Tečaj XVII. gospodarske, obertnišk List 32. Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr.« za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. đn. Ljubljani v sredo 10. avgusta 1850. Pa smo le spet nekaj prav abotnega zvedili! Nedavnej se pogovarjava z nekim dobro znanim gospodom iz N— cez to in uno o kmetijskih zadevah. kar me vpraša: ali smo že slišali, kaj pravijo ljude na. kmetih, zakaj je letos toliko červa na polji? Bo pa že kakošna prav debela mu odgovorimo slišali pa je še nismo. Pogostoma se sliši nam reče zdaj prijatel pri nas govorica. da je letos zato toliko červa po njivah in senožetih. 35 ker so mogli lani ljudje kebre na berati in pokoncevati. Bos: nas je za to št rafal, ker kebri so Božja stvar u Ni mogoče, da bi nasi ljudje kaj takega neumnega mislili zavernem gospoda iz N i tr Ç» las, da so naji memogredejoči ljudje gledali, kaj da imava. in obá se smejava na To ni mogoče še enkrat besedo poprimem da bi naši ljudje, ki so vendar dosti prebiisane glave, tako ne-umnost verjeli! Da! ravno prebrisana glava kakega len úh a, kteremu je lani nadležno bilo po gosposkinem ukazu * kebre naberati, si je izmislila to traparijo, in abotnih ljudi se ne manjka, kteri jo berž verjamejo. Eden jo natveze potem druzemu, drugi tretjemu in tako se razširi kmali taka reč, ki je vsem takim voda na njih mlin, kteri raji roke križem deržé in kebre gledajo, kako se pasejo po drevji, kakor da bi nabirali in pokončevali gerde požerúhe. Res, da so kebri Božja stvar kakor je vsaka druga na svetu, al za tega voljo ima vendar člověk pravico po končevati take stvari, ktere so mu škodljive. Zakaj pa streljate volkové? zakaj pokončujete gosence na drevji in na repi. bol he na želji, miši v shrambah? Zakaj se nedasteušim snesti? zakaj lovite šurke po kuhinjah? itd. Zagovarjć\nje lenobe in nemarnosti s takimi pre-tvezami ni piškavega oreha vredno, in verjeti morejo kaj takega le taki, od kterih se pravi „Bog daj norcom pamet !" Ce bi se naui prederzno ne zdelo po izgledu nekterih ljudi Gospoda nebes in zemlje v vsako betvo mešati in voljo Njegovo zdaj tako zdaj drugače obraćati po naših mislih, bi raji in veliko bolj po pravici rekli, da ravno za-tega voljo vas Bog štrafuje s červi, ker niste dosti ubogali postave, ki vam je lani ukazovala škodljive kebre pokoncevati, ki so zaredili na roili-jone ćervov, ktere je 1 e t o s n j a m e h k a zima vse pri ? ne more, al če jih naberaš ti 2 mernika, tvoj sosed tudi 29 tretji spet 2 in tako v tvoji vasi vsak po 2, in delà vsaka vas tako in kmetovavci vseh mest tako, se bo nabralo v vsaki deželi tavžent in tavžent mernikov li kor več se jih nabere, toliko manj toča pobije dve njivi, boš vendar še vesel, da ti ni pobila še ostalih pet, ki jih morebiti še imaš. Ali ne? In taka je tudi s kebri in njih červi.v En milijon kebrov več škode stori kakor le pol milijuna. Ce ti pa za to ni nič mar: ali i n ko bo škode. Ce ti imaš manj ali več škode se vé da potem so vsi sveti in vse dobre besede le bob v steuo. „ Leta 185T so v Tirol ih v eni sami dolini (ciljskt dolini) kmetje nabrali 104 stárov kebrov; kebre enega stára so šteli in po številu jim je rajtenga dala, da so z omenjenimi 104 stari pokončali en milijon sto in štiri- deset tavžent in osem sto kebrov. Pomislite zdaj, da ena sama babica z leže 40 do 50 jajic, iz kterih se izvali ravno toliko červov — in postavimo, da med pokončanimi kebri je bilo le polmilijona babic, tedaj so pridni Tiroljci pokončali 20 do 25 milijonov červov. Prijatel! če znaš toliko šteti, da en milijon je tav-žentkrat tavžent, boš pač lahko rajtengo naredil, koliko žita, trave in druzih sadežev so si oteli marljivi Tiroljci. 1 - ' Al vsak mora svoje storiti, potem „zrase iz malega veliko". Zato je postave potreba, da ukazuje, kaj ima vsak storiti. In postava se mora oj stro spolnovati, lenúbi spodobno pokoriti. Taka je s kebri, taka pa tufli z gosencami. Postava le na papirji je meh brez moke. Treba bi tedaj bilo, da bi kmetijska družba na-svetovala si. deželnemu poglavarstvu, da kakor je postava dana za naberanje kebrov, bi se mogla tudi postava dati za naberanje červov med oranjem letos nje jeseni in prihodnje spomladi. Pridnim gospodarjem ne bo treba dvakrat tega reči; sami bojo storili kar jim njih lastni prid veleva. Otroci njih ali pa najeti ljudje bojo šli z jerbasom za plugom in po-berali červe; kdor jih več uabere, naj se mu dá kakošno dařilo za to. i* e č i m e r ii e ljudi je treba siliti v njih lastni prid, in to je toliko več potreba, kar en nemarnež deset pridnim vuiči njih trud. Zadušljivi zrak in sèkretih sila nevařen. z i v ljenji o hran i I a. In te strafenge se tudi prihodnje leto ne bo konec, ako letošnjo jesen, ko bote o zimi ni orali, ne bote prav pridno za plugom červov po- „Novičar" pripoveduje v današnjem listu iz Lj u b lj a ne bera li, pa ravno tako delali tudi prihod njo spomlad, grozno novico, ki se je pripetila 3. dan t. m., da so 4 ko bote zemljo obraćali za jaro žito; zakaj červ možje v globoko sèkretno jamo se podavši zaporedoma naglo ostane 3 leta v zemlji, preden sleče svojo srajco in se smert storili. preleví v kebra.* Pa že ga slišimo, da uam ta in uni zabavljivo odgo Enaka nesreća se v s o v e m na Českem. Neki je 4 tedne pred přiměřila v Bene- ospodar je namreč dal štirno stran Korotancov, kteri so pervlje z Ljudevitom deržali. Akoravno boj nemške vojske, ni bil brez vsega uspeha tako vendar ni še bil mir sklenjen. V mcscu svečanu leta 821 je nemški cesar spet po- 0 raziićnosti Belina in Bel ena bodem drugikrat v posebnem članku govoril. Leta 822 je nemski cesar poslal novo vojsko iz Italije proti Ljudevitu al slavni vojvoda je bil že skoz per vesnje boje tako oslabljen, da ni mogel vojske vkup spraviti, ktera bi obstala pred silno vojsko Nemcov. Zapustil je svojo poglavitno mesto Sisek in se je podal na Serbsko. Prizadeval si je Serbe pridobiti za boj proti Nemcom ali niso ga hotli razumeti. Edini patrijarh mesta Građo je znal uvažavati veliko osnovo vitežkega vojvoda, inje celi čas vojske podpíral Ljudevita pri zadnji terdnjavi z umetnimi tesarji in zidarji. IV. v Or 1. radu kneza Ljude mis la, more prav imenitne ji Kaj le sadaj že tri dni vsako noč toliko lučić gori goste imeti, ali saj mimo mojega hrama morajo vsi jahači, ali ne spomnim se, da bi kdo bil proti gradu potuval. Samo edino človeče je pred nekimi dnevi vprašalo, jeli da je knez Lj u- do misel domau tako govori kmet Herkalovič, kteri je ravno pod gradom stanoval, svoji ženki, ko na enkrat nekdo na vrata poterka in kriči, naj se mu od pre. n Kdo nima mira v tako globoki uoči ?" se obregne Herkalovič pogledavši skoz okno. „„Jaz sem, jaz Marko, inoš knezov, svetli knez še tebe nicoj hoče v gradu imeti"". Mene? ha, ha, ha", se Herkalovič debelo zasraeje, „gotovo je sopet vlovil kakošno golobico v kletko, še stari t » mersavec nima mira 2 « r>r> Kolikor je meni znano u u 1 odgovori ? t*n ima knez plemenito zver v jami, in ti moj povabljen na koline"". dragi He rka1 • * si n Kaj je vlovil — jelena? ali divjega meresca?" vpraša prav radovedno Herkalovič. „„Vse plemenitejšo zver — proti zviti kaci branil svoje mlade je učil visoko letati svoje mlade4'". junaškega leva, kteri je smelnega orla, kteri n N srovori naravnost Mark » Reci ko u Jiïi Znaj mi brate H e r k • V Přišel je včeraj kot ubog be k L j u d e m preganjan voj Lj de vit. Pri S erb ih ni našel pomoci» tudi ni bil tam varen, iskoči! je toraj, in ko ubog berač je potoval skoz Horvatsko, k knezu kteri je toliko dobrega storil. Pred tremi dne Ljudemislu, kteri ga hitro spozna. Prosi ga, p r i d c I naj ga nekoliko dni hrani, ker je jako bolestan, ko se okreva, hočo k gradskomu patrijarhu, naj ga priporoči abašu monteka-sinskemu, ker slednjc dni svojega življenja hoče v šamoti preživeti'. • ' " „ s i , S »» • v Moj gospodar ga prijazno prime, ali znaj II lovic, nje prijaznost je mackinja, kolikork sem ga slišal govoriti : taj kukavni Ljudevit je kriv, da jaz nisem po smerti mojega brat a postal ojvoda ; da bi ga vlovil, bi mu že pokazal kremplje nemskeg Dal mu je knez za prebi1 orla « . » V hi» lep sobo pa tudi stražare, da ne more nikamor, pa da bi ravno ne bilo stra žarjev, oslabljene noge ga ne morejo nikam nesti. Pa p o j d miri poj div dra^i Herk • V vem ? da k zc ne čaka u 2. Bila je jasna jesenska noč. Zvczde so se pogosto uternjale, in daleko po širokém nočnem svem sj ela vale. Mirna je bila vsa priroda, in vse se je zibalo v hlubokém t 9 spa nj i Samo knez Ljude mis el ni mogel spati, zmiraj je s popisom čakal na svojega inoša in kmeta Herkalovič a. zgodovine te gimnazije. Kakor je iz mesečnih shodov ljublj. zgodovinskega družtva znauo, gimnazijaini » Na sadaj sta tukaj, že nji čujem po stopnicah iti vodja gosp. Jan. Ne case k & habira zgodovinske drobtinice dober večer sosed! dal si me dolgo cakati" Oprostite svetli knez"", odgovori Herkalovič, te gimnazije in v letošnjein šolskem letopisu je začel to zberko razglašati. Zgodovino ljublj. gimnazije razdeluje v »TD nisem mogel berzo, Vi znate svetli gospodine, da imam 3 dobe in za pod lag o te zverstbe je vzel jezuite; s čem pervo dobo imenuje dobo predjezuitarsko — od leta 1418 do 1595, — drugo ali srednjo dobo jezuitarsko od leta 1596 do 1773, — tretjo pa p oj e z u i t a r s k o. bolestno babko, tezko sem zapustil dom, vendar Vam zamorem poslužiti?"" „Herkalovič poslušaj me, znam, da ti si zvest za-veznik naše rodbine. Glej včeraj se je pritepel v moj grad pregnani vojvoda Ljudevit. Ti znaš, da ga naš gospodar, tega po Letosnji letopis popisuje samo pervo dobo; iz pisa se kaže, da ni natanko znano, kdaj ravno so se v Ljubljani pričele gimnazijalne ali latinske šole sarji ta v veliko milost, kteri mu verolomneža Ljudevita kakor se po stari navadi imenuje osmero šol, v kterih je nekdaj latinski jezik zvonec nosil. Za usta nov no leto — leta 1596 so mogocni nemški cesar čerti, ti tudi znas, da pride pri ce y razumiš me Herkalovič, kaj hočem reči. Glej Ljudevit je bolestan ti dragi moj Herka rt^'^j ** " v * ■ v Jv »«.v«.».., v. . ~ 0. »-j — w • ■» - lovič sluješ daleko po domovini za najučenejšega vračnika daj Ljudevitu leka, da mu po malem življenje izteka, ljubljanske gimnazije se čisla leto 1418; jezuiti pod škofom Tavčarjem sprejeli Popisu začetka ljublj. gimnaz. šol so upletene zgodovinske tr » imnazijalske šole. ter pa napiši s svojo roko, da je umerl na učim, saj ti si modra pa kaj te drobtinice pervotnega Ijubljanskega mesta glavica, in me dobro razumiš" kterega E m o n e ostanjke (zidovje nekdanjega obmestja) pričuje v se r>» Manite se! sjajni knez"", prav resno Herkalovič dan današnji s travo zarašeno Mir je. Leta 456 • v pise odgovori, „„junaka, kterega se neti, je upal lot iti sovrazni letopis je v današnjem G radiš u začelo uovo mesto na meč na bojnem polji, tudi jaz se ne lotim z Bogom! u u noge lezti; Justinianov vojskovodja Narses ga je povekšal To s krepkim» glasom izgovorivsi, naglo odide Her- in utábořil leta 455. Ze nekoliko let popřed se imenuje tukaj bivajoč slovensk narod. leta 548 kalo vic nazaj v svoje stanovalisce. 3. Solnčno kolo se ravno valja v neskončnem zračji iu pervi njegovi žari uderejo oštro, kakor blisk, skoz visoke gradske okna Po dolgem raztegnjen, in še ves oblečen je ležal knez Ljudemisel na dolgi klopi, in ko solnčni žarovi padejo na njegovo lice, se zdrami, in zakřičí „ogenj Vendar se kmali zazve in pomiri. Krog leta 790 pravijo nekteri so Franki okoli današnjega y ogenj i r« Pokliče svojega inoša, in mu veli ogenj na kamenu gradu zidali novo mesto, ktero so po reki imenovali Laibach. (Po tem takem bo vendar enkrat imelo pravde konec biti: ali je bila Ljubljana pred ali Laibach; ali je morebiti tudi Gradiše tudi Poljane, Reber? itd.) njega leta je h koncu bilo v vsem skupaj 617 (tedaj memo lani 82 več), med kterimi 489 Slovencov, Nemcov 125, iz frankovskega stroja? morebiti Število ucencov letos zakuriti. n Hočem danas za sebe in svojega bolnega gosta mo enega vraetva skuhati, Herkalovič mi je dal prav ozdra-vivnega leka" tako govori inoš, med tem, ko je ta na kamenu kuril. Lahov 2 in 1 Arabec (zamurec); po veri so vsi bili kato-ličani. Alojzijancov je letos bilo 56, ki so obiskali tudi to gimnazijo. Slovenski jezik je učilo letos celó 8 nikov, kteri vsi so imeli še z drugimi nauki opraviti. V uc Knez pristavi lonček, in čez kratek čas pokliče sluga Druge gimnazijalske šole na Krajnskem so, kakor našim bravcom znano, v Novem mestu, ktere pod velivši mu čašico čaia nesti svojemu gostu. Ljudevit ničesar zlobiiega nesluté izpije čašico, in za dve uri izdihne dušico. P^^Hj^ t wŠ~.Wi 1 H . lit; if EKS I mt »" r JIfl ffl hB fif m ft 1 flBViSfljHll (f tm fVul Gcrdi knez Ljudemisel ga je sam ostrupel. je vodstvom gosp. P. Bernarda Vovka tudi v versti višjih gimnazij stojijo. Letopisi te gimnazije so poslednje leta zlo zanimive in lepo spričujejo marljivost tukajšnih učnikov, gosp. patrov frančiškanov. Učnik zemljopisja in zgodovine, Slugi so mogli za gradom truplo pokopati. Lj u de mise l pa je sam nemškemu cesarju na konec jesenske gospod P. Rafael Kleme n ci c, se je podal letos v pre- in v letopisu spisal sostavek: iskavo avstrijanske zgodovine dobe leta 823 oznanil, da L udovi ta ui vec med zivimi. llorvatski narod pripoveda, da njegov meč je skrit globoko pod zemljo. Našel ga bode enkrat junak horvatski, in ž njim slavne dola doprinašal. War Oesterreich nach dem Tode des letzten ein Erbgut seiner Verwandten oder ein Rabenbergers erledigtes Reichs- y zgodovino v sebi. kteri po temeljitih virih, in da kar piše, ima jedro Iz letopisa dalje pozvedamo, da 12 učnikov je lehen? kteri očitno kaže, da je gospod pisatelj mož sledi v Solski novičar učilo prcdpÍ8ane nauke v tej gimnazu i ktero je h koncu Dosel je k ucencom serpan (mensis augustu in nas to pil je za dva mesca trudu. Kar je mladina seja sedaj, in šolski letopi>i ray li k ega se r p a n a. V V v ucenei solske noj kl med njih se ob času počitka Naj bi prid i z nabir • V • mark", ki ga je spisal v domačem zgodovinstvu pridni gosp dr. Rudolf Puff. Iz sledečih šolskih vesti zvemo y da J ki v k kaki drugi stvari dozdaj še ski kotu naše domovine, in neutru kovali (>o cvetlieah domaćega blaga in narodni pesmi, povesti ali število učencov v preteklem letu je zneslo v vsem skupaj tedaj spet 39 več kakor lani; med njimi je bilo 18 6 leze v kakem samotném 321 bčel ica ili w v bni sti- Slovencov, 3 Cehi, 130 Nemcov. Večina slovenskega nauka ga resili pozabe N pisa na po tem kratkci čelo vsak e^r a predgovoru e bila izročena gosp. prof. Božidaru Rajč-u, pole tr nje ga y k bi ga radi za- pa tudi nekoliko gospod prof. Viktor Lipežu. Gospoda pro k „programa" naše slo- fesorja J. Matijašić in Dav. Terstenjak sta razlagala nauk ke domovine, pogledamo v letopise, kakor smo jih verozakona. Razni solski pripomočki se lepo množe od leta ravno přejeli. Letoois od leta I j u b 1 j a ns k V • s j e gimnazije « V price nja Hajduška. Poleg M. Bana. lepo hajduško je življenje! Verh planin visoko gor živeti Blizo neba in žarkega solnca, Kjer na zlatih oblacih sedeće Zrak plavijo oblakinje Vile, Posipaje na junake srečo. Tukaj clovek nima gospodarja, On boji se samega le Boga; Svoboden je, ponosit in srećen prebivavcov so si takih prenaredb tako svesti, da mislijo iù govorijo, da mi „te dese h i" bomo mogli svoje delà kmali kmali doversiti, ker nas odhod bo začel se že 15. avgusta. lahko spozna tukajšni laški dub; mesto je Iz tega se avgusta. Ni dolgo r 9 lepo hajdusko je življenje! Kadar nebo vse ćerno postane Gleda on ko njega gor nad glavo Igrajo se ognjevite střele; Sliši, ko povsod okoli njega Divji gromovi grozno bučijo, Čuti goro sebi pod nogami, Ko 6e kakor iz temelja trese; Pa ti v sredi vseh teh strašil hajduk Pćva pesem junaško na gosli. lepo hajduško je življenje! Z verh planine kakor burja pasti Na dvorove turških gospodarjev Pasti in jim odsekavat glave, Pa pobrati vse njihovo blago, In pa z blagom mlade gospodinje, In jim dvore z ognjem V6e požgati Da odurnega sledu ne ostane, In verniť se prepevaje v goro lepo hajduško je življenje! sicer mirno, in ljudstvo opravlja brez zaderžkov in pomot svoje vsakdanje opravila. Iz Krope na Gorenskem 1. ko smo brali v „Novicah" od ognja v gojzdu, ki ga je za netil nek posestnik, sečo napravljaje. Danes vam povem, da smo spet kaj velik strah imeli pred ognjem. Neki ogljar je prodal kopo oglja nekemu tukajšnemu fužinskemu deležniku je bilo koj v kolpern (Kohlhiitte) r pa oglje , nevidomá se zivo, spravljeno. Kar zapazijo fužinski delavci neko ogljarico (menda je vedila, da oglje v kolpernu gori, pa se je bala povedati, ker je vedila, da ga je ona zanesla) okoli kol perna kaj hitro sèm ter tjè tekati. Viditi, da se iz kolperna močno kadi, zaženejo hrup, da gori, in res je hipoma toliku ljudi přivřelo, da so bili v stanu ogenj zadušiti in oglje strah je mogel biti, razmetati. Lahko si je misliti, kakošen ker je ravno mmmmm ta kolpern v sredi drugih in le malo stopinj od fužine. Ko bi bil ogenj Ie nekoliko več moči dobil ali se ta nesreća ponoći přiměřila, bi bila v malo urah cela Kropa pepél. Hvala pa Bogu, da se je to podnevi zgodilo! ki je še le žgano, mora oglje, Ker postava ukazuje, da osem dni na kopi izmetano ostati, in se potem še le čisto mertvo iu hladno sme v kolpern prenesti, smemo pričako-vati, da bota ogljar in fužinski partnik v svarilo drugim skupila, kar postava předpisuje. Alojzi Globočnik. Dopisi Iz Benetk avg. K k lz Višnje gore na Dolenskem 30. julija. J. P. Ker vem drage „Novice", da rade naznanite, kako se tù in tam letos letina obnaša, naj Vam tudi povem, kako je Povernil se nam je mir, pri nas. Veseli smo res pričakovali obilne žetve in se ve- hvala Bogu in očetovski skerbi našega cesarja. Al marsikaj selili Božjega blagoslova, ker je perva spomlad vse dobro mora človek premišljevati o tem, kar se je v tako kratkem obetala. — Al predolgo deževanje v malem in velikem travna času zgodilo in v kterem j so naši hrabri vojaki pokazali, kakor tudi v pervi polovici mesca rožnika, zdaj pa prevelika da so vselej voljni življenje svoje žertovati imenitnemu svo- suša, nam je pervo veselo upanje zlo poderla. — Res jemu pokliču. Kipelo je serce veselja viditi in slišati, kako se je še precej ozimine naželo, pa zernja je malo. i mm fB^KÊÊÊÊKtK/ÊKÊK pri so se zbirali o začetku vojske verni deželjani okoli prestola vsem tem nam je pa še červ na njivah in senožetih silno našega cesarstva; prostovoljno so ti šli v bran pravice in škodo naredil, in za to, kar zdaj na polji stoji, bo letina domovine, drugi so pokladali darove na altar napadene zlo slaba > ako nam Bog kmalo pohlevnega dežja ne pošlje. deržave. V mali spominek hvaležnosti takega milega djanja Žalostno je pa pri vsi ti nesreći še to, da naši kmetje do so razui časopisi te daritelje očitno na znanje dajali 9 naj zdaj niso spoznali, da vse škode, ki jo červi delajo i so je tedaj tudi meni dopušeno, enega takih dariteljev ozna- le hrošči (kebri). Da bi pač naši kmetje, kakor ste nam i saj mi morebiti ne bo zameril, da niti mačem listu ga imenujem v do ze n Novice" večkrat priporočale, v pravém času hrošče 9 kteri pride gotovo v roke mnogim 9 ki poznajo prav pridno pokoncevali ; gotovo verlega gosp. J P e r m e t se te uime saj napol kaplana pri cesarskem resili ! Kar mervo zadene, hvala Bogu! se je še nekaj na- vojskinem brodovstvu. Komaj je zvedil, da se je vojska kosilo, al kakor se kaže, otave ali druge merve nam ne unela, je že hitel tudi kaj pripomoći za potrebe prihodnje bo treba kositi. Suša in červ sta se sklenila nam ugonobiti sile. Pisal je berž poveljstvu mornarstva, da on, ker mu vse travnike. Kaj bo nek ubog kmetič pozimi s svojo živi- svoj stan meča sukati ne pripusti, hoče dati kak drug dar nico počel! Po naši dolenski cesti se tudi mnogo ranjenih za potrebe v vojski, in dal je polovico svojih dohodkov za vojakov na Horvaško vozi, in sicer samih Horvatov. celi čas vojske, Tudi in je h tega še prosil, naj ga pošljejo se vidi sila veliko voznikov z vinom in cesarskim žitom * v ojsko službo duhovno opravljat Da je bila taka da jih na naši cesti že dolgo ni bilo toliko viditi. Pa, kakor ponudba hvaležno in veselo sprejeta, vsak lahko verjame. slišimo, bo te vožnje kmali konec, ker je vojskini hrup po« Gospod Perme je bil tudi od svoje mirne službe v Dinjanu tihnil. Zaslužil si je že res marsikdo lep košček kruha f na vojno ladijo sèm v Benetke poklican, potem pa so ga akoravno je vse drago, poslali v Dalmacijo, da opravlja na tamošnjih ladijah nas huda otročja bolezen: gerlo jih je začelo boleti Ni davnej, kar je razsajala pri da i službo Bozjo Tudi tukaj imamo letos hudo vročino; niso mogli lahko požirati in silna vrocina jih je kuhala T pravijo, da od leta 1834 ni bilo takošne; zdaj je sicer en- nekteremu je tudi celó vrat otekel, umerl pa vendar ni no* beden za to boleznijo pri nas. Komaj je ta potihnila, se je da malo bolje, al vendar se še podnevi in ponoći pozná, smo v pasjih dneh; vse hrepeni po toliko potrebnem dežji. že druga ravno otrok, pa tudi drugih odrašenih lotila lzperva je letiua dobro kazala, al velika suša je mnogim namreč griža (drizga); pobrala je že več otrok. Bog posestnikom skorej vse upanje požgala; sviloprejke so se da bi se kmali umirala, kjer iz te bolezni tudi druge še daj r slabo obnesle prikazuje 9 in zdaj se ze v vec krajih grojzdna bolezen nevarniše izvirajo! Marsikteri mislijo, da pisarnice cesarskega Iz Kamnika 5. avg. Včeraj ob eni zjutraj je > pre brodovstva (Marine) bodo spet preseljene v Terst in v viděn s sv. zakramenti za umirajoče, v 68. letu svoje sta- Polo; so nekteri, ki celó mislijo, da Beneško bode imelo rošti tukaj mirno svoje življenje sklenil čast. pater Celestin svojega lastnega podkralja, in da v tukajšnih uradnijah ne Novak, vikar, Ex-Defínitor, doslužen guardian in direktor bo nobenega inostranca, ampak da za naprej bodo tukaj glavne šole, naj starši ud reda sv. Frančiška krajnsko- povsod le Lahi deželsko službo opravljali; nekteri tukajšnih horvaške provincije, rojen v Ljubljani 16. januarja 1792? !■ » i i » 253 preoblečen v koto 13. dec. 1810. Dasiravno je bilo rajnkega Brack-u, Gradcu, Mar bur g-u, Pelčanah j Celji 9 malo viditi med svetom, je stel vendar obilno prijatlov, in Zidanem mostu, Ljubljani, Nabrezini in Terstu. 27. dan p. m. (en teden pred smertjo) mu je bila neuadoma Na enem stacijonu more na en dan eden le 200 centov velika cast došla obiskanemu biti od presvitlega goriškega blaga na železnico dati, in kdor pred pride, bo tudi pred vélikega skofa in kneza dr. Andreja Golmajer-ja, našega postrežen. Berž ko bo moć, se bo več takih postaj na metropolita; po smerti ga je ravno tako nepričakovana čast zadela, da so ga na prijazni Salmski griček pri Kamniku h večnemu pokoju spremili preč. ljubljanski prošt in general-vikar gosp. Anton Kos s obilo množico duhovnov in druzih ljudi. Brat rajnkega, Janez Novak, korar in vodja duhov-nega semenišča v Ljubljani, se vsem duhovskim in svetnim gospodom in vsem Kamencanom sploh, ki ljubezen skazali, za to preserčno zahvali, in njegovo pobožni molitvi znaucom in prijatlom lepo priporoca. znauje dalo. Poslednji teden je tukaj mlad človek, ki se je v jedi pregrešil, za pravo kolero umerl. — Tudi v lukah Hamburga, Alto ne in Ros tok a se je kolera prikazala. Iz Benetk. Čudna tatvina se je tù zgodila. Prejšni mesec je tukajšna zakladnica imela 200 sodovvina v so bratu poslednjo Verono za cesarsko armado poslati ; sodi se pošljejo na železnico in se ondi v magacine zložé. V tem času je došel nekeutu oficirju ukaz, naj vzame 4 sudce za neko posebno dušo Iz Ljubljane. Še zmiraj zdihujemo po dežji, zakaj suša nam bo vse poljske in vertne pridelke vzela 9 tudi potrebo; oficir preiše vino in najde, da med 4 sodci sta 2 z vodo napolnjena. Na to preiskavajo vse sodce, in večino Berz ko ne je ta ljudje zlo bolehajo za drisko in grižo. silna vročina tudi nekoliko pripomogla k tisti & sreči, ki se je v torek zvečer pripetila na dvorišču vojaške ®rozni ne njih so našli z vodo napolnjeno namesto vina; škoda se gold. Sum te tatvine leti na 5 delavcov, ki ceni na 20,000 bolnišnice, da so štirji ljudje ko bi trenil žalostno smert storili. Iz Sela pod Ljubljano je přišel namreč pridni kmet «»orskem je izvoljen baron Friderik Burger. so v teh inagacinih dělali; policija jih je že zgrabila. Iz Tersta. Za deželnega poglavarja v Terstu in Pri Jerancic s svojima dvěma sinoma po sekretno gnojnico za svoje polje; sekretna jama ni dosti čez 2 Iz Istre. ..Časnik 9 pa zlo ozka je. da se more le po lojtri noter, gré doli zajemat „Triest. Ztg." piše prečuduo novico da se v nekterih isterskih mestih naberajo podpisi za neko Stari oče pi8mo, kterega namen je prositi cesarja, naj bi se Istra tudi sežnja globoka. gnojnico, kar slisita sinova, kakor da vzela v 1 a š k o zvezo. i Slovanska Istra v 1 aški zvezi!I bi bili oče z lojtre padli, potem pa ni ne glasú več; berz se poda stařeji sin (tudi že oče 3 otrok) po lojtri doli al tudi tega ni nazaj; lz Horvaskega. Za bana horvaškega, višjega ka- poveljnega generala na Horvaškem in Slavonskem pitana, gledat, kaj se je očetu přiměřilo, — al tudi tega ni nazaj; guvernerja na Reki in višjega predsednika banske tabule v zdaj hití tudi tretji sin (že tudi oženjen) za njima, pa tudi Zagrebu je fml. grof Janez Coronini-Cronberg iz on omolkne doli. V strahu kakošne posebne nesreće leté voljen 9 fml. JozefSokčevič za governerja in po bližnji ljudje po nekega mocnega hlapca 9 kteri se berž veljuega generala v Banatu in Serbski Vojvodini 9 spravi po lojtri doli, pa za verv, ki so mu jo zavoljo var-nosti dali, se je le deržal, pa se ž njo ni oklenil, — al tudi tega ni več nazaj! Vse zaporedoma je mahoma zadusil tisti zadušljivi sopar, kteri se v takih delj časa za-pertih jamah, pa tudi v terdo zadelanih in zanemarjenih ětirnah rada napravlja in se je v tej nesrečni, morebiti pre- fml. baron Lazar Ma mula pa za governerja iu povelj nega generala v Dalmacii. Iz Ogerskega. Iz Budi m a. Glasovitega razbojnika Rozsa Sandor-ja, ki je bil zavolj svojih hudodelstev k smerti obsojen, od cesarja pa pomilosten na dvajset let v , so te dni po železnici tirali v Kufstein na Tirole dolgo ne izkidani jami zavoljo letosnje vrocine berz ko ne se bolj strupen napravil. Žalostna prigodba, kteri zlo podobna popisujejo današnje „Novice" na pervi strani, nam jeco pravijo dolgo , da živel. t je tako zlo bolehen na pljučah, da ne bo Strašne hude vremena so letos na Ogerskem pač spet očitno pričuje, da ni dosti, da je kmet le priden, I^H I Ce I V m ,—, ■ I <9 !m D 19 _ a A« treba je, da je tudi v več rečéh podučen; --------------- — skor vsak dan. V Bolhasu je unidan pest debela toča vse 1 • « • ■ • • V • a • . . > - . . v - -. . - štiri PolJe pobila; hise je tako razdelala, da so oddeleč viditi merliči v malo minutah so le prežalosten dokaz tega! kakor da bi bili va-nje streljali; po tleh je bilo vse polno V saboto je bilo v našem Latermanovem drevoredu pod milim nebom veselo gostovanje 4. batalijona našega do skerjancov, vrabcov, postojn in druzih malih in velikih tičev. Strela je že veliko požarov napravila tù in tam, V vasi mače g a regimenta, kteri je iz Laškega domů přišel; za Acsi je strela udarila v cerkev, daje večidel pogorela; gosp. oficirje so bile mize napravljene z mnogimi jedili in pa tudi ni cuda, ker kmetje so po stari vraži, da ogenj vinom; tudi vsi drugi vojaki so bili gostovani z vinom. P° 8treli se z vodo, ampak le z m le kom ugasiti Gospod prof. Terstenjak je přivlekli sicer veliko mleka skupaj, pa ga je vendar pre 9 klobasami in kruhom. přišel za par dni v Ljubljano. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. lz Dunaja. Po cesarskem ukazu od 21. p. m. se ima na debelo padlo malo bilo za veliki ogenj V Papi je 27. dan p. m. strašna toča vse nograde popolnoma pokončala, pa po toči je tako m erzi o postalo, da se je dez premenil v sneg, in je snega z a čevelj , da bi bili v pasjih dneh lahko 9 tako vprihodnje v vseh vojaških rečéh tako ravnati, da se sninec imeli; škode pa sneg ni nič napravil. vojaštvo zboljša po potrebah sedanjega časa, pa se tudi na to gleda, da je treba z dnarjem varčno ravnati. Iz Ceskega. „Praž. Nov." pišejo, da v okolici Ka nadiški se jo prikazala kobilicam podobna egiptovska nad Národna banka kaj pridno delà nove ban- loga: toliko bolh je namrec na polji, da v kratkem vse Berž ko jih bo dosti napravila, jih bo požró, kjer se prikažejo; to je še dobro, da je žival tako 5 gold. kovce po začela izdajati. — Se ljubša kakor ta novica nam je pa ta, da so po železnici 1. dan t. m. iz Kremnica pripeljali plašna 9 da berž odskočijo, ako jim človek blizo pride. Iz Krakovega. 99 Czas u pripoveduje, da od 30. na za 500.000 gld. kovanega srebernega dnarja > 9 za 80.000 31' dan p. m. se je v Krakovi in okolici njeni tistih S old. pa krajcarjev. enodnevnih mušic, ki so v okolici cerkniški navadne 9 to Vodstvo dunajsko-teržaške železnice je 4. lika sila prikazala, da je vse mergolelo. Iz Serbije. Iz Belega grada 2. avgusta. dan t. m. razglasilo, da od 7. dneva t. m. se je začelo spet blago voziti po železnici med Dunajem in Ter- slednjem zboru skupščine je bilo o zadevah minihov stom. Ker pa za zdaj ni še mogoče vsaki dan več kot samostanov in njih premoženja sklenjeno: 1. minihi ne smejo V po- , njih dvakrat blaga nakladati, se bo za zdaj blago je mal o in več beračiti 9 2 dohodki samostanov ne smejo drogi biti oddajalo le na sledečih postajah ali štacijonih: na Du- kakor ki jim iz njih posestev in far dohajajo ; 3. samo naii 9 dunajském Novem mestu, Murzzaschlaga, stanske cerkve se morajo predelati v svetne cerkve 9 nad 354 gospodarstvom samostanskega premozenja se bo ojstrejse čulo; 5. ker se je že večkrat přiměřilo, da mladi ljudje stopijo prezgodaj v samostan, to pa je zoper namen sa-mostanov in tudi zoper cerkvene postave, imajo duhovne nazaj y al sardinska jih ji uoče izročiti. Kaj bo iz te nove ;apletke, se ne vé. Cez vse to pa so začeli tudi S a voj ci ogoviliti; odcepiti se hočejo od Sar din skega in biti oblasti pažljivo čuti, da se vprihodnje kaj tacega več ne zgodi. F nihče ne vé. Nap Kako se bo ta novi klopčič izmotal. še tudi bo iinel s Sard še marsikaj i *r■ —J *vv » • ----- - ----------j Temešv. časniku se piše, da stan kneza Miloša opraviti. Tako na priliko je sardinski minister Dabormida in njegove vlade čedalje težavniši prihaja; dežela ni za- francozkemu poslaucu Reiset-u, kterega je parižka vlada v dovoljna z njegovo zoperustavno vlado, pa tudi v Ca- Toskano iu Modeno nalaš poslala, da bi potolažil ljud- avil na dohod odstavljenih vladarjev, resno rigradu ne. o v stvo in ga pripi Iz Cerne gore. Na Ce ti nj i so 11. dan p. m. kne dgovo da je sardinska vlada že storila, kar je mogla zovo hčerko z veliko slovesnostjo kerstili; čez 5000 ljudi i" da vec storiti ne more kakor to, da je poklicala iz teh se je udeležilo te svečanosti. dežel svoje komisarje nazaj; tistega delà pa, da bi ptuji lz Laskega. Kakor nam najnovejše novice naznanjajo, vladi kaso pihala, to je, da bi pot gladila vladarjem, ki so avstrijanske, francozke in sardinské vlade v Zurich-u přetekli pondeljek, 8. dan se je ze dolgo pricakovani z boi bezali. se nikakor ne more udeležiti Iz R da bo kardinal Ant se slisi, minister anjih oprav y iz t. m.. zacel ; vsaka vlada je nadomestovana po svojem po- miuisterstva stopil in da njegov naslednik bo V drugod, oblastencu. Da je zbor ravno v Zurich-u in ne se godi Švajci v čast in hvalo, da v težavnem času vojske ni z nobeno stranjo potegnila, ampak je pošteno neutralna ostala. Ce se ozremo na Laško iu vidimo, kaj ki jé kdaj bil papezev po na Dunaj P r e 1 à, top kar- se ta ni godi, in če prebiramo angležke časnike in sli šimo, kaj se govori o Villafranškem miru v deržavnem dinala Antone papež svobodnej bal volji Niz a ima znamenje biti, da hoče sv. oče i na ktereg vladij« i Lahi v ojih dežeiah. G ipeljati kterim „zveza italijanska*' ni po ? vse svoje upanje stavijo, in kteremu je unidan mesto ujegovo rojstno mesto drag zboru in po časnikih, se pač ne bomo čudili, da vse rado- poklonilo, je še zmiraj bolan v Breščii inec v spomin vedno pričakuje sklepe v Zurich-u. Da se zbor ni že poprej zacel, se ugibuje marsikaj in med Iz Nemške«, V Kassel-u je nagla t fajmo drugim se go stra K» H abicht-a vse osupniia. Pred nekimi tedni ga vori ? da se avstrijanska in francozka vlada o nekterih je rumena ska ha (zapljunkarica) v oko pičnila važnih zadevah delj časa niste mogle zediniti, kakor, priliko, zavolj posadke v Mantovi in Veroni, zavolj števila moštru. Zdravniki so preiskovali mertvo truplo in se pre ^ • ^ it a • « t • ■ * m. v • na oko berz hudo oteče, sen pritisne, in berz je bilo po faj vojakov na Beneškem itd. Ker se je zbor zacel, gre misliti pričali da je zavolj tega pika umerl. Berz ko je muha da ste avstrijanska in francozka vlada sedaj v vsem ene poprej na kaki sti merhovini sedela in potem strup misli, in da berž ko ne, imajo tisti prav, kteri mislijo, da vcepila v oko in kri fajmostrovo zbor v Zurich-u ne bo dolgo terpel, ampak da bode v Tudi na Nemškem delà to ča in h veliko dveh treh sejah končan. Veliko se tudi ugibuje: ali bo po škodo; unidan je v okolici ene same vasi blizo Kassel-s tem zboru sledil občni zbor vseh velikih vlad? Eni toča pobila čez 200 gosí, ki so se pod milim nebom pasle terdijo, da bo, drugi da ne. Gotovo je, da ste angležka Tudi strela je ubila unidan 3 delav ki so ob hud uri in rusovska vlada pisale te dni pruski, da ju je volja pod d se udeležiti velikega zbora, ki ima uravnati laške zadeve, likih ua polji bezali Žalostno je, da ljudje po to ečah še niso prepričani, da jim žuga velika ne in naj se tudi ona ( pruska) udeleži tega važnega posla, varnost, ako ob hudi uri zavetja išejo pod d Pravijo, da cesar Napoleon želi občnega zbora, in da tudi avstrijanska vlada se mu ne zoperstavlja, ako se Iz Francozkega. Iz Pariza. Slovesnost, ki se bo bhajala tukaj na praznik véíikega Smarna, ki je sedanjim veliki zboi osnuje čisto le na podlago Zurichških Francozom se poseb praznik zato. ker se je ta dan s k 1 e p o v. Iz vsega tega je ocitno, da se bo se le po (15 vgusta 1769) rodil rajnki cesar Nap l bo zboru v Zurich-u za gotovo zvedilo: ali bode véliki kongres letos posebno velika. Mestna županija jo ponudila prefektu ali ne. Če pogledamo, kaj se na Laške m godi, je pač dnarjev za te slovesnesti kolikor jih ho Pravijo da ocitno, da bodo tukajšne homatije še dosti sivih las naredile na cêlu 80,000 vojakov bo Nap a dan se bo pervik N a p o l e o n u, stvarniku „laške zveze". T os kanci in Modelled se terdovratno branijo svojih poprejšnih vladarjev; ravno taka je v nekterih papeže v ih dežeiah vhod v Pai z imenom ta dan d » z. Ta Solferinski most odp obhajal sloveseu tud uov most Se celó nistei k bo ekaj, kar dei kasi sicer nobenih (legacijah), in slisi se, da tiste oblastnije, ki so potegnile v teh dežeiah sedaj vladařstvo na-se, so sklenile z vezo za brain b o med seboj, da sili hočejo zoperstaviti silo. Od ene straní se sliši, da cesar Napoleon noče uobeni deželi stroskov prizadjalo ne bo, pa se bo veudar dobi pri leglo u č e n c o m francozke cesarstva, veleval je namrec, da vsi učenci imajo v spomiu tega dneva za 8 dni več sol k i h praznik njih jesenski šolski praznik boj tedaj u silit i vladarja in da naj ljudstvo samo v očitnih vo- letos namesto 8 tednov terpeli 9 tednov 1 i t v a h izgovori svojo voljo ; 0(1 druge strani pa je ze Ce je i po Villafranški pogodbi oklicano, da vladarja Toskane in dni, se utegi Modene se bota vernila v svoje deželi nazaj. Parma je slovesnim v h da spoluiti bor v Zurich-a bo terpel le malo kar francozki ki pišejo i da s v Pa i obljubljena Sardincom. cesarica francozka in še drugi oklical sklep mirne spi 15. dan t. m. na Laškem. bo v Mouiteur pa se potejrujejo za to, da tudi vojvodinja parmezansku ua Kmetij laba poje; povsod ujka d s t o p i porav pet svoj prestol. Kako se bojo tedaj vse te zmešnjave in še nikoli se niso tako drago piačevali kakor letos v še nobeden ne vé. Verh vsega dinska vlada zapletla v nove zad » z tega se je sar- nekterih krajih se piacujejo po 5 d p o 1 i t a n s k frank je po našem 24 dobrih krajc 6 fronkov na dan v Ce mora vse K so se namrec ke ladiie unidan iz jadranske pušo nositi, kdo bo pac poljt Neki kemikar je znajd morja domů gredé približale sicilijanskemu primorju in se ustavile poleg Palerma, je vstal silen hrup v tem mestu: ktero se poleti ulice škrop obdeloval neko a P d > s in tako prijetuo ohladijo vse je kričalo „Živi V i k t E m tribarvine kterega je armada zadušila. Glavarji punta so bežali na v Salo nik in je razvijalo da človek v naj huji vročini kaj lahko sope bandera ; ua zadnje je vstal popolnoma punt Iz Turške^a. Sultan je na potovanji svojem přišel ladije k politanska vlada je terjala puntarje Odgovorni vrednik: Dl- JaUtil BleiweiS Nátisk ar in založnik : Jožef BlâXIlik