58,74; st. pionirji Švab CK 3:07,56; 2. Rozman 3:26,35; Terbus 3:43,46; ml. pionirji ,,A" Baje CI 3:56,10; ml. pionirji ,,B" Kapušin BM 3:19,81. 200 m prsno mladinke Lušenc BM 3:16,10; st. pionirke Logar NC 3:05,11; 2. Siber 3:99,11; 3. Ravnik 3:47,99 obe TP; ml. pionirke ,,A" Škafar CK; 3:14,60; 3. B. Vidovič 3:45,97; 6. Pernat 3:56,97; 7. Ilec 4:25,84 vse TP; ml. pionirke ,,B" Jarc BM 3:28,06; 50 m kravi pionirji ,,B" in ,,C" Jurjec BM 0:37; 50 m kravi pionirke ,,B" in ,,C" I. Zupane TP 0:48,09; 3. Bezjak 0:55,45; 200 m delfin mladinci Škafar CK 2:31,95; st. pionirji Miksič BM 2:45,48; ml. pionirji ,,A" Terzič BM 2:30,10; 200 m delfin st. pionirke Lorenci 2:57,46; 100 m hrbtno mladinci Tanko NC 1:16,69; st. pionirji Pongrac MS 1:12,36 ml. pionirji ,,A" Kravos TP 1:25,64; 100 m hrbtno st. pionirke Šaber TP 1:29,36; ml. pionirke HedI BM 1:34,97. 200 m mešano mladinci Pavliha BM 2:27,97; st. pionirji Glavnik 2:46,57; 2. Rozman 3:04,05; D. Poharc 3:04,99 vsi TP; ml. pionirji „A" Sušnik BM 3:08,73; ml. pionirji „B" Merhar BM 3:15,48; 200 m mešano mladinke Spiler CK 2:58,90; st. pionirke Logarc NC 2:55,85 ml. pionirke ,,A" Škafar 2:53,01; ml. pionirke Slabe MB 3:47,40. 50m delfin pionirji ,,B" in ,,C" Sišernik BM 0:53,45. 50 m delfin pionirke ,,B" in ,,C" Godina BM 0:53,86; 2. 1. Zupane 0:58,33; 3. Meško 1:09,38 obe TP. PK Toplice Ptuj je odhčno izvedel organizacijo tekmovanja. Planinci na Dolenjskem v nedeljo 11. marca smo naredili starejši ptujski planinci naš prvi letošnji izlet na Polževo na Dolenjskem. Najprej smo obiskali spomenik padlih v Zužembergu. Na Muljavi pa smo si ogledali rojstno hišo Josipa Jurčiča. V gostilni Oberščak je spominska soba z zanimivimi freskami iz Pred rojstno hišo Josipa Jui^iča na Muljavi. Jurčičevega Desetega brata. Tudi v tamkajšnji cerkvi si je vredno ogledati zanimivi rezbarski oltar iz 17. stol. Izlet je vodil naš dolgoletni vodič Lipe Izlakar. Besedilo in posnetek: R. Rakuša 12 - NAŠI DOPISNIKI 22. marec 1979 — TEDNIK Obisk pri zdomcih v soboto in nedeljo, 10. in 11. marca, je bila na obisku v Frankfur- tu ob Maini delegacija ptujske občine, pridružili pa so se jim tudi člani ansambla Toneta Kmetca. Obiskali so prosvetno društvo SAVA, ki že osmo leto uspešno deluje nad našimi delavci, začasno zaposlenimi v Frankfurtu in okolici. V soboto so se naši zdomci zbrali na občnem zboru društva in ocenili dosedanje delo, sprejeli smemice za nadaljnje delo in izvolili novo sodstvo. Delegacijo ptujske občine je sprejel generalni konzul in se z njimi pogovarjal o .sodek)vanju prosvetnega društva Sava. Ptujska občina je med pnimi, kije podpisala listino o sodek>vanju z društvom, le-to pa se navezuje na kulturnem podn)čju. Občni zbor društva so sklenili s kulturnim programom, posveče- nim prazniku žensk. V programu so stideknali tudi Ptujčani, saj so člani ansambla Toneta Kmetca izvedli koncertni program, zatem pa .so igrali še na veselem rajanju, ki se je končalo v ranili jutranjih urah. VI ADOŠFRC Dvojčici Icmalu v šolo Bralci Tednika se še prav gotovo spominjajo zapisov i> dvojčicah mlade mamice iz Kidričevega. Pred kratkim sta praznovali šesti rojstni dan in sta za svoja leta že krepki dekleki Kako hitro .so leta minila. Ihojčicam se je pridružil že tudi bratec, za vso tri pa skrbi mlada mami- ca Foto: K. Zoreč pravi njuna mlada mamica, ki je drugače redno zaposlena v TGA Kidričevo. Jeseni bo napočil tudi čas. ko bosta dvojčici prestopili šolski prag, nabirat novih spoznanj in učenosti, ki jima bo potrebna v življe- niu. F. Mesko MALI KMETEC IZ KIDRIČEVEGA Danes imamo mnogo ansamblov različnih glasbenih zvrsti, skupin in posameznikov, ki se ukvarjajo z glasbo. Predstavljamo vam verjetno najmlajšega kitarista, ki ga izredno privlači kitara. To je Marko Kmetec Tudi jaz bom igral v ročk ansamblu... Foto: K. Zoreč j iz Kidričevega, ki že sedaj pravi, da bo igral v ansamblu. Instrument že ima in pričakuje, da bo z njim v življenju še napravil kariero. Prav je, da se mu otroška želja izpolni. F. Meško Šola V naravi Prvič je naša šc^la organizirala .šolo v naravi. Pouk v naravi smo imeli na; Boču od torka do sobote. Da smo program izpolnili, so nam omogočile! delovne organizacije in šola pa tudi starši so prispevali 300 din. i Vsi učenci smo bili zelo veseli, ko so nam sporočili, da se šola v naravi; prične. V torek zjutraj smo odložili smuči in prtljago na tovornjak, sami pas smo se v dobri uri povzpeli do planinskcRa doma na Boču. \ Kako je potekal delovni dan? Vstajanje je bilo ob 7. uri. do 8. ure smo j pospravljali postelje, se umili in nato zaužili zajtrk. Po zajtrku je bila uraj učenja in nato še pouk iz smučanja. Po.sebno prijetni trenutki so bili v! popoldanskem prostem času. ko smo igrali šah. karte in organizirali družabne igre. Tudi popoldan smo se urili v smučanju. Tov. nam je pokazal smučarske like. mi smo jih ponavljali, kolikor je pač komu uspelo. Na koncu smučarske šole je tovariš naučene like ocenjeval. Po večerih smo imeli poleg družabnih iger še ples, ko je bil zelo zabaven zadnji večer, to je bil namreč, »ples v maskah«, tako razgiban dan je prinesel vsem prijeten spanec. Posebej moram opisati kulturni večer, ki smo ga posvetili padlemu pesniku Karlu-Destovniku-Kajuhu. Program smo skrbno pripravili in poviibili svoje starše. Uspel program so starši nagradili s ploskanjem. Bili so presenečeni in zadovoljni, ko so nas videli tako zdrave in vesele. Vsi skupaj smo zaplesali. Tako nam je minilo prijetno bivanje na Boču. Hvaležni smo vsem. ki so nam to omogočili, posebno pa tovarišema učiteljema. ^ Matjaž Kolar. 5/a. OŠ Poljčane SD Turnišče za zlato puščico Na strelišču SD Turnišče je bilo v sredo, 7. marca družinsko tekmovanje za zlato puščico. Pomerilo se je 31. tekmovalcev v pionirski, mladinski in članski konkurenci. Pri pionirjih je bil najboljši Bojan Mihelač z252 krogi, pri mladincih Nada Skok z 268 krogi, pri članih pa Zdenka Matjašič z 277 krogi. Kar 18 tekmovalcev pa si je priborilo normo za tekmovanje v občinskem merilu. M. Skok^ Iz življenja in dela ŠŠD gimnazije Sekcija za namizni tenis pri SSD gimnazije Ptuj je organizirala šolsko prvenstvo v namiznem, tenisu, ki se ga je v moški konkurenci udeležik) 17 tekmovalcev. Z udeležbo vsekakor niso zadovoljni. Pri moških bi moralo biti števik) sodelujočih večje, medtem ko v ženski kt)nkurenci sploh ni bilo zanimanja za šolsko prvenstvo, kar seveda ni pohvalno. Nastopajoči na šolskem prvenstvu so igrali tumirski sistem, medtem ko je o prvaku šole odkičilo finale ki soga igrali trije tekmovalci vsak s vsakim. Vrstni red je bil naslednji: 1. Kozel; 2. Letonja; in 3. Kozoderc. Prvenstvo samo je bilo dokaj kvalitetno, izkazalo pa seje, da je predvsem med dčenci nižjih lelnikt)v nekaj zelo dobrih igralcev. Nogometna ekipa gimnazije se je udeležila turnirja v malem nt^go- metu, ki ga je organiziral .ŠCKS. V Vlahovič. Fkipa gimnazije je osvoji- la I. mesto in tako osvojila prehodni pokal za memorial Veljka Vlahovi- ča. V finalni tekmi je premagala ekipo ŠGKS z 1:0. Končni vrstni red je bil naslednji: I. Gimnazija; 2. ŠCKS V. Vlahovič; 3. PŽŠ Turnišče in 4. FŠS Jože I acko. Na istem memorialu v streljanju z zračno puško je ekipa gimnazije prav tako nastopala in osvojila prvo mesto pred ekipo S("KS. Med posamezniki je zmagal član ekipe gimnazije Mišo Kačičnik. Cvetko Dušan Fkipa gimnazije v malem nogometu Foto: D. Klajnšek S slavja pod Poncami SveUnno prvenstvo v smučarskih poletih, ki seje v nedeljo končalo na plamški v elikanki, je v Planico privabilo veliko ljubiteljev smučarskih poletov. Med njimi je bilo precej obiskovalcev tudi iz ptujske in so- sednjih občin. Vzdušje je bilo kljub muhastemu vremenu prijetno in ob poletih neustrašnih fantov enkratno. Del planiške prireditve je zabeležil tudi naš sodelavec Bojan Rode. ___ Pogled na »orlovsko gnezdo« — planiško velikanko ZG.POLSKAVA 24. marca praznik krajevne skupnosti Krajevna skupnost Zg. Polskava se z okoli 1600 prebivalci uvršča med tiste v občini Slovenska Bistrica, ki .so v zadnjem obdobju zabeležili uspešen družbeni kot tudi gospodarski razvoj. Še posebno velja to za razmah zaseb- ne stanovanjske gradnje, kjer v zadnjih letih izdajo ludi po 50 gradbeni dovoljenj na leto. Med tistimi, ki tukaj največ gradijo pa so prebivalci iz Slovenske Bistrice in z območja mari- borske občine. Skupno je v tej krajevni skupnosti sedem naselij. Največ stanovalcev pa je zaposlenih v industriji, v Mariboru in Slovenski Bistrici. Medtem ko sta v Zg. Polskavi trenutno samo dve manj- ši trgovini, že kar pretesni za zadovo- ljevanje naraščajočih potreb, je tukaj prisotna še Livama. obrat iz Vitanja in večie število zasebnih obrtnikov. V lanskem letu so v središču Zg. Polskave predali svojemu namenu novo osnovno šolo. ki so jo poimeno- vali po 30 talcih, katere je okupator po nenadnem letalskem napadu. 23. mar- ca 1945. ustrelil v bližnjem gozdičku Gaj. medtem ko so jih nameravali pred tem prepeljati iz maribt)rskih zaporov v Celjski pisker. V spomin na ta dan so si prebivalci KS Zg. Polskava izbrali za svoj praznik. Hiter razvoj, predvsem zasebne stanovanjske gradnje v tej KS. predv- sem pa še njenem središču, narekuje ludi potrebo po večji urejenosti raznih komunalnih in drugih spremljajočih objektov. Predvsem pa si v zadnjem obdobju prizadevajo pritegniti v svojo sredino več industrijske proizvodnje. To jim bo kmalu uspelo, saj bodo v Zg. Polskavi že to spomlad pričeli z gradnjo večje proizvodne hale za izdelovanje pohištvenega okovja in vezi za motorje. To proizvodnjo bodo razvijali v okviru Rudarskega šolskega centra iz Velenja. Pričakovali pa je. da bo slekla prva proizvodnja ob koncu letošnjega ali prve mesece prihodnje- ga lela. V začetku bo v njem zaposleno okoli 90 krajanov. Že danes pa načrtu- jejo povečanje proizvodnje in zaposli- tev novih delavcev. V Zg. Polskavi so že odkupili tudi zemljišče za zgraditev otroškega vrtca. Načrtujejo da bo to trioddelčni vrtec. Z gradnjo tega pa bodo pričeli v prihodnjem letu. Viktor Horvat OBVESTILO Eiektro Ptuj obvešča prebi- valce Paradiža, da je novo- zgrajena transformatorska postaja v Paradižu in pri- ključni daljnovod POD NA- PETOSTJO. Plezanje po drogovih, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRT- NO NEVARNO. vabi k sodelovanju strokovnega sodelavca za opravljanje del in nalog OBRAČUN PROMETNEGA DAVKA v strokovnih službah temeljne organizacije Delovno razmerje se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še nasled- nje pogoje: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — dve leti delovnih izkušenj. Ponudbe pošljite kadrovski službi pri LIK ,,Savinja" — TOZD Trgovina Les Ptuj, Rogozniška c. 4, do 2. aprila 1979. SREDNJEŠOLSKI ZAVOD Ptuj objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri ter 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v finančnem knjigo- vodstvu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh svetu Srednješolskega zavoda Ptuj, Raičeva ul. 12. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po izteku roka za prijavo. Zaživel aktiv kmečkih žena \' okvira krajevne skupnosti (»oii^nica je spet zaživel že pred nekij leti ustanovljen aktiv kmečkih žena. Kot je uvodoma povedala predsednica aktiva Micka Kline, se počutijo neenakopravne z ženami, ki so zaposlene v združenem delu. posebej pa še ob priložnostih kot je praznovanje dneva žena. Zato so se sestale in si v program dela zapisale, da morajo storiti vse za ohranitev predvsem kmečkih običajev in navad ter z organiziranim delom pripeljali delček kultu e. do sleheme žene kmetice. Prizadevale si bodo odpravili miselnost, kije še močno prisotna, o manjvred- nosti kmečkega dela. in tako vzpodbujati mlade generacije naj ne zapuščaj(> tako množično kmečkih domov, ker se bo sicer uresničila toliko opevana pesem • polje kdo bo tebe ljubil.. . «jc zaključila svoj govor Micka Kline. Da so začele svoj program uresničevati smo se prepričali v soboto 17. marca, ko so organizirale proslavo v počastitev mednarodnega dneva žena. Proslava je bila v dvorani zadružnega doma v Gori.šnici ? bogatim kulturnim progran om v katerem so sodelovali učenci OS Franc Belšak iz Gorišnice in ženski pevski zbor kmetic iz Moškanjcev. Program je vodila in lepo povezovala I idija Cvitaničeva, dijakinja gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju. Proslavi so tudi prisostvovali predstavniki KS. V imenu DPO je z nekaj vzpodubnimi besedami spregovoril predsednik krajevne konleren- ce SZDL Gorišnica Vlado Fric. Kmetice so izrekle ostro kritiko predstavnikom njihove zadruge, ki se kljub vabilom niso odzvali. Po končanem programu se je pričelo rajanje, seveda kmečko, saj tudi ni manjkalo vseh vrst kmečkih dobrot od domačega kruha pa do mesa iz tunke, kar vse so si žene prinesle od doma. P. Z. TOZD POTNIŠKI PROMET PTUJ CERTUS TOZD Potniški promet Ptuj Ptuj, Rajšpova 14 razglaša po sklepu 18. seje odbora za delovna razmerja na- loge in opravila: 1. FINANČNEGA KNJIGOVODJE zahteva se končana srednja šola, ekonomske ali finančne smeri in eno leto delovnih izkušenj v stroki. 2. AVTOMEHANIKA zahteva se končana avtomehanska šola, 2 leti delovnih iz- kušenj v stroki in odslužen vojaški rok. Pismene prijave sprejema kadrovska služba Maribor, Linhar- tova 22, 15 dni od dneva objave. CERTUS TOZD Potniški promet Ptuj objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE AVTOBUSOV IN PROSTOROV Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Komisija za delovna razmerja Zgodovinskega arhiva v Ptuju razpisiiie prosta dela in naloge ARHIVSKEGA SODELAVCA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati Izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da imajo višjo izobrazbo pravne ali upravne smeri oziroma pedago- ško akademijo ali I. stopnjo filozofske fakultete ustrezne smeri, 2. zaželeno je znanje tujega (nemškega) jezika. Kot poseben pogoj je za razpisana dela in opravila določeno poskus- no delo, ki bo trajalo 2 meseca. Poskusno delo bo opravljeno le s pristankom delavca. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Zgodovinski arhiv v Ptuju, Muzejski trg 1, v 20 dneh po objavi razpisa. Nepopolnih objav komisija ne bo obravnavala. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v 20 dneh po preteku roka za prijavo. TEDNIK 22. marec 1979 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 SNL VZHOD: DRAVA - RUDAR 4:1 (2:0) Z borbenostjo do zmage ■Stadion Drave v Ptuju, gledal- cev 200, sodnik Vugrinc (Kam- nik); Drava:*Simonič. Malek. Stre- lec. Matic. S. Trlep. Mazera (Skok). EmerSič (Jement). Ceh, M. Trlep. Hvaleč. Zgeč; Rudar: Čamar. Marjan (Soten- šek). Jereb. Aullič. ZivKovič, Riž- nar (Domik). Sivka, Kolenc. Brečko, Drnovšek. Klanjšek; Strelci: 1:0(6.) Matic. 2:0(24) Emenšič. 2:1 (59) Brečko, 3:1 (66) Zgeč. 4:1 (84) Ceh; Začetek nedeljskega srečanja je obetal borbeno in hitro igro. Akcije ,so potekale na obeh stra- neh, več želje za dosego zadetka pa so pokazali domači igralci. Na nrvi zadetek nismo dolgo čakali. V .šesti minuti je Matic izkoristil gnečo v kazenskem prostoru in z neposredne bližine zatresel mre- žo. Domači so nadaljevali z napadi, gostie pa jim niso ostali dolžni, vendar so bili premalo odločni.. Drugi zadetek je po podaji Ceha di)segcl Emer.sič. Do konca polčasa je bila igra enako- vredna, obe ekipi sta imeli nekaj priložnosti, vendar brez uspeha, čeprav je vratarje reševala tudi športna sreča. V začetku drugega dela so pobudo prevzeli gostje" in oblega- li vrata zelo razpoloženega do- mačega vratarja Simoniča. Takš- na igra se jim je obrestovala in Brečko je izkoristil neodločnost domače obrambe. To je dalo krila gostom, ki .so želeli izenače- nje. Domači igralci .so se uspešno branili in se odločali za protina- pade. Ob neodločni obrambi gostov, ta je bila tojcrat slabši del ekipe Rudarja, je Zgeč po podaji Hvalca dosegel tretji zadetek za domače. Nato je igra postala bolj enakovredna, čeprav se gostje še Prekrškov je bilo precej, sodnik pa je običajno s kartonom kaznoval le domače igralce (na sliki: prekršek nad Trlepom) — foto B. Rode niso prediili. Končni rezultat je postavil Ceh z lepim strelom od daleč. V domači ekipi velja pohvaliti vse igralce, ki so se srčno borili z veliko želje za zmago, kar daje upanje, da bomo tudi v prihod- me videli v Ptuju dobro igro Drave. Drava se je s to zmago pomaknila na šesto mesto, od tretjega pa jo loči le še točka. V prihodnjem "kolu gostuje Drava v Litiji. 1. kotar Občni zbor kegljaškega kluba »Drava" Zaslužni člani kluba, ki so prejeli pokale, priznanja in pohvale. • Kegljaški klub »Drava« Ptuj je imel 16. marca letni občni zbor, na katerem so razpravljali o problemih in uspehih društva. Klub ima 416 aktivnih članov, od teh je 67 žensk in je razdeljen na 22 krožkov. Klub uspešno vodi dolgoletni član in predsednik društva Stane Grabner. Celotnemu klubu želimchše mnogo športnih uspehov. Besedilo in posnetek: R. Rakuša Dobri rezultati v soboto 10. marca se j; v hotelu Bernardin v Portorožu v času simpozija o borilnih veščinah odvi- jalo tudi medrepubliško prvenstvo za posameznike v Semi kontaktu — karate, pod imenom pokal Bernar- dina. To je bil drugi letošnji Semi kontakt turnir. Nastopilo je 46 tek- movalcev iz 15 klubov. Ptujski tek- movalci so dosegli naslednje rezul- tate; Vladimir Sitar je osvojil drugo mesto v muha kategoriji, čeprav je nastopil bolan, v lahki kategoriji je Srečko Arnuš osvojil drugo mesto, Milan Brumec pa je v težki katego- riji osvojil prvo mesto. Po dveh turnirjih za rang listo najboljših karateistov v Semi kon- taktii je v muha kategoriji Vladimir Sitar prvi z dvema točkama nasko- ka pred Asimom Maksimovičem, v lahki kategoriji pa Srečko Arnuš deli 1—3 mesto skupaj z Znidari- čem iz Izole in Bricom od Plinare iz Zagreba, prav tako pa deli prvo mesto Milan Brumec skupaj z Bojanom Pušnikom iz Celja. Ptujski karateisti so zaenkrat odlično uvrščeni na rang listi najboljših v SFRJ. To pa je vseka- kor rezultat dobrega dela, ki je jamstvo uspeha tudi za naprej. Danilo Klajnšek II. ZRL SEVER članice PP Drava-Podravka 7:21(1:12) Visoka zmaga Podravke Stadion RK Drava v Ptuju, gledalcev 400. sodnika Barinič in Puclin (oba Zagreb); PP Drava: Vogrinec. Ceme. Ivančič 4, Cuš 2, Novak 1. Kranjc, Vičar. Pišek, Havlas. Sitsenfraj: Podravka: Šoštarič. Pajska, Brusač 4. Mak)gorski. Podunajec 4, Matišič 7. Vincek 3. Popijač 2. Samardjič 1. Mijajlovič; Igralke Drave so sobotno zaostalo srečanje iz jesenskega dela druge lige zasluženo visoko izgubile in razočarale okrog 400 gledalcev. Sam začetek srečanja ni obetal takšnega izida, saj so gostje ob dobri obrambi Drave le s težavo prišle do strela. Na drugi strani pa domače igralke enostavno niso znale ali mogle doseči zadetka. Prvega so še dosegle, nato pa se jim je enostavno ustavilo in do konca polčasa niso več zatresle nasprotnikove mreže. Igralke Podravke so to dobro izkoristile in ob napakah Drave v napadu in obrambi dosegale zadetke s protina- padov in s črte. V drugem delu je bilo nekoliko bolje kljub temu. da Dravi ponovno ni šlo. Podravka je razliko povečala na 14 zadetkov in ta prednost je ostala do konca. To je prvi poraz Drave na domačem igrišču, močno pa se je poznala odsotnost Mumlekove. Popolnoma je zatajila igra v napadu, zraven tega pa so igralke naredile preveč osnovnih napak. Nezbranost in morda tudi trema po neuspešnih napadih sta pogojevala napake v obrambi in veliko število izgubljenih žog. Malo verjetno je, da bi se tak.šne napake na prihodnjih srečanjih ponovile v tako močni luči. Odsotnost izkušene Mumlekove seje pokazala v trenutkih, ko je potrebno doseči zadetek in urediti vrste. Zatajili pa sta tudi prej izraziti strelki Havlasova in Čemejeva. V obrambi so igralke Drave prejele nekaj nepotrebnih zadetkov, zlasti ob izgubljenih žogah v napadu. Če vse to upoštevamo, drugače, kot je bilo, ni moglo bili. Zato sobotni poraz proti boljšemu nasprotniku ne gre jemali preveč tragično, naj bo dobra šola iz katere se velja marsikaj naučiti. Priložnosti za popravni izpit bo še veliko, prva že to soboto proti Zametu z RijekerNe toliko po rezultatu kot pa gre za boljšo igro. Ob lem pa ne gre prezreti, da je Zamet z reprezentaniko Marasovo kandidat za prvo mesto. Bodimo objektivni ko ocenjujemo igralke Drave (sedaj PP Drava) in ne zahievajmo uvrstitve pri vrhu lestvice, pred tem pa smo se spraševali in bili v skrbeh za obstanek. Ali bo sedaj zanimanje gledalcev manjše? Zakaj? Zaradi poraza proti boljši ekipi? Zaradi prve slabe igre? Spomnimo se privržencev Podravke. ki so na sobotni tekmi med pesmijo obljubljali igralkam Podravke. da jim bodo stali ob strani tudi v težkih trenutkih. Igralkam PP Drave pa je to potrebno ravno sedaj. I.kotar V nedeljo osmina finala v nedeljo 25. marca se bodo v osmini finala za jugoslovanski nogometni; pokal na območju občin Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica srečali: Sp. Polskava B—Apače. Pragersko 75—Slonjci. Sp. Polskava A—Boč B. Sobelinci—Boč A. Zg.' Polskava—Središče. Aluminij—Gorišnica. Gerečja vas A—Kungola in Markov-' ci—Lovrenc. Do začetka tekmovanja pa je potrebno urediti ludi regislraciie; igralcev. l.k.. OSNOVNOŠOLSKA KOŠARKA Prijateljski troboj v športni dvorani Mladika v Ptuju je bilo v nedeljo dopoldan nadvse živahno; na prijateljskem srečanju sose .sestale ekipe osnovnošolske pionirske košarke iz osnovnih .šol Tone Žnidarič in Franc Osojnik iz Ptuja in Ivan Cankar iz Maribora. . Do.seženi so bili naslednji rezultati: Franc Osojnik — Ivan Cankar 51:47 Tone Žnidarič — Ivan Cankar 48:46 Tone Žnidarič — Franc Osojnik 62:37 Zmagovalec trojnega srečanja je ekipa osnovne šole Tone Žnidarič. V spomin na srečanje so vsi udeleženci prejeli posebne diplome. MG Bodoči kovinarji tudi aktivni športniki Vloga šolskih športnih društev dobiva v slovenski telesni kuhuri vedno večji pomen. Namen §§D naj bi bil vključevati čim večje število učencev in učenk v rekreacijo in pa ludi treniranje določene športne pano- ge. Šolsko športno društvo na poklicni kovinarski šoli ,,Veljko Vlahovič", si je že na začetku šolskega leta zadalo bogat plan dela, ki zajema aktivnosti v nogo- metu, košarki, streljanju in planinstvu. Redna vadba poteka v nogometu, košarki, strelja- nju; planinci pa se predvsem udeležujejo izletov, nekaj učencev pa obiskuje tudi planinsko šolo. V plavanju so si začrtali tekmovanje v Ugah. V košarki so s tekmovanjem končali. Prvo mesto je osvojila ekipa 1/b celoletni. Ob lem so ludi podelili priznanje Fer- plej, dobil pa ga je razred 1-b celoletni. Prav tako pa bodo organizirali še ligo v malem nogometu, roko- metu in prvenstvo šole v streljanju. Kot vidimo je plan dela dokaj obsežen. V delo bi se še moralo vključiti veliko več učencev in učenk, kajti pred njimi so številna športna tekmo- vanja v okviru občinskih prvenstev. Tako jih čaka občinsko prvenstvo v košarki, rokometu in nogometu. Sem pa spadajo tudi razna atletska tekmovanja (po- ulični tek, kros itd). Vsako leto pa organizirajo tudi memorial Veljko Vlahovič in tekmovanja v počastitev dneva kovinarjev, na katerem sodelujejo TOZD, v katerih so učenci poklicne kovinske šole na obvezni praksi. V dejavnost šolskega športnega društva spadajo tudi športni dnevi. Jesenski športni dan je bil izveden v obliki krosa in prvenstva med razredi v malem nogo- metu. V januarju so izvedli tudi zimski športni dan. V načrtu pa je tudi športni dan v okviru izvrševanja obrambnih dolžnosti in nazadnje še v planu letni športni dan, kjer naj bi bili zajeti vsi učenci v tekmo- vanju malega nogometa, košarke in atletike. Kot vidimo na pokhcni kovinski šoli posvečajo veliko pozornost športnemu udejstvovanju učencev pri lem pa zraven predavatelja telesne vzgoje, sodelu- jejo še ostali profesorji. Zato je lahko PK§ in njeno §§D za vzgled ostalim srednjim šolam in delovanju in vlogi §§D. Danilo Klajnšek tri zmage v treh prijateljskih srečanjih so se pomerili nogometaši Aluminija z ekipami Fužinarja iz Raven, ekipo Rač in z ekipo Središča ob Dravi. V vseh teh tekmah so slavih visoke zmage. Ekipo Fužinarja so prema- gali s 4:1 in prikazali izredno dobro igro. Ekipa Fužinarja je premagala vodilnega v slovenski ligi — Vzhod, Muro, ptujsko Dravo in še druge močne nasprotnike. Zato ta zmaga predstavlja lep uspeh za nogometa- še Aluminija. V drugi prijateljski tekmi so pre- pričljivo premagali ekipo Rač s 5:3. Strelci so bili izredno razpoloženi, kljub temu pa bi lahko dosegli še več zadetkov, saj je nekaj .strelov zadržala vratnica. Gostje niso bili dorasli nasprotniki. Tri zadetke pa so dosegli zaradi ležernosti domače obrambe. Zaradi popularizacije nogometa in razvijanja prijateljskih odnosov, so nogometaši Aluminija nastopili v Središču ob Dravi in se pomerili z domačo ekipo. Zasluženo so zma- gali s 4:1. Zadetke z.a Aluminij sta dosegla Branko Verdenik 1 in Dra- go Verdenik 3. Zanimanje za gosto- vanje Aluminija je bilo veliko. Ob igrišču se je zbralo več kot 250 gle- dalcev, ki so lahko uživali ob lepi igri. Po tekmi so bili nogometaši in vodstvo Aluminija nekaj časa v gosieh pri gostoljubnih Središča- nih. Pred pričetkom prvenstva v med- občinski ligi lahko ugotovimo, da so nogometaši Aluminija dobro pripravljeni in da bodo še naprej igrali vodilno vlogo v prvenstvu. Danilo Klajnšek Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77). 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73) in 35. člena statuta krajevne skupnosti Cirkulane je skup.ščina krajevne skupnosti Cirkulane na svoji drugi seji dne 11.3. 1979 sprejela SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE SREDNJEROČNE- GA PR0(;RAMA ZA OBDOBJE 1979-1989 TER SREDNJE- ROČNEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 1981-1985 ZA IZG- RADNJO KOMUNALNIH IN DRUGIH OBJEKTOV NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI CIRKULANE. 1. Za območje krajevne skupnosti Cirkulane. ki obsega naselja Brezovec. Cirkulane. Dolane. Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik. Meje. Pa^^diž. Pohorje. Pristava. Slatina in Veliki vrh. se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih družbe- nih objektov. 2. Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komujiainih in drugih objektov: — vzdrževanje in modernizacija krajevnih cest 14% — gradnja kulturnega doma v Cirkulanah 20% — modernizacija (asfaltiranje) lokalnih cest 20% — gradnja trafo postaj — ojačevanje omrežja — javna razsvetljava 9% — ureditev pokopališča 5% — financiranje civilne zaščite 2% — vodovod-razdelilni vod 30% 3. Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1. maja 1979 do 30. aprila 1984. Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila, po stopnji 1% od neto osebnega dohodka. — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 3% letnega novega katastrskega dohodka. — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektuahiih storitev oziroma nadomestila, po stopnji 2% od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka. — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine 7 \ arstvenim dodatkom po stopnji 1% od izplačane pokojnme. — za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 600.- din leino. Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v tej točki, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej. 5. Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Cirkulane. Plačevanja sa- moprispevka' .so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, šitpendije ter od nagrad, kijih prejemajo učenci v gospodarstvu. 6. Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Cirkulane in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Cirkulane. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali na služenju vojaškega roka v JLA, ali se glasovanja iz c)pravičenih razlogov niso mogli udeležiti. /. Referendum bo v nedeljo, dne 8. aprila 1979 od 6. do 18. tire na glasovalnih mestih, kijih določi z odločbo volihia komisija pri Kra- jevni skupnosti Cirkulane. , 8. Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasov- nico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Cirkulane GLASOVNICA za referendum, dne 8. aprila 1979 GLASUJEM »ZA« -»PROTI« uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje sred- njeročnega programa krajevne skupnosti Cirkulane v letih 1979 do 1984 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov za urejanje in delovanje krajevne skupnosti Cirkulane. (Gla.sovalec izpolni glasov- nico tako. da obkroži »Za« če se strinja z uvedbo krajevnega samo- prispevka, »proti« pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samopri- spevka ne strinja) 9. Vse glasovnice so overjene s Stampiljsko krajevne skupnosti. Cirkulane. 10. Za postopek o glasovanju se smisebo uporabljajo določbe zakona t) volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volihia komisija krajevne skupnosti Cirkulane. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi poročila volihie komisije Krajevne skupnosti Cirkulane o uspešnosti izida referenduma sprejme skupščina krajevne skupnosti Cirkulane. 11. Krajevni samoprispevek bodo obračunavale -in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupno- sti, zasebni delod-ajalci in skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto najpozneje do 31. decembra. Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačajo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na žiro račun krajevne skupnosti Cirkulane. 12. Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namen- ska in se zbirajo na posebnem žiro računu št. 52400-780-11011 pri SDK Ptuj. 13. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Cirkulane in odgovarja, da se zbrana sred- stva uporabljajo za izvedbo programov, za katere je bil uveden krajevni samoprispevek. 14. O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zboru občanov in v potrditev skupščini krajevne skupnosti Cirkulane. 15. Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samou- pravne kontrole in družbenega nadzora krajevne skupnosti Cirkula- ne. ki o ugotovitvah najmanj enkrat letno poroča na zboru občanov in skupščini krajevne skupnosti Cirkulane. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Cirkulane. 16. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Cirkulane. dne 11.3. 1979 Številka: 73/79 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Cirkulane Mirko Šoba. 1. r. 14 - ZA RAZVEDRILO 22. marec 1979 — TEDNIK TEDNIK - 22. marec 1979 OGLASI IIM OBJAVE - 15 Priznanja najboljšim delavkam in samoupravljalkam Letošnji mednarodni praznik ženske je bil še posebej slovesen za vse zaposlene v ptujski DELTI, kjer je v 426 članskem kolektivu nekaj nad 400 ženska. Ta dan pa so si. kot je v LABODU že tradicija, izbrali za tovarniški praznik ui ga obeležili s številnimi športnimi srečanji, delavke so se pomerile v šivanju srajce in v poznavanju predpisov s področja varstva pri delu ter pravilnika o delovnih razmerjin; podelili so nagrade irrpriznanja za deset, dvajset in tridesetletno delo v kolektivu, izbrali pa so tudi najboljše delavke in samou- pravljalke ter pri tem upoštevali njihovo prizadevnost, kvaliteto dela, doseganje norme Ul aktivno delo v družbenopolitičnih organiza- cijah. Trinajst so jih izbrali, da jim pred celotnim kolektivom izrečejo priznanje in osem med njimi smo jih tudi mi uspeli za trenutek zadržati ob izmenjavi izmene, da nam povedo kaj jim pravzaprav taka nagrada pomeni. MARIJA MATJAŠIC: »Knjiga, ki sem jo dobila kot priznanje za dobro delo v kolektivu, tako so odločile moje sodelavke, mi zelo veliko pomeni in je tucfi lep spomin. Zelo sem zadovoljna, ker sem letos tudi jaz med najbolj- šimi. Pri nas jc pač tako, da več delaš, več zaslužiš in jaz dosegam včasih tudi do 126 % normo. Sicer pa svoje delo moraš opaviti tudi kvalitetno, dji ni dosti popravljanja.« MAJDA ZALER: »Delam v prikrojevahii- ci, to je brigadi 1200, kjer imamo skupinsko normo in se moramo zelo potruditi, da jo dosežemo. Sodelavke so izbrale mene za in to priznanje mi zelo veliko pomeni. Dobila sem knjigo »Bitka kakor življenje dolga.« ANICA MAR: »Tudi jaz delam v prikroje- valnici in sicer v drugi izmeni oziroma brigadi 2100. V Delti sem že 26 let in sem zelo zado- voljna, da so se naši delovni pogoji tako močno spremenili na boljše. In kaj mi pomeni priznanje? Veliko. Zadovoljna sem, da sem tudi jaz med najboljšimi m se mojim sodelav- kam res dolžna zahvalo, da so me izbrale.« MARIJA KIRBIS: »Jaz delam v brigadi 8200 in sicer v drugi izmeni. V ožiem izboru smo bile tri in tako je letos z večino glasov pripadlo to priznanje meni. V Delti sem že sestanjsio leto in ves čas delam v likalnici. Nekoč nismo imeli ne tople malice, ne prevo- za z avtobusojn. pa tudi delovni pogoji so bili veliko slabši. Čeprav si želimo marsikaj, ženske predvsem urejeno otroško varstvo, smo s trenutnimi razmerami še Icar zadovoljne.« MARJANA VIDOVIC: »Delam v brigadi 2100 in mi ta nagrada mnogo pomeni zato. ker je nisem pričakovala in je se veliko mojih sodelavk. Ki bi si jo zaslužile. V Delti sem zaposlena že enajst let kot servirka kar pomeni, da nosim šiviljam dele srajc. Tudi jaz menim, da so se naši delovni pogoji zelo spremenili. T^esje delo še vedno težko ui_moramo biti res^ Od leve — Majda Žalerj Marjana Vidovič, Marija Matjašič, direktorica TOZD Dragica Novak ter Marija Kirbiš in Marija Petrovič. foto: mš pridne, če hočemo kaj zaslužit. Sicer pa sem zadovoljna.« NEZKA HABJANlC: »29 let sem že tu zaposlena in ludi jaz moram povdariti. da se je v tem času marsikai spemenilo. Delam v šivalnici, v brigadi 2200. Tudi jaz nisem pričakovala tega priznarija in ne vem. morda si ga nisem niti zasluzila. Morda sem ga dobila tudizalo. ker sem tik pred upokojitvijo in bom imela v »penziji« čas. da preberem to lepo knjigo.« KRISTINA KOLEDNIK: »V Delti delam samo še štiri leta in sicer šivam v brigadi 4200. V eni izmeni moram zašiti 220 partw rokavov, da dosežem 100 % normo. Včasih jih všijem tudi 240 do 250. zgodi pa se — kar je odvisno od blagii. da komaj dosežem predpisano število. Ravno takrat, ko so izbirali najboljše delavec sem bila v bolnišnici in sem bila zelo počaščena in vesela, da so izbrali tudi mene. Skoradja nisem verjela, ker je še dosti takih, ki bi ga zaslužili. Sodelujem tudi v našem gasiTskem društvu in sem predlanskim opravi- la tečaj za nižjo podčastnico.« MARIJA PETROVIČ: »Mene so izbrali med najboljšimi, ker aktivno delam v mladin- ski t)rganizaciii kjer smo dokaj aktivni na vseh podnicjih. V Delti sem pet let in dve leti sem opravljala ludi nalogo izmenskega predsedni- ka. Mladi smo vključeni tudi v kulturno delo. pri gasilcih, skratka povsod priskočimo in pomagamo, kjer je naša pomoč potrebna. Pri/nanja sem zelo vesela in se vsem. ki so me predlagali, tudi iskreno zahvalim.« Tako bi nam lahko pripovedovale tudi druge najboljše delavke Marija Vaupotič. Silva Pšajd. Marija Petek. Danica Kelc in Marija Kmičar. O svojem delu bi lahko rekla liidi Kaj najboljša družbenopolitična delavka Cirila Ivčelič. pa žal vseh nismo mogli povabi- li k razgovoru, pa tudi na našem posnetku jih jc le nekaj. Čestitke pa veljajo prav vsem! mš KURIRČKOVA POŠTA Trije veliki mitingi Ob priložnosti, ko po krajih ptujske občme potuje Kuričkova pošta, so pri osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem, OS Franca Osojnika in OŠ Franja Žgeča v Domavi organizirali velike kulturne mitinge, na katerih so sodelovali pionirji, mladi in borci narodnoosvobodilnega boja iz ptujske občine. V torek popoldne je srečanje borcev, mladine in pionirjev bilo v Kidričevem, v sredo v Ptuju, danes pa bo v Domavi. zk OB 30 LETNICI VKUUČEVANJA MLADIH V SLO V Cirkovcah obrambni in tekmovalni dan Učenci in učitelji osnovne šole v Cirkovcah so v soboto izvedli obrambni dan. Po hitri evakuaciji iz šole, so učenci ob navodilih učiteljev izvedli še tekmovanje v orientacijskem pohodu, v streljanju z zračno puško in metu bombe. Tekmovanje je sodilo v okvir praznova- nja 30-letnice vključevanja mladih v družbeno samozaščito in ljudsko obrambo. Med učenci je bik) veliko tekmovahie vneme, še posebej pri metu bombe v cilj. foto: zk Tekmovali so učenci vseh razredov, najboljši so seveda bili najsta- rejši, ki so dosegli tudi dobre rezultate. Tako sta tekmovahii ekipi I in II dosegli 1605 in 1581 točk. Ob tej priložnosti so se obrambnega dne in tekmovanja udeležili še pripadniki civilne zaščite in člani ZRVS, ki so tekrriovanje tudi ocenili. Treba je zapisati, daje obrambni dan uspel, za tekmovanje pa se morajo učenci še bolje pripraviti. KRVODAJALCI ŽENE TGA. Kidričevo, 6. marca 1979: Zinka Čuček. Tmovci 20; Pavla Kovačec. Kidričevo; Anica Irgl. Ločki vrh 12; Anica Hohnec, Kidričevo 13; Angela Lozar, Kidričevo 9; Elizabeta Gajski, Ziherlova pl. 18; Ankica Škarja, Kidričevo 6; Nežka Artenjak, Gubčeva 31; Hedvika Pulko, Lovrenc 21; Katica Smolinger, Lovrenc 85; Emilija Jazbec, Ki- dričevo 35; Erika Meško Prešerno- va 1; Ivica Majačič, Kidričevo 29; Pavla Kirbiš, Draženci 42; Videm, 1, marca 1979: Milan Hvaleč, Dravinjski vrh 32; Jurij Golob, Pobrežje 143; Franc Skok, Šturmovci 10; Terezi- ja Krajnc, Ziherlova pl. 5; Mirko Vaupotič, Lancova vas 48; Da- nilo Vaupotič, Lancova vaS 48; osebna Uroniha RODILE SO: Olga Demikovič. Cirkulane 61 — Gorazda; Cvetka Sakelšek, Ormoška 4, Ljutomer — Lea; Alojzija Miško, Vinski vrh 7 — Tanjo; Ana Plohi, Vičanci 55 — dečica; Danica Vogrinčič Biš 56 — dečka; Marija Raušl, Hranjigovci 9 — dečka; Ivica Novak, Mekot- njak 33 — dečka; Marija Marinič, Levajnci 31 — dečka; Majda Vo- grinec, Cunkovci 6 — dečka; Marta Kontarček, Mihovci 85 — dečka; Marija Voglar, Pristava 39 — deklico; Ana Matjašič, Gra- jenščak 92 — .ložico; Marija Pemek. Naraplje 33 — Alek- snadro; Marija Haložan, Podlože 76 — Valerijo; Dragica Kamen- šek. Breg 19 — Matejo; Zdenka Težak. Veličane 77 — Draga; Marija Ozvatič. Žetale 51 — Sta- nislava; Elizabeta Roškar. Strmec 13 — Dušana; Ivanka Kmetec, Trdobojci 44 — dečka: Marjana Rižmarič. Zavrč 11 — Polono; Ivanka Hliš, Zakl 13/a — dečka; Angela Kelc, Brstje 5 — dva deč- ka: Kristina Potočnik, Nadole 50 — Jožeta; Cvetlana Dostal-Cuz- nar, Pletarska 2 — Anjo; Marija Ljubeč, Nadole 5 — dečka; Jožica Zajšek, Hajdoše 105 — deklico; Antonija Erbus, Nova vas 59 — dečka; Marija Amuš. Dolič 42 — Suzano; Alojzija Sambolec, Vi- čanci 73 — dečka; Milica Vražič. Gorca 72 — dečka. POROKE: Jožef Emeršič. Majski vrh 2 in Marija Hliš, Majski vrh 2. UMRLI SO Alojzija Domik. Volkmerjeva 10. roj. 1884. umrla 11. marca 1979; Ljudmila Nadelsberger, Zoisova 1. roj. 1930. umrla 15. marca 1979; Ljudmila Pulko. Draženci 50. roj. 1905. umrla 14. marca 1979; Janez Sovec, Prešer- nova 7, roj. 1908. umrl 15. marca 1979; Leopold Jerič. Čermožiše 80, roj. 1930, umrl 14. marca 1979. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni ()rodal99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji za- voda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Ted- nik telefon (062) 771-079 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 200 dinarjev, za tujino 30C dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Ma- riborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prome- ta proizvodov. CIRKULANE Predaval dr. Miro Bračič vos MaksaBračičavCirkulanahje bilovnedeljo 18. marca izredno zanimivo predavanje o zgodovini Haloz s poudarkom na zgodovini Čir- kulan. Številnim krajanom je predaval dr. Miro Bračič. rektor mariborske univerze. V dobrih dveh urahje marsikomu razjasnil pravo podobo Haloz nekoč in danes. Domačini so zvedeli od kot pravzaprav izvira ime Haloze in ime kraja Cirkulane ter mnogo drugih zgodovinskih resnic. Po končanem predavanju se je gostu — domačin v imenu vseh zahvalil Mirko Šoba, pred.sednik skupščine KS Cirkulane, ter izrazil željo, da bi bilo takšnUi in podobnih srečanj med krajani in dr. Mirom: Bračičem še več. Preden so se razšli je dr. Miro Bračič podaril prosvet- nemu društvu »Franček Kozel« Cirkulane in šolski knjižnici 72 knjig iz svoje bogate zbirke ter pri tem povdaril, daje knjiga najbližja človekova prijateljica ki najbolj izobražuje. M. Ozmec ^ Domačini so z zanunanjem spremljali predavanje dr. Mira Bračiča, rek- torja mariborske univerze. P^t^. j^^^ ^^^^ Mladi kmetovalci bistriške občine najuspešnejši V soboto, 17. marca je bilo v domu kulture Zg. Polskava tekmovanje mladih kmetovalcev z območja mariborske regije. Tekmovanja pod naslovom Mladi in kmetijstvo so se udeležile ekipe občin Maribor. Ptuj, Lenart, Ormož. Radlje ob Dravi in Slovenska Bistrica. Medtem ko je bila organizator podobnega tekmovanja v lanskem letu občina Ptuj, tekmovanje je bilo v Markovcih. so letošnjega pripravili pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Slovenska Bistca. člani OK ZSMS Slovenska Bistrica ob sodelovanju aktiva ZSMS mladih kmeto- valcev iz Zg. Polskava. Namen tekmovanja je bil vzpostavljanje tesnejših medsebojnih stikov mladih kmetovalcev.iz celotne mariborske regije, kot tudi vzpodbuditi mlade kmetovalce k širjenju izobraževanja na področju živinoreje, poljedelstva, vinogradništva in nekaterih drugih, splošnih tem. Vprašanja za tekmovanje so pripravili člani tehniške kmetijske šole Maribor. Svoj pomemben delež za uspešno izvedbo letošnjega tekmo- vanja pa so prispevali tudi Tovarna dušika Ruše. Pinus Rače, Kmetijski zavod Maribor in TOZD Mesnine Slovenska Bistrica. V uvodnem delu so učenci osnovne šole Zg. Polskava izvedli krajši kulturni program. Tekmovanje, kije sledilo pa je vzbudilo med prisotnimi veliko zanimanje, saj so mladi pokazali, da zelo dobro poznajo sodobne oblike kmetijstva in drugih sorodnih dejavnosti. O napetosti^in izenače- nosti tekmovanja govori tudi majhna razlika v številu osvojenih točk med prvouvrščeno in ostalimi ekipami. Največ uspeha o imeli člani ekipe mladih kmetovalcev iz občine Slovenska Bistrica, ki so jo predstavjali člani aktiva iz Zg. Polskave. Zbrali so 41 točk od skupno 50 možnih. Tesno za njimi se je uvrstila ekipa občine Maribor. Sledile pa so še ekipe občin Lenart. Radlje ob Dravi, Ormož in Ptuj. Viktor Horvat V nedeljo sprejem zvezne štafete mladosti Letošnja Zvezna štafeta mladosti bo krenila na pot v soboto 24. marca iz Raven na Koroškem, natančneje iz nove topilnice Ravenske železarne. Prvi nosilec štafete bo prav takoRavenčan, to bo mladi druž- benopolitično aktivni kovač Franjo Miklavc. Ob slovensem startu Zvezne štafete mladosti iz Raven bo tudi velika slovesnost, ki se je bodo udeležili mladi iz vseh krajev Slovenije. Tudi občinska konferenca ZSMS v Ptuju bo organizirala udeležbo na tej slovesnosti. Okoli 500 mladih iz Ptuja bo z avtobusi odpotovalo v Ravne, vsi pa se bodo pridružili neštetim željam in čestitkam ljubljenemu to^ varišu TITU. Isti jlan bo štafeta mladosti opravila že dobršen del svoje poti po Sloveniji. Ze naslednji dan, v nedeljo pa jo bodo sprejeh mladi iz ptujske občine od mladih iz ormoške občine. Prevzem štafete bo ob 11. dopoldne na mostu čez Pesnico, kjer bo krajši postanek s kulturnim programom, za tem bo štafeta krenila proti Gorišnici in Domavi — v obeh krajih bo tudi krajši posanek. nato pa bo štafeta s spremstvom nadaljevala po tp roti Rogoznici do Ptuja, kjer bo po Portčevi cesti mimo Srbskega ui Titovega trga prispela na Trg mla- dinskih delovnih brigad. Tam bo osrednja slovesnost, s kulturnim pro- gramom. Istočasno bodo na slavno&lno tribuno prispele tudi lokalne štafete mladosti, ki bodo pozneje nadaljevale pot skupaj z zvezno štafeto v smeri proti Hajdini — slovesnost bo preci OŠ Hajdina — ter proti Kidričevemu, kjer bo krajša slovesnost ob spomeniku Bor sa Kidriča. Za krajši čas se bo štafeta ustavila še v Cirkovcah, nato pa bo nadaljevala pot proti Sikolam in Pragerskemu, kjer jo bodo mladi iz ptujske občine predali mladim iz slovenskobistriske občine. O sprejemu in poteku Zvezne štafete mladosti je tekla beseda na 8. seji predsedstva OK ZSMS v Ptuju, kije bila v četrtek 22. marca. Mladi so se dogovorili o vseh podrobnostih v zvezi s potjo štafete in z osrednjo slovesnostjo na Trgu mladinskih delovnih brigad. Nato so se dogovorili tudi o izvedbi tekmomanj ob letošnjem dnevu mladosti. Tako bodo razpisali tekmovanja za mladino osnovnih in srednjih šol v naslednjih disciplinah: mali nogomet, rokomet, streljanje, pikado, košarka, namizni tenis in šah. Posamezne roke tekmovanj bodo še določili. Ob koncu so se dogovorili še o delu Dosameznih komisijski delujejo pri predsedstvu OK ZSMS v Ptuju, M. Ozmec ] OBVESTILO Eiektro Ptuj obvešča prebi- valce Strnišča in druge, da je novozgrajena transfor- matorska postaja v Strni- šču in priključni daljnovod POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih, ter približevanje delom, ki so pod napetostjo je SMRT- NO NEVARNO. ČRNA KRONIKA Redko se zgodi, da bi se v enem tednu zgodila le ena prometna nesreča. Tokrat je na srečo bilo tako. V dneh od 12. do vključno 19. marca so miličniki postaje milice v Ptuju posredovali le v eni lažji nesreči, kjer je bil lažje poškodovan otrok. Drugih nesreč na območju ptujske občine ni bilo. Tudi materialne škode niso zabeležili. Le tako naprej... NEPREVIDNA IGRA OB CESTI Edina nesreča in še ta lažja se je zgodila v soboto. 17. marca ob 15.30 na Potrčevi cesti v Ptuju. Do nezgode je prišlo ko .so se otroci s Potrčeve ceste igrali na travniku z žogo. Eden izmed njih je žogo brcnil na cesto. Otrok M. A. je skočil za njo in v tistem trenutku je pripeljala iz Ptuja proti Rogoznici voznica osebnega avtomobila Elizabeta Sabotin in kljub zaviranju trčila v otroka. Ta je na srečo dobil le lažje poškodbe — lahko pa se bi končalo tudi tragično... -OM do nedelje. 1. aprila 1979 Mlaj bo v sredo. 28. marca ob 3.59. Napoved: Do ponedeljka. 26. marca bo držalo še hladno ali celo mrzlo vreme, vmes mož- nost dežja in sneženja. Nato se bo postopoma oloplilo. Zadnje dni v marcu bo suho vreme, le v hribih so možne plohe. Alojz Cestnik PRILOGA TEDNIKA,! PTUJ,! 22. NOVEMBER 1979^^ LETO JU ŠTEVILKA It FELIKS KOS Jesen Da mogel bi odložit vse skrbi, ^■ rad bi umrl s tabo pozna jesen. Odšel bi sam, ne vem kam; morda za soncem, ki pravkar ugaša za Pohorjem, morda s tvojo zadnjo nočjo v prvi sneg, morda z vetrom, ki žene zadnje ptice na jug? Ne vem! Čutim le. da bi moral oditi prav kakor ti — pusta jesen. FELIKS KOSi Spomini Gledam tvoj obraz: bude se spomini. Kaj res si prišla nazaj, da morda ne umrem v bolečini, da užiješ srečo z menoj ali nemara pustil te je dragi tvoj in zdaj želiš pozabiti vse kar bilo je med njim in teboj? Ne ljubica, tudi jaz moram iti. Lepo mi bilo je s teboj (za spomine živim), vendar naj ti resnico povem: v življenju že dolgo trpim, ker nisem več tisti fant, ki si nekdaj ga poznala. Življenje se spremeni zato sva sama ostala. V srcu nosim vulkan, ki buči, nosim vihar, ki hrumi. Ali, vse tako hitro mine in tudi to se zgubi. Zato, pojdi ljubica, pusti mi raje spomine. BOGDANA MA MESTNI K Videla sem jo Videla sem jo, lepotico: ponosno šla je skozi dan, kot zlata nit skoz prt natkan. kot struna skozi trušč železni. Videla sem jo, beračico: molče prosjačila je svila las, molče prosjačil vitki pas za droben grižljajček ljubezni. DANICA PETROVIČ Usoda črna krogla s poševno rdečo osjo. Okoli nje črna praznina. Nad njo lebdi bela ptica. In nima oči — ptica. Le dvoje brezen, ostri rumeni zobje 4^ se režijo neskončno zlobno, kruto in brez milosti. Čaka in z vsakim neslišnim zamahom kril je bliže njen čas. In z vsakim njenim ledenim dihom je krogla bolj črna. Širi se žareča rdeča os in tesnobni jedki vonj človeških trupel obdaja kroglo. DANICA PETROVIČ Zahod Umiram sredi ilovnato dišečih senc z napojem brinovega vina v večerni zarji plešejo zlati oblaki prahu in mlahave peruti golobov v bledem zraku se vrtinčijo glasa vi južnega vetra in pomarančno svetlih utripov neznanega življenja čez nebo se razpne poslednji križ DRAGO SELINŠEK Vinotok Pride težko na vrhe. Lahko se puta požene v hrame. Povsod vino v tok, se mošta v sod. DANICA PETROVIČ Marionete ^ Ozek pramen meseca. Tema. Svetlikajoča pahljača pajčevine. In tema. Neka drhteča septembrska noč. Še vedno tema. Nevidni senci ujetih duš. Tema. DRA GO SELINŠEK Podoba Za srečo je skrita nesreča. Za Bočem — globina. Za brezo — drevo. Za otavo — vodir. Za sparo — dežnik, za sliko pa nič. DRA GO SELINŠEK Vonj po kruhu Ob svitu z dero na dero drvi. Na klancu jih ni, v strmo jih ni. Po žitni poseki kokol modri. Zrno po zrno pod dero v mlin — se mel v mere praši. Fotografija meseca Na zadnjem natečaju za fotografijo meseca se je Foto kino klubu prijavilo 7 avtorjev z 17. fotografijami. Dela je bilo precej, izbor najbolj.še fotografije težak. Za najboljše delo v prejšnjem mesecu so člani FKK izbrali fotografijo z naslovom Drogovi, avtorja Miša Koltaka. FKK MILAN VINCETIČ Nokturno v menije pesem. Ne vem več od kod in od kdaj. Samo da je. Ta. kije v meni, ta. ki me ruši. la. ki jo ljubim. V menije pesem in jaz sem pesem. Ta. ki me ruši. JANKO FERK Nemi krik žive podobe strahotno žive so na obrazih se zrcali trpljenje čudna groza neusmiljeno trese telo na ustih nerazumljivo zvenijo pesmi bolestno stokanje je odmev zidov smrt je v sobi KAROLINA VUJANOVIC Pomlad Iz zimskega spanja narava st je prebudila, joj, sem pozna, zdaj krepko bom v dlani pljunila. V živih barvah podobe riše, s smehljajem toplim je soncu naročila: pozlati hiše. Veselo sonce na delo je krenilo, čopič ho premajhen, kar z vedrom zlato je na zemljo zlilo. Zdaj cvete log in polje, gozd brsti: reka v cekine zlate se spreminja, vse kar hodi. leta, leze se ljubezni vcTinJa. STANISLA V KOŠTRIC Povest Na zapuščenem grobu. ob zaslonu sivega zidu. v meglo jeseni - plaho zagori drobna sveča: za brale. za sestre. ki so odšli. KAROLINA VUJANOVIC Čaščenje Udobno vsak na svojem stolčku sedimo, lenobno sedimo in .se redimo. Tolšča telo nam razganja, od dolgočasja brada poganja. Bogu in svetnikom smo podrli oltar, naše majhne duše čas te samo še denar. Hinavščino drug drugemu gledamo v lonec, od hude zavisti nas skoraj je konec. Nam mar ni noben ideal. Pozabili smo, da to kar imamo, nam dano ni v dar Vse gledamo samoJe skozi denar. JANKO FERK Imenitno gretje 6 ležal sem zvit skrčen z glavo in koleni pri trebuhu kot žival ^ uhcžal sem mrazu in si prihranil toplote 4 hladna sapa se je prelivala po meni j v bledi svetlobi sem živel ■) spal ob hladnem ognju I v svitu plamena Zaverovana (posnetek Stojan Kerbler) 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 22.november 1979 — f££Q|f2K Trije avtorji — tri nagrade Priti v Dubrovnik ni težko. Toda sodelovati v predstavi, razsta- vljati, muzicirati in igrati pa ni lahko. Pot za to je dolga in zelo težka. Vendar nekateri uspejo. Tako je tudi s fanti, člani Foto kino kluba DPD Svoboda Ptuj. ki so stnlelovali na nedavni razstavi fotografije. Sodelovali so Bojan Rode, Mišo Koltak in Srdan Mohorič. Na temo turizem je Mišo Koltak s fotografijo Kozolec prejel drugo nagrado za posamezno delo, Bojan Rode ni bil slabši. Za kolekcijo Motokros XIII, Met kopja in v cilju je osvojil drugo mesto v konkurenci svobodne teme. Enak rezultat tudi za fotografa Srdana Mohoriča, ki je za delo Podhod sprejel drugo nagrado za posebno fotografijo v kategorijo svobodne teme. Ni kaj, lep in vzpodbuden uspeh ptujskih fotografskih ustvarjalcev. Kozolec (posnetek Mišo Koltak) Podhod, (posnetek Srdan Mohorič) V cilju (posnetek Bojan Rode) Motokros Kili (posnetek Bojan Rode) Met kopja (posnetek Bojan Rode) DRAGO SELINŠEK Hlapec F rej k a svile svilo prede pajek je še ne. Ovca volno, ovčar pa ne. Kosec košnjo kosa še ne. Žanjica zanje perica ne ve. Cepec ne mlati hlapec pa že. DRA GO SELINŠEK Kruh Le kje ta želja tiči, da hite postojim. Pa ozrem se naokrog: Srce hiti, veliko ljudi, nobenih skrbi, kruh pa sivi. Tam daleč tam nekje, polja so pusta, in lačna so usta. Tam ta želja tiči. Tu posivi, in sreča me veliko ljudi. DRAGO SELINŠEK Detelja cesto se vije vijuga se kača, cesto samota. V hosti, v gori, se vije še dalje; pa pride, ko šteje zeleno četrto pero. DRA GO SELINŠEK Letni Čas Barva zelena. Rjavo nažene, odjugo in mene. V snope otope, poletnih moči, jih veže in uro potiska naprej. DRA GO SELINŠEK Dva Dekle sede za mizo samo, pridene roko .. . zaplojeno telo. Skozi križalo se okno ozira in tipa: kaj bo? ZDENA GAJSER Se vedno je v mojih astih nekaj krika... (ciklus pesmi) Neponovljiva minevanja na dnu jesenskega ogrodja ■ Z listjem na prahu pokopanega telesa ker vedno za umiranjem nekaj ostane. . . . . .še vedno je v ustih nekaj krika . .. 1. S težkim srcem položene v posteljo iz zvezd za dolge popoldneve ko soseda nabija .v kijem po zrezkih da prebije možgane nad opno v smrdečih stojnicah tujcev se zasiplji s kičem da bom bog ki te očisti in položi na svoje telo mastne ustnice od časa o ludi jaz sem mokra kdaj Nihče ni svet in nič ni sveto Moje hlače so kdaj sajaste in rumene imajo vonj pokvarjenih rib iz gostilne za vogalom kjer poganjajo zvezde v vrtovih lepljivih sanj . . . II. Odsotnost .senc na stenah severa porastlega z mahom v bolečini rimljanskega spoznanja z Ilirskih tlakovanih cest v srce pogonskega stroja premazanega s spoznanjem teme za griči umirjenih vulkanov in pohojenih narcis Vem — da prihaja . . . Pohojena narcisa v mojih laseh s pozabo trpeče življenja in misli za goro zakleto iz pravljic in baržunastega mraka Tu je razgaljena dlan s toplimi prsti sonca III. Potno čelo sklonjeno nad prsi češnjevih cvetov kjer v pomladnem jutru stopim deževniku na glavo in se izpraznim ob prvi ograji Tvoj pes je lep kadar teče danes je moj kakor jutro in ti ob zelenem kaminu je glava v tvojem naročju in hoče leči vate za dolgimi zavesami kjer ni sveta in ne ljudi jih ni. . . . Odpusti IV Gospa moja ste se vrnili v krvi svojih laži in zasanjani v zelenih lampijončkih erotike z nožem pod srcem in luknjo v možganih Srečala sem vas sredi svinčenega stopnišča s polizano mačko v naročju in praznim črevesjem Mrcvarite jo moja gospa Vedno ste znali le to ubijati in izginjati v pozabo skozi reže odsotnih pojav Gospa moja ljuba smrt v pohoti žitje moje biti. . . V. Pozabljeni žarometi na ulici polomljenih sanj kjer smo nekoč iskali kosti povoženih otrok Neveden je mrak. ki stopi prvi na prag mesarjeve veže in čaka da se stegnejo mesnate roke in da zabrenčijo rejene in zavaljene muhe in pajki v kotih vsemirja kjer je konec končevanja začetka Za soncem žejnim sence na kladah se nocoj spet parijo mačke kot da je nekdo zavozil v kup otrok ... VI. Z zobmi me piješ kakor dolgo čašo kijo napolni poletje z žgočim peskom in spominom. Z zobmi me piješ toliko strasti je v meni Doma pod posteljo imam črno sliko iskanja Vsakomur je dam videti ker tam nihče ne vidi tega kar vidim jaz Jaz vem jaz vidim jaz čutim s čutili svojega mišljenja. . . VIL Potovanje in nabrekla sladkoba drsenja . . . drsenja . . . V očeh omamnega kesanja — moj je greh — oprosti Greh noči upanja in dnevu poželjenja skriti nameni pred ljudmi padejo v mrak — spodbno ni Srce si želi minuta — minuta — minuta Lahko bi bil poljub VIII. Majhni in globoki kakor zasipan vodnjak s pesmijo slavca in glasom šoje Tako malo smrti je v nas da me je sram . . . IX. Zagorela je noč v ognju izpod ledenega diha mojih ust Ugasnila je sveča in se pocedil loj izpod krvavega pogleda mojih oči Vetrovi tresejo molk zrejo telo lačnih volkov Umolknila je žeja v ognju da te poljubim Ugasnil je plamen in se pocedila solza iz krvi prelitega trpljenja Volkovi lačni telesa zrejo v molk tresajočih vetrov Vprašaj neko noč — o bog — koliko te je stalo Smrt je minevanje tistih — ki niso večni.. . . . .in vendar. . . . . .še vedno je v mojih ustih nekaj krika . .. ERIKA ZUPANČIČ \e moreš verjeti resniei, če je nikoli ne slišiš (2. nadaljevanje) Neopazno se mrači. V mestu se prižigajo luči. Morala bi že zdavnaj domov. Šestmesečna Mojca, sestrina hčerka me nestrpno čaka. Popoldan mi je tako sladko zaspala, preden sem odšla. Zdaj je že dolgo zbujena. Omica jo je nahranila. Igrati pa se ne zna z našo punčko. Zvezdana mi iz oči prebere misli! »Greva?« Ji glas plašno zatre- peče v popolno temo. Postanem razdvojena. Ne vem. kaj bi naredila. Obe me potrebujeta. Našla sem rešitev. Povabim jo. »Greš k nam Zvezdana?« gle- da me negotovo. »Ne. ne!« Joče. Prestrašeno strmi predse. Tudi sama opazim premikajočo postavo, ki je tekla proti nama. Zvezdana se trdno oprime moje roke. čutim kako trepeta od strahu. Pred nama se ustavi deklica, ki je v Zvezdani povzročila nered. »Pov.sod te iščem kot zmeša- na!« Nikoli je nisem videla, ti si seje držala kot klešč.« Je deklica bolj ljubosumna kot jezna. Pre- den se Zvezdana zave. kaj od nje to drobno bitje zahteva, ji ponu- dim desnico: »Erika sem. in vi gospodična?« jo šaljivo nagovorim. V grlu ji zastane glas. Nekaj časa se že drživa za roki. njenega glasu pa ni od nikoder. V dogaja- nje se vživi Zvezdana: »To je Karmen, moja sošolka in prijateljica! Ne zameri ji. skrbelo jo je zame. Večkrat je vihrava, zato jo malokdo razu- me. V našem razredu zna najbo- lje pomagati. Nihče ji ni hvale- žen.« Prišle smo do pločnika, ki je j speljan na dravski most. Cesta je prazna, zato jo počasi prečkamo. Opazujem Karmen, občudu- jem njeni dolgi kiti. ki sta gosti in črni ob svitu ulične svetilke. Živo me pogleda in narahlo utripne s trepalnicami, oči ji sijejo v upa- nju, vpraša: »Je bila celo popoldan z va- mi?« »Ja. Karmen. Dogovoriva se. da me ne boš vikala. Ta »vi« mi je tuj, nikoli ga nisem marala. »Vesela sem. da te lahko tikam.« odmeva sproščeno iz njenih ust. »Večino ljudi po- znam, ki so užaljeni, če posku- šam tikati, trdijo, da se v vikanju pokaže pravo spoštovanje.« se razgovori Karmen.ž »Sama o tem mislim drugače. Če ne čutiš do ljudi spoštova- nja, ga s to besedo ne moreš priklicati pa naj zveni še tako spoštljivo. Večrat je potrebno, da kljubu- jemo svojemu slabemu razpolo- čenju in uspeti nam mora. da smo s .sogovornikom rsnično prijetni v trenutku, ko si najmanj želimo njegove družbe. Šele takrat lahko govorimo o pravem spoštovanju, ki se izraža v med- sebojnih odnosih. Lepo ni. če bi si dovolile nekoga tikati ki je veliko starejši od nas. ki ga ne poznamo, ah nam le-ta še ni izrazil te želje.« Zvezdana se sproščeno smeje. Opazuje naju nagajivo in pazlji- vo posluša. Kako je ljubka. Nobenih strahov ni opaziti v njenih kretnjah. »Sta že končali?« Naju zmoti v razmišljanju njeno vprašanje, ki daje občutek, da je najin razgo- vor nepopoln. »Na nekaj pomembnega sta pozabili, kar je važnejše od spoštovanja. Na temelj, kjer se začne graditi spoštovanje.« in razigrano skoči k meni. Postavi se pred mano in reče: »Ti veš. ti poznaš ta temelj. Dopolni vajin razgovor z njim.« »To je tvoja dolžnost, da dopolniš tisto kar se ti zdi nepo- polno!« jo spodbujam. »Postali bova nestrpni. Nestpneži pa niso nič prijetni, kajne?« Počasi, počasi se obrne h Karmen. Potegne jo za rokav in že si gledata iz oči v oči. »Karmen!« Trenutek za tem približa roko k ustnicam, kot da jih je hotela utišati, zguba čelo in nadaljuje: »Ali si zmožna spoštovati ne- koga, ki se ga bojiš, ki ga nimaš rada. rada, raaada . . .« zategne zadnjo besedo. Zvezdana stoji s sklonjeno glavo med nama. primem jo za brado in privzdignem njen ob- raz, ki je boječe pričakoval odgovor. Odgovorila sem name- sto Karmen. »Če se ljudi ne boji.š. jih imaš rad. jih spontano spoštuješ, nji- hova bližina te razbremeni, niti ne veš kdaj. slabega razpolože- nja. Moram se od vaju posloviti čas me že presneto preganja. Tu stanujem« V veži jima pokažem stopnišče, ki je na skrajni levi. Zaslišim Mojčin jok. ki meje kot magnet potegnil navzgor. Od- prem kuhinjska vrata in jih ne utegnem zapreti za seboj, ko se njeni ročici že stegneta k meni, med smehom se ji še svetijo solzice in govori: »Ta, ta, ta .... m. mm. maaa. aaa. aaa, a. aaa,« »Zakaj je jokala naša punčka, zakaj? Nisi sama, omica je pri ' tebi!« jo vesela sprašujem. Kajti, razigrala se je v mojem naročju, da je vsa trudnost popoldneva izginili iz mene in se nisem, zavedala kdaj. Mojca, naša mala Mojca, njena mamica je morala nazaj v Ljubljano, za Mojco kruha služit, ker v Ptuju še ni dobila zaposlitve. Tako težko se je poslovila od svoje punčke, prav tako kot da jo zadnjič vidi. gotovo vsak dan joče za njo v svoji majhni, kletni sobici, dete kljubuje svojemu spancu, na silo odpira težke veke. kjer se rahlo poigrava nežen smehljaj. Nekdo rahlo potrka. »Naprej!« rečem polglasno, bojim se prebuditi spečega otro- ka. Nihče ne vstopi in čudno se mi zdi. zato odprem vrata. Plašne oči se uprejo vame iz temnega hodnika. »Karmen ti si?« presenečena vprašam. »Mislila sem, da je prišla Vesna k meni. Kaj me tako preplašeno gledaš? Kaj .se je zgodilo? Odpri že usta! Ne plaši me z molkom, kije tako strašen v tvojem izrazu na obrazu!« Se nadaljuje TEDNIK — 22. november 1979 LITERARIMA PRILOGA TEDNIKA - 3 Franjo Brumen "/iitnmjimii (Biografski roman petih rodov) 19. nadaljevanje Ni se hotela pomiriti in spremljala jih je v majhno domačo cerkvico svetega Bolfenka, ki se je s svojim šiljastim stolpom belila na vrhu grebena nad pokopališčem. Za tiste čase in za podeželje je bilo izbrano ime neobičajno, pa so le s težavo preprosili gospoda duhovnika, da je pristal na tako krstitev in zapisal v krstno knjigo nevsakdanje ime, ki ni imelo mesta med svetniki v pratiki. Stric Jakob je izkoristil priliko in ostal nekaj dni na dopustu. Rad je hodil po lepih vinorodnih vrhovih in tudi v rojstnem trgu je moral opraviti mnogo obiskov. Tudi v naslednjih letih je bilo pri Potokarje- vih preveč dela. Gospodarstvo se je naglo večalo. Vedno bolj je primanjkovalo pomožnih prosto- rov, posebno kleti in skladišč. Leto za letom je bilo treba kaj dozidavati, popravljati in preure- jati. Kakor je pacpri vsakem gospodarstvu, človek si zamisli tako, v življnju pa pride dru- gače. Nikdar ni tako, da bi lahko rekel, no takole, sedaj pa je, ničesar več ne potrehujetno, ničesar bi ne bilo treba napraviti drugače. Člo- vek ni nikdar z vsem zadovoljen, pa četudi bi živel sto let. Se na smrtni postelji bi spreminjal in preurejal, če bi mogel. Morda je prav v tej večni nedodelanosti in spreminjanju čar in bistvo življenja. Človekov duh je ustvarjalen, vedno samo naprej, niti ko- raka nazaj. Večni so v svoji trajni veljavi samo čas, poštenje in ljubezen. Vse drugo je spr^.- menljivo in minljivo. To velja za vse ljudi, revne in bogate, mogočne in neznatne; kar na koncu potrdi pravična smrt. . . Z zidavo je mnogo več dela, kakor pa človek misli, ko dela načrte. Ena pomočnica ni več zadostovala, morali so najeti še drugo. Nerodno je za vsako malenkost iskati težaka, ki ga je mnogokrat v najbolj nujnih trenutkih težko dobiti. Pozimi so še nekako zmagovali, čim pa se je vreme na spomlad ustalilo, so delali zidarji, tesarji in še vsi drugi obrtniki, ki so potrebni pri graditvi, preden zapreš vrata in obrneš ključ. Najbolj zamudna je bila jesenska globoka kop, ko so pripravljali zimsko praho v goricah. Vendar je bilo največ dela na zgodnjo spomlad. Več dni neprenehoma obilica težakov. Ko je začela trta napenjati popke in odganjati prve nežne mladike, so na določenih mestih pripravili kupe suhega dračja in šibja, pomešanega s sta- ijmi cunjami, ki so jih polili z mešanico smrdljivca, pokvarjenega olja in odpadlih maš- čob. Strah pred spomladanskimi pozebamije bil upravičeno velik. Kadar se je zvečer ozračje prek mere ohladilo, je bilo treba vstajati pred zoro, posebno po jasnih nočeh in počakati v nižjih legah vinograda, da so .zakurili dimne ognje, čim je nastopala slana. Posebno nevarno je bilo tiste dni, ko je bilo mladje od dežja ali močne rose mokro in se Je nebo naglo zjasnilo. Tedaj Je bilo treba pohiteti, preveriti smeri vetra in zakuriti na tisti strani, odkoder Je vlakla sapa, da Je napihala dim nad nasade. Kadar je bila velika nevarnost ostrejše slane, so kurili dimne ognje po mnogih vino- gradih, da so se vlekle cele megle dušljivega in smrdljivega dima po pobočjih, ki so se prebujala v zgodnjem dnevu. Preden so poganjki dozoreli v veje, so že začeli s škropljenjem, ki so ga ob pogotejših spre- membah vremena morali ponavljati, posebno tedaj, kadar je za nalivi posijalo vroče sonce in so pritisnile soparice. Ob bujni rasti sta kmalu sledili prva in druga vež. To so poravile povečini ženske. Tedaj Je bilo med zelenimi grmički videti njih glave v pisanih rutkah, kakor velike mušne gobane, ki so se stezali in pripogobali k tlom. To delo Je sprem- ljala vesela pesem ženskega zbora, kije ubrano donela brez posebnih vaj. Čim .90 se grozdi razcveteli in so gorice na- dahnile s svojim nežnim vonjem, so začeli z zapraševanjem z žveplenim prahom. To so opravili z več pijače, da so poplaknili žveplo in brez pesmi. Ko so končali glavna opravila po vinogradih. Je preostala glodajoča skrb pred točo. Kadarkoli so temni oblaki, ki so se na spodnjih p plasteh sivkasto svetlikali, na severozahodni strani zagrnili nebo in se vlekli proti jugu, so zalajali možnarji v strelni uti, kije stala onstran cerkvice pod vrhom na južnem pobočju roškega hriba. Vršenje in šumenje v oblakih je vspodbudilo točarja k nujtjemu opravilu. Utaje bila primitivna naprava. Ob strani je bila pribita lesena klopca, pod njo pa so stali trije težki jekleni možnarji, ki so bili nabiti z debe- lozrnatim črnim smodnikom in zatlačeni s suho ilovico. Podnožje je bilo nazidano s kamenjem, podobno kot komni po kuhinjah. Vgrajene so bile močne obročaste sponke, ki so priklenile možnarjevo dno. Skozi streho Je štrlela strelna tuljava, ki se Je šiljasto širila navzgor proti oblakom. Točar, tako so imenovali streljača, je stanoval navadno v najbližnji viničariji in se v nevarnih letnih časih ni smel oddaljiti predaleč od doma, da je lahko hitro pričel s streljanjem na oblake, čim so se nevarno približali okolišu, ki ga Je varoval. Ob grozljivejših neurjih, ko je tudi cerkovnik bil plat zvona, je izstrelil vse tri možnarje za- poredoma. Kadar je bila sila velika, je vložil skrajšane zažigalne vrvice, ki so dogorele hitro, da seJe komaj utegnil umakniti v zasilni zaklon. Po zadnjem strelu Je znova nabasal. Da je šlo hitreje, je imel smodnik spravljen v že odmer- jenih količinah v posebnih usnjenih vrečkah, ki so imele na zgornjem prisiljenem koncu všite medeninaste cevke, iz katerih Je lažje hitro na- sipal možnarje. Nabijalne palice so bile izdelane iz najtršega drenovega lesa. Tudi nabijat no kladivce je bilo iz t m i ne ali pa iz drenove korenine, kije dobro prenesla udarce. Orodje ni smelo biti kovinasto, da se pri udarcih ne bi zanetila iskra. Čim je zalajal prvi možnar, so pritekli bližnji Jantički z vseh strani in pohiteli mimo cekrvice proti strelni uti. Kadar vsako streljanje, je bilo razganjanje oblakov vredno še posebnega za- nimanja. V varni razdalji so Jantički posedli na gričku pod grebenom okrog ute. Strogi točar ni dovolil nikomur preblizu, kaj šele otročadi, ki v svoji nerazsodni zvedavosti ne zna oceniti ne- varnosti. Streli iz možnarjev so bili predhodniki da- našnjih raket. Kadar so bili nevarni oblaki zelo nizko je bilo včasih videti, kako se je oblak po strelu počasi preklal na dvoje in je nad strelno lino zazevala okroglasta špranja, skozi katero se je za hip prikazalo modro nebo. Včasih pa se je zgodilo tudi nasprotno. Že po prvem strelu Je završalo in ulila se je ploha, kakor kadar se pretrga oblak. Ploha Je bila navadno tako huda, da se je temnilo pred očmi. Vsula se je tudi toča, največkrat pomešana z debelimi kapljami. včasih tudi suha, ki je pobelila trato kakor s snegom. Kadar po takem streljatiju ni prišlo do toče, se je točar pohvalil, da mu je uspelo rešiti sladki pijdelek, kadar pa je ujma opustošila vinograde in polja, pa se Je izgovarjal, češ da so mu ne- ugodni vetrovi pognali razbitine točinega oblaka nazaj nad njegovo nebo. Tako je vselej skušal rešiti svoj ugled. Kdor mu je hotel verjeti, se mu rti bilo treba jeziti in žalostiti, kdor pa ne, tisti mu nasprotnega ni mogel dokazati. Po Rogovskem vrhu Je toča potolkla najmanj tolikokrat, kakor podrugod, koder ni bilo strelnih lin. A Rogovčanje so kljub temu streljali dalje, ker Je pač bila taka navada in niso hoteli prekiniti, da ne bi bili očitki po toči prepozni in prehudi. Po sosednjih brcgeh so sejim rogali, češ Rogovčani so roganja vredni in kadar je toča razsajala po Rogu, so se celo potihoma nasmi- hali — ne iz škodoželjnosti, temveč kar tako, zgolj iz prešernosti. In ko so se očanci naslednjo nedeljo zjutraj po maši srečali, so jih .sosedje podrezali; >>Ste spet pokali na Rogu Bogu na čast, ali pa ste morda narobe natnerili? Pii nas ni bilo toče.« Modri Rogovčanje jim niso ostali dolžni; »Ne hvalite dneva pred čvečerom! Piihodnjič ho drugače.« Gospod župnik Je skušal potniriti duhove in obenem Je pristavil svoj pisker. Napravil je po- sebne molitve in celo procesijo proti hudourju. Če ni bilo več loče, so nekateri verjeli, dg Je uspelo, drugi pa so se pokesali, češ, vse Je bilo premalo zbrano in ne dovolj pobožno. Končno sta se točar in gospod duhovnik oprijela enakega upanja, da bo ptihodnjič bolje. Na nobeni strani ni bilo zamere. Kdo neki bi predolgo jokal po toči. Za dežjem sonce sije, po toči veselje ne mine in in ko je prišla nedelja proščenja, so vsi družno popili kozarce do dna in se zavrteli v poskočni polki. Če Je morda bilo kdaj kaj preveč razlike med gospodarji in vini- čaiji. na proščenju so bili vsi enaki in veseli. Viničaiji so tedajprisedli h gospodarjevi mizi in so popili po volji in brez računa. Na splošno pa so bili roški viničarji, kakor drugod, izkoijščani sloj ljudstva. Niso imeli lastnega stanova/tja in prodajali so edino pre- možertje, ki so ga premogli, delo svojih žuljavih rok. Skrtljavi posestniki so nastavili dnevnico po svoje, veljala Je za veliko področje in viničarji niso mogli ničesar drugega, kakor ponudeno sprejeti, ali pa ostati praznih rok. Viničarska služba je potekala po nepisanih pogodbah, ki so jih sklenili gospodarji in vini- čarji med seboj. Pogodbe so slonele na obojes- transkih enakih pravicah. Nezadovoljni gos- podarje lahko viničaiju odpovedal službo, ka- darkoli je hotel, a pravtako pa tudi viničar gospodarju. Odpovedni rok službeje bil običajno eno leto, ah pa tudi nekoliko manj, toda preselitve so opravili skoro vedno na zgodnjo spomlad. Pre- selitev na spomlad Je bilas kromna poteza člo- večanstva napram viničarju, tako je družina ptjšla v novo okolje na začetku delovne sezone, našli so takoj novo delo in zaslužek, ni Jim bilo treba seliti skromne ozimnice in so si počasi utrjevali novo ognjišče. Eftakopravnost odpovedi ni bila povsem enakovredna. Bilo je namreč težje najti prazno dobro viničarijo. kakor pa novega viničarja. Prijetneje je iskati novega delavca, kakor pa prositi in se ponujati. Zato je bilo ob selitvah mnogokrat mnogo solza. Posebno v družinah z mnogimi otroki. Otrok pa je bilo po viničarskih družinah običajno kolikorjih je bog dal. Kako tudi ne bi. Saj v dolgih zimah niso imeli druge zabave, kakor medsebojno ljubezen. In tako so viničarske matere rodile skoro vsako leto obi- čajno sredi poletja, kar je končno tudi prišlo v prid, so se vsaj skrotnne pleničke sušile zastonj na usmiljenem soncu. Preselitvene poslovitve navadno niso bile zasenčene z zamerami. Obe plati sta se potrudili slučajne spore kolikor mogoče izravnati, tako da je prišlo mnogokrat celo do popolnega po- botanja in nadaljevanja službe. Preseljevanje viničaijev je vselej pomenilo malo tragedijo vi- ničarske družine in na srečo ni bilo preveč po- gosto. In preselitve so bile navadno usmerjene na kratke razdalje, tako da je družina ohranila stik z znanimi ljudmi in prijatelji. Tudi otroci .so radi zahajali nazaj na svoja stara igrišča. Kadar pa je vendarle prišlo do preselitve, tedaj so bile orošene oči na obeh straneh, zjokala se je tudi gospodinja. Gospodarje vselej, neglede kaki so bili raz- logi odpovedi in tudi neglede na to, s katere strani je odpoved prišla, s svojo vprego brez- plačno prepeljal cule in skromno pohištvo na nov dom. Selitve so opravili v večernem mraku, da se na razgaljeni revščini niso pasle radovedne oči. -h-h-h Medtetn je drugi rod Potokarjev dozoreval v svojem trgu ob veliki reki. Dušan Potokar je počasi starel in je že skoro popolnoma opustil obrtniški poklic. Čeprav pri hiši ni bilo mnogo zemlje, .se je vedno bolj predajal kmečkemu življenju, le tu in tam se Je odločil ukrojiti po- sebne škornje, ki so ji h uporabljalijahalni klubi. Izkupiček za take škornje je odtehtal toliko, da je le nekaj parov zadostovalo za lagodnejše življenje v celem letu. Naročniki so radi pre- plačevali ceno. samo da so dobili, kar so želeli. Tudi v popolnoma osiveli glavi lovska žilica nikdar popolnoma ne ugasne. Vsako prosto urico je izkoristil za sprehode v naravi. Najraje je zavil po dotnači ulici čez progo in velike občinske pašnike onstran nje in naprej med vrbjem v jelševe loge, ki so senčili prodnato zemljo tja do rokavov mejne reke. Ni hodil zato, da bi streljal ali ubijal. Zelo redkokdaj je bilo treba očistiti puško. Le kaka roparica ga je vspodhudila. da je ukrivil prst. Nekatera leta. po milih zimah, kadar snežna odeja ni bila predebela in ni obležala predolgo, kadar so .sledile ugodne pomladi brez dolgo- trajnega deževja ob gnezditvi, je bilo v listih časih obilo divjadi. Na njivah, ki so segale do gozdičkov in grmovja ob rečnih rokavih, je proti večeru, ko so se umikali k nočnemu počitku, bilo toliko fazanjih lepotcev, da je kar šumelo po koruzah in so korakoma po razorih pokimavale številne njihove haržunaste glavice. Zalovčevo oko užitek, ki ne zaostaja za lepoto baleta labodjega plesa. Ptijatelj z Dunaja ni pozabil na svojega sva- ka, še bolj pa ga je mikal lov, ki je bil v pestri naravi ob reki mnogo mikavnejši in je nudil za velikomeščane zanitnivosti in razvedrila, ki ga v bližini velikega mesta ni zlahka najti. Vedno pogosteje je prihajal na obisk, najbolj pa v lovnem času. Navadno je prihajal sam. Včasih je pri vedel s .seboj sinka, kije medtem že doraščal v mladeniča. Redkeje ga je spremljala tudi hčerka, žena pa le enkrat na leto ob času velikih jesenskih lovov. Vsakokrat sta z Duša- nom vzbujala spomine na mlade dni, na cesarski Dunaj in itjegove znamenitosti, predvsem pa na Kosov dotn in na Ireno, ki je kljub novemu in zadovoljnemu življenju ostala na pravem mestu v rijegovih spominih. Njuni lovski pohodi so postajali vedno bolj prijateljska srečanja. Hodila sta na lov pač le toliko, da sta se razgibala na svežem zraku, razvedrila in pove selila v družbi lovskih prija- teljev. Pravo lovsko prijateljstvo naplete po- sebne vezi, ki cesto presegajo najbližje sorod- stvo, .segajo od intimnosti tja do zbadljive pre- šernosti in utihnejo s salvami ob grobu... Tiste vneme, kot nekoč od jutra do večera, nista več kazala. Umirjen je bil njun korak, ko sta odhajala zjutraj od doma. Vsak strel je bil bolj premišljen. Projesor se je počasi naučil nekaj vsakdanjih slovenskih besed in stavkov. Žena Živa je ostala trdno zvesta rodu in je po načelu materi- nega jezika vzgajala svoje otroke. Bilfso vesčT materinščine, kakor da bi zrasli v stari domo- vini, le trša izgovorjava jih je izdajala. Tako je oče imel dovolj prilike, da se je mimogrede priučil toliko, da se je lahko sporazumeval z domačini v trgu. Ker nikdar ni mogel pozabiti prvega obiska v goricah, so ga radi povabili zdaj v ta, zdaj v oni vrh. Ni sicer spadal med zakoreninjene vinske bratce, a kot mnogi Dunajčanje, ga je rad srknil zaradi pristne kapljice, pa še bolj zaradi vesele družbe, ki je bila za cesarske meščane tako značilna. Verjetno je malo mest v Evropi, ki bi se mogla ponašati s tako prisrčno družabnostjo, kakršna je doma v obdonavski metropoli. In profesor je ostal prvi sin svojega rodnega mesta. Slovenski tabori so na ^oncu devetnajstega stj)letia zbudili narodno zavest po celi Sloveniji. Četudi majhen narod, ki se zaradi izraženega individualnega življenja ni mogel ponašati z izrazitejšitni narodnostnimi zančilnostmi, ka- kor jih je v veliki meri promorejo južnejši Slo- vani, ga je materinščina združila na strnjenem ozemlju, koder živi že mnoga stoletja. In čeprav po številu majhni, smo Slovenci uspešno klju- bovali hudemu pritisku potujčevanja. Po vsej lepi mali Sloveniji so se razmahnile narodne prireditve, gojili sta jih predvsem dve telovadni društvi, ki sta bili sicer obe vsaka po svoje celo nekako si nasprotno politično obar- vani, a v bistvu obe narodnozavedni. Nasprotje med obema društvoma je bilo bolj umetno na- pihnjeno in je slonelo na nepomembnih po- vdarkih klerikalnega, oziroma liberalnega prepričanja v nazorksem oziru, ko naj bi bili prvi bolj pobožni, drugi pa bolj svobodomiselni. Vse pa je bila lemlačvaprazne slame. Tedaj še ni bilo globljih razlik, saj so se vsi vseprek posluževali cerkvenih dejavnosti od krsta, prek poroke, pa tja do pogreba. Tako v začetku dvajsetega stoletja ni bilo na Slovenskem večjega kraja, kjer ne bi prirejali narodnih veselic in prireditev te ali one barve. Kolikor je nazorsko nasprotovanje navidezno krhalo in razdvajalo narodne sile, toliko je z večjo privlačnostjo v neprestanem tekmovanju množilo oba tabora in budilo narodno zavest, ki .se je širila in krepila, kakor ogenj na suhi stepi. Za narodne prireditve so navadno izbrali lepe romantične dolinice in loge, najpogosteje v tistih krajih, kjer je bilo potrebno ledino narodne zavednosti še globlje preorati. Ne materialni razlogi, bujenje narodne zavesti je bila glavna gonilna sila. Vzporedno s takimi izrazito narodnimi pri- reditvami so prirejali še druge veselice, ki so bile bolj praktično obeležene, kakor razna prošče- nja, gasilske veselice, šolske in kulturne prire- ditve. Na teh pa so lepo družno sedeli in se veselili vsi, neglede na črno ali modro barvo. Janez Potokar je kot majhen trgovčič, kije šele uvajal svojo trgovinico, moral biti previden in taktičen; ni se smeizameriti niti na eni, niti na drugi strani. Končno, denarje denar, najpridejz^ črne ali pa iz modre suknje. Pa tudi po naravi ni bil ujedljiv. Čeprav je po svojih nazorih bil za zlato sredino. Je v marsičem bil bližji svobod- njakom, zgolj iz razloga, ker je bil odločno proti vsakemu vsiljevanju. Radje pripomnil; »Po sili niti torta ni dobra!« Potokar je zato prihajal na vse prireditve, neglede v katerem logu so jih priredili. Medtem je prigospodaril že toliko, daJe kupil lepo kočijo in v hlev piivezal iskrega muropoljskega ko- njiča. Boštjan je bil gospodarjev pomočnik in je opravljal različna opravila pri hiši. Vedno je skrbno pripravil kočijo in konjiča, oblekel je dirkaču paradni komat, na katerem se je bleš- čalo polno medeninastih obročkov. Stasita gospodinja Terezija, ki je ob takih prilif Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana