163. številka. Ljubljana, vtorck 20. julija. XIII. leto, 1880. NAROD « . • ■ . , » w «-»---—--------- — — o * — w " ■ •> p" ii" o n !■[' [Tu ,iu x*« ll l. i*' • i o limu, od četiriHtopne petit-vrste b kr., ćo se oinanilo enkrat tiaka, ft kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali > n« .„ 7*. J "t i. * frMDk,rAt1' — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koliuanovej hiši St. Upravni* tvo, na katero naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodi večkrat tiska. ■'• „jrledaliSka stolna". Narod nej tiskanu" v Kolmanovej hiši. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (14. in zadnja seja dne 13. julija.) (Dalje.) Toslanec -vitez Savinschek utemeljuje svoj predlog, noj se deželnemu odboru naroči, da dela na to, ka se napravi v Ljubljani deželna razstava. V to svrho naj stopi v dogovor deželni odbor s c. kr. vlado, kmetijsko družbo, s kupčijsko zbornico, z mestnim odborom ljubljanskim, in pa tudi deluje na to, da dubi od ministerstva podpore, kakor tudi nagrade za deželno razstavo, zvezano z živinsko razstavo. V vsem tem naj deželni odbor deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poroča. Predlog se jednoglasno sprejme. Deželni predsednik \V i n k 1 e r odgovarja na interpelacijo zarad rab ljenja slovenskega jezika v raznih cesarskih uradih. Kakor mu je 11 okrajnih glavarstev poročalo, uraduje se pri vseh se slovenskimi strankami v s lo vensk em j eziku. Vse vloge — poročajo mu okrajni glavarji — se rešavajo slovenski in tudi vabila se slovenskim strankam pošiljajo lev slovenskem jeziku. (Prosimo od naših dopisnikov protivnih dokazov nam poslati. Ur.) Izjema se napravlja samo v vojaških, logarskih, duho-venskih in tehničnih rečeh, ker uradniki ne znajo popolnem jezika. Kar se interpelacija tika finančnih in sodniških uradov, vrše se dotične obravnave še vmini-sterstvih, a te nijso še dovršene. Vlada pa si bode prizadevala, da vstreže vsem pravičnim terjatvam slovenskih strank, (Dobro!) Poroča se o raznih peticijah. O peticiji občine Kamniške, da bi se dovolila 25% doklada na meso, poroča Ga-riboldi in nasvetujo v imenu večine, naj se ta prošnja odbije ter zabavlja na odbor kamniški. Dr. Vošnjak vpraša, zakaj se ta prošnja ne dovoli, naj bi to poročevalec nekoliko razjasnil. Gospod Gariboldi pravi, da nij občina predložila nobenega pregleda, koliko bode ta priklada nesla, nij dokazano, da je res potrebna, pravi, da se je ta sklep kar sredi odborove seje napravil in tudi se le sredi leta predložil. Dr. Vošnjak odgovarja, da ga razlogi, katere je poročevalec navedel, nijso prepričali, da bi se morala ta prošnja zavreči. Da se je prošnja sredi leta sklenila, temu je uzrok, ker bo se vršile volitve še le pred kratkim in nij dolgo tega, kar se je mestni odbor še le konstituiral. Novi odbor je prevzel od prejšnjega županstva popolnem prazno kaso, tako da Še občinskega tajnika zdaj plačevati ne morejo. Ne novi občinski odbor, ampak stari je zabredel v to, da nij denarja v blagajnici. Torej se ne more reči, kakor je poročevalec trdil, da se je ta doklada sklenila „in leichtfertiger vveise". Odbor je ravnal popolnem vestno in sklenil jednoglasno to priklado. Koliko bode Iznašala ta priklo.do, to se p:'.? lehko zračuni; v obče se pa ne bode mesa zaradi tega dosti podražilo. Da občinski odbor kamniški šc nij sklenil proračuna za drugo Mo, ima ravno v tem svoj uzrok, ker se je še le J konstituiral. On tedaj nij kriv, če jo i(ered nastal v blagajnici, zato pa nij umestno, da deželni zbor s tem, da prošnjo odbije, še nered na dalje zavlačuje. Poročevalec, Gariboldi pripoveduje tisto ko prej in nasvetujo, da se prošnja odbije. Dr. Poklukar nasvetuje, naj se dovoli deželnemu odboru, da ako kamniška občina prinese potrebne dokaze, dovoljuje se jej pobiranje prošene doklade. (ilasuje in sprejme se pa vendar predlog Gariboldijev. Troti Gnriboldiju glasujejo vsi narodni poslanci. Za njega vsi nemškutarski, mej njimi tudi poslanec kamniški, bivši župan g. Kecel, ki je največ kriv nereda financ v Kamniku. Baron Apfaltrern poroča v imenu odseka za pregledovanje poročila deželnega odbora o njegovem delovanji, kar se tiče oddelka šol. Poročevalec nasvetuje, naj se sklene, da je deželni zbor „z velikim veseljem na znanje vzel, da se je deželni odbor pri deželnem šolskem svetu potegnil za to, da se uvede v vse večrazredne ljudske šole nemški jezik kot učni predmet, da naj deželni zbor izreče, da je deželni odbor ravnal popolnem v sporazum-ljenji 7 njim, ko je to prošnjo vložil, kajti to želi cela dežela in da izraža upanje, da bode deželni šolski svet kmalu rešil prošnjo deželnega odbora v ugodnem smislu". Prične se o tem predlogu generalna debata. Prvi govornik proti njemu je posl. Kljun. Liberalna stranka v Avstriji je prišedša na kr milo, tukaj brigala se dobiti šolstvo v svoje roke, dobro vedoča, da onega, čegar je šola, je tudi bodočnost. Sklenila se je v državnem zboru šolska postava, katera je vse pravice do šol vzela staršem, cerkvi in deželam. A narodna stranka v kranjskem deželnem zboru je krepko branila pravice deželne, ter jih je mnogo otela pogube. Komaj pak je denašnja večina prišla v zbor, je brž sprejela Vesteueckovo glasovito šolsko postavo in je tem načinom zapravila vse pravice naše dežele. Po § 1. državne šolske postavo ima biti odgoja nravna in verska. Judje so res dosegli, da imajo kon-fesijonalne šole, a katoličanje ne. Za cerkvene obrede nij nič prostega časa v šolah, a za praznovanje godov liberalnih direktorjev zmi-rom dovolj. Učitelji podkopav?»jo v šoli tudi verske resnice in vse, za kar se starši leta in leta mnogo trudijo jim na hip ukoneano v Šoli. Šolstvo more imeti samo dotle nekoliko vspeha, dokler se otrok odgojuje v materinem jeziku, kajti toliko časa sam misli in sam dela. Toda ko se ima drugega jezika učiti, postane pasiven, kajti z novim jezikom vzame se mu del njegove duše. Pač obžalovanja vredni so otroci, ki se imajo učiti jezika, kateri jim ne bode ničesar koristil. V prvej vrsti je nasprotnikom se ve, da le do tega, da se zatira slovenska narodnost, in to se vsekako najbolj vspešno doseza, ako se v šoli zatira slovenski je/ik, ki je zgodovina in učitelj slovenskemu narodu. Trdilo se je uže tudi, da vse, kar je pri nas izobraženja v našem narodnem jeziku, se imamo jedino liberalizmu ustavovercev zahvaliti. Tudi v državnem zboru so nas usta-voverci vpraševali, čemu smo se vendar zvezali z njih najhujšim sovražnikom, ker bi tudi oni bili radi nam Slovencem dovolili vse terjatve jezikove. A mi smo jim odgovarjali: imeli ste priliko zato 18 let časa, nam vendar nijste ves čus dovolili niti trohice. In ko je prišla dr. Vošnjakova resolucija o ravnopravnosti slovenskega jezika v razgovor, nasprotovali so jej z ravno tisto zagrizenostjo, besno-stjo in trdovratnostjo, kakor prej. Če se imamo ustavovercem pri razvoji naše narodne stvari kaj zahvaliti, je to, da so nas neizmerno pritiskali in da je vsak pritisek prouzročeval tudi naš protipritisek. Vprašamo nadalje tudi: ako se Slovenci imajo učiti deželnega nemškega jezika, kako to, da se v Kočevji isto ne godi z deželnim jezikom slovenskim? Nemški jezik našim rojakom prav mnlo rabi, kajti ako po kupčiji gredo iz dežele, potujo največ na Laško ali v jugoslovanske pokrajine. No-tranjeem bi na primer bilo dosti koristnejše, če bi se namesto nemškega je/ika učili italijanščine. Pač bi silno potreben bil veter, kateri bi uže vendar enkrat razpihal to večino dež. zbora, ki se nič ne zmeni za pravo potrebe narodove, nego služi samo svojim saiuo-pašnim namenom. Prav odkritosrčno zatorej kličem: Na nigdaršnje sviđanje v tej sestavi! (Dobro. Dobro.) (Konec prih.) Prepir mej Rusi in Kitajci. (Spisal J. D.) I. Ćrez dolgo časa so spet enkrat vse oči obrnene na Kitajsko, kajti tam se bode odločilo, „ali bo vojska, ali bo mir." Razmere mej Rusijo in Kitajsko, do sedaj vedno prijazne, postale so silno napete, in čedalje verjetnejše je, da bodeta te dve državi trčili Bku- pa j, Če Kitajcev v zadnjem trenotku pamet ne sreča. Ves prepir suče se pa okolo male, kacih 70 štirjaškik milj obširne deželice, z imenom Kuldža, za katero pred kratkim razen zemlje-piscev skoraj nikdo Se znal nij. Kitajci znlite-vajo, naj jim Rusi to deželo izroee, Rusi pa tega ne morejo in ne smejo storiti. Kako to, da Kitajci Kuldžo zahtevajo, zakaj jim je Rusi ne morejo izročiti, kakovšna je kitajska vojska, ki jo hoče ruskim junakom iztrgati iz rok V Da odgovorimo na ta vprašanja, moramo iti za nekatera desetletja nazaj, namreč do leta 1857. Takrat so se v zapadnem delu kitajskega cesarstva vzdignili Mohamedanci, ter mej dolgimi, do leta 1863 trajajočimi boji, v katerih so potolkli vse tam naseljene Ki tajce, ustanovili več samostalnih državic. Mej temi je bila tudi Kuldža, dotikajoča se ruske zemlje. Ali njen vladar sultan Abid-Oglja se je kaj hitro zapletel v prepire z Rusi; ne samo, da je trpel čctovanja (raubziige) na rusko zemljo, naščuval je tudi kacih 1000 kir-giških obitelji, da so se iz ruskega okruga Semirječensk na njegovo zemljo izselili. Mejo mej Kuldžo in Rusko delala je reka Borohudir, kakor uže prej mej Kitajsko in Rusko. Ob reci je stal oddelek ruske vojske, da straži mejo. Abid-Oglja zahteva, naj Rusi svojo vojsko od meje nazaj potegnejo; ker se to nij zgodilo, stavil je, kjer je le mogel, ruskim trgovcem zapreke in začel prav očitno četo-vanja na Rusko podpirati. Rusi se zavoljo tega pri njem pritože, ali pritožba je bila, kakor bob v steno. Ker dobre besede pri sultanu nijso nič zalegle, treba je bilo drugače ukreniti. Pod Kolpakovskim prestopi dne 19. maja 1871 šest in pol stotnij pešcev in Štiri in pol stotnije kozakov z desetimi topovi mejo, ter premaga v večih praskah Abid-Ogljo, ki se jim je z kacimi 3 do 4 tisoč moži nasproti postavil; uže dne 3. julija pride deputacija, njej na čelu Abid Ogljev sin, naznanjoč, da se sultan podvrže. V šestih tednih so Rusi vso deželo poseli, izgubivši 7 mrtvih, 76 ranjenih in 17 pogrešanih. nKuldžo so si Rusi z orožjem v roci kot samostalno državo podvrgli, in če je še tudi nijso stalno ruskemu Turkestanu utelesili, upam, da se bode to v kratkem zgodilo. Bilo bi to celo čin ruske humanitete, če pomislimo, da si prebivalci niti ne želo spet pod kitajsko vlado priti." *) Kitajci, kateri bi si k večjemu znabiti želeli kitajsko vlado, so, kakor Bem prej omenil, vsi poginili. Mesto njih pa so došli Rusi, katerih je bilo leta 1872 uže vkup 37.000 duš, ali od takrat se je v pomnoženje ruskega elementa jako dosti storilo. Poleg njih je še do 20.000 Kirgizov, 39.000 Tarančev, ter prav malo Dunganov in Kalmukov. Vsi ti 80 želeli, da se naj njihova zemlja z Rusko spoji. Ali ruska vlada se je vedno obotavljala, jedno, prej kitajsko zemljo svojej državi priklopiti. Čakala je, ali si bodo mogli Kitajci osvobodivše se države spet podvreči; to se jim je pred par leti posrečilo, tako, da imajo, razen Kuldže, ki je mej tem prešla v ruske roke, vse svoje nekdanje dežele. Da tudi njo dobi, po>lje kitajska vlada v spomladi 1. 1879 posebnega poslanca, z imenom Tsung-hon, v Peterburg, ki bi Ruse pregovoril. Nij lahka naloga bila, katero je ta prejel. Rusi so Kuldžo dobili, ko se je odtrgala od kitajske države in postala samostalna. Kitajci nijso imeli prav nobene pravice, na katero bi svoje zahtevanie opirali. Poleg tega pa jo Kuldža *) A. Petzholdt „Ausland" 1877. najvažnejše ozemlje srednje Azije v strate gičnem oziru. Da bi torej Rusi to zemljo iz ročili, bilo je jako neverjetno. In res, vsi rusk poveljniki v Aziji so poudarjali, da je Kuldža za Ruse prepotrebna, da se torej nikakor ne sme Kitajcem izročiti. Tako n. pr. je pisal Venjukov: „Narava sama vstvarila nam je tukaj tvrdnjavo, katero obdajajo od vseh stra nij, samo od naše ne, visoke gore. Želeti bi bilo, da bodo gore, s katerimi je Kuldža ob rohijena, za zmirom naša državna meja.' Ravno tisto reklo je tudi rusko vojno uiini-sterstvo. Politični razgled« Notranji* uVŽ4»le. V Ljubljani 19. julija. Deželni zbori se drug za drugim zapirajo; zdaj imajo samo trije deželni zbori še svoje seje, gališki, dalmatinski in buko-vinski. V Trs* u je zasegla v četrtek pomorska oblast tri italijanske barke, ki so na avstrij skej obali lovili ribe. Naši domaČi ribiči so jim branili lovit; v petek pa so italijanski ribiči zopet lovili ribe mej Piranom in Punto-grosso, a so morali pred našimi ribiči zopet ubegniti; v italijanske j zbornici pa je dejal Cairoli, da upa, da bodo zbog tega tržaški ribiči kaznovani! Viimije €lr£t*ve. Oni teden so se bili Crnogrorcl in Albanci sprijeli in brzo se je po vseh židovskih časopisih javljalo, da so bili Črnogorci tepeni; v angleškej spodnjej zbornici pa je Ddke dejal, da to nij res, da je dakle ono poročilo lažnjivo. Kaj bode naredila Turčija sč skupno noto velesil, nič se še ne ve; da so pa dobre volje ne bo uklonila, tega mnenja so skoro vse evropske vlasti, zato se baje pripravljajo za demonstracijo z ladij* mi zoper Turčijo. Turčija nehče uvideti resnega položenja ter misli, da bode več dosegla, če se upre složnej volji velesil in se na vseh krajih pripravlja na boj. Nje postopanje pa bode vsekako dobre posledice imelo za rešenje slovanskega vprašanja na vstoku. Sultan je baje prosil nemško vlado, naj mu ta pošlje svojih samo nemških finančnih uradnikov. Dne IG. t. m. je angleški poslanik Gor-bell izročil frrMkcJ vladi evropskih vlastij skupno noto, na katero je grški vnanji minister takoj odgovoril z drugo noto, v katerej izjavlja, da se Grška uklanja volji velesil. V proslavljenje tega dne je bilo atensko mesto zvečer razsvitljeno in po vseh cerkvah se je brala zahvalnica. V Parizu je dal Gambetta voju.sk banket, na katerem je spominjal obupnega položenja armade, v katerem jo je pustilo cesarstvo. Prenovljenjc francoske armade je čin republike in zdaj mora tako napredovati, da bode služila drugim evropskim armadam za vzgled. Dopisi. Iz spodnje £l»ke 17. juliia |lzv. dop.| Komaj je nekoliko pozabljena porotna obravnava o Holcmanovem uboji v Latermanovem drevoredu, zopet se je prigodila enaka nesreča pri Tivolijskcm gradu, kateri spada pod spodnje-šišenski teritorij. Uže takrat nas je stvar močno zadela, kajti Ilolcmanova obravnava spravila je na dan toliko surovosti in nesramnosti, da je moralo vsacega poštenega človeka srce boleti. Misliti si morate, koliko bolj je nas bolelo, ko se je iz obravnav raz-videlo, da vsa takratna nesnaga stanuje v naše j občini. Izreči pa moram, da ne jeden tistih nič-vrednežev nij bil š i š en s k i občan, večjidel so bili rojeni Lj u bi j ančanj e in iz drugih krajev prišli klateži, katere ljubljanska policija kratko iz mesta iztira, — nu, naj bodo v Šiški, da le enaka „čast" potem ne pripade ljubljanskemu mestu. Zadnja dva broja obeh ljubljanskih nemških časnikov po povodu zadnjega poboja grajata občino šišensko, češ, da premalo skrbi za varnost in red! Vprašam vas pa, modra nemška gospoda, kako bode vendar šišensko županstvo stvar zabranilo? Rode li šel znabiti sam šišenski župan patrolirat vsak večer na ljubljanske Blumpew po teh krajih okolo? Rekli bodete, naj si pa omisli Šiška svojo policijo! Lahko sicer rečeno, a ne tako lehko izpeljano. Kdo pa bode plačeval tako napravo ? Naš poljedelec, ki se trudi v potu svojega obraza, da si prisluži poštei»o svoj vsakdanji kruh in ki bo moral sedaj še tako plačevati velikanske doklade za napravo šol? In kako podpira še potem ljubljanska nemška gospoda Šiško! Odtrgati hočo grad Tivoli in Koliseum in druge večje objekte, ki kaj davka plačajo, od Šiške in jih priklopiti svojemn teritoriju. To je njih namen in zato zadnji manever v nemških listih! Zato grajata omenjena nemška lista šišensko županstvo, da premalo skrbi za red in varnost! Dobro vtim je znano, da bodemo zidali pri nas šolo, in da bi se o d-tegnili plačevanju, zato rujete sedaj na ta način, češ, če Šiška ne more red vzdrževati, naj se to prepusti nam. Nij pa treba, da bi Šiška vzdržavala zato svojo policijo, katero tudi ne more, ampak dolžnost je to storiti okrajnemu glavarstvu; njemu pripada ta dolžnost — zato ima žandarme na razpolaganje. Torej grajajte okrajno glavarstvo, ako je kaj graje vre Inoga, nikakor pa ne nas, spodnje šišensko občino in nje županstvo. Iz Litije 18. julija. [Izviren dopis.] (Frilnzl-Vesteneckova „ovacija".) Glasilo ljubljanskih nemškutarjev je prineslo nedavno uže samo ob sebi čudno vest, da so Li-tijčanje napravili „ovacijo" Friinzlu in v dunajskih listih, nemško-židovskih, od sobote se je Čital ta-le telegram iz Ljubljane: „Ustavo-vernemu deželnemu poslancu okrajnemu glavarju v. Vestenecku se je v priznanje njegovega neustrašljivega postopanja v deželnem zboru pripravila ob njegovej vrnitvi v Litijo velikanska ovacija, katere se je prebivalstvo vsestransko udeleževalo." — Res seje tu napravila bakljada, a kdo jo je napravil in kakšna je bila? Naj vara jaz to pojasnim: Tukaj je namreč rudokopno društvo, ki zopet preriva stare, uže davnaj zapuščene svinčene rudnike. Na čelu temu društvu je neki privandrani Nemec VVehrhan, kateremu je posebni pokrovitelj in tovariš po gostilnah naš „Frftnzl". Rada se zabavata ta dva tudi s tem, da se jim zapoje „Wach am Rheiti". Ta pesen je tako temu društvu v čislib, da se je je knapska godba nalašč navaditi morala, da jo sedaj tukaj pri vsakej slovesnosti celo kljubu protestom slovenskih gostov igrati morajo. Ta VVehrhan tedaj je za potrebno spoznal gospodu Friinzlu, — najbrže po njegovem naročilu — napraviti „ovacijo", za posebne njegove „zasluge" v deželnem zboru. In res, v četrtek večer, ko se vrne g. Fiiinzel iz Ljubljane, zbere g. VVehrhan svoje knape, ki pa Bandi nijso žive besede vedeli zakaj, pod Friinzelnovem stanovanjem, da so mu se svojimi knapovskimi Bvetiluicami domov posvetili iu da bo mu na VVehrhanovo komando zaupili trikratni likauf (Gllick anf). V Litiji od tega vsega živa duša nij nič vedela in mirni Litijčanje so zvedeli o tem še le potem, ko so omenjeni knapje od Friinzlo-vega stanovanja — menda tudi na komando — skozi Litijo priukali. To jo resnična dogodba te ovacije prusi-janskega privandranca, ki jo g. Friinzelnu od srca radi privoščimo. On jo je potreboval, krvavo potreboval, tako, kakor slabi gledališču i igralci klakerjev, plačanih. Da bi pa mi, pošteni in resnicoljubni Litijčanje slavili prihod in „zasluge" tacega moža, kakor je Friinzl, ki je s ciničnim veseljem sramotil litijsko občino javno v deželnem zboru, moža, katerega črtimo iz dna svoje duše, to more trditi in verjeti samo kak ljubljansk kazinar ali dunajsk jud. G. Vestencck naj bode prepričan, da se ga bode litijska občina še pozno, ko njega več ne bo pri nas, spominjala kot one velike črne pike, katere je on omenjal v deželnem zboru. Take plačane ovacije, kakeršno si je on v četrtek naročil, morejo pa biti samo Fiiuizl-Vestenecku na čast. ■z Lfiibiicfra 15. julija. (Izv. dop.] V ponedeljek popoludne je bila pod Planinami huda ura — nastala je silna nevihta. Toča je pri nas v dolini redka prikazen, ker gore in planine se nam dobri ščiti; a tem krutejše razsaja v Planinah, kjer je v ponedeljek mnogim kmetom najboljšo nado letošnje žetve uničila. Toče je bilo kot snega po zimi. Ne zudosti, da je nevihta pokončala setev, odpeljala je voda, katera si je po vsajenih njivah, ker je zemljišče sila v bregu in na strmem, riže naredila, mnogo zemlje. Ravenščak, Rigcljnik potem Atelšek, Kozel, Lojen, Rotka, Kogovnik, Drgovnik, Rozman, Brložnik in drugi so hudo zadeti. Toča je bila neokrogla, plosnata in velikosti krompirja do polževo luščine. Ubogi so kmetje, za objokat je. In naša Ljubnica še denes nij čista. Iz Črnomlja 10. julija. [Izv. dop. | Razmere na tukajšnjej pošti so za naše občinstvo jako slabe. Uže sama na sebi je komunikacija povse slaba, kakor tudi poštna zveza. Tako dobimo časopise in liste ljubljanske, ki bi bili denes oddani, še le — pojutranjem zjutraj. Slavno poštno vodstvo bi občinstva glas lehko uslišalo! Po smrti bivšega poštarja L . . . . poslala se je namreč prošnja do slavnega poštnega vodstva v Trstu, da bi se opravičenim Željam občinstva ustreglo in pri oddaji pošte posebno na priročen voz in boljša poštna zveza ozir jemalo. Ali poštno vodstvo žalibog nij dalo Btvari okrajnemu glavarstvu ali županiji v poročilo, mar je vlogo novej poštarici vdovi L . . . . poslalo, katera je za se ugodno poročala ne za nas druge. In tako vstane vse pri starem; poštarica se smeje, občinstvo pa trpi. Hej! gospod Ratoliska! ali bi ne hoteli tudi tukaj nekoliko bolj resno postopati? Sicer pa bi prosili v imenu občnega interesa in koristi, da se odločujoči krogi kakor c. kr. okrajno glavarstvo, kupčijska zbornica za to stvar potegneta in pripomoreta, da bi zvečer od 7—8 ure časopise in liste dobivali in zjutraj pred odhodom do lJ. ure oddali. Stvar posebno tukajšnji trgovci britko čutijo. Iz lMufa, 1. julija, j Izv. dop. I O priliki Šolske pregledbe pri sv. Barbari v Halozah po luknol je g. Rvnner tudi v šolsko knjižnico in trčil na knjigo spisano našim hrabrim borite-ljem za slovenska prava dr. Vošnjakom: „Slovenci! kaj če m o". Zbrisal je iz imenika naslov, a knjigo odnesel, ter nikoli več nij vrnil. Tako delo, sezajoče v tuji imetek, kako se imenuje v navadnem žitku? Posebno prihajajoče iz strastne mržnje g. Ran-nerja samega, kidajočega v skledo, iz katere zajemlje! Naša ustava pravi na papiru : „last-nina je nedotakljiva", a Anglež veli: „lastnina je sveta". Podpisani prvomcatnik krajnoga šolskega svetovalstva pozivlje Vps g. Ranner, da lastnino šolske knjižnice mahoma vrnete, inači bi bil primoran pravnim potem na to Vas siliti. Joj okolici, kjer se ne dela razločka mej mojim in tvojim. Je-li Vam se dozdevala knjiga, katero bi slobodno rabili za čitanko, pogibeljna, naroČili bi lehko dotičniku odstraniti jo, ne pa vzeti in unesti, kar je krivica in nasilje. Potle pa učencem vbijajo glavo nravno načelo: ne kradi! Tudi ste Vi g. Ranner grajali učitelja zato, ka je imel na šolskej mizi Lapajnejevo slovensko geometrijo. Od tod je jnsno, kake dične kane imate z nami Slovenci, deveta briga vam je za to, da se mladezen razbistri in namodri, ter za pametno parabno življenje usposobi, prva in skoro jedina skrb vam je Slovence pošvabiti. Božidar Raič, prvomestnik kr. š. svetovalstva. Iz Ciradca 10. julija. [Izv. dopis.] Dne 3. julija t. 1. priredilo je bilo literarno-zabavno društvo „Triglav" slavnost tisočletnice slovanskega obrednega jezika. Mnogo pred začetkom bila je dvorana „zum grtinen Anger" prenapolnena; počastili so društvo se svojim pohodom vsi slovenski poslanci, došla sta bratska društva „Srbadija" in „Hrvatska" v polnem številu. Slavnost pričela se je s pozdravom gosp. predsednika Po zarja, kateri je v navdušenem se, živio-klici preterga-nim govorom pozdravil navzočne gosp. poslance, katere je zagotavljal kot predboritelje slovenskih pravic neomejene hvaležnosti od strani slovenskih visokošolcev. (Vladni komisar se ve nij mogel, da ne bi bil gospoda govornika pretrgal, kateri se pa nij strašil, ter mu je na kratko v nemškem jeziku povedal, da nij govoril političnega govora. Žalibog, da dobiva društvo „Triglav" vladne zastopnike, kateri slovenskega jezika nijso čisto nič zmožni.) — V slavnostnem govoru je g. Dečko lepo in dostojno čislal pomenbo slovanskih apostoljev, njegov govor bil je z živahnimi dobro klici sprejet. Kar se pa pevskih točk tiče, trditi se sme, da se more malokatero društvo s takimi pevskimi močmi ponašati, kakoršne ima društvo „Triglav". Pod vodstvom gosp. Juvanca, kateri zastavlja vse, kar je v njegovej moči, za izborno petje, vršile so se vse točke vsporeda tako eksaktno, tako precizno, da so se posebno gospodje gostje zavzeli nad takim izvrstnim petjem ; najbolje izmej vseh točk pa je dopala pesen „Popotnik", kajti tenor g. pl. Wurzbacha iznenadil je vse poslušalce, strmelo je vse nad čistostjo in popolnostjo tacega glasu. Kakor sem uže omenil, udeleždi so se te slovesnosti vsi slovenski gospodje poslanci z gosp. Ž ii i da rš i če m in g. Kado; razen teh goap. prof. dr. Krek, prof. Macun, slavni naš vojaški pisatelj gosp. Komelj, vitez So č obran in še mnogo druzih odličnih gospodov. Izmej mnogih čestilnih telegramov, katere je društvo sprejelo, naj omenim posebno telegram MozirČanov, kateri se glasi: Glej Gradec! slovenske plakate znaš trgati, ali Slovencev ne moreš pregnati. Živel „Triglav". Nij mi treba dontavljati. da je ta telegram vzbudil ne izmerno navdušenje. Po končanem zabavnem delu pričel se je zabavni del, katerega je vodil g. Stanič. Vršilo se je mnogo napitnic na gosp. poslance od g. Staniča, na društvo „Triglav" od g. poslanca dr. Šuca; napivalo se je tudi dr. Bleivveisu itd. Razšli smo se sč prepričanjem, da se je slavnost vršila spodobno in dostojno v veličasten spomin tisočletnice Metodove. Domače stvari. — (Zrelostni izpit na 1 j ubIj a n s kej gimnaziji) je minoli teden delalo 21 javnih dijakov in 1 privatista. Od teh izpraševancev jih je prejelo odliko (i, a prvi red 11. Na dva meseca sta padla 2, na pol leta 1 in na vse leto 2. — (Ustrelil) se je tukaj t nedeljo zjutraj ob (». uri v svojem stanovanji laitenant 12. artilerijskega polka Franc Neugfrbauer. Samomorilec, kateri je imel še le 27 let, je v zadnjej vojski v Rosni dobil srebrno svetinjo za hrabrost. Govori se, da je povod njega smrti precej navaden, namreč — dolgovi. — (Miroslav Ilubmajer), naMni čitateljem znan uže iz bosensko-hercegovačkesa vstanka, je minoli teden iz Ljuhljane odpotoval v Bolgarijo. Od tam namerava iti v Mace-donijo, kjer se baje pripravlja nov vstanek. — (Kočevskej gimnaziji) se tako slabo godi za učence, da se direktor celo z dopisi v obadva nemška lista ljubljanska trudi, kako bi kaj učencev skup zbobnal. Mi pa dolenjskim staršem nasvetujemo, naj dajo sine rajši v Novomesto nego v ponemčcvalno Kočevje. — (V Trebnjem) je bil spet za župana izvoljen Fananuel Tomšič, za svetovalce pa: Kduard Sehaffer, Franc Potokar, Josip Planinšek, Janez Šircelj in Franc Miklič. — (Iz Trsta) se nam piše: Novi odbor slavjanskega podpornega društva v Trstu je: Ivan Dolinar, predsednik; Viktor Dolenec, podpredsednik; Ferko Grabrijan, tajnik; Ivan Pošun, blagajnik. Odborniki: Ivan Nabergoj, državni poslanec; Matija Polič, predsednik „Sl. čitalnice"; dr. Franjo Mondič; Martin Žurič, inženir; Franjo Žitko, trgovec; J. Šmid, nadzornik delavcev na železnici; Matevž Černivec; Josip Bezek; Ivan Hafner; Martin Staro; Matevž Vončina. Namestniki: Ivan Padar; La-doslav Hain; Anton Skaber; Ivan Jerina; Jakob Klemene; N. Kočjančič. Tregledovalci računov: Josip Sadu; Matija Katelan in Andrej Rihtig; za nadzornika društvenega premoženja: J. Bezek, M. Vončina; za knjigovodjo: J. Hafner; knjižničar J. Padar. — (Vol ukraden.) Iz Logatca se nim 18. t. m. piše: Tukajšnjemu posestniku M. Še-merlu je bil v petek s pašnikov ukraden lep, kakih 5 let star in okolo 150 gl. vreden siv vol. Tatu se še nij prišlo na sled. Razne vesti. * (Solnce o polunoči.) Vsako leto potujejo ljudje iz vseh krajev dne 24. junija v Lapland na goro Avasakso, da vidijo solnce o polunoči. Letos je bil pa vseh trud zastonj, kajti nebo je bilo oblačno; vendar je pa na gori počakalo še nekaj potnikov druge polunoči in ti so bili drugo noč odškodovanj. Krasno solnce se je pokazulo in neki Anglež si je v spomin tega dogodjaja se. steklom na polunočnem solnci užgal luknjo v svoj klobuk. * (Pogumna ženska.) Iz Madrida se poroča: Švedsko pisateljico Lundstroro, ki uže več časa potuje po Španjskcin, napadli so v okolici Saragossa roparji, a ona se je po- gumno branila, ranila več roparjev, tako, da so naposled vsi ubežali. * (Z orožjem se nij igrati.) Na ob-činskej viajej Soli na Viedenu se je 15. t. m. pred sklopom Šolskega leta igral četrtoSolec J. Sclinu'k 7. nabitim revolverjem, katerega je razkuži vul svojemu sošolcu; potem ga je razstrelil in pogodil svojega sošolca tako nesrečno v Čeljust, da se ta neavestno zgrudil na tla. Ranjenca so prenesli v bolnico. * (Telesna kazen v Ameriki.) V New-Castle sta bila 15. t. m. dva zločinca javno kaznovana. Sevvel Starklev, glasovit tat in Levvis Tobias, ropar, dobila sta vsak po 40 udarcev z „devetrepato mačko". Oba sta kazen krepko prestala. Ob iednem pa je bil kaznovan še jeden drug tat, John Henry, kateremu je bilo prisojenih samo 20 udarcev. Tulil in zvijal se je od bolečine; mej druzimi, ki so bili kaznovani na tak način, je bil tudi jeden Nemec. Lotcrlfnc srečke. Na Dunaji 17. julija: 30, 35, 36, 7, 21. V Gradci 17. julija: 16, 64, 66, 69, 52. Franjo Thomann, pozlatar, v Ljubljani, bv. Petra cesta h. št. 17, priporoča se preč. duliovenstvu in ž-u/p-aalxxa. pr-oca.sto5n.HEom. M izdelovanje pozla-tarakih del, pionovljenje altarjev, taberua-klov, prižnlo, križevpotov, različnih podob, križev in okvirov. Tudi iz novega se vsa ta dela izgotav-ljajo v vsakem slogu prav okusno za dolgotrajnost in po nizkej oenl. Vsa naročila su brzo, lepo in po nizkej oenl izvršujejo. (312—4) Žalostnim srcem javljamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožuo vest o smrti pre ljubljenega Boproga, oziroma očeta, gospoda JOŽEFA LAHA, c. kr. okrajnega sodnika, katorega je vsegamogočni Pog denes ob 3. uri popoludne, pruvidenega se sv. zakramenti za umirajoče, po kratkej bolezni v 60. lotu Življenja, v boljšo bodočnost izvolil poklicati. » Pogreb je dne 10. t. m. ob pol 5. uri popoludne. M:t»e zadušnice se bodo brale v tukajšnji-j t'.irui'j cerki. V Radovljici, dne* 17.julija 1880. Ana Lah, roj. Hartel, soproga. Rihard Lah, Evgenij Lah, dr. jur., cand. phil., (336) sinova. Ed. Fumagalli. I>oue.<4 se spremenjenim programom. 1'rvikrat velika nagradna borba, pri katorej so bode g. Jauez it„ti boril z atletom in borbežem It. Nknlijeui. Nagrada je srebrna cilinder-ura. V cirkusu uči tudi nadkonjar Emili o Jahat. Spostovunjom (889) SML Fiima^alli. Dunajska borza 19. julija. (Izvirno telegrafično porodilo.) 73 gld. 05 75 15 Enotni dr*. dolg v bankovcih . finotni drl. dolg v srebra ... 73 Uets reate.........W lifcJO d. t. posojilo......133 Akcije narodne banko .... 833 bedita« skotit.......280 London 117 Srebro .......... — kr. 60 50 Napol...........9 „ 32 V, kr. oekini........5 . 53 Državne marke.......57 .70 Op< ommjam gospoda St. l......ta« bivšega odvetniškega ktme.ipijenta v Celji, da poplača svoj dolg, sicer objavim njegovo celo ime. (337—1) krčmar v Judentmrgu. C* >> ei bi E .2 Bi S '5 ti rA > » 2 ■ i 3 i N j i/J a S saI m -2 m ..aH 2,1.2 2* Mi fi£| § = Q • Si .3 m -a 1 ® J.2 I .S I o „FONCIEBE, pe*tar.sko zavarovalno društvo". Podpisani glavni zastop javno naznanja, da je gospod Josip Bogalj mestjan In posestnik v LJubljani, na št. peterskem predmestji št. 21, kot opruvit«dj sa i j j u i ►; j n ■■ o in okolico imenovan in pooblaščen: sprejemati naročila v zavarovanju zoper škodo po Ognji in za iivenjo itd. „F0NC1ERE, pešianske zavarovalne družbe' za Kranjsko ln spodnje Štajersko: t (338-1) France Drenik. Le jedenkrat | podaje se tako ugoiLa p* ilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaja. Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na Btotine dčlavcev izselilo, tako da jo obBtanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero Bmo mi zastopali, so je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane iepue ure so najboljše uro celega Bveta, kojih okrovi ho izdelani iz najfinejšega *rel»r-ut'K» niklja, so izredno elegantno gravirani iu giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. Valetf neke vlaatne kouNtrukefJe ne inoi-e se taka ara nikdar pokvariti, pa m ti m o i-4 tem «U>l>,iioNt javno, <\i\. vmiko uepriNtojcco UX*0 uuseiij vseemen&o, in z »Iru^o zumeu]amo. Izpisek ulx. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katero se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovoui, izredno natančno regulovano; razen tega so tudi elektrogalvaničuo pozlačene, tako da jih nobeden zlatar no moro od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega erebrnota niklja, tekočih na 15 rubiuih, z emailiranimi kazali, kazalom za tro-notke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane: prejo jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov mobilnih ur na valjo (cylin-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega uiklju, h kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na B rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, iu baržuuastiui etuijem, jeden ko- preje gi. 15 Z£laj le gi, 5<60 IOOO komadov "VVashingtonskih ur na sidro od 13lotuega srebra, potrjene od o. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektrogalvaničuo pozlaćeno, da jih ne more nobeden Strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; lino na trenotek regulovauo in poskušene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa ie gl. 11.4o. 1000 komadov Wa8hingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega lolbtnegs srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjeui, tako da se nij treba teb ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da so zaHtotij tndi jedna zlata doublo urna verižica, medaljon, barzunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 3G gi. zuoj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega : Ata za gospode ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. G50 k. inadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisainej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. I 65Q komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v i.110 izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minolih iiO letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih 2a ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Ulireii-Ausverkauf (287-3) von Fbiltpp £*£ ®ini3i!i9 Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izd h te lj in urednik Makso Armič. Lautnina in tisk .Narodne tiskarne".