Leto XV., štev. 100 upiavuisivu: Ljubljana, KiiaiJjeva Ulica o. — ieJetou 61 5122, 3123, 3124. 3125, 3126. inseratru oddelek.: Ljubljana, Sel en -burgova al. 3. — Tel 3492. 24B2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 31. 11. — releton St 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica A t. a. — Teleton št. 190. trLaCunl pn pošt 'iek zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga fiislo 78.laO, Wipr 5t 10.V241 Ljubljana, petek 4. maja 1934 Cena 2.— Din Naročnina znn&a mesečne Uid 25.— Za Inosemstvr L)1d 40___ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. reieloD 8122, 3123, 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Stro8smayer1ev8 ulica Ste*. L Telefon St 65 Rokopisi se m vračajo. — Oglasi pc tarifu Naš Jadran Skozi stoletja je bil Balkan vir nacionalnega življenja vseh Jugoslovenov. Tudi med Slovenci in Hrvati so poleg ilirskega vsi narodni pokreti črpali svojo idejno in moralno moč iz področij Dušanovega carstva, nekdaj cvetočega, v borbi na življenje in smrt porušenega, iz ruševin pa spet vstajajočega in vedno močnejšega. Ko pa smo s prebojem solunske fronte dosegli narodno in državno samostojnost, je naše narodno življenje dobilo še nov vir svoje življenjske moči, Jadran. V najhujših časih 1. 1915. in 1916. je že usoda v dušah borcev, ki so preživeli albansko Golgoto, zbudila slutnje in privide tega našega središča. V Solunu in na Krfu je odmevala hrepeneča popevka: Tamo daleko, daleko kraj mora... Peli so jo sinovi vseh ju-goslovenskih pokrajin, tudi oni, ki so takrat prvič videli morje. Pomen in ceno Jadrana pa smo spoznali šele po krutih krivicah. Mnogo našega življa je prišlo pod tujo oblast in poleg naše zahodne meje je postal tudi Jadran torišče tujih aspiracij in vojnih operacij. Dramiti so nas morala tudi izzivanja. Pojavljale so se mnoge italijanske organizacije, vedno več jih je bilo, vse pa so vpile eno in isto geslo: Dalmacijo hočemo, gospodovati hočemo vsemu Jadranu! Hrup in krik teh organizacij je moč-ao potrkal na našo vest in .zavest. Zamislili smo se v preteklost in bodočnost. Iz davnih vekov je ostala slava naših mornarjev. Poznal in cenil jo je ruski car Peter Veliki. V Perast je poslal 17 moskovskih velikašev, da so se vežbali kot gojenci Bokeljske mornarice, najstarejše mornarske organizacije v Evropi. V arhivu Perasta je listina, ki pripoveduje, kako je Marko Martinovič vež-bal ruske veljake. Tradicij naše mornarske slave je nebroj, pretekli pa so veki, ko Jugosloveni niso smeli reči, da je morje njihovo, da so njihovi otoki in krasne obale. Vse to je bilo »Magyar Tenger« in »Oesterreichisches Kusten-land«. Pod tujimi vladami je naša mornarica umirala, naši slavni mornarji pa so postali sluge na tujih brodovih. Kaj so bili pred našim osvobojenjem Sušak, Šibenik, Split, Dubrovnik? Mala primorska mesta brez napredka, brez življenjske možnosti. Tujci so znali ubiti naša pristanišča. Madžari kot gospodarji Reke so n. pr. napravili tako prevozno železniško tarifo Reka—Budimpešta, da se je dalo uspešno konkurirati Zagrebu, ker je bil prevoz blaga od Zagreba do Reke dražji, kakor pa od Budimpešte do Reke. Sušak je bil kot predmestje Reke mrtev, Šibenik pa je životaril ob milosti parobrodarskih družb, ki so dopuščale, da se je kdaj pa kdaj kak par-nik mimogrede ustavil tudi v njegovem pristanišču. Tako je bilo tudi z drugimi pristanišči, ker se je pač vse odpravljalo na Reko in Trst skozi tuje roke in v tujo korist na našo škodo. O tem, kaj bi lahko dosegli sami na lastnem morju, nismo dovolj razmišljali v prvih letih naše narodne svobode in državne samostojnosti. Važen preobrat je nastal leta 1922. z ustanovitvijo Jadranske straže, ki je stopila na plan z geslom: Čuvajmo naše morje! da prepreči tuje pohlepe po naši starodavni lastnini ter da zbudi in okrepi narodno zavednost za pomen in za obrambo našega Jadrana. Z vso svojo ideologijo, ki se da kratko izraziti z besedami: »Ljubimo in branimo svoje, po tujem pa nikdar ne hlepimo,« je ta organizacija vredna vrstnica vseh vzvišenih jugosloven-skih pokretov za čast in pravico naroda in očetnjave. Njena gesla prihajajo iz srca jugoslovenskega rodu, podpisujejo pa jih živi in mrtvi narodni junaki in mučeniki, borci in prosvetitelji. Da je ta ideologija res naša, svedoči tudi razmah Jadranske straže, ki se je naglo uvrstila med najmočnejše narodne kulturne ustanove. Njena velika moč se kaže tudi v tem, da ima večino članov iz pokrajin, ki so daleč od morja. Trdne in polne življenja so postojanke Jadranske straže v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Velikem Bečkereku, Novem Sadu, Skoplju itd. Povsod od Maribora do Bitolja, od Bečkereka do Cetinja, od Sušaka do Kotora ima Jadranska straža množico vnetih pristašev in sotrud-nikov s peresom in besedo, z zgledom in gmotno pomočjo. V vsakem pogledu so se izpolnile besede našega kralja, izrečene 1. 1929. v Splitu: Kakor doslej, tako čuvajte Dalmatinci tudi v bodoče naše morje: za vami stoji vsa zedinjena domovina! Da je vsa domovina zavzeta za naše morje, se je videlo že na mnogih manifestacijah, ki jih je Jadranska straža priredila pod pokroviteljstvom prestolonaslednika Petra. Prireditvam v obmorskih krajih prisostvujejo zastopniki vseh pokrajin, mladina iz notranjosti države si ob morju gradi svoje domove, postojanke Jadranske straže širijo slavo našega morja po vseh pokrajinah, ši--orn domovine pa se med ljudstvom utrli ie tudi zaupanje v moč našega Jadrana. Ta moč se ne kaže samo v naši mornarici ln v življenju naših pristanišč, ŽIVAHNA AKCIJA FRANCOSKE DIPLOMACIJE Francija se temeljito pripravlja na nadaljnjo akcijo v ženevi v svrho rešitve vseh aktualnih mednarodnih problemov Pariz, 3. maja. r.Francoska diplomacija razvija zadnje dni na vse strani izredno živahno akcijo. Barthou je s svojim potovanjem v Varšavo in Prago sprožil celo vrsto vprašanj, ki zahtevajo nujne rešitve. Na drugi strani pa ka-ž-ejo tudi ostale velesile sedaj mnogo več volje razpravljati s Francijo o vseh onih vprašanjih, brez katerih ni mogoče misliti na razčiščenje in rešitev aktualnih mednarodnih problemov, počenši od razorožitve pa preko podunavskega vprašanja vse tja do vprašanja reorganizacije Društva narodov. Posebno Italija išče zadnje čase tesnejših stikov s Francijo, uvidevajoč, da so zaman vsi napori reševati aktualne probleme mimo Francije in jo postaviti pred izvršena dejstva. Prihodnji tedni bodo posvečeni važnim diplomatskim razgovorom med vsemi evropskimi prestolnicami in poučeni krogi napovedujejo, da bo tvorilo potovanje zunanjega ministra Bart-houja v Beograd, Bukarešto in Rim zaključek diplomatskih pogajanj, s katerimi hoče pripraviti Francija prihodnje zasedanje Društva narodov, ki obeta spričo tega postati eno najvažnejših v teku zadnjih let. Kakor je Francija na eni strani s svojim odločnim nastopom v razorožitvenem vprašanju pre- sekala brezplodne razgovore, tako hoče na drugi strani s svojo aktivnostjo odpreti nova pota, ki naj zadovoljivo rešijo vsa pereča vprašanja v duhu mednarodne sprave ln sodelovanja. NeoSicielni razgovori v Rimu Pariz, 3. maja. d. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Henry Berenger je prispel po enomesečnem bivanju na Siciliji v Rim, kjer se je sestal z Mussolini-jem. Kakor piše rimski dopisnik »Matina«, je trajal razgovor Mussolinija in Berengerja celo uro in je potekel v zelo prijateljskem tonu. Sestanku je prisostvoval tudi francoski poslanik v Rimu de Chambrun. V pristojnih italijanskih krogih naglašajo, da je rimski obisk Berengerja, čeprav ni uradnega značaja, zelo velikega pomena za razvoj dobrega razmerja med Francijo in Italijo, ki ga ni prav nič skalilo potrdilo francoske tradicionalne politike v razorožitvenem vprašanju. Toda možnost stalnega sodelovanja Francije in Italije je odvisna od sklenitve splošnega sporazuma, kjer bo treba upoštevati nove razmere v Evropi in življenjske potrebe Francije na polju varnosti. Tudi italijanski odgovorni činitelji žele, da bi bil tak sporazum nekakšno Izhodišče za sklenitev trajnega sporazuma m pakta o prijateljstvu med obema latin- Nov korak za zbližanje z Bolgarijo Zunanji minister g. Bogoljub Jevtič odpotuje v Sofijo v ponedeljek — Nenapadalni pakt z Jugoslavijo Sofija, 3. maja. p- Vsi današnji listi posvečajo dolge članke skorajšnjemu posetu jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jev-tiča ter objavljajo program njegovega bivanja v bolgarski prestolnici. Jugoslovenski poslanik 2. Cincar -Markovič ie snoči odpotoval v Beograd, da dogovori poslednje podrobnosti z g. Jevtičem. Jugoslovenski zunanji minister bo odpotoval v spremstvu večjega števila jugoslovenskih novinarjev v ponedeljek ob 9. dopoldne z rednim brzim vlakom. V Caribrodu ga bo čakal zvečer poseoni vlak, ki ga mu bo dala na razpolago bolgarska vlada. Poset v Sofiji je določen na dva dni, tretji dan pa je rezerviran za izlete v okolico. G. Jevtič se bo v teku svoiega bivanja v Sofiji ves čas razgo- varjal z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom g. MuSadovlm in bo sprejet tudi od kralja Borisa v posebni av-dienci. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih političnih krogih, se bodo med obema državnikoma vršila pogajanja za sklenitev nena-padalnega pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo v smislu predlogov bolgarske vlade. Poset jugoslovenskega zunanjega ministra bo tvoril vsekakor važen mejnik v razvoju jugoslovensko-bolgarskih odnošajev v duhu čim tesnejšega zbližanja. Kakor sodijo v političnih krogih, bodo pri tej priliki razpravljali tudi o nekaterih podrobneJŠ.b vprašanjih gospodarskega značaia. ki ie tičejo Jugoslavije in Bolgarije Gospodarska pogajanja v Bukarešti Delo v pododborih gospodarskega sveta Male antante za tesnejše gospodarsko sodelovanje Bukarešta, 3. maja AA. Posamezne komisije gospodarskega sveta Male antante, kii so se že v ponedeljek konstituirale, imajo vsak dan seje. Prometna komisija se je včeraj dopoldine razideiila v dve podkomisiji; prva je rumunsko-češikoslovašb* letalska podkomisija, ki razpravlja o vnašanjih rumunsko- češkoslovaškega letalskega prometa, druga pa je dunavsko-reč-na podkomisija, kd se bavi z vprašanjem prometa na Dunavu. Osnova z>a razipravo v tej pod,komisiji je bil predlog jugoslo-venske delegacije Razprava o tem se bo jutri nadaljevala. Včeraj ob 5. popoldne je bila prva seja finančne komisije, na kateri so razipravljali o vzajemnem sodelovanju v zvezi z izmenjavo blaga, v prvi vrsti o vprašanju gibanja kapitalov in njihovega angažmana. Dopoldne se je seja finančne komisije nadaljevala. Ob 6. popoldne se je vršila prva seja podkomisije za izdelavo statutov gospodarskega sveta Male antante. Ob 6.30 je bila seja železniške komisije. Vseh pet komisij bo sporedmo zasedalo več dni. vsekakor do 7. t m., ko se bo sestal gospodarski svet k plenarni sejS. da sankcionira sklepe. temveč v slehernem našem obmorskem kraju z vsestranskim napredkom in vedno večjim turističnim pomenom. Morje, ki odpira pota v svet, je osrečilo še vse narode, ki so se mu posvetili z dušo in razumom. Srečo in korist bo dalo tudi nam, če bomo ostali zvesti ideologiji Jadranske straže. S to ideologijo dokumentiramo pred vsem svetom na eni strani svojo miroljubnost, na drugi pa svojo odločnost v obrambi svoje posesti in svojih pravic. Iz ljubezni do morja bomo zajemali nove moči in ko bodo z njimi in po prirojeni odpornosti našega narodnega življenja premagane težave gospodarske krize, bo Jadran med najboljšimi viri našega blagostanja in srečne bodočnosti. Kakor se dozmava, se je med Češkoslo-vašiko in Rumunijo dosegel sporazum o letalskem prometu na progi Bukarešta-Praga. Promet na tej progii bo otvorjen v najkrajšem času. Včeraj ob pol 6. popoldne 8ta se jugo-slovenska in češkoslovaška delegacija vpisali v dvorno knjigo. Grško-turška vojaška zveza Atene, 3. maja. w. Danes so odpotovali v Ankaro grški vojni minister Kondilis, šef grškega generalnega štaba in generalni tajnik grškega zunanjega ministrstva, da bodo na podlagi turško-grškega pakta iz leta 1933 sklenili turško-grško vojaško konvencijo. Ob tej priliki se bo določil tudi program grškega in turškega oboroževanja na morju. Špansko prodiranje v Maroku Madrid, 3. maja AA. španske čete so brez bojev zaseule maroško pokrajino Itfin. Domačini so iz lastnega ragiba izročili okoli tisoč pušk. skima narodoma. Pripravljanje psiholoških in tehniških elementov tega sporazuma, zaključuje »Matinov« dopisnik, je nova velika naloga, ki jo imata rešiti francoska in italijanska diplomacija. Kadar bo to doseženo. bo šele imel pravi smisel sestanek francoskega zunanjega ministra in šefa italijanske vlade, ki si ga enako žele razumni elementi v eni kakor v drugi državi. Italijanski delegat poseti Pariz Pariz, 3. maja AA. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da pride 19. t. m. v Pariz italijanski državni poditajmk v ministrstvu za korporacije, da bo s francoskim trgovinskim ministrom Lamoureuxom podrobno proučil način izvedbe nekatenih določb franeosko-italijanske trgovinske pogodbe, ki jo je pred kratkim pod,pisal v Milanu minister Lamoureux. Italijanski delegat bo ostal v francoski prestolnici več dni. Posredovalna vloga Poljske Pariz, 3. maja cL Izjave zunanjega ministra Barthouja na včerajšnji seji ministrskega sveta so vzbudile v vladnih krogih vtis, da bo Poljska pri ženevskih raz-orožitvenih razgovorih ob koncu maja prevzela posredovalno vlogo. Kakor zatrjujejo, bo poljski zunanji minister Beck predložil načrte, po katerih bi bila zago-lovljena varnost Francije in omogočena omejena teT kontrolirana oborožitev Nem čije. Poljska vlada namerava priporočiti kot z®led za uredStev nemško-francoskega vprašanja varnosti zaključitev posebnega pakta o nena{>adanju, s ličnega nemško-poljaki pogodbi, ki je bila sklenjena za 10 let. Priprave za vstop Rusije v Društvo narodov Pariz, 3. maja. č. Zunanji minister Barthou je imel razgovor s sovjetskim > d-pravnikom poslov Rosenbergom in mu sporočil, da se poljska vlada ne upira vstopu Sovjetske unije v Društvo narodov. Govorila sta tudi o nadaljnjih pogajanjih med Francijo in Rusijo. Barthou je ruskemu odpravniku poslov omenil, da se bodo morala pogajanja nadaljevati vsekakor v sporazumu z državami Male antante. Ce Ima katera izmed evropskih držav kakšne namene, ki nasprotujejo nedotakljivosti ruskih teritorialnih mej, potem to gotovo niso ne Francija, niti države Male antante. Barthou je Rosenbergu tudi namignil, da japonsko-nemško zbližanje. ki s»s je pričelo pripravljati v poslednjih tednih vsekakor ni v korist Rusiji. »Oeuvre« misli, da Poljska sicer ni vi deti navdušena nad morebitnim prihodom Sovjetske unije v Ženevo, vendar pa ne kaže, da bi hotela proti temu nastopiti. Sicer pa je bil eden izmed smotrov Bar-thoujevega potovanja v Varšavo tudi zboljšanje odnošajev med Moskvo in Varšavo. Barthou bo razložil svojo politiko v Ženevi London, 3. maja AA. V poučenih krogih mrislijo, da se bo zasedanje sveta Društva narodov, ki se začne 14. t- m. osebno udeležil tudi francoski zunanji minister Brathou, ki bo predsedniku razorožit-vene konference Hendersonu obrazložil svoje stališče Ta trenutek nima Hender-son nikakih razgovorov o razorožitvi. Konec političnih strank v Avstriji Patriotska fronta edina predstavnica politične volje avstrijskega prebivalstva Dunaj, 3. maja. d. Vlada Je s poseomm odlokom povzdignila patriotsko fronto na stopnjo javno-pravnega društva. Patriotska tronta Je postala nosilec avstrijske državne misli z nalogo, da se v tem društvu zbere vse krščansko prebivalstvo Avstrije. Na ta način je patriotska tronta postala edini nosilec novega političnega stanja v Avstriji. Ker je sedaj vse politično življenje koncentrirano v Dollfussovi patriotski fronti, morajo doslej obstoječe stranke, ln sicer krščansko-socialna. velenemška, Landbund in Heimatblock takoj likvidirati. Socialdemokratska stranka Je bila, kakor znano, razpuščena že po februarski revoluciji. Toda. dočim se nacionalni krogi zavzemajo za združitev s patriotsko tronto v duhu kan-celarja dr. Dollfussa. nočejo niti lanaoun-dovci mti velenemci ničesar vedeti o prostovoljnem razpustu svojih strank. Ker pa bodo velenemci in Landbund le težko dobili sredstva za nadaljnji obstoj svojiih organizacij, so merodajni krogi prepričani, da bodo končno rajši pristali na oblastveno intervencijo, kakor pa na prostovoljni razpust svoiih strank. Starhemberg podkancelar Dunaj, 3. maja. d. V torek je bilo oficie.-no objavljeno, da je bila preosnova vlade izvršena z imenovanjem kneza Starhem- berga za podkancelarja ter dosedanjega podkancelarja Feya za ministra javne varnost-.. Nezadovoljstvo legitimistov Dunaj, 3. maja. g. V tukajšnjih legitmn-stičnih krogih je nastalo veliko nerazpolo-ženje, ker ie Dollfussova vlada v zadnjih dneh izpremenila glede na vprašanje ttabs-buržanov svoje dosedanje stališče. V današnjem položaju ni mogoče misliti na po-vratek bivše cesarice Zite in njenega sina Otona. Avstrijska vlada smatra, da to vpia-šanje glede na informacije, ki jih je dobila iz Pariza, Rima in glavnih mest Male antante, naravnost nasprotuje interesom Avstrije. Atentat na heimwehrovce Dunaj, 3. maja. AA. Uradno poročajo, a* je preteklo noč patrola heimwehrovcev naletela med Ebenseejem in Ischlom na zavedo, odkoder so neznanci začela streljati nanjo. Heimvvehrovci so se morali kmaiu umakniti v gozd. Ko so se vrnili v svojo vojašnico, so opazili, da manjka njihov vodja Franc Malkine. Heim\vehrovci so nato preiskali gozd in našli svojega poveljnika mrtvega in vsega preluknjanega od strelov iz pušk. Sodijo, da gre za delo političnih teroristov. Smrt za veleizdajo in nezakonito propagando Uvedba posebnega ljudskega sodišča v Nemčiji za dejanja veleizdaje in nezakonito politično propagando Berlin, 3. maja. d. Včeraj je bil objavljen zakon o izrrememDi kazenskega prava in kazenskega postopka, ki ustvarja za krivdo veielzdaje popolnoma novo pravno stanje. O zločinih veleizdaje bo v bodoče sodilo posebno ljudsko sodišče petih članov s predsednikom na čelu. Predsednik in eden izmed članov sodišča bosta morala biti usposobljena sodnika, ostali trije člani ra bodo laiki- Člane ljudskega sodišča in nii- Vojna v Arabiji čete hedžaskega kralja Ibn Sauda so zavzele glavno luko Jemena, Hodeido London. 3. maja. d. Po došlih vesteh so čete Ibn Sa>uda že znatno napredovale v avc-jem prodiranju proti Jemenu. Jemensko pristaniško mesto Hodeido so jemenske čete zapustile v besu. Za varstvo angleških državljanov v Hodeidi je prispela v luko angleška križarka. Po nadalinjih vesteh se vrše v okolici Hodeide hudi boji. ki potekajo kakor vsi dosedanji v korist vahab't-ekih Pnrt Sudan. 3. maja. d. Po še nepotrjeni vesti iz Hodeide i? bajo trgovinah in napadati tudi Evropce. je bila nujno potrebna oomof. ki H prišla e ^rhortom angle?k<» vojne ladje. Iz Kaire poročajo da so se tudi v ori-Vtku tegs tedna nadaljevali hndi boji med lemenci ir. vojsko Ibn Sauda. Neko temensko letalo ie bilo sestreljeno. hove namestndke bo za dobo petih let imenoval državni kancelar na predlog državnega pravosodnega ministra. Proti razsodbam ljudskega sodišča ne bo mogoča nobena pritožioa. Kot tožilec bo nastopal v procesih višji državni pravdnik. Obtoženci si bodo lahko izbirali zagovornike le z dovoljenjem predsednika sodišča, ki se more v danih okoliščinah preklicati. za najhujše zločine je določena smrtna kazen, med drugim tudi za pozivanje ali hujskanje k vele* izdajalskim početjem. Med te zločine spada tudi veleizdajalska in nezakonita propaganda z izdelovanjem ali razširjanjem spisov, gramofonskih plošč alfcz brezžičnim brzoja-vom itd. Kdor dela za odcepitev kake nemške pokrajine od države, se kaznuje s smrtjo. Ta določba se očividno nanaša na Po-saarje. Z ječo nad 5 let se kaznuje, kdor iavno ali kot nemški državljan v inozemstvu zmanjšuje z neresničnimi trditvami ugled nemškega naroda. V splošnem so posamezne določbe novega zakona zasnovane tako na široko, da se more kaznovati s smrtjo vsakršno nezakonito politično udei-stvovanje, ki ni v narodno-socialističnem smislu. Zaupnica španski vladi Madrid, 3. maja. d. Parlament Je z 217 glasovi proti 58 glasovom izrekel zaupnico novi vladi Spominu M. R. šteSanika Danes se češkoslovaški narod spominja tragične smrti enega svojih največjih mož nedavne preteklosti, prvega vojnega ministra mlade republike, dr. Milana Rastislava Štefanika. Prinašamo ob tej priliki spominski članek, ki nam ga je izročil mlad slovaški intelektualec. Pred nekaj dnevi je prišel na Bradlo blizu Bratislave jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Prvislav Grisogono, da se pokloni ostankom največjega sina, kar jih je rodila slovaška zemlja. »Obisk Biadla je zapustil v ministru Grisogonu nenavadno globok vtisk. Med drugim je izrazil svojo vero. da bo gomila v Bradlem, ki pod njo počiva eden največjih junakov slovaškega naroda, postala ne samo Meka vseh Čehoskr vakov, marveč tudi Meka vsega slovan-stva.« (Iz nekega easniške$a poročila.) Bradlo z grobom generala Štefanika, prvega ministra narodne obrambe Češkoslovaške republike, je res postalo prava Meka, mesto, kamor potujejo tisoči in tisoči popotnikov vsako leto, zlasti na dan njegove nesrečne smrti, dne 4. maja. (Gomila stoji tam, kjer je Štefanik padel z gorečim letalom.) Lahko bi rekli, da se praznuje dan njegove smrti čedalje slovesnejše. H kultu Stefanikovega spomina prispeva predvsem njegova izredna osebnost, ki v očeh hvaležnega naroda neprestano raste in dobiva legendarno olorijo. Temu se niti ne moremo čuditi. Znani češki publicist Jan Her-ben je zapisal o Štefaniku te-'le besede: »Štefanik je še živel, in že je postal legendama osebnost. Nimamo dovolj besed in slik, da bi opisali tega modernega junaka, ki je premagoval tudi bolečine, da bi služil duhu. Šele tedaj, ko je izvršil svojo dolžnost, je od silnih muk omahnil v nezavest.« Prav v tem korenini in izvira silna privlačnost in veličina, ki jo vzbuja njegov posmrtni lik v vsakem, kdor pozna podroh-po zgodovino Stefanikovega življenja, »čistega življenja, neumornega dela in brezobzirne požrtvovalnosti«. Kdor hoče razumeti štefanika, se mora poglobiti v razmere, iz katerih je izšel ta čudoviti mož. Rodila ga je l 1880. dežeJa, ki je bila takrat popolnoma nsrasna v mednarodnem svetu —tam, kjer se je štefanik. zlasti v času svetovne vojne, tako spretno in uspešno gibal, — slovaška dežela, ki je v svoji za-sužnjenosti skoraj že izgubljala znake narodnega življenja. Štefanikov oče, ognjevit slovaški rodoljub, je svojega mladega Sokola poslal iz ogrske kletke najprej v Prago, od tam pa v Pariz ter mu dal na pot svetli vzgled tistih, ki so se dotlej žrtvovali za svoj ubogi -narod. Dejal mu je: »Če te kliče usoda, pojdi!« Komaj 18 letni Milan Rastislav, ki se je že za otroških let očitno zanimal za zvezdno nebo. je bodro m pogumno stopil na življenja pot. Ko je bil v Pragi dovršil študije z doktoratom, se je štefanik ves posvetil poklicu zvezdoslovca. V Pragi je navezal stike 7 vrsto odličnih čeških osebnosti; že tedaj se je seznanil s svojim poznejšim voditeljem in sodelavcem pri delu za narodno osvobojenje. profesorjem Masarvkom. V Parizu je mladega Slovaka sprejel na svoio zvezdarno znameniti astronom .Taussen. Pod njegovim vodstvom se je Štefanik oprijel opazovanja solnca in komatov, zlasti Ha^everega kometa L. 1910. m pnAer »Liane« Parac-elsus. Njihovo delora.nje ■"•m bo nudilo fcredmo zadovoljstvo, treba je eomo, da vedno zahtevate •izrecno »Paraceleue« izdelke. uprave, soba 31 v I. nadstropju) do konca meseca maja. V mesecih julij, avgust in septemiber 1934. pred komisijo ne bo tenminov za polaganje izipitov. ♦ Deputacija ženskega pokreta je pose-tila gg. bana in podbana in jima je izročila resolucijo ki je bil sprejeta na sestanku poklicnih žen o i sprememb i gra-ginjskih doklad. Bistvena zahteva resolucije je, da se uredba prekliče. Resolucija je bila poslana vsem gg. poslancem, senatorjem in ministrom. ♦ Gosp. dr. Davorin Gros, odvetnik v Novem mestu, nas opozarja, da nemški način pisave njegovega imena (dr. Gross) kakor smo ga rabili tudi v »Jutrovih« poročilih o bojevniških shodih v Novem mestu in v Brežicah, ni pravilen, marveč da se p'iše le z enim s, torej fonetično. Radii ugotavljamo in popravljamo to pogreško nevede storjeno v obeh naših omenjenih poročilih. ♦ Zagrebški zbor. četudi razipolaga letos z manjšo površino, ni ničesar izgubil na svoji privlačnosti, ker se uprava ztoora trudi, da pokaže vedno kaj novega. Tokrat vzbujata posebno pozornost grška razstava in razstava reklame. Paviljon Ovolamtine ostane tudi nadalje kot zelo usipel okras tfbora in je vedno dobro obiskan, zlasti od staršev, ki poznajo dobre lastnosti Ovomaltine. Za otroke je Ovomal tirna najlepši dar, ker jo smatrajo za pravo slaščico. Tudi proizvod Velosa, tablete za kopanje iz smrekovih iglic, dobiva zime-rom več prijateljev, posebno med damami. Kopanje birez Velose je mnogim prazen užitek, podoben hrani, v kateri ni soli. + Dvodnevni avtobusni izlet ob binko-štnih praznikih 20. in 21. t. m. v Logarsko dolino, Dobrno in Rogaško Slatino, najlepša letovišča in zdravilišča štajerske. Odhod izpred Slamiiičeve restavracije Ljubljana, 20. t. m. ob 5. zjutraj čez Kamnik, černivec Gornji grad, Ljubno, Luče, Solčavo, Logarsko dolino (postanek 6 ur, kosilo). Nadaljevanje ob 15. čez Ljubno, Mozirje, šoštanj, Velenje, toplice Dobrno (večerja, prenočišče, zajtrk in kopanje v topiMcah). Iz Dobrne 21. t. m. ob 9.30 čez Vojnik, št. Jurij ob južni železnici, Šmarje, Mestinje Rogaško Slatino (kosilo, postanek 5 ur). Ob 16. štore, Celje, Žalec, Vransko, Trojane v Ljubljano. Prihod v Ljubljano ob 21. Vožnja stane samo 180 Din za osebo. Sprejme se samo toliko potnikov, kolikor je sedežev. Za prehrano in prenočišče po najnižjih cenah poskrbljeno. Prijave s 100 Din kavcije naj se pošljejo najkasneje do 12. t. m. na avtobusno podjetje J. Goričan, Tržič. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— poljski večer v »Zvezdi«. Društvo prijateljev poljsikega naroda je priredilo v sredo zvečer intimno proslavo poljsikega nacionalnega praznika konstitucije, zidiru-ženo s proslavo letnice sloveče pesnitve -Adama Miokiewicza »Pan Tadeus«. S tem družabnim večerom je bil obenem zaključen tečaj poljsikega jezika, ki ga je z lepim uspehom vodil tajnik Društva prijateljev poljskega naroda, inž. Drago šker-lavaj. Prireditev je piosetila poleg društvenih članov tudi večja delegacija Jugoslov. češkoslov. lige s predsednikom dr. Egonom Staretom in konzulom inž. Sevči-kom. Solidarnost Jč lige s slovanskim delom Društva prijateljev poljskega naroda je prišla že ponovno do izraza in je v tem primeru še zlasti vzbudila pozornost in simpatije. Med ostalimi gosti smo opazila tudi senatorja dr. Rožiča in nar. poslanca Rasta Pustoslemška. Večer je otvo-ril z lepim govorom o pomenu praznika konstitucije in epa »Pan Tadeusz« podpredsednik društva, konservator dr. France Stelč, ki je tuidi prečita! prosti prevod značilnega odlomka iz mogočne Miiokie-wiczeve pesnitve, tega slavospeva domovi-ni in gorečega zagovora narodove svobode. Nato so Nada Jankevriozova, O. Hoče-varjeva in Ivan černe recitirali pesmi Konopnicke, Zielinskega in Luciana Rydila ter pokazali, do kakšnih fines v izgovorjavi poljščine so se bili povzpeli pod vodstvom inž. škerl-avaja in svetnika Hasla-kiewicza. Posebno zanimivo predavanje je imel književnik prof. France Vodnik, ki je ob izbranih skioptičnih slikah vodil poslušalce skozi kulturno preteklost poljskega naroda in je zgoščeno, a pregledno orisal napredek poljske literature v 19. stoletju, ga imperija. Takrat je Mark Aurelij jezdil najbrž tudi mimo Emone in Oeleje na potu k Donavi in v sedanje moravske in slovaške dežele. Njegovih zapiskov, ki so mi že dolga leta >livre de chevet«, sem se ganjeno spominjal lani v Trenčinu na Slovaškem, kjer so legionarji Marka Aurelija vsekali v akalo še danes vidni napis, ki ga navaja tudi Mommssn. In če bi hotel dovolj označiti vrednost in pomen tega Dnevnika, ne bi mogel najti primernejših besed, kakor jih je napisal Merežkovskij v 6vojem imenitnem eseja o Marku Aureliju: »Ako iščete v knjigi novih dejstev«, pravi ri!,=*ki pisatelj, »znanja, vtiskov zgodovinske epohe, poezije ali modroslovnega sistema. vam ne bo nudil dnevnik Marka Aurelija nič kaf dosti. Ta knjiga je bolj nego katerakoli d ruša nezavisna od razmer, od časa in od prostora, od vsakega vnaprejšnjega soetava, pa od zahtev književnega sloga, od želj?, da bi usajala ali odkrivala nove resnice. Njen globoki namen je, odrešiti človeka v življenju; nje področje je človečka duša. ko se sprosti vsega, kar k> je prikovalo k zemlji. Stoicizem drugega stoletja fe res zapustil sled v mislih Marka Aurelija, vendar le vnanio sled. V samem bistvj je cesarjeva duševna razpoloženost kaikraf sorodnejša z apostolom Pavlom in o SakjamimMem nego s stoikom Epiktetom. Toda če vzamete v roke to knjigo z iskreno želio po veri. z vzburkano vestjo in z dušo. ki je vsa vznemirjena od velikih, neutolažljivih vprašanj o dolžnosti, o smislu življenja in smrti, — tedaj ve& utegne Dnevnik Marka Aurelija navdušiti, postati vam bližji, sodobnejši nego marsikateri spis včerajšnjih genijev. Občutili boste, da ji? to ena izmed tistih neskončno redkih knjig, ki ti jih srce ne pozabi in ki se jih ne spominjaš v knjižnicah, učenjaških sobah in predavalnicah, marveč v življenju, sr?di strasti, skušnjav in duševnih bojev. Ta knjiga je živa. Lahko je, da najprej n-:-zapusti v čitatelju nobenega vtisa, toda brž ko ga gane v srce, ji ne more več utajiti svoje ljubezni. Ne poznam m? slajšega in ne globljega omvstva nego ga čutiš, ko svoje lastne misli, ki jih nisi nikomur povedal, najdeš v spisu človeka daljne kulture, ki ga vekovi ločijo od nas. Šele tedni prenehaš vsaj za hip smatrati sebe za osamljenega in začenjaš raizumevati skupnost notranjega življenja vseh ljudi, skupnost vere in trpljenja v vseh časih. S kakšnim čudom in veseljem odkrivaš vse, o čemer si malo prej govoril z bližnjim človekom ali v samoti premišljal, vse, o čemer v današnjem Času živimo in na čemer ginemo, vso našo nevernost in naše duševne muke, v teb nemarno spisanih beležkah, v tem vojnem dnevniku, ki ga je na hitro roko pisal v šoto m nekje ob donavski obali. med barbari, v dragem stoletju, rini3k> cesar, ki j? umrl pred poldrugim tisoč in še več lati... Vsa knjiga je en sam monolog iz tragedije velikega srca, ki ga ljudV niso doumeli. Že v naprej dogledaš neizogibni razplet te žaloigre, vendar umira nje mudeč se zlasti pri Miokiewiozu in SJo-wackem, pa tudi pri novejših pojavih, kakor so Boleslav Prus, Wlad'islav Reyunon>t, Štefan Zeroniski in dr. Animirana prireditev je zapustila najboljši vtoisk. u— Vsem prijateljem češkoslovaškega naroda! Ljuibiljanska Jugoslov. - češkoslov. liga opozarja na kulturni pomen današnjega koncerta, ki ga priredi pomnoženi gledališki orkester v Unionski dvorani. Na sporedu je znameniti ciklus B. Smetane »Moja domovina«. Koncert je prirejen v počastitev spomina 50 letnice smrti velikega Smetane in ima torej kultu rno-manifestacijski značaj. Jč liga vabi svoje članstvo, da z udeležbo na tej prireditvi (pokaže svojo zavednost in zvestobo jugoslov.-češkoslovaški vzajemnostni misli. u— Jugoslovensko-bolgarska liga bo imela 5. t. m. ob 18. na magistratu ustanovni občni zibor. člani pripravljalnega odbora se vabijo, da pridejo zaradi dogovora že ob četrt na 18. v zbornico na magistratu. u— Zaključna družabna prireditev Jadranskega tedna bo jutri, v soboto zvečer ob 20. v dvorani Sokolskega doma na Taboru. Izbran sipored bodo izvajali: pevski društvi »Ljubljanski Zvon« in »Tabor«, plesna umetnica Delakova s svojo skupino, ki bo plesala pomorske plese, in Šentjakobski gledališki oder, ki bo predvajal Bučarjevo »študentje smo«. Po končanem sporedu bop rosta zabava in ples. Poskrbljeno je za dubra in cenena jedila. Zlasti opozarjamo na prvovrstno dalmatinsko črnino, s katero bo postregel g. Ra-donič. čist« izkupiček prireditve je namenjen socialnemu mladinskemu skladu Jadranske straže. Prav gotovo bo to najpri-jetnejši letošnji družabni večer, zato le pojdimo vsi na Tabor! 99 Samo še danes nepreklicno zadnjikrat Snzana v kopeli66 Z MAGDO SCHNEIDER in HERMANNOM THIMIGOM v velezabavni šaloigri: »MA-RION, TO SE NE SPODOBI«. — Danes ob 4., 7. in 9. uri v ZVOČNEM KINU »DVOR« pri znižani vstopnini: Din 4.50 in Din 6.50. u— Slovenska narodna pesem je predmet koncerta Akademskega pevskega zbora v ponedeljek 7. t. m. v veliki dvorani Uniona. Zbor bo izvajal korošKe in belo-krajinske narodne pesmi. Izmed slednjih so zelo zanimivi razni obredni plesi, kakor na pr. »Kresne« i.n »Belokrajinsko kolo«. Sodobna oblika takih plesov nam ni ohranjena kot celota, ampak poznamo le posamezne člene, ki jih je treba spraviti v organično zvezo, kar je profesor Tome izvršil naravnost mojstrsko. »Tu-ropoljci« spadajo po svoji časovni opredelitvi v 19. stoletje, »Tri jetrve« pa spominjajo na kanonične melodije 13. stoletja. Zlasti zanimiva je plesna igra »Most«, ki je edini ohranjeni zapisek te vrste in ki zelo sliči staroslovaški plesni igiri »KršJovna«. Edinstveni primer v naši glasbeni literaturi pa je koleda »Na Iva-nje« in je zanimivo to, da jo Belokrajinci sicer poredko a vendar še pojo ob kresu. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da si pred koncertom prečita članek o naši narodni pesmi, ki bo hfcratu z ostalim programom vred v nekaj dneh natiskan. Prodaja vstopnic se bo vršila v petek in soboto samo dopoldne do 12., v ponedeljek pa ves dan pred dvorano Uniona. u— IV. intimni koncert v Hubadovi dvorani, za katerega je izredno zanimanje, nam pokaže nekaj tehnično najtežjih kompozicij, ki jih bo izvajal dr. Reiner s suverenim obvladanjem klavirske tehnike. Prevladovale bodo moderne češke skladbe skupine Alojza Habe. Haba bo skupno z Reinerjem kot zamenjavo priredil letos v novembru v Pragi koncert skladib ljubljanskih komponistov. Tako se vzajemno gojijo kulturne vezd s češko centralo Prago, na kar smo Slovenci lahko ponosni. Koncert bo v ponedeljek 7. t. m. ob 20. Vstopnice po 10 in 5 Din v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Istotam se dobi tudi podrobni spored. - u— Na nedeljskem nastopu ljubljanskih srednješolskih pevskih zborov, ki bo ob 10. dopoldne v veliko dvorani Uniona, bodo nastopili naslednji srednješolski pevski zbori: mladinski in mešani pevska zbor in harmonikarji I. državne realne gimnazije, dekliški zbor gimnazije in učiteljske šole pri uršulinkah, dekliški zbor 11. državne realne gimnazije, moški in mešani zbor III. državne realne gimnazije, mešani »bor državne klasične gimnazije in Proslava 40 letnice pevskega društva v Moravčah V nedeljo 6. maja bodo vozili avtobusi iz Ljubljane, Tavčarjeva ulica, za polovično ceno Din 16.— tja in nazaj ob 8., 12. in 13. uri. Povratek ob 6., 8. in 9. uri zvečer. jurnak tako veličastno, s tolikim prezirom do smrti in življenja, da njegov pogin vzb-i -ja večje spoštovanje nego katerakoli zmaga. Ne misleč na dogme, je ustvaril vero, ki je dostopna V6em vekovom in narodom; ne misleč na filozofske sistem?, je ustvaril neuničljive moralne nauke, in ne misleč na literarni slog, je ustvaril globoko pesem človsške vesti.« • Ni li po teh besedah, ki jih je izrekel Merežkovskij o Dnevniku 6vojega — in našega — Jvečnega sopotnika«, odveč vsaka nadaljnja hvala te zelo osebne knjige davnega cesarja, ki je dobil dobrih 1810 let po rojstvu, tudi v Emoni, v mestu, kjer dantfi spominja na njegov imperij samo bor-n ostanek zidu, svojega vernega tolmača?! —o. Uspeh >Mojstra Antona Hita« v naši drami. V sredo so v Narodnem gledališču dajali prvo predstavo zanimive Ortnerjeve drame »Mojster Anton Hit« v režiji prof. šesta in v prevodu dr. M. Šmalca. Delo je bilo prav skrbno naštudirano in je pri občinstvu, ki je do roba napolnilo teater, doživelo prav lep sprejem. V tragičnem tri kotu mladega mojstra, lepe fotografove pomočnice in stare čevliarice so ustvarili b-čudovanja vredne like Kralj. Danilova in Marija Vera. V ostalim pisanem krogu pa so med dragimi podali prav vpselo pogo jene figure Cesar (direktor). Lipah (gro bar). DoneS (Brle). Jan (Hanž), V. Juvano- S tu in živet vacufa utHtodHiva kava mjpl«minrtiji« od kofe-s r n a t a kava, to je kava Hag. Cato nrvoani Hi na are« bolni Jo amafo bfM pfemlalaka pM. dekliški in mešani zbor državne učiteljske šole. Posamezni zbori bodo izvajali poleg narodnih tud« zbore naših priznanih skladateljev Premrla, Sattaerja, Aljaža, Vodopivca, štritofa, Ocvirka, Foersterja švikaršiča, Mirka in dr. Dolinarja. zastopani pa so tudi Zaje, Tajčevič Konjevlč in Mokranjac. Za koncert, ki bo nedvomno zanimiv, saj bo nastopilo okoli 600 miladih pevcev in pevk, vlada veliko zanimanje. Vstopnice so v prodaji v Matični knjigarni v Ljubljani. u— Krajevna organizacija JNS za Bežigrajski okraj priredi v nedeljo 6. t. m. za svoje članstvo in njih rodbine pešizlet v Beričevo ob Savi. Zbirališče ob 12.45 Pred mitnico dohodarstvenega urada na Tjrrševi cesti. Odhod točno ob 13. Za dobro in ceneno jedačo in pijačo je preskrbljeno. Za primer slabega vremena se preloži izlet na prihodnjo nedeljo. Namen izleta je: medsebojno spoznavanje, krepitev strankine zavednosti in tovarištva, odritfe in neprisiljena zabava, člani in prijatelji vljudno vabljeni! u— Prva Mednarodna razstava fotografske umetnosti v Ljubljani se otvori na svečan način jutri v soboto ob 11. dop. v Hedžetovi hiši, Frančiškanska ulica 4. Jugosloveni še nismo imeli takšne prilike, da se na svojih tleh seznanimo z mednarodnim fotografskim ustvarjanjem in da dobimo tako izčrpen vpogled v duševnost najbližjih in najoddaljenejših narodov sveta. Razstavljenih je 559 slik. ki so skrbno izbrane izmed 1765 doposlanih; 218 avtorjev (večinoma inostrani, sloviti pronai-nentii) pa zastopa 26 držav. Naj ne bo našega človeka, posebno pa ne lastnika fotografske kamere, ki bi zamudil to priliko, da si pogleda, kaj ve vse povedati svet v najbolj preprostih in najbolj kompliciranih fotografskih tehnikah. Vstopnina anaša 10 Din, kar je v primeri s stroški za organizacijo te prireditve res malo, dijaki imajo znižano vstopnino 5 Din. Pri blagajni bo na razpolago ilustriran razstavni katalog. u— Težave železniških upokojencev. Prejeli smo: Niso se še prevedile kronske nezgodne rente železniških invalidov in niso še vrnjene vsem železniškim upokojencem pravice neomejene režijske vožnje, a zdaj se je vzela še železniškim vdovam, pravica na režijski premog. Pri tem se pač ni pomislilo, da je železniška služlba zvezana tudi s trdotami žene. Kolikokrat mora žena železničarja z možem ponoči bedeti in mu pomagati na en ali drug na-čim opravljati železniško službo in pripraviti potrebno za pot Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani ponovno prosi odločilne činite-Ije, da vrnejo upokojenim železničarjem in njihovim vdovam vzete pravice. u— Železniški upokojenci v »Zdravstveno zadrugo«. Ker so ostala vsa prizadevanja vpokojencev in železniških organizacij za jkinjenje povišanja Članskega prispevka n za odobritev prejšnjih ugodnosti v bolniškem fondu brezuspešna, so železniški vfx>-kojenci na zborovanju v Ljubljani sklenili, da si osnujejo lastno zdravstveno zadrugo, ki naj bi nudila vpokojencem brezplačno zdravljenje v bolnicah in brezplačna zdravila tako zanje kot za rodbinske član?, nadalje potrebno zdravljenje pri specialistih in podporo za pogrebne 6troške. Na zborovanju je bil izvoljen petčlanski pripravljalni odbor. ki ima nalogo oripraviti pravila zadruge in bo sklical za nedeljo 6. t. m. ob pol 10- dopoldne v Ljubljani v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti veliko zborovanje prizadetih, na katerem se bo Doro-čalo o vseh pripravljalnih delih in namenu ter pomenu zadruge. u— Dva nova groba. V št. Vidu nad Ljubljano je umrl v 62. letu ugledni posestnik g. Josip H o j k a r, oče našega uredniškega tovariša g. Jožeta Hojkarja. Blagega moža bodo jutri, v soboto, ob 9. spremili k večnemu počitku. — Na Lepi poti št. 3. je umrl g. Aleksander AdfoJf K a u č i č, državni uradnik v pokoju in rezervni kapetan II. stopnje. Pogreb bo danes ob 17. — Bodi pokojnima ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije! u— Diplomiranim tehnikom! Prejeli smo: Z nenavadnim optimizmom so se prav v najhujših prilikah oprijeli dela diplomirani tehniki. Na občnem zboru ljubljanske organizacije v Unionu pred mesecem dni, katerega so se udeležili predstavniki vseh diplomiranih tehnikov v državi, se je definitivno sklenila ustanovitev vsedržavnega združenja diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije. Zaradi velike agilnostd najštevilnejše, to je ljubljanske organizacije, je bilo sklenjeno, da bo začasni sedež združenja v Ljubljani in da bo tudi ustanovni občni zbor sklican v Ljubljani. Kakor čujeano, bo ustanovitev vsedržavne organizacije diplomiranih tehnikov v dnevih velesejima, tako da bo udeležencem dana tudi prilika ogleda naše največje gospodarske in kulturne prireditve. Stan diplomiranih tehnikov šteje nao v ponedeljek 14. maja ob 19. v prostorih NG. u— Jurjevanje združenih podružnic CMD bo v nedeljo 6. t. m. na Ljubljanskem gradu. Vsi vabljeni! u— Jadranjanke! Danes 4. t. m- ob 1!. bo članski sestanek, ki je strogo obvezen za vse članice! u— Z obiskom Županove jame otvori »Krka« redne celodnevne inedeljske izlete na Dolenjsko. Odhod v nedeljo z vlakom ob 7.26 do Grosupljega, potem peš preko št Jurja na Turjak. Avtobus do Ljubljane. Hoje ves dan okrog 4 ure. Prevozni stroški okrog 20 Din. Dobro došli vsi, tudi kolesarji! u— Otroško igrišče Atene pod Tivoli-jem bo otvorje-no v petek 4. t. m. Nadzorstvo in vpisovanje bodo vršile pripravnic« negovalke ob lepem vremenu vsak delavnik od 9. do pol 12. in od 15. do pol 19. istotam. Sprejemali se bodo otroci od petega do desetega leta. Nadzorstvo bo z:i obiskovalce igrišča brezplačno vso sezono do pozne jeseni. Plačala se bo samo enkratna prijavnina 20 Din, plačljivo lahko tudi v dveh obrokih. Otroci brezposelnih staršev so prosti prijavnine. Načelni-štvo. u— Prve češnje na trgu. Na trgu so so pojavile prve češnje, uvožene iz Julijsko Krajine. Branjevke jih prodajajo po 1 Din šopek. Pri večji količini je torej cena šo hudo visoka. u— Združenje dimnikarjev v Ljubljani obvešča člane, da se bo praznoval praznik sv. Florijana v soboto 5. t. m. s sv. mašo ob 9. dopoldne v cerkvi sv. Florijana. Vabijo se člani in njih pomožno os ob je! u— Gradnja bežigrajske šole živahno napreduje. Temelje levega trakta so že povsem izkopali in včeraj so jih pričeli betoniratJi. Obenem so pričeli kopati temelje desnega trakita. Zdaj je zaposlenih pri gradbenih delih 70 delavcev. Do jeseni bo šola vsekakor pod streho, prihodnje leto pa bodo izvršili ostala dela, nakar bo poslopje izročeno svojemu namenu. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri. va (gostilničarjeva Hani). O uprizoritvi bomo Še obširneje poročali. Važna obogatitev naše pravne literature. V založbi Tiskovne zadruge ie pravkar izr šel obsežen spis dr. Mdtoda Dolenca in Aleksandra Maklecova »Sistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije«. Nad 400 strani obsegajoča knjiga inn nele teoretični, marveč tudi praktični pomen za vse naše pravnike. H knjigi ee še vrnemo, za sedaj jo samo toplo priporo- čamo O arijski rasi. V »Mercjre de France« z dne 15. aprila je izšel članek francoskega antropologa Georgesa Poissona o arijskem vprašanju, ki je postalo v nekem delu Evrope zelo aktualno in vpliva celo na politično življenje. Poisson dokazuje z jezikoslovnimi. antropološkimi, arheološkimi in zgodovinskimi podatki, da »zibeljke Arijcev ni iskati na severu Evrope, marveč v severni ali srednji Aziji«. Nordijci so po njegovem dokazovanju plod končnega razvoja cele vrste narodov svetle polti, ki so se razširili od severnozapadne Azije do obrežij Baltskega in Severnega morja. V celotnem razvoju teh narodov predstavljajo Germani samo omejeno 6kupino, ki ima le malo pomembno vlogo; niih civilizacija zaostaja za civilizacijo največjega dela arijske rodbine in torej ne more biti izvir kultuTe drugih sorodnih plemen. Germani so zmes pred-qrii»kega domorodn^a prebivalstva, ki ie imelo po vsei verjetnosti finski ali finsko-ugriiski značaj, in priseljencev, ki so jim prinesli arijsko civilizacijo ob istem času kot vsem drugim delom Evrope. Tako francoski znanstvenik. O narodnem pevcu Filipu Višnjicu objavlja ob priliki stoletnice njegove smrti >S!a-visehe Rundschau« v pravkar izišlem tretjem zvezku daljši spominski govor, ki ga je imel pred praškimi slavisti odlični po znavalec jugosloveneke epike, univ. prof dr. Gerhard G e 6 e m a n n. Govor ie ob-iavljen z naslovom »Auf einen toten San-ger«. V isti številki je priobčil rjski pisatelj Evgenii Z a m j a t i n nadaljevanje svoje zanimive paralele >Moskau_Leningradi z novimi podatki in originalnimi opazova nji o današnjem stanju sovjetsko-ruske literature. — Literarno zainteresirane kroge utegne zanimati tudi Jana Š n o b r a pregled čeSke lirike. Jugoslavica je zastopana v tem zvezku, kakor tudi v nekaterih prejšnjih, dokaj skromno: najbrž ne po krivd? praške redakcije. Balzarove »Contes drolatiques« na indeksu. Na Hitlerjev predlog so bile vpisane v indeks prepovedanih knjis Balzacove »Con-tes drolatiques« z Dorejevimi ilustracijami. Prepoved utemeljujejo z iavno moralo. Razpoložljive izvode te knjige, ki je nedavno izšla v Beogradu v dveh izdajah in čije slo-v-mski prevod je pripravljen v rokopisu, je nemška literarna inkvizicija sežgala. Čitafte tedensko revilo „ŽIVLJENJE IN SVET" u— »Kegl jaški klub »Sreda« je daroval 250 Din za mestne breapoeelne v spomin dolgoletnemu, zvestemu članu g. Be0c po 230—235. banatska 237.50-240- -1- Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenj. Promet slab. Pšenica: baška, okol. Novi Sad. srednjebaška, goruje-banatelia. eremska 92—94; okol. Sombor, južnobanatska 91—93; gornjebaška 93—95; baška potiska in ladja Begej 99—101; ladja Tisa 100—102; slavonska 97—99. Koruza: baška in sremska stara 74 _ 76; nova 68 _ 70; nova za maj 70 — 72; baška ladja Begej 69 — 71: ladja Tisa. Dunav 70 — 72. Oves: baški 54 — 56; banatski 53 — 55. Moka: baška. banatska iOg« in -vOgg« 162.50 do 182.50- 142.50 — 162.50; »5« 125 do 145; »6« 107.50 — 116.50; >7« 80 — 90; 77.50—85; sremska. slavonska in 2>0gg« 160 — 175; >2« 140 — 155; >5« 122.50 do 132.50; »6« 105 — 115; >7« 80 — 88.50; >8< 77.50 — 82.50. Otrobi: baški in sremsk: 73—75; banatska 70^-72. + Budimpeštanska terminska borza (3. t. m.). Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: za mai 9.70—9.73. za junij 9.48—9.49; koruza: za maj 8.78—8.80, za julij 8.55 do 8.58. ŽIVINA + Ljubljanski žirinski sejem. Na živinski seiem 2. t. m. je bilo prignanih 151 konj. 53 volov, 21 krav. 6 telet in 862 prašičkov; prodanih pa je bilo 12 konj, 23 volov, 18 krav, 3 telelchaker Franc, Kepec Vekoslav Zupan M-roslav Bened^k Gabriel Pirnat Ciril Pele Pavel Šolar Jo-so. Maček Josip; namestnika: Zupan Raj-ko Laznik Viljem: športna komisija: na- čelnik Pipenbacher Gojko, inž. Stanko Bloudek, Miklavčič Ivo, Breznik Dušan, Weibl Alojz, Vodišek Gabrijel, Mohorčič Anton; revizijonalni odbor: Goreč Joso Goričnik Ivan, Rekar Ivan. Občni zbor je izrekel končno po opravljenih slučajnostih iskreno zahvalo našim dnevnikom, posebno »Jutru«, ki je šlo klubu vedno na roke z objavami klubovih zadev, dalje zagrebškim dnevnikom in reviji »Motor Šport« ter tudi inozemskemu časopisju. Pred nacionalnim teniškim prvenstvom drav. banovine SK Ilirija priredi za binkošti (19.—21. maja) največji slovenski teniški turnir za nacionalno prvenstvo banovine, za katerega vlada v slovenskih, posebno pa še v zagrebških športnih krogih veliko zanimanje. Zadnji večji turnir se je vršil v Ljubljani pred dvema letoma in so Ljubljančanom še v živem spominu odlične igre sedanjih državnih reprezentantov Punčeca in Pallade. Letošnjega turnirja se bo predvidoma udeležila močna ekipa gospodov in dam iz Zagreba. Veliko zanimanje je tudi v Mariboru, Celju, Ptuju. Celo iz Beograda bodo prišli ln tekmovali v plemeniti borbi za ponosen naslov teniških prvakov dravske banovine. Ljubljanski igralci bodo svoje moči preizkusili že prihodnjo nedeljo v drugem kolu moštvenega turnirja za državno prvenstvo, ki se bo odigralo v Celju, ostale dni do turnirja bodo pa izrabili za CimboljSi trening, tako da je upati, da nas bodo ljubljanski zastopniki belega športa kar najbolje zastopali. Turnir se bo pričel na binkoštno soboto ob 16. in bo trajal do mraka, nadaljeval se bo ns binkoštn« nedeljo ob 8 zjutraj in 15. ter v ponedeljek ob 8. zjutraj. Finalne Igre se bodo igrale na binkoštni ponedeljek, predvidoma ob 15. SabljaSki turnir za prvenstvo drav. banovine V nedeljo 6. t. m. se vrši pod pokroviteljstvom g. župana dr. Puca sabljaški turnir za prvenstvo dravske banovine 1934. v dvorani Trgovskega doma v Gresor&ičevi ulici. Poleg prireditelja Ilirije se bo udeležil turnirja Mariborski akademski sabljaški klub, HšK Concordia, Zagreb ter ŽGSD Makabi, Zagreb. Do sedaj se je prijavilo okrog 30 borilcev in borilk. Borbe se bodo vršile od 8. do 18. Naslov dravskega prvaka v floretu bo branil državni prvak Podhraški iz Zagreba proti odličnim borcem Ilirije, ki so od lanskega prvenstva izredno napredovali. Nevaren nasprotnik bo tudi njegov klubski drug Tretinjak, letošnji savski prvak, ki je od vseh Zagrebčanov v najboljši formi. Za prvenstvo v sablji se bodo borili Zagrebčani, ker Hirijani v tem orožju ne vežba-jo. Pričakovati pa je Iznenadenj s strani Mariborčanov, ki so vso zimo pridno vež-bali pod nadzorstvom posebnega trenerja iz Avstrije. V meču je favorit g. dr. Pich-,ler iz Maribora, juniorski državni prvak, ki bo nastopil letos med seniorjt ter bo imel za nasprotnike le Zagrebčane. Posebnost pri borbah z mečem bo električni aparat, ki popolnoma nadomešča sodnike. Za borilci so izstavljene žarnice, ki točno pokazujejo zadetke tako, da je vsako prikrivanje onemogočeno. Seveda je tak aparat uporaben le za borbe z mečem, kjer veljajo zadetki od nog do glave. Pri floretu in sablji je taka mehanična kontrola zadetkov nemogoča, ker velja tu za napadalno ploskev samo gornji del telesa. Kljub veliki konkurenci iz Zagreba In Maribora nastopijo Ljubljančani dobro pripravljeni. Interni klubski turnir, ki se je vršil pred 14 dnevi, je pokazal velik napredek naših Hirijanov. Sedaj bodo imeli letos prvič priliko pomeriti 3e še pred državnim prvenstvom z Zagrebčani, katere trenirata dva poklicna italijanska mojstra, in z Mariborčani, ki prvič nastopijo v večjem številu. Službene objave LNP Navzoči gg. Stanko, rav. Setina. Novak. Skuhala, Koslrnlk, Mrdjen, K vihar, Juvan. V nedeljo 6. maja se določijo naslednje prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Hermesa ob 10.30. Jadran : Slovan. Dovoli se predtekma rezerv. Službujoči odbornik Petrič. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje in stranskega sodnika; ob 15.30 Hermes : CSK. Dovoli se Dred-tekma. Službujoči odborniki Logar. Hermes mora postaviti 8 rediteljev. Igrišče Ilirije ob 8.30 Sloga : Disk. ob 10.15 Reka : Korotan. Službujoči odbornik Skalar. Vsak klub mora oosta-viti po tri reditelje in stranskega sodnika. V Celju Igrišče SK Celje ob 17. Celje : Železničar. Službujoči odbornik Svetek. V Ptuju igrišče Ptuja ob 16. Ptuj : Mura. Službujoči odbornik Dor. Berginc. V Mariboru lsrlšče Svobode ob 16. Svoboda : Gradjanski. Službujočega odbornika določi o. o. V Trbovljah igrišče Amaterja ob 18. Amater : Dobrna. Dovoli se predtekma rezerv. Službujoči odbornik Dollnar. V Hrastniku igrišče Hrastnika ob 16. Rudar : Hrastnik. Dovoli se predtekma rezerv. Službujoči odbornik g. Krhllkar. V Sevnici ob 16. Sava : Krški 8K. Službujoči odbornik dr. Grzlnčlč. Naproša se določeni sodnik, da premeri igrišče Save in pošlje skico igrišča preko SZNS podsavezu. 10. maja v Ptuju na igrišču Drave ob 16. Drava : Ptuj. Službujočega odbornika določi o. o. Odobrijo se prijateljske tekme: Primorje : Concordia 6. maja v Ljubljani. Dovoli se predtekma. — Korotan. Kranj : Slavlja 6. maja v Kranju. Korotan. Kranj : Disk 10. maja v Kranju. Korotan, Kranj : Ilirija n. 20. maja v Kranju. Korotan, Kranj : Amater 21. maja v Kranju. Brzoturnir Sloge 10. maja V Zagorju, na katerem sodelujejo klubi Sloga, Amater, Hrastnik, Retje, Zagorje ln Svoboda, Zagorje. Svoboda Zagorje : Svoboda Vič 6. maja v Za-Korju. Svoboda. Tršlč : Svoboda. Vič 13. maJa v Tržiču. Prvenstvena tekma Laško : Atletiki, določena za 6. maj. se preloži na 3. Junij. Preložena prvenstvena tekma Elan : Krtki SK se preloži na 27. maj. Prijave mednarodnih tekem Korotan Kranj : Avstria Celovec 13. maja v Kr&nlu. Ilirija : Pe«-cl Vasutas SK 20. maja v PeSuhu. in Ilirija : Somogy SK Kaposvar 21. maja v Pečuhu se odpošljejo JNS v potrditev. Tajnik n. Službene objave odbora sa delegiranje sodnikov v LJubljani. Za tekme 0. in 10. t. m., prijavljene OZDS, so določeni naslednji sodniki: V nedeljo 6. t. m. v Ljubljani: igrišče Primorja ob 16.30 Primorje : Concordia g. Pevalek. predtekma ob 15. g. Gallč; igrišče Hermesa ob-10.30 Jadran : Slovan g Ramovš (po sporaz.), predtekma rezerv ob 9. g. Mrdjen: ob 15.30 Hermes : Čakovečki SK g. Deržaj (sporaz.) predtekma ob 14. g. Kušar; igrišče Ilirije ob 8.30 Sloga : Disk g. Ahčan, ob 10.15 Reka •: Korotan g. Betetto. ob 17. Mars : Ilirija B g. Strah. Celje ob 17. Celje : Železničar g. Jordan (sporaz.). Maribor ob 16. Svoboda : Gradjanski SK g. Bergant. Ptuj ob 16. Ptuj : Mura g. Nemec (sporaz.) Trbovlje ob 18. Amater : Dobrna Lukežif (sporaz. 1 Hrastnik ob 18 RudaT • Hrastnik r. Wagner (spora?:. > Sevnica ob 16 Sava : KrSkl SK g. Ja-nežič. Kranl Korotan : Slavila g. Pfnudner. Jesenice Enakost : Austria. Celovec g. Dollnar. Na praznik, w. t. m. ▼ Ptuju ob 18. Drava : Ptuj g. Vesnaver. V Kranju Korotan : Dlak t- Dollnar. G. Janežlč prejme poseben dopis glede verificiranja igrišča SK Save v Sevnici. Klubi «e naprošajo, da prijavijo tekme, ki jih hočejo igrati na praznik 10. t. m., najkasneje do 8. tega meseca opoldne neposredno pristojnemu OZDS. Nogometni »odniiki izpiti. Prihodnji predavanji za kandidate ln diakusijek* večera bosta danee ob 20. ln v ponedeljek 7. t. m. ob 20. v restavraciji hotela »Štrukelj«. Ljubljanski zimskosportnl podsaves. Plenarna seja v petek ob 20. v damskl sobi kavarne Emone. Obvezno za start ln novi odbor. Dnevni red: predaja ln prevzem dolžnosti, smernice za nadaljnje delo. Zglaslta naj se overovatelj* zapisnika III. rednega občnega zbora. TKD Atena priredi 10. t. m. ob 11. društveni stafetnl tek na progi LJubljana — čad — LJubljana. Dolžina proge Je 3000 m ter je • 4 predajami razdeljena na 1000 krat 800 krat 600 krat 400 krat 200 m. Proga Je lapeljana izključno po tivolskih poteh in cesti na Podzožnlk. Teče se s startom izpred 1 griiča Atene t Tivoliju, zavije se po desnem parku navzgor, mimo ribnika ln Mestne vrtnarije na cesto na Podrož-nlk, mimo Kolm&novega gradu de Strelišča, okrog Čada ter po gornjih tivolskih poteh ob čadu do Ribnika ter zopet po desnem parku ■ ciljem pred igriščem Atene. Pravico starta imajo verificirane članice TKD Atene ln SK Ilirije. Prijave se sprejemajo 10. maja pol ure pred tekmovanjem proti prijavnim 50 Din za klub za poljubno število družin. Klub, katerega družina doepe kot prva na cilj, si pribori prehoden pokal po čl. 34 prav. !LAS. Tekmuje se po pravilih JLAS. ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Na propagandnem klubovem mitingu v soboto ob 15.30 ln nedeljo ob 15. je nastop obvezen zlasti za naslednje: Ralč Dragan. Dušan, Millvoj. 8er-še. Kramer. Perpar, Korče. Sket Boris. Janko ln Stanko. Polič. Perovlč Ivo ln Jože, Hassl. Zem-ljlč, Gvardljančlč, Zorga. PutUiJa, Cerar, Ran-ner. Stck. Stolfa. Sušteršlč, Malnarlč, Tršar, Svetina. Slmonišek. Skobeme. Svlgelj, Marek, Cerkvenlk Kovačič. Zgur. Welbl. Čebul j, Srakar Ivan ln Franc, Krevs. Csurtla. Kranlec. Skušek, Medica, eernpt,!^. Oražem. 81anlna, Grad. Gom-bač. Oblak. OSabnlk. Zel, Prašen. Mertek. Pre-log, Ogrln, Igllč, Skrbinšek, Kulakov, Luke«. Prane, Fakin, 8 tem bal, Tomšič, Kermavner, Orožen, Komotar, Schmldt, Orožen, Tenk, Berton-celj St.. Zaje, Slamlč, Karba, Cepin, Svete, Schaup, Lušan, Jež, Kajfež, Jordan, Janowsky, prof. Petkovšek. Pečenko, Pranko in K tir bos. Vsi imenovani atleti morajo biti vsakokrat v slačll-nicl najpozneje pol ure pred prlčetkom tekmovanja. Vrstni red disciplin, v katerih nastopijo. Je objavljen v garderobi na deski. MK Ilirija, Ljubljana. Koroški Avtomobilski klub v Celovcu priredi na praznik 10. maja mo-toclkllstlčne dlrkallščne dirke v St. Vidu ob Glini na Koroškem (St. Velt an der Glan). MK Ilirija opozarja članstvo, da se prijave za izlet zaključijo sigurno danes ob 18. Prijave sprejema tajništvo tudi telefonlčno (2066). SK Svoboda, LJubljana. Opoearjemo vse članstvo na redni občni zbor kluba, ki bo 15. tega meseca ob 20. v prostorih Delavske zbornice. V slučaju nesklepčnosti se bo Isti vršil pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Samostojne predloge je treba javiti na naslov: Stane Logar pri Jos. Eberle, Mestni trg 17. Člani poravnajte članarino! Danes od 14. naprej trening za vse nogometaše. Ob 19. kratka seja, po seji sestanek članstva zaradi nedeljskih tekem. TSK Slovan. Drevl ob 20. v gostilni pri Kru-Slču članski sestanek vseh verificiranih Igralcev. Brezpogojno naj se Istega udeleže Stojano-vlč, Jovanovlč ln Keravec. SK Slavlja. Sestanek nogometnega moStva bo danes ob 19. v posebni sobi »Evrope«. Oldbojska tekma v Celju. Danes ob 18.15 se bo pričela na Glaztjl ▼ Celju nogometna tekma med oldbojsklma moštvoma SK Celja ln SK Olimpa. Ker Igrajo v obeh moštvih nekdanji renomlranl igrači, bo tekma gotovo zanimiva ln napeta. Sodil bo g. Ochs. Celjski tiskarji na zelenem polju. V nedeljo 8. t. m. ob 10. se bo pričela na Glazljl v Celju nogometnn tekma meri A-teamom in B-teamom celjskih tiskarjev. Treningi so pokazali, da bo tekma prav zanimiva, zabavna ln svojevrstna. Sodil bo g. Wagner. Cisti dobiček je namenjen brezposelnim. SK Olimp v Celju je na svojem 6. rednem občnem zboru Izvolil nov odbor z dosedanjim predsednlkotr g. Andrejem Svetkom. tajnikom g. Josipom Mahkovcem in blagajnikom g. Francem Bobnom; vsi so DftnicSfiracl Westnove tovarne. Junakom dela v spomin Rudarjem, Junakom dela. ki so tragično podlegli v borbi za obstanek v rudniku Kaknju, priredita Strokovna komisija in centrala »Svobode« v soboto 5. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice v spomin svp-čano komemoraciio. Odkar obstoji naše rudarstvo, ne pomnimo strahovitejše nesreče. Po hodnikih in rovih rudniškega podzemlja, ki sega čez 3000 metrov daleč, je 21. aprila letos ob 13.15 nastal v trenotku strašen pekel. Silen tresk je pretresel ozračje tn plamen je uničil še poslednje rudarje, ki jih ni zadušil plin. Rudarji, junaki dela, ki so navajeni življenjskih nevarnosti, so pred silo elementov bili kakor igrače... Kakor bi upihnil svečo, je bilo uničeno življenje 137 rudarjev. Da izkaže ljubljansko delavstvo čast in-nakom dela, bo spored komemoracije v soboto zelo lep in turobno svečan Godba »Zarja« bo zaigrala več žalo-stink, pevsko društvo Krakovo-Trnovo bo zapelo pesmi »Prijateljem v slovo«, »Narodno nagrobnico« in »Blagor mu, ki se spočije« Pf-dsednik Delavske zbornice g. Sedej bo govoril o nesreči in o potrebi socialnega zavarovanja zoper nezgode, starost in smrt Recitirale se bodo Seliškarjeve »Pogreb« in »Črna mati« in Klopčičev »Moj oče«. Tako bodo delavci in vsi. ki se udeležijo tega žalnega večera, počastili spomin žrtev dela. Stanje vinogradov in sadovnjakov v Slovenskih goricah Ivanajkovci, 2. maja. Star vinogradniški izrek je, da morajo 1. maja biti na trti tako veliki pogaanjki, da se vidijo s hrbia na hrib. Desetletja že to ni veljalo, letos pa velja. Trta, ki je bila lani pred peronosporo obvarovana, je še dosti dobro prezimila. Trsi pa, ki jih je bolezen dohitela, so mnogo slabše prebili zimo. Na njih niso odgnali vsi popki. Nastavek je v splošnem majhen na nekaterih vrstah, v starih nasadih pa slab in tu in tam celo zelo slab. Vegetacjia je 8 do 10 dni pred običajno normalo. Obnovljeni torej mladi nasadi, ki jih je Se zelo malo, kažejo boljSi nastavek. Vse sadno drevje je letos, kar se že dolgo ne pomni, odevetelo v aprilu. 2al, je cvetoder napravil precej Škode. Zanimivo je, da je to zimo pozeblo izredno mnogo dreves po drevesnicah, zlasti kanadke, bo-skop in nekatere druge vrste so hudo prizadete. Vinske zaloge so zdaj že majhne. Cene so stalne. Letnika 1932. je š etu in tam ! nekaj. Več je letnika 1933. Kakovost vina I je prav dobra. Cene za letnik 1933. so 5— 6 Din, za letnik 1932. pa 6—7 Din. Pri tem kupčijskem tempu, kakor je danes, se kaže, da bodo do nove trgatve pošle vse zaloge. Vinogradnikova usoda je precej odvisna od maja, ko trda cvete. Dolgo časa smo že j brez izdatnejšega adežja. Zeljno ga pričakujemo toda pred cvetom- Dela v vinogradih so opravaljena. Pripravljamo se za Škropljenje. Mnogo skrbi . nam dela nabava galice in drugih potreb- ! ščin. S skrbjo gledamo v bodočnost, zakaj če vinogradnik nima potrebnih sredstev ne ; bo zmogel, je v nevarnosti, da mu propade vinograd. Veliko je pomanjkanje jabolčnika. Na debelo se plača po 3 Din, a ga ni za dobiti. 7 . • " •!•• 1 VI« Za tri milijone kupčij • I «vv* • 1 «v s s stavbisci m nišami Ljubljana, 3. maja Nakupovanje zemljišč, hiš. in stavbišč je bilo aprila v okolici in mestu precej živahnejše v primeri z marcem: Okolica je sicer prijavila aprila le 50 kupnih pogodb, dočim marca 63, toda gre za višje kupnine. Aprila je bilo v okolici, zlasti okrog Zgornje Šiške, Vižmarij. Ježice Most in na Viču veliko zanimanje za stavbne parcele. Na Ježici in v Stožicah je bilo prodanih 5 parcel za skupno vrednost 165.000 Din. V Vižmarjih 4 parcele za 90.065 Din V Mostah je bilo neko večje stavbišče prodano za 84.747 Din. v Predovičevi ulici Je kupil neki Dolenjec hišo za 210.000 Din, Društvo za zgradbo cerkve v Mostah pa je odprodalo od svojega stavbišča večji kos za 80.000 Din. V Zgornji Šiški so bile parcele po 12.000 do 35000 Din V ostali okolici so bile prodane manjše kmetije. Na Ižanskem pa je bila kupljena manjša parcela za samih 120 Din Okolica izkazuje v aprilu na realitetnem trgu vsega prometa 1,315.909. dočim marca 1.793.983 Din. Živahen je bil realitetni promet tudi v mestu. Prijavljenih je bilo aprila skupaj 20 pogodb za celotno kupno vrednost 1,716.450 Din. Marca nasprotno je bilo pogodb za vrednost 809.983 Din. V Karlov-skem predmestju je bil travnik 1 ha kupljen za 100.000 Din V trnovski okolici je bilo prav živahno pri nakuou zemltišA Tudi v Spodnji Šiški so bile sklenjene aprila večje kupčije. Tako je bila prodana parcela v izmeri 1560 m2 za 46.000 Din, druga 713 m2 za 70.000 Din in tretja 324 m2 za 5000 Din. V Krakovskem predmestju je bil prodan vrt 711 m2 za 180.000 Din, torej cena za kv. m približno 250 Din. A v Sentpeterskem predmestju je bila neka stavbna parcela v izmeri 144 m2 kupljena za 21.600 Din. Hišo št. 69 na Tyrševi cesti je kupi! od g. Koutnyja gostilničar Rebec za 500.000 Din. Vzajemna zavarovalnica pa je izvedla lastninsko transakcijo pri tovarni »Zmaj« za 500.000 Din. — V okolici in mestu je bilo aprila skupno prijavljenih 70 kupnih pogodb za vrednost 3,032.359 Din, dočim marca 81 pogodb za 1.603.656 Din Na Dravskem polju je spet gorelo Maribor, X maji V sredo okrog 21. ure je spet zažarelo Dravsko polje. V Rošnji je izbruhnil pri posestnikih Janezu Hriberšku. Mariji Pan-durjevi in Lojzetu Gorinšku požar v gospodarskih poslopjih. Ogenj je nastal pri vseii treh ob istem času in p-> tem je sevt očitno, da je bil zločinsko podtaknjen Ker so bila gospodarska poslopja krita s slamo in deioma lesena, jih je ogenj uničil do tal. Posestnikom je zgorelo tud: ve* poljskega orodja in znaša škoda nad 100 tisoč dinarjev. Na kraj požara so prihitele gasilske čete iz Rošnje Ptu!« Sv. Miklav. ža, Št Janža. Pobrežja pri Mariboru in iz Maribora, ki se jim je posrečilo rešiti vsaj ostalo vas Rošnjo pred katastrofo Prejšnji dan okoli pol 7. zjutraj je nastal ogenj pri posestniku Medvedu Matevžu v Spodnjem Podložu pri Ptujski gori. Goreti je začelo gospodarsko poslopje tn se je ogenj razširi ie na stanovanjsko tršo. Gasilci in vaščani so v pravem času rešili žjvino razen enega teleta, ki je poginilo v plamenih Zgorela je seveda tudi vsa zaloga sena in slame. Skoda znaša nad 50.000 Din V času požara je bil gospodar pri birmi v Cirkovcah. Krvav obračun med člani rodbinske zadruge Glina, 3. maja. V vasi Veliki Solmi pri Glini je nastal strašen pretep med člani rodbinske zadruge Dobrinič. V zadrugi so bili že stari prepiri zaradi nekega zemljišča, nihče pa ni slutil, da bo prišlo do tako strašnega obračuna. Do krvavega spopada je prišlo nenadoma v torek zvečer, ko je šel kmet Pavel Dobrinič s svojo ženo na sporno zemljišče. Tam je naletel na svojega sorodnika Janka in med njima se je razvil hud prepir. Janko je Pavla napadel s sekiro, Pavel pa je streljal z revolverjem Po prvfh strelih so pritekli ostali zadrugarji in nastala je strašna bitka. Težko ranjeni Janko je na bojišču izdihnil, njegova žena pa je na tleh pobrala revolver in pričela streljati na Pavla Dobriniča Tudi ta se Je zgrudil težko ranjen na tla. med ostalimi zadrugarji pa se je divjaški boj s koli in sekirami nadaljeval. Razdivjani kmetje so tudi po mrtvem Janku udrihali s koli. Pobesnele bojevnike so pozno v noči razgnali orožniki. Drugo jutro, ko je prišla komisija od petrinjske-ga sodišča, so bili mrtvi že trije zadrugarji. Najbrž bo umrla tudi žena ubitega Janka, ker ima hude rane na glavi. Da bi se ugotovilo, kako je prišlo do strašnega dogodka, so orožniki odvedli v zapor vse člane zadruge. Iz življenja na deželi ST. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Kakor je >Jutro« že poročalo, smo bili fient-jurčani počaščeni, da je slovenska novinarska sekcija priredila svoj letošnji zbor v našem lepem trgu. V tozadevno poročilo se je pa vrinila po pomoti neka netočnost. V poročilu stoji, kakor da je bil tudi nafl trg pred in med vojno zelo ponemčen, kar pa ni točno. Odlične rodbine naSega trga, predvsem pa Ipavčeva in Kavčičeva, so vodile odločen boj proti preko štor grozeči nemčuraki invaziji, že leta 1885. so hoteli celjski Nemci, ojačeni s »fabriško gospodo« lz Stor, ustanoviti ▼ Šentjurju 6ul-ferajnsko šolo, a so dobili od zavednih Šentjurskih tržanov in vrlih okoliških kmetov, vseli skupaj pod vodstvom dr. Gustava Ipavca in gospe Antonij« Kavčičeve tak odgovor, da potem nikdar več niso tvegali takega poskusa. Edina tedanja nem-Skutarska rodbina v trgu, ko je pozvala nemčurje, je bila družabno bojkotirana ln se ni nikdar več zgodilo, da bi bil njen zastopnik v občinskem odboru. Tako je bilo že nacionalno razpoloženje v letu J.880. Goraj omenjenemu uspehu pa je sledila svetla Giril-Metodaraka doba našega Šentjurja, s katero se lahko ponašamo pred vsem podeželjem. Da pa tudi Šentjurja ni okužila nemškutarija iz Celja in Stor, imajo giavno zaslugo: tedanji župan, gospodarski in kulturni delavec in uspešni komponist dr. Gustav Ipavic, mamica Kavčičeva in učitelj Valentin Jarc, ki že vse krije hladna žemljica; naj jim bo ohranjen hvaležen spomin! — Izrekamo gg. novinarjem še enkrat zahvalo, da so nas počastili • svojo veliko prireditvijo in upamo, da bodo naš idilično ležeči trg obiskali predstavniki naše kulture v obilnem številu dne 13. maja, ko bomo odkrili velikim sinovom našega trga, skladateljem Ipav-cem spominsko ploščo na njihovi rojstni hi- Kakor čujemo, tudi zbirka za spomenik, ki bo stal v bližini rojstne hiše pred cerkvijo, razveseljivo napreduje in je upanje, da pride še to Jesen tudi do odkritja spomenika. — I. D. Radie Petek, 4. maja. , LJUBLJANA 11: Šolska ura: Z našimi ribiči po Jadram (Seliškar). — 12.15: Plošč?. — 12.45: Poročila. — 13: Cae, plošče. — 18: Vprašanje našeee morja v zadnjih letih (dr. Lavo Cermelj). — 1850: Izleti za nedeljo: Dolenjska (Pirnat). — 19: Francoščina. — 19.30: Narodna odbrana: Svoji k svojim (Mlekrn). — 20: Prenoe koncertai-ea večera iz Zagrebe. — 22: Čas, poročila, lahka glasba. Sobota, 5. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče, stanje avtomobilskih cest. — 18.30: Zabavno predavanje (Reš Makeo). — 19: Zvaza Sl*v veiiije z morjem (inž. dr. Klodič). — 19.30: Zunan}?politiPni pregled (dr. Jug). — 19.45-O generalu Štefaniku (Irmler Jan). — 20.10: Radio orkester. — 21: Čelo solo, Zlatko Najžer. — 21.30: Slovenski vokalni kvintet. — 22: Cae, poročila, lahka glasba. BEOGRAD 16.30: Orkesiter. — 19: Lahka erlasba. — 20: Nusičev? humoreske. — 20.30: Violinski koncert. — 21: Pesmi. — 22: Ciganska sodba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Orkestralen koncert. — 21.15: Narodne p^smi. — 21.45: Plesna glasba. _ PRAGA 18.55: Prenos spevoigre iz gledališča. — 22.30" Mešan program. — BRNO 18.55: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Chopinove klavirske skladbe — 20.50: Lahka glasba. — 21.50: Pesmi. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.15: Zborovski koncert. — 17.15: Orkester. — 19.45: Tirolske oesmi. — 20.45: Puccinijeva opera >Manon Lescaut« iz M' lana. — BERLIN 2015: Zabaven program. — 22.30: Plesna glasba. _ KČNIGSBERG 18.25: Orgelske skladbe. — 19: Orkester. — 20.10: Mešan program. — 21.20: Pfitz-nejeve pesmi. — 22.30: Plesne glasba iz Berlina. — MOHLACKER 19: Pfitenerjev koncert. — 19.30: P^smi. — 20.45: Pren-s opere »Manon Lescaink iz Milana. — 22.40 • Plošče. — 23: Godba za ples. — 24: Nični koncert — BUDIMPEŠTA 18.45: Lahka glasba. — 19.15: Dramski večer. — 21.20: Plošče. — 22.15: Orkester. — ».»: Jazz. — RIM 17.10: Vokalen in 1«rtruiientalen koncert — 20.45: Orkestralna glasba. čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" ODKRITA JE SKRIVNOST PUŠČAVE ▼e, kaj privlačuje moške Opazujte, kako oči moških prehajajo z Vašega lica na Vale roke. Ali »o Vaše roka grde, rdeče, robate in raskave? Ali »o bele, nežne in baržunaste? Vaše roke bi lahko imele ravno tako dražestno polt kakor Vaše lice. Po zaslugi sveže smetane in prepariranega olivnega olja, kombiniranega t dodatki, ki napenjajo, belijo in krepčajo kožo, je sedaj dokazano, da lahko nova krema Tokaloo bele barve (ne mastna) napravi čudež na licu in rokah — že v treh dneh. Raskava površina razpokane kA*e se hitro razkroji in izgine, odkrivajoč pri tem naravno sve-žost nove kože, ki je bila doslej »krita. Poizkusite ie danes to novo kremo Tokalon bele barve. Ona zožuje razširjene znoinice, odpravlja zajedale«, »olnčne pege in gube, povzročene od skrbi in utrujenosti. Najtemnejša koža postane svetla. BREZPLAČEN VZOREC: Vsak Citate« tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nljans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot ln drage stroške na naslov: Hlnko Mayer in drag, Odio 9-M, Zagreb, Praška ulica 6. tL O.: 43 Krinka proti krinki Roman Slovesnost, s katero sta blagajnik in višji steward vsakikrat nastopila to pot, se je odražala tudi pri stewardih. Ves čas, dokleT je trajal obred razdeljevanja steklenk, so v malone pobožni tiho ti in miru stali na stopnicah. A danes je bil menda vse običajno češčenje m spoštovanje do najsvetejšega vrag odnesel. Stewardi so se zgrinjali v gručo in iztezali vratove tako, da ni bilo več ne lepo ne zdravo. Takoj, ko sta blagajnik in stewaird stopila na stopnice, je bil zbudil njuno pozornost peklenski trušč, ki je oči vidno prihajal iz vinske kleti. Blagajnik in steward sta se s preplašenima obrazoma spogledala. Nič dobrega nista slutila. In res so mogli biti samo peklenski duhovi tali predrzni, da so se upali uganjati ta strašni trušč in direndaj. Bilo je, kakor da bi žvenketale steklenke in kakor da bi nekdo lučal črepinje v vrata, in mimo tega sta slišala nekakšno pridušeno tuljenje. Ko se je blagajnik prepričal, da je stal višji steward, čeprav nekoliko bledega obraza, tik za njim, in se še enkrat ozrl na svojo armado, ki je bila sicer dokaj razstrojena, a mu je v najhujšem primera vendar mogla dejansko priskočiti na pomoč, je odprl vrata... Malo je manjkalo, pa bi bil še tisti mah na čelu svoje vojske po- begnil. Ne zaradi nevarnosti položaja, ampak zaradi popolne neprf-čakovanosti tega, kar je zagledal pred seboj. Iz teme mu je stopil naproti mož, ki ni imel na sebi jirugega kakor nočno srajco. V naročju je držal dobršne pol desetke steklenk, in jezero vina, ki je teklo po tleh, je pričalo, da je v pravem pomenu besede bombardiral vrata. Sam je stal bos v tej krvavordeči mlaki. Njegov obraz je bil spačen od besnosti. Pristriženi rdeči brki so se mu jezili od togote, dn rdeči, ščetinasti lasje so mu dobesedno stali pokoncu. Rdečelasec je preklinjal, da ga je bilo strah poslušati. Ko se je nato za trenutek oddahnil, najbrže, da bi zbral moči za nov izbruh, je blagajnik zastokal: »Ali... ali... Ali niste majer MoO'Connor?« »O, slepiči, ki vas je satan trikrat prebavil in izpljunil! Tak se vam je vendar zasvitalo?« je besno zatulil mož v nočni srajci, m njegova slina je brizgnila blagajniku v obraz. »Kako ste prišli...?« »...semkaj? vprašaš, dušica zlata?... Kdo ve, nemara se je spustil angel z neba in me v naročju zanesel k temu izviru vsega dobrega ...« se je porogal major in srdito začopotal po vinski mlaki, da je oškropilo vse na okoli. Pri tem je tako neprevidno mahal z vratom razbite steklenke blagajniku pred očmi, da je ta ves prestrašen odskočil. »Kaj so vam naredili v ušesa, da nič ne slišite?« je spet zakričal. »Ali niste čuli, da neprestano treskam v vrata in se ubijam, da bi priklical živo dušo ... na pomoč?... ha... na pomoč ... na tej ladji, ki je polna tatov, morilcev in nepridipravov... Vsi ste lopovi... krvnika bi bilo treba kar stalno namestiti, da bi vas obešal...« »A kako ste prišli semkaj, za Boga?« je zakričal blagajnik, ki se Je zdaj tudi utogotll. »To vprašujete vi, harambaša... ta-tim.sk i poglavar ...?« Blagajnik ni več oporekal, saj je videl, da je bil major do nezavesti pijan. »Jaz vas nisem spravil semkaj,« je hladno odvrnil. »Kajne, da ste potnik s številke 12, ki je včeraj brez sledu izginil?« se je zda'j oglasil višji steward. »Kdo pa drug... ti ploskonoga žaba?...« je zarjovel major in vzneseno nadaljeval: »Snoči... se oblačim za večerjo... in v tem ... zdajci... udarec po glavi... zvrnem se ... in se prebudim v tej temni luknji... gol kakor Adam ... kakor Adam!... Svinje, obešenjaki!... Ln trkam ... vpijem, razbijam... nič odgovora... vse tiho...« Kakor div*ji je mahal z rokami. In zdajci so videli, kako se je mašorjeva silna postava opotekla in s pljuskom telebnila v mlako. Blagajnik in višji steward sta se sklonila k ležečemu. Potipala sta ga za žilo. »Nič mu ni...« je dognal blagajnik, »samo pijan je kakor mav-ra... da, strahovito plan ...« »Ali ga spravimo v njegovo kabino?« je vprašal višji steward. »Seveda...« »Kajj prav za prav mislite o vsem tem, blagaiork?« »To, da je žrtev tistega, ki postavlja vso ladjo na glavo.« »Patrova žrtev?« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par aa besedo. Din 'i.— davita za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din M.— aa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id IMejo služb. NaJraanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. DopM la tenitve me zaračunajo po Din 2.— aa vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanj*) znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—s Vsi ofttaB oglasi se zaračunajo po Din l.— aa besedo, Din 2.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjfti znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. ! - . ■ . ----- Mali oglasi Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašan)a, tičoča se malih Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od OKlasnefca^oddejka .Jutta« JJJ,, J#. „ Tnanllcah. oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ttJntra", Ljubljana. r / Beseda 50 para, davefc 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3Din. Naj-* manjši znesek 12 Din. Potnika sprejmem ki prevzame še en predmet Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 125G3-5 Beseda 50 para, daveS 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3Din. Najmanjši znesek 12 Din. Mehanik, pomočnik d-obr-o rawrjeo v moto in avto stroki. išče službo. Jamuška Vinko, Slov. Gradec. 12721-2 Trgovski pomočnik železninske in špecerijske stroke, ki bi event. potožil 3—4000 Din kavcije, išče twmešoenje. Nasiov v ogl. oddelku »Jutra«. 12722-2 Službo dobi Beseda IDin, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. . Pletilje t večletno prakso, sprejmemo takoj za stalno. Na-»■ov pove oglasni oddelek ♦Ju-tra c. 12490-1 Stalno službo dobi pisarniška moč, ki vloži postopno do 30.000 Ivin. Pooudbie De oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »N~astop<. 12690-1 Razpis «!užbe občinskega delovodje (tajnika). Razpisuj« se mesto obč. delovodje v občini Grosuplje. Tozadevne prošnje na.j ee vložijo do 16. maja 19S4 na predsedništvo občine Grosuplje. Pogoj za sprejem j-e najmanj nižja srednja šola. Prosilci nai navedejo tudi zahtevo plače. Uprava občine Grosuplje, dne 2. maja 1934. 126S3-1 Dostavljalca- inkasanta M Ljubi j« bo, s 5000—8000 i)'n gotovine, iščem za takoj. Ponadhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv 30«. 12730-1 Mehanika iščem takoj. Naslov v og'a«iem oddelku »Jtutra« 13693-1 Brivskega pomočnika v izpomaganje sprejme takoj »Rapid«, Sv. Petra c. št. 25. 12700-1 Mlajšo frizerko dobro onduierko sprejme takoj v stalno službo Jurij Šimunac v Kranju. 19996-1 Šiviljo sprejme tek oj Kušar, Cankarjevo nabrežje l/HI. 12708-1 Dobru devojku za sav kuč-evni posao S da zna dobro kuvati, traži po-rodioa bez dece. Blata dobra. Stupitii može odmah. Za uslove zajedno sa fotografijo™ obratiti se pn«-me-no na a dresu: I>. Ni-kola Petrovič, lekar, Ko-larčeva ul. 1 — Beograd. 12705-1 Dekle sprejmem v gostita o. Na-e^.ov pove oglasni oddeliek »Jutra«. 127E9-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Berkel tehtnico rabljeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15707-7 u» r* 1L Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zeio p o • e n I ee obtefete pri Preskerlu t Ljubljani, Sv. Petra sest« št. 14 183-6 Zavijahii papir večja množina naprodaj »a Vidovdanskii cesti štev. 4. 12698-6 Gašeno apno 7f> m» prodam v Dravljah. Ponudbe na: Joško Ma.ja-ron. Borovnica. 12499-6 Ljuba Jurkovid: MALA* * W * KRALJICA * * * NOČI (Ilustriral T. Mad) 73 Oh, kako se je Libe XIV. razjokal, ko ge je Lili poslovila od njega in se mu iz vsega srca zahvalila za dobroto, ki jo je bil pokazal njej in vrlemu šariku! »Tudi jaz sem Imel svojo mater rad.« je rekel kralj Libe, »zat0 razumem tvojo vročo ieljo. Idi, pozdravi vse ljudi v topli deželi in reci jim, naj bodo dobri. Jaz, draga posestrima, te ne bom nikoli pozabil!« Nato sta se lepo objela in pozdravila s kraljem in kraljico in vsem njunim dvo-rom. Velika odprodaja železnine nepreklicno do 5. maja pri Stanku Florjančič, Sv. Petra cesta 35. 12446-6 Avto, moto Beseda 1 Din. davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Harley malo rabljen, 350 m', v zelo dobrem stanju zaradi odpotovanja v Inozemstvo po nizki ceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12559-10 »Ford« limuzina (2 vrata) type 929. Tudor 4sedežni, 40 HP, 1-cdildndrski — in odprt »Chevrolet« tvpe 929. štirisedežen, 46 HP, 6 cilindrov, v popolnoma dobrem stauiu proti gotovini proda Kolinska tovarna v Ljubljani. 12701-10 Auto Bugatti 8 cyl., 2 ejedala, trkeč« kola, brzina 180 km, produ jem ilii menjam za veča. Zadobošek, Zagreb, Palmoti čeva 19. 13687-10 Motorno kolo BSA 500 HP, maio voženo, v najlepšem stanju takoj naprodaj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ni drago«. 12726-10 Kolesa Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Triclkl malo rabljen, proda A. KaučiS. mehanična delavnica, Tržaška cesta štev. 4. 12739-11 Glasbila Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir poceni prodam. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra« 12719-26 Živali Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. Papiga modre barve, giava bela, ki govori svoje ime »Rokica« itd., je ušla v Gosposki ulici 3. — Najditelj dobi nagrado. 12732-27 Beseda 1 Din. davek 2Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Šivalni stroj gramofon in otroški voziček prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12560-29 Krasen šivalni stroj v omari (Kastenmaschine) poceni prodam. Na ogled pri tvrdki Ivan Jax in sin, Gosposvetska cesta štev. 2 127214-29 r / Beseda IDin, davek 2Din. za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posestvo prodam v Spodnjem VeJ« vlaku pni Ptuju, obstoječe is stanovanjske hiše t 2 stanovanjema. goapodar »keg» poslopja. 14 oralov p"*pstv» feventJnelno od lam tud4 manj »raJor pri hiši). Razen tega «o na prodaj tmdit po«me«ne nareke, kaknr njive, trav mikif to gozdovi. Pojasmt daj« Br«>čič Aloji P*uj. lil463 80 Stavbne parcele v okolici Št. Vida Vižmar-je-Brod, pod ugodnimi cenami ftud« za hran. knjižice) naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 12525-30 Tovarna e stalno dobro vodno močjo naprodaj. Veliko dvorišče in prostor za povečanje tovarne. Pripravno za vsako industrijo. Blizu žele« niče. Dopise na ogl. ■oddelek »Jutra« pod šifro »5000«. 30685-20 Vila na morju prodaje se! U Aleksandrovu na Krku. Di samo morje i velikim proetorom okol. jedmokat-nioa t pet velikih soba, — Interesenti naj se obnatijo za informacije na naslov: F. Nemec, Vrata, Gorski Kotar. Cena umjerena. 12717-20 Štiri sobno hišo popolnoma novo, z lepim vrtom, dvoriščem in njivo, na izredno lepi legi ob banov i nek i cesti v okoli« Celja prodam za 75.000 Din Polovico sprejmem v hranilni knjižici. Dopise na: Mejavšek, Celje, Aleksandrova 7. 12738-20 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodam knjižice Jadransko - podunavske z vlogo 50.000, Zadružno - gospodarske 90.000, Mestne hranilnice Kranj 35.000, Banovlnske 80.000 Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 12573-16 Družabnika e 100.000 Din kapitala iščem za povečanje obrata — žaige e polnim jarmeoi-koan. Pogon na vodno moč. Nakup okroglega lese ugoden. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra-« pod šifro »Dobiček siguren«. 12436-16 Vlogo Posojilnice v Zdolah (Din 8605, je v zvezi Slovenskih zadrug, prodam za 65 %. Ponudbe na naslov: Oder, Zagreb, Vlaška ulica 125. 12681-16 Ugodna prilika Kdor ima 300.000 Din t knjižici Kmetske posojilnice ali Kreditne banke ljubljanske, lahko pristopi kot družabnik v dobro dobička-nosno podjetje. Sigurna naložba denarja. Pišite na oglas, oddelek »Jutra* pod »Ljubljanska industrija«. 12713-16 Knjižico Kmetske posojilnice ljubi1 j. od 120.000, prodam za 78 % gotovine. Interesenti nai pišejo na oglasni oddelek »Jutro« pod značko »Privatnik«. 11CI714-16 Kdo rabi posojilo? Oddam knjižico Mestne hranilnice ljubljanske (600.000 Din) po ključu 75% pod pogojem takojšnje gotovine 200.000 Din. ostanek pa v 2 ali 3 letnih obrokih, proti vknjižbi na prvo mesto dobre in donosne reaiitet« Pojasnila daje Rudolf Zore. Ljubliana, Gledališka ulica »t. 12. 12715-16 W.f737JfWl Beseda IDin, davek 2Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepi poslovni prostori v pritličju, 3 sobe s pri-tlkllnaml ln vsem modernim komfortom ev. ■ pisarniško opremo, veliko železno blagajno, v najlepši mlml letel ln * neposredni bližini kavarne Evrope, primerni za poklicno delo ali trgovsko poslovanje, se oddajo s 1. avgustom, na željo tudi preje. V Isti hiši v I. nadstropju se odda tudi istočasno udobno štirisob. stanovanje z vsemi prltlkllnaml. — Prednost Ima reflektant na poslovne prostore. — Vprašanja naj se naslovijo na ogl. odd. »Jutra« pod št. >65«. 11921-10 Lokal takoj oddam na Celovški cesti 81. 13527-19 Zaprto skladišče blizu carinam« oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno« 12696-19 Trgovski lokal velike poslovne prostore, skladišča, delavnice in stanovanjske prostore, posebno prikladne za trgovino na debelo, oddamo radi preselitve tovarne, v celoti ali deljeno e 1. avgustom t. 1. v Ljubljani, Pred škofijo 19. tovarna dežnikor in oogaivic Josip Vidmar. 12604-19 Lep trgovski lokal z dvema izložbama — na prometni cesti, in veliko svetlo delovno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12519-19 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Petsob. stanovanje komfortno, s kopaiai-co in telefonom, eolnčno oddam t 1- junijem na Vodnikovi cesti 17, Ljubljana VII. 12500-21 Štirisob. stanovanje solnČDO, v vili v e e n t r u mesta, s souporabo vrta oddam e 1. majem. Ogledati t Kna.fl je vi uHci štev. 13/H 10471-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam takoj ali i junijem solidni stranki. Rožna dolina, cesta IV št. 22. 112(706-21 Enosob. stanovanje in veliko skladišče oddam takoj na G oepo-svetski cesti 10 — Cesar I. nadstr. 12691-21 Državna Glavna Hlijala v Ljubljani sprejema prijav ©za menična posojila na hipoteke na posestva (zgradbe in zemljišča) v mestih in trgih do zneskov po Din 100.000.— daje lombardna posojila na podlagi drž. in po državi zajamčenih vrednostnih papirjev. Vse potrebne informacije dobe interesenti ustmeno in pismeno pri Glavni filija.ll Državne hipotekarne banke v Ljubljani. Bre* posebnega obvestita Umrl mi je moj dobri soprog in brat, gospod Aleksander Adolf Kaučič državni uradnik v pokoju in rezervni kapetan IL ki. danes, dne 3. t. m., ob 3. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, ane 4. maja 1934., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Lepi pot št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. maja 1934. 4440 ELA, soproga, in sestra MERI. Dvosob. stanovanje s kubinjo oddam ta&oj. — Poizve eo na Karlovski c. št. 28. Ietotam naprodaj 4 vinski sodi po 600 Ji trav. 1:2695-21 Štirisob. stanovanje z vsemi pritiklinami, na Aleksandrovi cesti v palači Viktoria oddam e 1. iv-gustom. 12703-21 V »Pegleznu« na Poljanski cesti oddam z avgustom udobno trisobno, kakor tudi 1 dvoeobno stanovanje Na razpolago tudi še nekaj trgovskih lokalov. Poizve se pri poliriu. 12710-21 Enosob. stanovanje solnčno, )epo. oddam takoj ali poeneje. Ogledati med 3. in 6. popoldne na B'ei-vreisovi cesti 9/II. 12718-31 Enosob. stanovanje parketirano, v novi hi5i oddam s 1. junijem. Ljubljana VH, Vodnikova ceste 17. 10500-21 Dvosob. stanovanje komfortno, v iepi Jogi blizu Tivolija oddam mirni stranki za avgust. Istotam oddam tudi lepe in suhe kletne prostore za skladišče. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Novo 950«. 12733-21 Stanovanja Beseda i Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje komfortno, iščeta novopo-ročenca • X. avgustom a.li preje t okolici Gradišča. Mir je a.!d Tivolija. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik 22«. 12614-21/a Trisob. stanovanje s kopalnico in ostaOimi pritiklinami ižčem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Vila 02« 12702-21/a Stanovanje z avgustom išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dve sobi, kuhinja in kopalnica«. 12711-2 Va Dve starejši osebi iščeta z junijem stanovanje sobe in kuhinje. — F. Pajk, mestni nastavljenec, Cojzova cesta št. 9. 12716-21/a Dvosob. stanovanje s kopalnico in kabinetom, iščem s 1. avgustom — najraje na Kodeljevem. Ponudbe na oglasili oddeVk »Jutra« pod šifro »Točni plačnik »«. 12723-21/a TI1,JIWIJI rt Beseda 50 para, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3Dln. Najmanjši znesek 12 Din. Prostorno sobo udobno opremljeno, svetlo, čisto in mirno, s posebnim vhodom, parketom in elektriko, v okolišu med univerzo, Zvezdo in tehniko ■oddam s 15. majem stilnemu boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 12243-23 Opremljeno sobo mirno in enaino, oddam solidni oeebi t Marmontovi ulici 12. 12580-23 Lepo solnčno sobo z uporabo kopalnice, v bližini sodišča oddam. Naslov v oglaecem oddelku Jutra 12210-23 Skromno sobico event. x vso oskrbo oddam ves dan odsotni osebi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12688-23 Prazno sobo veliko in solnčno takoj oddam v Trsteniakovi n). 7 Kavarna Nebotičnik LJubljana 1KONCIEMTM dnevno popoldne in zvečer vse dni, razen v sredah in sobotah. nANcmG Običajne kavarniške cene. UDOBNE IGRALNICE BILJARDI SEIFERT Sobo s pritiklinami oddam 2 osebama za junij. Hrenova ulica štev. 14. 12734-23 Mirno sobo lepo in solnčno, v c-entru mesta po ugodni ceni oddam stalni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12741-23 Dražbe Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prostovoljna javna dražba različnih predmetov, v hiši na Tj-mevi cesti 31 dvorišče, napovedana za 2. maja, je preložena na soboto 5. maia od 9. ure naprej in se vrši nepreklicno 12740-32 VELIKA IZBERA SVILE t vseh modnih barvah, gladka ln vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri „6kofn" Ljubljana O 3142 rIJ I Beseda 2 Din. davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča piana: L avgust, Agilen, Akvari-stova torba. Amortizacijska posojila. Avgust, Cisto, Cena takoj. Center, Cena, Ceno, Difl 100.000, Državni uslužbenec, Din 250. Dobra gospodinja. Dve eoinč- ivi stanov.. Dobro vpeljano, Dobro, Dve osebi, Dežela, Dentist, Dobra kuharica, D. C. 1934, F. H., Gorenjska, Gotovina 11708 Gorenjska 100, Gostilna, Hišnik 1034. Hišica 300, Idealno, Ideali, Inteligentna, In+abuiiacija, Izurjena pletilja. Izobražena, Industrija 1934, Knjižica Mestne, Kupim, Klavir II, Kompenzacija, Kavcija in sigurnost, Kavcija Din 6000, Kjerkoli, Lepo 100, Lep razgled. Lepo suho, Lepo čisto, Ledna omara, Lepo zračno, Letovišče. I>pa harmonija Tržič, Maj, Mir, Mirna, Marija. Mlekarna, Mirno 1934. Mlada ločenka Mejnik. Neznanka, Novo življenje. Nastop takoj, Novo, Navedba cene 46. Opek«, Obrt. Prvi maj, Prekajevalec. Pianino L. Št. gotovina. Prodajalka. Poštenost, Provizija. Prevoz pohištva. Priložnost, Papirnica - Sezija, Pošten, Poštena 10852-3. Posest, Parcela, Peti kril, Per-fektna. Pisarniška praksa, Prijazno, Beden plačnik. Radi bolezni. Stalno mesto Sposoben, Srečna bodočnost, Soliden 100, Simpatična, Sama. Samoupravni 38, Snažno. Separirano, Sreča v zakonu, Sigurna bodočnost. Same, Sigurnost, Šivilja na dom, Tri odrasle osebe, Takoj denar Točen plačnik, Trg. sluga-»ofer, Trajna zaposlitev, Trgovka, Točno plačnico, Tekoj prodom. Teko' iščem Trg. naobražena, Theodo-lit, Turbina 1934, Upokojenka, Udobno, Ugodna prilika, Uradnica, Vpeljan, Veliko odsoten, Vojaščina, Vinotoč, Velik promet, Vesten 100, Vsak riziko iz-Kjučen, Vesten, Vpeijan in soliden. Zmožna, Zanesljiva dobra moč 30, Zora, Za. vsako obrt. Ž^im zaslužek, 100 R. 138, 1086, 24. 55, 1934. 00. 15, 65, 150.000, 30 % zaslužek, 88» šmarnica Ista nečela, iste želje so tudi moja svojstva: nič naj ne zasenči; štejem. Hvaležet: pismom, pomenljivi pri logi. Pravliško lepi vtisi nepozabni. Iskrene. Joško. 13738-24 »U« Pridem t petek sisrurno, kakor dogovorjeno. Srečko lt-2684-24 Novine: GRAH, KROMPIR, ČREŠNJE, JAGODE Ltd. najbolje, najceneje pri: EVGEN LEDERER import in eksport sadja in po vrtnine, NOVI SAD Temerinska ulica štev. 21; telefon 30-15. Komfortno stanovanje na Miklošičevi cesti, kompletno, I. nadstropje, sestoječe \i 5 velikih sob in 2 kabinetov, kopalnice in vseh pritiklin, se odda 1. avgusta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4442 Opozorilo! Vsi člani »Naprednosti«, reg. pom. blag v Mariboru, se v lastnem interesu opozarjajo, da naj nikakor ne upoštevajo okrožnic, navodil in plačilnih nalogov, podpisanih od bivšega odbora, ker je podpisani novi odbor kot zakonito na občnem zboru izvoljen edino merodajen za vse ukrepe v korist svojih članov. Isti bo po prevzemu funkcij izdal potrebna navodila v pomirjenje vseh članov. Dokler ne prejmete naše okrožnice, p o-čakajte a plačili! Za odbor »Naprednosti«: Jakob Gregorc, 1. r. Ignac štrav, 1. r. Ferdo Rozman, 1. r. Kolje za vinograde rezane 1000 komadov Din 180.— cepane 1000 komadov Din 300.— prodaja v vsaki množini »DRAVA" d. d., Maribor, Meljska c. 91 Urejuj* L>a vortij Kavi jen Lzdaja aa konzorcij »Jutra« Adoil