AUG 1 8 1920 d«lj is imucJ dailj »ud HolMaj* plašilo slovenske narodne: podporne jednote LETO—YEAR Uršiki ta spmvaiikl pra •uril SSSV H. U«B(UU av. Offioe T«lephoa«i 4635. tfVfcffSC Chicago, III., pondeljek, 16. avgusta (August 16th) 1920. " °° STEV._NUMBER 191. naravno olje je neprecenljive vrednosti. ZDRUŽENE DRfcAVE BODO ZAHTEVALI SVOJ DELEŽ V MAHDATOKIČlfZH DEŽELAH Emb&rgo na isvos olja v Francijo in Britanijo postan* mogoča orolj« naše dežele. Washington, D. 0. —*V političnih kro^ih godijo, da bodo Združene države zahtevale avoj delež od naravnega olja v man datnih teritorijih, kot na pr. v IVraiji in Mezopotamiji, kjer se zdaj turški nacijonalisti bojujejo proti francoskim Četam. Zdi se, da v diplomatičnih krogih sodijo, da sta si Britanija in Francija v mandatnih teritorijih prihranili sebi oljna bogastva.« In zategadelj se pripravlja diploiga lična ofenziva, ki ima namen vplivati na Britanijo in Francijo, da priznata Ameriki enake pravice pri razvijanju novega oljnega polja. Mož Združenih držav je v tem, da v njih producirajo skoraj dve tretjini od vse avetovue oljne produkcije. Tako namreč pravi vrhovni geolog White, ki je nastavljen v departmentu za notranje zadeve. Zaradi tega nekateri pravijo, da je orožje, ki se ga mogoče poalužijo Združene države za priznanje pravic, embargo na izvoz naravnega olja na Angleško in v Francijo* ; Če britska mornarica ne dobi ameriškega petroleja in strojnega olja iz Združenih držav, se lahko britske. bredovje zabiti trajno v na mre'- pravijo rjuflJfTKI UTVEP perti in znajo ceniti vrednost naravnega olja. Naravno olje je dandanes nc-prceenljive vrednosti, ko se vedno bolj spopolnjuje motor na o-Ije. Letala, potapljače, bojne ladje, avtomobili so opremljeni z motorji, katerim služi naravno olje za kurivo. Posledica tega je, da se privatni interesi vseh dežel poganjajo za pravico do Iz-rabljcnja oljnega polja. PREMOGARJI > ZAHTEVAJO DODATNO POVIŠANJE MEZDE ZA 10 OBETOV OD TONE. Cleveland. O,—Zastopniki nre-mogarjev v skupnem masdSsm odboru s polja mehkega premoga v Ohiju, Indiani, Illinoiau in sa-padni Pennsylvaniji so t soboto syečer predložili operatorjem na tukajšnji konferenci zahtevo aa dodatno povišanja masde a 10 centov od tona premoga, nakopa-naga bodisi i krampom ali strojem in $2 več vsem rudniškim de- lavcem, ki prejemajo dnevno ali mesečno mezdo. miuonajui neradi plačujejo davke. ZDRUŽENE DRŽAVI BODO TOŽILE OBA VANDBRBILTA ZARADI NEPLAČANEGA DAVKA. Miljonarja sta predložila napačno poročilo o dohodkih. r+r4c DRŽAVA PROHIBIOUE ŽE ZDAJ NI "POSUŠENA." Charleston, W. Va. — Država Zapadna Virginija spada med države, ki so uvedle prohihicijo ftc pred splošno prohihicijo, da služi drugim državam za zgled. Ali poročila govore, da menda ni v »obeni državi tako razvito t Moto P«ko žganjekuharstvo kot rav->0 v tej državi. Po poročilih pro-kihieijoniikih uradnikov je bilo * enem mesecu zaplenjenih osem i« trideset kotlov za kuhanje kanja, ki so držali približno ti-** Knlon. To dejstvo govori, da * smatra tihotapsko kuhanje touja v tej državi za obrt* od k®'" je »topila splošna prohibiei j» v veljavo- Žganja je bilo za 1'lenjomga nekaj nad 428 kvor-,{»v. Najbrž ao žganjekuharji Ivnjc takoj ]>rodali, ko so gu »kuhali, kar zopet govori, da najbolj ljubijo žganje v tisti državi, v kateri najl>olj glasno kriče po pr«»hihiciji. Namaka so zaplenili 2.700 galon. Tihotapci ao torej kuhali žganje v velikih množinah. In 1" h<' je zgodilo v državi, v ka-,epi je bila še pred izbruhom ave-,ovn»* vojne uvedena prohibieijal izkaailo pokazuje, da je imel $2,- 196,101.51 kosmatih dohodkov, od katerih je odbil $1«0,834.07, tako da njegov čisti dohodek zna-ia $2,035,267.44. Od te vsote je še odbil normalni davek enega odstotka, tako da je davku podvrženo vsoto znižal na $323,296.75. Temu nasprotno izjavlja vlada, da je vsota njegovega davku (»odvrženega dohodka znašala $1,562,987. »Zaradi tegb dolguje Se vladi $92,096.18. Tako je tudi z Renigald O. Vanderbiltom. Zvezni pravdnik najprvo naStova vsote, poročane v njegovem izkazilu, na kar pri-nafta proračun in vsoto, ki bi jo moral plačati kot davek. • In po proračunu zveznega državnega pravdnika dolguje še državi $30,-0:rj.08 več pot odstotkov kot kazen. Miljonarji se radi Izgravajo kot patri jot iČ/ii ljudje. Koliko je pa njih patrijotizem vreden. P» gnvore tožbe zaradi neplačanih davkov- DELAVSKA ZMAOA NA AN Nonvtch, Angl. — Pri nado-»'•»tnih parlamentarnih volitvah v J'Jtt"r.aoadnem Norfolkn je Wl "volj,.,, a Edwards, kandidat ,J'!«VHke stranke. Prejel je 8,MH »'»»"v. J. If. Hattjr, kandidat litine koalicije je prejel «.476 ; C |(, Babe Ha. neodviee« "k rsl«* ^ 3.7if| glasov. PH zad "j,h -Pianih volitvah Je prejel kandidat liberalne koalicije S,-11 * tlasov veČine. Zaradi t#ga je "'"'^Hka rmava toliko v^jega »»"•»"•na. |toraz ra liberalno koali-«'>» iw. zelo občutljiv. New Tork, N. T. — Zdi se, da so Združene države pričale boj vložitvijo tožbe na zveznem sodi-šču za iztirjanje davkov, ki jih nista plačala Prederick W. in Renigald C. Vanderbilt, katere bi morala platfati že v letu 1916. Pravijo, da Prederick dolguje na davkih vladi $92,096.18 in Iionigald C. pa $34,685, vštfv-Si po pet od sto kot denarna globa. Obtožnica, ki jo je podpiaal zvezni pravdnik Francia G- Caf-fey, očita miljonarjema, da ata predložila napačna izkazila o nju- FARMARJI SO UVT ANO VILI ZADRUOO V NEBRASKI. Lincoln, Nab. — "Nebra^čan-ska fannarska unija," ki ima o-koli 40,000 članov in okoli poldrugi tisoč podružnic, je ustanovila največjo zadrugo za poetav-1 jen je poljskega pridelka na trg. Inkorporirala se je "Narodna ko-operalivna družba" z glavnico dveh milj«»nov dolarjev. iNjeni člani so obenem Člani farmarske unije. Zadruga ima namen odpraviti prekupec in posredovalce tako, da bodo« produkti direktno dosegli konzumente. Po izjavi A. H. Ouatafsona, predsednika nova zadruge, ima zadruga Že tri ato žitnih elevator-je v in petdeset splošnih skladih V Omahl Ima zadruga veliko trgovino, ki trži samo na debelo. MORNAR1ŠKBOA UPRAVNB-OA URADNIKA IŠČEJO Chicago, m. — Tukajšnja po- »Kija je d«b»»a neb*, da poiave. kje ae nahaja lajtnant B1wood John Heglejr. ki je pobegnil is momarlre v Morehead CJHfJu. If. C. H sabo je odneael tudi štiri najt tisoč dolarjev, H ao Imeli «lužiti za izplačilo jem ženska volilna pravica se ni sprejeta DRŽAVNI SENAT JB O LASO VAL SANJO, ZBORNICA OLA-BUJE DANES O NJI. Nssprotnild ženske volilna pravi ce delajo i vsemi močmi proti sprejemu. Naahvilla, Tenn. — Legialatur- ni senat je a štiri in dvajaetimi glasovi proti štirim sprejel žen Bko volilno pravico. Največje optimiste je ta izid glasovanju pre senečil. Zagovorniki ženake volil ue pravice so sicer pričakovali, da bo zanjo oddana večina glu sov, niso se pa nadejali tako va ike večine. Za sprejem predloge ^e bilo potrebnih le sediiunajstjstita glasov, toda aufražetke ao pričakovale, da bo za predlogo odda nih približno dvajaet glasov. Vprav zaradi tega ao bili val is* nenadjeni ,ko je glasovanje pokazalo, da je bilo za predlogo od danih štiri in dvajset glasov, proti nji pa samo štirje. Sufražetke računijo od začet-ta, odkar ao podvojile svojo agitacijo za sprejem ženske volilne pravice, da bo najhuji boj v zbornici, v kateri aede nekateri poslanci, ki so neizprosni nasprotniki ženske volilne pravice n seveda tudi vsakega napredka. Ztiorniea je prekinila zasedanje ob dveh popoldne s zaključkom, da prične z zborovanjem v pon-deljek zjutraj. Kasneje je pa zopet prišel glas, da se zbornični odsek, ki ima predložiti predlogo o ženski volilni pravici, anide na aeji šele v pondeljek zvečer. Eno uro pred otvoritvijo se ustna aeje so bile galerije nabit« »oljne in po hodnikih se je gnetlo udstvo. Prišli so zagovorniki iu nasprotniki ženake volilne pravice, da izrabijo zadnje trenotke pred otvoritvijo aenatne seje zu agitacijo- > . Senatni predsednik Todd je poklic^ senatno zbornico k redu ,na kar je pričela debata, ki ,e trajala dve uri. teku debate so ae dogodile številne demonstracije v prilog ženski volilni praviei, kar dokazuje, da je ljudstvo za žensko volilno pravico iu ni tako nazadnjafiko, kot ga slikajo nasprotniki ženske volilne pravice, sklieujoč se na ljudatvo, čež, da je proti ženaki volilni pravici. Ko je bilo oddanih aedemnajst glasov za predlogo, je nastalo tako vnliko navdušenje na galo-ijah, da je bilo potrebno za nekaj časa prenehati a čitanjem i-men, kajti glasovanje se je vrfci-po imenih. Ko je pa bil znan zid glaaovanja, ao galerije na tako glaaen način izražale avoje veaelje, da aa je predsednik moral poslužiti reditelja, da je zopet napravil red. Po končanem glasovanju je bil stavljen predlog, da ae vzame na znanje poročil6 manjšine, toda predlog je bil odklonjen s tri in dvajaetimi glasovi proti desetimi ITALIJA JB PRStfBtBDALA PREVOZ FRANCOSKIH ČET PO SVOJEM OZEMLJU. Pariš, 15. avg. — Italija ja formalno obvestila franoosko vlado, dat na bo pomagala t nobenem konfliktu entente s Rusijo in ne bo pustila, da bi sa franooaks deta prevažale čas italijanski teritorij tka* Poljsko. praga, 15. avg. — Tukaj so bile ▼čeraj velika demonstracije čeških ■oaiallatov proti Franciji in Polj-sld. Govorniki so polivali delavca. 4a na smojo trsnsportirati no-streliva in orožja, ki bi sa proti Rusi):, , 111.1— Partay P. Obris-predsedniški kandid elavska stranka, ja t poslal kablofram W. A. A-u v London, ▼ katerem če-anglaškamu delavstvu na njihovi akciji proti vojni t Rusi Jo. cannunzio zopet r000vili na reki. bo raško republiko na da« obletnica svojega vladanja. •MALA ENTENTA " JB STRAH ITALIJE. Trst, 14. avg. — Oabriel d'An-nurizio je razglasil, da okliče ne-odviano reško republiko dne 12. septembra, ko preteče leto dui odkar jo zasedel Reko s svojimi ar diti, Takozvana Wilaonova črta nav bo služila sa meja nova republike. Druga vest se glaai, da ae jo d , Ammnaio dodobra aprl a "Conai-, *l» Nazlrtnale" (Narodni avet na Reki. Pred nekaj dnevi je pesniški avtokrat Izjavil pred svojimi vojaki, da pojde v Albanijo in napade Srl>e, ako ga pre-uvalatvo na Reki na bo podpira o v njegovem novem načrtu. Hrbake patrulje ao včeraj atre-iijnle na d'Annunzijevo jadrenieo bli/.o obrežja otoka Kerča. Italijani so odgovorili s streli iz stroj niče na ladji in Mrbi so utihnili. Rim, 15. avg. "Messagero" je objavil poročilo Iz Hkadra^ da je bila xadnji torek krvava bitka med Mrbi In Albanci v Tuši. 487 Srbov in 371 Albancev jc obležalo mrtvih ua bojišču. Med Albanci je bilo tudi več šenak mrtvih, kar dokasuje, da imajo Albanci tudi žene v avoj i armadi. Rim, 16, avg. — "fllornale d' Italia" poroča, da je bila zadnji teden ustanovljena "mala enten-ta" med Jugoslavijo, Čehoslova-kijo In Rumunljo na konferenci v Belgradu. "Mala ententa" ae misli zavarovati proti Rusiji in even-tuelno tudi proti Italiji. List poziva italijanako vlado, da zdaj je čas. da se izvede londonska pogodba In da ae Reka prepuatl svoji usodi. I IN ANGLEŠKI DELAVCI V AKCIJI. Mednarodna generalna stavka na auhem in morjii v »lučaju nore vojne. Francoski socialistični voditelj Ca-chin je isjavil, da mobilimacijm francoska armade?ro-U Rusiji bo aifnaJ sa revolucijo v Franciji. An«le!ka delavska deputacija poaeti Paril. PBI MORNARIŠKIH VAJAH. San Diogo, Oal. — Mornari- ki h vaj, ki prično |>etege januarja pr. L, ae udeleži dva in dvajset letal. Vaje pe bodo vršile na razdaljo štiri tiaoč morskih milj, doli do Paname. POLICIJSKI NAČELNIKI TUDI RADI TRtVO Z tO AN JEM. STAVKA prurtanlacnih DE LAVOEV KONČANA. New Teifc, N. T. - Htavka pri-staniščnih delavcev, ki nakladajo razkladajo obrežne ladje, je končana. Vsa sporna vpraša njii pred lože aodlšču. toda podjet ni ki morajo v pondeljek odpu «titi vse stavkokaze. AMERIŠKA LADJA SB /M POOREZNILA Halifaz, N. S. - Ameriški par nik *' Montana" ae je pograanll pet milj vzbodno od Ix>eisbnrga |oštv«» ja zapustilo ladjo In dospelo na obra||t. Oovington, Kjr. — Zvezna porota je našla krivim h. K Pqllo-eka, policijskega načelnika v Co-vingtonu ,ln Logan Ooodsona, mestnega detektiva, da sta |>oma gala pri kraji žganja is poroštvenega aklaHilča. Saa Antonk), Ta*. — Zvezni p<»dmaršal je 4retiral pfdieljske-ga načelnika Al Musejrja in detektiva Duke Csrgerja. ko sta prevažala žganj«*. PRAZNIK, KI NEKAJ POVE. Chioago, 111. — V solioto so praznovali delavei mesarske tvrd-ke Wilson k Co. praznik "Teden brez nesreče." Taki prazniki govore, kakn nevar«*n je dandanea induatrijalni obrat, ako delavei a privoljenjem tvrdke obhajajo praznike po lenn tako nevarna iu položaj tako ohujten, da se moramo r----- žiti obupne In nevarne metode, ako hočemo odvrniti Hatastrofo. Ifrrolueijs, ki lino jo danes apre jeli, nam ua nalaga le navado« atavka; če želimo /la naši sklepi kaj za le že jo, tedaj se iinrramo dvigniti proti stavbi države sa CEH08L0 V AKIJ A MOBILIZIRA ČETE NA OOBSKI MEJI Dunaj, 15. avg. — Z ograko-alo-vaške meje izročajo o velikem kouoentrirauju Čehoshvaških čet v okolišu iSalginTarjana. Vlaki, voseči četo in vojni materljal prihajajo dnu iu noš v postojanke ob madžarski /meji, V lludapcšti vlada veliko razburjenja._ francija zadovoljna z wils0n0v0 noto. Millorand je aasakal WUsoaove loško. Llojrd Ooorgo U rad mal, kako bo Wilson pomagal Poljakom. Nikdar v svojem- Življenju ni ThonMM — ki je v« I no veljal *a konservativnega delavskega vo-dUalja — Itak* radikalnih besed. Robert Krnil I ie, vodja škib rudarjev, je pa reluh "Ako VABSAVA JB tB PAJ)LAf London, II, avg. — banss aa-magodaj jo prišU ml is BorU-na, da jo ruska boijževilka kava-lorija prišla všoraj v Varšavo. Hria, 15, avg. - Poljski poslanik Je. danes rskol da psirov noga pogajanja i beljlovSd ao bo bo šs vač dni li raslega, kar jo franoosld gsnsfal Wt7fand ragrupiral poljsko srmado ia aa-morava trišaU MiiifiMli i g nsmenom ,da se emJšaio mbrevni poiojl. London« 10, svg. — po ssdnjlli vesteh je Varšava brez malega obkoljena. Hovjetsko poveljstvo sa izogiblje frontnih napadov v kotu rek Naretve iu Duga in severno od V|sle, temveč je uvedlu taktiko obleganja v širokem obroču. Ako bi hoteli boljševiki vsoti Variavo z naskokom, bi jo bili lahko Šc vzeli pred več dnevi, ampak zdi as, da sovjetski povsljnlkl nočejo prelivati krvi po nepotrebnem. Na ta način mislijo ohraniti Šivljeiija tisočerim poljskim tu ruskim de-lavoem in kmetom, a Varšavo bodo vseeno dobiti. Plideče čete obkoljujejo Variavo v širokem polkrogu od severa, zapade i u vzhodu; edino od juga je še odprtina, ki je pa vsak dan ožja. Na zapadu je aovjetska konjenica prodrla 40 milj Južno od M lave, na vzhodu se pa Je pojavila pred Lubliiiom. Na aeveru Rusi bili včeraj povprečno še 10 milj (»d mesta. Drugo |Mir<*čllo se glasi, da Je vrhovno poveljstvo sovjetske ar» made poitlslo večjo silo vojaštva v južno Rusijo, kjer je v teku o feuzivno gibanje proti Wranglu. llarlia. 1A. avg. —• Oeueral Wa-ger. ki poveljuje 40. sovjeUki armadi v Lomzi, je včeraj (mvedal poročevaleii berlinskega lUta — "Jlerllner Zeltung ain Mittag", da Je Varšava ie obkoljena na vaeh štirih straneh In pade vaek treuo-tek. Ko je poročevalec vprašal generala, da II bo mir aklenjeii z Rualjo/ je odgovoril, da mir pri d# takoj čim pade Varšava. Polj. ska sovjetska v bula, ki ae nahaja v flialiatoku, ae preaeli v Variavo In aklene mir na tem«!Ju aartio-odločevali ja. Francija Izrablja Wllsonovo Psrls. 14. svg — Ministrski predsednik Millorand >e včefej poslal kratko noto ameriški vladi. Millerand isrsža veselje nad zadnjo Wils«»novo s|M»menleo, na-siovljrno na Italijo Jn pravi, ds se |N>p dlo hi infamno late. Druga Kacimirjeva lal je, da irOdvetnik Clarence 9. Darrov zagovarjal Mmko Aleievo v icnn ni tožbi, kakor on namiguje^ Kazimir naj si ne misli, la mu "škofovski eeimor" dovoli ti akati laši, da mi ne bomo prH$>, da ravno tisti ljudje, M vedno pridigajo, da jo lal greh -r sami najbolj debelo lalejof Ameriške Slovence, ki sa vračajo domov, oderejo menjalci denarja na pravi verižnižki način. Izseljenikom, ki so se vrnili domov okoli petnajstega jfilija, so plačevali ti oderuhi po petdeset kron, medteto ko borzna poročila iz Jugoslavije govore, da je bil ameriški dolar kvotiran na zagrebški borzi po eden in dVa in šestdeset kron. Borzno poročilo z dne sedemnajstega julija kvotira celo ameriški dolar na sto eden in dvajset kron, kasneji* poročila govore o vrednosti dolarja, da pada, in dne eden in dvajsetega julija kvotirajo njegovo vrednost zopet z dva in šestdesetimi kronami. Amerikanec, ki se je vrnil domov in je menjal dolar, pa ni zanj prejel več kot petdeset kron. Bankirji, menjalci denarja in razni mešetarji, ki zdaj verižijo z denarjem, so si pri enem dolarju od trgali najmanj enajst kron za svoj "zaslužek", največ pa eden in sedemdeset kron. In to je oderuštvo, golo ode-ruštvo, ki ga uganjajo sloji, ki so najmanj potrebni za obstoj države, kajti privatne banke lahko nadomesti državna banka s svojimi podružnicami, denarni menjalci in meletarji so pa tako že zunaj zakona in uganjajo nelegalno barantanje z denarjem. Dolžnost jugoslovanske vlade je, da napravi takemu oderuštvu konec, ako ima spoštovanje do same sebe. Če so sedanji zakoni premehki, da ne more priti do živega tem oderuhom, tedaj je treba sprejeti postave proti oderuštvu, ki kmalu poduče te ljudske pijavke, da so dneifl oderuštva šteti v Jugoslaviji. V tem slučaju ni treba prav nič omahovati in prijemati oderuhe * glace-rokavicami, še manj jim je pa treba govoriti lepe pridige, naj se poboljšajo. Na Jugoslovane, ki se vračajo domov, bodisi samo na obisk, po opravkih ali pa trajno, napravlja to oderuštvo zelo oduren vtis. Rm je oderuštvo mednarodna prikazen in ni samo zajedeno v Jugoslaviji, ali zaradi tega ni treba držati v Jugoslaviji križem rok in čakati na čudež, da oderuštvo izgine samo od sebe, ampak se je treba lotiti resnega dela in pričeti čistiti oderuštvo z železno metlo. In čim prej bo oderuštvo pometeno iz Jugoslavije, toliko preje se v ljudstvo vrne zaupanje, da po dolgih letih ne znosnega trpljenja in muk, prihaja čas za odpravo veriž-ništva in oderuštva. Kedaj palček poaUna pea? — S tem vprašanjem so se bavili davčni uradniki in meščani v Tulsi, Okla., da dože-nejo, kedaj je treba od psa plačevati pasji davek. Posvetovali so se mestni očetje, posvetoval se je sata oče župan inrazni komisarji, ki imajo pravico do besede pri mestni upravi. Končno so rešili vprašanje tako, ko pes spolni četrti mesec svoje starosti, n| več psiček, ampak je pes,' od katerega je treba plačevati pasji davek. To vprašanje se je porodilo, ker so nekateri meščani ugovarjali plačevanju pasjega davka, češ, da je pasji davek določen le za pse in ne za psičke. Ali komaj so mestni oblastvenikl rešili pasje vprašanje po svoji pameti, že so prišli na dan nekateri meščani, da je vprašanje rešeno krivično, kajti marsikateri pes, ki si ga nabavi jo bogate dame za zabavo, je še vedno psiček, čeprav je star že eno leto aH več, med tem ko so nekateri psi, ki so stari komaj tri mesce, že dobri za čuvanje hiše. S takimi vprašanji si dandanes belijo glave ljudje, ko neznosna draginja tare lj«dstvo. Ali ni to znamenje dekadence? penija ne*e obratovati rovov, ke? Je tako pomanjkanje premo ga aa trgu. Jo pa nihče no kntnu- Industrijalno sodišče bi mo-ralo najprvi prijeti premogoma jarone. ker z dvltfvci bi potem ne imelo nič oproviti. Vsak delavec rad dala, ako le more in ako aa taka. da je mogoče delati, da še vsaj borno pfelhri v sedanji neznosni draginji, -r In tako se godi delavcem vsepovsod, kjer nimajo ki. Ker vemo, da tega no inOi* svojega zastopnika v Javnih Breg? Hill, Kani, - 1» ^j-Snjega okraja se le redka kdo o glasi. — Na vem, kaj je 'temu vzrok, najbrže bo pa ta, kei ae je pričelo veliko Uaeljevanjo u tc naselbine in okraja sploh. Pred nekaj leti je bila ia naselbina ena največjih slovenskih naselbin toda zadnje laso so se pričeli ro jaki zelo izseljevati V druge na selbine, večina pa v druge drla ve. Vzrok temu io slabe delav ske razmer« m ker imaifcd Vedno razne stavke. Hi Sedaj se v resnici nahajamo* V "pasjih dneh". Doba, v koten se nahaja splnlno delavstvo, jc najbolj resna in tudi najbolj ža lostna za vsakogar, kdor si služi svoj kruh,z delom svojlb tok. -Delavske razmere v tu' državi so pod' ničlo. Sploh o* ro ke!, da ne o-tovaH cela le tfn dan nripoznana, radoveden pa je, na kak način bo Wilson pomagal Pevskem. kriza med Anglijo in Fraacijc je tan^, kjer je bila prvi dan. O kaki konferenci med Lloyd Geor-gom in Millerandom ni glasu, to da diplomatje se trudijo, d* se dosele kakšen kompromis. Angleški državniki priznavajo, da ima Francija pravico početi kar hoče; ona l^hko prlpozna Vrangla, Anglija pa ravno tako Lenina, čo hoče. »Toda Francija se ne sme* zanašati na pomoč Anglije, ako zagazi v blato s svojo novo politiko. ' 1 Poljska vlada je zavrgla premi' mirovne pogoje? London/15, avg. — I z Varšavo javljajo, da je poljski zunanji minister, knes Sapieha, dejal f nekem intervjnvu, da Poljska ne sprejme ruskih promirovnih po ftejev, čeprav si leU mir. Sapieha jc oatmja, da se ho Poljska miš borila do zadnjega mo|a, kakor l^a da bi privolila v demobilisaci Jc armade, kajti to bi bila popol *a kapitulacija. Ako Je Poljaka rea zavrgla po misije na Poljskem. Ameriška ko-misija ima za deset miljonov do. ar je v vrednosti živil in oblike na Poljskem in z okupaeijo Vsr-iave pride vsa ta zaloga pod koa-t rolo sovjet^o Sovjetske četa prodirajo aa Poz. , nanjsko. Berlin, 15. avg. — Ruifke *ete ki prodirajo zapadno od Varšava ob pruski meji Čez poljsko-balti ški »koridor, se bližajo Tornu ai Poznanjskem v svrhd, da pretr gajo zadnjo železniško zvezo med Varšavo in Odanskim. lstotako prodirajo sorvjetske Čete vzhodno od Varšave proti Lubliuu. To pomeni, da mislijo obkoliti Var-šavo od vseh strani v širjketu krogu. London, 14- avg. ~ Petkovo poročilo iz Moskve se glasi, d* ** sovjetske čete okupirale 'Pultusk. Sedjice in Lukov v krogu Varšu-ve. V okolišu Ilolma je padla eo la vrsta postojank in ravno «ako v Galiciji. Na obrežju Čroetrc morja ja pttfožaj nespremenjen. Vsa Evropa glada v Mlnsk. London, 15. avg. — Položaj krize med Anglijo in Francijo je tre-notno nespremenjen. Lloyd George najbrž ne stori nobenega na-daljnega koraka, dokler ne vidi izida mirovne konference med Rq. in Poljaki v Minsku. • Kar te tiče Anglije, eno je jaano: angleški proletarljat je dosegel toliko, da Anglija ne bo na noben način pomagala Poljski, ako Poljaki zavržejo mirovne pogoje pod pritiskom Francije. Anglija ostane pasivna. Ako se delavstvu v Franciji ne posreči ulugati francoskih militaristov, ki so ponoreli zadpje ' dni, tedaj je nevarnost vojne le vedno tukaj. Francoski militaristi bi radi pognali Rn-munee, Madžare in Čehe v vojno proti Rusiji z namenom, da Re u-niči sovjetska republika in da pariški bankirji dobe svoje miljar-de. Poljska mirovna delegacija. Varšava, 13. avg. (Zakasnelo.) Poljska mirpvna delegacija je danes zvečer odpotovala proti Minsku. Delegatov je šestnajst in vsega osobja je okrog 40 glav. Odpeljali sose v dolgi vrsti avtomobilov proti Siedlicam, ki so že v rokah boljlevikov. Na prvem avtomobilu vihra bela Zastava. Z delegati se je odpeljalo tudi večje Itevilo časnikarskih poročevsl-eev. V družbi sta tudi dva zastopnika ameriške pomožne komisije, ki sta dobila dovoljenje ix Moskve, da smeta iti v MSnsk, kjer bosta kopferirala z ruskimi delegati zaradi prehrane 300 poljskih otrok v zasedenem delu Poljske. Delegacije je vzela s seboj veliko zalogo iivil in epelne odeje. Načelnik delegacije je Domski, vodja stranke in spremlja ga tudi Barlicki, socialist. Mir s Armenijo, premirje s Finci Ilelsingfors, Finska. 14. avg.-V Dorpatu (Estonija) je bilo podpisano premirje med sovjetsko Rusijo in Finsko. London, 15. avg. — Iz Moskve javljajo, da je med Armenijo in sovjetsko Rusijo podpisan preliminarni mir. rtyati v FrAuetf V> danes objaviH t»Je, .tetUj je to storila na pH apel ruskih sovjdav na franco- rraneij« Vo delavstvo, da naj prepreči ®ru** poročilo ae pa glasi, da aJno a Rusijo. Apcl.ae deloma > tiada poslala mirovno i delegacijo v Mlnsk dne 12. nvgu- "Francija je pripoanala gene- <*** ni_____ rsls Vrangla aa Krimu in a tem traferi bo tudi ameriški agent.' smo ostSi * "t""** Voj- 7 ^^ ' " - - ob sobotah dnndif to sme dobili "•P0/^«- 1»*?- Rockefellor j« .kupil, kar j« iakaL ^ John p. Ročke- feller se je približal hotelirjevemu sinu v Lenoxu, Mass., da mu podari nov nikel in ga poduči s daljšo pridigo, kako je treba hraniti denar. Oljni magnat je položil m* lenčku roko na ramo, z drugo roko mu je pomolil nikel in odprl je že svoja usta, da pridne s svojo pridigo, ma-lunček je i* otresel roko oljnega kralje s svoje rane, obrnil se Je proč in na da bi segel po pnnnjannm |)H jc odšel proč hitrih korakov. WasHtngfon, 14. avg — Urad-V Jrtiki državnega dppartmenta prn plačilne listke, amo videli, da Je 5* in " Izrzvnanje ^ijo, da amerttka vlada ne bo pri bil vsak premogar kasaovan * e- f trenotka, ho Je imol poznala Vrangla ,toda zaupanji- Dim dolarjem denarne globe To pritl m• Pftl^k<) * vrlil Wilsonovo j^ bilo v prvi poloviel meseca Jtt-|*irovn* Jv>**iaA ? ^ propagando profi" sovjetom na llja. Razumno, da ap se doUvfrt jot fli, ho aa videli te Itevilke aa plačilnih listkih. Nam ni prcoata- |,pnMJe lo drugega, kot počiatlt| Ap^lr,mo prostore v rovu, ^ Je domov In čakati nadhljnih od- Frnaaard. tajnik franea kiMertfka isinnlaa »rdb. Kolikor Je meni znano, po-p** eoeUUstMnj sttf»ki, Je izja- poljskem bo aaiallavaU delo človek, ki se saveda, da Je človek. Rockefeller j« dobil odgovor od malenčka, kakertoega sashižf človek, ki mMf, da ves svet moli mallka — denar J iem samo I temveč na franrmki pro- znsni rusko ljudsko In up.inV poslati afjH?^^J^ prepreči vojno." . da Vcangrl isvrU to nalogo *vijh rsl ~premogorovi v drtavl tna**i delavci sa bodo Ktn«* - Ho. drugo polovico *pa eh raHš a as«to- .ecseea julija smo pa zvedeli, da T" • baA 0 »nmpanl> kaznoval delava« **egli. da bodo aOdJaflki fran Maj—lik Je ravnal M bi postopal vsak odražčtalftj^^ ^S^a^lgu-jeda. koale streljaj* Mftinji baroni I je rahel fVoaeard Ja podobno paemoga Ako delatea vzaan* pa- Bisrasrokoremu ^tniee ne da hi vpralal kmm* t**" U.dttBalb nijo. J« kaznovan i aha p« ka»-TSrbiji leta 1114. Franeoaka vla- London, li. avg. — Am< ti.k. liomošna komisija bo nadaljeva la s prehranjevanjem bednih slo-M* na Poldahem tudi pod boljše-flftro okupacijo, t to s vrbo i< M< Is Browa, upravitelj amer^ ške komisija, konferira) s Kame-letalurvom la asdnji Je obljubil, da vladi v Moskvi, da ne ho ovirala dobrodcluc ameriške V Rusijo namesto v Ameriko -Je grolnja Italijanov. Rim. — Italijanski socislintič-ni in klerikalni listi pišejo, d* se bo tok izseljevanja iz Italije namesto v Ameriko obrnil proti Rusiji, ako se bo z Italijanskimi naseljenci v Ameriki tako pokopalo kot sc Je zadnjič v West Fraukfortu, 111. Generalna stavka v italijanskih lukah. London, 15. avg. — U R'"* javljajo, da jc v vseh pristsniščin Italije izbruhnila generalna "tar-ka. Vsi, parniki počivajo r Neai»»« Genovi in drugih lukah. Požar uničil zalogo ameriškega Rdečega križa v Orni Oori ■ Rim, 14. avg. — Iz Cetinjs jsr-ljajo, da je veUk požar nčlnll «»-zalogo ameHIkega Rdečega krit« v Podgoricl. .. Napad aa grad v DubUu« Dublin. Traka, 15. avg. - »"g je bilo vse mesto pokonci vsM streljanja v bližini grada (r terem Je sedel angleških ohla*i»_» Bil Je napad na četo vojakov. «» so bili obdolleni, da so nblli n'!^ ga dečka. Vojaki so pobegnili I "« razkačeno množico do grsdu. s tam so obrnili In izstrelili reč «sK nad glavami lagrednikor. BanJ^ ni bil nihče. Hinfajnovci so p** Hli ljudi, da so ae razlU bre« lih poakdie, -------- i Jm enotveta ■tarem kraju imamo spremijo potnika na vl02nc hranilne NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Koraki naše vlad« uradi hali jgnslrih iz*T®dov. Iz Belgrada se poroča, da je vlada sklenila gle de dogodkov na zasedenem ozem Iju podvzeti nastopne korake Zahtevati zaščito^ naših sopleme-njakov v zasedenih krajih. Glede Reke bo opozorila, aa nevzdržni položaj, kjer Še vedno divjajo D Annuncijeve čete. Vlada bo zveri s tem zahtevala ustanovitev mednarodne policije na.Beki, katere službo bi izvrševale ameri-Ske vojne ladje. Zahtevala bo po polno zadožčenje tk opustošenje naže misije v Trstu. Ako se pokaže, da te mere ne zadostujejo, bo vlada nadaljevala tozadevno de-iuursft, in sicer z. ostrejšimi, toda za sedanji položaj še vpdno diplo matičnimi sredstvi. V Zagredu vlada velika vročina, vsled česar občinstvo išče o-lifadila pri kopanju. 21. jul- zalite valo precej žrtev, kajti v Savi je utonilo pri kopanju 7 oseb. Občinsko volitve se bodo vršile najbrže koncem meseca septembra, volitve v parlament pa mesc-ca novembra ali decembra. Ako pa bo šlo narodno predstavništvo, kakor se Čuje, za dva meseca na počitnice, se bo seveda vse zopet zavleklo. , . \ Dr. SušteršiČ med zarotniki. — Bivši deželni glavar Kranjske dr. Mteržič je v Švici delaven Član zarote, ki hoče spraviti Habsbur-žane zopet na prestol. Mož ima pri nas še vedno dosti skritih privržencev. Bankrotstvo srbsko radikalne stranke. Nekdaj, in deloma še danes tako vplivna stranka srbske buržoazije, radikalna stranka, propada in razpada na vsej črti. V Srbiji' se nad ljudskimi masami danes Že ne sme več pojaviti noben agitator te najreak-cijonarnejše srbsko - junkerske stranke, ker sicer bi mu slaba predla. Srbski kmet obrača tej stranki hrbet; ravno tako je v Vojvodini, Bosni in Hercegovini, kjer so kmetje na svoji lastni kozi občutili reakcijonarnost te stranke, ki jim je odjedla zemljo, ki jim pripada po Agrarni reformi. Na Hrvatskem in v Slavoniji je sloves te stranke tudi ž« preminil iz prav istih vzrokoV. Bsnk-rotstvo te stranke je zapečateno; to opotrjuje tudi dejatvo, da so se tekom minule povojne dobe v Srbiji ustanovile razne nove stranke in strančice, da se dalje list ra-dikalcev "$rbski narod," ki je izhajal v Zagrebu, odrekel radikalni stranki.' Ni Čuda potem, da se radikalci s klerikalci in hrvatskimi zajedničarji vred z vsemi štirimi branijo volitev, ker so si zvesti konca svoje "slave." Naša vlada o jadranskem vprašanju. Beogradska vlada namerava izdati glede JadrSna tako-zvano "rdečo knjigo", v kateri '*» zahtevale', naj ljndsko gla#o-, vanje odloči, komu pripadajo Reka in drugi kraji ob Jatfranskenf morju. Ministrske plače. Našim ministrom no se edaj uredile plače '«ko, da dobi vsak minister, ki j* služboval Šest do deset mescev, letno plačo 8000 do 10,000 dinarjev. Do sedaj moramo pls-eevat i že 51 ministrov. Dolg naše države znaša 43 mi-'j«rd kron, tako da pride na vss-kru#be je kupila v ts ns-n< kdanjb vrhniško plvovsr-ki jo bo priredilo zs lovsrni-namene. Tovarna bo zvess-r lastno leletnllko progo. Ves ' brat m»bo vHHT s lastno elektrik 1,0 dlo in odgo+fcrjsl najmoder-rahtrvsm V tovarni se nahaja« vrtiks klavnica s modomlni hladilnimi pripravs-" ls*tno izdelovsnje škstd sa konzerve, lastno miearstvo in '»•»'no *odsr*tve. Te podjetje, ki J' 'lasti kar so tiče Izdclovsnja '"^••nr. edino te vrste v Jogo ^•riji. ^ tlTht pozdravljati, ker Mo ponshIH poleg sseae in] "'•'ti tndi vsi odpadki, kakor1 kri, parklji, rogovi in sploh v^ak najmanjši del živine m prašičev, r1 M * do sedaj takorekoč brez pravega izkoriščanja zavrglo. Z obratovanjem se utegne zu-ceti že v letošnji jrseni. Pridelek presuga v Jt&goslavi Ji je znašal lani dva miljona 424 tisoč ton. Za povzdiKo rudarstvu stori naša vlada mnogo. Za aopet, no otvoritev opuščenih rudnikov «e je dalo 12 miljonov kron, ss •»premo treh glavnih rudnikov v lloani pa 60 miljonov kroh. Oroena točo je razbija dne junija v Slovenskih goricah, tik Maribora, dsljo v občinsh št Marjeti, Lajtersberga, Hpodnji Sv. Kungoti, Pesnici, deta Jaro-»dne, Uobrenjah, Sv. Barbari. S\ Lenartu in dr. Toča je prizadeta veliko škodo sadju, vinograd™* in prav tak* žitu. fsiteUod je žito tako zbito, da nI videti srna. Vlada bo morala izdatno moči s Živili it> s semeni krajih so^po večini vbičer imajo tudi svoj delež kih. katere jim je toča' Deda bo »rožna. * ' Koliko postoaaor ddU |Hova-nijat Novi volilni red ta nsš df-šsvnl zbor določs za vso drlavo M volilnih okrožji s 414 postsncl. Slovenija dobi tri volilno okrožja s 88 poslanci. * ' pripo- Mpitt Jtfuta. 9». LAW^OALK AVE* Is više volni odbili ILLINOIS SLAVONIC IMMIGRANT BANK 43G West 23rd Street, *ew Tork, M« Y« / GLAVNICA $1000,00000, REZERVM FOND $30,000.00 Organizovana po poaUvah države New York, toraj Državna Banka rriporoča se rojaka Slovencem da sa v denarnih polil jat vab in dragih denar-nin zadevah obračajo na njo v svojem matomem jeziku. Pošilja denar rojakov svojcem, kakor tudi domačim hranilnicam, posojilnicam m bankam na obresti nosne vloge. Dobiva pošiljalcem denarja od nrpipmmknu u ofoiv>», i,«..'., __xZ__»____ * _ • ____A K* ____ prejemnikov v starem kraju lastnoročno potrjena prejemna potrdila o prejetem denarni tekom 4 tednov, a vUgalcenfi ^vložne £jižioe. Prejemna potrdila pošilja pošiljalcem denarja na ogled in njihovo nadaljno rabo in jamči za izplačilo vsakega poslanega zneska. Prejema denar v Depozit plodonosno in ga na vsakratho zahtevo brez odka-za izplačuje. Poe^fiye denar na Liberty Bonde in druge vrednostne listine. Prodaja šifkart* za vse parniške črte preko oceana in Jadranskega morja. Zastopa vse prvoredne parnifike črte in je v stanju preskrbeti vam naj-boljši prostor na kateremkoli parniku, ako jej to pravočasno naznaite in pišete. j Cene parnl&klb listkov preko ocena v tretjem raaorediu Francoska črta iz New Yorka v Havre. Na parnikih: Ufayotte, U Lorraino, La i Savoie, Rochambeau po $(Mk00. Na parniku La France $95.00. Cunard črta iz New Torka v UverpooL Na parnikih: Carmania, K. A. VictoHa, Royal George in Saxonia po $M.M. Is New Yorka v Chorbourgh. Na parnikih: Aquitania, Imperator in Maretania $M.00. American in White Star črta is New Yorka v Cherbourgh. Naparnikih: • AdriatU, Philadolphia in St. Paul po $86.50. Nk parniku 01ympic $06.00 ^ Na ostalih črtah parniških drvštvv jo copa pr^ko oceana po $65.00 DUBROVNIK i: Argentina, Belvec Cunard in Kozulic črti. Na parnikih: ^rgeiitina, Belvedere In Columbia do Dubrovnika po $126.00; do Trsta po $120; na parjiiku Italia do Dubrovnika $1S6; do TrsU $100; na parniku Pannonia do Dubrovnika ali do Trsta pO $M5, na pArhiku Pres. Wilson do Dubrovnika $130; do Trsta $126. Otroci po satanih cenah. K vsaki od navedenih cen je treba dodati še $5.00 za vojno takso. Cone voznih listkov se lahko menjanjo brez naznanila. la JKisimRtii Kffft M. mirj. _ n za $ 69.80 10000 kron aa. $1».( za 1350.00 lflOO dinarjev za 54.( • . : ajilslliMHnH ia Aug/28.: Prest:Wi 28. ^ A^itmmtol Včeraj Ji uia banki pridijili in 1600 kron za.. $ 14.00 50000 kron za... 685.00 100000 a večje svote še cenejše Plovitrv: Argentina Aug. 12.; Belvedere Sept. 21.; ColumI son Novembra 8. V navedenih cenah zapopadoni so vsi stroški tako da je poslani znesek izplačan v svoji celoti naslovnikp v stari domovini. Za točna izplačila jamči banka s svo-jim celim premoženjem. ) Cene denarja se dnevno dvigajo in padajo. Za (o zaračuna banka poslani jej denar po borznem dnevnem denarnem tečaju tistega dneva, ko prejme denar od po-šiljalca. Odpošlje ga s prov pošto na določenp mesto in tekom 4 tednov prejme o pošiljatvi od prejemnika iz starega kraja lastnoročno potrjeno potrdilo o prejetem denarju, katerega odpošlje pošUjalcu na ogled in daljno rabo. Rojaki* ki se dnevno obračajo na nas v svojih denarnih zadevah, katere izvršujemo vestno, ceno, hitro in točno, so z našim poslovanjem popolnoma zadovoljni. Ako se še ne nahajate med njimi, tedaj izvolite pri prvi priliki poizkusiti in prepričali se boste, da je res tako. , » ^ Priporočamo se valo naklonjenosti in beležimo s prijateUkim pozdravom ' SLAVONIC IMMIGRANT B*M, Jugoslovanski bančni zavod. POTNIŠKA AGENTURA odpr*maaj« petaNbsv^v tiaro domovino s j«m»tvotn. rseb odhajsJoStf parnikih. PoeebnMmUlnlRomags prt dobavi potnih listin, katere so dob* r 24 urah. k o vi« k! sa savarajtjo tako da greda s potaikom garantovo no do njegovega mosta. DbBAVAJUE POTNIKOV is stara domovino v Zedbjkoo drlsve s garancijo; mer vrne. Poaobn' posebnega BANČNI ODDELEK. NAKAZNICE. Prodaja danarnth aakasnie po adjecnoMk dr.rv nih cenah, katere so nakssojejo na ose voSfo ImaSa« zavod« v Evropi in ns vss prvolof« ootlcnfm oatikam. ia ns vso banko v stari domovini. denarja, v katerikoli kfsj človeku, saa, matvom. PRAVNI ODDiUUL V tem oddelka so nJk^katerl j«vri«Jaio p<»»ledn)a volje, re ia vse 'lUlnire la bal hetal s vsaa daagbe >• ea ratpoJgfco potaikom; ti oo aema. ttjrurzsvL S HENRY C. Z ARO, new voik cm. a a a. AkO Žltltfl ^t^suri tod si obr bančne pi najboljšo staro domovino, kraj. ia starega kraja. obrnite ss na ojtto drlsvno banko, katera obsvljs vso " I« nad 10 let v najlepietn redu, pri nas dobit« banko le ioišAšan v 10 hrsnllno Ui r hranilna vloge sa tekočI I obresti. Vlolito vsš dsnsr . odviani. Najpovoljnojio cono. Pridite osebno sli ps nsm pilite ns L BANKA sprejema denar tudi no in koristonosal račun, Ur plalujo r v našo hranilnico ia poaUait« no- NEMETH STATE BANK 10 Eatt 22nd St Naw Yorlt, N. Y. AK<> tKLITE DOBITI SVOJCE, sorodnike In prijstsljs is domovino v Ameriko po nfskl ceni; POSLATI DENAR HITRO In po nsiniljf ceni; POTOVATI V ŠTABI KBAJ po nsjkrspit Irti, todsj so obrnite na EMIL KISS BANKIR 1SS SNMd Ati. Nttv Yorke N. Y. Prodajam parobrodn« I i«riko. Isdolujom >avo »viijcev. Potnikom računam lo konaulsrne • listke is domovin« v < nsiaii^ posle in potreh s v start kraj preakrbim » pristojbin«. [ JP v obit« spis« ss potne ttst« PriiMliU dobro, komu boata tam lour zo mm v tfiri kraj ali pa za ro»)o Katka, Sedaj Urino v lesa snsiiresU Id veek ilmšs poststl hitro begat, ae glsds as svoj » »▼•J««* blilnjsga. Has^i sgsnlj« ia lakot- rssujo povsod, iMfcor gobi po dslju. V ih čssih ss stavbo v dsasmin prsgNtm zepriMovaae ss starin Iskušenim ia prsnošalm tvrdkaa; kako bo pa malim tapoioiti svoje nSOtemoljone ob. •nim sašatnikon ljuU. je vslike vprslgaja. »sls denarne pošlljatvo ss ssd^šM po pori srssi ia na novi ne«a primeruo aedstijin riimoran f Snopi dovolj hitro In ssnos. Ijiro lxpfaAij|f)0. Osaor aan je poslati najbolje po Domeotk Hoasf Ord»r, sli pa Nov Terk Bank DraCt. TVRDKA FRANK 9AIC3ER, FWwYortN. Y. "fašw dpgodsfc »endl -al inslti s iak<> vsšno gestikul satu po šasni kjs kaki si> arprijatalji I sedaj, Ise m [konferenci v Upa roke mirnim 'nemški sastopniki kaplisnstut le gevtikuia « yo pisalu po šasoplaju a tem, to so si kje kaki *ns«< i, pri|ai< Ijl rok«, li na tai kt Med MS rodna buriiiasija ae M4Ša tedi nemški buršimrlji in morda ni niti dale* Asa, k« ae bodo enteatni kspirslisti jsvito prav po bratsko r.opet objemali s M»bao. vrašeuimi" aeiaškiml kapiulbrti V altu doogdek « M . , * * PROSVETA Pradobni človek. Opia naftne življenja, in človeka (Proeto prevel P. B.) SEDMO POGLAVJE. Dote teleta. (Nadaljevanje.) Toda zopet niso val narodi enako napredovali, kot ie aedaj ne. Kak narod napreduje bolj, kak drugi zaoataja. To je vedno bilo tako in bo tudi vedno. Videli amo da ao bron iznašli Humirci in A kadijei, toda ta kultura ae je naj bolj razvila na Skandinavskem polotoku in v deželah aedanje greke. Železo je prišlo iz Male zije, toda prva doba železa ae je najbolj razvila med tedanjimi Ilj-ri, ki ao naučili tudi druge naro de in ki ae je potem najbolj razvi la med Germani, ki ao dobili to kulturo od Ilirov in Bimljanov. Kot vrhunec prve dobe žaleaa pa vidimo v mogočnem rimakem ce aaratvu, ki ja zagoapodovalo po celem tedaj znanem avatu. Bimaka kultura ae je razširila po celi Ev i ae potem razdelili v dve veliki grupi, zapadno — Helveeijce, Galijee in Belgijce, — ter vzhod-ne male narode kot Bojarje na Češkem in Noričane v sedanji Gornji Avatrijaki. Za Germani ho pa elediii Slovani ki ao najbrž^ prišli iz bibirje in preplavili celo vzhodno in oa redu jo Evropo In pričeli potiakati razna germanska plemena proti zapadu in peve-ru. — Slovani ao ac naselili po celem Bal kana kem polotoku in celo na Grškem. Na zapadu ao prodrli v gornjo italako nižino do reke Po in v aedanji Nemčiji ao najbrŽe prodrli do reke Rena. Razni učenjaki poskušajo že dalje čaaa dokazati, da je bila pradomovina človeštva aevesni tečaj kakor tudi domovina arijekih plemen. Razni učenjaki ao izdali veliko del o tem in proučili vae stare indijske zapiske, katere smo fc omenili v prvem poglavju, mreč raane "vede" in "sveste". Is teh zapiskov sklepajo, da je postanek človeka, iskati v severnih kraiih. Ravno tega mnenja je tudi slavni ameriški učopjak Warren, ki orne nja v svojih spisih, da naj starejša poročila vseh kulturnih narodov dokazujejo, da jo bila pradomoy)na človeštva na ssveru Toda do pravega zaključka ne morejo priti. Ako je, tedaj se' ropi in podjsrmila je tudi Ger- «klepa, da je bila neverna Sibirija mane, ki ao sa dolgo čaaa ustav« Ijali. toda alednjič ao se morali le podati. - Prvo preseljevanje narodov se ja pričelo najbržc iz Male A'lje, ko je prodrlo v Evropo neko mongolsko pradobno človeško pleme, katerega oatanki ae še danea lahko opazijo vLiguricijah InBaaklh ki so aedaj naaeljenl na Španskem v Pirinejskem gorovju. Ta narod js najbrŽe neka stranaka veja velikega arljakega plemena. Kmsio 81 tem so se pričeli soliti Kelti is ksndinsvije, severne Rusije in Sibirije, proti jugu in poplsvili celo oarednjo in južno Evropo in naselili v pokrajinah, kjer ao bili naseljeni Iliri in pregnali tudi Ibere, ki so se nosslili potem v Južni Franciji in 9fttn*jsi*ai polotoku. Za Umi so so pričeli seliti iS Skandinaviji Germani, ki so sa oareflnji Bvropi kot Kelte fn RimlliUtfki so Stresali y klin med 1 nfl pradomovina človeštva, ker iz teh krajev so ae vriila ,n#jvečja ljud-aka preseljevanja, Jcolikor le o-menja zgodovina. In tudi v prvem poglavju smo rssv.ideli, da je bila klima ali podnebje v severni Sibiriji za čaaa starejie kamena dobe skoro enaka sedanjemu srednje-mu klimatlčnemu pasu in de so \ tej pokrsjini živele Šivali, ki aedaj žive v tropičnem pssu. — * Kazni nemiki narodoslovel dokazujejo, da je pradomovina Germanov severna Skandinavija in da so Germani prišli i« Skandinavijo v sedsnje kraje. — ' OSMO POGLAVJE. Versko in socialno življenja pra-človeka. Sv. pismo pričenja "Bog je u-stvaril človeka po avoji podobi". Toda vsa novejša raziakovanja so dokszsla, da je človek ustvaril bogove po svdji podobi in sicer Iz svoje lastne fantazije, v katerih je videl vae avoje dobre in alabe laatnoati. Ako zasledujemo staro zgodovino, videli bomo, da ao ' bogovi' ' napredovali zaedno a človekom; kakor je čiovejc napredoval in postajal popolnejši, tako ao tudi razni bogovi. Prva atvar, katero je človek obožaval in predatavljal si za "boga" je bii mogoče samo kos lesa ali kamena; potem je še pričel izdelovati podobe in kipe, ki ao postajali vedno Jtolj umetno izdelani. Nazadnje si jih je pričel'predstav-ljati bogove nevidne, ker je njegova fantazija poetajai? večja in da al jih je lažje predatavljal, jih je upodabljal kplikor jih j* le mogel. Bogovi ao mu bili vso, želje in upsnje ter tudi strah. Tako so prvega človeka tiranizirale podobe, katere je sam naredil po svojih zmožnostih, postsl. je Ka ljubimi" zakriči Zagloba. "A katera je ta poslednja?" vpraša Volodi-jovaki "Predolgo bi bilo praviti to", odvrne Kml-tle. "Bila je neka deklica v Zs most ju, ki Je silno ugajala «aroeti kaiuškemu Ker ps se je nahajala pod pokroviteljstvom kneginje Višnjeveeke, torej ae je on poalulll svljače ter ml naročil naj jo odpeljem s aebftj na I.Hve, Ko je spustil naju aa kako miljo daleč od Eamoalja. jo je hotel pripraviti a nasiljem k IJubesni K sreči »<