nama
( Ena sama je Nama.
Brezposelnost se še povečuje
VELENJE - Konec novembra leta 1997 je bilo v prostoru Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje registrirano brezposelnih 7.549 oseb ali 6,9 odstoka več kot v enakem obdobju leta 1996. V tem času se je registrirana brezposelnost v Velenju, kjer je prišlo do stečaja podjetja ESO Oprema s skoraj 300 zaposlenimi, povečala za 5,9 odstotka, v Ravnah na Koroškem pa deloma tudi zaradi stečaja Jeklolivarne z 150 zaposlenimi, za 3,6 odstotka.
Relativna brezposelnost na območju se giblje med 9,7 odstoka v Dravogradu in 19,5 odstotka v Radljah ob Dravi. Na območju Velenja je brezposelnih 12,5 odstotka aktivnih prebivalcev, kar je pod regijskim poprečjem, ki znaša 13 odstotkov. Republiška stopnja registrirane brezposelnosti, ki znaša 14,4 odstotka je presežena na območju Radelj ob Dravi, kritično mejo pa s 13,9 odstotka dosega tudi območje Mozirja.
Za Območno enoto Velenje velja, da je med brezposelnimi več žensk kot moških (41,4%), čeprav se je v preteklem letu ta delež nekoliko znižal. Še vedno prevladujejo osebe brez izobrazbe, s I. in II. stopnjo zahtevnosti jih je 42,6%. Na vseh uradih za delo se povečuje delež brezposelnih, ki imajo 30 in več let delovne dobe, konec novembra jih je bilo 6,4%, največ v Mozirju 10,1 % in Velenju 7,6%. Z 20 do 30 let delovne dobe pa je na zavodu prijavljenih kar 17,6% vseh oseb, največ v Mozirju 22,8% in v Slovenj Gradcu 20,9%.
■ mkp
Še naprej bo pretežno jasno in razmeroma toplo za ta letni čas.
Imeniten zaključek dela v Gorenju
ISSN 0350-5561
Konec starega, začetek novega. Eni bi ga ponovili, ker zanj vsaj vedo, kaj jim je prineslo, drugi si veliko obetajo od tega, ki se je pravkar začelo. Naj bo zdravo, naj bo srečno!
(fotografija: vos)

Prvi barvni
Na osrednji občinski proslavi v počastitev dneva samostojnosti, na sam praznični dan, v petek, 26. decembra smo predstavili tudi publikacijo, ki jo je že petič zapored izdala naša hiša - Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V njem smo zajeli dogajanje pretekleta leta, kip bilo zares bogato. Na predstavitvi so prisotni z zanimanjem posegli po almanahu, kije zagotovo eden najboljših v Sloveniji.
■ (foto vos)
REVIJA
pralni stroji
Z veliko več kot štiristotisoč izdelanimi pralno-pomivalnimi aparati v enem letu, z novimi aparati Simple & Logical ter sedaj še z barvnimi izdelki se je za Gorenjev program Pralno-pomivalni aparati prav gotovo izteklo eno izmed na-
juspešnejših let od leta 1965 naprej, ko so v velenjskem Gorenju začeli sestavljati "superavto-mate".-
■ Hinko Jerčič
Posodobitve tehnologije in novi, okolju prijazni izdelki so že stalnica v razvoju in proizvodnji programa Pralno-pomivalni aparati v Gorenju Gospodinjski aparati v Velenju. Tako so s tekočega traku zadnja delovna dneva v minulem letu, 23. in 24. decembra, prišli barvni pralni stroji sedaj že serijske proizvodnje. V dveh dneh so izdelali skoraj tisoč aparatov, največ med njimi jih je bilo v rdeči in zeleni barvi ter izdelanih iz neijavne pločevine (met-alik), poleg teh pa so prve serije bile izdelane tudi že v modri, črni in rumeni barvi.
navsezgodaj, a lov na več kot 60 milijonov tolarjev se je izplačal, ker je sedmica
tokrat končno "padla".
■ posnetek: vos
Slovenci vse bolj ljubimo igre na srečo. Da je tako tudi v Velenju, ste lahko prebrali v zadnji številki Našega časa, da se število igralcev ob večjih dobitkih poveča pa ste se lahko prepričali, če ste se zadnjo soboto v preteklem letu in prvo v novem sprehodili mimo velenjske loterije. Vrste so bile neverjetno dolge, in to že
9770350556014
2 NjIS vas

8. januarja 1998
Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki
V 20 letih za 4,6 milijarde vlaganj
;,_
•ll7liriiTT,,' vli " 'r : ■ ■■'■' I ■:: j) ni'n'""' ilnr v v: ."::-r : m "Y ' - : V : aiiitiv ■ V-
De/a pri obnovi in izgradnji poslovno-kmetijskega centra naj
bi končali februarja letos
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Februarja poslovno-kmetijski center
Več kot leto dni je, ko je celjska Kovinotehna zaprla svojo prodajalno v Šmartnem ob Paki. Blago iz njene ponudbe, vsaj nekatere izdelke, naj bi od takrat dalje prodajali v bližnji trgovini Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Pri slednji pa so se odločili, da bodo najprej dogradili in obnovili skladiščno-prodajne prostore.
Kot nam je povedal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob, so potrebne dokumente dobili šele oktobra lani, predvidena dela pa naj bi zaključili do konca letošnjega februarja. Z dograditvijo in obnovo obstoječih površin bodo pridobili 210 m2 površin za trgovsko dejavnost ter 160 m2 pokritih skladiščnih prostorov.
V	poslovno-kmetijskem centru bo poleg trgovine imela svoje prostore še hranilno-kreditna služba, tu bo tudi sedež zadružne enote. Naložba bo Kmetijsko zadrugo veljala več kot 50 milijonov tolarjev z opremo vred.
■ tp
Velenje
350 pritožb na odločbe o štipendijah
Na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje so prejeli blizu 350 pritožb na sklepe o nedodeljenih štipendijah iz republiških sredstev. Skoraj vse so posredovali Republiškemu zavodu za zaposlovanje v Ljubljano, kjer bodo o pritožbah odločali. Najpogosteje se kandidati pritožujejo zaradi nedodelitve štipendije, ker so presegali cenzus.
■ mkp
DPM Levi breg Velenje
Dve leti za in z otroki
V	mestni četrti Levi breg v Velenju že drugo leto aktivno deluje Društvo prijateljev mladine. Ko so pričenjali z delom, niso imeli ne prostorov in ne denarja. A volja mentorice Kate Talajič je bila tista, ki je uspela premagati začetne težave.
Folklorna skupina Koleda jim je odstopila prostore, kjer se sedaj sestajajo.
Kar nekaj ciljev so si zastavili za svoje delovanje. Zako skozi vse leto deluje otroška skupina Želva, v kateri je 16 aktivnih članov v starosti od 6 do 12 let. Srečujejo se enkrat na teden in ostajajo skupaj po dve uri. Pri organizaciji njihovega dela poleg mentorice pomagata tudi Tanja Skaza in Ivana Kovačevič. Poleg tega pripravljajo zimske in letne počitniške delavnice, lani spomladi pa so uredili cvetlične gredice med Prešernovo in Kraigherjevo ulico. V akciji so se otrokom pridružili tudi starši, rože pa so jim poklonili na PUP-u. Sedaj ustanavljajo modelarsko delavnico, v katero vabijo vse, ki lahko pomagajo s svojimi izkušnjami in dobrimi idejami, kar velaj tudi za druga področja delovanja DPM.
■ Bš
Gornji Grad, Nova Štifta
Končno 'ta prava" elektrika
Med zelo pomembne projekte, ki so jih lani pričeli v občini Gornji Grad, vsekakor sodijo napori za znatno izboljšanje oskrbe z električno energijo, kije bila zlasti na področju Nove Štifte že kritična.
Že v lanskem letu so delavci Elektra Celje veliko naredili. V vseh treh krajevnih skupnostih, Bočna, Gornji Grad in Nova Štifta, so velik del dotrajanih nadzemnih vodov zamenjali s kabelskim omrežjem in vgradili dva razbremenilna transformatorja. V Tiroseku so pričeli tudi gradnjo večje transformatorske postaje s priključnim daljnovodom, kar bo velike težave z električno napetostjo na tem področju dokončno razrešilo.
V krajevni skupnosti Nova Štifta so ob tem veliko sredstev in naporov vložili tudi v obnovo nizkonapetostnega voda s priključki do porabnikov. Zahtevna dela naj bi sklenili .v bližnji prihodnosti.
■ j P
V	Občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so se dogovorili za skupno izvajanje gospodarskih javnih služb in s tem tudi za skupen razvoj oziroma dolgoročni program naložb v sistem vodovoda ter odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Po njem naj bi v vseh treh občinah v naslednjih 15 do 20 letih namenili za zagotavljanje boljše pitne vode vsem občanom 1,3 milijarde tolarjev, za naložbe v kanalizacijske objekte in čistilne naprave pa 3,3 milijarde SIT.
V	naslednjih 12 letih naj bi odpravili lokalne vodne vire za manjša vodovodna omrežja, zagotovili nove vire kakovostne pitne vode, v 15 do 20 letih pa dogradili ali na novo postavili čistilne
naprave. V velenjski občini najbolj potrebujejo boljšo oskrbo z vodo na širšem območju Paškega Kozjaka, Lok, Trebeliškega, v KS Cirkovce, na Graški Gori, v KS Bevče in v Vinski Gori. V Občini Šoštanj so nujne tovrstne naložbe v KS Ravne pri Šoštanju, na območju Belih Vod, v Zgornjem Florjanu, v KS Topolšica (Lajše, Lom), v KS Zavodnje in v KS Šentvid. V Občini Šmartno ob Paki pa naj bi uredili oskrbo s pitno vodo v vaških skupnostih Gorenje, Mali Vrh, Slatine in Rečica ob Paki. Večino vodovodov na omenjenih območjih so zgradili krajani brez ustrezne dokumentacije in v lastni režiji, brez varstvenih pasov, nekateri vodni viri so oporečni, večina s premajhno zmogljivostjo, sploh v sušnih dneh. Ker z lokalnimi vodovodi gospodarijo pred-
vsem krajani sami, vzdrževanje ni redno, analizo vode opravljajo le občasno ali pa sploh ne. Uporabniki prav tako v veliki večini nimajo vgrajenih števcev za merjenje vode, vodarine ne plačujejo redno, prav tako ne prispevkov ob ceni. Ker ob tem sedanji magistralni Šaleški vodovod dobiva znaten del vode iz zajetij v občinah Mislinja in Mozirje, nekaj malega iz Žalca, bodo del denarja namenili tudi za iskanje vodnih virov na lastnem območju.
Pri programu naložb, namenjenih dograditvi ali obnovi kanalizacije ter izgradnji čistilnih naprav v naslednjih letih, pa velja omeniti razširitev centralne čistilne naprave Šaleške doline v Šoštanju, kar naj bi veljalo poldrugo milijardo tolarjev, preostali denar (od 3,3 milijarde
SIT), naj bi namenili za izgradnjo priključkov nanjov in za čistilno napravo v občini Šmartno ob Paki.
V omenjenih občinah bodo večino denarja za predvidene naložbe zbirali z dvema prispevkoma na porabljeno vodo oziroma 20 tolarjev na m3 porabljene vode za izgradnjo vodooskrbnih objektov in 20 SIT na m3 porabljene vode za izgradnjo kanalizacijskih objektov in čistilnih naprav. Za porabnike dobrin naj bi ga uvedli 1. januarja prihodnje leto. Do takrat pa ostaja v veljavi prispevek (10 SIT/m3 porabljene vode za vodooskrbo in 5 SIT/m3 kanališčice za kanalizacijsko omrežje), ki so ga ob ceni sprejeli 1. januarja, leta 1994 za dobo 5 let.
■ tp
Prednost še neuresničenim naložbam
MISLINJA - Na zadnji de-cemberski seji sveta so mislin-jski svetniki obravnavali rebalans občinskega proračuna za minulo leto, ki so ga sprejeli po hitrem postopku. Vlada republike Slovenije je namreč šele v novembru sprejela in oblikovala finančno ovrednotena merila za zagotovljeno porabo občin in izračun finančne izravnave za leto 1997. Tako bo prihodkov za zagotovljeno porabo skoraj 181 milijonov, kar je 5% več od prvotno planiranih. Skupnih pri-
hodkov je bilo lani nekaj več kot 389 milijonov SIT. S tem denarjem bodo lahko zagotovili vse najnujnejše, je pa to precej manj, kot so računali. Zato nekaj investicij prenašajo v leto 1998, dogovorili pa so se, da jim bodo dali prednost.
Svetniki so dogovorili tudi način začasnega financiranja javne porabe v letošnjem letu, ko bodo, vsaj prve tri mesece, proračunske porabnike financirali z dvanajstinami lanskega proračuna.
Odlok o varstvu virov pitne vode so tokrat obravnavali prvič in se ob njem zadržali kar precej časa, saj gre za zelo pomembno področje, kjer morajo dogovoriti tudi lastništva zemljišč. Niso pa sprejeli soglasja k predlogu cen uporabe šolskih prostorov, ker so svetniki želeli slišati še nekaj dodatnih obrazložitev, ki bi potrdile njihovo odločitev.
V Mislinji so decembra pripravili kar nekaj prireditev za svoje občane. Župan je pripravil poseben sprejem za vse pod-
jetnike v občini, ki po svojih močeh prispevajo k razvoju kraja. Na posebni prireditvi so obdarili najmlajše. Dedek Mraz je darila razdelil med 300 predšolskih otrok. Območna organizacija Rdečega križa je v imenu občine obiskal vse občane, starejše od 70 let in jih obdarila. Darilne bone v vrednosti 20 tisoč SIT pa so podelili tudi 25 najbolj ogroženim družinam. Porabili jih bodo lahko za hrano.
■ bš
Osnovna šola Ljubno
Dela bodo pričeli kar sami
Za prebivalci občine Ljubno je prvo leto plačevanja samoprispevka, ki so ga na referendumu izglasovali za razrešitev hude prostorske stiske v ljubenski osnovni šoli in vrtcu. Do konca minulega leta so delavci in upokojenci "zbrali" blizu 10 milijonov tolarjev, prispevek kmetov pa bo seveda znan v začetku novega leta, ko bodo znane njihove obremenitve. Zbrana sredstva so razumljivo varno vezana v
bankah, poleg njih pa so za različne projekte in programe porabili malo manj kot 2 milijona tolarjev.
Pri načrtovani širitvi in obnovi šole so se na Ljubnem znašli v zelo nezavidljivem položaju. Kljub vsem zagotovilom in kljub izglasovanemu samoprispevku prezadolženo ministrstvo za šolstvo in šport v letu 1998 k naložbi ne bo prispevalo niti tolarja, obljube pa seveda veljajo za
naslednja leta. Zato so se na Ljubnem odločili, da bodo dela pričeli sami in temu primerno preoblikovali načrte.
Po novem bodo torej naložbo izpeljali v štirih delih. V prvi bodo še letos preuredili podstrešje stare šole in s tem pridobili tri nove učilnice, ki bodo omogočile pouk v eni izmeni. Ob tem, da bodo tudi oddaljeni otroci pozimi doma še podnevi, bodo precej znižali stroške. Odpadli
bodo šolski prevozi za otroke v drugi izmeni, nižji pa bodo tudi stroški ogrevanja.
V drugem delu bodo razširili telovadnico, v tretji razrešili hude prostorske probleme v vrtcu, v četrti pa bodo novejši del šole dvignili za eno nadstropje in s tem zadostili pogojem za devetletno osnovno šolo. Sprotna sredstva samoprispevka za dela seveda ne bodo zadoščala, zato se bodo na račun bodočih prilivov zadolžili, zagotovila šolskega in športnega ministrstva za naslednja leta pa bi tudi morala nekaj veljati.
MjP

Naj bo res dobro to leto

Naj se končno le uresničijo napovedi, da bo leto, v katerega smo vstopili, dobro. Kot tako ga ocenjujejo mnogi v tujini in če bo dobro za njih, bo vsaj malo te "dobrote" padlo tudi nam. Pravijo, da od dobro obložene mize padajo tudi bogate drobtine. Vsaj dela dobrote bi morali biti deležni zato, ker vse bolj postajamo člani skupne mednarodne družine. Res je sicer, da nas še niso povsem posvojili, ponekod pa nas že vendarle puščajo blizu korita.
Seveda pa so nas nekatere stvari takoj na začetku leta opozorile, da za nas to leto le ne bo tako dobro, kot si želimo. Že takoj ob prelomu leta nas je za osem odstotkov stresla elektrika. Ne vem sicer, kako bo z medom, ampak vem, da se nam bo kmalu manj cedilo mleko. In tudi naš vsakdanji kruh bo zaradi dražje moke pridobil na vrednosti. Cene skačejo že zdaj, kaj bo šele, ko se bomo res odločili za nov davčni sistem. Kot se pač za vsako davčno spremembo spodobi, nas bo ta nekaj stala. In za to že kar odkrito priznavajo, da nas bo stala veliko. A pravijo, da v to kislo jabolko moramo zagristi. In nekateri nas tudi ob tem tolažijo, da je to le grenka pilula, ki naj bi nam v prihodnje prinesla več zdravja. Takih odrekovalskih besed smo že v preteklosti veliko slišali. A se nam slovenska Indija Koromandija vendarle vse bolj odmika. Nekateri ob tem sprašujejo, kje je sploh dno in kdaj se bomo začeli dvigovati. Drugi, ki vidijo le posameznike, zagotavljajo, da smo vendarle dosegli že visok standard. Čeprav smo se kar nekako navadili, da prelomnice, kot je novo leto, ne prinašajo nič kaj prelomnega same od sebe, nekateri vendarle delajo prelomne sklepe. Eni bodo sledili protikadilskim priporočilom in nehali kaditi, drugi bodo morda spoznali, da je čas malo večje streznitve in za krmila vozil ne bodo sedali več tako nakresani. Eni bodo morda, ne le zaradi podražile živil, sklenili, da bodo shujšali. Ampak kot beremo, bodo zdaj to delali še z manjšim veseljem, kot so doslej. Zdravljenje debelosti naj bi bilo namreč bolj nevarno od debelosti same. Ne vem, če sije to izmislil kakšen izdelovalec oblačil za obilnejše, ampak to naj bi bili potrdili
tui zdravniki. Seveda je to nova klofuta vsem mogočim "podjetnikom", ki ponujajo najrazličnejše preparate in druge pripomočke, s pomočjo katerih je mogoče na hitro izgubiti kar nekaj kilogramov in pokazali okolici spet tanjše in bolj napete obline. Seveda je tudi v tem primeru od posameznikov odvisno, ali bodo poslušali ta nasvet in se za hujšanje, če je že potrebno, odločili pod pravim nadzorom, ali pa bodo nasedali oglasom, ki ponujajo shujševalne čudeže. Tudi tisti, ki so v prelomu let sklenili, da bodo skočili v zakonski jarem, bodo ob podatkih slovenske raziskave morda malo pomislili. Doslej je bilo pri nas znano, da najbolje živijo tisti, ki se požvižgajo na zakone. Ljudje, ki so sodelovali v raziskavi, pa so potrdili, da so najsrečnejši tisti, ki tudi živijo zunaj zakona. V zunajzakonski skupnosti. V prid porok pa vendar velja podatek, da so samski ljudje vendarle za 15 odstotkov manj srečni od poročenih. In še to: moški so v povprečju za odtenek srečnejši od žensk. Seveda, saj te živijo z moškimi.
Seveda takega prvega ponovoletnega zapisa ne more biti brez tarnanja, da pri nas lani tudi pri naravni reprodukciji niso izpolnili zastavljenega plana. Slišimo, da je po naših porodnišnicah vse manj otroškega joka. In če drži teza, da se ljudje v težavnejših razmerah še bolj odločajo za otroke kot v okolju blaginje, potem bi to moralo pomeniti, da pri nas le ni tako hudo. A kaj, ko ima vsaka teorija veliko vrzeli. Sreče kakršne smo, smo gotovo mi tista neprijetna izjema, ki najJ^i potrjevala pravilo. In če že govorimo o napovedih za letošnje leto, nekateri pravijo, da bo srečno, ker ga je začel fantek. Niti to, da so si prvenca spet vzeli Ljubljančani, naj ne bi zmanjšal njegove vrednosti. Naj vsaj v tem primeru to velja! Čeprav o ženskah seveda ne mislim nič slabega. Še najmanj o dvojčicah, ki sta se rodili v Celju in kar dodobra zmešali štrene staršem. Čeprav sta se rodili le pet minut narazen, je ena privekala na svet lani, druga pa letos. In lahko si mislite - ena bo leto starejša od druge!
■ (k)
8. januarja 1998
DOGODKI
KAK ČAS 3
Drugi ne - mi da! ZAKAJ?
Svet Občine Šmartno ob Paki
»Želimo slediti potrebam in zahtevam časa«
Čeprav se je šele dobro začelo pisati leto 1998, se ponekod že sprašujejo, ali so v minulem letu uresničili vse zadane naloge, ali bi lahko na nekaterih področjih naredili še več kot so. O tem in letošnjih nalogah sveta občine Šmartno ob Paki smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Bojanom Kladnikom.
# Ali lahko rečete, da ste ob koncu tretjega mandata svetnikov in svetnic uresničili vse začrtane naloge? Bojan Kladnik: »Mnenja o tem, kako je prvi občinski svet novo nastale občine opravil svoje delo, bodo vedno ostala deljena. Odvisno pač od tega, s kakšnimi merili bodo merili naše delo. Prepričan sem, da je nemogoče narediti vse.Trudili smo se uresničiti čimveč in po moji oceni smo nekatere rešili uspešno v zadovoljstvo občanov in nenazadnje tudi
nas svetnikov in svetnic.« # Katere so bile prednostne naloge?
Bojan Kladnik: ektov, ki bodo pomembni za nadaljnji razvoj občine. Med njimi velja še posebej omeniti sprejem
Bojan Kladnik: »Upam, da nas bodo v tem letu še bolj kot doslej združevale naše različnosti, kajti prepričan sem, da so naši cilji skupni in enaki.«
prostorsko-ureditvenih aktov. Prvo fazo glede urejanja in razpolaganja s prostorom smo končali, vsi dokumenti so sedaj v presoji na ustreznih republiških organih. Mi bomo poskušali čimprej pridobiti mnenje in oceno o teh dokumentih, da bomo lahko začeto delo tudi nadaljevali. Menim, da je bilo pomembno za občino še pridobitev 20 milijonov tolarjev, ki smo jih namenili za razvoj malega gospodarstva in podjetništva. Sprejemanju odlokov se seveda nismo mogli izogniti. Pri tem smo poskušali biti kar se da življenjski. Skratka, delali smo, tudi menim, kar nekaj naredili, čas pa bo pokazal, ali in kako smo bili pri tem uspešni.«
# Kje bo težišče dela Sveta v tem
letu?
Bojan Kladnik: enja odpadnih in padavinskih voda. Tega bomo izvajali v sodelovanju s preostalima dvema občinama. Prav tako menim,
da moramo nadaljevati začeto delo županov pri ustanavljanju Savinjsko-Šaleške regije, če želimo kaj doseči v Ljubljani. Aktivnosti glede Mladinskega centra še zdaleč ni konec. Marsikaj bo potrebno postoriti, da bomo mladim v občini lahko omogočili to, kar smo želeli in načrtovali. Varčevalni ukrepi vlade napovedujejo kresanje mnenj pri sprejemanju letošnjega občinskega proračuna, saj to pomeni manj denarja za projekte, posodobitve v komunalno nadgradnjo. Kljub temu bo dela dovolj. V svojem zadnjem letu mandata bomo poskušali stvari pripraviti tako, da bodo naši nasledniki ob prevzemu dolžnosti lahko takoj nadaljevali delo, da bodo dokumenti in vse druge zadeve, ki jih bomo urejali, dovolj kakovostni. Svoj jutri, upam, bomo oblikovali skupaj s strpnostjo, pripravljenostjo za sodelovanje in z dialogom.»
Utp
0
KER SO POSOJILA PO NAJNIŽJI CENI ZA UPOKOJENCE VEDNO AKTUALNA
In kakšni so pogoji:
-	kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 let,
-	obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T + 5,99 % letno,
-	pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T + 6,99 % do T + 9,99 % letno,
-	z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo posojil, najetih po manj ugodni obrestni meri,
-	posojila so na voljo TAKOJ.
Informacije: 063/854-251,interni 249 in 303.
/© j banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
i ^ I
99
Občinski svet Nazarje
Lep "dodatek k proračunu
Na zadnji seji v minulem letu so nazarski občinski svetniki in župan nazdravili uspehom v starem letu in si zaželeli še večjih dosežkov v novem, še pred tem pa so opravili z nekaj zahtevnimi točkami dnevnega reda redne seje.
Po temeljiti obravnavi so sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. Na podlagi zakona o lokalni samoupravi je je namreč treba javne zavode ustanoviti na novo, ker pa Zgornjesavinjski zdravstveni dom Moziije pokriva vseh pet občin, so morale odlok sprejeti vse v enakem besedilu. Po novem odloku so posamezne občine lastnice zdravstvenih domov in opreme na svojem področju, javni zavod je le upravljalec. Zanimivo je, da morebitni primankljaj zdravstvenega doma krije občina, seveda v primeru, če zavod dokaže, da je zanj kriva prav občina. V nazarski občini se nadejajo, da bodo v letošnjem letu končno pridobili novi rentgen in da bodo uspeli urediti parkirišče pred zdravstvenim domom. V razpravi o tem odloku so nazarski občinski svetniki spregovorili tudi o lekarniškem zavodu, ki ga je brez dogovora z ostalimi občinami ustanovila Občina Mozirje. Pripomnili so namreč, da bi bilo dobro manjšo lekarno zagotoviti tudi v nazarskem zdravstvenem domu, saj v njem delajo trije zdravniki, pretok prebivalcev iz vseh petih občin pa je resnično velik.
V nadaljevanju so se posvetili obravnavi delovnega gradiva o ustanovitvi Sveta občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Poudarili so nunnost ustanovitve tega sveta in regije, saj bo sicer celjska zajemala ogromno področje od hrvaške do avstrijske meje. Ustanovitev regije narekujejo tudi tesne povezave med zgornjesavinjskim in šaleškim področjem na skoraj vseh področjih, z napovedano razdelitvijo sedanje Občine Žalec pa se obetajo tudi možnosti širitve regije, so še poudarili. Dodali so tudi, da lahko svet osmih občin za skupne zadeve ustanovijo tudi v primeru, če država ne bo pristala no Savinjsko-šaleško regijo. Po obravnavi so sprejeli pravilnik in sklep o ustanovitvi sveta, za njegovega člana pa izvolili župana Ivana Purnata.
Dokaj pestra je bila razprava o določitvi delovnega časa gostinskih lokalov za leto 1998 v Občini Nazarje, precej bolj dobrodošla pa obravnava rebalansa občinskega proračuna za leto 1997. Na podlagi izračuna zagotovljene porabe občin in pripadajočih sredstev finančne izravnave za leto 1997 se je nazarski občinski proračun v celoti povečal za 9,4 milijone tolarjev, pri čemer so se prihodki za zagotovljeno porabo povečali za 7,1 milijona, za razliko so večji prihodki za druge naloge, končna številka proračuna občine Nazarje je tako presegla 202 milijona tolarjev. V zvezi s tem so svetniki sprejeli še sklep o začasnem financiranju javne porabe v začetku leta 1998.
Pod točko razno je bila dobrodošla informacija o načrtovani gradnji popolne osnovne šole. V januarju bodo objavili razpis za izvajalca, gradnjo pa naj bi pričeli v pomladanskih mesecih.
■ j P
Kaj zanima velenjske svetnike?
mH mKm
Od grafitomanije do parkirne ga prostora za avtobuse
Velenjski svetniki na rednih sejah sveta postavijo zelo veliko vprašanj in podajo tudi precej pobud. Velikokrat pa lahko izza govorniškega odra slišimo, da odgovorov ne dočakajo, ali pa jih dobijo pozno. Mnogi tudi potem, ko jih dobijo, z njimi niso zadovoljni, čeprav se občinske službe trudijo, da odgovorijo na kar največ svetniških vprašanj, pobude pa tudi upoštevajo pri svojem delu. Na decembrski seji je bil spisek vprašanj in pobud dolg. Pa jih poglejmo.
Tone De Costa, SDS, je izpostavil problem grafitov, ki "krasijo" Velenje skoraj na vsakem koraku. Kar grafito-manija je poimenoval pojav in ugotovil, da smo pri preprečevanju tega početa precej nemočni. V sklopu tega je podal pobudo, da bi osnovne in srednje šole ponovno ogradili in tako točno določili šolske okoliše, kar bi omogočilo tudi večji nadzor nad prostorom.
Pankrac Semečnik, LDS, je vprašal, kdo je odgovoren za (ne)vzdrževanje ceste Velenje -Šentilj, ki je po njgeovem mnenju izredno nevarna, krasijo pa jo tudi do 30 centimetrov široke luknje. Bankin praktično ni, kar se je ob prvem snegu pokazalo kot izjemno nevarno. Opozoril pa je tudi, da na Šaleški cesti še vedmo stoji prometni znak, ki usmerja že k dolgo (zaradi obnove) zaprtemu hotelu Paka.
Franc Sever, neodvisni, je ponovno želel videti spisek dolžnikov za najem občinskih stanovanj in poslovnih prostorov, poleg tega ga zanima,
namembnost, faznost izgradbe in proračunska sredstva iz proračuna za leto 1998. Druga pobuda se je nanašala na občinsko zgradbo, ki je last
Avtomobili na pločnikih, pešci na cesti (foto:vos)
kako se plačujejo kupnine za stanovanja. Predlagal je, da občinske službe do naslednje seje pripravijo predlog razrešitve prometne problematike od Vinske Gore do Velenja.
Karel Stropnik, LDS, je med drugim predlagal, da občinske službe uredijo parkiranje pred trgovskim centrom Vis a Vis tako, da parkiranje časovno omejijo, saj sicer parkirne prostore, ki so namenjeni kupcem, uporabljajo tudi okoliški stanovalci.
V imenu svetnikov iz Slovenske ljudske stranke je kar nekaj vprašanj in pobud podal Marko Jeraj. Predlagali so, da se za Vilo Bianko v Starem Velenju pripravi projekt obnove. V njem naj bi predvideli
Premogovnika Velenje. Ker občina stavbo ves čas vzdržuje, plačuje najemnino in jo obnavlja, so predlagali, da MO Velenje pripravi predlog, po katerem naj bi jo Premogovnik na podoben način kot vilo Bianko prenesel v last občine. Predlagali so tudi, da bi na podružnični šoli v Škalah na pod-
strešju uredili še dve učilnici in ob koncu podali pobudo, da se glavno avtobusno parkirišče na velenjski glavni avtobusni postaji, uredi drugje, morda v Trebuši, saj ogrevanje avtobusov predvsem v zimskem času precej moti občane. To naj bi to nadzirali komunalni nadzorniki, ki naj bi predlagali tudi kazni.
Na številne kolesarje in voznike motornih koles, ki nenadzorovano in neovirano divjajo po velenjskih peš conah, kjer ogrožajo pešce, je opozoril Darko Zupan, Republikanci. Njegovega strankarskega kolega Adolfa Štormana pa zanima, kako dolgo bodo še ljudje parkirali pri gostišču Štorman kar po cestišču. Mirka Lorgerja, SDS, pa je zanimalo, ali pomeni ustanovitev nove video-delavnice na OŠ Šalek, ki naj bi jo denarno podprla tudi MO Velenje (zanimalo ga je, kolikšen je bil prispevek), ustanovitev nove televizije v Velenju.
Ko bodo svetniki dobili odgovore, jih bomo zaupali tudi vam, dragi bralci.
Ubš
Jaz sem vila Bianca
Sem zelo stara. Zgradili so me pred davnimi časi. Stojim pod gradom in skakalnicami. V meni stanujejo ljudje. Moji stanovalci imajo eno samo stranišče. V meni potekajo skakalni sestanki. Skakalci tu tudi telovadijo. V skladišču imajo skakalci spravljeno rezervno opremo. Gospod Štaher klubske prostore redno pometa. Skakalci me imajo zelo radi. Rada bi, da bi me prepleskali in uredili. Ker so druge hiše tako lepe, bi najrajši jokala. Ko bom tudi jaz lepa, bom vesela.
■ Lovro Zupane
4 kak vas
AKTUALNO
8. januarja 1998
Nova smučarska filozofija tudi z Gorenjem Intlop
Rogla še sodob nejša,
še vabljivejša
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju prinaša pomembne novosti
Matura, vstopnica za univerzo, samo na gimnazijah
Pred osmošolci je spet pomembna odločitev, morda pred to generacijo, ki bo zaključila šolanje na spomlad še težja zaradi novosti, ki jih prinaša takoimenovana bela knjiga o vzgoji in izobraževanju. Osnovna sprememba je, da bo matura po novem samo še v gimnazijah, v drugih srednjih štiriletnih šolah, pa zaključni izpit. To prinaša s seboj posledice, ki se bodo odrazile pri vpisu na univerzo. Spremembe so pomembne, zato smo za kratek pogovor zaprosili Roberta Rajštra, vodja oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje.
Tisti, ki bodo opravili maturo po gimnaziji, se bodo lahko vpisovali na univerzitetne štiriletne programe, tisti, z zaključnim izpitom pa le v visokošolske triletne pro-
Robert Rajšter
grame izobraževanja. % Ali to pomeni, da bo tistemu, ki bo obiskoval denimo srednjo zdravstveno šolo in bo želel študirati medicino, pot do tega študija zaprta? Robert Rajšter: » Šolanje se mu bo malo zapletlo, pot pa ne bo popolnoma zaprta. Lahko bo študiral na triletnih šolah, recimo na Visoki zdravstveni šoli, če pa bo želel
študirati medicino, bo moral opraviti maturitetni tečaj in maturo, kar mu bo vzelo leto dni časa, vendar je ta pot tudi možna.«
% Kaj pa tisti, ki so v srednje šole Že vpisani?
Robert Rajšter: »Za te te
novosti še ne veljajo. Do sprememb bo prišlo šele takrat, ko se bodo sedanji osmošolci vpisovali na fakultete.«
#	Kakšne bodo gimnazije? Robert	Rajšeter:
»Oblikovale se bodo splošne in strokovne gimnazije. Pri slednjih bo večji poudarek na strokovnih predmetih. To bodo tehniške, ekonomske, glasbene in športne gimnazije. Nekatere smo že poznali, nekatere bomo spoznali na novo.«
#	V Velenju - kakšna gimnazije bodo tu?
Robert Rajšter: »V Velenju razmišljajo o splošni gimnaziji ter o glasbeni in tehniški.«
% Kaj pa poklicno izobraževan-
je?
Robert Rajšter: »Začel bo veljati dualni ali po domače vajeniški sistem izobraževanja. Slednji izrazje mnogim bližji. Obstojal pa bo tudi klasični način šolanja, triletnega izobraževanja, ostaja pa zaključni izpit po treh letih in možnosti nadaljevanja kot smo jih poznali sedaj.«
#	Je zaradi teh sprememb pri vas, na oddelku za poklicno svetovanje, kaj večji obisk? Robert Rajšter: »Bistveno
večji, ljudje želijo več informacij in to je prav.«
#	Prvi vpis je skoraj pred vrati? Robert Rajšter: »Sredi feb-
ruaija pričakujemo izid razpisa za vpis v srednje šole in takrat bo znano, katere šole kaj razpisujejo, koliko je prostih mest, s tem se začne postopek od prijave pa vse do vpisa.«
■ Milena Krstič - Planine
Poslovne informacije
-	Združenje za trgovino je objavilo razpis za dodelitev kontingentov za uvoz končnih
tekstilnih izdelkov za široko porabo v letu 1998. Razpis je v letu 1998 samo enkrat.
-	PHARE in MEOR objavljata razpis za sofinanciranje prekomejnega sodelovanja (Delo, 5.1.1998). Projektna dokumentacija je na voljo.
-	Ekološko razvojni sklad je objavil razpis za kreditiranje okoljskih naložb gospodarskih družb (Delo, 19.12.1997).
-	V Frankfurtu bo od 31.1. do 3.2. sejem božičnih in novoletnih daril, kozmetike, papirne
galanterije,	pisarniških
potrebščin ter sejem za nakup in prodajo licenc s the področij.
-	V Tuzli bo od 27.4. do 3.5. mednarodni spomladanski sejem.
-	Samostojne podjetnike in mala podjetja vabimo, da koristijo brezplačno pravno svetovanje (g. Anjelko Tičlč, tel: 852-790) in finančno-davčno svetovanje (ELSTAR d.o.o. ga. Ivanka Tajnik, tel: 497-660).
Več informacij je na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici tel: 856-920 ali na in-ternetu: HYPERLINK http://www.gzs.si www.gzs.si.
Začetek preventivnega programa raka na dojkah
Sodoben
mamografski
aparat
Predpraznični dnevi so bili lepši tudi za zaposlene v ve-lenjskem zdravstvenem domu. Svečano so predali namenu nov sodoben mamografski aparat vreden 120 tisoč nemških mark. Aparat je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka na dojkah.
Omogočal bo začetek celovitega preventivnega programa, do katerega so vsaki dve leti po besedah državne sekretarke za zdravstvo prim. Dunje Piškur Kosmač, upravičene vse ženske stare med petdesetim in petinšetdesetim letom.
Sodoben mamografski aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki sta predala namenu državna sekretarka za zdravstvo prim. Dunja Piškur Kosmač in direktor velenjskega zudravstvenega doma Jože Zupančič.
Pridobitve je bil vesel tudi Bogomir Celcer sicer zdravnik v slovenjgraški bolnišnici. Bo pa opravljal preventivne preglede na tem aparatu v Velenju. Podobne preglede je že opravljal, vendar pa so z njimi zaradi prejšnjega neustreznega aparata pred leti prenehali.
Direktor velenjskega zdravstvenega doma Jože Zupančič je prav tako izrazil zadovoljstvo nad veliko pridobitvijo, še posebej, ker sodi aparat med najsodobnejše v Sloveniji. Pomeni pa seveda veliko pridobitev za vso žensko populacijo.
U(mz)
Mednarodno trgovsko podjetje Kovinotehna Celje
Sodelovanje s Searsom izreden gospodarski dogodek
V mnogih smučarskih centrih po svetu že uporabljajo visoko produktivni, povsem avtomatiziran in računalniško voden stroj za obdelavo vseh tipov smuči in smučarskih desk, narejen v Gorenju Indop. To podjetje je lani združilo moči s tujim partnerjem CSA Avstrija in razvilo kompletno servisno opremo ter namenske stroje z različnimi kapacitetami in stopnjami avtomatizacije, vse do popolno avtomatiziranega univerzalnega stroja za servisiranje smuči in
smučarskih desk. Ta je od sredine decembra na voljo tudi vsem smučarkam in smučarjem na Rogli, ki se je prva pri nas odločila za nakup tega sodobnega stroja.
Tovrstni smučarski servis omogoča smučanje na najbolj temeljito pripravljenih smučeh in celotni opremi, ki sodi zraven. Gre pa še za več. Gre za novo folozofijo v smučarskem turizmu, saj se predvsem v svetu, vedno bolj pa tudi pri nas, uveljavlja izposoja smučarske opreme in ostale opreme, ki omogoča mnoge ugodnosti in prednosti tako za smučarska središča kot njihove obiskovalce. Poleg tega, da jim ni potrebno- ■ kupovati • -nove
opreme in jo voziti s seboj na smučišča, lahko v enem dnevu malce klasično smučajo, potem bordajo in še tečejo na smučeh -vse po zelo ugodnih cenah in brez dolgega čakanja na izposojeno opremo. Pomembno je tudi to, da so npr. čevlji po vsaki uporabi dezinficirani in osušeni...Tudi hladni smučarski čevlji so preteklost, saj vam jih bodo ogreli, če boste želeli. V izposojevalnici na rogli vam bo na voljo 400 parov alpkih kompletov, 30 parov tekaških kompletov in 30 bordov.
Izposodili si boste lahko tudi otroške sani ter oblačila, rokavice ter očala.
Zato zagotovo ta Indopov stroj ni zadnji v Sloveniji, saj ga bodo počasi potrebovali prav v vseh smučasrkih središčih, ki bodo želela resno konkurirati na vse bolj zahtevnih zimskih turističnih trgih. Tako doma kot v tujini.
Namen investicije na Rogli je tudi sprememba mišljenja smučarjev, da se jim ne splača kupiti nove smučarske opreme, saj se jim pri nakupu le-te investicija povrne v približno šestih letih, ko je oprema že zastarela.
■ Bš
Zaposleni v celjski Kovinotehni ugotavljajo, da so v letu 1997 uresničili veliko pomembnih ciljev, kljub vsemu pa lanskega poslovnega leta niso sklenili tako, kot so načrtovali. Razlog so naložbe v skupni vrednosti približno 550 milijonov tolarjev, ki v prvih letih poslovanja praviloma ne dajejo željenih rezultatov. Usmerili so jih predvsem v širitev maloprodajne dejavnosti doma in v tujini. Letošnje leto bo za Kovinotehno leto strateških povezav, pri čemer ima posebno mesto sodelovanje z ameriškim podjetje Sears.
Pogodbo o sodelovanju bodo vodilni možje celjskega mednarodnega trgovskega podjetja podpisali v Chicagu sredi tega meseca. Menijo, da si je s tem Kovinotehna dobila strateškega partnerja in si ustvarila možnosti, da tudi v prihodnje ostane edino resno mednarodno trgovsko podjetje v Sloveniji.
Generalni	direktor
Kovinotehne Celje AJeš lic je
podpis pogodbe označil kot izreden gospodarski dogodek ne samo za podjetje, ampak za celotno Slovenijo, ki bo tako skupaj s Kovinotehno predstavljala most med vzhodno in zahodno Evropo. Sears je namreč ena največjih trgovskih firm na svetu, njene osnovne blagovne skupine so tehnično blago, tekstil, pohištvo, oprema za avtomobile. Kovinotehna bo postala ne samo ekskluzivni dis-tibuter tega ameriškega podjetja, ampak tudi nosilka Searsovega imena in vseh njenih blagovnih in storitvenih znamk, kot so Craftsman, Die Hard, Kenmore. Pogodbo bodo sklenili za dobo petih let in jo je mogoče podaljšati. Po Ilčevih besedah so Američani najprej iskali partnerja v Ljubljani. Po propadu poskusa so vzeli pod drobnogled Kovinotehno. Na osnovi njene prodajne mreže ter še nekaterih drugih prednosti so ocenili, da bodo lahko prav z njo uresničili svoje cilje v Srednji in Vzhodni Evropi. Pogodba je dvotirna,. kar
pomeni, da Kovinotehna ne bo le prodajalec izdelkov iz Searsovega programa, ampak tudi njen oskrbovalec zlasti z izdelki lesne galantarije in po načelnih dogovorih tudi kovin-sko-predelovalne industrije.
Projekt spremljata dva partnerja, in sicer največja svetovna banka -UBS in AMR kot logistična agencija. Po dogovoru bo UBS banka projekt finančno podprla in skrbela za odnose z ameriško izvozno banko Exim. V banki UBS pa preko investicijskega bančništva pripravljajo tudi načrt dokapi-talizacije, ki bo aktualen le, če ga bodo podprli tudi lastniki Kovinotehne. Po zagotovilih lica Sears z več kot 40 milijardami ameriških dolarjev letne realizacije in s približno 6000 trgovinami različnega tipa v nobenem primeru ne bo postal neposredni	solastnik
Kovinotehne. Pogodba je ek-skluzivna tako glede oskrbe kot prodaje izdelkov Searsa. Distribucijska pogodba bo veljala za Slovenijo, republike
bivše Jugoslavije, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Poljsko, Češko, Slovaško in dežele bivše Sovjetske zveze. Čeprav gre za rizične države, se v Kovinotehni nadejajo dobičkonosnih poslov.
Ilc je še povedal, da se prihodnosti ne bojijo, in da za to leto načrtujejo realno rast prometa za približno 10%, izgradnjo treh trgovskih centrov v Rusiji in Ukrajini, odprtje franšiznih enot v Hrvaški in Bosni ter bruto dobiček, ki bo omogočil izplačilo divident lastnikom. Sklenili so še tudi pogodbe za več kot 80 milijonov mark, v »obdelavi V letu 1997 je Kovinotehna po ugodnih obrestnih merah (ker se je zmanjšala stopnja rizičnosti) najela v tujini za 25 milijonov mark posojila, od tega za 18 milijonov mark dolgoročnega kredita. Za 10 milijonov mark pa so zavarovani pri nemški banki Hermes. To jim v Nemčiji omogoča ugodne izvozne pogoje.
mtp
Na Rogli so v tem letu poskrbeli kar za nekaj novosti. Obnovili so hotel Planja, kjer so obnovili vse sobe, hkrati pa povečali število ležišč. V hotelu je sedaj 30 sob visoke kategorije z 89 ležišči in 88 sob nižje kategorije s 176 ležišči. Kot novost so vse sobe opremljene s TV ter satelitskimi programi in še marsikaj. Obnovili so namreč tudi bazen, dve finski savni, parno savno in whirlpool za 7 ljudi...
8. januarja 1998__SBilS ČAS 5
Svet Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
razpisuje za naslednje štiriletno obdobje delovno mesto
RAVNATELJA ZAVODA
Pogoji:
-	visokošolska izobrazba,
-	vsaj 5 let delovnih izkušenj,
-	izkušnje pri organizaciji,
-	zaželeno je obvladanje dela z osebnim računalnikom in znanje vsaj enega tujega jezika.
Prijava naj vsebuje:
-	prijavo na razpis,
-	dokazila o doseženi izobrazbi in o morebitnih dodatnih znanjih,
-	kratek življenjepis z opisom dosedanjega, posebej organizacijskega dela, poslati pa jo je treba na naslov: Svet Kulturnega centra Ivana Napotnika, Titov trg 4, 3320 Velenje s pripisom "ZA RAZPIS" v roku 8 dni po objavi v časopisu.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po
končanem postopku.
Območna organizacija RK Velenje
Ob skladišču še razdeljevalnica hrane?
Vse kaže, da bo po več kot dveh letih prizadevanj za odkup skladiščnih prostorov na Prešernovi v Velenju Območna organizacija Rdečega križa Velenje vendarle pridobila stalen prostor za opravljanje dela svoje dejavnosti - skladišče za hranjenje paketov hrane, rabljenih oblačil in podobno. Po besedah Petra Kovača, predstojnika urada za negospodarske javne službe pri Mestni občini Velenje pa naj bi v delu uredili tudi manjši prostor za razdeljevanje hrane.
Darinka Herman, sekretarka velenjske Območne organizacije RK se trenutka, ko bodo zadeve glede lastništva s Tobačno tovarno Ljubljana, kije lastnica omenjenih skladiščnih prostorov, veseli. »Potrebe so namreč precejšnje. Ne mine dan, da nas ne bi pomoči potrebni občani poklicali ali potrkali na vrata naše
človekoljubne organizacije. Pri reševanju tega res nadvse perečega problema moram še posebej omeniti Mestno občino Velenje, ki bo prispevala glavnino denarja za odkup približno 200 m2 površin.« Ob tem sogovornica ni mogla skriti razočaranja glede sodelovanja republiškega RK. »Pričakovali smo, da se bo ta vključil v prizadevanja za pridobitev lastnih skladiščnih prostorov, a so bila prizadevanja vodstva naše organizacije zaman.«
Takoj, ko bo glede lastništva vse urejeno, se bodo - po besedah Hermanove - lotili preureditve prostorov, v katerih so že do sedaj hranili predvsem pakete hrane. Rabljenih oblačil v zadnjih letih niso zbirali prav zaradi pomanjkanja prostora za skladiščenje.
O potrebah med drugim zgovorno govore številke: novembra lani so razdelili 290
paketov hrane in higiene tistim, ki so upravičenost do pomoči dokazali s potrdilom Centra za socialno delo. Socialno ogroženih občanov, ki jih »najdejo« na terenu aktivisti RK, pa je vsaj še enkrat toliko. »Resnici na ljubo moram povedati, daje pomoč skoraj povsem usahnila. Centralno skladišče RK Slovenije je skorajda prazno, pomoči iz tujine ni, odziv po trgovinah, kjer smo namestili škatle za oddajo izdelkov, blaga, je zelo slab. V letu 1997 smo razdelili pakete hrane in higiene lahko le trikrat. Najbolj polno je bilo naše skladišče ob koncu lanskega novembra, ko smo delili 489 paketov akcije RK Slovenije Nikoli sam. Z zadovoljstvom lahko povem, da bomo v naslednjih dneh lahko vendarle osrečili nekaj naših socialno ogroženih občanov. In to znova po zaslugi naše velike dobrotnice in pri-
jateljice široke srca Lady Miloške Nott iz Velike Britanije. Kupila je približno 200 družinskih paketov.«
Nakup približno 200 m2 velikih površin bo veljal 90 tisoč nemških mark ali 8 milijonov 300 tisoč tolarjev. Od tega znaša delež Mestne občine Velenje 6 milijonov 315 tisoč SIT, občina Šoštanj naj bi zanj primaknila 1,5 milijona tolarjev, občina Šmartno ob Paki pa 500 tisočakov. »Za zdaj je svoje obveznosti izpolnila le Mestna občina Velenje, z ostalima dvema se bomo morali še pogovarjati. Odprtih je še 1,5 milijona SIT, ostalo smo Tobačni tovarni Ljubljana že nakazali. Prostor je v bistvu že naš. Težav pa najbrž ne bo manjkalo tudi pri plačilu računov za obnovitvena dela,« je dodal Peter Kovač.
UTp
Vial in Občina Velenje sta pripravila modno revijo
Obdaritev socialno ogroženih otrok
VELENJE - V sodelovanju s podjetjem BNZ - Kovnico znanja iz Ljubljane, v Velenju vodi oddelek Sonja Šižgorič, so se zbrali "ljudje dobre volje", slušatelji omenjenega usposabljanja ter nekatere predstavnice socialnih ustanov iz Velenja, 29. decembra na Ljudski univerzi v Velenju, kamor so povabili tudi otroke iz socialno ogroženih družin. Pripravili so jim kulturni in zabavni program - na kitaro je igral priznani glasbenik Matjaž Baškovič - vsakemu pa še lepo darilo in novoletno čestitko. Darila so prispevali že omenjeni posamezniki ter slušatelji Kovnice znanja, ki so darila pripravili za obdaritev, narisali novoletne čestitke ter priskrbeli pogostitev.
■ Jože Miklavc
Šolski center Velenje
Podjetništvo tudi praktično
Zadnje šolske dni v lanskem letu so na Šolskem centru v Velenju izkoristili tudi za praktične teme. Dijaki so povabili medse podjetnike, pri katerih so raziskovali delovanje podjetij in jim predstavili svoje ugotovitve. Elaborati, ki so po ogledu firm nastali kot skupinsko delo, so bili pripravljeni zelo skrbno, na osnovi usmeritev pri predmetu podjetništvo ter ob pomoči in praktičnem sodelovanju predstavnikov podjetij: Tiskarna Bizjak, Presta, Avtohiša Meh, Fori, Gorenje Inova, Gorenje Indop, Esotech in APS, vsa iz Velenja.
Franc Mokina, učitelj in mentor podjetništva na ŠCV je ob predstavitvi učence pohvalil in dejal, da ga ne skrbi več, kako bodo dijaki pripravili končno in osrednjo nalogo iz predmeta podjetništvo, poslovni načrt podjetja. Ing. Viktor Vaupot, direktor podjetja Inova, ki se ukvarja z ustanavljanjem podjetij in osvajanjem inženiringa za pomoč in svetovanje podjetnikom pa je dejal, daje nad uspešnostjo in resnostjo dijakov prijetno presenečen. "To," je dejal, "je namreč lahko pomembna vstopnica mladih za pridobitev pripravništva in zaposlitve."
■ Jože Miklavc
Grajske sobane, polne elegance
DPM Šmartno ob Paki
Ustvarjalne delavnice "Mačka Murija"
Maček Muri je pravljica, kije med otroki zelo priljubljena. Zato ne preseneča, da so članice Društva prijateljev mladine iz Šmartnega ob Paki na to temo pripravile konec minulega leta ustvarjalne delavnice.
Na njih so sodelovali malo šolarji in učenci nižje stopnje šmarške osnovne šole. Približno 60 otrok je pod mentorskim vodstvom članic upravnega odbora DPM-a ustvarjalo v slikarski, kiparski, lesni delavnici, pri izdelovanju scene in oblikovanju iz gline. Kot sta povedali predsednica DPM-a Meta Rudnik in pobudnica delavnic Maja Bubik, so bili otroci navdušeni in na takšen način po svoje doživljali prednovoletne praznične dni ter prihod dedka Mraza. Ob koncu delavnic so pripravili razstavo izdelkov in nanjo ter na nastop plesne skupine povabili tudi starše.
Po njunih zagotovilih bodo v društvu poskrbeli, da bodo tudi zimske počitnice najmlajših v občini Šmartno ob Paki pestre, zanimive, nekaj posebnega. Organizirati namreč nameravajo delavnice, v katerih bodo otroci skupaj s starši "obdelovali" sneg, seveda, če bo ta tudi zapadel in organizirali tečaj smučanja na bližnjem smučišču.
UTp
Ustvarjalnost v delavnicah "Mačka Murija" v prostorih osnovne šole v Šmartnem ob Paki je bila na višku.
Precej ljubiteljev mode, lepega in elegantnega, seje odzvalo vabilu MO Velenje in podjetja Vial, ki sta v prelepih grajskih prostorih, kjer bo po novem poročna dvorana, pripravili modno revijo. Poimenovali sojo kultura oblačenja, namenjena pa je bila predvsem ljubiteljicam damske elegance in tistim, ki bodo stopile v zakonski stan ali pa kmalu oblekle maturantsko obleko.
Modna hiša Vial je sicer "doma" na Polzeli, je pa eksluzivna zastopnica nekaterih bolj ali manj znanih modnih ustvarjalcev. Podjetje vodita Albina in Vitomir Lichtenegger, ki svojo ponudbo namenjata zahtevnejšemu okusu dam, zato sta poiskala temu primerne znamke v svetu, predvsem na Nizozemskem (Imogene in Asable), pa nemških podjetij Kleemeier ter Duzey... Zelo urejene poslovne ženske in tiste, ki boste v letošnjem letu potrebovale kakšen poseben kos garderobe, ga boste morda našli prav v podjetju Vial.
Da večer ni bil čisto navaden dogodek, so organizatorji poskrbeli za uvod in glasbeni vložek nekje na sredini revije. Nastopili so
Večerne obleke, modni kostimi, bluze... Vse to na modni reviji podjetja Vial.
Franc Kompare, priznani trobentač, pa nje- klaviaturah jo je spremljal Dominik Krt. gova hči Nina, ki je nadaijena sopranistka. Na	■ Bš
Popravek!
V zadnji lanski številki Našega tednika nam jo je zagodel tiskarski škrat pri prispevku o Miletu Trampušu iz Velenja. Mile ni strojni tehnik, kot smo zapisali, ampak diplomirani strojni inženir, ki na Šolskem centru Velenje poučuje predmet fizike. Njegova hči je diplomirana biologinja, ki trenutno končuje še študij klinične kemije.	° „
Za neljubo napako se opravičujemo!
6 NAS CAS
_
_
_
SREČANJE
8. januarja 1998
Pri Kuharjevih v Loznici pri Velenju
......v...................................................
»Ce veselja do kmetovanja ne bi bilo,...«
Zunaj je pošteno naletaval sneg, ko smo se odpravljali na teren. Še sreča, da je bila naš cilj vasica, ki meji med občinama Velenje in Žalec - Ložnica in v kateri so doma Kuharjevi, kamor smo se povabili na klepet. Bilo je lanskega decembra. »V tem letnem času ste nas našli takole skupaj doma. Če bi se oglasili v kateremkoli drugem, bi morali imeti presneto veliko srečo,« nas je nagovoril Bogdan, eden od članov družine Kuharjevih in kot smo kasneje lahko izluščili iz pogovora, tudi bodoči gospodar kmetije. »Ravno dobro smo opravili vse, kar sodi k obveznim dopoldanskim opravilom.«
Ko smo skupaj z njegovima staršema - očetom Francem in mamo Angelo sedli za mizo, smo izvedeli, da so se za usmerjeno kmetovanje odločili že pred 25 leti. Pet krav so imeli takrat v starem hlevu, ob njem zbiralnico mleka, kamor so oddajali svoje viške okoliški kmetje in tudi sami. Prišli so drugi časi, nove zahteve, povečale so se potrebe in ni jim preostalo drugega, kot da so zavihali rokave in se lotili izgradnje
sodobnega molzišča in novega hleva za prosto rejo. Danes imajo v njem 30 krav molznic, ki oddajo na dan od 400 do 450 litrov mleka, ter 20 telic.
Kar pester je njihov delovni dan. Morda pozimi malo manj naporen kot v drugih letnih časih. »Kmetujemo na približno 10 hektarjev veliki kmetiji, obdelujemo pa še 15 hektarjev zemlje, ki jo imamo v najemu praktično od Velenja do Savinjske doline. Moramo tako, ker smo premajhni, in ker bi pridelali premalo krme za živino. To letanje sem in tja, s traktorjem in
prikolico po glavni cesti, ni tako enostavno. Sploh, kadar je gneča na višku, tebi pa se mudi. Imamo kar nekaj strojev, ki so nam pri obdelovanju v pomoč, ampak povsod z njimi ne moreš.« Z ženo Sonjo za zdaj hodita še oba v službo, brat Darko je avtopre-voznik. Kmetija namreč ne daje dovolj za zmerno življenje vseh pri hiši. Toliko že, da shajajo in kolikortoliko sproti pokrivajo dolgove, kijih imajo v zvezi z gradnjo hleva. Ko bodo to poravnali, Bogdan upa, da bodo Kuhaijevi res čista kmečka družinska kmetija.
Tega trenutka se po eni strani veselijo, po drugi pa jih nekoliko skrbi, kako bo, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije. Po besedah sogovornika je odnos države, družbe do slovenskega kmeta že danes bolj mačehovski. »Ne najdem drugih besed. Starši pravijo, da je bilo včasih boljše. Saj ne pričakujemo ne vem kaj, ampak malo več razumevanja pa. » Zelo jasno jim je, da se morajo razvijati, biti še večji, če hočejo preživeti. Tudi to, da bodo morali ne glede na velikost osnovne, mlečne proizvodnje na kmetiji začeti z dopolnilno dejavnostjo. »Na srečo sta oče in mama v preteklih letih poskrbela za potrebne stroje. Danes postavljati kmetijo na noge od začetka, je skorajda nemogoče. Vse je drago, kmetije so po večini premajhne, da bi zmogle vse stroške. Mlečna proizvodnja je zelo zahtevna. Zahteva celega človeka, če hočeš zadostiti merilom glede kakovosti. In ni dovolj le to. Vse pomembnejša
postaja za dobrega gospodarja tudi izobrazba. Tisto, ker si butaš, boš pa doma, je že v osnovi zgrešena usmeritev. » Bogdan pravi, da so klena kmečka družina, vajeni vsega, vsi po vrsti optimisti. Torej ne vidijo le črnih strani življenja, sicer bi že zdavnaj vse opustili in se oprijeli česa drugega. »Veselje do kmetovanja nas »gor drži« in ni vrag, da ne bi ob takšni nadaljnji pomoči naše zadruge - Kmetijske zadruge Šaleška dolina vsaj v večini svojih prizadevanj uspeli.«
Tako kot Bogdan sta tudi njegova starša prepričana, da vsega ne gre gledati le skozi denar, kar danes počno mnogi. Res pa je, da bi se tako morali obnašati, ker jih v to silijo razmere in čas.
Če bi bili Kuharjevi še enkrat pred odločitvijo, kaj bi, bi se vsemu navkljub znova odločili za kmetovanje. V prihodnje bi radi čredo v hlevu povečali še vsaj za pet krav molznic. To bo v veliki meri odvisno od dovolj zemlje za obdelovanje. »Bomo že zmogli, če bomo živi in zdravi. Dela nas ni strah, časi pa se tudi morajo kdaj obrniti na bolje,« so dejali ob koncu pogovora Bogdan, Franc in Angela.
■ tp
Zvonka Rogovnik
"To delo me osrečuje!"
Zadnje dni minulega leta jo je bilo moč opaziti na svojem delovnem mestu s obvezano roko. »Da zaradi svoje nerodnosti ne bi doživljala decembrskega utripa v trgovini, v pogovoru s strankami, kupci. Za nič na svetu ne bi tega dopustila. Raje stisnem zobe in sem tu, kjer sem rada in delam to, kar delam rada,« se je odzvala na naše vprašanje.
V pogovoru z Zvonko Rogovnik, poslovodkinjo oddelka neživil Erinega Standarda v Velenju,
se med sabo, lepo se imamo, poskušamo razumeti drug drugega takrat, ko je treba. In to se mora nekje odraziti. Mislim, da kupci ne spregledajo našega dela z roko v roki, naše vodstvo pa ne pripadnost Eri. Naše kratko sporočilo je: naš delavnik se začne z nasmehom. Kdor ni
gledati dejstva, da ji je posel pisan na kožo. Kristalno jasno ji je marsikaj o tem, kaj je dober trgovec, kaj dobro založena trgovina in kako je treba usklajevati želje, zahteve in potrebe kupcev, hkrati pa biti kar se da zadovoljen tudi sam.
Že od malega, zatrjuje, raste s trgovino. Dvoma o tem, kaj bo, ko bo velika, ni bilo. »Res imam rada svoje delo in mi morda nekatere zadeve tudi zaradi tega bolj uspevajo kot drugim. Delo me osrečuje in to poskušam prenašati na sodelavce, ti naprej na kupce. Knjiga vtisov, v kateri so le pohvale, med drugim dokazuje, da smo pri tem kar uspešni. Ne domišljam si, da so pohvale namenjene meni. Daleč od tega. Celotni moji delovni ekipi, ki je super. Razumemo
m«* .		
	t-- m j- ' ia	
	m ,v:. flHRS	
^C^^Tt^km j-jtfJI^T-5 i t-1		jHpHHHH
		
nasmejan, ne more delati za pultom.« Zato njena ekipa vsak dan vsaj približno tri minute namenja sprostitven-im tehnikam. Je sitna, tečna, zahtevna šefica? Ne, je bila odločna. Takšne metode ji niso potrebne, ker se z svojimi sodelavci o marsičem dogovarja, pogovarja, njihova mnenja tudi upošteva. Izobraževanju sodelavcev daje posebem pomen. Lani so uvedli	oblika
samoizobraževanja (poleg tistih izobraževalnih oblik, kijih
pripravljajo na ravni Ere), ki že daje željene rezultate.
Zadovoljstva ob tem ne more skriti, kot tudi ne ob drugi osvojitvi naslova najboljše poslovodkinje Erinih neživil-skih trgovin v letu 1997. »14 poslovodij nas je in nisem pričakovala, da se bom lahko kitila znova z njim. Zame osebno je velika čast. Jemljem ga kot priznanje za dosedanje delo, hkrati pa obvezo za prihodnje. Kristalno jasno mi je, da ta nagrada pomeni biti prihodnje leto še boljši. Trudila se bom, da tistih, ki so me predlagali zanj, in mojih sodelavcev, ne bom razočarala." Še bolj kot oni pa najbrž vesta, kako se Zvonka razdaja za ta posel, njena Špela in Branko. Ko smo jo povprašali o njenih željah za leto 1998, sogovornica ne bi bila Zvonka, če ne bi najprej omenila tistih, povezanih s trgovino: da bi bil njen oddelek vsaj še naprej tako uspešen, kot je bil lani. Pri tem seveda ni pozabila omeniti želje po nadaljnjem dobrem sodelovanju s svojimi sodelavci in šefi. Sebi, svoji družini pa želi čimveč zdravja, sreče in ljubezni. »O, ja, ne smem pozabiti še na naše cenjene kupce. Tudi njim želim vse to, kar sebi in moji družini. Pa seveda čimveč dobrih nakupov v naši trgovini,« je sklenila pogovor vedno urejena in nasmejana Zvonka.
■ Tp
Ana Sotošek se je »našla« med cvetjem
»Srečna sem, ko delam zadovoljne stranke«
i
Na Cankarjevi cesti že dobro leto stoji steklenjak, poln prekrasnega cvetja v različnih posodah in lončkih, v času tik pred božičem, ko smo se tam oglasili, je bil poln že narejenih božično-novo-letnih aranžmajev in suhega svetja, ki krasi strop cvetličarne. V njem želje strank uresničuje mlada cvetličarka Ana Sotošek, za katero mnogi, ki so že spoznali njeno delo, pravijo, da je »strup«. Da so njeni šopki drugačni, njeno dekoriranje moderno in izvirno...
Ana je cvetličarka postala po spletu naključij, pa čeprav si kot otrok tega nikoli ni želela. Takrat je še sanjala, da bo vzgojiteljica. Danes je srečna, daje »pristala« na vrt-narsko-tehnični šoli v Celju, saj pravi, da je med rožami našla svojo srečo in veselje.
Doma je v Varpolju pri Rečici ob Savinji. Na Ljubnem je pred leti imela svojo cvetličarno, ko pa so prostor, ki ga je imela v najemu, dena-cionalizirali, ni zmogla veliko višje najemnine, zato jo je zaprla. Takrat je rodila drugega otroka, danes 3 letnega Reneja, ki jo skupaj s sedem letno Tamaro vsak dan po službi v PUP-ovi cvetličarni, kjer je zaposlena že dobro leto in pol, vpraša, kako je bilo. »Najbolj srečna sem, kadar vidim, da so stranke zadovoljne z mojim delom. Takrat doma vedno rečem: Danes sem spet delala zadovoljne
stranke. Zelo sem vesela, da lahko delam v tej cvetličarni, saj lahko v njej pride do izraza moj način dela, ki ni ravno klasičen. Vsaka nova stvar mi pomeni nov izziv. Veliko drobnih detajlov najdem v naravi, kjer jih včasih tudi sama nabiram. Delo mi namreč samo pokaže, kaj bi še potrebovala, narava pa je neizčrpen vir idej in materialov. Iščem jih kar v bližnji okolici, sicer pa je, odkar
gajo. Res mi gredo »na roko«.«
Ana je med našim obiskom izdelovala prekrasen novoletni aranžma. Velenjčani imamo po njenem mnenju radi drugačnost in izvirnost. Zato ji večinoma pri delu prepustijo proste roke. Tudi doma uživa v delu na domačem vrtu, kjer raste veliko rož. Ko vsako leto krasi balkone, poišče »drugačne«
»Vrtnice se mi zdijo še vedno najbolj orginalne rože. se lepše pa se mi zdijo eksotične, take, ki jih redko vidimo.«
uvažamo cvetje iz Holandije, ponudba pestra in raznovrstna.«
Ana rada uporablja svojo bujno domišljijo, veliko pa se nauči tudi na posebnih seminarjih. Najraje jih obiskuje v Italiji. »Tja hodim iz čisto lastnega interesa, zato velikokrat stroške zanje poravnam sama. Sicer pa moram reči, na mi v mojem podjetju veliko poma-
rože. Še vedno pa je zanjo najbolj univerzalna roža vrtnica, še lepše pa se ji zdijo nekatere eksotične rože. Take, ki jih vidi prvič in redko, jo sploh prevzamejo. Vesela je, da so, če jih ponudi svojim strankam, všeč tudi njim...
■ Bojana Špegel

8. januarja 1998
ZANIMIVO
MS vas 7

Majda je Naj!
Navdušeni smo bili, ko smo v torek, 30. decembra, ob 10.30, tako kot smo rekli, začeli šteti kupone, ki ste jih v času akcije Izbiramo naj osebnost leta 1997, pravočasno naslovili na naše uredništvo. Navdušeni zato, ker je bilo ža na pogled očitno, da je vaših kuponov prispelo izjemno veliko. Skupaj, to se je pokazalo na koncu, kar 2910! Svoje glasove ste podarili 44 imenitnim osebam, tudi organizacijam, ki so na vas iz kakršnega koli razloga v minulem letu naredile izjemen vtis.
Nesporna zmagovalka in NAJ osebnost leta 1997 je postala Majda Drev, pa-tronažna sestra na terenu, zlata duša, kot ste zanjo največkrat zapisali. Namenili ste ji, reci in piši, 1190 glasov!
Imenitno se je odrezal tudi Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, ki ste mu namenili 794 glasov! Emil Meh, občan Velenja, mož in oče, pa prijatelj in dober sodelavec, je zbral skoraj 300 glasov!
Sledijo si: Jože Vehovar, župnik, Ivan Vrhnjak, plavalec, dr. Franc Zerdin, direktor Premogovnika Velenje, Anica Hrustel, upokojena babica, Jože Mraz, direktor PUP-a, Bogdan Menih, župan Šoštanja, in Janez Furman, župnik.
Omeniti pa je treba še nekatere, ki so tudi zbrali lepo število glasov: Marija Kovačič, ravnateljica Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, upokojenec Hubert Mravljak, direktorica Esotecha Zofija Kukovič, Odbor Rdečega križa Ravne, Anica Podlesnik, ki ste jo opazili zaradi njene dejavnosti v
Pravočasno prispele glasove so šteli (od leve proti desni): Stane Vovk in Milena Krstit - Planine (predstavnika Našega časa) ter Darko Osterc, Jože Volk in Marija Skornšek (predstavniki bralcev).
Univerzi za tretje življensko obdobje in rokometaš Borut Plaskan.
Nagrajenci akcije Izbiramo naj osebnost 1997
Bralci Jože Volk, Darko Osterc in Marija Skornšek, ki so pomagali pri štetju kuponov za Naj osebnost leta 1997, so izžrebali tudi nagrajence med sodelujočimi v akciji, torej med tistimi, ki so pridno pošiljali kupone.
Tedensko nagrado, ki jo je ves čas akcije podarjala Nama Velenje, si je v zadnjem krogu prislužil: Arpad Salamon, Aškerčeva 4, 3210 Slovenske Konjice. Oglasite se v tajništvu Name v Velenju, nagrada vas pričakuje.
Nagrada Glin IPP Nazarje, strešno okno, prejme: Mile Topolovec, Tavčarjeva 21, Velenje.
IUV, Proizvodna enota Šoštanj, usnje za jakno, prejme: Fanči Hudarin, Šlandrova 2, Velenje.
IUV, Proizvodna enota Šoštanj, podarja štiri komplete usnejnih denarnic. Prejmejo jih: Jožica Tamše, Polzela 138, Polzela; Ludvik Glavnik, Stanetova 18, Velenje; Mateja Plavšič, Veliki Vrh 25/a, Šmartno ob Paki; družina Miklavžin, Selo 11, Velenje.
Nagrado HTZ, usnjeno poslovno moško torbo, prejme: Srečko Verhovnik, Tomšičeva 10 a, Velenje; nahrbtnik prejme: Marjana Dobnik, Podgorje 9, Letuš, Šmartno ob Paki; torbo za
avtomobilski pribor prejme: Marija Huzjak,
Rudarska 2c Velenje.
Nagrado Modne konfekcije Elkroj Mozirje, moške hlače prejme: Jože Medved, Splitska 3, Velenje; ženske hlače: Angela Skela, Jenkova 35, Velenje, dekliške hlače: Jože Trauner, Cesta IX/24, Velenje, fantovske hlače: Rezka Hojan, Kavče 34 b, Velenje.
Nagrade Našega časa, Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, prejmejo: Alojz in Marjana Meža, Koroška 15/b, Velenje; Regina Meh, Efenkova 57, Velenje; Marija Ježovnik, Zavodnje 20 a, Šoštanj; Darko Strahovnik, Prešernova 6, Velenje; Jožica Levak, Šercerjeva 13, Velenje; Olga Šraml, Koroška 46, Šoštanj; Alma Mramor, Tavčarjeva 2, Velenje.
Nagrajenci lahko nagrade dvignejo (z osebno izkaznico) na uredništvu Našega časa, Foitova 10, v Velenju.
Nagrajencem čestitamo, hkrati se še enkrat zahvaljujemo vsem podjetjem za darovane nagrade.
Razveselil vec kot sto otrok
Šmartno ob Paki - Za popestritev prednovoletnega razpoloženja za najmlajše svoje člane sta gasilski društvi Šmartnega ob Paki in Paške vasi letos prvič pripravili srečanje članov najmlajših desetin z Božičkom. V dvorani šmarškega gasilskega doma seje tako zbralo več kot 100 otrok.
Ob tej priložnosti so ti dobremu dedku pripravili krajši kulturni program, Božiček pa je vse skromno obdaril. O razpoloženju, počutju mladih gasilcev v občini Šmartno ob Paki najbrž ni treba posebej pisati. Kot smo slišali, naj bi pripravili takšno srečanje prihodnje leto v Paški vasi.
UTp
Utrinek s srečanja z Božičkom
Kdo je Majda Drev, patronažna sestra, naj osebnost leta 1997?
Zlata duša in skrbna mama, ki peče najboljše pecivo
"Vesela sem, da so ljudje opazili moje delo, saj so s tem opazili tudi delo vseh patronažnih sester. Ko sem prvič od nekoga slišala, da sem v časopisu, sem se pa prestrašila! Nisem si ga upala vprašati, zakaj, razmišljala pa sem, kaj neki sem narobe naredila," je v ponedeljek, že v januarju, v našem uredništvu nasmejana pripovedovala Majda Drev. "Vesela sem tega priznanja, resnično vesela. Kaj naj bi rekla drugega? Hvala vsem, ki so poslali kupone zame. Nisem si mislila, da bom dobila toliko glasov. Srečna sem."
Bralci Našega časa so jo izbrali za naj osebnost leta 1997 na območju, kjer ljudje prebirajo ta časopis. Med tistimi, ki radi posegajo po njem, pa je tudi ona in vsa njena družina. Na Naš čas, je povedala, so naročeni že dolgo vrsto let. "Kar v računalnik, med naročnike poglejte, pa boste videli," je rekla za začetek, ko smo "prebijali led." Veseli smo bili tega.
Za Majdo Drev so tisti, ki so glasovali zanjo, največkrat zapisali, da je zlata duša, da zna poslušati in svetovati, da
ima njen nasmeh, ki ga prinaša v domove, zdravilno moč. Tisti, ki jo še bolj poznajo, so zapisali, da peče krasno pecivo, in daje izjemna mama, eni so napisali preprosto - ta je najboljša, ta bo prava!
Majda je že 12 let zaposlena v Zdravstvenem domu Velenje, ves čas na terenu, vsak dan vstopi v domove desetih ali dvanajstih varovancev. Pred tem je pet let delala v Bolnišnici Celje na hemodializi. Danes si ne zna predstavljati, kakšen poklic neki bi lahko opravljala, da bi bila v njem tako srečna, kot je v tem. Pa njeno delo še malo ni lahko. "Veste, največkrat je pri mojih obiskih dovolj, če sedem k človeku, ga primem za roko in poslušam. Sploh se mi zdi, da ljudje znamo premalo prisluhniti eden drugemu, da si vzamemo premalo časa za klepet, pogovor, da vse preveč hitimo. Pri teh mojih obiskih pri ljudeh, pri stikih, ki jih imam z njimi, se navežemo eden na drugega.
Šmartno ob Paki, Šoštanj in rekla, da so nam to gotovo Velenje.	povedali pevci pri Svobodi, saj
Z družino, možem jih tu in tam, sploh, če kdo Aleksandrom in otroki Katjo, praznuje, z njim rada pre-ki obiskuje 7. razred osnovne seneti. šole in igra violino, petošolko Pred novim letom si je z Sandro, ki igra na citre, in mal- družino nabirala moči na im šolarjem Blažem, ki bo tudi Kopah, na smučanju, tako da nekaj igral, zaenkrat pa pravi, v teh dneh lahko že spet z nasmehom in prijazno mislijo vstopa v domove. Počitnice so čas, ki ga intenzivno preživlja z družino in pri tem se ne pustiti motiti. Na razglasitvi na Titovem trgu v Velenju na silve-strovo, kjer je bila z njo vsa družina, starši,prijatelji ...je bila tudi gospa Skela, ki je zanjo poslala veliko kuponov, in ki je spodbudila z njimi tudi druge, da so razmišljali o Majdi kot naj osebnosti. Majda nam je v sproščenem klepetu še povedala, da je v družini pet sester, da da bo to najbrž nogomet, živi so jih doma naučili skromnos-v Lokovici. Majda je tudi pevr ti. Vse so se izšolale, vse imajo ka, 24 let že poje v zboru pri najmanj višješolsko izobrazbo, šoštanjski Svobodi. Ko smo ji "Starši so nam dali ogromno, povedali tisto o pecivu, je predvsem pa nam vcepili, daje
treba ljudem pomagati." j
Posebej nam je naročila, da se v njenem imenu zahvalimo vsem, ki so zanjo glasovali in vsem, ki so ji poslali neznansko veliko čestitk, sama pa nam je zagotovila, da bo še naprej ostala Majda. Tista Majda, ki se zna tako lepo nasmejati in Majda, ki zna poslušati, Majda, ki zašije kot sonce, ko vstopi v ■ kakšen dom, tista, ki najde za vsakogar toplo in spobudno besedo. Od novega leta sem bo svojim varovancem spet lahko merila pritisk. Nekdo od tistih, ki jih obiskuje in ki jo ima rad, ji je namreč tistikrat, ko je v " časopisu videl, da ni čisto prva, rekel, takoj, kot je vstopila skozi vrata: "Majda, pritiska pa danes ne bomo merili. Bomo ' počakali do Silvestra."
Majda se je neznansko ; razveselila kolesa, ki ga je dobila v dar od Name. Ker je moško, ga bo menjala za žensko. "To kolo bi pa res rada imela samo zase," je rekla po tiho.
Majda, delite še dolgo vrsto let srečo med ljudi, dajajte jim upanje, tolažbo in spodbudo.
■ Milena Krstič - Planine (Posnetek: Stane Vovk)
5
Postanemo si blizu. Nekoč mi je nekdo, ki ni mogel govoriti, lahko pa je pisal, napisal na listek: Boste prišli na moj pogreb? Bom, sem mu odgovorila. Žalostne so te stvari, ampak tudi z njimi se srečujem."
Obiskuje dojenčke, otročnice in novorojenčke,
starostnike nad 65 let, največkrat pa se srečuje z bolniki. Tako kot njene kolegice, je rekla, enajst jih je, ki imajo na "skrbi" kar velik prostor,
8 NAŠ vas
8, januarja 1998
mmrnm
Nov AX že za 7 DEM na dan
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
CITROEN
Hvala
Prisrčna hvala za vse čestitke, ki ste nam jih poslali, za vse lepe želje, ki ste nam jih izrekli! Veseli smo bili vseh
S skupaj in vsake posebej. Tiste, kjer ste ob njih zapisali še kakšno željo, za katero bi želeli, da jo upoštevamo v tem letu, smo dali na stran. Vsako posebej bomo pretehtali in vse vaše predloge, ki so sprejemljivi, tudi upoštevali pri snovanju programa. Predvsem pa smo iz vašega pisanj a spoz-- nali, da si želite še več kontaktnih oddaj, še več nepo-; srednih oglašanj s terena, še več drobnih informacij o vsem, L kar se dogaja okoli vas vsak dan. Pisali ste tudi, da si želite ^ še več javnih prireditev, j Dobro, smo rekli, vsaj za dve že gotovo vemo, da bosta. Naj-
PAMELA ANDERSON
29. decembra 1997 ob 11. uri in 20 minut je znana igralka, junakinja ameriške TV serije Baywatch in fo-tomodel Pamela Anderson, rodila svojega drugega otroka v zakonu z razvpitim bobnarjem skupine Motley Crue, Tommyjem Lee Jonesom. 0 rojstvu sina Dylana Jaggerja, kot je otroku ime, je ponosni očka javnost obvestil kar preko interneta, ko pa je sinko privekal na svet je Tommy Lee oznanil, da se je rodil novi član skupine Motley Crue.
Medtem pa se skupina po besedah basista Nikkija Sixxa pripravlja na snemanje novega albuma. S snemanjem naj bi pričeli konec meseca, plošča pa bo izšla poleti, ko se bo pričela tudi velika turneja te znane ameriške težkometalne skupine.
RHAPSODY
"Rhapsody" je naslov albuma na katerem najdemo obdelave znanih klasičnih skladb in opernih napevov v nekoliko drugačni obliki. Predelave tovrstne glasbe so se tokrat loti-
li sloviti raperji LL Cool J, VVarren G, Mobb Deep, Onyx in še nekateri drugi, ki se na plošči pojavljajo skupaj z interpreti klasične glasbe. VVarren G se tako skupaj z norveškim pevcem Sisselom pojavlja v ariji iz opere "Princ Igor" znanega ruskega skladatelja iz 19. stoletja Aleksandra Borodina. Plošča je izšla pri založbi Det Jam in za zdaj ni na voljo v domovini večine sodelujočih raperjev, v ZDA.
MICHAEL HUTCHENCE
Michael Hutchence je po tragični smrti večino svojega 12,5 milijona avstralskih dolarjev vrednega premoženja zapustil dvema organizacijama, ki se borita za ohranitev čistega okolja, Greenpeace in Friends of the Earth. Tako vsaj trdijo avstralski mediji, ki še navajajo, da je pokojni Hutchence preostalo premoženje namenil svoji hčerki in le malo, če sploh kaj, Pauli Yates, s katero je v zadnjem času živel in ki je tudi mati njegovega otroka. Premoženje
peljal za zapahe. Kot so poročali britanski mediji, so 25-letnega pevca pridržali pred lokalom Pink Coconut v Derbyu (Anglija) zaradi motenja javnega reda in miru, po neuradnih informacijah pa naj bi bil nekaj mahal tudi s pištolo. Zaradi očitanih dejanj se bo moral zagovarjati pred sodiščem. To ga je pred kratkim že obsodilo na tri mesece zapora zaradi grožnje policistu z orožjem, obsojen pa je bil tudi za napad na nekega neznanca v Londonu in za napad na fotoreporterja.
IGGY POP
Neumorni veteran alter ročka lggy Pop se ponovno vrača pred filmske, oziroma bolje rečeno, pred televizijske kamere. Kot gost bo namreč nastopil v seriji "Deep Space 9", eni od sesterskih nanizank slovite nadaljevanke "Star Trek". Iggy bo nastopil v vlogi Yelgruna, pripadnika genetsko spremenjene rase s "planeta zlobe". Po teh skromnih podatkih sodeč, mu bo vloga verjetno pisana na kožo.
■ MIČ
avstralskega pevca je razpršeno po vsem svetu, saj ima nepremičnine tudi v Londonu, JHong Kongu in na jugu Francije. Kljub bogastvu pa je Hutchenceovo premoženje manjše, kot so mnogi pričakovali, saj je le ta velik del svojega zaslužka še za časa življenja razdelil v humanitarne namene, predvsem za pomoč bolnim in revnim otrokom.
MARK MORRISON
Britanski pevec Mark Morrison, znan po skladbi "Return Of The Mack" in pa tudi po svojih težavah z organi pregona, se je konec minulega leta spet zapletel v incident, ki ga je pri-
o •
Avto, ki vam zleze pod kožo

Hi
Izjemna priložnost. Kreditiramo vam nakup novega AX-a. Plačevali boste le 666 SIT na dan oz. samo 19.999 SIT mesečno, odločite pa se lahko za 3-letno (kredit 585.100 SIT) ali 5-letno (kredit 830.100 SIT) odplačevanje.-	'
BanKVVustria
KOSSAN
Polzela, 063/702-660 AVTO MURŠSČ Velenje, 063/856-852
EROS
LESTVICA DOMAČE GLASBE (št. 247)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 4. januarja:
1.	AVSENIKI:
2.	BENEŠKI: 2. SLAKI:
4.	FRANK:
5.	B. KOVAČIČ:
Ko lovec je na štoru spal Videmski grad Svatje že vriskajo Špelca in Angelca Leži vasica za goro
11 glasov 8 glasov 8 glasov 2 glasova 1 glas
Predlogi za nedeljo, 11. januarja:
1.	BR. IZ OPLOTNICE: Naša dekleta
2.	FW:	Ti nisi laka
3.	HENČEK:	Pazi se punca ti
4.	KLAVŽAR:	Pastirski praznik
5.	ŠALEŠKI:	Slovenska pesem
I Vili Grabner
vam za lepe želje
Študent naj bo
Nič se ne spremeni na novega leta dan
Prelomnico, kot je prehod iz enega koledarskega leta v drugega, praznuje človeštvo burno, odkar si je izmislilo številke. Okoli silvestrskega večera se potem vsi mediji vržejo na seštevanje prijetnih in neprijetnih dogodkov, ki so zaznamovali iztekajoče se leto, tako da lahko zremo v oči vsem grozotam, ki jih je človeška rasa sposobna proizvesti v enem samem obhodu planeta okoli Sonca. Seveda nekaj grozot prispeva tudi mati narava, ki pa se jim bi dalo z malo težavami izogniti, če bi jo človek bolje poznal in bi njene (vedno iste) muhe tudi upošteval. Vsaka smrt je na nek način tragična, predvsem za tiste, ki ostanemo. Pa vendar so vsi pripetljaji človeštva z leti vse bolj izpostavljeni toku časa in se zato brusijo in izgubljajo svojo krvavo grozljivost. Kolikorat se je že zavrtela stara dobra Zemlja okoli Sonca skupaj s smešnimi človečnjaki? Prekleto malokrat. V vesoljni zgodovini smo kot usodno naključje, ki se je ravnokar pripetilo. Nič pomembnga, nič usodnega. Tam sredi Rimske ceste je ravnokar shodil človek. Že stari dobri Kosovel (ali pa rosno mlad) je vedel, da če se malo dvigneš iz smradu cestnih jarkov, smetnjakov, prepotenih pijancev, postane svet spokojnejši. In potem se vprašaš, nekje na gori, stran od vseh teh stvari: "Kdo sem jaz, da bi spreminjal ta svet?" (Nothing happends on Newyears day/U2)
Plač bo ta teden odprt normalno. Tudi rekreacija bo potekala po ustaljenem urniku. V Ljubljani se pri Juretu do 22. tega meseca dela RIT (063/861-590 ali 061/125-97-38). S prijavami za smučanje v Italiji ste zamudili. Čez kakšen teden ali dva dobite dolgo obljubljene nove izkaznice in s tem nove ugodnosti. Sova še vedno potrebuje nove kreativne sodelavce (Sebastjan: 063/861 -307). Upravni odbor pa pomoč pri urejanju blagajniških poslov (Peter: 063/854-857).
■ Peter Lojen
"Eros" je naslov zadnjega (devetega)	" «9H|
albuma enega najbolj znanih in najus- Pfc flk	* *Vj
pešnejših italijanskih pevcev Erosa H^JK m j lj Ramazzottija. Z albumom, ki je izšel Hk -	Ji
konec minulega leta, je ta uspešni	| *
izvozni artikel naših zahodnih sose- ^H l^jlj^f .JSf dov na nek način zaokrožil svoje več	jK js.
kot desetletje dolgo in izjemno plod- Hp JsjL . no ustvarjanje. Album s kompilacij- jčjgajg J^mE iS skim izborom največjih dosežkov SHflMflHHBI mk tega 34-letnega glasbenika predstavlja presek skozi njegovo celotno glasbeno kariero, od prvih začetkov in zmage na festivalu San Remo 1984 s skladbo "Terra promessa", do najnovejših skladateljskih dosežkov v, na tem albumu prvič objavljeni, skladbi "Ouanto amo-re sei". Šestnajstim skladba je Eros vdahnil novo življenje s tem, da je vse pesmi posnel na novo in čeprav se nekatere od originalov ne razlikujejo veliko, vendarle delujejo bolj sveže in moderno. Prav revolucionarnih sprememb pa sta bili deležni skladbi "Cose della vita" in maratonska, deset minut trajajoča "Musica e". Prvo je Eros posnel v duetu z nesmrtno divo popularne glasbe Tino Turner, drugo pa z vse bolj popularnim italijanskim tenorjem Andreo Bo-cellijem. Tudi na tem albumu Ramazzotti ostaja zvest svojemu materinemu jeziku. Tega je negoval na vseh svojih ploščah in tudi obdobje, ki ga je preživel v ZDA v začetku devetdesetih ga ni prepričalo, da bi, podobno kot nekateri njegovi italijanski kolegi, album posnel v angleščini. Angleškega jezika je na nekaterih njegovih albumih le za vzorec, kolikor ga je pač slišati v skladbah, ki jih je Eros posnel v duetu z različnimi glasbeniki (npr. skladba "La luce buo-na delle stelle", ki jo je posnel skupaj s Patsy Kensit in že omenjena "Cose della vita" s Tino Turner"). Mnogo bližje pa mu je španski jezik, zato je večina njegovih izdelkov doživela tudi izid španske različice, kar mu je vseskozi odpiralo vrata na trge Južne Amerike, kjer je Eros zelo popularen. Eros je v vseh svojih letih delovanja od leta 1982, ko je posnel svojo prvo skladbo, pa do danes, ko je petnajst let kasneje za albumom "Eros" izdal nekekšen strnjen presek svojega ustvrajalenga obdobja, negoval značilen zvok, ki ga je že na deleč naredil izrazito prepoznavnega med vsemi italijanskimi zvezdniki. Od začetnih pop skladbic je njegova glasba doživljala nenehen razvoj in pravo prelomnico doživela leta 1993, ko je z albumom "Tutte Storie" njegov pop postal trši in bolj rockerski, predvsem zahvaljujoč tršemu zvoku kitare. Drugo prelomnico v njegovem ustvarjanju predstavlja njegov predzadnji (osmi po vrsti) album "Dove c'e musica", prvi ki ga je v celoti sproduciral sam in sam napisal tudi vse skladbe zanj. Ta album ga je pripeljal celo do nominacije za MTV Award v kategoriji za najboljšega pevca, kar ga je postavilo ob bok tako slovitim pevcem kot sta Bryan Adams in George Michael, kar je za neangleškega izvajalca nedvomno ogromen uspeh. Da dejstva, da njegovo kvaliteto potrjujejo tudi milijoni prodanih plošč po vsem svetu, niti ne omenjamo.
prej, zadnji petek v juniju, Skok v poletje. Brez tega našega skupnega skoka se poletje sploh ne more prav začeti. Skozi najtoplejši letni čas bomo tudi letos peljali Pesem poletja, kjer boste na različnih prireditvah in tudi z glasovanjem neposredno v program in preko časopisa izbirali in izbrali najbolj všečno melodijo poletja, ki bo šele prišlo. Ob tem pa, pravimo v uredništvu, če si prireditev želite še več, bomo razmislili... Morda vas presnetimo že kmalu! V času praznikov so nekateri naši kolegi delali. Najtežje je bilo gotovo jutranjima v prvem novoletnem dnevu, mo-deratorju Viliju Grabnerju in tehniku Marjanu Slapniku. Noč je bila zanju presneto
www.citroen.si
Marjan Slapnik je bil tisti, na katerega je letos "padel" skoraj ves jutranji program med prazniki, (foto: vos)
kratka. Popoldne pa sta delo prevzela Karmen Petek in Dragan Berkenjačevič. Mi bomo z vami skozi vse leto,
bodite tudi vi, pa še koga, ki ga poznate, povabite zraven.
■ mkp
8. januarja 1998
KULTURA, PORTRET
KAK i as 9
Občina Šmartno ob Paki
Glasbeno izobraževanje na pol poti
Če bi v občini Šmartno ob Paki vprašali starše otrok, ki ob osnovni šoli obiskujejo še program glasbenega izobraževanja, bi nezadovoljni odgovorili: "Slabo, ker moramo otroka voziti dvakrat na teden v Velenje na matično glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega." Zakaj tako?
V omenjeni občini namreč po republiških normativih za glasbene šole ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje kombiniranega oddelka. V njem bi moralo biti najmanj 12, trenutno pa je 9 učencev. Zato morajo ti obiskovati pouk teorije na
matični, velenjski glasbeni šoli.
Pred časom so o tem spregovorili predstavniki občine, velenjske glasbene šole in šmarške osnovne šole, kjer za zdaj izvajajo še praktični pouk igranja na klavir in kitaro, saj je interes tu največji. Dogovorili so se, da bodo poskušali za prihodnje šolsko leto zagotoviti zadostno število učencev za kombinirani oddelek, saj bodo tako stroški manjši, občina pa bo lažje kandidirala za republiška sredstva za te namene. Možnosti za to, ocenjujejo, obstajajo, saj so nekateri z ukinitvijo oddelka prenehali
ali pa nadaljevali glasbeno izobraževanje v zasebnih šolah.
Do prihodnjega šolskega leta bodo največje breme financiranja glasbenega izobraževanja plačevali starši, nekaj bo prispevala tudi občina. Predstavniki slednje se bodo z vodstvom velenjske glasbene šole sedaj poskušali dogovoriti, da bi mladi glasbeniki iz občine Šmartno ob Paki lahko obiskovali pouk namesto dvakrat le enkrat na teden ob seveda nespremenjenem številu ur.
Utp
Univerza za lil. živijensko obdobje Velenje
Razstava in novoletna zabava

Člani Univerze za tretje živijensko obdobje iz Velenja bodo že prve dni novega leta ponovno dejavni. Že jutri vas vabijo na otvoritev razstave likovnih del, v nedeljo pa prav za vse svoje člane pripravljajo novoletno zabavo.
Razstavo likovnih del pripravljajo v sodelovanju Kluba Arti, ki deluje pri Univerzi za III. živijensko obdobje v Ljubljani, s svojimi
deli pa se bodo predstavili tudi člani likovnega krožka pri velenjski Univerzi. Razstavo bodo odprli jutri ob 17. uri v avli OŠ Mihe Pintarja Toleda, s svojimi deli pa se bodo predstavili: Jožica Serafin, Nuša Vasiljevič, Milica Rajačič, Ncvenka Ladič, Ela Švagelj, Mira Roje, Cica Kolar, Milica Laznik, Majda Malovrh, Ivan Movh, Stana Kovič, Olga Suhovršnik, Anka Rangelov,
Anica Satler, Oto Gantar, Lojze Kralj, Irena Praprotnik in Manca Kreuh.
Letošnje novoletno srečanje pa pripravlja Univerza za tretje živijensko obdobje to nedeljo, 11. januarja, v gasilskem domu Velenje. Na njej se bodo predstavili posamezni krožki, zabava pa se bo pričela ob 16. uri.
Ubš
Šaleške predice v Celju
V dneh pred božičem so v programu živih jaslic v celjskem Intersparu sodelovale tudi »Šaleške predice« v drugačni sestavi. Šestkrat so nastopile pred živimi jaslicami in ob božičnem omizju prepevale božične pesmi, ki so jih včasih v dolgih zimskih večerih peli na kmečkih domovih. Ob petju so ženske izrezovale jaslične pole za papirnate jaslice, ki so včasih krasile bogkove kote in
pripravljale okraske za božično drevo. Poslušalcem so ponudile jabolčne krhlje, otrokom pa
okrašene svilene bombone in orehe zavite v svetleč srebrn papir.	■
Almanah
Pri predstavitvi Vrtca Velenje v Almanahu občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1998 je nehote prišlo do neljube napake. Avtorji so napačno zapisali, da je ravnateljica vrtca Rozalija Kovač namesto Metka Čas. Obema se za neljubo napako iskreno opravičujejo.
Uredništvo

SC •••
8. prosinca
i j, .,- .. • i fe&k-
Leta 1963
Prazniki so za nami, konec je veseljačenja, prazničnega razpoloženja in upajmo tudi pokanja z raznoraznimi pirotehničnimi sredstvi, ki je marsikomu	zagrenilo
praznične dni. Življenje se vrača v normalne tirnice in na vrsti je zopet reševanje vsakodnevnih težav in problemov. "V Velenju niso imeli vagonov" je naslov članka mariborskega Večera, s katerim začenjamo našo letošnjo rubriko "Zgodilo se je ... :
"V Velenjskem rudniku so povedali, da ni v njihovi proizvodnji nobenih zastojev in daje - posebno v tem mesecu - prodaja premoga normalna. Meseca decembra lani so bile po njihovem mnenju težave zaradi železniških vagonov, kijih niso dobili toliko, kot so jih potrebovali."
Večino šaleškega premoga se danes porabi kar v domači
termoelektrarni iz katere pa se občasno, kljub čistilnim napravam, prav nesramno kadi.
Leta 1969
Brskanje po starih časopisih nadaljujemo v istem časopisu, kjer sta bili nekaj let kasneje na današnji dan zopet objavljeni krajši novici iz naših krajev:
"Pred nedavnim so se sestali delovni invalidi velenjske občine in razpravljali o organizaciji in zvezi društev telesnih invalidov Slovenije. Na sestanku so določili delegate za medobčinsko društvo v Celju in republiško društvo v Ljubljani. Predstavnik republiškega iniciativnega odbora je zbrane invalide tudi na kratko seznanil s pomenom nove organizacije."
Druga novica mariborskega Večera iz leta 1969je posvečena spominu na velikega
slovenskega pesnika in našega rojaka Karla Destovnika -Kajuha:
"22. februarja bodo v velenjski občini dostojno proslavili Kajuhov dan. V sobi šoštanjske osemletke so uredili posebno pesnikovo spominsko razstavo. Poleg tega bodo ob letošnji 25 - letnici Kajuhove smrti v Velenju pripravili recital njegovih pesmi in klubski večer. Z njim bodo gostovali tudi v drugih krajih velenjske občine."
Kot veste, je Karel Destovnik - Kajuh padel 22. februarja leta 1944 na Zlebnikovi domačiji v Šentvidu pri Zavodnjah, kot borec 14. partizanske divizije. Tako seje v neposredni bližini njegovega rojstnega kraja Šoštanja, pri nepolnih dvaindvajsetih letih, končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika.
■ Damijan Kljajič
Zaleščanski portreti 33
VINKO ŠMAJS
Nekega lepega dne v 16. stoletju so se trije obubožani plemiči iz rodnega Nurnberga odpravili proti jugu. Enega med njimi je pot zanesla vse do Topovelj pri Braslovčah, kjer je pognal nove korenine. V začetku devetnajstega stoletja je bila Šmajsova družina premožna in mnogoštevilna, imela je kar trinajst otrok, od katerih pa so se poročili le trije. Med njimi Franc, ki se je izučil za čevljarja in se priženil v krojaško družino v sosednje Parižlje. Z ženo Marijo sta spočela šest otrok: Marijo, Franca, Vinka, Rudolfa, Ludvika in Karla. Mala Marija je umrla že pri porodu, Rudolfa je pri dveh letih pobrala davica. 11. julija 1924 je na svet prilezel rak, ki so ga poimenovali za Vinka. Oče je sprva čevljaril, a je posel opustil, ostal doma in iskal priložnostna dela naokoli, mati se je zaposlila kot preddelavka v polzelski Tovarni nogavic.
Stanovali so v hiši ob Savinji nedaleč od Balantovega mlina in dvorišče je bilo vedno polno otrok, ki so se med sabo lepo razumeli, pa dostikrat stepli do krvi. Ob običajnih otroških igrah je bil na Šmajsovem pravi raj za telovadbo, otroci so delali vaje na dragu pod kozolcem, s palico so skakali čez brajdo, merili so se v teku na 60,100 in 200 m. Vinko je bil pravi telovadni talent...
Vzgoja je bila precej trda, oče otrok ni smel videti v brezdelju in dogajalo se je, da so jo grešniki dobili s "kneftro", pravim čevljarskim pasom, po hrbtu. Mati je bila po svoje strožja, a navadno je za-legel že njen pogled in moč osebnosti. Ko so bili nekoč otroci sami doma, so Vinka pregovorili, da je za vsakega ukradel eno sladkorno kocko iz škatle na omari. Ko je mati to opazila, je planila v neutolažljiv jok iz razočaranja nad otroki. Vinko jo je na kolenih prosil odpuščanja za storjeni greh... in odtlej ni ukradel ničesar več.
Vseh šest razredov osnovne šole v Braslovčah je opravil z odliko. Bil je ves čas v pevskem zboru, igral v tamburaškem zboru - nagovarjali so ga celo;da bi šel v orglarsko šolo, dober je bil v telovadbi... Razglasili so ga za najboljšega učenca na šoli in mu podarili sto dinarjev, za katere bi si recimo lahko kupil bicikel... a zgodilo se je, da je prisluženi denar kasneje pobrala denarna reforma...
No, odličnjak je bil tudi nabrit. Velik kmet v soseščini je spravljal s polja prekrasne buče, ne vedoč, da je bila skoraj vsaka prej previdno odprta, obogatena z otroškimi iztrebki, ter nadvse skrbno spet zaprta. Buče so potem na domačem dvorišču letele z voza, se druga za drugo razpočile in s svojim smradom "osrečile" kmeta. Otroke je k materi prišla zatožit zoprna teta in sledila je najtežja kazen v življenju. Vinko je klečal sredi sobe, in medtem ko ga je mati z vso močjo mlatila s palico, je moral z dvignjenimi rokami teto/!?/prositi odpuščanja... Rane in modrice so se zacelile, spomin je ostal..., še mamo je ta kazen bremenila vse življenje.
1936. leta je fant odšel na nižjo gimnazijo v Žalec. Tudi tam je blestel, najboljši je bil v slovenščini in nemščini, odličen pri telovadbi, navdušen pevec v zboru, sošolcem je pomagal pri učenju - skratka bil je pravi vzor dijaka. Od doma je bil navajen na red, disciplino, delavnost in skromnost, saj so živeli življenje proletarcev. V pevskem zboru so bili vsi fantje zaljubljeni v Urbaškovo Magdo, ta pa je rdeči nagelj v znak naklonjenosti podarila prav Vinku.
Pred nemško okupacijo je končal nižjo gimnazijo, na višjo se mu ni uspelo vpisati, Nemci so ga zavrnili. Oktobra 1941 so ga povabili na prvi sestanek odbora OF v Braslovčah, pa po naključju tja ni prišel; čez nekaj dni so vse udeležence Nemci polovili in jih v zaporih do smrti izmučili. Istega meseca je v Celju po naključju videl prve ustreljene zapornike, kar ga je močno prizadelo in mu vlilo novega strahu pred vojno. Naslednjega leta je os-emnajstletnik dobil poziv za obvezno delo v Nemčiji, v Sudetih je odslužil pet mesecev, potem so ga vpoklicali v nemško vojsko. Najprej vojaški dril v okolici Dunaja, v Franciji in ob Bodenskem jezeru, nato julija 1943 bojni krst na Siciliji. Po nekaj dneh sta se s prijateljem Vaznerjem iz Velenja predala Angležem, oblekla njihovo uniformo in odšla z njimi v Egipt. Od tam v mornarico, na torpedni čoln, ki je imel bazo na Malti. S torpednega čolna pa na korveto Nado, z njo, že septembra 1945, v Sibenik, kjer so ladjo preimenovali v Partizanko in z njo še slabo leto po Neretvi iskali in razstreljevali nastavljene mine...
24. junija 1946 je bil vojak Vinko demobiliziran in vrnitev v rojstni kraj, med domače, je bila sreča vseh sreč. Prva skrb po vrnitvi pa knjige. Opravil je izpite za peti in šesti razred gimnazije in junija 1948 na državnem učiteljišču še učiteljsko maturo.
Z dekretom je dobil prvo službo na Muti, kjer je preživel nepozabno leto. Poučeval je višje razrede, ob tem pa vodil telovadni krožek, pevski zbor, recitacijski in literarni
krožek... Z novim dekretom je odšel na nižjo gimnazijo v Prevalje, kjer je postal tudi upravnik Doma igre in dela. Začel je predavati na Ljudski univerzi, ki ji je ostal zvest vse življenje; vpisal je študij angleščine na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, kamor se je poslej redno vozil na predavanja in izpite. Vse več časa pa mu je jemala mlada vzgojiteljica Srebotnikova Slavica iz Šoštanja, ki se je kot jutranja rosa splazila v njegovo dušo. Po kakšnem letu je spoznal, da sta njena dobrota in nesebičnost vrlini, ki ga bosta osrečevali vse življenje. In sta se 16. marca 1950 poročila in istega leta na svetu pozdravila hčerko Ireno...
Zakonca sta si želela službe čim bliže domu in jo leta 1952 tudi dobila. Vinko se je zaposlil na nižji gimnaziji v Velenju; angleščino in slovenščino je učil najprej v stari konjušnici in potem leta 1959 v novi osnovni šoli Mihe Pintarja-Toleda.
Začelo se je novo, pomembno, obdobje v življenju mladega učitelja. Poučeval je, na Filozofski fakulteti vpisal še visokošolski študij slovenščine in ruščine, vodil je
_ tečaje angleščine za
Rudnik, delal je v kulturnem društvu Svoboda, organiziral proslave, skrbel za recitatorski krožek, bil lektor pri igrah, postal prvi predsednik Ljudske univerze, sodeloval pri Društvu prijateljev mladine, dopisoval v časopise in revije o prosvetnem in kulturnem življenju v Velenju. Bil je član telovadne vrste Partizana, vodil je mladinsko vrsto v orodni in prosti telovadbi in povrhu še udarniško gradil Velenje.
Potem ko je nekaj let z družino /julija 1953 se je rodil Iztok/ živel pri znanem učitelju Franu Mlinšku, so se leta 1960 preselili v petorček na Jenkovi cesti, in nato, pet let kasneje, v lastno hišo na Efenkovi ulici.
1961. leta so ga prepričali, da je iz osnovne šole prešel na rudarsko, nekaj časa učil slovenščino in moralno vzgojo, pozneje pa slovenščino in ruščino. Na Filozofski fakulteti je diplomiral leta 1967 iz slovenske in ruske literature. Z dekretom so ga dvakrat poslali na nekajtedensko izpopolnjevanje, leta 1958 v VValles in 1965. v Moskvo.
Rudarski šoli ozroma Centru srednjih šol je ostal zvest do upokojitve leta 1984, njegovi "zlati učenci" pa so bili med drugimi vsi vodilni možje velenjskega premogovnika. Navajen reda in discipline je isto zahteval od dijakov, čeprav je v razredu vedno želel biti le prvi med enakimi. Bil je po svoji oceni nemara tudi strog, a le do takrat, ko je spoznal, da je poslanstvo učitelja v učencu iskati znanje, ne neznanja. Odtlej je bil le še zahteven... Roke ni nikoli položil na dijaka, a, da kdaj ne bi zakričal, mu ni mogel preprečiti niti njegov močni pedagoški eros...
Človeku, ki je desetletja pisal v Večer, Otroka in družino, v Rudarja, Naš čas, Novi tednik..., ki je bil petnajst let tajnik Zveze kulturnih organizacij, ki je desetletja poučeval na Ljudski univerzi, ki je za svoje delo v prosveti in kulturi dobil celo kopico priznanj... seveda tudi v pokoju ni dolgčas. Do brkljarije okoli hiše mu ni preveč, poletne dneve rad v rekreaciji preživi na nekaj sto metrih podedovane zemlje ob Savinji, ostaja mu pa skoraj vse iz aktivne dobe: poučevanje na Ljudski univerzi, občasno pisanje v časopise in revije, delovanje v amaterski kulturi. In dodal je novo ljubezen - literarno ustvarjanje. Je človek, ki ga prevzamejo trenutki, drobni dogodki, lepote narave in ostaja nemiren, dokler tega ne prelije na papir. Pred kratkim je izdal prvo zbirko črtic z naslovom Krik iz mladosti, pripravlja pa že novo - Sonce mojega življenja. Vrh vsega je eden redkih ljudi, ki ga poleg bogate pisane besede odlikuje tudi lep govorni jezik.
Rad potegne pozno v večer, zato zjutraj poleži do sedme ure, obvezno opravi jutranjo telovadbo, pomaga pri čiščenju in ob pol desetih s Slavico sedeta k zajtrku. Obvezen čaj in kruh z maslom in medom /medu na leto porabijo kakšnih petindvajstet kilogramov/, ter turška kav-ica v miru, potem pa dan kar steče - še morebitni četrturni spanec po kosilu je greh. In še se profesor Šmajs proti polnoči vpraša: "Ja kaj hudiča, sem pa danes sploh naredil pametnega?"
Oče je_ dočakal 86, mati 96 let. Vinko nima cilja v številkah. Še naprej bi se rad imel lepo s svojo Slavko, sinu pomagal, da se mu končno še bolj odpre njegova slikarska pot v svet, rad bi še pisal, morda se bo lotil zgodb iz Doma ostarelih...
V življenju se pretakata dobro in zlo. Tudi s pisanjem skuša biti V pika S pika /tako ga je nekoč zaradi podpisa k člankom - V. Š. - poimenoval kolega/ na strani dobrega in tisti trenutek je najbolj Človek.
■ U. Hrast
10 W ČAS
TV SPORED
8. januarja 1998
ČETRTEK, 8. januarja
SLOVENIJA 1
09.00	Ouasimodove čarobne
dogodivščine, 1/26
09.45	Zaročenca, 1/10
10.30	Oglasi
10.35	Nash Bridges, 1/14
11.20	Dogodivščine z divjega
zahoda, 6/12
13.00	Poročila
13.05	Vreme, šport
15.25	Podobe preteklosti
15.50	Osmi dan
16.20	Slovenski utrinki
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.35	Sprehodi v naravo
18.00	Denver, 9. del
18.20	Humanistika
18.55	Parada plesa
19.10	Risanka
19.20	Dobro je vedeti
19.25	Oglasi
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Cvetje v jeseni, 1/3
20.55	Oglasi
21.00	Tednik
21.55	Oglasi
22.00	Odmevi, vreme
22.25	Kultura
22.30	Šport
22.40	Oh, dr. Beeching, 5/9
23.10	Oglasi
23.15	Nočni klub
00.40	Humanistika
01.10	Parada plesa
SLOVENIJA 2
10.00 10.25 10.55 15.40
16.30
17.30 17.50 17.55
18.45 18.50 19.20 19.30 20.00 20.05
20.50 21.45
22.20
Pepa in Pepe, 3/26 Kolo sreče, tv igrica Lov za zakladom, franc. kviz Zasebnost na ogled, nemška drama SP v biatlonu iz Ruhpoldinga, posnetek Trdno v sedlu, 4/65» Oglasi
Schladming: SP v alp. smuč. SL (M), 1. tek Oglasi
Kolo sreče, tv igrica Poslovne informacije Videoring Oglasi
Ljubljana: košarka EL M, UNION
OLIMPIJA:BARCELONA Tri barve: bela, franc. film Shchladming: SP v alp. smuč. SL (M), 2. tek Peter Strohm, 4/14
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Ugledna četrt, nan.
12.00	Misija: zvezde
13.00	Pop kviz
13.30	Takxi, nan.
14.00	Razprtije, nan.
15.00	Power rangers, nan.
15.30	Ugledna četrt, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	Pop kviz
18.00	Cosby, nan.
18.30	Varuhi luke, nan.
19.30	24 ur
20.00	Brez zapor z Jonasom
21.00	Obalna straža ponoči, nan.
22.00	Prijatelji, nan.
22.30	Taksi, nan.
23.00	Misija: zvezda, nan.
00.00	Poltergeist, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
	i fl.V M1 46 ^mttsr ' 52	11.05
09.25	NAJ SPOT DNEVA	12.35
09.30	NAJ SPOT	12.40
11.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	17.55
11.05	TV IZLOŽBA	18.00
12.00	VIDEOSTRANI	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	19.00
19.00	REGIONALNE NOVICE	19.05
19.05	OTROŠKI PROGRAM	19.30
19.30	TV IZLOŽBA	19.35
19.35	VIDEOSTRANI	20.00
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	20.05
20.05	POD ZVEZDNIM SVODOM,	
	ODDAJA Z ASTROLOGINJO	20.20
	ROŽO KAČIČ	
21.05	USODNA ODPRAVA (Nurses	21.50
	on line, 1994), am.ak. film	
22.35	REGIONALNE NOVICE	22.25
22.40	NAJ SPOT DNEVA	22.30
22.45	HOROSKOP	22.35
22.50	TV IZLOŽBA	22.40
22.55	VIDEOSTRANI do 24.00	22.45
PETEK, 9. januarja
SLOVENIJA 1
09.00	Lov na znamko, 1/4
09.30	Humanistika
10.00	Parada plesa
10.15	Oh, dr. Beeching, 5/9
10.40	Oglasi
10.45	Cvetje v jeseni, 1/3
11.35	Slovenski utrinki
12.05	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
15.50	Zgodbe iz školjke
16.20	Mostovi
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Šport
17.12	Oglasi
17.15	Po Sloveniji
17.35	Oddaja za otroke
18.20	Oglasi
18.25	Izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.20	Dobro je vedeti
19.25	Oglaso
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.05	Pet majskih dni, tv film
21.15	National geographic, 5/6
22.05	Oglasi
22.00	Poročila, vreme
22.30	Šport
22.35	Oglasi
22.40	Newyorška vročica, 11/22
23.05	Oglasi
23.10	Zvezde ruskega baleta, 2. del
00.10	Novi raziskovalec, 1/13
SLOVENIJA 2
09.30	Pepa in Pepe, 4/26
10.00	Kolo sreče, tv igrica
10.30	Največji kaskaderji, 1/3
15.10	Vrt zla, amen film
16.50	TV prodaja
17.20	Pasje življenje, 1/22
17.50	Oglasi
17.55	Ana Marija - ženska gre
svojo pot, 8/14 '
18.45	Oglasi
18.50	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Oglasi
20.05	Agencija
21.35	Veliki miti in skrivnosti 20.
stoletja, 7/26
22.05	Črna lista, kanad. film
23.30	Profit, 1/8
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 01.30
08.55 09.00
10.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Ugledna četrt, nan. Misija: zvezde, nan. Pop kviz Taksi, nan.
Obalna straža ponoči, nan. Power rangers,nan. Ugledna četrt, nan. Santa Barbara, nan. Pop. kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur
Smrtonosni mikrobi, 19. del Milenium, nan. Pošasti iz globin, amer. film Nežni dih, erotični film 24 ur
NAJ SPOT DNEVA DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja POD ZVEZDNIM SVODOM, ODDAJA Z ASTROLOGINJO ROŽO KAČlC
USODNA ODPRAVA (Nurses on line, 1994), am. ak. film TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU OBISK V ŠEBRELJAH, reportaža
ZASEDA V WACU(Ambush in Waco, 1994) GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 10. januarja
SLOVENIJA 1
09.00	RadovedniTaček
09.20	Taborniki in skavti
09.35	Sprehodi v naravo
10.00	Male sive celice
10.45	Beg z Jupitra, 7/13
11.10	Papirniški pihalni orkester
Vevče
11.35	Oglasi
11.40	Tednik
12.35	Oddaja o turizmu
13.00	Poročila
13.05	Vreme, šport
13.20	Zgodbe iz školjke
13.50	Zvezde ruskega baleta, 2. del
14.50	Batmanova vrnitev, amer. film
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.08	Šport
17.10	Oglasi
17.15	Naša pesem
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20	National geographic, 5/6
19.i0	Risanka
19.20	Dobro je vedeti
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.10	Pravi biznis
21.10	Novice iz sveta razvedrila
21.35	Naj naj naj, 1/6
22.05	Oglasi
22.10	Poročila, vreme
22.30	Oglasi
22.35	Pesem ostaja ista, amer. film
00.45	Na vrtu
01.10	National geographic, 5/6
SLOVENIJA 2
08.25 Agencija
11.55 Schladming: SP v alp.
smuč. smuk (M), prenos 12.45 LeonŠtukelj 14.20 Košarka NBA: NewYork-Chicago
15.50 SP v biatlonu, posnetek iz
Ruhpoldinga 17.55 Ljubljana: rokomet 4. krog; liga prvakinj Krim Electa.Valencia 19.25 Oglasi 19.30 Videoring 20.00 Oglasi
20.05 Priden otrok, franc. film 21.40 Oglasi 21.45 V vrtincu 22.25 Sobotna noč 00.25 Videoring
m 08.00 08.30 09.00 09.30
10.00 10.30 11.00
12.45 13.15 15.30 16.30 17.30 18.30
19.30 20.00 22.00 23.00 00.30 01.30
09.25 09.30
10.30 10.35
11.05 12.00 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25
22.00 22.05 22.10 22.15
22.35
Pujsji dol, risana serija Munkci, ris. serija Zverinice, ris. serija Vrnitev v prihodnost, ris. serija
Družinski pes, ris. serija Mlajši bratec, nan. Starši rešijo svet, mladinski film
Mali filmar, nan. Sedem veličastnih, nan. Tekvvar, nan. Highlander, nan. POP party, glas. oddaja Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. 24 ur
Rojena morilca, amer. film Odpadnik, nan. Beg z dežele, amer. film Playboy special 24 ur, ponovitev
kanali
27 46 52
NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev
EPP/VABIMO K OGLEDU
OBISK V ŠEBRELJAH,
reportaža
TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI
NAJ SPOT DNEVA
OTROŠKI PROGRAM
TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI
EPP/VABIMO K OGLEDU
651. VTVMAGAZIN
VESELO V NOVO LETO,
ponovitev, oddaja TV
PRIMORKE
NAJ SPOT DNEVA
HOROSKOP
TV IZLOŽBA
651. VTVMAGAZIN,
ponovitev
VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 11. januarja
SLOVENIJA 1
08.40	Živžav
08.40	Čebelica Maja, 23/24
09.05	Ferdi, 2/13
09.30	Čarobni šolski avtobus, 2/39
09.55	Nedeljska maša, prenos iz
Ljubljane (Bežigrad)
11.00	Dogodivščine iz divjega
zahoda
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Nedeljska reportaža
13.00	Poročila
13.10	Pomagajmo si
13.40	Une histoire d'hommes,
franc. film
15.15	Pravi biznis
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Oglasi
17.15	Po domače
18.40	Po vrtovih in parkih, 3/4
19.10	Risanka
19.20	Žrebanje lota
19.25	Oglasi
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.10	ZOOM
21.35	Oglasi
21.40	Intervju
22.30	Oglasi
22.35	Poročila, vreme
22.50	Oglasi
22.55	Nisva poročena, amer. film (ČB)
00.15	Po vrtovih in parkih, 3/4
SLOVENIJA 2
08.30	Galdiro, španski film
11.15	POMP
12.20	Športni film
15.45	Košarka NBA action
16.15	Sp v biatlonu, posnetek iz
Ruhpoldinga
17.15	Športni portreti
17.55	Lahkih nog naokrog
19.25	Oglasi
19.30	Videoring
20.00	Oglasi
20.05	Čevljarjev sin, 6/6
20.55	Oglasi
21.00	Alpe Jadran
21.35	Šport v nedeljo
23.50	V New Orleansu, 1/22
23.55	Videoring
08.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina
08.30 Pasji mornarji, risana serija 09.00 Kasper in prijatelji, risana serija
09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Parker Levvis, nan. 11.00 Tekvvar, nan. 12.00 Highlander, nan. 13.00 Brez zapor z Jonasom 14.00 Mišek na Luni, amer.
komedija 15.30 Radijska postaja, nan. 16.00 Otroški zdravnik, nan. 17.00 Težave na zmenku, amer.
komedija 19.00 Športni krog 19.30 24 ur
20.00 Odvetnik, amer. film 21.45 Športna scena 23.00 Privatni detektiv, amer.
kriminalka 01.00 24 ur
PONOVITVE ODDAJ 08.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ
650.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
651.	VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT glasbena oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI POD ZVEZDNIM SVODOM, oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ
USODNA ODPRAVA (Nurses on line,-1994), am.ak. film IZ PRODUKCIJE ZRUŽENJA LTV, AS MURSKA SOBOTA TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, nadaljevanka, 5/19 VESELO V NOVO LETO, oddaja TV PRIMORKE HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
09.30 09.55 10.15
10.50 11.10
11.45 13.15 13.20
13.50 16.00
17.00
18.30
19.00
19.45
21.15 21.20
PONEDELJEK, 12. januarja
SLOVENIJA 1
09.00	Na potep po spominu
10.00	Novi raziskovalec, 1/13
10.50	National geographic, 5/6
11.40	Na vrtu
12.05	Utrip
12.15	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.05	Vreme, šport
14.00	Intervju
14.50	ZOOM
16.20	Dober dan, Koroška
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Šport
17.55	Očividec, 7. del
18.20	Recept za zdravo življenje
19.10	Risanka
19.20	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.25	Oglasi
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Savannah, 2/36
20.50	Oglasi
21.00	Gore in ljudje
21.55	Oglasi
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.25	Kultura
22.30	Univerza
22.35	Šport
22.40	Oglasi
22.50	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09.30	Indaba, 2/25
10.00	Kolo sreče, tv igrica
10.30	Šport v nedeljo
14.50	Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja
15.20	Tri barve: bela, franc. film
17.20	Trdno v sedlu, 5/65
17.50	Oglasi
17.55	Rodbina Mogadorskih, 5/12
18.50	Lingo, tv igrica
19.20	Poslovne informacije
19.30	Videoring
20.00	Oglasi
20.05	Studio city
21.05	POMP
21.50	Cikcak
22.50	Oglasi
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Peter Strohm, 5/14
01.15	Videoring, ponovitev
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00
22.00 23.00 00.00 01.00
"V — 1
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Top shop
Ugledna četrt, nan. Otroški zdravnik, nan. POP kviz Športni krog Športna scena Ugledna četrt, nan. Santa Barbara, nad. Pop kviz Cosby, nan. Obalna straža, nan. 24 ur
Driblerja pod košem, amer.
komedija
Pod krinko, nad.
Misija: zvezde, nan.
Poltergeist, nan.
24 ur, pon.
09.00
10.00 10.05
10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05
20.55
21.25
22.55
23.25 23.30 23.35 23.40 23.45
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 651. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 6/19 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA TELEVIZIJE PTUJ
KOŠARKA: OVNI - PIVOVARNA LAŠKO GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI dO 24.00
TOREK, 13. januarja
SLOVENIJA 1
08.45	Sonce ne sije vsak dan, 2/6
09.35	Recept za zdravo življenje
10.20	Newyorška vročica, 11/22
10.40	Savannah, 2/36
11.30	Po domače
12.55	Oglasi
13.00	Poročila
13.05	Vreme, šport
15.25	Gore in ljudje
16.20	Prisluhnimo tišini
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Vreme
17.30	Šport
17.35	Taborniki in skavti
17.50	Beg z Jupitra, 8. del
18.20	Velike knjige, 2/6
19.10	Risanka
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Gimnazija strtih src, 2/26
21.00	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.25	Kultura
22.30	Šport
22.40	Kdo je glavni, 7/22
23.15	Josip Brodski, ang. dokum.
oddaja
00.05	Svet poroča
00.35	Velike knjige, 2/6
SLOVENIJA 2
10.00 10.10
11.05 12.55
14.10 14.40 15.40 16.50 17.20 17.55 18.50 19.20 19.30 20.00
21.30 22.00
22.50
Pepa in Pepe, 5/26 Adelboden: SP v alp. smuč. VSL (M), 1. tek Studio city
Adelboden: SP v alp. smuč., VSL (M), 2. tek Alpe Jadran Cik cak
Pet majskih dni, tv film Zasebni zločini, 8/8 Trdno v sedlu, 6/65 Grad Hochenstein, 1/6 Kolo sreče, tv igrica Poslovne informacije Videoring
Šport: košarka; 1/16 finala EP KOVINOTEHNA:STE-FANEL
Vprašanje zakonitosti, 2/7 Zywot Czlovvieka Razbrojonego, poljska drama, 1/3 Peter Strohm, 6/14
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Ugledna četrt, nan.
12.00	Misija: zvezde, nan.
13.00	Pop kviz
13.30	Policaji, nan.
14.00	POP party, glas. oddaja
15.00	Power rangers, nan.
15.30	Ugledna četrt, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Pop kviz
18.00	Cosby, nan.
18.30	Varuhi luke, nan.
19.30	24 ur
20.00	Resnične zgodbe: V skrbi za
malčke, amer. drama
21.45	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	Taksi, nan.
23.00	Misija: zvezde, nan.
00.00	Poltergeist, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
09.25 NAJ SPOT DNEVA 09.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE
ameriška nadaljevanka 6/19 10.15 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.20 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA TV PTUJ 10.50 KOŠARKA: OVNI - PIVOVARNA LAŠKO 12.15 TV IZLOŽBA 12.20 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 652. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
20.25 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 20.45 POSNETEK TEKME 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 652. VTV MAGAZIN,
ponovitev 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00
SLOVENIJA 1	
09.05	Dogodivščine iz živalskega
	vrta, 9/15
09.50	Velike knjige, 2/6
10.40	Kdo je glavni, 7/22
11.10	Gimnazija strtih src, 2/26
12.00	Prisluhnimo tišini
12.30	Naj naj naj, 1/6
13.00	Poročila
13.05	Vreme, šport
14.00	Svet poroča
14.30	Josip Brodski, dokum.
	oddaja
15.25	Made in Slovenia
16.20	Obzorja duha
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Vreme
17.30	Šport
17.35	Oddaja za mlade: Pod
	klobukom
18.20	Zaročenca, 2/10
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Nash bridges, 2/14
21.00	Osmi dan
21.30	/Ne/znani oder
22.00	Odmevi, vreme
22.25	Kulturad
22.30	Špori
22.40	Oglasi
22.45	Zaročenca, 2/10
23.35	Portret dirigentke Simone
	Young
SREDA, 14. januarja
SLOVENIJA 2
09:30 Pepe in Pepa, 6/26 10.00 Kolo sreče, tv igrica 10.30 Šport (košarka) 12.15 Sobotna noč 14.15 Une histoire d'hommes,
franc. film 17.20 Trdno v sedlu, 7/65 17.55 Košarka: EP (M) PIVOVARNA LAšKO:TOLAS, posnetek 18.25 Ljubljana: košarka EL (Ž),
IMOS JEžlCA:CSKA, prenos 19.20 Poslovne informacije 19.30 Videoring 20.05 Šport: Sp v plavanju,
posnetek iz Pertha 21.00 EP v umet. drsanju - pari,
posnetek iz Milana 22.45 Lov za zakladom, franc.
kviz, 2/10 23.45 Peter Strohm, 7/14 00.35 Videoring, ponovitev
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Ugledna četrt, nan.
12.00	Misija: zvezde, nan.
13.00	Pop kviz
13.30	Taksi, nan.
14.00	Bolnišnica upanja, nan.
15.00	Power. rangers, nan.
15.30	Ugledna četrt, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Pop kviz, nan.
18.00	Cosby, nan.
18.30	Varuhi luke, nan.
19.30	24 ur
20.00	Mesečnica, amer. komedija
22.00	Prijatelji, nan.
22.30	Taksi, nan.
23.00	Misija: zvezde, nan.
00.00	Poltergeist, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 652. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 POSNETEK TEKME 12.00 TV IZLOŽBA 12.05 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO TOP glasbena oddaja 20.55 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 21.30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 HOROSKOP 21.45 TV IZLOŽBA 21.50 VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1-760 SU, polletna.naročnina3.420i letna, naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinaiji), Mira ZakQŠe^< (prefinipa radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naš čas d.o.o.
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! -
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
L
8. januarja 1998
kas vas 11
Stara vas
MNENJA IN ODMEVI
Uspela delavnica, srečanje
Pred prazniki so v Dom krajanov Stara vas povabili najmlajše prebivalce tega dela mesta Velenje. Najprej so "delali" v delavnici "Ustvarjajmo skupaj", ki jo je vodila Marina Es s pomočjo Zore Fortič. Mladi so skupaj s starejšimi brati in sestrami ter očeti in mamicami delali novoletne voščilnice, novoletne okraske in darilne kartone ter vrečke. Zanimivo je bilo opazovati pri delu mlade in njihove starše; verjetno bi prihodnje leto pred božičnimi in novoletnimi prazniki prav tako uspela delavnica "Ustvarjajmo skupaj" tudi za malo starejše Starovaščanke in Starovaščane.
Otroci pa so se razveselili obiska dedka Mraza in daril, ki
so jih prispevala podjetja oziroma podjetniki.
Konec leta pa so se v Domu krajanov Stara vas zbrali na že tradicionalnem prednovo-letnem srečanju starejše kra-janke in krajani tega mestnega predela Velenja.
Zbrane je najprej razveselila pevka Vita Zorko ob spremljavi očeta Bojana. Starejše krajanke in krajane pa je zatem nagovoril predsednik Sveta Krajevne skupnosti Stara vas Marjan Lipovšek. Zaželel jim je prijazno, zadovoljno in predvsem zdravo 1998. leto ter povedal, da so v Stari vasi ponosni nanje in na njihovo delo, posebej zato, ker bogate življenjske izkušnje prenašajo na mlade
Velenje
Nova kapela v Kavčah
Na Cvenkovem vrhu, kjer vsako leto za prvega maja zagori kres, je Martin Cvenk ha svoji zemlji postavil kapelo, posvečeno sv. Martinu.
Pri pridobivanju dokumentacije in vseh soglasij, ki so bili potrebni, je v veliki meri pomagala Krajevna skupnost Podkraj -Kavče. Načrte za kapelo je izdelal Ibro Džumhur iz Kavč pri Velenju, pri sami gradnji pa je bil v veliko pomoč Tone Podpečan, Cvenkov sosed, ter številni krajani, saj se je kapela gradila izključno z udarniškim delom. Vsa kovaška dela je opravil priznani in uveljavljeni kovaški mojster Franc Kvartič	iz
Velenja. Kapelo sta blagoslovila šentiljski župnik Jože Kužnik in župnik iz Starega trga v Velenju Janez Furman.
■ L. Ojsteršek
Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje
vabita na
Novoletni koncert
Mladinskega pihalnega orkestra glasbene šole in Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje dirigent: Marjan Stropnik
Velenje, koncertna dvorana glasbene šole nedelja, 11. januarja, ob 16.30 in 19.30
Vstopnine ne bo, vendar prosimo vse poslušalce, da vstopnice rezervira na teb 8981211 do petka, 9.januorja, do 14.00.
■ t ■ j ■ i ■	■ ■ m ■ ■	v ■■
rodove.
Ob obujanju spominov in pripovedovanju življenjskih zgodb, manjkale niso niti
zdravstvene tegobe, je minil petkov večer v Domu krajanov Stara vas.
■ Besedilo in fotografija: an
Ostal bo prelep spomin
"V mojem srcu bo za vedno ostal prelep spomin na dneve, preživete v vaši bolnišnici. Zahvaljujem se vam za vašo skrb, da ste tudi nam, bolnikom, tako lepo pripravili praznovanje božičnih in novoletnih praznikov. Hvala za to lepo doživetje," je zapisal bolnik J. S. in še dodal: "Sreča je majhna in neopazno skrita v vsakem od nas. Ko jo odkriješ, lahko postane neznansko velika."
In prav gotovo smo jo skupaj s številnimi bolniki, ki so bili zaradi bolezni v zadnjih dneh starega leta ločeni od doma, odkrili in bili z njo v torek pred božičem, ko je na bolnišničnem hodniku zazvenela pesem Rudarskega okteta. Čudoviti glasovi so napolnili prostore bolnišnice ter pregnali misel na bolezen. Na najlepši način so nas pevci, tokrat že peto leto zapored, popeljali v praznične dni. Naslednje dopoldne seje Topolšica kopala v soncu. Ni bilo snega, kot se za ta letni čas spodobi, pa tudi dežja ne kot pred dvema letoma. Se več sonca in sreče pa so nam prinesli glasbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Akordi koračnic so še dolgo odmevali med smrekami Loma, v srcih vseh nas pa je ostal prelep spomin ter spoznanje, da je človek kljub bolezni in težavam lahko srečen ter srečo deli z drugimi. Da bi bilo še večkrat tako. Hvala pevcem in glasbenikom.
■ Za bolnike in osebje bolnišnice J. Po les
Topolšica
Drugi božično-novoletni koncert
Na praznično popoldne, 26. decembra, je bilo v Topolšici vse veliko. Na veliko so bila odprta srca, do zadnjega kotička napolnjena kino dvorana (ki že zdavnaj ni več samo to), na veliko so to začutili nastopajoči in vse se je zlilo v eno samo veliko zadovoljstvo.
Težko je izpostaviti kogarkoli od velikih in priznanih umetnikov. Vsi, od Big Banda, slovenjgraškega Dunajčana Ota Vrhovnika, priznanega ameriškega jazz pevca Jamesa Henryja, simpatične mlade pevke Simone Kopmajer iz Avstrije, našega, skoraj že nestorja slovenske zabavne glasbe Edvina Fliserja, virtuozno razpoloženega saksofonista Jureta Pukla, do razposajenega, a pevsko že kar priznanega otroškega pevskega zbora cerkve Sv. Mihaela iz Šoštanja pod vodstvom Anke Verdnik. Vsi, prav vsi so prispevali k nepozabnemu popoldnevu, ki ga je zbranim iz cele Šaleške doline s tankočutno besedo dopolnila povezovalka programa Darja Vrhovnik.
Še posebej so bili srečni in zadovoljni organizatorji: Turistično društvo Topolšica, Krajevna skupnost Topolšica, Naravno zdravilišče Topolšica in Bolnišnica Topolšica, ki so skupaj s sponzorji - AV Studio Velenje, FIT leasing Velenje, Vocovnik Dolič, Bistro Belle de Jour Topolšica, Pizzerija Toplica Čuk Topolšica, Gostišče Pirnat Topolšica, Steklarstvo Ocepek - pripravili darilo, ki so ga bili prisotni izredno veseli.
Kot se je za te praznične dni spodobilo, so se organizatorji, sponzorji, nastopajoči ter nekateri gostje po koncertu še nekaj časa družili na priložnostnem banketu, kjer jim je spregovoril župan Občine Šoštanj, kulinarično pa je vse izredno presenetila kuhinja Bolnišnice Topolšica.
Tudi nastopajoči niso mogli skriti svojega zadovoljstva; nenazadnje tudi nad gostoljubnostjo, kar se je izkazalo v njihovi obljubi, da se bodo med Topolščane še vrnili. To pa je bila tisto popoldne želja vseh.
■ Turistično društvo Topolšica
Nagrajenci nagradne križanke - PREVENT objavljene v tedniku Naš čas, 23. decembra
gesla: PREVENT ZADOVOLJSTVO.
Pravilna rešitev ZAGOTOVLJENO
Nagrajenci:
1.	nagrado (lastni proizvodi v vrednosti 10.000,00 SIT) prejme: Marta FIDEJ, Goriška 40, 3320 Velenje
2.	nagrado (lastni proizvodi v vrednosti 5.000,00 SIT) prejme: Zvonko GROSSMAN,
Salek 86, 3320 Velenje
3.	nagrado (lastni proizvodi v vrednosti 3.000,00 SIT) prejme: Dušan DOLINAR,
Koželjskega 7, 3320 Velenje
4.	nagrado ( 3 pare zaščitnih rokavic) prejme: Linda URANJEK, Cesta na Lenivec 12, 6210 Sežana
5.	nagrado ( 2 para zaščitnih rokavic)
prejme: Elizabeta OREŠNIK, Jenkova 1, 3320 Velenje
Nagrade prejmete z osebno izkaznico pri TUS - PREVENT d.d., PC Mislinja, Gozdarska c.št. 38, 2382 Mislinja, telefon 0602/56-079v
Čestitamo!
Se vedno traja moratorij na delovanje
Stanovanjskega sklada
Demanti ali popravek na objavo v tedniku Naš čas (št. 50)
Na naslovni strani Našega časa ste objavili novico, ki ne ustreza dejanskemu stanju. Moratorij je prenehal z imenovanjem novega Upravnega odbora, ki je bil imenovan na seji Sveta Mestne občine Velenje, dne 30. septembra (28. seja Sveta MO Velenje). Župan Mestne občine Velenje g. Srečko Meh je na seji Sveta povedal, da je posledica moratorija, da od junija do decembra (skupaj 6 mesecev), ni bila sklenjena nobena pogodba ali drugo pomembnejše opravilo v interesu sklada, da se zaradi tega dela velika škoda in da je v Stanovanjskem skladu 74 mio SIT neporabljenih sredstev. Upravni odbor Stanovanjskega sklada se je sestal že trikrat in sprejel ustrezne sklepe o nakupu stanovanj na Prešernovi cesti. Zal pa še vedno ostaja dejstvo 6 mesečne praznine v delu sklada.
■ Mestna občina Velenje Služba za stike z javnostjo
Spoštovani gospod Bojan Kontič
Ni v moji naravi, da bi kogarkoli žalil in zelo mi je žal, če sem vas prizadel. Opravičujem se vam. Težje opravičim sam sebi, da sem izpustil stavek, ki sem ga imel med pisanjem v mislih, na koncu pa ga pozabil zapisati in s tem povzročil nesporazum. Ničesar si nisem izmislil, ocenjeval, natolceval ali lagal. Kar sem zapisal, je le nepreverjeni povzetek mnenja, ki je razširjeno med Savinjčani, o vaši vlogi pri urejanju njihove lokalne samouprave. Moje opravičilo tega njihovega mnenja verjetno ne bo spremenilo. Za vas, poklicnega politika, je morda javno mnenje, če že ne pomembno, pa zanimivo. Nekdo je vam to tako ali tako moral povedati. Ali je kaj narobe, če sem to storil jaz? Sicer je meni popolnoma vseeno, kaj vi počnete tam in kaj si ljudje mislijo o vas, dokler to ne škodi nam v velenjski občini. Škoda je, da ste šele zdaj razkrili javnosti, da nasprotujete odlaganju komunalnih odpadkov iz Savinjske doline na odlagališče ob jezeru. Prepričan sem, da bi bili deležni široke podpore, če bi to storili prej. Zadeva bi bila mnogo bolj pregledna. Po toči zvoniti pa je prepozno.
Po moje poslancu pripada kakšno bolj zahtevno opravilo kot take obrobne zadevice. Na primer ustrezna lokacija odlagališča komunalnih odpadkov. V naši občini se od leta 1960 dalje odlagajo komunalni odpadki na ugrezninska področja premogovnika na obrežju petih jezer. Na pogrezajočih se tleh ni mogoče urediti neprepustnega sloja tal, kjer bi se zbirale, od tam
pa odčrpavale in nevtralizirale izcedne tekočine deponije. Zato lokacije velenjskih odlagališč ne izpolnjujejo osnovnega pogoja za ureditev odlgališča. Velenjska lokalna oblast se za to ne meni, posledica tega pa je, da v jezera, kjer smo se nekoč veselo kopali, danes ni dobro pomočiti noge. Rane na telesu očistimo in poskrbimo za celjenje. Smotrno je podobno ravnati z ranami na zemlji, ki jih povzroča kopanje premoga, ne pa da nanje odlagajo umazanijo vseh vrst. Za preprečevanje tako težkih lokalnih zablod pa menda imamo poslance.
Podtikate mi, kako naj bi jaz "koga kam pošiljal", da ste lahko skontruirali zvezo s srbskimi nacionalističnimi mitingi, ker se vam primerjava drugače ne bi izšla. Ta vaš odstavek je umazan konstrukt, ki vam ni v čast. Pozabiva ga.
■ S. Lipnik
Še vedno aktualen odgovor na članek "Lovec na domače živali ali morilec domačih živali"
V vašem tedniku Naš čas, v številki 48, stran 12 ste dne 9. 12. 1993 objavili članek z zgornjim naslovom, v katerem mi pod člankom podpisani Marjan Kotnik iz Raven očita, da sem "v nasprotju z lovsko etiko dne 28.11.1993 ustrelil njegovega psa, ki seje igral le nekaj metrov stran od hiše in ubogo žival pustil tam ležati, ne da bi o tem obvestil lastnika živali".
Takšno neresnično in žaljivo pisanje gospoda Kotnika me je zelo prizadelo, zato sem zoper njega vložil zasebno tožbo. Njegovega psa nisem ustrelil le nekaj metrov stran od hiše, kot se navaja v članku, ampak več kot 200 metrov od hiše, ko je pritekel iz gozda. Takšen odstrel klateškega psa, ki navadno preganja divjad, pa je povsem v skladu z lovsko zakonodajo (psa, ki se giblje v lovišču brez nadzorstva in je oddaljen več kakor 200 metrov od hiše ali več kakor 50 metrov od gospodarja, sme pokončati lovski čuvaj, član lovske organizacije oziroma strokovni delavec organizacije, ki upravlja lovišče -17. člen zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč). Zaradi tega pisanja sem moral tudi odstopiti od vseh funkcij, ki sem jih imel kot dolgoletni član v Lovski družini Velunja. V sodnem postopku, ki je trajal štiri leta, vse do 8.10.1997 pa se sodišče sploh ni spuščalo v vprašanje, kje in na kakšen način je bil pes ustreljen, ampak je Kotnika oprostilo obtožbe, ker je ugotovilo, da avtor spornega članka ni bil on, ampak nekdo drug. Povsem razumljivo je, da bom sedaj zoper znanega pisca članka sprožil postopek pri sodišču, saj mi ni vseeno, da se sedaj širijo govorice med krajani, češ da sem kriv, ker z zasebno tožbo zoper Kotnika nisem uspel.
■ Mihael Nahtigal
BALA
■ VELENJSKA KARTICA POPUSTOV
• akustika 2%, MATVEL.Trg mladosti 6 • biro oprema in servis 5-20% (osebni računalniki in dodatna oprema,tiskalniki, faksi,...), TREND d.o.o., Efenkova 61 • fotokopiranje, plastificiranje, reklamne table 5%, RLV, Rudarska 6 • glasbeni inštrumenti in oprema 3-5%, BASS CENTER, NC Spar • igrače 5%, DIRENDAJ, Cankarjeva 1 • izleti, potovanja 3-5%, Turistična agencija PALMA • jahalni tečaji, rekreativna ježa 10-20%, Konjeniški klub Velenje • jedača, pijača 10%, pizzeria SAL00N • kemično čiščenje 10%, Kemična čistilnica P0LAK,Koroška 44 • mesnine in druga živila 5%, mesarstvo P0ZNIČ, Kidričeva 57, Pesje, Šoštanj • rastline in sredstva za nego rastlin 5-10%, PUP Cankarjeva 1, Kidričeva 47, Rož'ca, Podkraj 1 • sladice 10-20%, slaščičarna METKA, Kersnikova 13 • smučarske karte 10%, GOLTE nad Mozirjem • striženje, pedikura 10%, FIGAR0 saloni Lidija, Maja.Narta (Velenje) in Eva, Vesna (Šoštanj) • športna oblačila, obutev in oprema Patrick in druga do 25%, Funšport, NC Spar • športno-medicinski pripomočki Mueller 20-30%, NK Rudar • televizorji 12%, Elektronika Velenje, Štrbenkova • tenis in litness 10%, TRC JEZERO • zlatnina, ure, popravila 5%, urarstvo in zlatarstvo TAMŠE, Kidričeva 7 • varovanje, alarmne naprave idr. 10-15%, SAMO d.o.o. Celje • video storitve 15%, Studio B2, Arja vas • sadje, zelenjava 10%, Sadje in zelenjava pri pošti • fotostoritve, fotoaparati 5-10%, Foto Z00M, NC Spar.
LEGENDA: • blago, storitev višina popusta, lokal oziroma podjetje, naslov
Novost: vulkanizerstvo, avtomehanična delavnica, ročna
avtopralnica, trgovina, rent a car 5-10 % in avtokozmetika MA-FRA 15 %, Avto Mastnak na Partizanski cesti.
KARTICO BALA mONAROČITENAmFONSKIHŠTEVIU<AH (063) 856-656,861-111,853412M1917AU 1612, IN PRI VSEH PONUDNIKIH POPUSTOV. CENA JE 3.000 SIT. DOBAVA: OSEBNI DVIG AU PO POVZETJU.
12 KilS ČAS
VRTILJAK
8. januarja 1998
Uničujoče	f-
Dolga leta so šoštanjsko termoelektrarno dolžili za uničenje okolja v Šaleški in delno tudi v Savinjski dolini. Ker ni imela čistilnih naprav. Zdaj, slišimo, naj bi bil Teš uničujoč celo za dele Ljubljane. Nekateri pravijo, da je Teš z izborom svoje nove razžvepljevalne naprave uničil Litostroj.
Hrupno
V letošnje novo leto smo vstopili zelo hrupno. Zaradi pokanja. Upajmo, da ga bomo nadaljevali manj hrupno. Zaradi najrazličnejših očitkov in nesoglasij.
Mejaša
Ob novem letu so se znovu obudile razprave o meji med Velenjem in Šoštanjem.
R K A N J
Vsaka stran navaja svoj prav. In čeprav sicer radi rečemo, da se država preveč meša v (med)občinske zadeve, tu vendarle kličejo državo na pomoč.
Podražitev
Mar res drži. daje Šaleška dolina zdaj za osem odstotkov več vredna. Zaradi dražje elektrike.
(Ne)šola
Ko so nekateri že mislili, daje šla "neka misel" o ukinitvi šole v Belih Vodah v pozabo, jo drugi znova vlečejo na plan. Ampak iz tega "nesporazuma" bi se vendarle lahko
kaj naučili. Upajmo, da ne tega, da vsaka šola nekaj stane.
Draga praznina
Za naše vrtce velja uganka. Kaj je to: bolj ko je drago, bolj je prazno; bol j ko je prazno, bolj je drago.
Rekord
Namesto črnih knapov se zdaj v našem okolju hvalijo z rekordom v beleni Gorenju. Upajmo, da bodo tako uspešni tudi letos. Da bo po njihovi zaslugi čim manj umazanega perila in čim manj prismojenih razprav.
Kot doma
Mnogi ljudje, ki so se udeležili silvestrovanj na prostem, so se počutili kot doma. Bili so na cesti.
Piše: mag. Jože Hudales
Pred nekaj dnevi se je t.i. novoletni ciklus praznikov končal s "tretjim božičem" - prazni nikom sv. treh kraljev, ki je v uradnem cerkve-i nem koledarju dobil ime epifanija oz. "razgla-' šenje Gospodovo". V prvotnem kraščanstvu je bil prav 6. januar osrednji praznik "božičnega časa" in se je praznoval kot praznik Kristusovega rojstva. Šele od 4. stoletja n.š. je bil v zahodnem rimskem cesarstvu datum Kristusovega rojstva določen za 25. decembra, v vzhodnem ' rimskem cesarstvu pa so praznik Kristusovega j rojstva sprejeli kasneje, a so ga še vedno praz-!j novali 6. januarja, saj so ga povezali z pradav-i nim izročilom o rojstvu boga Dioniza, ki je ! bil razširjen po vsem bizantinskem področju.
Že v 6. stoletju je začela v vsebini praz-] nika izstopati pojava modrecev z Jutrovega j (magirov), ki so se prišli poklonit novorojene-j mu judovskemu kralju in mu darovali, zlata, i kadila in mire. Število modrecev spočetka ni j bilo ustaljeno, v različnih virih se jih je dalo | najti štiri, šest ali celo dvanajst. Tudi kralji | niso bili "sv. trije kralji" zmeraj; šele na 3 mozaiku v stari vatikanski baziliki iz os-j mega stoletja so prvič upodobljeni s krono na glavi. Od devetega stoletja dalje se
zanje bolj ali manj splošno uveljavijo
Tudi v ponedeljek zvečer je po mnogih vaseh in zaselkih mest odmevala pesem. Od hiše do hiše so hodili trije kralji in s prepevanjem zaželeli krajanom zdravo, srečno in mirno leto 1998. Trije kralji (Tone Pirnat, Alojz Lukanc, Ivan Kortnik, Rudi Imperl in Henrik Fišer) so prepevali tudi v Stari vasi v Velenju, kjer so ta stari ljudski običaj obudili pred tremi leti. Foto: an
imena: Melhior (Miha) Caspar (Gašper) in Balthasar (Boltežar). Od dvanajstega stoletja dalje pa vsi znani viri govorijo le o "sv. treh kraljih", čeprav nikoli niso bili razglašeni za svetnike, čeprav ne vemo ali so bili trije, in čeprav niso bili kralji.
Njihov kult je postajal v zahodni Evropi bolj priljubljen od 12. stoletja dalje, ko so domnevne ostanke "sv. treh kraljev" prepeljali iz Milana v Kolin, ki zato postal znamenito božjepot-no središče, kamor so stoletja v množicah prihajali romaiji iz vse Evrope. Tedaj se je dogodku pritaknila še vrsta drugih podrobnosti in simbolike. Sv. trije kralji so postali simboličen predstavnik čoveštva, kije spoznalo in se poklonilo novorojenemu bogu. Zato so marsikaj upodabljali Gašperja kot mladeniča, Boltežar-ja kot moža in Miha kot starca, da bi simbolično zaobjeli vse tri človekove starostne dobe. Pogosto je bil Miha upodobljen kot Evropejec, Gašper kot Azijec in Boltežar kot Afričan.
Trikraljevska iokonografija, ki je bila že v sta-
rokrščanski umetnosti med najbolj razširjenimi motivi, je našla pot tudi v slovenske cerkve in kmečke domove. Če ne drugače so motiv sv. treh kraljev upodobili na jaslicah, kjer so bili liki sv. treh kraljev skoraj obvezni. V nek-terih krajih v Šaleški dolini so prihodu sv. treh kraljev dali celo nekako dramatsko razsežnost, ki je bila ponekod v tem, da so sv. tri kralje v jaslice postavili šele na predvečer praznika. Drugje so na božič sv. tri kralje postavili nekam na rob jaslic, nato pa so jih vsak dan prestavili nekoliko bližje, tako da so kralji šele 6. januarja "prispeli" do hlevčka in se tam poklonili novorojenemu bogu. Sicer pa so v Šaleški dolini tudi na "tretji božič" kadili in kropili po domovih. Pred vojno je Mlinšek še lahko zapisal, da "na sv. tri kralje ljudje povsod pritrjujejo na hišna (sobna) vrata križce ali pa jih rišejo s kredo z napisovanjem začetnic svetih treh kraljev in letnico. Ta navada je po drugi svetovni vojni v dolini že skoraj usahnila, v zadnjih letih pa spet oživlja.
Po drugi strani je predvečer sv. treh kraljev še zadnji dan skrivnostnega "dodekhamerona", davanjsterodnevja, ki so ga pri nas poznali kot "dvanajst volčjih noči". Hude duhove, divje jage in druge skrvnostne sile so tedaj gospodovale nad naravo in človek se jihježevpredkrščan-ski dobi varoval z ognjem in vodo. Od tod seveda kropljenje in kajenje po hišah na ta dan. Nebo pa je bilo na ta dan še "odprto" za prošnje in mnogi so si na predvečer sv. treh kraljev še zadnjič skušali zagotoviti srečo v novem letu. Nekaj tovrstnih zapisov iz časa med obema vojnama nam je spet ohranil Fran Mlinšek: "Kdor se sv. trem kraljem zaobljubi in moli na njihovo čast, mu tri dni pred smrtjo oznanijo smrt." Na drugem mestu je zapisal: "Kdor se na čast sv. trem kraljem posti na biljo, pridejo na zadnjo uro k bolniku in hodijo okrog postelje ter škropijo." Drugi zapisi so povezani s prazničnim kruhom - stoujekom ali namžnikom: "Posli so dobili na Kraljevo biljo stonjek (hleb soržnega kruha),... Če kdo na kraljevo bilo je'božični kruh je potem silno močan. Od stolnika se da vsaki živali jesti. Stari ljudje vedo povedati, da so nekdaj /duhovniki/ hodili na dom blagosloviti kakor na veliko noč"...
REZANJE ŠOŠTANJA
PRELOGE
Menda je bil predsednik Državnega zbora RS tudi med novoletnimi prazniki zelo zaposlen. Globoko v noč se je sklanjal nad pismom predsednika šoštanjskega sveta, zemljevidom Slovenije, zakonom o ustanovitvi občin in debelim Krajevnim leksikonom, da bi zagotovil pravično vrnitev naselja Preloge Občini Šoštanj. A bolj ko je stvari zlagal skupaj, manj mu je bilo jasno in. nazadnje je nad delom obupal in bogvedi, če bodo šoštanjski svetniki kdaj deležni odgovora na njihovo prošnjo, da ne rečemo kar zahtevo.
Najbrž nikoli ne bomo izvedeli, kaj je šoštanjski župan pisal Janezu Podobniku. Zato pa smo toliko bolj natančno seznanjeni z dopisom našega predsednika sveta, kije zapisal takole: "Svet Občine Šoštanj v celoti soglaša in odobrava pobudo župana Občine Šoštanj, posredovano dne SI. 7. 1997 Državnemu zboru RS, s katero se predlaga, da se naj naselje Preloge, sedaj v Mestni občini Velenje, priključi k Občini Šoštanj. Zato Svet Občine Šoštanj Državnemu zboru predlaga, da navedeno pobudo župana s tem mnenjem šteje za predlog za začetek za spremembne območja Občine Šoštanj tako, da se naselje Preloge, sedaj v Mestni občini Velenje, priključi k Občini Šoštanj."
Podobnik, tudi če bo še tako želel, ne bo mogel ustreči šoštanjskemu županu in njegovemu predsedniku. Če bo res vzel v roke zakon o ustanovitvi občin iz leta 1994, bo hitro ugotovil, da naselje Preloge niso sestavni del sedanje Mestne občine Velenje. Pod P bo našel Kko pri Velenju, Paški Kozjak, Pirešico, Plešivec, Podgorje, Podkraj pri Velenju in Prelsko. Prelog ni! Ker pa je možno, da se je v Uradnem listu RS zgodila napaka (kar ne bi bilo prvič in tudi ne zadnjič), bo lahko pokukal v Krajevni leksikon Slovenije, ki ga je DZS izdala leta 1995. Tega je pripravil in uredil Geografski inštitut Znanstveno-razisko-valnega centra SAZU. Če bo listal po tej debeli bukvi, bo v Šaleški dolini zaman iskal Preloge. Našel bo le Preloge ob cesti Slovenske Konjice - Slovenska Bistrica, Preloge južno od Novega mesta, Preloge pri Konjicah in Preloge pri Šmarju. Preloge, o katerih pišeta župan in naš predsednik, pa "živijo" samo še v našem spominu.
Krivica gor ah dol; za kup pepela in rudniško upravo, ki bi po mnenju mnogih avtohtonih Šoštanjčanov morala pripadati naši občini, se bo treba potegovati malo bolj strokovno korektno in temeljito, ne zgolj z "miti in legendami" o nekdaj rodovitnem družrnirskem polju. Jasno je, da takšne "šoštanjske pravice" niso podrli niti velenjski zavezniki šoštanjskih pomladnikov, je pa velenjski župan eks katedra podučil šoštanjske svetnike, da spreminjanje mej med občinami ne more biti zgolj na željo ah po volji ene od njih. Takšne zadeve se urejajo sporazumno! Poleg tega je zahteva za "sosedovo zemljo" po sprejeti delitveni bilanci, ob kateri se našim svetnikom še danes ne sanja, kaj vse so prepustili Mestni občini Velenje, milo rečeno otročja!
Zanesljivo tudi Podobnik ne bo mogel pomagati šoštanjskim svetnikom, zanimivo pa bo, kaj jim bo odgovoril (če jim sploh bo)! Zahtevah so namreč nemogoče, saj so se njihovi predhodniki v velenjski skupščini že leta 1974 odločili, da se naselja Preloge, Pesje in Šalek (v Šaleški dolini) ukinejo ter se priključijo mestu Velenje! Če nihče drug, bi to moral vedeti vsaj tisti naš svetnik, kije bil eden zadnjih, če ne že zadnji, kije zaradi odkopavanja premoga podrl svojo hišo v "Prelogah", takrat že na Partizanski cesti v Velenju! Ob kislem nasmehu, ki nam ga privablja nesmiselno postavljena zahteva po naselju, ki ga že čez dvajset let ni več, lahko samo ugotovimo, da bi se cve-tober šoštanjske politike manj osmešil, če bi Boga prosili, naj nas vse skupaj vrne nazaj v leto 1956!
■ Perorez
Trhle veje, ljubiteljska, dolgoletna nogometna ekipa iz Doline, postajajo vse bolj trhle veje. Tako je ugotovil prvi med njimi Matjaž Natek (tretji z desne) in poskrbel za okrepitev, preden se povsem odlomijo. Okoli njega je pet, ne bi se jim moglo ravno reči zelenih brstov, ker so že kar dobri poganjki, pa vseeno. Med okrepitvami sta tudi načelnik OKC UNZ Celje Edvard Mlačnik (levo ob njem) in Jože Pristan, novopečeni oštir in novopečeni oče sina (desno
ob njem).
Tisti, nekoliki starejši prebivalci Velenja zelo dobro poznajo Nestla Žganka, tisti mlajši vedo, da je mnogo naredil za razcvet Velenja. Danes je to mož častitljivih let, dopolnil jih je 88. Jubileju na čast je njemu in ženi zapel Rudarski oktet. Katero, pa se iz fotografije ne da razbrati.
se je rodil sin. Lepo slovensko ime bo nosil. Vid mu je ime. Tako sta odločila z ženo in srečno mamico Klaro Pavšer Stropnik. Vid je bil tudi osrednja zvezda pogovora s prof. Vinkom Šmajsem (desno) in njegovo ženo. Knjige, kijih pišeta oba, so ob takih radostnih dogodkiih potisnjene ob stran.
Ivu Stropniku (levo), slovenistu, pisatelju, pesniku iz Velenja,
Ivan
Verzolak, nekdanji poslanec državnega zbora iz vrst Slovenske nacionalne desnice iz Velenja, in Ivan Kralj, zdravnik in svetnik v občinskem svetu iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov sta v pogovoru zrla vsak v svojo stran, gledati pa sta morala nekaj ... Se vam ne zdi tako?
8. januarja 1998
REPORTAŽA
KAS ČAS 13
Pogorele prebivalce graščine so iz Tovarne usnja Šoštanj preselili v Vegradov samski dom v Velenje
C.

L
L
se rad zahvalil naši Krajevni skupnosti in Prosvetnemu društvu za pomoč pri organizaciji."
Trditev Mirka Vranjeka nedvomno drži, saj se je ta dan gnetlo na prireditvenem prostoru več kot sedemdeset konj, od katerih
so bili posamezniki osedlani do potankosti, drugi zopet samo s povodcem ali vgreženi v raznovrstne vozove. Število konjenikov in tistih, ki so si prišli vso stvar ogledat, pa je bilo nekajkrat večje. Tudi nekoliko nepri-
jazno vreme ni oviralo letošnjih udeležencev, saj so posamezniki prijezdili tudi iz več kot dvajset kilometrov oddaljenih krajev.
mM. H.
Mirko Vranjek: "Vesel sem, da se nekaj takega dogaja v Šentilju."
Bodo
Požar, ki je v soboto, 20. decembra, izbruhnil v šo-štanjski graščini je iz nje v 33 stanovanjskih enotah pregnal 39 družin, skupaj 93 prebivalcev. To so uradni podatki, po neuradnih pa je slika še grozlivejša, saj eni menijo, da je v šo-štanjski graščini živelo še veliko več ljudi, ki pa menda niso bili prijavljeni kot podnajemniki. Mnogi so si začasno bivanje uredili pri sorodnikih in znancih, veliko, kar 58, pa jih je streho nad glavo našlo v sejni sobi Tovarne usnja v Šoštanju, kjer so imeli do pred novega leta začasno ležišče in hrano. Zdaj so jih namestili v Vegradov samski dom, s čimer pa težave teh stanovalcev še zdaleč niso odpravljene. Mnogi so ostali brez vsega. Pristojni iščejo rešitve, vendar pa bo do njih precej dolga in zapletena pot.
Požar naj bi izbruhnil v dotrajanem dimniku, v kar pa eni
Šentilj
Pestro ob novem letu
graščino obnovili?
Kot marsikje v Šaleški dolini se tudi v Šentilju lahko pohvalijo, da so mesec december; božično-novoletni čas, dokaj dobro zapolnili z dogodki in prireditvami.
Ze na začetku meseca so pozdravili in počastili kip Marije ro-marice iz Fatime, ki je svojo romarsko pot pričela v maju 1947. Tudi letos so skavti prinesli v Šentilj Betlehemsko luc, ki so jo potem verni odnesli na svoje domove. Po zaslugi domačega župnika g. Kužnika so obudili prastari slovenski verski običaj, imenovan "Marijo nosijo", ko po.sa-mezna družina ponese za en dan kip na svoj dom. Že tako prijeten božični večer je še dodatno polepšala skupina "HOH" z baklami in ognjemetom. Kulturno prosvetno društo "Franc Schrei-ner" in vsi štirje domači pevski zbori so pripravili lep božični koncert. Najmlajši pevci pa so se še posebej izkazali s samostoj-
dvomijo, saj naj bi bili dimniki obnovljeni v marcu in aprilu lani, obnovitvena dela so stala okoli 800.000 tolarjev, maja pa naj bi bilo izdano tudi uradno dovoljenje, da so dimniki primerni za uporabo. "Sicer pa vsaj do nas doslej o vzroku požara še ni prišlo nič uradnega," je povedala direktorica Stanovanjskega podjeta Velenje Saša Lovrec.
Stavbo, kije bila prvotno le grajska kašča, so leta 1734 predelali v plemiško bivališče. Objekt sodi po kriterijih Zavoda za spomeniško varstvo Celje v drugi varstveni režim. Predstavniki tega Zavoda so si ga tudi že ogledali, na ogledu pa so bili tudi predstavniki lastnika objekta Republiškega stanovanjskega sklada in upravljalec Stanovanjsko podjetje Velenje. Kot je povedal župan Šoštanja Bogdan Menih so reševanje problema razdelili v dva dela, kratkoročnega in dolgoročnega. "Kratkoročno je nujno objekt zaščititi pred nadaljnim propadanjem, ker je brez strehe, dolgoročno pa iskanje rešitev za stanovalce.
Objekt je v procesu denacionalizacije, vse pa je odvisno od trenutnega lastnika Republiškega stanovanjskega sklada in od tega, koliko bo ta pripravljen vlagati v objekt."
Peter Radoja, poveljnik civilne zaščite v Šoštanju je povedal, da so takoj po požaru zaradi varnosti morali izdati
odločbo o prepovedi gibanja v objektu in okolici, strokovno mnenje o statični stabilnosti, še neuradno, pa kaže na to, da je graščina potrebna temeljite sanancije," je povedal.
Direktorica Stanovanjskega podjetja Velenje, ki upravlja z objektom, Saša Lovrec pa pravi, da so v graščino že prej
veliko vložili. "Streha na objektu je bila praktično nova, obnovljena je bila kanalizacija, v 21 stanovanjih pa že tudi elektrika. Pri nas zdaj pripravljamo projekte za rušitvena dela, tam, kjer bodo ta potrebna in za obnovo, potrebovali pa bi vsaj 600 tisoč nemških mark tolarske protivrednosti,
da bi lahko obnovili najbolj nujno in sanirali spodnja stanovanja, ki sicer niso pogorela, so pa uničena zaradi vode. Statik je zagotovil, da bi s£ objekt dalo usposobiti za normalno bivanje."
Ratko Stevančevič, direktor IUV Tovarne usnja Šoštanj, kjer je veliko ljudi našlo prvo toplo zatočišče po tistem, ko so ostali praktično brez vsega, pa je povedal: "Kar smo lahko naredili v tovarni, smo naredili. Razdelili smo tudi nekaj sredstev, ki jih je prispeval sindikat, nekaj so zbrali zaposleni sami. Ti, ki so bivali pri nas, so naš-i delavci, naši upokojenci z družinami. Kaj bo z graščino, pa kolikor vem v tem trenutku še ni jasno, več jih je, ki bodo vplivali na končno odločitev. Strniti bi morali moči, kajti Vegradov samski dom za družine z majhnimi otroki, kjer ne morejo niti kuhati, ni primerno. Ljudje sami pa, pri teh dohodkih, ki jih imajo, ne bodo morali narediti veliko."
■ Milena Krstič - Planine, foto: S. Vovk
so ga na god sv. Štefana že drugič pripravili domači ljubitelji in rejci konj. Nekaj več nam je o tem dogodku, ki je privabil veliko udeležencev, povedal eden od pobudnikov in glavni organizator Mirko Vranjek: "Moram takoj povedati, da celotna zamisel ni povsem moja, ampak je zrasla na zeljniku mojega znanca in ljubitelja konj Sandija Potočnika oziroma je glavni krivec njegov oče Karel, ki je povedal, da so v njegovih mladih letih na Štefanovo jezdili fantje domače konje po vasi od hiše do hiše in od gostilne do gostilne, kjer so se velikokrat tudi zravsali. Osebno sem velik pristaš obujanja starih običajev, kot ljubitelj in lastnik kar nekaj konjev sem zaslutil, da lahko uresničim dolgoletno željo pripraviti namreč vsaj enkrat na leto nekakšen shod konjenikov. S Sandijem sva vzela stvar v roke in danes lahko z veseljem ugotavljam, da najino delo ni bilo zaman. Ob tej piložnosti bi
nim nastopom in spevo igro "Slovenski božič" avtorja Matije Tomca.
Dogodek, ki pa je še posebej zaznamoval kulturni utrip tega kraja, pa je bil blagoslov konj, ki
Srečanje sindikalnih funkcionarjev
Veliko prednovoletnih srečanj se je zvrstilo v času pred prazniki. Na povabilo Območne organizacije ZSSS Velenje so se v ponedeljek, 29. decembra, v Velenju srečali nekdanji in sedanji funkcionarji območja.
■ (foto: vos)
Huda lu
Največja dvorana v Hudi Luknji je bila letos, ko so prizadevni doliški kulturni delavci iz društva Avgusta Hribarja in velenjski jamarji, že drugič zapored v njej postavili žive jaslice, premajhna za vse, ki so si jih želeli ogledati. Pa čeprav so pripravili kar dvodnevno postavitev.
Tudi letos je bila postavitev izjemno domiselna, izjemni pa so bili tudi kostumi. Drugi dan postavitve, na božični dan, si jih je ogledal tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. Obiskovalci so toplo sprejeli tudi vse nastopajoče, ki so popestrili dogajanje; oktet Zven iz Ljubljane, Svit iz Velenja, pa Doliških deklet in Paškega okteta.
■ bš, foto: vos
14 KAK vas
8. januarja 1998
i—i n
OVEN
OD 21.3. DO 21.4.
V letošnjem letu se boste morali že kar na začetku ubadati z zdravstvenimi težavami, ki pa bodo februarja popustile. Občutljivi meseci bodo še maj ter november in december.
Najbolje se boste počutili v poletnem času. Predvsem varujte svoje srce in dihalne poti. Slo bo zo obolenja, kijih boste najbolj učinkovito zdravili somi, če se boste le znali ravnati po pravilih zdravega življenja. lorej čim bolj zdrava hrona, čim manj cigaret in čim več gibanja. Na ljubezenskem področju bodo zelo razgibani pomladni meseci. Začelo se bo aprila, ko boste mnogi spoznali, da si želite precej sprememb na ljubezenskem področju. Verjetno se boste mnogi še pred poletjem odločili zo zelo radikalen rez. te boste krizo prebrodili, bosta s partnerjem jeseni precej izboljšala odnose. Nevezani bodo verjetno sami vse do jeseni. Oktober zna biti vroč. Kar se financ tiče, se v tem letu ne boste mogli pritoževati. Uspešno bo in prav nič sušno, še posebej uspešni bodo jesenski meseci. Do takrat se boste rešili večine starih dolgov. Najbolje se boste počutili ob četrtkih, najboljši partner bo letos Lev oli Kozorog. Ob koncu leta boste zadovoljni z večino stvari, ki vam jih bo prineslo. Se posebej se
vam bo v spomin vtisnil maj.
A LETO I
LEV
OD 23.7. DO 23.8.
Skoraj vse leto boste lahko rekli, da ste zdravi kot riba, le prvi spomladanski dnevi vam znajo prinesti nekaj prehodnih težav, ki jih boste sami še najuspešneje pozdravili. Če vas bodo pričeli pestiti dvomi, pa le obiščite zdravnika. Priporočam pa vam več gibanja in čim manj grdih razvad, ki jih imate kar nekaj. Na ljubezenskem področju bo leto naporno, saj boste padali iz krize v krizo, ker sploh ne boste več vedeli, kaj si resnično želite. Mnogi boste v poletnih mesecih povsem utopeli, jesen pa bo prinesla nekaj več čustvenih spodbud in lepših dni v
dvoje.
Poslovno bo leto naporno in povprečno. loko bo tudi vaše finančno stanje. Denarja ne boste imeli toliko kot prejšnja leta, zato boste morali stroške zniževati pri drobnih stvareh, ki ste se jih v preteklih letih kar navadili. Partner ne bo navdušen. Najuspešnejši bodo zodnji meseci v letu, vzljubili boste ponedeljke, ki vam bodo po večini prinašali uspehe, četrtke pa bi najraje kar prespali. Ovni in Vodnarji bodo letos no vaši frekvenci, zato med njimi iščite prijatelje in partnerja, če ste še somi.
Pa je tu. Nekateri pravijo, da bo letošnje leto zelo naporno, tudi zato, ker število, ki ga predstavlja, predstavlja zmnožek satanovih števil 666. Za vse seveda to ne bo držalo, vsekakor pa bo leto zelo razgibano. Poglejmo, kaj nam bo prineslo!
STRELEC
OD 23.11. DO 22.12.
Leto bo zdrovo in uspešno. Večina razen migren in manjših želodčnih težav ne bo imela skrbi z zdravjem. Se posebej odlično se boste počutili v poletnih mesecih, sploh, če boste veliko ob morju ali v gorah Mnogi se boste letos odločili za povečanje družine, kar se bo zgodilo avgusta ali septembra. Odločitev bo prava! Ljubezen bo cvetela, saj boste prav vse leto skrbno pazili, da jo boste negovali in da je ne boste prav z ničemer ogrozili. Partner bo znal to zelo ceniti, zato se bosta odlično ujemala. Ce sta imela lani težave, jih bosta uredila še v prvi polovici leta. Nevezani nikar ne silite v zvezo na silo, saj vam tako ne bo prinesla dosti dobrega, verjetno boste septembra ali novembra spoznali osebo, ki bo zamajala vaš svet. Poslovno bo leto zelo pestro. Polno bo vzponov in padcev, na večino dogodkov pa ne boste mogli vplivati, saj jih bodo zakrivili vaši sodelavci. Ce bo prehudo, si poskušajte poiskati drugo službo. Najugodnejši čas bo avgusta, najuspešnejši dnevi bodo srede, najbolje pa se boste ujemali z Ribami in Škorpijoni.
BIK
OD 22.4.D0 20.5.
Vsaj za zdravje letos ne boste mogli reči, da je bilo slabo. Kar skozi vse leto se boste počutili bolj ali manj dobro, le na kakšen prehlad v februarju in septembru lahko računate.
Nekateri boste imeli tudi želodčne težave, ki bodo bolj kot ne povezane s stresi, ki vam jih bo navrglo življenje, feh pa bo letos kar nekaj. Prvi napori se bodo pokazali že marca, še huje bo novembra, vmes pa se zna zgoditi tudi to, da boste zamenjali kraj bivanja, službo ali šolo. lo vas bo precej omajalo. No ljubezenskem področju letos ne boste imeli najuspešnejšega leta. Ali se vam bo zgodilo, da boste za silo obdržali zvezo, v kateri ste, in veliko razmišljali o tem, da je ne bi, ali pa jo boste razdrli. Ce bo držalo slednje, se bo to zgodilo avgusta ali septembra. Samski bodo nekaj simpatij spoznali v maju, septembru in decembru, ne kože pa, da bi bil med njimi kakšna velika ljubezen. Z denarjem boste vse leto bolj na tesno. Zapravljali boste več, kot boste zaslužili, zato bo večina komaj pokrivala limite in živela od danes na jutri. Večjih naložb se letos verjetno ne boste lotili, če pa že, se boste krepko zadolžili. Ob koncu leta se bo stanje popravilo, zato se vam bo zdel pravljični december še posebej lep.
DEVICA
* OD 24.8. DO 23.9.
Letošnje leto bo eno tistih, ki se vam ne bo prav močno vtisnilo v spomin. Ne v pozitivnem in ne v negativnem smislu. Ce se boste dovolj posvečali sebi, umirjanju in rekreaciji, boste zdravi in uspešni, sicer pa se vas bo lotevala utrujenost, ki vas bo še posebej izčrpavalo v pomladnem času. Ker bo vašo jesen bolj naporna kot prva polovica leto, si poleti privoščite dobre počitnice. Vezani bodo v partnerju odkrili še nekaj več, zato bo zveza trdna in dobra. Nevezani bodo preveč želeli spoznati osebo svojih sanj, da bi sploh uvideli, dajo že nekaj časa poznajo. Oči se jim bodo odprle junijo ali avgusta, potem pa jih čaka
nekaj prelepih ljubezenskih mesecev. Poslovno bo leto naporno. Mnogi bodo izgubili delo ali pa naredili zamenjavo, ki jim ne bo prinesla izboljšanja počutja in finančnega stonja. Vsekakor ne zaprovljojte ve<e, kot ste sposobni vrniti v kratkem času, saj se bo sicer nabralo preveč težav. Nedelje se vam bodo zdele lepe in uspešne, Kozorogi in Ribe pa bodo vaši najboljši
prijatelji.
KOZOROC
OD 23.12. DO 20.1.
Zdravstveno to ne bo najboljše leto. Kar nekaj prelomnic bo, od katerih bo odvisno vaše nadaljne počutje. Večino bo že februarja mučila velika utrujenost, ki se bo vlekla kar nekaj mesecev, če ne boste sami poskrbeli zo izboljšanje. Obiski zdravnika bodo letos pogostejši kot ste bili vajeni, le maja in avgusto se boste res
odlično počutili.
Zdravje vsekakor ne bo omajano zaradi ljubezni, saj tu letos ne boste mogli imeti večjih pripomb. Ce boste februarja prebrodili manjšo krizo, bo vaš zakon uspešen vse leto, kakšen prepirček pa bo le za poperček. Nevezani boste največ ljubezenske sreče užili poleti, a bo šlo v večini primerov res le zo užitke, ki ne bodo prebudili
globjih čustev.
Denarja nikakor ne bo dovolj, soj go bo precej manj kot prejšnja leto. A prave krize tudi ne bo, saj boste znali poiskati dodatni zaslužek. I\ le, če bo nujno potrebno. Poslovno uspešnejša bo druga polovica leta. Avgusta ba vaš najlepši mesec, najbolje pa se boste ujemali z Vodnarji in Devicami. Nedelje vam bodo še naprej zoprne.
	'5
	
DVOJČKA
OD 21.5. DO 21.6.
Kar se zdravja tiče, bo leto prav povprečno. Čaka vas nekaj prehladov, mnoge tudi migrena, čaka pa vas tudi cel kup nomišljenih bolezni, ki jih bo povzročal stres. Nič kaj dobro ne bo, če ne boste poiskali strokovne pomoči, če se bo stanje vleklo iz dneva v dan. Zelo vam bo pomagal temeljit pregled, ki bo odpihnil
vse vaše skrbi.
Pred poletjem ne morete pričakovati, da bi se vaše ljubezensko življenje umirilo. Krivi boste predvsem sami, saj vse do junijo ne boste vedeli kogo ali kaj si sploh želite. Partner bo zmeden in temu primerno včasih naporen. Kar nekaj se jih bo letos odločilo za usoden DA, verjetno v drugi polovici leta, ki bo nasploh lepa in to
na vseh področjih.
Poslovno bo leto uspešno, zato tudi z denarjem ne bo hujših težav. Nekaj manj ga bo sicer v prvi polovici leta, a bodo tega krivi predvsem stari dolgovi. Najbolje se boste počutili ob petkih, ko boste imeli tudi največ energije, ponedeljki pa vam bodo še naprej zoprni.Ce je vaš partner Strelec, bo leto še posebej lepo, morda
kronano tudi z naraščajem.
TEHTNICA
OD 24.9. D0 23.10.
Ce boste znali ohraniti zdrave in mirne živce, bo leto zdravstveno mirno. ludi tisti, ki ste imeli težave, jih boste v večini premagali, najbolje se boste počutili v poletnem času. Čuvajte pa vaše noge, saj ste jih v preteklosti kar malce zanemarjali. Občutljiva bodo tudi sečilo in oči. Kar se ljubezni tiče, bo to eno lepših in uspešnejših let. Mnoge nevezane tehtnice bodo ravno v tem letu spoznale svojega življenjskega sopotnika. Najbolj "nevarni" meseci bodo moj, september in december. Vezani bodo kratko krizo prebrodili
januarja, potem pa bo leto mirno. Kar se denarja tiče, ga boste imeli dovolj, a ker so vaše potrebe iz dneva v dan večje, se vam bo zdelo, da gaje premalo. Zato pazite, če se boste lotevali projektov, ki bodo na meji zakonitega, saj vam tovrstno leto ne bo naklonjeno. Precej naporno bo tudi v službi, kjer se bodo precej spremenili pogoji dela. Vam nič kaj v prid. Nič kaj radi ne boste imeli torkov, ob četrtkih pa boste zadovoljni. Levi
in Ovni vam bodo najboljši prijatelji.
VOD NAR
OD 21.1. DO 19.2.
Ce ne bi bilo zime, ki nas še čaka, bi bilo vaše zdravstveno stanje vse leto bleščeče. lako pa boste verjetno že kmalu preboleli prehlad, virozo oli gripo, ki pa jo boste hitro premagali. Potem vas čaka mirno, zdravo in uspešno leto, čeprav ne bo prinesli kakšnih bistvenih sprememb v vaše življenje. Nikar se preveč ne zapirajte vase. Ce bo stresov preveč, poskrbite za temeljito sprostitev. Najbolje bi
bilo, če bi osvojili avtogeni trening. Na ljubezenskem področju kaže, da bodo mnogi občutili precejšnje spremembe. Večina na slabše, žal. Prvi kritičen mesec bo že marec, ko vas bo razjedalo ljubosumje, ki se zna izkazofi za upravičeno. Ce boste prebrodili še junijsko krizo, bo vaš zakon sicer rešen, ne bo pa prav srečen. Nevezani boste imeli nekaj dobrih in nepozabnih avantur, večina pa bo ob koncu leta še vedno sama. Poslovno bo leto uspešnejše kot lansko, zato bo tudi vaše finančno stanje boljše. Privoščili si boste stvari, o katerih ste sanjali že kot otrok. Odlično se boste zabavali maja in junija. Sobote vam ne bodo prinašole zadovoljstva, bo pa zato torek zelo uspešen. Družite se z Dvojčki in Strelci, pa boste v zase najboljši družbi.
RAK
OD 22.6. DO 22.7.
Ker boste že v prvih januarskih dneh precej izčrpani, se boste kar takoj pričeli posvečati svojemu zdravju. V letošnjem letu boste odkrili čarobno moč domačih zdravil, če boste temeljito spremenili tudi navade in prehrano, pa boste leto zdravstveno kar uspešno prebrodili. Sicer pa se kaj lahko zgodi, da boste med letom veliko pri zdravniku, v marcu morda celo v bolnišnici. Na ljubezenskem področju ne bo prihajalo ne do velikih nihanj, ne do velikih sprememb. Ce imate partnerja, vas čaka umirjeno leto v njegovi družbi, ki bo kakšen mesec bolj, kokšen pa manj zanimiva, tisti, ki ste sami, se resneje ne boste vezali, zna pa vam biti zelo všeč nek strelec, ki ga boste spoznali poleti, ko se
boste nasploh najbolje počutili. Denarnih težav letos ne bo. V drugi polovici leta se bo vaše finančno stanje nepričakovano močno popravilo. Poslovneži bodo še posebej uspešni v začetku jeseni, ko bodo verjetno sklenili sanjski posel. Najbolje se boste počutili ob sredah, nedelje pa vam bodo nadležne. Z Ribami se boste to leto izjemno dobro ujemali.
ŠKORPIJON
OD 24.10D0 22.il.
Kar nekaj prelomnic, kar se vašega zdravja tiče, vas čaka v tem letu. Prve težave se bodo pokazale že februarja. Če jih ne boste popolnoma odpravili, vas bodo po malem spremljale vse leto, le da bo kakšen mesec huje in kakšen mesec bolje. Najbolje se boste vsekakor počutili maja in julija. Če boste v ljubezni vedeli, koj hočete, ne bo hujših težav. Če po boste od partnerjo zahtevali en teden eno, potem pa povsem nasprotno, bodo prepiri na dnevnem redu. V drugi polovici leta lahko pride tudi do hudih zapletov, ki jih boste rešili le s strpnostjo in s tem, da si boste priznali vaše napake, feh je vsak dan več, kajne?
Ker boste dolgove večinoma vrnili že v prvi polovici leta, bo druga veliko bolj finančno ugodna. Verjetno boste pričeli razmišljati o večji investiciji, ki pa je ne boste izvedli v tem letu, saj bo načrt dolgoročen. Res pa je, da vas čaka kar nekaj poslovnih pretresov, morda celo menjava službe. Zato bo najugodnejši čos oktobra. Ponedeljki in petki bodo uspešni, torki pa naporni. Vodnarji in Biki bodo tisti, ki se
bodo najbolje ujemali z vami.
RIBI
OD 20.2.D0 20.3.
Kar precej nerodno leto je pred vami, zato poškodbe verjetno ne bodo redkost. K sreči ne bo šlo za hujše, le kakšen zvin ali zlom se zna pripetiti. Dovzetni boste tudi za prehlade in nagnjeni k debelosti, zato se poskusite otresti škodljivih navad in jejte čim več sadja ter zelenjave. Z umetnimi preparati nikar ne pretiravajte. Najslabše se boste počutili februarja, odlično pa junija in julija.
V ljubezni vas čaka marsikaj novega. Če boste zbrali pogum, boste celo zomenjali partnerjo, o večina bo o tem le sanjala in še naprej živela nekje nad oblaki. Partner vas v tem letu vsekakor ne bo spustil na trdna tla, saj vas potrebuje bolj, kot je
pripravljen priznati.
Ker boste v novo leto stopili zadolženi, se čim prej lotite samodiscipline in ne zapravljajte več čisto brezglavo. Vse preveč stvari kupite brez haska. Finančno stanje se vam bo močno popravilo maja, zato boste letos verjetno uresničili ene svojih ■ največjih sanj - uredili si boste prijetno stanovanje.
8. januarja 1998
MODRO ®
EM KRONIKA
KAK vas 15
POLICIJSKA
VELENJ
Blizu 700 petard uničili sami
Akcija Policijske postaje Velenje in Mestne občine Velenje, Petarde, lepše je brez njih, je bila dokaj uspešna. Na postaji so ljudje uničili blizu 700 petard in v zameno dobili priložnostno darilce. Če drugega ne, je bilo zaradi akcije toliko pokov manj.
Delovni nezgodi na območju TEŠ
V	dneh pred novim letom sta se v Termoelektrarn Šoštanj pripetili dve delovni nezgodi. V ponedeljek, 22. decembra, je 35-Ietni Muhamed D., delavec podjetja Mio Metal, odstranjeval poškodovane kovinske lamele mlina za premog v Termoelektrarni Šoštanj. Pri rezanju z avtogenim rezilnikom je prišlo do stika plamena in zgoščenega premogovega prahu, ki se je vnel in delavca hudo poškodoval.
V	četrtek, 25. decembra, pa se je v delovni nesreči hudo poškodoval 33-letni Jože M. iz Šoštanja. Pri odpravljanju napake pod elektrofiltrom bloka 3, kjer je obstal pogonski elektromotor, je delavcu spodrsnilo. Pri padcu z manjše višine seje hudo telesno poškodoval.
Motorist v peško
V	ponedeljek, 29. decembra, okoli 20.10 je 18-letna Petra P. iz Rečice ob Paki hodila po desni strani lokalne ceste iz smeri Malega Vrha proti Rečici ob Paki. V bližini prehoda ceste čez železniško progo je za njo pripeljal neznani voznik kolesa z motorjem. Trčil jevpeško in jo zbil po vozišču. Zaradi trčenjaje padel tudi voznik kolesa z motorjem, vendar je takoj po nesreči vožnjo nadaljeval. Petra se je v nesreči lažje poškodovala, neznanega voznika pa so
policisti pozvali, da se javi na postaji v Velenju.
Hišne preiskave v Topolšici
V	nedeljo, 28. decembra, so policisti v Slovenjskih Konjicah pri vlomu v trgovino zalotili 20-letnega D. B., 21-letnega T. S. in 22-letnega B. L., vsi trije so doma v Topolšici. Blago, ki so si ga nabrali, so jim zasegli, velenjski policisti pa so naslednji dan na njihovih domovih opravili hišne preiskave in našli nekaj predmetov, ki izhajajo iz vlomov na tem območju in vlomov, ki so bili storjeni drugod po Sloveniji.
Zmajarja strmoglavila v potok
V	nedeljo, 4. januarja, ob 13. uri, je pilot motornega zmaja 38-letni Srečko B. iz Celja s sopotnikom 37-letnim Metodom K. iz Celja hotel poleteti s športnega letališča v Lajšah. Zaradi porušenega vzgona sta z višine 7 metrov strmoglavila v potok ob letališki stezi. Oba sta se v nesreči hudo poškodovala.
Vnel se je adventni venček
V	četrtek, 25. decembra, okoli 10. ure, je prišlo do požara na stanovanjski hiši v Topolšici. Jožica S. je na terasi na plastično mizo postavila adventni venček in na njem prižgala tri svečke. Ko so dogorele, se je vnel venec in ogenj se je razširil na mizo, leseno oblogo in lesen nadstrešek. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je nastalo za okoli 200.000 tolarjev škode.
Televizor zanetil požar
V četrtek, 25. decembra, okoli 8.20, je zaradi napake na televi-
zorju zagorelo v dnevni sobi stanovanjske hiše Franca K. v Ljubnem ob Savinji. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je bilo poškodovanega več inventarja in opreme. Po nestrokovni oceni znaša gmotna škoda okoli 250.000 tolarjev.
Drzna tatvina
V	ponedeljek, 22. decembra, med 13.15 in 13.30, je neznanec prišel za Pavlino J. iz Liboj, ki je hodila po peš poti čez zelenico za garažami na Efenkovi ulici v Žalcu. Ko se ji je približal, ji je sunkovito iztrgal torbico iz roke in zbežal v smer, od koder je prišel. V torbici je imela oškodovanka denarnico z okoli 10.000 tolarji in dokumenti. S tatvino jo je neznanec oškodoval za okoli 30.000 tolarjev.
Izginila torbica z denarjem
V	torek, 23. decembra, med 6.20 in 6.30, je neznani storilec iz odklenjenega osebnega avtomobila parkiranega pred vrtcem v Preboldu odtujil usnjeno žensko torbico z denarjem in dokumenti. Natalijo V. iz Kaplje vasi je oškodoval za okoli 80.000 tolarjev.
Zadišal jima je pršut
V	noči na torek, 23. decembra, sta 25-letni M.A. in 23-letni J.D.
iz Žalca z razbitjem izložbenega okna vlomila v samopostrežno trgovino Celjskih mesnin na Šlandrovem trgu v Žalcu. Odnesla sta dva večja pršuta, ko pa sta hotela kraj zapustiti, soju prijeli policisti in s pojedino ni bilo nič. Celjske mesnine sta oškodovala za okoli 45.000 tolarjev.
Požar je precej uničil tudi zunanjost objekta. Po neuradnih podatkih znaša skupna škoda okoli 5 milijonov tolarjev.
foto: vos
gostopenjskem sodišču v Celju ponovno sojenje, kjer naj bi pobudniku takratnih dogodkov zvišali kazen na štiri leta zapora. Ljudje, ki so po tistem torku v Velenju vedeli povedati marsikaj, kaj od tega je res in kaj ne, bo pokazala preiskava, so namreč v zvezi s požarom omenjali tudi njega.
Požar pa je bil najbrž podtaknjen. Kot kaže so neznanci ali neznanec polili zunanji opaž na objektu z vnetljivo tekočino in ga zažgali. Požar seje razširil v notranjost in uničil ves in-
ventar v spodnjem delu objekta, lesene stene ter del ostrešja. Gmotna škoda, ki jo je povzročil, znaša po neuradnih podatkih vsaj 5 milijonov tolarjev, tisti firbci, ki so si pogorišče ogledali, pa menijo, daje precej večja.
Po mestu se je veliko govorilo tudi o tem, ali je bil objekt zavarovan ali ne. Sliši se, da je bil in to dobro.
Lastnik lokala je bil v času požara na počitnicah v tujini in do zaključka redakcije, v
torek, se od tam še ni vrnil.
■
Lovci reševali psa na višini 150 metrov
Gorel je znani velenjski lokal Saloon
Več hudih nesreč na predbožični dan
rešen po 12 dneh
Lovska družina Smrekovec-šoštanj, ki šteje 51 članov, pod svojim nadzorom pa ima velik lovni rajon z dokaj težko dostopnim terenom, je izvedla nenavadno reševalno akcijo. Tra jala je kar 3 ure in devet minut, zato je morda tudi rekord, ki bi lahko bil zabeležen v Guinesovi knjigi rekordov. Akcija je uspela predvsem zato, ker je bila dobro načrtovana in vodena, izgubljeni pes pa je bil rešen, čeprav bi se lahko zgodba čisto drugače končala.
Akcija bi namreč odpadla, če bi se lovci odločili, da psa, ki se je zatekel v skalovje Murnove Zijalke, s številnimi previsnimi stenami (ponekod merijo tudi 130 do 150 metrov) in dokaj krhkim kamenjem, psa "odrešijo" z strelom. Pa ni bilo tako.
Kmet Franc Stropnik, po domače Razpodov-nikov, je med 19. in 20. decembrom v nočnem času slišal, da v skalovju Zijalke laja in cvili pes. Ker je lajež poslušal kar nekaj dni, je obvestil revirnega vodjo Jožeta Koželja, kije hkrati tudi lovski čuvaj na tem lovnem področju. Po ogledih in opazovanjih so po nekaj dneh v skalovju opazili izgubljenega psa, ki je v steni na skalni polici, kakšna dva metra široki in 80 centimetrov dolgi, preživel kar 12 dni brez vode in hrane. Pod njim je bil namreč 50 ali 60 metrov globok prepad.
Priprave na reševalno akcijo so potekale dva dni, stekla pa je v petek, 2. januarja, ob 9. uri. To je bila
usklajena reševalna akcija, vredna vsega spoštovanja do živali. Po treh urah in devetih minutah je bil mešanec, verjetno pasem koroški žigec in alpski gonič, star kakih 6 let in za 4 do 5 kilogramov
shujšan, rešen vsega zla. Tudi strahu. Ko je dobil prvi požirek vode, pomešan z mlekom in medom ter grižljaj jabolke, je sledila še pasja zahvala. Vsak je dobil poljub in tačko, utrnile so se solze - tudi meni in lovcem. Pohvalo si zaslužijo prav vsi sodelujoči v akciji: kinolog in lovec ter znani alpinist Franc Verko-Verč, ki je v navezi z Antonom Časlom rešil psa ob strogih navodilih Jožeta Koželja, ki je bil z njima na radijski zvezi. Tam je bila tudi Nataša Verko, ki bi poskrbela za prvo pomoč, pa Božo Podpečan, gospodar LD Smrekovec, kmet Franc Stropnik, ki je psa prvi slišal in lovec Jože Pečnik.
■ L. O.
Je bil ogenj podtaknjen?
Kot blisk se je v zgodnjem torkovem jutru, 30. decembra, razširila po Velenju vest, da so sirene, ki so prebudile marsikaterega prebivalca mesta okoli 5. ure zjutraj, klicale na pomoč gasilce, ker je zagorelo v znanem velenjskem lokalu Saloon.
Lokal, last Bojana Š. iz Velenja poznajo mnogi Velenjčani,
ne samo tisti, ki so	Gasilci so se trudili, da bi rešili vse, kar se rešiti da. (fotografija:
bili že kdaj v njem ali	Lojze Ojsteršek)
pa so ga pogosto obiskovali. Po tistem, ko je bil tarča odmevnega bombnega napada, so zanj vedeli tudi tisti, ki niso bili nikoli v njem.
Osumljenemu bombaške akcije so na prvostopenjskem sodišču izrekli zaporno kazen v trajanju enega leta in pol, obtoženi naj bi jo v tem času že tudi prestajal. Zvedeli pa smo tudi, da se je na tako sodbo pritožil državni tožilec in v decembru naj bi bilo na dru-
V sredo, 24. decembra, se je na območju pripetilo več hudih prometnih nesreč. Že ob 3.20 je 42-letni Ivan B. iz Brega pri Polzeli med vožnjo z osebnim avtomobilom v ostrem levem ovinku na mokrem in spolzkem vozišču na Polzeli zapeljal desno izven vozišča, trčil v ograjo stanovanjske hiše in se hudo poškodoval.
Ob 14.20 je 26-letni Benjamin S. iz Velenja v bližini Velenjskega jezera v levem nepreglednem ovinku na mokrem in spolzkem vozišču zapeljal levo in silovito trčil v vozilo 25-letnega Draga J. iz Raven pri Šoštanju. Hudo sta se poškodovala oba voznika in sopotnica v vozilu Draga J. 35-letna Slavica Ž. iz Šoštanja.
V	Zavrhu nad Dobrno seje smrtno ponesrečil 44-letni Peter D. iz Zavrha. S tovornim avtomobilom - cisterno je zapeljal na travnati rob, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo, Peter pa je pri tem padel iz kabine.
V	naselju Andraž je ob 12. uri neznani voznik trčil v pešca 49-let-nega Ludvika L. iz Velikega Vrha. V Velenju je ob 16.50 na zaznamovanem in osvetljenem prehodu za pešce 46-letni Alojz S. iz Mislinje zbil 70-letno Mihaelo P. iz Šaleka. Po trčenju je odpeljal, okoli 19. ure pa seje na Policijski postaji javil sam. Ob 17.10 je v Šmartnem ob Paki 36-letni Vojko K. iz Velenja trčil v peško 65-let-
no Marijo Š. iz Paške vasi. Voznik seje v soboto policistom javil sam.
V nesreči ob Velenjskem jezeru je ob treh ranjenih nastala tudi precejšnja gmotna škoda, (foto: vos)
16 NAŠ i as
ŠPORT IN REKREACIJA
8. januarja 1998
Katarina Srebotnik
Zapisala se je v zgodovino
Z izjemnimi dosežki v minulih letih in posebej v lanskem seje 16 - letna velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik že zapisala v zgodovino slovenskega in celo svetovnega mladinskega tenisa. Lanski dosežki med mladinkami do 18 let so zavidanja vredni, čeprav brez težav in kakšnega spodrsljaja tudi ni šlo, kar pa v hudi svetovni konkurenci seveda ni naključje.
Že na začetku leta zaradi poškodbe kolena dva meseca ni igrala, čisto na koncu leta pa je zaradi spodrsljaja v 1. krogu Orange Bowla, neuradnega svetovnega prvenstva zapravila priliko za 1. mesto na svetovni računalniški lestvici mladink do 18 let in naslov letošnje svetovne prvakinje. Seveda je na tej lestvici leto sklenila na 2. mestu svetovne lestvice za Caro Black iz Zimbabveja in pred Mariborčanko Tino Pisnik. Po zmagi na ekipnem svetovnem prvenstvu je sicer Blackovo za teden dni zamenjala na prvem mestu, poraz na Orange Bovvlu jo je vrnil na drugo, najpomembnejše pa je, daje po novem letu spet na 1. mestu svetovne lestvice mladink do 18 let.
Krajši tekmovalni premor med novoletnimi prazniki bo sklenila že jutri, v petek, ko bo za mesec dni odpotovala v daljnjo Avstralijo. Pred odhodom po nove uspehe svetovne vrednosti seje pogovor s Katarino Srebot-
nik ponujal sam po sebi, tudi zaradi lanskih uspehov in predvsem zaradi letošnjih načrtov. Zadnja dva meseca minulega leta je bila v Združenih državah Amerike, tekmovala je na igriščih "slovenskega trikotnika uspehov" na Floridi, če povzamemo teniške poznavalce.
"Res je. Na Floridi sem sklenila dokaj uspešno leto 1997. Najprej sem na turnirju 1. kategorije med posameznicami izgubila v finalu in s Tino Pisnik zmagala med dvojicami. Za tem smo s Tino Pisnik in Majo Ma-tevžič zmagale na ekipnem svetovnem prvenstvu za mladinke do 18 let. Izjemno sem bila presenečena in srečna, ko sem v tamkajšnjem časopisu prebrala, da sem prva v zgodovini, ki ima tri zaporedne naslove ekipne svetovne prvakinje v kategor-jiah do 14, do 16 in do 18 let. Za konec je sledilo že znano razočaranje, saj sem na najpomembnejšem turnirju v letu, kije odločal o prvem mestu na svetovni lestvici in o naslovu svetovne prvakinje do 18 let, že v prvem krogu izgubila z Jeleno Kostanič s Hrvaške, s katero večkrat igram tudi igre dvojic," pravi vseeno zadovoljna Katarina.
Njena tekmica je sicer odlična igralka, vendar je Katarina vendarle boljša, torej pravih razlogov za opravičilo Katarina nima. Pravi, da je bilo morda malo utrujenosti, malo živčnosti zaradi pomembnosti turnirja, predvsem pa meni, da je igrala slabo. "Prvi set sem dobila in v
drugem vodila z 2:0, potem sem se verjetno prepričana v zmago preveč sprostila, Jelena Kostanič je to znala izkoristiti in je tesno dobila tudi tretji set ter dvoboj. Odločili sta pač točka ali dve."
Na Orange Bovvlu je nastopila tretjič, pa tokrat zanjo ni obveljalo pravilo, da gre v tretje rado. "Ja, prvič sem zmagala v kategoriji do 14 let, lani sem v drugem nastopu, vendar že v kategoriji do 18 let, izgubila finale z močno Španko Alcazar, prav tretjič pa je bilo žal najslabše," je iskrena Katarina, ki bo marca dopolnila šele 17 let.
Bo torej letos osvojila Orange Bowle do 18 let, saj je vendar na prvem mestu na svetu v tej kategoriji?
"Mogoče. Letos bom več nastopala na članskih turnirjih. Želim doseči čim več točk tudi na svetovni lestvici članic, saj je čas za preboj v člansko konkurenco, zavedam pa se, da je ta prehod izredno težak. V mladinski konkurenci bom nastopila na največjih turnirjih, predvsem za grand slani, glede na mesto na lestvici mladink do 18 let proti koncu leta pa se bom odločala o nastopu na Orange Bow-lu. Zmaga na njem je seveda mamljiva, preveč pa se s tem zagotovo ne bom obremenjevala. Moja želja je predvsem, da zaigram v konkurenci članic kar najbolje in se čim bolj povzp-nem na svetovni lestvici, pri tem upam tudi na kanček prepotreb-ne sreče."
Še veliko lepih spominov ima na lansko leto, na zmagop-slavje v japonski Osaki, na lepe uspehe na prvih turnirjih med članicami, vendarle pa ni igrala zgolj tenisa, tudi za šolo je našla čas. "Obiskujem športni oddelek 1. gimnazije v Celju, v prvem letniku sem bila prav dobra,
sabo, kaj pa če se poškodujem, zbolim, čeprav na kaj takega na začetku moje poti o tem ne maram razmišljati. Nesreča pride prej, kot si lahko misliš, zato šole ne bom pustila."
Jutri, v petek, bo Katarina z očetom Jožetom odpotovala na enomesečno turnejo v Avstrali-
za letošnjo prvo konferenco tudi že imam nekaj ocen, bolj pa bom morala pogledati v knjige in zvezke po vrnitvi iz Avstralije."
Njena kolegica in tekmica Tina Pisnik se je po zmagoslavju na Orange Bowlu odločila za profesionalno pot, v kateri ni časa in prostora za šolo. Kaj o tem meni Katarina?
"Ta odločitev vsekakor ni tako lahka, kot si predstavlja Tina. Jaz šole ne bom pustila. Vendarle moraš imeti nekaj za
Oče Jože in Katarina
jo, kjer bo nastopila treh vrhunskih turnirjih mladink. Pot na drugi konec sveta je draga, kako je torej s stroški?
"Letalsko vozovnico za očeta je plačala velenjska televizija VTV, vozovnico zame in celotno bivanje v Avstraliji za oba časopis Glas Slovenije iz Melbourna, brez tega poti v Avstralijo ne bi bilo. Prav veselim se že srečanja s slovenskimi rojaki, pri katerih bova stanovala." Katarina je še poudarila, da so stroški poto-
vanj velika težava, slovenska zveza pokriva le najnujnejše stroške za nastope reprezentance, vse ostalo je na ramenih staršev, ki so največji sponzor.
Kaj o tem kočljivem in trenutno odločilnem vprašanju meni oče Jože? "Potovanja so seveda zelo draga in stroške komaj še pokrivamo. Katarina je seveda še premlada, da bi sama potovala po vsem svetu, zato bi bilo idelano, če bi jo spremljal trener. Zal je to predrago, saj gaje treba plačati, jaz pa plače seveda ne dobim," dokaj zagrenjeno pravi oče. V Ameriki zaradi teh razlogov ni bil s Katarino, s trenerjem Tine Pisnik so namreč delili stroške.
Oče trikratne svetovne prvakinje je torej brez službe? Jože Srebotnik: "Posledično sem na to vprašanje že prej odgovoril. Ceneje je, če potujem s Katarino jaz, ali skušam urediti sodelovanje in delitev stroškov z drugimi. Prav daljše odsotnosti zaradi spremljanja Katarine so razlog za prekinitev mojega delovnega razmerja julija lani, torej sem na zavodu. V skrajnem primeru je morda to celo dobro, saj lahko spremljam Katarino, vendar je druga plat medalje bolj črna. Z odpravnino sem plačeval stroške v drugi polovici leta, kasneje je seveda vsega zmanjkalo in Katarinina pot na Japonsko bi odpadla, če...Če si Japonci ne bi tako želeli njenega nastopa, da soji plačali vse stroške, v Osaki zagotovo ne bi igrala in zmagala. Ponudili so tudi kritje stroškov zame, vendar se je zaradi "slovenskih igric" zasukalo drugače, a je to že druga zgodba."
Srečno pot torej obema v Avstralijo!
■ JP, vos
Plavanje
Trije državni rekordi in 11 medalj
V Kranju je bilo preteklo soboto in nedeljo zimsko državno šprin-tersko prvenstvo. Kar 455 plavalcev iz 16 slovenskih klubov se je potegovalo za naslove državnih prvakov v štirih starostnih kategorijah in v absolutni konkurenci. Tekmovanje je potekalo v treh delih: predtekmo-vanje, finale po posameznih kategorijah in absolutno finale. Tudi tokrat so se plavalci velenjskega kluba zelo izkazali. Osvojili so 11 medalj: 5 zlatih, 3 srebrne in 3 bronaste ter postavili 3 državne rekorde v kategoriji deklic. Izreden uspeh so dosegli Tina Pandža, Jernej Ocepek in štafeta 4 x 50 m mešano.
Tina Pandža je v svoji kategoriji osvojila 3 zlate in 1 srebrno medaljo. V disciplini 100 m mešano pa je v absolutni konkurenci z novim državnim rekordom za deklice 1:09.61 (33 stotink boljše) osvojila celo bronasto medaljo. Državni rekord je s časom 31.79 (36 stotink boljše) postavila tudi v disciplini 50 m delfin.
Tretji državni rekord so postavile Maja Sovinek, Nina Sovinek, Tina Pandža in Teja Tomažlč v štafeti 4 x 50 m mešano z rezultatom 2:15.72 (1.22 sekunde bolje od starega rekorda). Jernej Ocepek je bil z osvojenima dvema zlatima in srebrnima medaljema najboljši v kategoriji dečkov. Z dvema bronastima medaljema se je med deklicami izkazala še Nina Kugonič.
Rezultati: deklice - 50 m prosto: 3. Nina Kugonič 30.78; 50 m hrbtno: 4. Nina Kugonič 35.75; 100 m mešano: 3. Nina Kugonič 1:17.52; dečki - 50 m prosto: 1. Jernej Ocepek 26.28; 50 m hrbtno: 2. Jernej Ocepek 30.71; 50 m delfin: 2. Jernej Ocepek 29.65; 100 m mešano: 1. Jernej Ocepek 1:05.38; kadetinje - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 28.52, 8. Nina Sovinek 30.30; 50 m prsno: 7. Nina Sovinek 38.42; 50 m hrbtno: 2. Tina Pandža 32.78, 4. Maja Sovinek 33.38; 50 m delfin: 1. Tina Pandža 31.79, 9. Nina Sovinek 34.05; 100 m mešano: 1. Tina Pandža 1:10.24,4. Nina Sovinek 1:14.63, 10. Teja Tomažlč 1:17.73; kadeti-50 m hrbtno: 7. David Danev 30.69; 100 m mešano: 9. David Danev. 1:07.91.
Absolutno ženske - 50 m prosto: 7. Tina Pandža 29.10; 50 m delfin: 8. Tina Pandža 32.14; 100 m mešano: 3. Tina Pandža 1:09.61 (državni rekord); štafeta 4 x 50 m prosto: 8. Velenje 2:02.76; štafeta 4 x 50 m mešano: 9. Velenje 2:15.72.
■ Marko Primožič
Karate
Najboljši med najmlajšimi
Karateisti KK Tiger iz Velenja so dobro sklenili lansko tekmovalno sezono. Na vsakoletnem božično-novoletnem turnirju v Murski Soboti so sodelovale reprezentance devetih držav, za slovensko pa so nastopili trije člani KK Tiger. Željko Banovič je je pri mlajših mladincih do 55 kg v borbah osvojil 3. mesto. Prav tako 3. mesto je pri starejših mladinkah v težki kategoriji zasedla Mirsada Tabakovič.
V Murski Soboti so ob tej priliki razglasili najboljše klube in posameznike za lansko leto. V razvrstitvi klubov je v kategoriji do 15 let prepričljivo na prvem mestu KK Tiger, v posamični razvrstitvi sta pri mal-čicah prejeli priznanji za 2. in 3. mesto Jasmina Hodžlč in Aida Zahiro-vič, za 2. mesto pri mlajših mladincih pa Arsen Gashi.	■
Dijaki za državne naslove v rokometu
Najboljši so Velenjčani
Šolski center Velenje je pred novim letom izvedel sklepni del državnega prvenstva v rokometu za dijake, na katerem je nastopilo 6 najboljših slovenskih ekip.
Kljub porazu v predtekmovalni skupini s i. Gimnazijo Celje (16:17), so na koncu slavili dijaki Šolskega centra Velenje. Izida ostalih dveh tekem sta bila: Srednja policijska šola Tacen -1. Gimnazija Celje 20:17, Šolski center Velenje - Srednja policijska šola Tacen 30:17.
V tekmi za prvo mesto so dijaki Šolskega centra Velenje premagali Tehniški šolski center Nova Gorica s 26:23 (14:4), naslednji vrstni red pa je bil Šolski center Celje, 1. Gimnazija Celje, Srednja policijska šola Tacen in Srednja šola Srečka Kosovela.
Streljanje
Franjo Žučko prvi zmagovalec
V 6. krogu prve državne strelske lige pištoljarjev je velenjska ekipa Mroža na gostovanju v Sevnici premagala ekipo Heroj Marok s 1677:1588 krogi. Za Velenjčane so nastreljali: izjemnih 577 Veternik, Šterman 572, Detblah 528. Po 6. krogu si Velenjčani s 14 točkami delijo 3. mesto z Laš-čani, 1. Olimpija, 2. Slovenske Konjice. Velenjska ekipa mladink pa je izgubila srečanje 6. kroga z II. ekipo Dušana Poženela s 1550:1632 krogi.
Na vsakoletnem prvem strelskem tekmovanju za prvega zmagovalca leta strelskega društva Mrož je bil najboljši Franjo Žučko, ki je na-streljal 181 krogov, 2. je bil Stane Rek 180, 3. mesto je pripadlo pionirju Andreju Koku s 176 krogi, najboljša udeleženka je bila na 4. mestu Kristina Jehart s 173 krogi, v konkurenci mlajših mladincev pa je zmagal Simon Mihelak s 162 krogi.	■
Smučarski skoki
Praznični tekmovalni vrvež
Pred koncem leta 1997 sta David Adamič in Marko Zorko nastopila na tekmi alpskega pokala. S 4. mestom je bil odličen Adamič in tza-ko postal resen kandidat za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo letos v St. Moritzu, kamor je Adamič že odpotoval na tekmo alpskega pokala v nordijski kombinaciji.
V	petek po novem letu so v Planici na pokalni tekmi nastopili mladinci do 18 let. Zmagal je Kranjčan Bine Norčič, Bojan Hriberšekje bil 15., Marko Zorko 19. in Luka Ograjenšek 29.
V	soboto je bila prva pokalna tekma za dečke do 15 let na Krvavcu. Najboljši med Velenjčani so bili Marko Perše na 16. mestu, Marko Šte-harnik na 20. in Marcel Klemenčlč na 21. mestu. Z 11. in 15. mestom sta se izkazala Oder in Plevnik iz Mislinje.
V	nedeljo so se v Planici na pokalni tekmi pomerili še člani. Jure Jerman je bil 9., Rolando Kaligaro 13., Uroš Kočnik pa 29.
M J-O.
Telovadnica TVD Partizana spet odprta
Prenova je stala več kot so računali
ŠOŠTANJ. 23. DECEMBRA 1997 -Telovadnica TVD Partizan, kije bila celo leto zaradi varnosti zaprta, je spet polna življenja. Temeljito prenovljeno je predal namenu župan Šoštanja Bogdan Menih. Dela so izvajali tri mesece. Obnova je bila za občino finančno velik zalogaj. Najprej so načrtovali samo prenovo strehe, kasneje pa seje izkazalo, da bo s tem delo opravljeno samo na pol. Zato so obnovili celotno elek-troinstalacijo, vodovodno napeljavo, toplovod in tla, zamenjali pa so tudi dotrajano betonsko ploščo. To jim je uspelo tudi s pomočjo sponzorjev, ki so odločilno pripomogli k temu, da je objekt spet odprt. Za vadbo v njem je izjemno veliko zanimanja. »Šoštanj ima sedaj zaprtih pokritih športnih površin dovolj, teh je toliko, da bodo zadovoljile vse rekreativne potrebe Soštanjčanov in okoličanov,« je povedal župan Šoštanja.
■ mkp
Košarka
Elektra brani prvo mesto
V soboto bodo prvenstvo nadaljevali tudi košarkarji v 2. slovenski ligi. Košarkarji šoštanjske Elektre na lestvici zanesljivo vodijo, v 11. krogu pa bodo gostili moštvo Slivnice. Tekmo bodo odigrali v soboto v šoštanjski športni dvorani, pričeli pa jo bodo ob 18.30.
Alpsko smučanje
Ana Drev zmaguje
Mladi smučarji SK Velenje med novoletnimi prazniki niso mirovali, saj so ob koncu starega in na začetku novega leta tekmovali kar na treh pokalnih regijskih tekmah. Že na uvodnih tekmah seje izkazala Ana Drev in s samimi zmagami dokazala, da je v regiji nepremagljiva in da sodi med najboljše tudi v državnem merilu.
Tik pred novim letom je SK Branik na Cojzerici izvedel slalom za pokal vzhodne regije. Pri mlajših deklicah je zmagala Ana Drev, Tina Zager je bila 10., pri mlajših dečkih pa je bil Jernej Voršič5. Drugi in tretji dan novega leta je SK Vuzenica na Kopah organiziral dva veleslaloma za pokal vzhodne regije. Uvrstitve velenjskih predstavnikov: prva tekma - mlajše deklice: 1. Ana Drev, 8. Ines Vrabič, 12. Tanja Tomažič, 15. Tina Zager; mlajši dečki: 11. Jernej Voršič, 20. Marko Prkič, 27. Žiga Sivka; druga tekma - mlajše deklice: 1. Ana Drev, 9. Tanja Tomažič; mlajši dečki: 9. Matic Meža, 12. Marko Prkič, 15. Jernej Voršič.	H
8. januarja 1998
OBJAVE
KAK VAS 17
VELENJE, /Voi/f nakupovalni center, Kidričeva B/B
ČETRTEK, 8. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročilo; 6.45 No danošnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročilo; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta - voditelja Jože Krajnc in Jože Robida; 18.00 DJ News - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 9. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročilo; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročilo; 17.00 Glasbeni gostje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšojmo si sobotno jutro; 8.30 Poročilo; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 No svidenje; 14.00 Pozdrav,- Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročilo; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 11. JANUARJA: 6 00 Dobro jutro; 6.30 Poročilo,- 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trie trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Nomine čestitke,- 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 12. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na danošnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročilo; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 No svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročilo; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne,- 18.30 Poročila,- 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro,- 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila,- 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila,- 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje.
SREDA, 14. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro,- 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročilo; 8.45 Kličemo UNZ Celje,- 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Ero Velenje; 9.30 Poročilo; 10.00 Na svidenje,-14.00 Pozdrav; 14.30 Poročilo; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA
NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE
TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 29. decembra 1997 do 4. januarja 1998 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
29.12. 30.12. 31.12. 1.1.
AMP AMP AMP AMP
Veliki vrh Veliki vrh Veliki vrh Veliki vrh
180 mikro-g/m3 140 mikro-g/m3 220 mikro-g/m3 190 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 29.decembra 1997 do 4.januarja 1998
1200 1000 800 600 400 200
" ŠOŠTANJ	TOPOLŠICA	VELIKI VRH	ZAVODNJE VELENJE	GRAŠKA G.
I 129.12.	□ 30.12.	■ 31.12.	■ 1.1. D2.1. B3.1	■ 4.1. |
Šahovske novice
Peter Lendero prvak
Še v starem letu so se v Žalcu za naslove regijskih prvakov pomerili osnovnošolci, pri čemer so bili mladi šahisti iz Šaleške doline zelo uspešni. V kategoriji do 11 let je naslov prvaka osvojil Peter Lendero (OŠ Livada), 4. in 5. mesto pa sta zasedla Mitja Zupan (KDK) in Janez Mevc (Ravne); do 13 let so se Uroš Mevc (BR), Igor Topič (Livada) in Marko Višič (KDK) zvrstili od 4. do 6. mesta, v kategoriji do 15 let pa sta 3. in 4. mesto osvojila Sašo Brusnjak (KDK) in Predrag Džukič (Šalek).
Za prihodnji pokal
Pred novim letom je na zadnjem turnirju za prehodni pokal za leto 1997 sodelovalo 19 tekmovalcev. Odigrali so 7 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x15 minut. Vrstni red: 1. Boris Brešar (6 točk), 2. Milan Goršek (5), 3. Andrej Novak (5), 4. Milan Matko (5), 5. Ivan Draž-nik (4,5), itd. Po dvajsetih odigranih turnirjih v letu 1997 je prvo mesto prepričljivo osvojil Milan Goršek, ki je zbral 209 točk. Za njim so se uvrstili: 2. Milan Matko (174), 3. Radiša Rajkovič (164), 4. Andrej Novak (110), 5. Drago Kristan( 100), itd. Na novoletnem hitropoteznem turnirju se je zbralo 13 dvojic. Odigrali so 13 krogov po bergerjevem sistemu s tempom 2x5 minut. Vrstni red: 1. Peter Voglar - Štefan Cvar (36.5 točk), 2. Drago Kristan - Andrej Novak (35), 3. Milan Matko - Radiša Rajkovič (34), 4. Boris Brešar - Tone Vedenik (34), 5. Franc Stropnik - Srečko Culk (30), itd.	■ Andrej Novak
x?:rz—mr
DOM KULTURE VELENJE
JUTRI NIKOLI NE UMRE (akcijski spektakel) Sobota, 10. 1., ob 22. uri Nedelja, 11. 1., ob 18. uri Ponedeljek, 12. 1., ob 20. uri Režija: Roger Spottiswood Vloge: Pierce Brosnan, Jonathan Pryce,... Dolžina: 119 minut
Medijska moč je lahko smrtonosno orožje. Če pridejo sredstva informiranja v napačne roke, lahko spremenijo celo tok zgodovine. Tega se zaveda tudi James Bond, ki je na lovu za Ellotom Carverjem, medijskim magnatom, ki mu je veleizdaja le
stvar dogovora in mu Zalivska vojna pomeni le nove točke v gledanosti njegovega programa in bi mu tretja svetovna vojna pomenila le napredek v razvoju njegovega medijskega imperija. Pri vseh poskusih, da bi onemogočil medijskega kralja, mora Bond preživeti med dosedaj nevidenimi obračuni na velikem platnu.
Razburljivo, zanimivo, smešno in simpatično!
HERKUL
(Diesneyeva risanka) Nedelja, 11. 1., ob 10. uri
Režija: John Musker, Ron Clements
Vloga: Robin Williams, Billy Crystal, Nastassja Kinski, ... Dolžina: 91 minut
Herkul je 35. Diesneyeva risanka, ki je nastajala tri leta in do popolnosti razvila lik su-perjunaka grške mitologije. Dobrovoljen fantič se razvije v močnega fanta, ki se s pomočjo junaških dejanj spremeni v junaka in odkrije svoje mesto med bogovi na Olimpu. Očara ga lepo dekle, ki pa je v službi hudobnega Herkulovega nasprotnika, vendar jo njegova dobrota in dobrosrčnost le očarata, toda ali ni za vse skupaj že prepozno.
KINO ŠOŠTANJ
JUTRI NIKOLI NE UMRE (akcijski spektakel) Petek, 9.1., ob 20. uri
HERKUL
(Diesneyeva risanka)
Nedelja, 11. 1., ob 18. uri
KINO ŠMARTNO OB PAKI
HERKUL
(Diesneyeva risanka) Petek, 9.1., ob 17. uri
JUTRI NIKOLI NE UMRE (akcijski spetakel) Sobota, 10. 1., ob 19.30 uri
Filmi v januarju: Titanic, Sam doma 3, Igra, Donnie Brasco, Naga resnica.
Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
18 KAK vas	OBVESCEVALEC	8. januarja 1998
		
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
MOTORNO ŽAGO JONSERED večjo in Mobitel Nokia 720, prodam. Možno na obroke. Telefon 063-882-075. CIRKULAR MOTOR 2,2 KW in motor 4 KW, ugodno prodam. Telefon 856-715. EVRO PRIKLOP ZA Kadeta E-tip, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 063-892-043.
TELEFONSKO ŠTEVILKO na velenjskem območju, ugodno prodam. Telefon 854-131.
KUPIM
različne dejavnosti, 110 m2, z velikim parkiriščem. Telefon 063-856-286.
OSTALO
BAGAT SERVIS, Gubčeva2, Žalec. Telefon 718-458.
SANIRAMO, OBNAVLJAMO DIMINIKE z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine. Telefon 0609-652-186.
ODKUPIM DELNICE GORENJA.
Telefon 063-485-049.
ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943, Andrej.
ODKUPIM DELNICE PODJETIJ GORENJE, TELEKOM, ŽITO LJUBLJANA, ATOMSKE TOPLICE IN DRUGE TER INVESTICIJSKIH SKLADOV od 100 do 200 SIT. Telefon 063-483-970 in 063-730-033.
INSTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO
za osnovno in srednje šole. Telefon . 856-801.
NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP DELNIC Gorenja, G, B, D, C. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207.
NOBLESSE d.o.o. vas v sodelovanju z osnovno šolo v Šmartnem ob Paki vabi na začetno računalniško usposabljanje (Windows 95, MS-Office). Tečaj, ki se bo pričel 19. januarja, bo potekal v sodobno opremljeni računalniški učilnici. Prijavite se lahko na telefonskih številkah 885-041 in 885-661.
DELNICE GORENJA, B, D, G,
Telekom, Aktiva, Krona, Kompas, odkupujemo. Telefon 062-631-164.
DELNICE GORENJA, vseh serij,
odkupim po najvišjih cenah. Telefon 0609-651-646.
POSESTI
V VINSKI GORI ZELO UGODNO PRODAMO hišo-dvojček 180 m2. Telefon 864-218.
RAZNO PRODAM
KRZNENO JAKNO, temnorjavo nutrijo, št. 44, ugodno prodam. Telefon 772-215.
SIVI FIŽOL, prašiče za rejo, traktorsko desko in manjši kozolec, prodam. Telefon 882-940. PRISTNO DOMAČO SLIVOVKO in žganje viljamovko ter žagan les za ostrešje, prodam. Telefon 885-403. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in plinsko peč prodam. Telefon 893-280. JABOLKA NOVEJŠIH SORT, prodajam vsako nedeljo dopoldan pri glavni avtobusni postaji v Velenju od 9.30 do 12. ure. Cena (15 kg zaboj) od 750 SIT naprej. Telefon 856-312. GORENJSKO KUHINJO in telefonsko številko prodam. Telefon 851-286. VEČJO KOLIČINO DOMAČEGA ŽGANJA, obračalnik Gorenje ter koso Muta, prodam. Telefon 881-863, po 20. uri.
GOBELIN - ZADNJA VEČERJA, velikost 120 x 60 cm, brez okvirja, umetniško izvezen, prodam za samo 500 DEM. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa p.p. 89 pod šifro "Gobbelin".
TRDE VEZI ZA ALPINE SHOW BOARD
in kimono za judo znamke Sfiam Noriš, vel 170 prodam. Telefon 865-273.
STANOVANJA
STANOVANJE NA JENKOV115 v
Velenju, 45 m2, prodam. Telefon 881-080.
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Velenju, III. nadstropje, 55 m2, zasteklen balkon, ugodno prodam. Telefon 851-070. MANJŠE STANOVANJE V ŠOŠTANJU KUPIM. Telefon 853-189. STANOVANJE V CENTRU VELENJA, 83 m2, prodam. Telefon 885-525.
KUPIMO ZAZIDLJIVO ali gradbeno komunalno urejeno parcelo v Velenju ali okolici. Telefon 863-012, popoldan 853-159.
DELNICE TELEKOMA, GORENJA,
KOMPASA, ŽITA, SAVE in ostale odkupimo za gotovino. Telefon 041-669-221.
LOKALI
V VELENJU ODDAM POSLOVNI PROSTOR z uporabnim dovoljenjem za
Kolektiv Era Vis a Vis Velenje se opravičuje gospe Jožici Krajnc iz Foitove 4 v Velenju zaradi nepravilno vodenega postopka preiskave ob sprožitvi alarma. V omenjenem primeru ni šlo za nikakršno odtujitev blaga.
UMRLA JE
dr. SERAFINA ANDERSIN
1. 9.1899 ■ 26.12.1997
Pokopali smo jo 30.12.1997 na pokopališču v Podkraju. Vsem, ki ste jo obiskovali in ji krajšali čas med bivanjem v Domu za varstvo odraslih v Velenju, iskrena hvala. Enaka zahvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče - hvala!
Hvala dr. Bogdanu Menihu za dolgoletno skrb za njeno zdravje. Zahvala ZB Šoštanj, DU Šoštanj, Zdravstvenemu centru Velenje in Domu za varstvo odraslih Velenje,- za darovano cvetje in sveče. Še posebej zahvala za lepe ganljive besede gospodu Petru Simonitiju in gospodu Medvedu - duhovniku za opravljen obred ter pogrebni službi Usar za pogrebne storitve. Ohranili jo bomo v lepem spominu!
Nečakinja Vera iz Argentine in vsi njeni prijatelji ter znanci.

Končala se je pot Tvojega življenja, trpljenja.
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce, so naš ponos in lep spomin na Te.
ZAHVALA
Po nekajletni bolezni nas je zapustil naš dragi
IVAN KRONIK
iz Podgorja pri Velenju 9.11.1915 - 29.12.1997
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili
sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Premogovnika Velenje za rudarsko slovo, nosilcem prapoijev, dr. Renkovi za dolgoletno pomoč, Intenzivnemu oddelku Bolnišnice Topolšica, govornikoma, gospodu duhovniku za opravljen obred ter gospodu Usaiju za opravljene pogrebne storitve.
Posebej hvala družinama Pirtovšek in Ocepek.
Vsem še enkrat iz srca hvala!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
V VELENJU ODDAM DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE, samski osebi ali paru brez otrok, z delim predplačilom. Telefon od 7. do 9. ure in od 18. do 21. ure. Št. 413-108. TRISOBNO STANOVANJE NA KARDELJEVEM TRGU in začeto gradnjo atrijske hiše v Malih Braslovčah, prodam. Telefon 852-913.
VOZILA
JUGO SKALA 55, letnik 89,70.000 km, prodam. Telefon 063-894-514. ZASTAVO 850, letnik 85,58.000 km, štiri zimske gume in avtoradio, prodam. Telefon 852-584.
JUGO 45 A, letnik 1986, reg. do 6/98, prodam. Telefon 853-107 126 P, letnik 87 in starejšo BTV prodam. Telefon 858-423. JUGO 45 AX, letnik 88, perv. 60.000 km in kompresor 1201, prodam. Telefon 892-257.
KOMBIC 25 E, HLADILNIK z delom, prodam. Telefon 831-318.
ZAPOSLITVE
ZAPOSLIMO DELAVCA V MIZARSTVU. Izobrazba ni pogoj. Telefon 831-848.
IŠČEM HONORARNO DELAVKO v
Mozirju. Telefon 720-484.
ŽIVALI
VEČ BIKCEV, od 50 do 150 kg,
prodam. Telefon 888-642. KRAVO SIMENTALKO PRODAM.
Telefon 881-988.
DVA MESECA STARO ČISTOKRVNO NEMŠKO OVČARKO, z rodovnikom, cepljeno, prodam. Telefon 063-855-312.
BIKCA SIMENTALCA težkega 220 kg, prodam. Telefon 881-838. SIVEGA BIKCA, primernega za nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-071. TRI TELIČKE težke cca 150 kg, prodamo. Telefon 881 -196. PRAŠIČE IN KRAVO za zakol prodam. Telefon 854-872.
ČETRTEK, 8. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta - voditelja Jože Krajnc in Jože Robida; 18.00 DJ News - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 9. januarja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gostje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. januarja: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 11. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 12. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avtomoto her-cov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. januarja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, ka; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 14. januarja: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
0GREBNA SLUŽBA M0RANA, CVETLICARNA, KAMN0SESTV0 TEL.: 065/720-003,720-660,72«-662
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustila ljuba mama, tašča, stara mama, babica Štefka, sestra in teta
ŠTEFKA ZAGOMČNIK
iz Florjana 6.12.1921 - 26.12.1997
Iskrena hvala dr. Urbancu in dr. Friškovcu za takojšnjo nujno pomoč ter dr. Lazarju za dolgoletno zdravljenje. Posebno zahvalo pa izrekamo družinam Rednak, Zagoričnik, Habe in Kvas za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala pogrebcem, sorodnikom, sosedom in prijateljem, hvala za cvetje in sveče. Hvala gospodu Usarju in gospodu kaplanu Molanu za pogrebni obred. Hvala pevcem in gospodu Povšetu za ganljive besede slovesa in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA DOBNIKA
iz Pesja, Janka Ulriha 1 4. 6.1912 - 17.12.1997
se zahvaljujemo dr. Zupancu za pomoč pri zdravljenju, Premogovniku Velenje za rudarsko godbo, častno stražo in odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi pevcem, g. Zapušku in ge. Mariji Zorž za poslovilne besede, vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano prelepo cvetje in sveče.
VSI NJEGOVI
8. januarja 1998
OSMRTNICE
NilŠ vas 19
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega
MIRANA TAVČARJA
roj. 17. 3.1929
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSINJEGOVI
V božičnem času, ki ji je bil tako drag, tik pred dopolnjenim 85. letom, nas je nenadoma zapustila tiho, kakor je živela, naša draga mama in babica
VIKTORIJA BERLOCNIK
roj. Parfant 22.12.1912 - 18.12.1997
ZAHVALJUJEMO se sosedom v Metlečah za posebno skrb v zadnjih letih. Hvala vsem, ki ste jo v deževnem vremenu pospremili na zadnji poti. Hvala za poslane in izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala godbi Zatja Šoštanj in gospodu župniku Jožetu Pribožiču. Zahvaljujemo se dr. Kolšku, dr. Reberniku in dr. Zupančiču, ki so skrbeli za njeno zdravje.
S skelečo bolečino sin Rafko in hčerka Ida z družinama.
ZAHVALA
V nedeljo, 21. decembra, smo se na pokopališču v Šmartnem ob Paki poslovili od našega dragega moža, atija in dedija
JOŽEFA ZALOZNIKA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
7.10.1931 -18.12.1997
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam v težkih urah slovesa stali ob strani, nam pomagali na kakršen koli način ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSINJEGOVI
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat
STANKO KUMAR
8.10.1930 - 20.12.1997 iz Florjana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za vsa izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica, osebnemu zdravniku dr. Pirtovšku in patronažni sestri Slavici. Tople besede zahvale naj veljajo kolektivu Mesarstva Poznič, ZD Velenje in Šoštanj, kolektivu Premogovnika Velenje, rudarski godbi, častni četi, nosilcem
praporov, MPZ Svoboda, MPZ Lokovica, g. Andreju Vrabiču za občutene besede slovesa, g. dekanu Pribožiču za obiske na domu in lepo opravljen obred. Hvala g. Usatju
za opravljene pogrebne storitve. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mara, hčerke Tatjana, Romana in Jožica z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
MILANKA VINČIČA - MIČA
19. 8.1959 - 20.12.1997
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Gordana, otroka Dražen in Dejan ter ostali sorodniki.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 8. januar 1996, ko si nenadoma zapustil zemeljsko življenje, dragi mož, ati in atek
Spomin nate
bo v naših srcih vedno živ, a dom ni tisto, kot je bil.
VLADO PESJAK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko ali pa se ga samo spomnite.
Žena Marica, sin Robi z Jano, hčerka Magda z Ivanom in
vnukinja Klavdija.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljene žene, mame, hčerke, sestre in snahe
ZDENKE FARKAŠ
roj.JOŠT
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sedanjim in bivšim sodelavcem, znancem in vsem drugim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za izraze sočutja, cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene. Hvala govornikoma, g. Stanku Farkašu in županu mestne občine Murska Sobota, g. Antonu Slavicu, za besede slovesa, pevcem iz Beltincev in g. Štefanu Zrinskemu za odigrano Tišino. Hvala osebni zdravnici ge. dr. Nadi Šavel, osebju Nevrokirurškega oddelka UKC Ljubljana, še posebej g. dr. Borutu Prestotju, ge. dr. Alenki Vodnik, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, ge. dr. Maji Šeruga in osebju Internega oddelka soboške bolnišnice. Družinskima prijateljema, g. Jožetu Stvarniku in g. Ludviku Filu, najlepša hvala za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Še posebej iskrena hvala nekdanjim sosedom iz Velenja, ki ste se od naše drage Zdenke poslovili na pokopališču v Murski Soboti.
VSINJENI
Murska Sobota, Velenje, 30. december 1997
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš ljubi mož, oče, dedi in tast
MARJAN ČMAK
17.8.1942 - 21.12.1997 s Koroške 29 v Velenju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dežurni službi Zdrastvenega doma Velenje, KS Stara vas, kolektivu Premogovnika Velenje, ribiški družini, kolektivom Cvelbar d.o.o. MC Donald,s - Celje, M-clubu Velenje, slovenski vojski iz Vrhnike in stanovalcem s Koroške 29. Iskrena zahvala velja tudi družinama Škoflek in Repi, govornikoma gospodoma Marijanu Lipovšku in Stanetu Planincu. Hvala pogrebni službi Usar, gospodu župniku za opravljen obred, rudarski godbi, izvajalcu za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi.
Silvestrovali smo na Titovem trgu v Velenju
Napovedovali smo veliko Silvestrovanje na Titovem trgu v Velenju in res je bilo. Zbrala se je množica, kot jo Titov trg že dolgo ni videl. Silvestrovanje v organizaciji Radia Velenje, Našega časa in Gosta Velenje je v celoti uspelo. Omogočili so ga Mestna občina Velenje, Gorenje in Premogovnik Velenje.
■ mkp, vos
i.L
II k w
> mg*

i/m
ŠH ■ II
■ . v v
Še enkrat se je med otroki na Titovem trgu pojavil dedek Mraz. Ni in ni se mogel posloviti
od množice tistih, ki so se prišli posloviti od njega.
Bralci tednika Naš čas so izbrali naj osebnost leta 1997. Postala je to Majda Drev (desno) in čas je bil, da spoznamo to prijetno gospo. Iskreno je bila vesela priznanja, kiji ga je v imenu vseh, ki so glasovali zanjo, izročil urednik Našega časa Stane Vovk (na sredini) in vesela je bila kolesa, ki ji ga je podarila Nama Velenje, izročila pa namestnica direktorja Gabi Hribernik (levo).
▼
%
'-mi
Med zbrane je najlepše misli razdelil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in potem nazdravil. Tudi s Suzano Kok, ki je vodila program in Draganom Berkenjačevim. kije skrbel. da je glasba, ki jo je imel na skrbi ansambel Francija Zemeta, preglasila petarde in odpiranje steklenic.
Odštevanje uro pred polnočjo s kroniko iztekajočega leta.
Vse to, da se je zgodilo, smo se spraševali?!.
	" TflzvMf ffiF JI	
*—^	W * v^AjABhgtf^^B i	jjSPr
	» V- <&	• v..'- ^ ■ *
Ko so eni odšli, so imeli drugi veliko dela ...		
Šmartno ob Paki
Prvo silvestrovanje na prostem uspelo
Brez zdravice pač ne gre. Sploh pa ne na silvestrovanju na prostem.
Člani Mladinskega društva iz Smartnega ob Paki so bili organizatorji prvega silvestrovanja na prostem na območju spodnjega toka reke Pake. Na prostoru pred šmarškim gasilskim domom je proslavilo prihod novega leta in nazdravilo dobrim željam približno 500 ljudi. Organizatorji tolikšne-
ga obiska niso pričakovali. Kljub nekaterim napakam ocenjujejo, daje silvestrovanje na prostem povsem uspelo.
Kot se spodobi je zbrane ob polnoči nagovoril župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun, ki jih je ob tej priložnosti seznanil z opravljenimi nalogami v preteklem letu in
omenil nekaj najpomembnejših , ki naj bi jih v občini uresničili letos.
Za vedro razpoloženje so poskrbeli člani ansambla Petra Sibanca, obiskovalci pa so se lahko zabavali še na tomboli.
MTp
Dan samostojnosti in predstavitev Almanaha 98
Osrednja proslava v počastitev dneva samostojnosti je bila v Mestni občini Velenje na sam praznični dan, v petek, 26. novembra. Slavnostni trenutek je takoj na začetku pričaral kvartet pozavn s slovensko himno, slavnostni govornik pa je bil župan Srečko Meh, ki je ocenil, daje bilo delo v zadnjem obdobju v občini Velenje uspešno opravljeno veliko nalog. V kulturnem programu sta sodelovala še mlada umetnika, orglist Tomaž Sevšek in solistka Gordana Hleb, ki je ob klavirski spremljavi mag. Nikolaja Žličarja še posebej navdušila občinstvo.
Domači avtorji so tako pričarali vrhunski kulturni večer in prisotnim, ki so zapolnili orgelsko dvorano Glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega do zadnjega kotička, omogočili izjemno prijetno doživetje. Po kulturnem programu je direktor našega podjetja Boris Zakošek predstavil še letošnji jubilejni, že peti Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kije vsebinsko in oblikovno eden najboljših almanahov v naši državi in ki je bil med prisotnimi tudi dobro sprejet.
■ mz, foto vos