Telefon št. 74. Foftamna številka 10 h. Hp»itl pre|e«aa: is 4«lo leto naprej 26 K —h pol lete le trt 18. . 6,60, 2,20, Vtpravalitve prejemu: za eelo leto naprej 20 K — h ol lete etrt 10, 6, aesec ■ • !T» „ » 1,70. Z« poiiljanje na dom 20 k ne mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Narečalaa in laterato iprejema apravaiitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice It 2. Rokopill se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredalitvo je v Seme- nifikih ulicah St 2, L, 17 lzha|aviak daa, iiviemf i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 54. V Ljubljani, v četrtek 6. marca 1902. Letnik XXX. Državni zbor. Dunaj, 5. marca. Nemiri v Trstu. Poročevalec dr. pl. F u c h s je dovršil svoje poročilo glede izjemnega stanja v Trstu. V poročilu je najprvo ponatisnjen govor min. predsednika, s katerim je dne 18. svečana v zbornici utemeljeval vladno naredbo glede izjemnega stanja. Vlada je bila prepričana, da so bili nemiri dne 13., 14. in 15. Bvečana v Trstu nevarni za ostbno in javno varnost. Poslanca dr. Gllenbcgen in dr. Hortis sta v drugi luči opisovala dogodke. Dr. Hortis je posebno naglašal, da kurjači niso preveč zahtevali od Lloydove uprave in da bi ne bilo nemirov, ko bi c. kr. oblast takoj posredovala. Nemiri so nastali, ker je vojna mornarica ponudila svoje kurjače in ko je policija že 13. svečana, kakor trdi dr. Hortis, brez potrebe skušala z orožjem posredovati. Nadporočnik Koppl je baje najprvo ranil neko žensko in vojaki bo streljali na bežečo množico brez povoda. Tudi je prebivalstvo prostovoljno razobešalo znamenja žalosti, toda policija je skušala to zabraniti, ne da bi preprečila izgrede poulične mladine. To eo v bistvu ugovori dr. Ellenbogena in dr. Hortisa. - Poročevalec pa na podlagi uradnih poročil naglaša, da so bili izgredi še nevarnejši, kakor jih je min. predsednik dne 18. svečana opisal v zbornici. Gotove osebe bo a Bilo in terorizmom skušale doseči svoje namene, da bi vsi delavci ustavili delo, trgovine zaprle prodajalne in prebivalstvo razobesilo črne zastave. Pobili so nad 400 svetilnic ter sploh napravili do 30.000 kron škode. Izpustili in užgali bo plin, nanesli drv in tako provzročili veliko nevarnost. Ranjeni 80 eden častnik, stražni nadzornik, več vojakov in stražnikov, stražnik Micheli je bil 15. zvečer umorjen. že ti dogodki bo opravičili izjemno stanje. Poročevalec dalje obširno pobija ugovore dr. Hortisa in dr. Ellenbogena. Tako so baje stražniki najprvo z lepo besedo skušali pomiriti množice, a ko to ni pomagalo, ao rabili orožje. Nadporočnik Ktippl sploh ni ranil nobene ženske, Hortis sam ne \6 povedati imena. Vojaki so začeli streljati, ko jih je množica navila s kamenjem in se je nadporočnik zgrudil na tla. Tudi drugi vojaški oddelek pod poveljništvom podčastnika Antonovica se je najprvo branil z bajoneti, in v zadnji sili šele je streljal. Tudi ni dokazano, pravi poročevalec, da bi bili vojaki streljali na bežeče osebe ali oelo na člane »Rudečega križa«. Tako je množica baje brez povoda udrla v Viezzijevo pekarno. Dalje je dokazano, da je »mularija« že v jutro dne 15. svečana kričala po ulicah: »Fora il lutto«, ven s črnimi znamenji 1 ter pretila, da sicer pobije okna. Vlada je zasačila razne osebe, ki so nevarne javnemu redu. Delavci imajo popolno pravico, da branijo svoje pravice in koristi, toda ne b silo in nezakonitimi sredstvi. Vsako tako silo morajo državne oblasti preprečiti in zatreti. In to je vlada tudi storila z izjemnim stanjem. Vlade kot ekseku-tivne oblasti dolžnost je, da prekliče izjemno stanje, ko razmere to dopuste. Zbornica more vladi le priporočati, da se to čim preje zgodi. Nagli s o d pa more preklicati le oes. namestnik tržaški v sporazumu s predsednikom dež. nadsodiš^a. Ravnotako zbornica ne more skleniti, da naj vlada odstrani ces. namestnika, kakor zahtevajo soc. demokratje v svojem predlogu. Na to poročevalec predlaga : Zbornica skleni: 1. Naredba skupnega ministerstva z dne 15. svečana glede izjemnega Btanja se jemlje na znanje. 2. Vladi se naroči, da čimpreje razveljavi to svojo naredbo. Dr. E11 e n b o g e n, dr. Hortis, Za-zvorka in vitez Jaworski (rusinski radikalec) pa zahtevajo, da zbornica ne vzame naznanje dotične naredbe. Poslanec S p i n č i č pa je dostavil še tretjo točko: »Vladi se naroča, naj porabi vsa zakonita sredstva, da se taki dogodki v Trstu, kakor bo bili 13., 14. in 15. febr., ne ponove. — Kakor se govori, pride to vprašanje jutri zvečer v posebni seji v zbornici na vrsto. Državni proračun. Zbornioa je danes dovršila nadrobno razpravo o osrednjem vodstvu politične uprave. Govorila sta danes jako obširno poljski poslanec dr. O p y d o večinoma o zdravniškem poklicu in dr. Schopfer o tirolskih razmerah. Zanimiv pa je bil govor min. predsednika dr. plem. Koerberja. Rekel je mej drugim : Razni govorniki so ostro grajali politično upravo ter navajali dejstva, katerih ne morem odobravati, ako so istinita. Naglašalo se je, da osrednja vlada protežuje plemenitaše. Res je, da se plemenitaški krogi bolj posvečujejo politični službi, nego neplemeni-taški, ki si izbirajo pravosodje in finančne službe. Zakaj, tega ne vem. Od mene pa ne morete zahtevati, da odrivam uradnike, ki so plemenitega rodu. Drugi nedostatek je, da več ne zadošča organizacija politične uprave in tudi ne število uradnikov. Imamo premalo okrajnih glavarstev in pa premalo uradnikov. Polit, okr. uradi so z delom preobloženi, zato hočemo pomnožiti okr. glavarstva. Kakšno si želim politično upravo, to sem jasno povedal takoj ob nastopu svoje min. službe, pa tudi večkrat pozneje »intra et extra muros«. Zaukazal sem večkratno nadzorovanje okr. glavarstev. Dotična poročila marljivo prebiram in reči moram, da se je marsikaj zboljšalo. Dež. vlade in ministerstvo popravljajo napačno tolmačenje zakonov, kar mora biti v bodoče navodilo za prve instance. Čujejo se mnoge pritožbe glede društvenega zakona in javnih shodov. L. 1901 je bilo naznanjenih 82 248 shodov, 341 je bilo prepovedanih in 98 razpuščenih. (Schuhmeier: Ali ni to dovolj 1 Smeh.) Mogoče, da je bila kje kaka uradna zloraba, toda te številke kažejo, da je politična uprava modernejša. Posl. Daszynski se je tudi pritoževal, da društvene blagajne ne smejo podpirati brezposelnih delavcev. Ali g. poslanec ne pozna razsodbe drž. sodišča z dne 11. julija 1901 ? (Daszynski: Žal, da jo poznam !) Ta razsodba pravi, da je taka podpora ne' dopustna, ker pospešuje nezakoniti izstop iz dela. Ali naj vlada zakon prezira? Vladni komisarji pri delniških družbah in drugih podjetjih ne dobivajo remuneracij naravnost od teh zavodov, temveč jih določa finančna uprava in izplačujejo drž. blagajne. (Daa-zynski je trdil včeraj, da je neki gališki okr. glavar dobil 2000 K od nekega denarnega zavoda) Tudi gledališka cenzura pri nas ni preostra, vsaj ne okošče-nela, čeravno se včasih zgodi kaj tacega, kar je neverojetno. Vlada pa ima že pripravljen nalog na dež. predsedstva, da naj nasvetu-jejo potrebne reforme, morda v tem smislu, da se vsaka igra najprvo. izroči v presojo posebnemu razsodišču. O veterinarstvu naglašam, da so pri nas kužne bolezni redkejše, nego drugod. V tem oziru je treba najprvo zatirati živinsko kugo, toda prebivalstvo se mora tudi prepričati, da so vladne odredbe le prebivalstvu v korist. Priznam opravičenost tudi mnogo drugih želja, zato pa bi rad videl, da bi zbornica mogla kmalu reševati tudi večja upravna vprašanja. Ministerski predsednik nato proti poslancu Maliku zagovarja okrajnega glavarja v Lipnici ter dostavi: Jaz in moji tovariši nismo tako popustljivi naaproti uradnikom, kakor se sodi in trdi Mi nočemo, da bi prebivalstvo škodo trpelo zaradi malomarnosti in površnosti uradnikov, in tudi nočemo ščititi nesposobnih in malomarnih uradnikov. Uradniki morajo v smislu zakona služiti državi in prebivalstvu, s svojo prisego so se odpovedali vsaki pravici, da bismeliagre-sivno izražati svoje politično prepričanje. Najbolje bi bilo za javno življenje in za ugled uradnikov, ko bi aploh mislili lena svoje dolžnosti in nič druzega. Države usoda bi gotovo ne bila drugačna, ko bi se stotisočeri uradniki ne bavili s politiko. LISTEK. m Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič. Drugo poglavje. I. Temna glava Be je vedno polnila z novimi pojmi. S pomočjo svojega tankega posluha Be je vedno bolj vglabljal v naravo, ki ga je obkroževala. Nad njim in okoli njega se je kakor prej razprostirala nepro-dirna tema. Ta tema je pritiskala na njegove možgane kakor težka megla in dasi ga je spremljala že od rojstva in dasi se je deček moral privaditi svoji nesreči, vendar si je dečkova narava instinktivno prizadevala, se otresti te mračne teme. To nezavedno hrepenenje po neznani svetlobi, ki dečka niti za trenutek ni zapustilo, je vedno razloč-nejše odsevalo z obraza v podobi bolestnega trpljenja. Vendar je pa tudi imel trenutke veselega zadovoljstva, glasne otroške radosti, in sicer takrat, kadar so mu zanj dostopni zunanji vtiBki podajali nove krepkejše občute in ga seznanjali z novimi prikaznimi nevidnega sveta. Velika in mogočna priroda ni bila za Blepega dečka popolnoma zagrnjena. Tako je nekoč, ko bo ga privedli na visoko skalo nad reko, z nenavadnim obrazom vlekel na uho tihotno pljuskanje valov daleč pod nogami; srce se mu je krčilo in prestrašen se je prijel za materino krilo, ko je slišal, kako se je v vodo trkljalo kame nje, ki se mu je prožilo pod nogami. Od tega časa ai je predstavljal globino v podobi tihega šumljanja vode ob vznožju skale, ali pa v podobi udarjanja boječe padajočih kamenčkov. Daljava je zvenela v njegovih ušesih kakor nerazločno zamirajoča pesem; kadar je pa po nebu bobnel pomladnji grom in s svojim srditim hrumenjem stresal zrak in in se izgubljal za oblaki, je poslušal slepi deček to bobnenje s svetim strahom, srce njegovo se je Sirilo in v glavi ai je veličastno predstavljal prostranstvo podnebesnih pokrajin. Tako je bil zvok za njega glavni in neposredni izraz zunanjega sveta; drugi vtiski bo mu samo dopolnjevali zvokove vtiske, ki so se izlivali vanje njegovi vtiski kakor v oblike. Opoldne, ko je v vročini vse obmolknilo, ko so je umirilo človeško vrvenje in drvenje, ko je v prirodi zavladala ona tišina, ki se čuti v nji samo neprestano in brezšumno gibanje življenjske sile, pojavljal se je včasih na obrazu slepega dečka zna- čilen izraz. Dozdevalo se je, da so pod vplivom zunanje tišine iz globine njegove duše kipeli neki samo njemu dostopni glasovi, ki jih je prisluškoval z veliko pazljivostjo. Ako bi ga opazovali v takih trenutkih, mislili bi lahko, da se je v njem porodila nejasna misel, ki zveni kakor nerazločna melodija. II. Stopil je že v peto leto. Bil je suh in slaboten, vendar je prosto hodil in oelo tekal po celi hiši. Kdor ga je videl, kako je varno hodil po sobah in se vedno obračal tja, kamor je bil namenjen, in sam znal najti vsako potrebno stvar, mislil bi, ako bi bil tuj človek, da deček ni slep, ampak samo nenavadno zamišljen otrok z zamišljenimi in v nedoločeno daljavo gledajočimi očmi. Po dvorišču pa ni hodil tako varno, ampak moral je pred seboj tipati s palico. Kadar pa v roki ni imel palice, plezal je rajši po zemlji in previdno otipaval vsako stvar, ki mu je prišla pod roke. III. Bil je tih poleten večer. Stric Maksim je sedel na vrtu. Oče je, kakor navadno, še pohajal daleč po polju. Na dvorišču in okoli je bilo vBe tiho; vse selo je spalo; v družinski sobi jo tudi že utihnil pogovor med družino in med delavci. Dečka so že pred pol ure položili v postelj. Deček je na pol dremal v postelji. Nekaj časa že so bili za dečka združeni s to uro čudni spomini. Seveda ni videl, kako je temnelo sinje nebo, kako so se zibali vršički dreves, ki so štrleli v zvezdnato nebo; kako so so strehe bližnjih vaških koč za-grinjale v sivi mrak; kako se je po zemlji razlivala sinja megla ob enem s tankim zlatom luninega in zvezdnega svita. Vendar je že nekoliko dni zaspal pod vplivom nekih nenavadnih očarujočih občutkov, ki se jih pa drugo jutro ni mogel natančno spominjati. Ko mu je sen vedno bolj jemal zavest, ko je nerazločno šepetanje bukev utihnilo in ko deček že ni mogel vtfi razločiti daljnega lajanja vaških psov, slavčevega petja za reko, turobnih zvokov zvončkov, privezanih na vrat žrebet na paši, —ko so se vsi daljni glasovi zlivali in izlivali, — takrat se mu je dozdevalo, da bo se vsi oni zlili v harmonično celoto in se zdaj tiho zadevajo v okna in krožijo dolgo dolgo nad njegovo posteljo in ga zazibavajo v nejasne, pa čudovito lepe sanje. Zjutraj se je zgodaj prebudil in ves živahen obrnil do matere z vprašanjem: »Kaj je pa bilo . . . včeraj ? . . . Kaj jo to? . . . (Dalje prih.) /\ ^Odobravanje.) Oaobito narodno vprašanje bi se jako ublažilo. Če pa žemora upravni uradnik imeti svoje politično prepričan j e, tega ne sme — in to tukaj glasnona-glašam v pouk vsem uradnikom — nikdar in nikoli kazati v svojem uradu, pa tudi ne agitatorsko v svojem zasebnem življenju. (Daszynski: To naj si zapomnijo okrajni glavarji v Galiciji!) Popolna n e p r i s t r a n o s t v narodnih in političnih vprašanjih mora biti vodilo ne le za devet ministrov, ampak tudi doli do zadnjega praktik a n t a. Tako in drugače ne sodimo o uradnikih, in le tisti, k i v t e m d u h u d e 1 a , sme računati na naše varstvo in skrb. (Živahna pohvala ) Zbornica je nato odobrila dotični proračun. Koncem razprave so dalmatinski poslanci V u k o v i d , Perič in B i a n • k i n i odločno zavračali srbskega poslanca iz Dalmacije, dr. Kvekvida, ki je v svojem zadnjem govoru napadal hrvatske poslance. Sedaj se vrši šesta nadrobna razprava o zavarovalnicah proti nezgodam, delavski statistiki, ljudskem štetju itd. Zavarovanje zasebnih uradnikov. Socialno-politiški odsek je završil razpravo o vladnem načrtu o starostnem zavarovanju zasebnih nastavljen c e v. Načrt je obveljal brez posebnih prememb in pride v zbornici na vrsto morda po Veliki noči ali pa v jesenskem zasedanju. Predlog posl. E 1 d e r s c h a , naj bi ta načrt prišel v razpravo še-Ie potem, ko bo predložen načrt o zavarovanju delavcev, njih vdov in sirot, je padel z vsemi proti 4 glasovom. Poročevalcem v zbornici je odbran posl. F o f t. Davek na vožne karte. Pododsek, ki se je bavil s tozadevno \ladno predlogo, je v včerajšnji seji sprejel vladni načrt brez premembe, vstavil je v načrt le sledečo določbo: »Na vseh glavnih železnicah se obdavčijo vozni listki za 3 razred z 10 odstotki, v prometu z ogrskimi deželami ter Bosno in Hercegovino pa z 8 odstotki.« Obenem se je pa sprejela resolucija, v kateri se vlada poživlja, naj omeji dovoljevanje prostih kart ali olajšav, in v tem oziru vpliva tudi na zasebne železnice. Misel na obdavčenje prostih kart se je opustila. Szell in nemažarske narodnosti. V ogrski poslanski zbornici so se po dolgih letih letos prvič oglasili zastopniki nemažarskih narodnosti v obrambo svojih pravic. Pri mažarski večini so kajpada njih govori vzbudili edino le pomilovalen posmeh, a širša javnost je po teh govorih uvidela, kaka krivica se godi Slovakom, Sasom, Srbom in Rumunom. Dosedaj se o tem v javnosti ni prav ničesar čulo. A tudi Szell je bil prisiljen, da pojaBni vladno stališče v tem vprašanju ter se dotakniti najkočljiveje stvari. No Szel je res odgovoril. Iz njegovega odgovora je pa vsakomur jasno, da sledi Szell natanko stopinjam svojih prednikov vkljub vsestranski »pravičnosti«. Rekel je javno brez vsakega sramu, da na Ogrskem ni narodnostnega vprašanja v evropskem smislu. Sicer ima pa Szell v enem oziru popolno prav, kajti način, na kateri se na Ogrskem postopa z nemažar-skimi narodi, je reB bolj — a z i j a t s k i nego evropski. Ministerski predsednik je pa tudi rekel, da Mažarom ne zadostuje hegemonija, marveč zahtevajo zase supremacijo. Tudi to se uresničuje na celi črti, Mažari so vse, drugi nič. A dolgo ne ostane tako, ker umetna stavba mažarstva se zruši takoj, ko tudi v javnost prodre zavest, da na Mažar-skem ne tvorijo večine Mažari. Najnovejši dogodek v Srbiji. Brzojavno se nam je včeraj sporočilo o napadu Karagjorgjevičevega somišljenika in sorodnika Rade Alavantiča. Temu poročilu dodajemo danes še nekaj podrobnosti. Alavantič je došel v spremstvu Jurija Stoerka, Frana Eknerja, Pavla Wer- n e r j a in nekega Ferencza iz avatr. Mitrovice, kjer je v zadnjem času stalno bival, ob 4. uri s čolnom v Šabao. Mej potjo je vzel iz svežnja pripravljeno obleko in se oblekel v uniformo srbskega generala. Na meji je pozval mejne čuvaje, naj mu sledč. Ti so res, nič hudega sluteč, sledili srbskemu »generalu«. Od tu je šel na c a r i n s k i urad. Tudi vsi carinski uradniki so šli žnjim v občinsko hišo, kjer so najprej alarmirali g a s i 1 o e. V njih družbi se je Alavantič podal nato v orožni š k o vo j aš n i c o ter alarmiral tudi orožnike. Tudi te si je pridobil razun dveh, katerima se je zdel sumljiv »generalov" nastop. Obvestila sta naglo stotnika Ni koli d a. Ta je pozval Alavantiča, naj se ligitimira. Mesto tega pa je Alavantič pomeril b samokresom na stotnika in ustrelil, a ga pri tem le lahko ranil Mejtem pa je že tudi Nikolic prijel za orožje in zadel nasprotnika v prša, da se je v hipu zgrudil mrtev. Alavantičevo spremstvo se takoj aretirali. Iz druzega vira se poroča, da se je na Alavantičevo povelje takoj vse oborožilo. Oboroženi so bili torej najprej mejni stražniki, financarji, gasilci. Kdor se jim ni hotel ukloniti, so mu zapretili s smrtjo. Ušla sta skozi okno le dva orožnika. Alavanticev strel je zadel Btotnika v torbico za patrone in od-letel, nasprotno je bil pa napadovalec zadet v prša in nogo. Umirajoč je priznal Alavantič, da ga je poslal Peter Karagjorgjevie. Pri njem so dobili tiskano proklamacijo, v kateri izjavlja, da z današnjim dnem prevzema diktaturo nad Srbijo. Iz brzojavk. Pogodba radi sladkorja je bila sinoči konečno odobrena in podpisana. — Predsednik Loubet obišče ruskega carja dne 16. maja v Kronstadtu. Včeraj ga je car v posebnem pismu še posebno povabil. — Za kugo v b i d n e y u je umrlo doBlej 46 oseb. — Vladna podpora za nemška mesta. Za Dunaj zahtevajo 45, za Gradec 10, Celovec 2, Brno 8, Bolzan 1 milijon. Druga mesta se zadovolje z manjšimi svotami, če jih — dobe! Neki list, ki našteva te zahteve, sam pravi, da iz te moke ne bo nič. — Reforma angleške armade. Vojni minister zahteva v posebnem načrtu, da se zviša službena doba na tr i leta, rezerva na devet let. — Napad na aV81ro - ogrs keg a poslani š k e g a atašeja. Atašeja F r a n z a v Carigradu so turški vojaki precej resno napadli. Posebno eden mu je bil nevaren, a konečno je odbil napad s silnim udarcem na nasprotnikovo glavo. — Bagdadaka železnica se podaljša do indijske meje. V tej zadevi se vrše dogovori mej Anglijo in Nemčijo. Dopisi. Iz Smlednika. V zadnji številki »Gorenjca« »popravlja« g. A. Rape, nadučitelj v Smledniku, popravek, ki ga je moral »Gorenjec« na zahtevanje g. župnika priobčiti. Mi smo o vseh razmerah v Smledniku dobro podučeni in zato naj nam dovoli gosp. Rape, da tudi mi njegove trditve nekoliko popravimo. Toraj Vi ste pustili petje in orgljanje samo iz tega vzroka, »ker ste obljubili sodelovati pri veselici v Trbojah s svojim mešanim zborom, pa so Vas pevke, jokaje sicer, a na pritisk le vendar na cedilu pustile?« To je pa za nas nekaj popolnoma novega, kajti dozdaj nismo vedeli, da ima g. Rape svoj mešan zbor, ampak Bplošno smo mislili, da je to cerkveni zbor; vsaj pevke menda plača župnik, če se ne motimo, in za pevke se tu edino gre, kajti nobeden Vam ni branil in ne brani, da z drugimi pevci in pevkami, če jih imate, pojete, kjer in kadarkoli hočete. Gledd cerkvenih pevk pa ima menda tudi g. župnik kako besedo, ali ne, mislite? bicer pa, na č e g a v »pritisk« so Vas jokajoče pevke pustile na cedilu? Kolikor nam je znano, je g. župnik pevkam nekako tako - le rekel: »Jaz Vas ne držim, a svetujem Vam, da ne hodite pet po gostilnah«, pri gospodu kaplanu pa pevke sploh niso bile! In zakaj ste pa takrat pošiljali pevke k župniku? Ce ste že obljubili sodelovanje pri veselici, ne da bi župnika vprašali, če smete cerkvene pevke voditi seboj po različnih veselicah in gostilnah, bilo bi ue pač spodobilo, da bi bili kot pevovodja sami stopili k župniku in se o celi zadevi dogovorili, ne pa se skrivali za pevke! Vam se je pa najbrž zdelo bolj »fino«, ako se takoj orgljanju odpoveste, in niti to se Vam ni zdelo vredno, kakor je iz »Gorenjčevega« popravka razvidno, da bi bili v svojem pismu župniku vzrok tega naznanili. In sedaj k šolarski maši! Prejšnja leta pri nas ni bilo šolarskih maš, izvzemši kratek čas, ko je tu služboval kapelan g. B.; ko je pa prišel sedanji kaplan, oznanil je s prižnice, da bo vsaki torek maševal ob 8. doma, vsaki petek ob 8. pa v Pirničah, in prosil je stariše, naj bi otroke ob teh dnevih pridno pošiljali v cerkev. Dodal je pa izrecno, da nikogar siliti ne more. Slišali smo pa svoje dni, da Vas je g. kaplan prosil, naj bi naučili otroke peti in ob torkih naj bi orgljali. Toda Vi ste mu odgovorili, da bi že igrali, če bi Vam kdo plačal! In tako je prišlo do tega. da so otroci v začetku samo glasno molili pri maši, pozneje pa je ob torkih g. župnik maševal ob 8., gospod kaplan pa pri šolarski maši orgljal. Povejte nam, g. Rape, le to: šolarske maše so bile že od aprila meseca naprej! Kako pa to, da Bte se Vi šele oktobra meseca domislili, da »pri šolarskih mašah voditi petje je Vaša dolžnost ?« Da ne bodete dolgo premišljevali, Vam odgovorimo na stavljeno vprašanje sami: »Zato, ker v začetku zastonj orglati se Vam ni ljubilo, pozneje pa, ko ste se sami prenaglili in orglanje pustili, ste hitro spoznali svojo dolžnost, ker ste mislili, da po šolarskih mašah bodete zopet zlezli na kor! — Smešno je, ako Vi hočete ukazovati, kdo naj pri šolarski ali cesarski maši »bere mašo«. Kje ste pa to kdaj slišali, da mora ob takih prilikah ravno dotični katehet ma-ševati? Ali bo morda Vas g. župnik moral vprašati, če sme on ta dan maševati ali ne? Ravno tako smešno je, ko nekako indirekt. trdite, da mora župnik dovoliti, da pri cesarski maši otroci pojo! Župnikova dolžnost je edino ta, da skrbi, da se taki dan v cer k vi dostojno obhaja, naj si potem pri Blužbi božji pojo otroci ali kdo drugi. Trdite tudi, da Vam je župnik dovolil orgljati pri vseh šolarskih mašah. Zakaj ste pa potem poslali k njemu zopet na dan sv. Elizabete? Sploh pa, kar se tiče šolarskih maš, ki niso pri nas v navadi, je stvar ka-teheta, če jih vpelje ali ne; ravno tako tudi le katehet določi, če bodo otroci pri sveti maši peli, ali pa molili. Vas gotovo nihče ne bo dovoljenja prosil. K sklepu pa pravite, da Vi niste pisali nobenega dopisa v »Gorenjca«. N j, Vi ste tudi svoj čas trdili, vpričo več ljudi, da niste pisali prvega članka v „Narod", in pozneje ste priznali, da ste ga vendarle pisali. Danes pa Vam hočemo verjeti, samo povejte nam, kdo je vendar pisal te članke? Pri pogovoru, katerega navajate v svojem dopisu, bila sta s župnikom sama. Gospod župnik gotovo v „Gorenjca" ni pisal. Kdo toraj? Ali ste Vi morda dali vse podatke kateremu svojih prijateljev, da je ta pisal? Odkod pa ta laž o volitvah, katera Vam je bila dobro znana že iz 4. št. .Gorenjca" in kateri niste do danes oporekali? Eno Vam pa v Vašem dopisu radi potrdimo, namreč to, da je naše ljudstvo do bro. Res, dobro je, a dolgo ne bo dobro ostalo, če bo imelo take „preroke", kakor ste Vi. Izpred sodišča. Porotno obravnave v Ljubljani. Včeraj se je dovršila porotna obravnava proti Janezu Miheliču, hišnemu posestniku iz Štnartna ob Savi, kar smo že včeraj omenili. Nekateri so uboj grozno opisavali in trdili, da je Mihelič Fr. Zajca tako mah nil z motiko, da se je motika Zajcu zasadila v glavo, nakar je Zajca z motiko proti reki sunil. Mihelič je tajil in se izgovarjal na druge. Porotniki so izrekli s šestimi glasovi »ne«, (šest glasov je bilo /»da«) nakar je bil Mihelič oproščen. Umor na Igu. Dne 8. januvarija je v hiši konjederke na Igu konjederski hlapec Janez Karlin s konjederskim nožem dvakrat sunil v srce Franceta Sterka, ki je na mestu umrl. Prej sta se napila žganja. Sterk je sovražil Karlina in je tudi tisti večer, ko se je Karlin že pripravljal k spanju, se dvakrat zaletel vanj ter ga osuval. Karlin mu je dejal: »Nikoli več ne boš nobenega« in izvršil je strašno dejanje. Karlin se je šel sodišču sam javit, a pol ure pred Ljubljano ga je srečal orožnik, ki ga je spremil na Zabjak. »On je kriv, on je mene napadel. Jaz sem bil pripravljen za spat, ne za pretep,« pravi danes Karlin porotnikom. Porotniki so vprašanje o umoru zanikali, potrdili so pa vprašanje o uboju, da je Janez Karlin sunil Fr. Šterka sicer ne z namenom, ga usmrtiti, ampak z drugim sovražnim namenom, da pa je vsled tega smrt nastopila. Karlin je bil obsojen na pet let te žke ječe. Tat Pogačar pred porotniki. Danes popoludne se je pričela porotna obravnava proti bivšemu dijaku Pogačarju, ki je ukradel v stolnem župnišču in v pisarni č. g. stolnega dekana Zamejca večjo svoto de- narja. Pogačar ne taji. Denar je zapravil v družbi malopridnih žensk. Razsodba se proglasi zvečer. Cigan Gašper Held pred novomeikimi porotniki. Veliko senzacijo je obudila pred leti obsodba cigana Simona Helda na smrt. Simon Held je 9 jan. 1899 na cesti mej Krko in Prestrano Martina Novljana v namenu ga usmrtiti v sporazum Ijenju in dogovoru z drugim tovarišem večkrat s špičastim nožem vbodel ter mu z enim sun-cem prerezal na levi strani vratu vratno žilo dovodnico, vsled česar je Martin N o v 1 j a n umrl. Obsojen je bil Simon Held tudi radi raznih drugih zločinov. Tovariša Simonovega niso mogli dobiti, sedaj ga pa imajo v pesteh v osebi cigana Gašperja Helda in včeraj se je pričela proti njemu obravnava pred novomeškimi porotniki. Cigana Simon in Gašper Held sta izvrševala skupno razna hudodelstva. Proti koncu 1. 1898 in v začetku 1.1899 dogajali so se predrzni tatinski ulomi. Tatovi so bili lik razbojnikom oboroženi s puškami in drugim orožjem — nedvomno v svrho, da bi se, pri tatvini zasačeni, branili. Prebivalstvo prizadetih krajev živelo je vsled tega v velikem strahu in nepokoju. V noči na 26 dec. 1898 ulomili so tatovi v proda-jalnico Frana Oblaka pri sv. Gregorji; na kraju storjenega dejanja našel se je velik nož, ki je bil dan poprej vkraden Franu Drobraič-u v Perovem. O tem času so se ondi klatili trije cigani, eden nekoliko manji kozav, drugi nekoliko večji a mlajši in ciganka, stara okoli 20 let. Rano v jutro na sv. Treh kraljev dan 1. 1899 izvrševali so drzni tatovi tatinske ulome v vaseh Do-bliče, Kvasica in Jelševnik v Črnomaljskem okraju od hiše do hiše in pokradli raznega blaga. — Ko je Katarina G r a h e k , čuteča tatove, pogledala skozi okno, sunil jo je eden tatov z lopato; proti Jan. B a n o v o u v Jelševniku, povprašujočemu, kdo po temi iz vasi odhaja, vstrelil je eden tatov s puško. Dognano je, da so pred temi tatvinami po kraju hodili gori opisani trije cigani, — dognano, da so šli ravno ti trije cigani dne 7. jan. 1899 proti Toplicam. V noči na 8. jan. 1899 ulomili so omenjeni cigani v pro-dajalnico Ivana S i t a r - j a v Toplicah in pokrali blaga in denarja približno za 150 gld. Od tod so pobegnili preko Velikih in Malih S o in Brezja proti Krki in med potjo krali in nasilatva uganjali. Prihodnji dan, to je 9. jan. 1899 bil je na Krki semenj. Ko so se popoludne vračali sejmarji domov, prišli so imenovani trije cigani od Trebnjegorice. Oba cigana oborožena eta bila s puškama, manjši kozavi cigan imel je v roki žatlaho, večji a mlajši dolg špicast nož. ter sta jela z žatlaho oziroma nožem mahati proti sejmarjem. Nekateri sejmarji so prestrašeni takoj zbežali. Martina Novljana, posestnika iz Male loke, ki je s svojim sinom, par volov goneč, ravno mimo prišel, pa vdari kozavi cigan z ojstrino sekire žatlahe po glavi tako, da se takoj zgrudi na tla. Na to skočita oba cigana za bežočimi sejmarji, pa ker jih ne do-hitita, se povrneta k Martinu N o v 1 j a n u, ki se je bil med tem pobral in vihraje stal na cesti, ter ga sujeta, kozavi cigan z žatlaho, večji a mlajši cigan pa z nožem tako dolgo, da se prepričata, da več ne giblje, in zbežita potem s ciganko v hosto. Martin N o v 1 j a n je še isti dan umrl. Ljudski glas se je takoj razširil, da so cigani umorili Martina N o v -1 j a n - a. Isti dan okoli 8. ure zvečer so prišli opisani trije cigani iz smeri od Krke skozi Grosuplje, in tamošnjemu žandarmerijskemu stražmeštru se je posrečilo večjega a mlajšega cigana Simona Held-a aretovati, dočim sta kozavi cigan in ciganka utekla. Na mestu aretovanja se je našel dolg nož ter mnogo od navedenih tatvin izhajajočih reči. Predseduje porotnemu sodišču svetnik Golja, votanta sta gg. Rizzoli in Volčič, zapisnikar Mencinger, državni pravdnik Kessler, zagovornik dr. Ž i tek. Razprava se je pričela včeraj ob 9 uri dopoludne. Pri obravnavi je vse polno ljudstva. Zanimanje je veliko. Na mizi pred sodniki so »korpusi de-likti«: noži, piskri, lonci, škatlja Franko ve cikorije, velika zimska ruta, malin za kavo, nekaj je v ruti zavitega. Gašpar Held je po poklicu muzikant, izšolal se je samo v kaznilnici, zna pisati in brati, deloma je poliglot, zna namreč nemško, slovensko, hrvatsko, italijansko, seveda cigansko tudi. Kaznovan je bil že večkrat, kakor pravi, »po nedolžnem«. Cigan Gašpar Held (tovariš Simonov) je srednje postave, črn, izraženih, globoko urezanih potez. Govori hitro, prekanjeno. Glavni princip njegovega zagovarjanja je ta-jitev. Prič je 87. Prebere se obtožnica. C. kr. državno pravdništvo v Rudolfovem dviguje obtožbo proti ciganu Gašpar ju Heldu, pristojnemu v šentpeterski okraj, da je dne 9. januvarija 1899 smrtno ranil Martina Novljana v namen, ga usmrtiti v sporazumijenju in dogovoru z drugimi tovariši, da ga jo večkrat s špičastim nožem vbodel, tako da je Martin Novljan umrl, torej obtožen hudodelstva umora; dalje da je hotel z groženjem z orožjem preprečiti proti raznim osebam, da ga ne bi naznanili. Ves čas je kradel, ne zbiraje, kaj: ka-strole, nože, čižme, pšenično moko, šunke, za nameček še rakije; cekinov ni seveda pustil na miru, revolverji so mu bili všeč, tudi koledarji; kradel je mašne knjige in molitvenike! Z ukradenim maroški-nom si je grlo močil. Izpreminjal je večkrat svoje ime in se časih imenoval Anton Her-cenberger. Dalje je obtožen, da je postopal brez izkaznice, nosil revolver brez dovoljenja. Cigan je kradel po Kranjskem, in po Hrvaškem. Okral je na Hrvaškem neko blagajno, kar ga je izdalo. Prijeli so ga, ko je izstreljal vse patrone, in ga oddali v Novo mesto! Predsednik vpraša obtoženca, kaj da pravi na obtožnico. Cigan pravi: »Nič ni res«. Predsednik: »Vse vender ni neresnično, nekaj mora biti resnično, saj ste sami priznali!« Cigan odgovori neod ločno. Predsednik vpraša: če pozna tovariša? Gašpar Held pravi: »Ne!« Predsedniku se čudno zdi, da je Simon Held o njem tako in toliko natančnega povedal, kar ne bi kdo drugi mogel vedeti. Obtoženec pravi, da Be to njemu tudi čudno zdi. Nato ga sprašuje predsednik o raznih krajih, kjer so se zgodile tatvine, in kjer se je Gašper Held potepal. Cigan reče, da ne more vedeti, kje da je vse bil. Sploh se Gašperju Heldu čudno zdi, da •mora ravno on vBega tega kriv biti. On pravi, je vnet za pravico in da bi bil on rad kaznovan, ako se mu dokaže. Iz Kočevja, kjer je bil zaprt, je ubežal iz ječe in potem ukral havelok. Predsednik ga vpraša, zakaj je prodal havelok. Odgovori: »Ker sem bil 1 a č e n«. Predsednik : »Od česa ste pa prej živeli«. Held: »Od jesti!« Nato pripoveduje eigan, da je imel kot komedijant po 5 gld. plače na dan. Tatvine na Hrvaškem je Held navalil ni ramena nekemu hrvaškemu ciganu tovarišu. Nato se pokličejo priče. Obravnava se najprvo radi tatvine. Priča Janez Drobnič pripoveduje, da so na sveti večer molili, ko stopita 2 cigana, eden večji in drugi manji, kozava in ciganka v sobo. On se jih je bal, ker so bili oboroženi. Ko se konfrontira, pravi, da bi bil ravno tak cigan jeden, reči pa ne more, da je ravno tak. Ko so odšli oigani je pogrešal nož, ki se je pozneje našel v prodajalni F. Oblaka. Priča Fr. Oblak od Sv. Gregorija pripoveduje: da so mu cigani, iz predala vzeli 15 K, nož s katerim so ulomili, so pustili na mestu. Priča pravi proti ciganu: »Ta je ta pravi!« Cigan: »Ali me dobro poznaš ?« Priča: »Kaj ne bi!« Sodišče nadaljuje s zaslišanjem prič. (Dalje prih. Dnevne novice. V Ljubljani, 6. marca. Imenovanje. Minister za pravosodje je imenoval avskultanta Iv. L o n č a r j a sod. jjristavom v Kopru. Laži proti jezuitom. V nekatere hrvaške liste je neki »liberalec« spravil razne laži čez jezuitski kolegij v Travniku, da so protihrvaški, da so izključili iz gimnazije hrvaške dijake zaradi domoljubnosti itd. Te laži je seveda prinesel tudi »Slov. Narod«. Zdaj so pa morali dotični hrvaški listi te neresnice popraviti. Kaj je bil uspeh te gonje ? Da se je slednjič zopet pokazalo, da jezuiti prav delajo, njih nasprotniki pa ob-rekujejo. »Slov. Narod« je zdaj dolžan, da tudi popravi svoje poročilo. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani je na drž. zbor doposlal prošnjo občinski zastop občine Vuzenica na Štajerskem. Škof pri vojakih. Danes ob 11. uri pripeljal se je presv. knez in škof Anton Bonaventura v c. in kr. garnizijsko bolnico v Vodmatu ter jo počastil s svojim obiskom. Pričakovali so ga komandant dr. Jakob Zuckermann, nadštabni zdravnik I. vrste z drugimi zdravniki, oficirji sanit. oddelka in vojaški kurat Fr. Ivanetič. Presv. je šel v kapelo, katera je bila bogato ozaljšana z zelenjem, malo pomolil in potem bil v vseh poslopjih, kjer so nastanjeni bolni vojaki. Preprijazno, prisrčno vedenje prevzvifienega je vse bolnike prevzelo in j ih ganilo. Katoliško slovensko politično in gospodarsko društvo s sedežem v Ja-renini priredi v nedeljo, dne 9. marca ob pol 4. uri popoldne v prostorih hiše Fišer-jeve svoj redni letni občni zbor po sledečem VBporedu: 1. Poročilo o delovanju društva v preteklem društvenem letu. 2. Volitev novega odbora. 3. Politični položaj, poroča poslanec F r. Robič. 4. Cesaje našemu narodu najbolj treba? govori kaplan F r. G o m i 1 š e k. 5. Vprašanja, predlogi, nasvčti. Zavedni obmejni Slovenci, udeležite se polnoštevilno tega važnega zborovanja! Poljudno znanstveno predavanje, katero prirede društva »Slov. Matica«, »Zdravniško društvo« in »Pravnik«, bode v nedeljo, dne 9. ,t. m. Predaval bode Bekun-darij dež. bolnice g. dr. Zajec: »o jetiki«. Brošure med ljudstvom. Po Ljub ljani in najbrže tudi drugod se zopet kol-portira knjižica »Pridi k Jezusu !« Izšla je v Gradcu. Avtor ni podpisan. V njej se govori čisto v protestantovskem smislu o »edino zveličavni veri« brez potrebe dobrih del, odvrača od češčenja Matere Božje in svetnikov itd. — Potem se širi neki »španski« roman »Berač«, senzačna, na neumnost občinstva proračunjena budalostna šundromantika. Nova nemška ortografija se uvede na vseh nižjih in srednjih šolah že b prihodnjim šolskim letom. Pomilostil je cesar dva kaznjenca v Mariboru in dve kaznjenki v Begunjah. Ljubljanska meščanska godba ima prihodnjo soboto, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v Hafnerjevi pivarni svoj izredni občni zbor. Na dnevnem redu je: poročilo o sedanjem stanju in razgovor o razpustu d r u š t v a. Ker je to zborovanje za vse Člane izredne važnosti, vabi odbor k najštevilneji udeležbi. Soo. demokratično pevsko društvo »Naprej« je pristopilo k „SQdmarki." Tudi mejnarodno, posebno za naše razmere! Misijon. V Leskovcu pri Krškem se je minuli teden obhajal sv. mi&ijon. Vodili so ga oo. frančiškani. Udeležba je bila obilna, obhajancev 4800. Ob sklepu v nedeljo prelepa procesija in upeljava Marijine družbe. Zadnje tri dni je bil pri misijonu tudi presv. knezoškof in je sprejel v društvo 93 mladeničev pa 395 deklet. Velik slovanski koncert v Trstu. V gledališču »Armonia« priredi velik koncert »Slovansko pevsko društvo«. Tega znamenitega koncerta se udeleži korporativno večina okoličanskih pevskih društev. Socijalno-demokratičen shod v Kranju. Pravijo, da je na svetu vse mogoče in menda je reB tako. Zato je bilo tudi možno sklicati v Kranju socijalističen shod. Vršil se je pretečeno soboto ob 8. uri zvečer zunaj mesta v gostilni g. P. Sklicali bo ga Nemca Schmidt in Schwab, uslužbenca pri elektriški razsvetljavi, in črevljar Potočnik in tiskar ter knjigovez Resch, ki je tudi shodu predsedoval. Govoril je Schmidt v nemškem jeziku, ker slovenščine sploh zmožen ni. Hotel je govoriti o delavskih razmerah v našem mestu, toda mladenič niti pojma nima o njih, ker je komaj nekaj tednov tu in bode šel kmalu proč. Da je zabavljal čez duhovne, je umevno; saj se noben liberalni ali socijalistični shod brez tega predmeta sploh vršiti ne more. Vde-ležba je bila jako slaba. Poleg kakih 5 mož, ki so pa iz radovednosti prišli gledat ta čudni shod, je bilo še nekaj mladičev. Sklicatelji so morali uvideti, da za enkrat še niso tla godna za njih nakane in da bodo morali kje drugje poskusiti svojo srečo. Ustanovni shod »Dramatičnega društva« v Trstu bode dne 8. marca ob Vj9. uri zvečer v prostorih »Slov. čitalnice« v Trstu. Zemlja se je usula vsled tajanja snega kakih 200 korakov od orožniške vojašnice v Gorenji vasi pri Kranju. Škodo cenijo na 2500 kron. Ljubljanske novica. Baron Hein in j e č a r. Včeraj je dež. predsednik baron Hein prišel v sodno poslopje na Žabjaku. Poslopje, kjer se vrše sedaj porotne obravnave, bode po izselitvi sodnih uradov baje služilo nekemu davčnemu uradu. Baron Hein si je hotel ogledati tudi ječe, a ječar ga ni pustil naprej, češ, da brez dovoljenja nihče, tudi baron Hein, ne sme ogledati si ječo. Ali bode ječar za to dobil pohvalo? — Uniforma grofa ViktorjaLioh tenberga. Viktor grof Lichtenberg hodi rad po Ljubljani v obleki polkovnikovi, dasi nima za to dovoljenja Ko ga je radi tega nadporočnik g. Rud. Maister pred »Narodno kavarno« nagovoril, prosil ga je grof Lichtenberg s kapo v roki, naj ga ne naznani. Stvar je prišla pred okrajno Bodišče, ki je grofa Viktorja Lichtenberga obsodilo v tridnevni zapor, oziroma 50 kron globe. Lichtenberg se je pritožil in trdil pred dež. sodiščem, da ima od »rudečega križa« pravico nositi uniformo. Zadeva se je pred deželnim sodiščem dvakrat obravnavala, dokler se ni dokazalo, da je grofa Viktorja Lichtenberga nekdo s »pravico od rudečega križa« »nafarbal« in dež. sod. je danes potrdilo prvo obsodbo. — smrt na cesti. Danes okolu poludneva je na vogalu »Viran-tove hiše« zadela kap 691etnega posestnika Fr. R u p e r t a p. d. Ulčarja z Iga, ko je korakal poleg svojih konj. Prenesli so ga v gostilno k Lozarju, kjer je umrl. Dva sina ima v Ameriki, eden je še le preteklo sredo odpotoval v Ameriko. — Porotnikom ušel. Jutri bi se morala vršiti porotna obravnava proti Janezu B r v a r j u radi ropa. Včeraj je Brvar obolel in oddali so ga v bolnico, kjer ga bodo rezali. Zdravniki dvomijo, da bi okreval. Namestu te obravnave prideta jutri dva druga slučaja pred porotnike. — Belgijci iz Trsta. Danes zjutraj ob 6. uri se je vrnil iz Trsta drugi bataljon Belgijcev. Zadnji bataljon se povrne morda še ta teden. — Opekel se je 41etni sin delavca Pirca na Selu, ko je na štedilniku prevrnil posodo z vrelo kavo. Vsled opeklin na vratu in na prsih so ga morali odvesti v bolnico. — Bure in Angleže so se igrali na Šarabonovem travniku v Vodmatu trije dečki v starosti od 9. do 13. let. 131etni Anglež Pokorn je b Flaubert puško ustrelil Bura Jermana v roko. Oddati so ga morali v bolnico. — Izgubila se je v nedeljo na potu iz Gradišča preko Zvezde do Fran Josipove ceste zlata zapona z briljantom. — Štrajk žu-panovih konj. Včeraj je v Wolfovi ulici županov konj štrajkal. Konj ni hotel iti niti naprej niti nazaj. Štirje možje, med njimi baje Kunčič, so voz porivali naprej. — Saje vnele so se danes v hiši gospe Marije Potočnik. »Narodni Listj" štev. 58. z dne 28. febr. pišejo v d o p i b u z Dunaja, ki je morda iz peresa »Narodovega« poročevalca: »Jako neprijetno je iznenadilo glasovanje dveh naprednih slovenskih poslancev, dr. Ferjančiča in Plantana, dočim bo vsi ostali jugoslovanski poslanci glasovali proti raz-položnemu zakladu. Zakaj sta se ta dva ločila od drugih, je nam uganka. V ponedeljek je dr. Ferjančič pretil vladi s slovensko obstrukcijo, danes je dovolil dispozicijski zaklad. Tako logiko naj ume, kdor more, mi je ne razumemo. Prazen govor dr. pl. Koerberja za dispozicijski zaklad ne more raztolmačiti te hitre premembe. če ima svoj vzrok, je tajen. Brez posledic ta dogodek ne ostane. Vzbornici in na hodnikih bo se vsled tega vršili burni prizori. Bojimo se, da sta dr. Ferjančič in Plantan slovenskim klerikalcem dala nevarno orožje v roke.« Krščanska ženska zveza dunajska na potovanju. Kršč. ženska zveza na Dunaju priredi meseca junija potovanje v Trst in Benetke. Tudi postojinsko jamo obišče društvo. Na Vrhniki se ustanavlja soc. dem. društvo. V smrti združena. V četrtek dne 27. februvarija je umrl v Št. Ilju viničar Jakob KrofiČ. Dvajset ur pozneje je umrla njegova žena. Pokopali so ju v skupen grob. V Poberšu pri Mariboru so bili pri občinskih volitvah v občinski odbor izvoljeni »nemški« možje. Nadvojvoda Rainer krstni boter. Novorojencu računskega podčastnika E. Futscherja v Celovcu je bil danes krstni boter nadvojvoda Rainer, ki ga zastopa polkovnik Emmert. Novorojenec se je rodil na dan Rainerjeve zlate poroke. Molitvenik za Marijine družbe izide kmalu v novi izdaji. Prejšnji je pošel. Dobi se le če zase, brez »Vodila« v malo izvodih. Tiska se pa tudi na željo mnogih družbenikov v večjem tisku skupno z »Vodilom«. V Drave skočiti je hotel te dni v Mariboru kamnoseški pomočnik Feigel. Rešili so ga. Predvčerajšnjim je že nastopil na Boo.-dnm. shodu kot govornik o tržaških nemirih. Eden je lepši od druzega izmed teh demokraških »govornikov«. Istrske novioe. Stavka v Pazi n u. Delavei pri novi italijanski gimnaziji so v ponedeljek ostavili delo, ker se jim plača ni povišala. Stavka se še danes nadaljuje, tujim delavcem domači branijo delati. — Lepa, pobožna želja. Odvefi strani se izraža opravičena želja, da bi se preskrbela nova izdaja prelepe knjige »Slava Marije«, katero je spisal veliki častilec nebeške kraljice, sv. Alfonz Ligvorski. Najlažje bi nam »Družba sv. Mohorja« preskrbela novo izdajo, zato prosimo omenjeno družbo, da bi naredila Slovencem to uslugo. Marljivi slovenski bogoslovci v Ljubljani naj bi popravili staro Potočnikovo izdajo, ali pa naj bi preskrbeli popolnoma nov prevod »Slave Marijine«. Tako bi nas družba sv. Mohorja že prihodnje leto lahko razveselila s to prelepo knjigo. — Beram, Vermo — Brno! Pred kratkim se je oddalo na pošti v Bujah pismo naslovljeno v Beram pri Pazinu. To pismo je prišlo ravno v 15 dneh v Beram. Kje pa je hodilo toliko časa? V Brnu! In vendar jo bil zraven hrvaškega Beram tudi italijanski Vermo zapisan. Sprejem v občinsko zvezo v Ljubljani je zagotovljen stotnikovi vdovi Mariji Petričičevi, rač. podčastniku Adamu M e t z u in izvoščku Franu M o s e r j u proti taksi 200 K, ako pridobe avstrijsko državljanstvo. « • • Najnovejše od raznih strani. Napad na sodnika. V Thornu na Pruskem je bil obsojen stražnik Oeck Kuhn radi neopravičenega aretiranja neke delavke na eno leto v zapor. Ko je stražnik začul razsodbo, je iz revolverja ustrelil na sodnika. Kroglja sodnika ni zadela, ampak se je zarila v mizo. — Novo gorje nad Indijo. Poleg velike lakote bo je v Indiji pojavilo nekaj, kar bo lakoto še povečalo. V krajih, kjer se goji poljedelstvo, se je pojavilo na milijone podgan, ki požro vse rastlinstvo do zadnje bilke. Poljedelci so obupani. — Igralna afera v dunajskem Jockey-klubu, pri kateri je grof Potočki zaigral milijon, je sedaj v preiskavi pri dunajskem državnem pravdništvu. Vsi obtoženci so se poslu*.ili pravice, da ne izpovedo. Društveni tajnik in slugi so se izgovarjali, da ne izpovedo, ker bi potem trpeli na službi, a sodišče je ta izgovor odbilo in imenovane tri priče bodo morale izpovedati. — Amerikanski turisti v Carigradu. Amerikanski parnik »Celtic« je z 800 amerikanski mi turisti priplul v Carigrad. — 200 oseb utonilo. »Temps« poroča, da se je med vožnjo od Namdiuh v Ilanoi pri Hungyen potopila neka kitajska ladija. 200 oseb je utonilo. — Revolucija je v centralni Arabiji. Abdul Agiz Ben Feyaont, potomec starih emirov iz Wahalis, se je polastil mesta E'Riad. Vedno več pristašev pridobiva. Sultan Ibu Rašid je v nevarnosti. — Resen upor jena Kitajskem v okraju Nanning. Med uporniki je tisoč bivših vojakov. — Trgovsko zbornice dobi sedaj tudi Rusija. — Rop. V Hamburgu je zidarski podjetnik Aspahr zadavil svojo 531etno sosedo in ji ukradel več sto mark. — V Trstu je policija aretirala anarhista Depangherja iz Kopra. Pri njem so dobili večjo množino anarhistiških spisov. — Zopet poneverjenje advokatov o. V Varšavi je odvetnik dr. Wrosnowski poneveril 600.000 rubljev. — Ustrelil je radi raznih ponesrečenih špekulacij urednik „Reichswehra Hubatka na Dunaju svojo ženo in potem še samega sobe. — Največji železniški stroj na svetu ima Amerika. Stroj je visok 6 metrov, 24 metrov dolg, teža strojeva pa znaša 145 600 kg. Stroj vleče lahko 500 polnih voz. — Truplo vrženo iz vlaka. Iz vlaka, ki je vozil v Vilno, je skozi neko okno iz voza priletel na progo nek predmet. Železničarji so takoj pogledali, kaj je, in našli so, da je bilo skozi okno vrženo mrtvo žensko truplo. Takoj se je izvršila preiskava, a do'/'J niso niti morilca, niti niso mogli dognati, kdo je umorjena ženska. — Otroke pomašil v peč. V Brestovaozu na Ogerskem je zvezal kmet Martin Grešel roke svoji ženi in je potem svoja dva mala otroka pomašil v razbeljeno peč. Tretjega otroka je razsekal s sekiro. Blazni mož ie potem skočil v vodnjak in utonil. — Umobolnega umorila. V Krakovu so aretirali dva paznika v blaz-nici, ki sta nekega umobolnega umorila. Novi občani ljubljanski. Abulnar Ana, Arhar Melhijor, Arko Matija, Arlič Martin, Artač Janez, Auerhamer Marija. Ba har Valentin, Babovtc Agata, B<>loh Ivan, Banovec Peter, Baraga Marjeta. Barle Fran, Eartel Franja, Beden Janez, Bekš Marija, elo Terezija, Belle Marija, Bendina Štefan, Benedikt Viktorija, Berce Marija, Bergant Štefan, Bergler Marija, Bernik Anton, Bezlaj Helena, Bizjak Jernej, Bizjak Anton, Bizjak Helena, Blaž Marija, Bcc Matija, Borštner Josip, Borštnik Martin, Brate Elizabeta, Brezovar Janez, Brodnik Marija, Budnar Marija, Bukovio Marija, Bernot Ana, Bricelj Miha, Cankar Marija, Cotič Josip, Cebular Alojzij, Cemažar Valentin, Cerne Frančiška, Cešnovar Matija, Cešnovar Urša, Cretnik Ana, Cretoik Marija, Cuzak Ivan Česen Marjeta, Dtžman Jerica, Dekval Marija, Dekval Fran, Dernovšek Anton, Dežman Marjana, Dobnikar Mina, Dobrave Marija, Dolar Fran, Doleno Jurij, Dolinar Ana, Dri-novc Josip, Erjavec Jera, Fasching Karolina, Fermantina Fran, Ftrt Fran, FindeiBen Ivan, Floh Josip, Florjančič Fran. Florjančič Janez, Foerster Anton, Fortuna Frančiška, Fui-lan Franjo, Gaberšek Terezija, Gaberšek Uršula, Gale Jakob, Gerden Frančiška, Gerkman Helena, Gliebe Uršula, Grablovic Frančiška, Glavič Marija, Godec Ivan, Gcgola Andrej, Goršič Margareta, Govše Frančiška, Grandelli Marija, Grašič Helena, Gregorič Matevž. (Dalje prib.) Društva. (Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani) vabi na izvanredni občni zbor v petek, dne 7. t m. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega Doma«. Dnevni red : 1. Volitev petih članov s posvetovalnim glasem pri sejah mestnega magistrata glede potresnega posojila. 2. Pre-memba pravil. Po zboru sledi predavanje arhitekta in inženirja g. A. Trummler. — 1 O škodah pri novih stavbah, sosebno glede na našo stavbeno dobo po potresu in njih vzrokih. 2. Navodila, kako naj postopa Eosestnik, kadar si hoče zidati novo hišo. [ predavanju vabljeni so tudi nečlani, ker bo to predavanje gotovo vsact ga zanimalo. Društveni odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Dobrepolje, 6. marca. V III. in II. razredu so katoliško-narodni kan-didatje soglasno izvoljeni. Tudi v I. razredu sijajna naša zmaga. Liberalci v I. razredu vjeli komaj 11 glasov. Dosedanjemu županstvu je odklen-kalo. Dunaj, 6. marca. (C. B.) Cesar je danes v privatni avdienci dal ogrskemu ministerskemu predsedniku Kolomanu Szellu velik križ reda sv. Štefana. Dunaj, 6. marca. Državna zbornica razpravlja danes o postavki: Notranje ministerstvo. Govorili so: Mayreder; soc. demokrat Eldersch in Strancher. Potem pride debata o poročilu odseka za izjemno stanje v Trstu. Dunaj, 6. marca. Vsenemška zveza odgovarja na znano izjavo nemških na-prednjakov in nemške ljudske stranke glede nemškega državnega jezika tako, da obsoja vedenje teh strank in da ne priznava konference načelnikov nemških klubov kot pravo razsodišče v tem vprašanju. Vsenemška zveza bo v prostem posvetovanju predložila konkretne predloge, kako bi se dal zagotoviti nemški državni jezik. Vsa akcija ne gre prav gladko. Dunaj. 6. marca. Klofač je uložil nujni predlog zaradi mučenja vojakov. V Pragi so nekega vojaka Mullerja tako trpinčili, da je za vedno pohabljen. Glave ne more gibati in jo ima nagnjeno na desno stran. Klofač kaže po zbornici fotografijo tega vojaka in rohni proti vojaštvu po zbornici. Dunaj, 6. marca. Olomuški nadškof kardinal Kohn je ob priliki papeževega jubileja daroval 360.000 kron za ustanovitev sirotišnice in dobrodelnega zavoda v svoji škofiji. Duntv), 6. marca. (C. B.) Dermatolog profesor Kap o si je danes zjutraj umrl. Dun^J, 6. marca. Poslanec Walz je stavil nujni predlog, naj se dovoli sežiganje mrličev. Celovec, 6. marca. Bivši učiteljski kaudidat Mihael Stotz, ki je pri tinjskem proštu Serajniku pri opetovanih obiskih ukradel okolu 2000 K, je bil pred porotniki obsojen na tri in pol leta težke ječe. Ilim, 6. marca. Jutri dopoludtie sprejme papež v posebni avdijenci av-stro-ogrskega poslanika grofa Szecsena, ki izroči cesarjevo lastnoročno čestitk o. Rim, 6. marca,, Sveti oče je sprejel včeraj mnogo francoskih romarjev, mej njimi štiri kardinale, pet škofov in vse pariške župnike. Poslednje je nagovoril sledeče; »Vsak izmed vas bo lahko enkrat podelil vernikom apostolski blagoslov. Pri tej priliki iz-pregovorite par besed v prilog edinosti in sloge. Potrebno je, da so edini vsi katoliki, da oslobode Francijo. Delajte, da se iznebite frama-sons kega jarma. Da se to doseže, je najbolj vroča želja mojega srca." Rim, 6. marca. V Napolju, Foggii in Taranti se je pričela stavka med onim železniškim osobjem, ki ni podvrženo vojaščini. Alaix, 6. marca. Tu zbrani naci-jonalni kongres rudarskih delavcev je sklenil brez pogajanj z generalno stavko potegniti se za osemurni delavnik. Genf, 6. marca. Grof Waldersse je ozdravljen. Pariš, 6. marca. Policija je min. notranjih poslov izročila zapisnik onih tujcev, ki bi kot anarhisti morali biti pregnani iz Francoske. Petrograd, 6. marca. Listi z zadovoljstvom konstatirajo, da so pri volitvah na Bolgarskem zmagale stranke, ki simpatizirajo z Rusijo in bo tako velika večina rusofilska. London, 6. marca. Potrjuje se, da je Cecil Rhodes nevarno obolel in da katastrofa ni izključena. Umrli bo: 3. marca. Rozalija Tschurn, magistratnega uradnika vdova. 91 let. Kongresni trg 25, ostarelost. — Marija Tekavec, kurjaeeva vdova, 72 let. Radeckega cesta 11, dementia senilis, Oedema pulm. 4. marca. Aaton Kožuh, gostač 79 let, Cegnarjeve ulice 12. naduha, — Josip Rebol, ključarskega pomoč, sin, 7 dni. Jenkove ulice 16, Črevesni katar. — Alojzij Cepuder, postrešček, 45 let, Križevniške ulice 7, jetika. V bolnišnici: 2. marca. Marija Koprivec, kajžarjcva žena 58 I. Myocarditis nephritis. Žitne cene dnč 5. marca 1902 (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. PJemca za pomlad......K 9-24 do 925 , »maj......„ 9-30 , 9 31 » - jesen........— . — Ri za pomlad.......„ 7 62 . 7 63 „ „ jesen..........7.59 „ 7.60 Koruza za maj-junij....., 5'51 „ 5 52 Oves za pomlad......., 7-79 , 7 80 „ , oktober......., 781 „ 785 Na budimpeštanski borsi: PSenica za april.......K 9 23 do 9 24 » »maj.......» 925 „ 926 „ , oktober........821 , 8 22 Rž za april..........7-46 „ 7-47 „ „ oktober.......,681,, 682 Oves za april..........7 63 , 764 » „ oktober.......„ 6 28 „ 6-29 Koruza za maj ....... „ 519 , 5-20 . „ julij.........6-35 , 5 36 (Efektiv.) Dunajski trg. {Menica banaSka...... K 9-55 do 10 00 južne žel.........9-50 , 10 95 Rž „ ........7-70 , 7-85 Ječmen . „.......720 „ 860 „ ob Tisi........6-85 „ 7-75 Koruza ogerska, stara.......6-65 „ 6-60 , , nova.......555 , 560 Cinkvant , stara.....— , — „ , nova.....630 „ 6-60 Oves srednji..........7-90 , 8-10 Fižol............7-76 » 10-76 MeteoroloffiSno porodilo. titiim cad morjem 306 8m. »redtji >t»er>i tlak 786-Cmb I Cu op»- Stanje barometri » liti Ttrape-n.tur