174. številka. Ljubljana, nedeljo 1. avgusta. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prcjeman za avstro-ogersko dežele za celo leto 1« gl., za pol leta 8 gl. M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za čelo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol'.ih in dijake vo^ja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta '2 gld. Ml kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila bo plačuj« od četiristopue petit-vrste 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj su izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „glodališka sroUm14. O p r a v ni h t v o, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Kakšna je lojalnost nemških usta-vovercev. Kar pri nas v Avstriji narode in državo najbolj skupaj drži, to je ljubezen vseh narodov do predstavitelja krone, do cesarja. Ko so nas avstrijske Slovane vlade Šmer-lingova, Giskrova, Auersperg-Lasserjeva najbolj brutalno trle, upali smo vendar še, da nas cesarjeva volja reši ter pokliče prej ali alej drugo vlado. Njegove besede, da hoče imeti „mir mej svojimi narodi", citirale so se vedno in vedno. Zato je pa tudi avstrijski vladar pri vseh Avstrijcih priljubljen, pri slovanskih in nemških, in kamor pride, dobiva take ovacije, kakor noben drug monarh v Evropi. Da Slovenci v tem nijsmo zadnji, to smo sijajno pokazali zadnjič ob cesarjeve po roke jubileji. In kljubu temu so nas narodnjake nem-ikutarski in nemški ustavoverci prej vedno kot „nelojalne" in „državi nevarne" elemente denuncirali, s katerim kak c. kr. uradnik ne sme glasovati ni simpatizirati, čeravno mi narodni Slovenci in Slovani nijsmo nikdar lojalitete do cesarja pozabili, kakor jo pozabljajo zdaj nemški ustavoverci, kateri si de zmirom neomejeno poveljni.štvo nad celim c. kr. uradništvom prisvajajo. Nam je trdo filo pod Auersperg-Lasserjem, a nikdar nijsmo v svojih novinah ni sence tega rekli, kar je pred dvema dnema izpovedalo glavno glasilo nemških ustavovercev, „N. Fr. Pr.", namreč, daje preveliko slavljenje cesarja »nespodobno" ! Ta mesec namreč ob svojem godu naš cesar praznuje svojo petdesetletnico. Zato jo bodo povsod v Avstriji praznovali bolj ali menj slovesno. Tudi večina dunajskega mestnega zbora je sklenila slovesno obhajati ta petdeseti rojstveni dan cesarjev. To pa glavnemu glasilu ustavovercev „N. Fr. Pr.tt nij prav. Zdaj, ko je Taaffe minister, s katerim dunajski judje in liberalci nijso zadovoljni, zdaj da bi se kaj tacega praznovalo! vpije „N. Fr. Pr." To je „bizantinizem", to je vedno „ogledovanje Inrivih hrbtov", to je „politično nespodobno", trdi koran nemško-ustavoverski, ki se, kakor oni članek kaže, ne straši, čut udanosti do cesarske hiše zatirati in zaduševati, tako daleč sega njegova opozicijonalna politika do ravno obstoječe vlade. Zdaj smo pa lehko radovedni, kaj bodo na vse to Dunajčanje sami storili. Če ima nemško-liberalna ust-avoverna žurnalistika res toliko vpliva, kakor se pravi, ne bodo Dunajčanje cesarju namenjenih ovacij delali, ker jim „N. Fr. Pr." brani. Če pa bodo vse jedno, kjubu ugovoru od ustavo verne strani, cesarjevo petdesetletnico slovesno obhajali, potlej se bode videlo, da dunajska žurnalistika pri samih svojih ljudeh izgublja vso veljavo. Po tacih prikaznih o dvomnej lojaliteti ustavoverne stranke je tedaj zmirom bolj čndno, zakaj c. kr. u radništvo, c. kr. birokracija še zmirom simpatizira in glasuje z nemško ustavoverno stranko. Mogoče je, da bi bilo v interesu nekaterih n e m š k o -liberalnih prusorilnih ustavoverskih politikov, da se čut lojalnosti in udanosti do naše svitle krone v njih narodu zmanjša: nikdar pa to ne more in ne sme biti v interesu našega uradništva, ki ima vendar prvo dolžnost, gojiti pravo Avstrijstvo. Politični razgled. TVotmiiJc dežel*. V Ljubljani 31. julija. Češki listi pišejo odločno zoper tak Jezikovni zakon, ki bi proglašal nemški jezik državnim jezikom. Neki dunajski list pa poroča, da bode dotični državnemu zboru predloženi načrt zakona podoben ministerskej jezi-kovnej naredbi za Češko. ,,1'okrok" poroča, da bode oksokutiviil odsek desnice državnega zbora sešel se v Beči meseca septembra in v prvej vrsti posveta val se o državnem proračunu za 1881. leto in o vladnih finančnih predlogah. V11 tanje «lri*ave. V Albanijo sta prišla turška odposlanca Mustafa paša in Abdul Satif efendi, o katerih se je pisalo, da bosta pritiskala na albansko ligo, da bi se ne branila odstopljenju Semskega ozemlja Črnej gori. A v resnici to nij nji j ni nalog. Oba sta A bedi nova agitatorja in ščujeta Albance zoper Črno goro. Albansko ligo sta pohvalila, da je sultan ž njo popolnem zadovoljen. Tako Turčija tudi tukaj nadaljuje svoje intrigiranje. Za zjedinjenje Vshodnje Rumelije z Hol-KT.tr I Jo pišejo vsi bolgarski časopisi ta in onkraj Balkana. Pravijo, da je zdaj prišel čas za združenje, dokler je Turčija v stiskah in ona baje da zoper združenje ne bode ugovarjala, ako jej združena Bolgarija izjavi, da se ukloni pod turško pokroviteljstvo. Bolgarski knez Aleksander se bode baje oženil s črnogorskega kneza hčerjo Z o r k o. .Ing:l<>Hlto pobitje v Afganistanu se sicer v novejših poročilih ne kaže več tako zelo obupno, vendar je vsa Anglija silno vzburjena. Vse novine pravijo, da se zdaj vojska z Afganistanom na novo začne, da se ima rešiti angleška Čast. Dozdaj je znanih mrtvili 6 angleških oficirjev, 5 pa je ranjenih. Koliko vojakov se še ne ve. V Kandahar so prišli trije polkovniki in 7 častnikov Burovve brigade, ki Pravična in resnična pisma spectabilisova. ii. Oh, gospodičina! da vi znate, koliko lepih mislij mi roji po glavi, koliko tega bi vam imel pisati pravičnega in resničnega, pa še vedno ne vem, bodem li dobil vašo dozvoljo za dalje dopisovanje in absolucijo za grehe storjene v prvem mojem pismu, katero sem vam kar tako pisal nbona Me". Da li vam je moje prvo pravično in resnično pismo izvabilo prijazen nasmeh, ali vam je na-grbančilo vedro vaše čelo, da li sem zaslužil pohvale ali graje, o tem si pač ne morem stvoriti sodbe, ampak toliko se mi dozdeva, da moj greh nij pretežek, če je tudi greh; brž ko ne pa niti nij pravi greh, celo dobro delo je znabiri. Sicer sem uže navajen malih grehkov, velikih se pa čuvam, kolikor se da, in tako se tolažim, da mi vi, gospodičina, ne boste naložila za mali greh preostre pokore, take, katere ne bi mogel opraviti brez težave; če sem pa storil dobro delo, potem še govora ne more biti o kakšnej pokori, ampak o zaslugi bi pač moglo biti govora, in ker se mora vsako dobro delo po zaslugi nagraditi, Če ne precej, s časom, če ne na tem, pa na drugem svetu, mi boste morala na koncu svršetka še „premium" dati za moj trud, in če bo to, se mi znabiti posreči, da dobim v dar tisti mali boben, katerega vam je lani prinesel sv. Miklavž. Toliko sem vam imel povedati po pravici in po resnici zarad opravdanja svojega prestopka; če bo treba bom drugikrat nadaljeval, no, denes bi rad prišel — ad rem. „Ad rem!" to je lehko reči, ali pisati je težje temeljito o kakšnej pravičnej in resničnej stvari, naročito juridiškej, če pomislim, da vi gospodičina nijste nigdar salamandra ribala po univerzah, na drugo katero polje se pa tudi ne dam rad zapeljati, ker se bojim, da mi ne bi spodrknilo kaj in spodletelo. O muziki uže ne bi govoril z vami, nigdar ne, ker ste komaj iz šole ušla ceciljanske, in precej bi moral čuti, da •/« takta ne pozna g. Fiirster in da Klinarjeva pesen: „Le enkrat bi videl, kak' solnce gor gre" nij stavljena v molu ampak v duru. Kdo bi vse to vedel, jaz uže ne, ali če moram potlej čuti iz vaših kompetentnih ustic, da sem krivo tolmačil stvar, me tudi jezi, — pa kako me ne bi jezilo kaj takega ! O zadevah turopoljskih plemenitašev sem vam hotel povedati eno, potem sem pa zavrgel to misel, ker se mi ne zdi oportuono uže sedaj v vročini o tem kaj pisati, ampak po zimi se bo dalo kaj več razpravljati glede te stvari, ko bo nastopil čas za klobase. Tako nekako se mi zdi, da se denes moje tedaj nij popolnem uničena. Indijska vlada kaže največjo eneržijo. V Kandahar uže marširaju Angleži iz Jakobabada in sicer četiri peški in 2 polka konjanikov. Phayre maršira proti \Veishinu. Dopisi. ■z ČmŠ*Šm 20. julija, (Izv. dop.] I>encs počastil je našo občino g. deželni predsednik, katerega so na meji mej Cerkljansko Id Dolinsko občino pričakovali naš župan g. Dolinar z občinskimi svetovalci g. Svobodo in g. dr. Namor^em in drugim odbornikom ; spremili so ga v šolo, kjer je duhovenstvo, učitelj in uči teljiea in obilo ljudstvo navdušeno pozdravljalo g. deželnega predsednika. Ko je g. cesarski namestnik pregledal nekaj parcel od toče zadetih, izročil je g. županu Dolinarju 100 gold. v podporo tistim siromakom, ki vsled toče trpe pomanjkanje. Čas je hitel, moral je g. deželni predsednik zapustiti z lepimi zastavami okinčani Čatež in dalje s« peljati na Kostanjevico in Šcnt-Jarnej. Župan in odborniki spremili so do meje g. deželnega predsednika, ki je mimogrede obiskal tudi Cerkljansko občino, v imenu katere mu je ondotni župan g. Ferenčak naznanil, da ga je občina Cerkljanska imenovala za častnega uda, kar je g. deželni predsednik hvaležno sprejel in županu izročil 50 gld. za razdelitev mej najbolj potrebne po toči poškodovane posestnike. Prihod in odhod g. deželnega predsednika je pozdravljal pok možnarjev. Sprejem v Kostanjevici je bil jako slovesen in sijajen. Iz Kostanjevice odpelje se g. cesarski namestnik proti Šent-Jarneju; uže na meji Šent-Jarnejske občine v vasi Prekope pozdravil je g. župan Zagorec z občinskimi odborniki g. deželnega predsednika in naznanil sklep občinskega odbora, ki ga je imenoval jednoglasno za častnega uda Šent-Jarnejske občine; g. deželni predsednik se v toplih besedah zahvaluje za skazano čast in se odpelje z županom g. Zagorcem in drugim spremstvom na Šent-Jarnej, okinčan z mnogovrstnimi zastavami in krasnim slavolokom. Zagrmeli so možnArji, pri vhodu pričakovali so duhovenstvo, šolska mladina in učiteljstvo g. cesarskega namestnika, ki si je ogledal šolo, izpraševal šolarje itd. Pri županu g. Zagorcu je bil okusno pripravljen obed, po obedu odpotovanje na Novo mesto mej pokanjem možnarjev in „živiou-klici mnogobrojne množice. Županu Zagorcu je g. cesarski namestnik izročil 100 gold. in Brusniškemu županu 30 gold. za najbolj siromašne poškodovane. Župan Zagorec in g. baron Gal sta spremila do Novega mesta g. cesarskega namestnika in se še le tu od njega poslovila. Iz At. Jarueja 28. julija, flzv. dopis.] Pričakoval sem, da se oglasi spretnejše pero, da popiše slavnostni sprejem g. deželnega predsednika AVinklerja v Št. Jarneju 20. mal. srpana; a da se ne bo mislilo, da smo bili Št. Jarnej Čanje zadnji pri slavnostnem sprejemu, podam sledeče vrstice, čeravno nekoliko zakasnene. Vtorek 20. t. m. bil je za Št. Jarnej vesel in srečen dan, došla mu je visoka Čast pozdraviti in v svojej sredi imeti prvega slovenskega deželnega predsednika g. cesarskega namestnika. Kakor hitro je prišla vest o njegovem prihodu, pričelo se je veselo gibanje pr dnin rok, da osnažijo in okinčajo slavnosti primerno prijazni Št. Jarnej. Pri vhodu v Št. Jarnej postavil se je črez cesto velikansk slavolok s cesarsko in narodno zastavo in slovenskim napisom: „Pozdravljen cesarski namestnik!" Raz šolskega poslopja in Tavčarjeve hiše vihralo je pri vsakem oknu polno zastav in zastavic cesarskih in narodnih. Šolska mladina s šolsko zastavo z učitelj-stvom na čelu postavila se je pri slavoloku v lep spalir, držeča v rokah lipove vejice. Ravno tam vstopila se je tudi duhovščina Št. Jarnejska. G. župan in občinski svetovalci odpeljali so se naprot do Kostanjevice. Na Prekopi, na meji Št. Jarnejske občine pozdravi gosp. deželnega predsednika g. župan Zagorec z občinskimi svetovalci, in mu pri tej priliki naznani, da ga je občina Št. Jarnejska imenovala častnega občana. — Ob 3/« na 1 naznani pok možnarjev veseli trenotek, da se bliža Št. Jarneju cesarski namestnik. Dospevši do slavoloka, stopi g. predsednik raz voza, poda g. župniku roko, ter spregovori slovenski: „Srčna Vam hvala za tak sijajen sprejem. Nijsera pričakoval kaj tacega, ker do sedaj še nijsem toliko storil, da bi to zaslužil." Potem ga nagovori g. župnik Vovk nekako takole: „Prevzvišeni, preblagorodni gospod deželni predsednik! Štejem si v veliko čast v imenu svojem, v imenu duhovščine in v imenu cele fare Št. Jarnejske pozdraviti in sprejeti Vas prevzvišeni g. deželni predsednik, katerega je presvitli cesar po modrej previdnosti, kot svojega namestnika na Kranjsko poslati blagovolil. Cela kranjska dežela, ves narod slovenski se iz srca raduje, da je Nj. Veličanstvo odposlalo na Kranjsko tako modrega, skrbnega, pravičnega, priljubljenega predsednika. Veliko smo brali, kaj ste prevzvišeni g. deželni predsednik uže storili za prid ljudstva in za kranjsko deželo; a zd^j smo se osobno prepričali, da Vam je skrb za ljudstvo v resnici pri srcu, ker ste se osobno podali v tiste kraje, kjer po toči poškodovani siromaki pomoči pričakujejo. Zagotovljam Vas, da naša srca so Vam popolnoma udana; na Vas se zanašamo, Vam zaupamo. — Ravno tako pa plamti radostno zase srce polno hvaležnosti in udanosti do Nj. Veličanstva, pre-svitlega cesarja, ki nam je naklonilo za blagor ljudstva unetega predsednika. Bog Vas vodi po Vaših potih, Bog Vas ohrani zdravega, krepkega kranjskej deželi in vsej slo ven-s kej domovini v korist in slavo! Živeli" II Vidno ginjen zahvali se gosp. VVinkler g, župniku za skazano mu čast, ponovi še enkrat, da do sedaj še nij imel priložnosti kaj velicega storiti za kranjsko deželo, da pa hoče storiti vse, kar je v njegovej moči, da opraviči to, kar se od njega pričakuje. Mej vrstami šolske mladine, ki se mu je ponižno priklanjala, podal se je g. Winkler, obdan od obilnega spremstva v šolo. kjer je v vseh razredih izpraševal. Izrazil se je prav pohvalno o Št. Jarnejskej šoli, da mladina je dobrim rokam izročena. Otroci so pogumno odgovarjali, in kako bi tudi ne, ker taka priljudnost in ljubeznjivost tako visocega gospoda je kar na enkrat pridobila srca otrok. Pri g. županu Zagorcu bil je obed. Tudi tu ne je g. dež. predsednik tako ljubeznjivo in priljudno obnašal, da se je vsakemu na prvi mah prikupil. Za vsacega je imel prijazno besedo, slehern je smel ž njim govoriti, priprosti kmetje po tolikej nevajenej ljubeznjivost! očarani, obsuli so ga, mu razodevali svoje težave in marsikaj se je lahko povedalo, kar bi sicer, ako bi bilo morda vloženo pismeno, ne prišlo do g predsednikove mize. Vse je bilo veselo, vse navdušeno in ko se je g. dež. predsednik ob 5. uri naprej odpeljal proti Novemu mestu, spremljala so ga hvaležna srca, mu voščila srečen pot in občni glas zbranega ljudstva je bil: Tako priljudnega in za blagor ljudstva unetega deželnega predsednika še nij bilo. Bog ga nam živi in ohrani Še mnogo let!! — Pristaviti je le še to, da nemški napisi „\Vilkommen" na zadnjej strani transparenta in demonstrativna neudeležba nekaterih tukajšnjih nemčurjev občnega veselja in slavnostnega sprejema nikakor nij sta zavirala in kalila. misli, katerih imam preveč naenkrat, ne dajo složiti ter v sklad dovesti, in vsled tega kar tavam s peresom po papirju okolo, kakor da bi slepe miši lovil. Le počakajte, gospodičina, s Časom bom uže zopet prišel v navadni tir, in potlej bo šlo, — če se ne motim. One dni sem čital, kako so naši ljudje pozdravljali srčno in ljubeznjivo našega gospoda deželnega predsednika po Dolenjskem. Vse se mi je dopalo, samo me je zazeblo globoko v moje speetabelsko srce, ko sem čital, da so ga sploh nagovarjali s „prečastiti gospod!" To pa uže nij v redu, sem si mislil, ker naš gospod deželni predsednik stoji dosti vinje, presvetli je, illustrissimus, a ne prečastiti; tako se tukaj reče človeku, kateri nij niti speeta-bilis, kamo li kaj več. — Titulatur zares ne znajo naši Slovenci, podučujem jih in podučujem, pa vse zastonj, nič ne pomaga. Ko bi v zemljah prekolitavskih kdo nagovoril velikega župana tako brez „presvet-1 losti", bi uže videl, kako bi mu hrbet pokazal presvetli „illustrissimus", še tožil bi ga nemara zavoljo žaljenja časti, če ne kaj druzega, a iz milosti bi gotovo pal precej globoko tak govornik, kateri ne ve, da do uključivo petega dijetnega razreda so vsi presvetli, ki nijso prevzvišeni, v šestem so velemožni ali magni-ficusi, v sedmem in osmem so pogl^viti ali speetabilisi, a od devetega do dvanajstega so vsi povprek prečastiti in častiti gospodje brez prave titulature. Če je kdo doktor, se mu pravi clarissi-mus, če je drugače tudi le 6pectabilis ali pa nič, ampak če je kateri tak doktor magniricus ali illustrissimus, se mu pač ne sme reči cla-rissimus, Bog ne daj, ampak magniricus se mu mora reči ali illustrissimus, kar se ve da še več pomeni po pravici in po resnici. To le si vendar nij pretežko zapamtiti, pa naši ljudje so uže taki, da se nehčejo bli- žati Hrvatom v jezikovem vprašanji, in titulature spadajo po mojem mnenji v jozikovo vprašanje brez dvojbe, ako spadajo. S „prečastitim gospodom" se jaz uže ne bi dal titulirati od nikogar, k večjemu bi se dal od krojača, ako bi mu kaj dolžen bil, drugače pa ne; še od krojača ne, ampak speeta-bilis mi mora reči vsak, kdor hoče uživati mojo naklonjenost, samo vam, gospodičina, dovoljujem in vam izimno dajem privilegij, da smete govoriti z menoj in o meni brez titulature od denes počenši skozi tri leta, delj pač ne, ker bi utegnil mej tem časom postati „ober-spectabilis". Sicer nij dobro, če človek prorokuje k8Jf ker se mu rado pokvari in skazi prorokovanje kakor se je bilo skazilo in poKvarllo prorokovanje mojemu medicine doktorju, ki je rekel in je pismeno dal od sebe, da bom moral precej umreti brez prrdona, potlej je pa on ■z Bole !><•<• i na Gorenjskem 29. julija, flzv. dop/| Kdor ne spoštuje se sam, ne spoštujejo ga tudi drugi, podlaga je ptujčevej peti. Vedno beremo v vašem cenjenem listu prošnje do naših županov, naj bi se vendar uže enkrat otresli tujčeve pete in jeli s c. kr. kaneelijami v domačem kranjskem jeziku ali slovenskem uradovati. Ker sem, ko sem bil še mlajši, po celem okrajnem glavarstvu Radovljiškem hodil in rad tudi k županom pokukal, dovolite, da imenujem županije in župane, katere in v kakšnem jeziku s c. kr. uradi občujejo. 1. Županija Rateča, lupan: Pintbach. Uradni jezik nemški, da se Bogu smili. 2. Županija Kranjska gora, župan: Robič. Uradni jezik bolj nemški, ko slovenski! 3. Županija Dovje, župan Šetina. Uradni jezik nemški, da se Bogu sinili! 4. Županija Jesenice, župan Treven. Uradni jezik nemški! 5. Županija Koroška Bela, župan Kam-perle. Uradni jezik nemški. Sekreter: g. učitelj. (i. Županija Bresniea. Uradni jezik slovenski. 7. Županja Begunje, Župan Zupan. Uradni jezik slovenski. 8. Županija Lesce, župan Maršol. Uradni jezik slovenski. 9. Županija Mošnje, župan Jurgele. Uradni jezik nemški, — ta se boji slovensko uradovati! 10. Županija Ošiše, župan Pogačnik. Uradni jezik nemški. Trd kmet vendar piše s pomočjo druzega nemško, kakor je uže! 11. Županija Kropa, župan Megušar. Uradni jezik, navzlic „Slogi" in „Čitalnici", nemški! 12. Županija Kamnagoriea. Uradni jezik nemški!! 13. Županija Lancovo. Uradni jezik slovenski. 14. Županija Bled, župan VVester. Uradni jezik nemški, — se menda boji slovensko uradovati. 15. Županija Gorje, župan Žuraer. Uradni jezik nemški, se boji slovensko uradovati. 16. Županija Bistrica, župan Torkar. Uradni jezik slovenski. 17. Županija Srednjavas. Uradni jezik slovenski. 18. Županija Predtrg. Uradni jezik nem-Ski, kajti Predtržani so vsi „nobelu. 19. Mestna županija Radovljica. Uradni jezik nemSki. Govori se, da je tukaj veliko ni« Skavega. Pač nij v Radovljici „moža",da bi malo dregnil v to sršenovo gnezdo. — Župani! Bodite vendar domorodni Kranjci, umrl mesto mene, in jaz sem celo poslušal, kako so mu zapeli: Et in pnradiBum dedupant te spgejj Et cura Lazaro vitain luihcas Seinpiternam! Tako: sedaj svršujem pismo, ker ne vem, bode li gospod urednik imel dosti prostora za moje „ekspektoracije"; dozdaj nij blo nič kaj preveč prostora za me, ker :mo imeli deželni zbor, potlej je pa bila „firma" v Medvodah, in so kar „ad aeta" devali moja pisma in v koš so jih tudi dejali nekoliko domačih pisem in zategadelj sem sklenil poboljšati se, ter sem začel pisati ta le pravična in resnična piana, v katerih ne bode nigdar nič pregrešnega ali sicer nevarnega stalo; če mi bodo ipak zavrgli katero nedolžno spisano pismo, bom hud postal in ne bom pol leta nič več pisal, zares ne, t..ko resnično, kakor senf bil, sem in bom vsigdar vaš ponižen in spokorjen S p e c t a b i 1 i s. Slovenci; Magjar, Hrvat, Francoz, Nemec, Lab, vsak rod piše svoj jezik, le mi silimo v tujo nemščino, pa zanemarjamo svoj narod! To je grdo. Pišite vendar po domače! Ne slišite li, da c. kr. okrajni glavarji moraj o slovenske vloge prejemati in slovenski odgovarjati na nje. Sam dež. predsednik v Ljubljani jo to velel. Domače stvari. — (Gospodkranjski deželni predsednik VVinkler) je, kakor smo iz dobrega vira slišali, svoj mandat kot goriški državni poslanec odložil. Slovenski goriški kmetski okraji Gorica, Tolmin, Sežana, Bovec bodo torej imeli novo volitev za državni zbor. Upamo, da bodo goriški Slovenci izbrali tacega poslanca, ki bode drugim slovenskim zastopnikom krepka podpora ne le v številu nego i glede duševne zmožnosti. Kranjski Slovenci pak smo g. Win-klerju hvaležni, da vso svojo moč novemu poklicu in našej deželi posveti. — (Za denašnji banket), ki bod^ pri Tavčarji ali v „hotelu Evropa" ljubljanskemu državnemu poslancu g. vitezu Schneidu na čast, oglasilo se je blizu sto udeležnikov, volilcev iz vseh stanov ljubljanskega prebivalstva. Banket Be začne ob jednej uri po polu-dne. Svirala bode Zbrnerjeva godba. — (Drevi 1. avgusta je v ljubljanske j čitalnici) na vrtu izredna veselica z loterijo, predstavo telovadbe „Sokolov" in petjem na korist poškodovanim rojakom. Če bode neugodno vreme se ta veselica odloži. — (Več kranjskih ob čin), je uže vložilo pri dfželnej vladi prošnje, naj znane nove deželne postave o odpravi bire cesarju ne predloži v potrjenje. — (Gorelo) je predvčeranjem na Glini-cah blizu Ljubljane, kjer je zgorela neka šupa. Požarna straža iz Ljubljane je bila hitro na mestu, in tudi mnogo ljudstva iz mesta. Ker je bilo brez vetra, posrečilo se je zabraniti, da ogenj nij dalje segal. — (Novo mašo) je denes nedeljo zjutraj ob G. v uršuliuskej cerkvi imel g. Ga-špa r Maj ar.- — (Katoliška družba) ima zopet vtorek, 3. avgusta, sv. mašo na Rožniku ob 5. uri. — V sredo, 4. avgusta, ima katoliška družba mesečno sejo ob 7. zvečer. — (Iz Gorice) se nam piše: Grof Iv. Coroniuijev pogreb v št. Petru pri Gorici 28. t. m. je bil veličasten. Vsa (Jorica in okolica se je trla ondi. A prostora je manjkalo pravega. Iz Beča je bil navzočen generalni adju-tant Mondel v imenu cesarjevem. — (Nemška temeljitost.) Nemški „N. "SV Tagblatt" št. lšii. t. 1. piše pod naslovom pKatholische Propagand« im Orient", govoreč o samostanu „Mtrijna Zvezda" v Banja-luki: „ . . . VVaisenliaus, dessen Zbglinge in ihrea Miissestunden da si imajo na dan le po '2 1 2 '"'i šolo) verscbiedene Gogenstiinde, Wte z. B. ŠtubeilthUren, SlithVtteL, Schlbsser, ein-g e b u n ii e n e B ii c li e r m a dien; b o-sniakiseh, lateiniseh \vie cvrilliseh und d eutsch sprechen und schreiben." To je pa res „deutsche Gi iiudlichkeit und deutšche Gelehrsamkeit1*. — (Iz Z a ti Ci ne) se nam piše : Vršila se je dne 20. m. ni. v Z itiemi svečanost; bil je namreč dekoriran z zlatim križcem Sent-Vidski zdravnik g. Jakob Lukan. Odlikovan je bil zarad delovanju v zdravniškem [»oslu. G. I .u a : u je bil sicer pri zadnjih volitvah v deželni zbor zarad sile in osobnosti v nasprotni tibor zagazil, a ogibal se je zadnji čas vsega javnega političnega življenja, ter nij postal nasprotnik svetih principov, za kateri se naš narod bojuje. — (Na zagrebškem gimnaziju) so naredili letos — kakor se nam piše — četirje Slovenci maturo, in sicer: Andrej Fišer od sv. Križa poleg Slatine, Janez Naglic iz Konjic, Martin Matek iz Gornjega grada in Anton Run-čigaj iz Gomilskega. — (I z P tuj a) se nam piše 25>. jul.: Kakor v Beči izhajajoči list „Veteran" v svojem listu od 15. t. m. št. 25 poroča, imenovan je predsednik tukajšnega veteranskega društva gosp. Mihael Planiušek, Slovenec z dušo i te-lom, častnim udom baron Edelscheim - Gvulai vojaškega veteranskega društva . v Budapešti. Mi g. PlaninŠeku k temu iz srca čestitamo. — (Spisi Krištof S mi d a a podobam i.) Pod tem naslovom je ravnokar na svitlo prišel I. zvezek, in obsega životopis Krištof Šmida spodobo; potem povest „Ljudevit Hrastar spoznava Boga11 s 14 podobicami in „Golobček". poslovenil P. H. Sattner. Krištof Šinidovs povesti so slavnoznane in za mladino posebne vrednosti, tedaj vsega priporočila vredne. Prav lična knjižica velja 30 kr., posebno lepo v platno vezana 70 kr., in je za Šolska darila posebno pripravna. II. zvezek pride uže v nekoliko dneh na svitlo. Dobi se pri založnika J. Krajcu v Novem mestu in po vseh večjih bukvarnah. S tem novim podjetjem bode založnik g. Krajec slasti za mladinsko slovensko berilo, katerega manjka, dosti ustregel, zato ga pa podpirajmo. — (Požar.) Iz Braslovč piše se nam, da je dne 23. m. m. požar u pepeli l stanišče sanica Ivana Praprotnika. Sumi se, da je mož navlašč zažgal, zaradi česar se je proti njemu baje upeljala kazenska preiskava. Zavarovan je bil pri banki „Slaviji". — (V Jaršah) pri Kameniku je bil za župana voljen Franc Šmon. — (D eto mor.) Pred celjskimi porotniki je stala te dni vincarjeva hči Ivana Sire, ob-dolžena, da je 12. junija svoje dete proč vrgla. Sire je trdila, da je bilo dete uže mrtvo tačas, kar so porotniki verjeli. Obsojena je bila za-volj tega, ker je prikrila, da je porodila, na četiri mesece v zapor. — (Strela) udarila je dne 27. julija ob šestih zjutraj v dimnik Rudolfove hiše v Levci pri Slovenskoj Bistrici ter ubila v kuhinji najprej možu, ki je na zajutrek čakal, potem še ženo. Možev mlajši brat je na pragu sedel in videl, kako je strela kot goreča metla po kuhinji švigala. Njemu nij storila nič zalega. Ženi je še srce bilo nekaj časa, a nevedneži nijao znati pomagati. — (Dopisnice ali korespondenčne karte tudi za odgovor.) O tej zadevi smo uže enkrat poročali; denes pa tržaško poštno vodstvo naslednje razglaša o tej stvari: Z dnem 1. avgusta t. 1. vpeljejo se dopisnice s plačanim odgovorom za notranje občenje Avstro-Oger-ske, za občenje z Bosno in Hercegovino in za občenje z Nemčijo. Dopisnica ima dva lista; prvi list slu/i za prvotno objavljenje, drugi pa za odgovor prejemnikov. Kadar se kdo posluži take dopisnice, mora pisati na drugo stran prvega lista ter se morata oba lista skupaj držati ; kdor odgovarja na tako dopisnico, mora prvi list proč odtrgati na drugi list pa pisati. Dopisnica velja 4 krajcarje. Dopisnico z odgovorom more dotičnik poslati samo v oni rJoštni okraj, odkoder je prišla cela dopisnica. Dopisnice se lahko rekomandujejo. Dunajska borza II. julija. Enotni dri. dolg v bankovcih . . 71 gld. 55 Enotni dri. dolg v umoru ... 72 Zlata renta.........86 1860 dri. posojilo......— Akcijo narodne bankn .... 822 Kreditne akmjo.......1*76 London..........H 7 Napol...........9 O. kr. cekini........5 Driavne marke.......57 kr. 66 16 60 B8 M 75 Triii«» €•«»■■«'' ▼ Ijubljani .'ji. julija t. 1. Plenica hektoliter 8 gld. 12 kr. — rež G gld 60 kr.; —ječmen 4 gld. V.\ kr.; — ovo« 3 *ld. 57 k,,. _ ajda 5 Kid. H5 kr.; — proso 6 gld. 60 kr.; — koru/a B gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov 8 gld. 50 kr.; —fižol hektoliter 8 gld. 60 kr.; maslu kilogram — gld. 82 kr.; mast — gld. 76 kr.; — flpeh fnt.-n — gld. 70 kr.; flpoh poTojM — gld. 74 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednme kilogram f;6 kr.; — toletuino 41 kr. j — svinjsko meso ili kr.; — NM 100 kilogramov 2 gld. 13 kr. | .— slamo 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. inntrov 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld. 50 kr Hiša z vrtom, m sobami« pripravna za kupčijo in gostilno, prav blizu Ljubljane, se iz proste roke prod«. - Natančneje so izve pri opravnistvu „Slov>nskega Naroda". (319 -3) Oznanilo. Od zapuščine umrle-ra Matevža* Cijjoleta iz Kadloica h. *t. a«, bodu dm') ». aigusta 1MSO ob 10. uri dopoludno črez 1000 obtesanih tramov različne mere in dolgosti po ©ćUneJ draibl prodan«*. — Dražba bodo pri podpisanem oskrbniku, kjir j« omenjeno blago, in so kupci uljudno povabljeni. Orni vrh, dno 27.julija 1880. Anton Plešnar, (8&6V»2j okrbnik. ' W ^ ^ W SA^ W SA^ W ^< AVSTRIJA" * vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje na DII NAJ I, \xstsiixoT7-ljen.a, leta 1860, zavaruje na tfloveAko aivljrnje po najnižjih tarifah in po raznih načinih: da izplača zavarovani znesek po smrti zavarovančeve), kadarkoli so primeri, ali kadar dosožo zavarovanec določeno starost (otrokom doto) itd. itd. — Plačuje »o celo-, pol-, četrtletno ali tudi mesečno, /a male k r n j c a r j o vsakdo lehko svojim primerno veliko svoto zagotovi. Tarife in pojasnila, tudi pismeno, dajemo bresplac.no. Nadzorništvo „AVSTRIJE" v Ljubljani: igru. v Pisarna: aleiitbičii; ■ nadzornik, sv. Petra oesta it. 73 nova. (269—3) /^^»•^^✓•^^ S^^*^S£ ^Z^**zW<^^"^^'^^^^>^^>'^^'^^"^^^> H-S , ■ k. O. H 'S 11 ■ .2. — £ 1= ~ s .3.3 S5 3 - H B M ■S 1*31 12 0 »I s "ifl J3 *~ 1 B 3 B w d -.a -*° «e ^ j5 o- ^ ■i * 1 s HI wr Za šolska darila. Najprimernejše darilo pridnim nčencem in učenkam ob koncu iolskega leta so: zbirka poučnih pripoTcdck za slovensko mladinu. (333-4) Knjižica volili trdo vezana s platnenim hrbtom s poštnino vred 45 kr. — L. psi v. zana za darila 50 kr. Uredništvo „Vrtcevo". Lingarjeve ulice h. št. 1 v LJubljani (Laibach). Ed. Fumagalli. Oenes dve veliki predstavi z novim zanimivim programom. Mej drugim: Zadnji dve nagradni borbi. Ob 4. uri popoludne: mej atletom R. Nkalijem in Anton llaberjeiu, kneijažom pri gospodu Trdini. Ob 8. uri zvečer: moj atletom K. Skali jem in Fran Jesihout, zidarjem. -* a r-j fx Jože fn, trgru. štev. 13 nova. Pri občnom zboru dnč 21. julija 1880, pod predsedstvom generalnega vodje g. Aleksandra viteza DuuIuoh, predložil seje delničarjem 41. računski sklep za pretočeno loto in zraven pripadajoči dne 3l. decembra 1871» skleneni bilanoni konto, kateri so bili uže prej izvoljeni računski pregledniki za popolnem natančno pripoznali. Ta računski sklep pa velja samo za elementarna zavarovanja, ker se računski sklopi za življenje sklepajo le vsako tretje leto in se je zgodilo to zadnjič, leta 1S78. Mnogi številni oddelki računskega sklepa lehko se razvidijo z obširnega letnega poročila, katero se dobi brezplačno pri vseh zastopih zavarovalnice, tukaj se navedejo le gl*vnej§t številke. Začetkom letnega poročilu označi se delovanje zavarovalnice 1. 187«) kot prav vspešno, in se kaže na to, da je zavarovalna družba vsled nje obte priljubljenosti, katero ima, kakor tudi vsled jako vspešnega delovanja nje organov, tudi pretočeno leto mogla svojo operacije jako razširiti, akoravno so občno kupčijsko stanje nij poboljšalo in je konkurenca še zmirom strašno velika. Omenjeni računski sklep, kakor tudi bilančni konto omeji se le na istinito napravljeno kupčije in so tedaj vse iste številke, katere se vežejo s premijami, ki bodo Se le prihodnjo leto vplačane (kakor časue premijo itd.) iz glavnega knjigovodstva izločeno. Razna pri elementarnih oddelkih (ogenj, toča, transport) leta 1879 aklenena zavarovanja i/.našajo ravno 990 milijonov gld,, za premije pa se je Vplačalo gotovega denarja 5,936.084 gld. 84 kr. škode, katere so se izplačale zavarovancem 1. 1879, iznašajo 4,001.879 gld. 59 kr., ves čas, tedaj 41 let, kar zavarovalnica obstoji, pa seje izplačalo škodo 90,390.911 gld. 42 kr. Za zavarovanje proti ognji in za transport prihranjeno resorvne premijo ianašajo — ko so so odtegnili deleži, spadajoči v proti-zavarovanje — tedaj na lastni račini 1,442.315 gld. 50 kr. v gotovem denarji. Pri tem je posebno opomniti, da je reservua prem j a za ogenj prosta vseh kakoršnokoli i ine ime j .»n h bremen, kajti v treskih vračunjene so tudi vse provizije, katere iznašajo nad 60% in ki ostanejo na račun za društvo zaostale premije, — procent, kaker-Inega društvo do sedaj še nij doseglo in kateri se nahaja le redko pri zavarovalnicah. Specijalna reserva pri zavarovanji proti toči se nij dotaknila, ampak v celem znesku 300.000 gld. za prihodnje leto predpisala, akoravno kaže zavarovanje proti toči leta 18,!» več, nego 100.0O0 gld. izgubo. Večji kurzi pri vrednostuih papirjih kažejo dobu ka 43.455 gld. 86 kr. od te svoto pa se jo le vpisalo 3.455 gld. 86 kr. k dobičku p etoceaega leta! noj tem, ko seje ostalih 40.000 gld. porabilo za to, da se ustanovi resemu zaklad za menjavo kurzno \ rednost.. Pri računu kurzuega dobička pa se uijso vštevali vrednostni papirji oddelka zavarovanja za življenje, kateri so dosegli dosti večji dobiček. Skupni znesek vs-h resorv, ako se doštoje o i reserve oddelka z* življenje, ie 6.819.998 gld. 85 kr. — Kazen tega ima društvo v portefeuillo znesek 9,437.578 gld. 35 kr., kateri znesek se ima v prihodnjih letih izplačati. Ko se poravnajo doneski za vse reservne zaklado in poplačajo vsi troški, kaže se vsega prometa, izključljivo zavarovanje na življenje, o katerej stroki so bode zopet koncem I. 18H1 račun položil, dobička 176.749 gld. 67 kr. Od tega dobička se, ko so odračuni 20u/0 delež za dobitni reservni zaklad, tantiema za društveno opra»ništvo, potem donesek za hranilno in oskrbovalno blagajnice društvenih uradnikov (ta ima sedaj premoženja 130.048 gld. 90 kr.), sklene izplačati na vsako delnico dividende 36 gld., katera so izplača dne> 2G. julija 1880. Iz statusa aktiv in pasiv (izključljivo istih, katere se dotikajo zavarovanja na življenje) pomenljive so posebno sledečo številke: -A-lEtlva.: 1,980.000 gld. zaostale vplače na akcije; 104.^29 gld. 41 kr. blagajnice (pri direkciji in glavnih agentih); 782.786 gld. 80 kr. pri avstrijskem kreditnem zavodu, pri raznih hranilnicah in različnih bankirjih naložene; 676.611 gld. 8f> kr. menjični porteteiiille: 1.298 461 gld. efektov (po specifikaciji); 380.000 posestva v Trstu; 84.928 gld. na vrednostne papirje; 38.233 gld. G9 kr posojil na posestva; 971.693 gld 38 kr. saldov vseh generalnih in glavnih agontur; U>4 592 gld. 49 kr. terjatev pri raznih zavarovalnih društvih. Faslva: 3,300.000 gld. akcijski kapital; 399.014 gld. 35 kr. dobitni reservni zaklad; 1,442.315 gld. 50 kr. premijne reserve v gotovini zavarovanj proti ognju in transport za svoj račun; 300.000 gld. specijalna prejmijna reserva oddelka zavarovanj proti toči; 40 000 gld. reserva za menjavo kurzno vrednosti; 215.490 gld. škodna reserva; 282.26*7 gld. IG kr saldo na dobro različnih družb. Oddelek zavarovanja na življenje kaže: 027. 00 gld. posestva v Trstu; 2,388.000 gld. posestva na Dunaji. Hrni, Budapesti. Milanu In Benetkah; 1,845.138 gld. efektov (po specifikaciji); 24 676 gld. posojil na posestva; 604.115 gl. posojila na police; 68.3i9 gld. 64 kr. posojla na vrednostno stvari; 200.000 gld. naloženo pri avstrijskem kreditnem zavodu; vkupc 5,258.178 gld. 64 kr. Občni zbor je vzel različne predloge iu poročila vodstva in preglednikov, v kater h se velike reserve, kakor tudi ugodno stanje društva naglasa, i velikim zadovoljstvom na znanje inje skleuil dati vodstvu sbsolntorij. Pri volitvah, ki so sledile, izvoljen je bil zopet v vodstvo društva dosedanji vodja gospod baron Lutierotli; dosedanji nainestuik preglednika, gospod Cirorg A l «-u«i u i i je bil izvoljen mesto umr ega gospoda Adolf MchwavhhotVr-Ja za preglednika; in gospod grof Bakli Alberti de l"o|a za namestovalca preglednika. (366} Iziate'j in urednik Ui^jio A ranč. i1""Trina in tj"Jj .Narodne tiskarne-.