-r^tMln« flhftun » Leto XI«, št 295 LJnbJana, nedelja 21« decembra 1930 Cena 2 Din Lpravaištvu Ljubljana K.natljev« ahc. 5 - retctoo it. 3122 3123. 3124 M 25 3126 J«sers-n iddelek Ljubi)*®* Setev burgo»» at - Tel >«2 * «92 Podružnic« Maribor. Aleksandrov« cesta «t 13 — leietoo it 2455 Podružnica Celje. Kocenova alic« »t 2 - Ieleton it 190 lU^un or* po582; Cdte K oceno v» al 3 Telet.i« it HO Hotopm tt me »račajo - Otl*m> po fantu Odmev carinske vojne med Madžarsko in CSR Značilna sodba praškega lissta - Vznemirjenje v madžarskih gospodarskih krogih Budi uipe Sta, JO. dec. M. Carinska vojna, ki )e izbruhnila med Češkoslovaško in Madžarsko, vzbuja v madžarskih gospodarskih krogih veliko vznemirjenje. Listi ob-iirno razpravljajo o gospodarskih odnoša-fib med obema državama in opozarjajo na škodljive posledice brezpo-godbenega sta-Bja. »Pesti Hirlap« ,?onatiskuje članek pra-fee »Narodne Politike«, ki piše med drugim: Spor, Ifl le nastal z Madžarsko, CeSko-tloviškj ne more škodovati, marveč ji celo omi*oča. da izboljša svoje zveze z ostalimi državami, zlasti pa t Jugoslavijo. Češkoslovaška bi bila že davno priznala Jugoslaviji posebne ugodnosti, toda bila ie vezana Po klavzuli o največjih ugodnostih, v smislu katere bi vse olajšave, priznane Jugoslaviji veljale tudi za Madžarsko In ostale države. Sedaj le cega stanja konec'in Češkoslovaški le dann možnost, da uredi svoje gospodarske odnošaje z Jugoslavijo In na način, ki bo odgovarjal bratstvu in zavezništvu obeh narodov. »Pest tfirlap« komentira ta Članek hi fclaži madžarske gospodarske kroge, da teta ni vzeti preresno. List izraža nado, da se bo kmalu našel način za sklenitev nove pogodbe, s katero bo Madžarska znala Čuvati interese svojega gospodarstva. List ne verfamc da bi prišlo med Jugoslavijo in Češkoslovaško do takega gospodarskega sporazuma, ki bi Škodoval interesom Madžarske. Praga. 20. decembra, h. JutrlBnJl »narodni Listi« objavljajo članek svojega gospodarskega urednika inž Klimeckega o prekinjenih pogajanjih za trgovinsko pogodbo med Ceškoslavško in Madžarsko. Pisec izvaja med drugim: »Madžarska ima večji interes, da se pogodba obnovi, kot mi. Zaradi razveljavljena posodbe z nami se je pričel ves madžarski sistem trgovinskih pogodb majati. Madžarska ima namreč z mnogimi državami in tudi z zapadnoevropskimi samo pogodbe na podlagi najvišjih ugodnosti Vse te države so imele zaradi takšnih pogodb ugodnosti ravno iz pogodbe z nami. Ker je oškodovalo stanje brez pogodbe tudi te države, je škoda Madžarske tem večja. Ze sedal kličejo madžarski trgovski krogi, naj se to stanje popravi. Splošna trgovinska situacija Madžarske je slabša kot naša. ker je Ma džarska izrazita agrarna država. Zaradi tega je pričela padati tudi kupna moč Madžarske, kar more seveda imeti negativne posledice za naš izvoz. Pripravljeni moramo biti, da lahko to stanje z Madžarsko traja več mesecev. Ob tej priliki pozdravljamo s tem večjim veseljem obrise konkretnih novih pogajanj za tarifno pogodbo z Jugoslavijo. Situacija je danes mnoeo ugodnejša kot je bila zadnjič. Jugoslavija ima <>avni interes, da se dvigne "njen izvoz težkih svinj in koruze, dočim bomo mi Jugoslaviji lahko ugodili, če nam bo treba izstofasno dovoliti enakih ugodnosti tudi Madžarski. Aretacije španskih revolucionarjev Po neuspelih revolucijskih poizkusih se povsod vrše aretaciie voditeljev zarote - Kralj Alfonz nima namena odstopiti Madrid, 20. dec. d. Pri spopadih med rstaii hi vladnimi četami v mestu Aspe. zahodno od Alicanta na jugovzhodu Spani« je. ki so sc koneaii s porazom upornikov, to bili težko ranjeni trije vojaki, dva ci« vilista in neka 91etna deklica pa ubiti. Via« da |e pozvala za ojačerije iz Alicanta tuj« sko legijo ter ukazala napad na hišo. v kateri so »c uporniki zabar kadirali. Po dveurnem boju je poveljnik vladnih čet pozval upornike k predaji, ki se je tudi izvršila. Madrid, 20. dec. d. Vojaške oblasti v Alicanru »o prijeie večino uporniških vo« d teijev Lz Afrike je odletel v Madrid več« ji oddelek letal, d^ bo na razpolago voja« Skim oblastem Mnogo delavskih voditeljev pride pred vojno sodišče, ker so obtoženi, da so prekršili določbe obsednega stanja s hujskanjem k uporu V madridske vojaške zapore »o že oddali dva znana vstaška vo« ditelja bivšega generala Riquelma in šefa generalnega štaba vojaškega okrožja v Burgosu generala Villabriguila V SmSe« bast anu so v zadnjih treh dneh aretirali 150 oseb. obtoženih udeležbe pri vstaji, med njimi vod tel ja vstašev generala Lo« peza Ochoo. vse voditelje republikanske uni;e kakor tudi republikanske novinarje. Madrid. 20 dec d Vodja komunistov Alvarez de Sitomavor je bil aretiran Madrid. 20 decembra, d Skoro po vsej Španiji se vrše areticije na veliko Pred= vsem zapirajo oblasti meščanske republi« kance, dočim prizanašajo socialistom, ki •o se zlasti v Madridu v času revolucijo« narnega pokreta držali precej ob strani. Pariz, 20. decembra, č. Iz Madrida po« ročajo. da sta razen Zamore in Maure tudi socialistična voditelja Fernando« de Los Rios in C;ibalero prevzela nase krivdo za vstajo. Svojevoljno se je prijavil vojnemu sodišču tudi sam Sanhes Roman. Zamora in Maura sta priznala, da bi morala sp!oš« na vstaja izbruhniti v ponedeljek ob 5. zjutraj istočasno po vseh španskih mestih. Povsod so bili organizirani odbori, ki bi morali proglasiti republiko. »Journal« poro« ča. da bo razpuščen letalski zbor in da bodo letalci zamenjani z zanesljivimi roja« lističnimi elementi. Kralj Alfonz se je dva dni po izbruhu revolucije udeležil javne službe božje v cerkvi povodom proslave 100 letnice Bolivarja. Dopisniku nekega angleškega lista je izjavil, da se noče iz« ogniti nevarnosti, ker spada v riziko nje« govega poklica. Ob koncu razgovora je po« udaril, da ne namerava odstopiti in da svo« jega vladanja noče zaključiti s podpisom peresa, temveč v slučaju potrebe pasti na čelu zvestih čet z mečem v roki. Njegove bsede je baje prebivalstvo sprejelo z ži« vahnimi ovacijami. Lizbona, 20 decembra s. Portugalska vlada je dovolila Španskemu letalcu majorju Francu in španskim letalcem, ki so ga spremljali, da lahko zapustijo Portugalsko. London. 20. decembra, g. »DaOy Mali« poroča iz Huesee, da je bil tamkaj ustreljen po prekem sodu neki častnik, ki se je udeležil upora v Jaci. Skorajšnji odstop Ljapceve vlade? Ljapčev napoveduje v kratkem novo vlado in razpis volitev za nrihoJnio pomlad SofTia, 20. decembra, r. V političnih [ krofih se v zadnjem času mnogo go- ! vori o skorajšnji izpremembi režima. Številne avdijence politikov vseh strank in vseh strui pri kralju Borisu to domnevo še bolj utrjujejo. Govori se o sestavi izvenpariamentarne vlade, pa zopet o sestavi demokratičnega režima, ki bi izvedel nove volitve Dejstvo, da vladajo v bolgarski vladi sami spor glede smernic notranje in zunanje politike, kaže na to. da je izprememba nujno potrebna Današnji sofijski Osti objavljajo Izjavo ministrskega predsednika Ljapčeva, v kateri dokaj neprikrito govori o svojem nasledniku, ki da bo moral rešiti mnoga in težavna vprašanja Iz tega sklepajo, da se Ljapčev že pripravlja na odhod in da je računati v kratkem z novo vlado Ljapčev pravi med drugim, da bi bila vsaka delna rekonstrukcija vlade nesmiselna Nova vlada, o kateri se mnogo razpravlja, bo morala izvršiti nove volitve Vprašanje proračuna tega razvoja po mneniu g Ljapčeva ne more ovirati Proračun lahko sprejme stara ali nova vlada Parlamentarne volitve se bodo po Izjavi g. Ljapčeva vršile že meseca maja. FAŠIZEM V BORBI Z OPOZICION ALNIMI INTELEKTUALCI Velelzda]niškl proces proti osmim novinarjem — Senzacionalna aretacija dveh generalov — Socialna kriza Rim, 20. dec. M. Agencija Štefani objavlja, da se bo v ponedeljek pričel pred izrednim tribunalom v Rimu proces proti osmim italijanskim publicistom in novinarjem ter intelektualcem, ki so bili aretirani v zadnjem času zaradi protifašistične akcije. Obtoženi, so, da so snovali tajno udruženje, ki je imelo za cilj pripraviti teren za upor proti fašističnemu režimu. Širili so tajne publikacije, v katerih so hujskali k meščanski vojni in oboroženemu uporu. Aretirani so bili na podlagi podatkov, ki jih je zbrala posebna fasistična policija, znana pod imenom »Ovra«. Organizacija je šla za tem, da zbere po vsej Italiji vse protifašistične elemente razen komunistov in da jih pridobi za skupno akcijo, ki naj bi vrgla sedanji režim in dovedla na krmilo narodno in demokratično vlado. Agencija Štefani dostavlja, da so vsi obtoženci priznali svoje dejanje ter da bodo sojeni po določbah zakona. Rim, 20. decembra, č. Sedaj šele poročajo listi podrobnosti o aretaciji znanih italijanskih generalov, maršala Ca- vlgle, zmagovalca pri Vittortn Venetto, in generala Giordania. Iz teh podrobnosti je razvidno, da je njuna aretacija v zvezi z že davno znanim antagoniz-mom, ki obstoja med oficirji redne vojske in oficirji fašistične milice. Neraz-položenje proti milici je zlasti živo v krogih višjih ofeirjev redne vojske, ki zelo neradi vidijo, da uživajo poleg redne vojske iste privilegije tudi formacije fašistične milice. Milični oficirji so namreč v vsakem oziru popolnoma izenačeni z oficirji redne vojske, dasi so po svojih vojaških tradicijah, kakor tudi po svojem službenem značaju popolnoma različnL Aretacija omenjenih dveh generalov je izzvala pravo senzacijo v Italiji. Zatrjuje se. da je aretacijo odredil Musso-linl sam zaradi spomenice, ki sta jo poslala naravnost italijanskemu kralju in v kateri sta opozorila vladarja, da so oficirji fašistične milice favorizirani In Revizija socialne zakonodaje Delodajalci pri ministru socialne politike - Novi zakon o zavarovanju delavcev mora biti čimprej gotov Beograd, 20. decembra. M. Minister za socialno politiko g. Nikola Preka„je danes sprejel deputacijo delodajalcev, ki so mu prišli poročat o rezultatu konference gospodarskih krogov o reviziji delavske zakonodaje. Konferenca se je vršila danes dopoldne v prostorih beograjske industrijske zbornice ter je razpravljala o novem načrtu zakona o zavarovanju delavcev, ki je bil nedavno razposlan vsem go^nodarskim korpora-cšjam na vpogled. Deptrtacija je prosila ministra za socialno politiko, naj dovoli za proučitev tega problema daUSl rok, ker gre za cel kompleks vprašanj m za reforme, ki jih ni mogoče izvesti v kratkem času. Minister za socialno politiko je deputaciji odvrnil, da na to zahtevo ne more pristati, ker mu je mnogo na tem, da dobimo čim prej moderno delavsko zakonodajo. Delodajalci naj najkasneje do konca januarja odnosno do 10. februarja stavijo svoje predloge, nakar bo j%yrietia defiaitrvna redakcija zakonskega osnutka. Podrobne določbe o plačevanju samskega davka Važno opozorilo za delodajalce glede odtegovanja hi vplačevanja tega davka za nameščenca Beograd, 20. decembra AA. V avesl a sprejetjem zakona o davku na samce in o oprostitvi tega davka oseb z 9 ali več otrok je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal vsem oblastvom tole okrožnico: Počenši s 1. januarjem 1931 stopi v ve-Ijavo davek na samce. Ker se plače uslužbencev in drugega osobja plačujejo vnaprej, je potrebno, da se organi, ki Izplačujejo, seznanijo z odredbami tega zakona pred 1. plačilom, da bodo znali pravilno ravnati. Po odredbah zakona so dolt.nl plačati davek: A) vsi neoženjeni moški. B) vdovci brez zakonske dece, C) vsi moški, ki so ločeni sodnijsko, če nimajo zakonskih otrok in ne vzdržujejo žene in otrok. Vse to velja počenši s 1. januarjem 1931, če so izpolnili 30. leto in niso prekoračili 60. leta in stanujejo v mestih, mestecih, trgih in sreskih krajih. Oproščeni pa so tega davka: 1) vse posvečene osebe, ki jim je zakon prepovedan po cerkvenih predpisih, 2) osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morejo ponovno oženiti, 3) vojaki in podoficir ji pod zastavo in nižji oficirji, 4) obsojenci v zaporih za dobo odsedenja kazni, 5) tujci. 6) osebe, ki so po civilnem zakoniku nesposobne upravljati svoje imetje, 7) polni invalidi. 8) osebe v službenih odnošajih, katerih plače ne znašajo več kakor 2500 Din mesečno. Davek plačajo osebe od 80 do 35. leta v Iznosu 50 % neposrednega davka po členu 95 in 96 zakona o neposrednih davkih. Osebe med 35. do 40. leti plačajo 40 %. med 40 in 50. letom 25 %. med 50. in 60. letom pa 10 %. Ta davek se bo plačeval skupno z usluž-benskimi davki zp čas od 1. januarja 1931. Pri obračunavanju davka se del dinarja v iznosu 50 par ne upošteva, nad 50 par pa aa računa kot eet dinar. Organi, ki Izplačujejo plače, m doRni ugotovil od vsakega posameznega uslužbenca, ali je samski, vdovec ali ločenec, dalje ali je kot vdovec ali ločenec imel zakonito deco, razen tega pa tudi, ali vzdržuje ženo tn zakonske otroke. Prav tako so dolžni organ) ugotoviti, koliko let je vsakteremu uslužbencu ali nameščencu, k) je podvržen davku ob koncu tega leta. Posvečene osebe, vojaki in pod-oficirji ter nižji oficirji, dalje onim uslužbencem, katerih mesečni dohodki so manjši od 2500 Din brutta, ni treba dokazati, di» so oproščeni tega davka, ker se to lahko ugotovi na podlagi uradnih podatkov. Vse druge osebe, ki so naštete kot oproščene tega davka, morajo pravico do oprostitve dokumentirati z listinami. Prav tako morajo dokazati dotični osebe, da so sodno ločene in da morajo vzdrževati ženo ali zakonsko deco. Nameščenci, odnosno osebe, Id Imajo 9 aH več otrok, so oproščeni plačevanja vseh davkov, torej tudi uslužbenskega in samskega davka. To veija za osebe, Id so bile kdajkoli Imele 9 ali več živih otrok. Vse navedene os^be morajo podati veljaven dokaz oni blagajni, ki vrši izplačilo. Vsi uradi ki nakazujelo ali izplačujejo plače in prav tako tudi uslužbenci se morajo po tem ravnati. Nalaga se dalje vsem davčnim oblastvom, da pismeno obveste vse ustanove in vsa oblastva na svojem teritoriju, da so dolžna od 1. januarja 1931 odtegniti od plače ta davek in ga izročiti državni blagajni. Razen tega so davčna oblastva dolžna potom javnih glasil ali na drug običajni način obvestiti o tem zasebne delodajalce ln jih opozoriti, da morajo 1. januarja 1931 plačati ta davek obenem z uslužbenskim davkom. Kočljiv položaj Steegove vlade Burni prizori v poslanski zbornici ~ Z enim glasom večine zavrnjena nezaupnica ~ Poincarejeva skupina v senatu proti Steegovl vlad! P»ri», 20. decembra, d. Z enim samim gla- som večine se je včeraj rešila Steegova vlada in si zaeolovila svoj obstoj z odgodilvi-jo parlamenta do 13. januarja. Položaj vlade. v kateri so demisijonirnli že en minister (za pokojnine) in trije državni podtajniki. je zelo kritičen. Morda se bo Steegu posrečilo, da dobi za štiri izpraznjena mesta v vladi namestnike v skupinah parlamentarne srsde Dvomljivo je seveda, kdo se bo izja vil pripravljenega. da vstopi v vlado, katere usoda je odvisna samo od enega glasu večine. Na včerajšnji seji parlamenta je ministrski predsednik Stees med silnim hru pom oporirije. ki ip nastopila zelo discipli nirano. prečital dekret o odgoditvi parla menta. Opozicija je silno razgrajala, dočlrn »o pristaši Steega opozarjali, da se je tudi Poincarčjeva vlada svoječasno posluževala enakih sredstev prerane odgoditve parla menta. Pri glasovanju o sprejetju včerajšnjega sejnega poročila je vlada dobila 278 glasov proti 277, kar predstavlja zanjo zelo dvomljiv uspeh. Pariz. 20. decembra, a Frakcija republikanske zve^e (Poincarejeva skupina) » senatu se je izrekla proti novi vladi, ker sodeluje v njej s stranko, katere program je ia notranje in zunanje politične interese Francije nevaren Ko je pravosodni minister Cheron zvedel za ta sklep sekcije, jo je po poročilu »Petit Pamiena« obvesti] e svojem j izstopu. Popolna rekonstrukcija grške vlade V vlado bo stopilo več voditel jev Venizelosove stranke Pred odhodom Venizelosa na diplomatsko turnejo Atene, 20. decembra, AA. Na današnji seji ministrskega sveta so predali vsi mi« nistri Venizelosu svoje ostavke. Gotovo je, da bodo prinadali rekonstruiranemu ka« binetu razen Mihalakopulosa in Marisa tu« di nekateri drugi ministri sedanje vlade. Lista novih mhrstrov bo predložena takoj predsedniku repub'ike Zaimisu v podpis, tako da bo kriza zelo kratka. Kriza je po trditvi obveščenih krogov nastala, ker želi Venizelos. da zavzame č'tn večie število osebnosti njegove velike stranke ministr* • so praktična in nstvarljiva '<" b mogla zanimati tudi ostale vlad? Kinčn^ bo poročal o razlogih svojega ob^ka v Beogradu, Varšavi, na Dunaju in v Rimu. da oflvajo večje pravice, fca&or oftctrjl redne vojske, čeprav se o cirfl milice ne morejo primerjati z oricirji redne vojske niti po svojih moralnih kvalitetah niti po svoji vojaški kvalifikacijL O tej spomenici, ki je bila izročena kralju, je izvedel tudi Mussolini, ki je takoj odredil aretacijo omenjenih generalov. Chicago, 20. dec. M Tukaj izhajajoči slovenski list »Prosveta« objavlja pismo nekega Slovenca, ki služi v italijanski vojski. V pismu razpravlja o razmerah v Italiji. Pisec naglaša, da je položaj jugoslovenskega živija v Julijski Krajini naravnost obupen. Nihče več ne more dobiti dela, a kdor ima kaka kos zemlje, je izpostavljen takim šikanam in davčno tako obremenjen, da mora v kratkem času propasti. Intelektualci so že vsi zapustili svoje domove in se preselili drugam. Večinoma so šli preko meje. Ni8 boljši ni položaj v ostalih pokrajinah Italije. Narod je nezadovoljen, delavstvo pa tare beda in brezposelnost. Letošnje božične počitnice na šolah LJubljana, 20. dcccntOra. AA. na to, da se v zadnjem času češč« pojavljajo obolenja učencev, je urini str* stvo prosvete odredilo, da se v teko* čem šolskem letu začne na v&eii osnovnih, meščanskih, srednjih ln strokovnih šolah božični odmor 23. decembra 1930. in traja do 15. januarja 1931. V tem času naj starešine zavodov fczvrše desio-fekciiio šolskih prostorov, v kolikor bo to potrebno. (Kr. banska uprava dravske banovine.) Uveljavljenje zakona o kazenskem postopku Beograd, 20. decembra. AA Ni. Vet kralj je predpisal in proglasil za&on, po katerem dobi na področju brvše Srbije in Črne gore zakon o kazenskem postopku v celoti obvezno moč tn to na področju beograjskega apelacijskega sodišča I. aprila I93l„ na področju skopskega apelacijskega velikoga sodišča in podgoriškega velikega sodišča pa l. januarja 1932. Sprememba rudosledstvenega zakona Beograd, 30. dec. AA. NJ. Vel. kralj ja predipisal in proglasil takon o »premembl in dopolnilu zakon« o preiskovanju tal. o pridobivanju mineralnih olj. zemske smo« le in plinov v kraljevini Jugosla v ji. V srni« slu teh izprememb ne morejo tretje osebe dobiti na državnih zaSč tonih (sainoruvuih h> prostoslednih) rudniSk h poljih oziroma na krajih, kjer ima država izključno prav* co, nobenih pravic na temelju uvodoma cW tiranega zakona. Nova jugoslovenska ladja Dunaj, 20. dec. r. »\Viener Neuesteo Nachrichten« poročajo, da je neka ham« burška ladjedelnica dobila od jugosloven« ske vlade naročilo za zgradbo .motorne Sol« ske ladje za jugoslovensko vojno mornari« co. Ta ladja bi morala biti gotova do »ep« tembra prihodnjega leta, plačala pa bi sa iz nemških reparacij. Dopusti učiteljem Sokolom Beograd. 20. decembra, p. Ministrstvo pro. svete je odobrilo 20 učiteljem in učiteljicam enoletni dopust, da se izvežbajo za sokolske prednjake. Šest mesecev bodo obiskovali prednjaško šolo saveza SKJ. naslednjih šest mesecev pa bodo nato sami imeli pred-njaške tečaje po sokolskih župah. Dopust, ki traja celo koledarsko leto 1931. in je združen z rednimi učiteljskimi prejemki, so dobili učitelji in učiteljice: Darinka Čebulj iz Mokronoga, Milu Apfh iz Hoč, Vladislav Ambrožič iz žuženiberka. Zora Hauptman iz Dol Nemške vasi, Vladimira Engelman iz Senovega pri Rajhenbur-gu, Franc Marolt iz Dobove, Franc Vrun8 iz Ruš. Eina Mačus iz Prosenjakovcev v Prel^irju. Ivan Petrovič iz Hajdine pri Ptuju, Boris Možina iz Zvirč pn Novem mostu, Vida Hinlerlechner iz Ptuja, Ivana Re-pič iz Cerknice, Maks Pivc iz Žalca, Milan Merhar iz Moravč, Renata Šavnik iz Tržiča, Ferdo Majnik z Jezerskega, VenČeslav Tau-fer iz Litije. Albin Završnik iz Hrastnika, Rudolf Pizzulin iz Vel. Lašč, Gabrijela Sumi iz Tomišlja pri Ljubljani. Dr. Aljehin v Zagrebu Zagreb, 30. dec. n. Davi je došel v Za« greb dr. Aljehin, ki je nocoj ob 9. nasto« pil proti 10 zagrebškim šahistom. Nocoj« šnji njegov nastop je bil časovno omejen. Za prvih 30 potez sta bili dve uri časa za razmišljevanje. Eno igro je dr Aljehin igral, ne da bi gledal na Šahovsko desko. Prva Masarykova šola v Sloveniji Beograd, 20. decembra p. Prosvetno ministrstvo je dovolilo, da se sme osnovna 5ola v Zgornjem Tuhlnlu. srez Kamnik, imenovati po predmetniki! češkoslovaške republike »Osnovna šola Tomaža Masary-kac Španska kriza Vatikan In ženitev albanskega kralja Po padca Prima de Rjvere Španija ■e more m ne more priti do miru. Politična in gospodarska kriza, ki jo je diktatura kolikor toliko umetno prikrivala, se je po Primovem padcu pokarala v svoji pravi luči. Ko je pritisk na javnost pod novim režimom nekoliko popustil, je dežela zapadla v neko nervozno stanje, ki se kaže v neprestanih, sedaj večjih, sedaj manjših nemirih. Med temi nemiri so bili zadnji vojaški upon v Jaci in na madridskem letališču gotovo ena naj resnejših in največjih preizkušenj, kar jih je morala prestati Španija pod vlado Alfonza XIII Glavno vlogo pri neredih so igrale skupine nezadovoljnih častnikov, vendar pa so se med upornike kaj kmalu pomešali komunisti m drugi temni elementi m tako se je zgodilo, da je v Saragossi, Cadixu, Bilbau in Santanderju množica napadla tudi trgovine ter jih oplenila ne glede na politično opredelitev njihovih lastnikov Značilno je dejstvo, da je ogromna večina meščanstva stala ves čas zadnjih nemirov apatično ob strani; temu je pač v prvi vrsti pripisati, da se revolucija ni mogla razviti. Glavna naloga, ki jo je kralj poveril ministrskemu predsedniku generalu be-rengueru, je bila ta. da prepelje državo preko dinastične krize, ki je po padcu Prima de Rivere postala tako akutna, da se je splošno računalo z odstopom kralja Alfonza. Berenguerova naloga je bila tem težavnejša, ker se je republikanski pokret tudi med meščanstvom vedno bolj širil. Republikanci so postajali od dneva do dne močnejši in vladni poskus, da si s pomočjo državnega aparata ustvari krepko monarhisticno stranko, se ni obnesel. Triumf republikanskih voditeljev pa je bil le kratkotrajen. Kmalu so morali spoznati, da duhov, ki so jih priklicali, ne bodo mogli dolgo obvladovati, ker se mase vedno bolj radikalizirajo. Začeli so se resno bati, da bi v primeru revoluciie izgubili oblast nad množicami in da bi te nasedle komunističnim agitatorjem, ki se jih tudi v Španiji ne manjka. Zato se je začelo v zadnjih mesecih republikansko meščanstvo vedno bolj odmikati od načrta republikanske revolucije in se je zopet sprijaznilo z mislijo legalne ustavne borbe. Nosilec republikanskega revolucijske-ga pokreta je postalo delavstvo, zlasti katalonsko, ki je začelo nastopati vedno bolj agresivno. Stavka se je vrstila za stavko in komaj so jo zatrli v enem kraju, že se je pojavila na drugem. De- lavstvo se Je pri demonstracijah priključevala v velikem števihi tudi akademska omladina, ki sicer odklanja komunizem, ki pa hoče na ta način pokazati svoje nezadovoljstvo s sedanjim političnim stanjem ter zlasti svoje nezadovoljstvo nad vedno jačjim vplivom klerikalizma na vodstvo španske politike. Ekstremni nasprotniki sedanjega režima in monarhije kot take se dele v dva velika tabora, socialiste in sindikaliste. V socializmu je povečini včlanjeno kastilsko delavstvo in sedež pokreta je v Madridu. Socialisti so programaticno sicer protivniki nasilnih sredstev in zahtevajo. da se vprašanje monarhije reši ustavnim potom, vendar pa tudi sodelujejo pri vseh izgredih revolucionarnega značaja. Sindikalisti, ki so med seboj zopet razdeljeni v več nasprotujočih si skupin, imajo svoj sedež v Barceloni in njih člani se rekrutlrajo po večini iz katalonskega delavstva. Pri njih se močno kaže komunistični vpliv tn španska politična policija trdi, da jim je pred kratkim prišlo iz Moskve na pomoč okoli 200 španskih komunistov, ki so bili v Rusiji izvežbani v organiziranju pouličnih nemirov. Sindikalisti so imeli svoje prste pri vseh zadnjih delavskih izgredih, ki so bili najbrže bolj nevarni ko vojaški upori v Jaci in Madridu. Vse pa, kar danes v Španiji revolfira, je samo nemirno površje globokega morja. Španija je na dnu monarhistična, konservativna. Kmečko ljudstvo, ki tvori veliko večino prebivalstva, si želi v prvi vrsti miru lin je kralju zvesto. Zadnji dogodki so tudi pokazali, da je tudi armada v ogromni večini na kraljevi strani in tako ima vsaj sedaj še general Berenguer položaj čvrsto v rokah. Prerokovanja so ▼ danaSnjih nemirnih časih, ko lahko rečemo, da se položaj od dneva do dneva izpreminja, zelo težavna. Vendar kažejo mnogi znaki, da sta se kralj iri predsednik vlade pod vtisom zadnjih dogodkov odločila razpisati čim prej parlamentarne volitve. Treba je rešiti le še vprašanje, ali naj bo nova skupščina zakonodajna ali ustavodajna; vlada stoji na stališču, da razprave o monarhiji v bodočem oar-lamentu SDloh ne dopusti Naj si bo nova skupščina že kakršnakoli, z novimi volitvami odpade velik kamen spodtike ir Španija lahko upa. da pride počasi zopet v urejene razmere. Po rimskem načrtu bi se moral kralj Zogn poročiti s sestro bolgarskega kralja - Vatikan zahteva, da kralj Zogu prestopi v katoliško vero Sotfla, 20. dec. r. V pooCeiA krogih se že delj časa zatrjuje, da se pripravlja na Balkanu nova politična ženitev tr.ed bolgarskim in albanskim dvorom. Načrt za to ženitev je bil, kakor javljajo tudi sofijski listi, zasnovan v Rimu. General Vlkov, znan pristaš italofilske politike, dela v Rimu na to, da bi prišlo do ženitve rr.ed kraljem Zožujem in sestro bolgarskega kralja Evdoksijo. Rimska diplomacija to akcijo na vso moč podpira, ker računa na to, da bi bili po poroki kralja Zoguja z bolgarsko princeso Evdoksijo Albanija in Bolgarija še bolj navezani na Italijo. Kakor pri poroki kralja Borisa s princeso Giovano, povzroča tudi t tem vprašanj* tefkoče razIRnost ver. Albanski kralj je muslimanske vere, dočim je princesa Evdoksija katol>čanka. General Vlkov si skupno z italijansko vlado mnogo prizadeva, da bi izposloval od Vatikana dovoljenje za mešan zakon, vendap pa zavzemajo v Vatikanu, vsa} za enkrat odklonilno stališče. Vatikan zahteva, naj bi kralj Zogu prestopil v katoliško vero, kar pa seveda povzroča težkoče v Albaniji sami, kjer je večina prebivalstva muslimanska. Računajo pa s tem, da se bo Vatikan udal, kakor se je to zgodilo tudi v primeru poroke med kraljem Borisom in princeso Giovano. Poostritev odnošajev med Grčijo in Bolgarijo Ker Bolgarija odklanja arbitražno sodišče za rešitev spornih vprašanj, bo Grčija zahtevala intervencijo Društva narodov nastal nov spor, ki Je položaj še poslaibšal tn zmanjšaj izglede na skorajšnjo likvidacijo spornih vprašanj. Grški zunanji minister je včeraj prejel od grško-bolgarske mešane komisije za zamenjavo dvolastni-šklh posestev predstaivko, v kateri Bolgarija zavrača gr&ke predloge in stavi nove zahteve. Grčija je predlagala, naj se vsi »pori predložijo posebnemu arbitražnemu sodišču, toda Bolgarija to dosledno odklanja Grški zunanji minister Mihalakopulos Je v razgovoru z noosebno prilogo posvečeno Češkoslovaški. V prilogi objavlja celo vrsto člankov izpod peresa odličnih čeških in nemških javnih delavcev, med drugimi tudi članek zunanjega ministra dr. Beneša, ki se bavi z odnošaji med Češkoslovaško in Nemčijo. Dr. Beneš piše, da so odnošaji m?,d češkoslovaško in nemško republiko od početka sem prirodni. Jasno Je, da je Češkoslovaška po osvoboditvi posvetila vso pozornost tudi zapadu, toda močne vezi z nemško kulturo so ostale ohranjene in nedotaknjene. Potrebno je le, da se te vezi še bolj poglobe ln ojačajo. Velik del prebivalstva češkoslovaške republike Je nemške narodnosti tn baš ti češki Nemci tvorijo močno vez med Nemčijo tn Češkoslovaško. Politični antagoizem more sicer začasno lovanja. Nemčija vodi enako politiko kakor Češkoslovaška, ker sta obe članici Društva narodov in podpisnici locarnskega pakta. Nemški zunanji minister dr. Čurtius objavlja v isti številki daljši članek, v katerem naglaša, da sta Nemčija in Češkoslovaška že zaradi tega. ker sta sosedi in pa po svojih gospodarskih odnošajih v veliki meri zainteresirani na tem, da se ohranijo dobri odnošaji. To še bolj potrjuje dejstvo, da žive Nemci in Čehoslovaki dolga stoletja skupno na isti zemlji. S svoie strani pozdravlja vse, kar more poglobiti in Izboljšati odnošaje med Nemčijo in Češkoslovaško. : Katastrofa finskega parnika V Kattegatu sta trčila v megli skupaj dva finska parnika - Parnik »Oberon« se je takoj potopil in je nad 40 oseb utonilo Število smrtnih žrtev še ni točno ugotovljeno. Poročila kolebajo med 25 ln 60. Izmed 21 potnikov jih je utonilo 17 ln le KodanJ, 20. decembra, sg. Nekoliko pred polnočjo se je pripetila v Kattegatu težka nezgoda na morju. Dva finska parnika »Ar-cturus« in »Oberon« sta zaradi goste megle trčila drug v drugega Sunek je bil tako močan, da se je »Oberon« zaradi poškodbe potopil v treh minutah. Izmed 79 mož posadke ta potnikov na krovu »Oberona« je nad 40 oseb utonilo. Na brezžične klice na pomoč, ki jih je pošiljal »Arcturus«, so odšli štirje rešilni parniki na morje. Neka švedska topničarka in še neki drugi parnik sta že prispela ua kraj katastrofe. »Arcturus« je vozil lz Kodanja v Hali, dočim je »Oberon« vozli v nasprotni smeri. štiri je bilo mogoče rešiti. Reševalna dela se nadaljujejo z vso energijo, vendar Je za rešitev ljudi že prepozno. škodski parnik »Hengdst«, ki skrbi ca redno zvezo med Kodanjem ln Leidhom, Je prispel s štirimi možmi posadke »Oberona« v Kodanj. Rešeni mornarji pripovedujejo, da so poskakaM če« krov, ko se je pričela ladja potapljati. Na morju so slučajno ujeli rešilni čoln, ki se je odtrgal od ladde, ter na njem počakali rešitve. Grozno opustošenje vulkana na Javi Vulkan Merapi je opustošil že obširno pokrajino — Doslej okoli 300 smrtnih žrtev ~ Tragična smrt nemškega učenjaka Batavia, 20. deeembra. sg. Na otoku Javi j je začel ognjenik Merapi zopet bruhati, lz- I bruh vulkana je to pot tako močan, da ga ne pomnijo nastarejši ljudje Po sedanjem delovanju se boje, da bo nastala za ves otok katastrofa » najstrašnejšimi posledicami. V zadnjih dveh dnevih je začel ognjenik bruhati z novo strahovito silo. V petek ob 4. popoldne so pričeli švigati iz žrela proti nebu ogromni ognjeni stebri do 400 ali 500 metrov viseko. Izbruh spremlja strahovito bučanje, ki se sliši več kilometrov daleč. Ognjenik meče ogromne množine goreče žlindre na stotine metrov visoko v zrak. nakar se vsuje izpod neba dež žareče lave. S silnim truščem se je zrušil del žrela v notranjost Iz žrela vhaja na milijone ton razbeljenega peska, ki pada potem kot ognjeni dež na okolico. Število smrtnih žrtev fnaša približno 300. Med prebivalstvom je zavladala strašna panika. Pogled na ognjenik je posebno ponoči očarljiv Okoliške vasi m naselbine so morali izprazniti zaradi nevarnosti, da bi jih presenetili goreči vele-toki lave. Izbruh spremljajo močni viharji, ki razznašajo pepel več kilometrov daleč po okolici. Batavia, 20. dec. d. . /i izbruh vulkana Merapija je uničil obširne površine polja m vse uselHne v svoji okol ci. Doslej po« ročajo o 100 človeških žrtvah hitro razšir« ja ioče se lave. V okolišu več milj so iz» praznili vse vasi domačinov. Izbruh vul« kana- je povzročil tudi tragično smrt ham« burškeoa raziskovalca dr. Wernerja Bor« chardta, ki je bil star šele 30 let Ham« bu-ški tropski institut mu je v svrho raz« i :avani dovolil leto dni dopusta. Sredi avffus*'' je odpotoval iz Hamburga ter je od 1. oktobra vršil opazovanja v institutu Medanu. Dr Borchardta iai njegovega po* močnika je pri opazovanju prvega izbruha vulkana presenetila s lna množina lave. v kateri 'e popolnoma zgorel. Dt. Borchardt s^ je zhsti odlikoval s svojimi preiskava« n:' o vplivu temneratur na cirkulacijo kr« vi človeškem telesu, kakor tudi o vplivih teme na dejavnost človeka. Da bi izpopol« nij svoje študije, je odšel v bližino vulka« na ki js miroval že 40 let in je sedaj z nenadnim ' — med vsem tamosnjim nrebivalstvom silno panika Poincare bo okreval Pariz. 20. dec. p. Zdravstveno »tanje Poincarčja se po izjavi zdravnikov stalno boljša. Današnji dan je preživel mimo in se je počutil dokaj dobro. Obiskov še ne sme sprejemati. Zdravniki smatrajo, da je že izven nevarnosti, vendar pa bo okreva« nje zelo dolgotrajno. Odklonjena nezaupnica pruski vladi BerUn, 20. decembra d. V pruskem deželnem zboru Je bil včeraj predlog nezaupnice nemSkih nacionalcev proti ministrskemu predsedniku Braunu in notranjemu ministru Seweringu odklonjen z 244 glasovi vladnih strank proti 182 glasovom opozicije. Dva poslanca sta se glasovanja vzdržala. Ločitev zakona kralja Karola Rim, 20. dec. s. Rumunsko poslaništvo je prejelo v zvezi z intervjuvom, ki je bil nedavno objavljen v »Giomale d' Itala«, komunike, v katerem se naglaša med dru« gim, da je prejel rumunski kralj pred ne« kaj dnevi pismo princese Helene, ki ga prosi, naj ne stori nobenih korakov za raz« veljavljenje ločitve zakona, ker ne želi več. da bi živela z njim. Javne ulične telefonske govorilnice v Zagrebu Zagreb, 20. decembra n Danes popoldne so pričele v Zagrebu funkcionirati javne poulične telefonske govorilnice. Komunistične f protifrancoske demonstracije v Hamburgu Mmmbvrg, tO decembra ar Pred tram- ooskim generalnim k .-m ru! atom t Hamtoor-g« »e Je zbrala skupina razgrajačev, ki J* obmetavala poslopje s kamenjam ln razbila mnogo šip Policija je stopila prepo®no v akcijo, da bi mogla demonstrante pravočasno razgnatl. Demonstranti »o kamenje zavijali ▼ papiT, na katerega so napisali žaljivke proti Francki Predsednik h&m-burškesa senata je Izrekel eeneraJnemn konzulu obžalovanje zaradi murnih d0R0d-kov Iz napisov na Mstih, ▼ katere »o razgrajači zavijali kamenje, sklepajo, da gr* za komi t. iste. Berlin, 20. dec. AA. Pred jugoslovanskim in francoskim konzulatom je prišlo do izgredov neke skupine ljudi. Mislijo, da so bili komunisti. Predsednik bamburške občine je izrazil takoj svoje obžalovanje nad dogodkom jugoslovanskemu in francoskem« konzulu. Mraz v Zagreba Zagreb, 20. decembra n. Danes med X in 3. uro popoldne bo popokale skoro ts« telefonske žice zaradi nenadne izpremembe temperature. Zavladal Je nenavadno hud mraz. Skoro vse mestno telefonska omrežje Je prekinjeno. Pokojninsko pomorščakov SpBt, W». decembra a. Med pomorščakov ln pokojninskim zavodom privatne nameščence v LJubljani »o m vršila pogajanja o pokojninskem savarova-nju pomorščakov, ker so bili doslej zavarovani samo kapitani tn strojniki Delegati pokojninskega zavoda v Ljubljani so obljubili, da bodo ugodili zahtevam pomorščakov in meseca januarja se bo vršila ponovno konferenca t Splitu, ki J bo prisostvoval tudi minister za socialno politiko Nikola Preka. Novinarski in novfersfci v Beograda Beograd, 30. decembra a »Pravua« obhaja Jutri pomembo« aovla. sko m novinarsko svečanoeu Ot> priliki jo» trlSnje proslave 25-letnlce »ovinarskega deia direktorja tega lista g. Manojla So-kiča bo otvorjena in posvečena nova palača nazvana »Dom »Pravde*. DanaAnJa številka »Pravde« je izšla v povečanem ol>-segu ter je posvečena razvoju Usta m sploh razvoju novinstva in novinarstva t Jugoslaviji. Občni zbor Narodne ,1 galerije Ljubljana, T arnStventk prostorih r Narodnim do* mu »e j« vršil leto&njl občni ebor »Naro* ne galerije«. Zunanja stika občnega sbora bi bila lahko matno llvannejša ta »iovea-nejjša, saj Je Naroda« siierijc *tets med najlepše kulturne naprave * LJaOUaaJ 1® budi število fclanor n! ba-š ntzko. Tako pa J« občili zbor potekel ob precejšnji odsotnosti članstva, kar beležimo le s namenom, da M •e člani tega lasiužnas* društva »avedM tvoje morame lomasti. Vzlte »kromnejM udeležbi je občn/1 sbor potekel prav dostojno hi je podal lepo in zaokroženo sliko • delovanju NG v minulem poslovnem letu. Občni zbor je otvortl to rodil predsednik g. dr. Fran Windischer, k1 je »lasti poudaril potrebo, da ar upr»v< Narortn« galerij« zagotove redni! tn stain! adel za 0.5 do 3 mm. Temperature so večinoma padle za 1 do 2 stopnji, ponekod pa so ostale nespremenjene ali pa so v zel« malo krajih narasle. Morje Je bilo nemir« no ali razburkano. Pnnaiska rremeneka napore^ sa nedeljoi Nobene bistvene sp-^iembe. Mrzlo vreuia| ▼ večjih nižinskih kmlih megla. ši kraji In Spomenik kralja Petra v Ljubljani LJubljana, 20. dec. Po lanskoletnih časopisnih polemikah o ^omeniku kralja Petra je izgledalo, da ne-feai časa še ne bo misliti na uresničenje zamisli in to iz več razlogov. Menda je bil najvažnejši pomanjkanje zadostnega denarja, nič manj pa desetine različnih mnenj o obliki spomenika, prostoru, kjer naj bi stal, m pa o kiparju, bi bi bil sposoben takega dela. Zato nas ie kar iznenadila vest, ki je za včerajšnji dan napovedala ogled prostora, kjer je kipar Doiinar postavil improviziran spomenik v naravni velikosti. Ideja ie hvalevredna in je nje namen, da pokaže v koliko bi bil spomenik skladen z okolico in pa višino vodnjaka z bleščečim sijajem belega marmorja Z nameravano postavitvijo novega spomenika pred magistratom bi se pokvarilo dvoje: estetski vtis Mestnega trga, ki ga baročni vodnjak kot središče, združuje v umetniško zaključeno celoto, novi spomenik sam pa b' bi! kljub svoji monumentai-nosti podrejenega vpliva na trg, katerega bi oropal enotnosti in originalnosti. Pa denimo v kraj vse te pomisleke in predsodke! Ko bomo imeli spomenik kralja Osvoboditelja, se bodo prav gotovo vršile vse patrijotične manifestacije, parade in zborovanja pri spomeniku. Za take pri-!:ke ie pa Mestni trg pretesen in nepripra- improvizirani spomenik pred magistratom. in v prostore. Tako bi se Se pravočasno preprečilo postavitev spomenika na nepravi prostor, m tako zagrešilo estetsko aeokusnost, ki jih je v mestu že čez mero. Osnutek spomenika ie res posrečen. V mogočni pozi sedi lik kralja na žrebcu v naravni stoji. Okoii ramena imperatorski plašč, v roki žezlo — pravičen sodnik in vladar svojemu narodu. Spomenik s konjem pa bo za mesto še prav poseben okras, in bo med sedanjimi spomeniki glede umetniške zasnove posrečena sprememba. Pri včerajSnjem ogledu so nekateri kritizirali spomenik v dobri veri, da je spomenik iz kamna v surovi izdelavi. V resnici pa je iz lesa, žakljevine in pobarvanega mavca in služi le spredaj navedenemu namenu. Bodimo prepričani, da bo Doiinar spomenik izvrši! tako, d3 bo mesto in mi vsi ponosni nanj. Vprašanje pa je, ali je mesto pred rotovžem primerno za spome-n < kralju Petru. Tako. kot so postavili improvizacijo včeraj, je spomenik kratko-malo nemogoč. Porinili so lik v nizke stopnice skoro pod zadnjo arkado, da izgleda. kot bi prihajal jezdec izpod nizkega oboka. Poleg tega zastavlja skoro ves pločnik in raztrga stopnišče z obočjem, ki je najlepši de! poslopja. Culi so se glasovi, naj bi se že sedaj prenizek podstavek znižal še za eno stopnico. Tako bi stal konj skoro na cesti in spomenik bi bi! brez do-minirajočega vtiska nad okolico. Za sedai določeni prostor je pa tudi izven vsake osi in žarišča Mestnega trga. Nezmiselno ie govoriti o nekakšni proti-uteži in ravnovesju z Robbovim vodnjakom. Še sedaj, ko je vodnjak opažan z lesom. se čuti. da je on središče trga in bi bi! spomenik spričo njega dobesedno potlačen Upoštevajmo pri tem še mračni barvi hiš in spomenika, ki padeta skupaj ven. Nedvomno dobimo v nekaj letih tudi novo mestno hišo in bo stari rotovž ob svoj pomen kot sedež uradov mestne uprave. Kaj je naše mesto res tako ubogo na primernih mestih? Zadnja leta se je Ljubljana zelo razširila, pozidale so se velike mestne četrti in ni nobenega razloga, da bi postavljali nove spomenike v zatrpane stare mestne dele. Oglejmo se po drugih primernih mestih. Vse primernejši prostor za spomenik, kot je namenjeni pred magistratom, bi bi! pred Narodnim domom. V neposredni bližini so in se še grade stavbe !n palače modernega sloga, v kratkem se prične v bližini graditi pravoslavna cerkev in se bo tlakovaal Bleivveisova cesta, ki bo ena najširših in najlepših cest v mestu. 2e sedaj se vršijo tam vojaške parade in kako svečanejše bi še bilo, ko bi zrl na zmagoslavno vojsko kralj Osvoboditelj in bi s tako ponosno zavestjo korakala mimo njega naša armada. Trubarjev spomenik, ki je eden najlepših, kar jih imamo, se bo moral prestaviti na primernejši prostor: sedaj stoji prav v nemar, kot bi ga bilos ram prostora in se skriva za smrečje... Kaj pa prostor na križišču Bleivveisove, Rimske in Tržaške ceste? Na visokem podstavku, ki je Dolinarjevemn spomeniku edino primeren, bi ga vide! vsak, kdor pride s te strani v mesto. Obrnjen s čelom proti zapadu. bi imel spomenik lepo gledišče še z južne in severne strani. Ali pa prostor pred obrtno Solo, če bi se orimerno reguliral. Primerno mesto b' se morda našlo tudi na Masarvkovi cesti, kier se grade najlepše palače. Šablono spomenika imamo, prestavimo jo še na navedene kraje in odločitev ne bo težka. Naglica pa ni nikjer prida, najmanj še v tem slučaju, ki je zadeva vsega naioda. C. š. Rafko Salmič umrl Celje, 20. decembra Pred dvema mesecema smo se v našem listu spominjali v obširnem članku 60 -letnice jubileja zavednega celjskega obrtnika in najboljšega mojstra na diletant-skem odru g. Rafka Salmiča, zlatarja, draguljarja in urarja v Celju. Iz razgovora z njim smo prinesli približno sliko njegovega plodovitega, nesebičnega življenja, ki se je tikalo njegovega javnega udejstvova-nja predvsem v društvenem in na odrskem delokrogu. Tedaj smo zapisali nastopne besede: »Salmičev dan še ui dosegel večera, čakajo ga še mnoga prijetna leta med prijatelji in sodelavci in predvsem ob njegovi prijazni gospe Ani, zvesti spremljevalki skozi njegovo življenje.« Danes dopoldne pa je nepričakovano smrt zamahnila s svojo koso in pokosila žilavega kraškega orjaka Rafka Salmiča v 61. letu starosti. Dopoldne ob 9.45 je prenehalo biti njegovo zlato nacionalno slovansko srce. Rodil se je pokojni Rafko Salmič 12. septembra 1870. v Postojni, že kot otrok je nastopal z uspehom na domačih zabavah v spevoigrah. Ko se je t.čil svoje obrti v Ljubljani, je že Ma 1S85. po-sečal s pokojnim Antonom Verovškom dramatično šolo v starem gledalif.cu. ki jo je vodi! pokojni BorStnik. Pričel je nastopati v gledaijišču in po tjegovem požaru v čitalnici. Sodeloval je tudi na najrazličnejših narodnih prireditvah po vsem Krasu. Leta 1899. se je naselil v Celju, kjer je otvoril lastno trgovino in delavnico v Narodnem domu, kjer obstoji in procvita še danes. Za življenje celjskih Slovencev je pomenila naselitev Rafka Salmiča v še takrat ponemčurjenem mestu velikansko pridobitev. V obrambnem boju za narodne pravice je bil vedno neizprosen, dosleden borec. Letos je prebil težko bolezen, o kateri so domnevali, da ne bo zapustila nevarnih posledic. Toda usoda prede svojo nit z neusmiljeno strogostjo. Pred 14 dnevi je moral oditi v tukajšnjo bolnico, toda počutil se ni baš slabo, še snoči je bilo njegovo stanje subjektivno prav dobro. Prebil je večer v živahnem veselem pogovoru s svojo soprogo. Davi pa je nepričakovano zapadel v agonijo, iz katere se ni več prebudil. Ob 9.45 je za vedno za-tisnil svoje oči. Na deskah, ki predstavljajo svet, doslej med diletanti Slovenci še nismo imeli močnejše osebnosti in večjega mojstra od Rafka Salmiča. S celjskega mestnega gleda- jerejske hi vinorejske šole v Mariboru. Le« ta 1890. je prišel v naše mesto kot tehnič« ni vodja dela za zatiranje trtne uši. Iz Ptuja je bil premeščen v Gradec, kjer je dosegel čin višjega vinarskega nadzornika Ob preobratu se je takoj posvetil službi domovine ter je služboval v Mariboru, dokler mu ni poverila deželna vlada refe= rata za vinarstvo in kletarstvo pri kmetij« skem poverjeništvu v Ljubljani Tudi ko je stopil v pokoj, ni popustila njegova ne-, umorni delavnost. Ko so ptujski Slovenci prevzeli olepševalno društvo, se je pokoj« nik zavzel z vso vnemo te važne ustanove. Kot predsednik društva se je z vso vnemo in marljivostjo lotil najtežjega dela. Te« meljito je popravil švicarijo, peš=pota, ograje, mostove, drevorede itd., dasiravno društvo od svojih prednikov ni prejelo no« bene gotovine. Na obronkih ljubljenih Slovenskih goric počiva sedaj svoj večni sen blaga duša. k" si je pridobila po svojih izrednih vrlinah časten spomin med nami. Prelat Tomo Zupan msm ZEMLJ A SOiLNCA Leharfeva opereta z RIsliardom Tauberjem Pride v Elitni ki m Matica Ob grobu zaslužnega železničarja Ljubljana, 20. decembra. Bridko je pretresla ... t. m. naše želez« nčare vest. da je smrt ugrabila i Pavla Dežrnana. kontrolnega strojevodjo držav« n železnic Kdo izme- železničarjev v ožj- in širši domovini ga ni poznal? Kot ustanovitelj in dolgoletni predsednik, v zadnjem na či=tn: nredsednik Društva strojevodij JumsHv je. oblaitne uprave Lj ' Mana, s ie nokojnik vneto zavzemal ; -se zadeve dr5i vn"«nrimetnih ustanov. Eelezničarstva sploh, posebno pa še svojih tovaršev strojevodij. Tem zadevam se je posvetil z vsem svojim bitjem, bil je ne« umorno delaven in skrajno požrtvovalen. Z"--di teh vrlin si I 'ko tolmačimo veliko bol jugoslovenskih strojevodij ob slovesu od svojega dobre«, in dragega tovariša. Kdo bo '-ga mO-r>jnika nadomesti! v tolikih stanovskih organizac;jah ter narod« nih in kulturnih društvih tn kdo bo še zrno« ge! na tem polju toliko energije in požrtvovalnosti? Težka, pretežka izguba je Dežmanova smrt za železničarje, bridko, prebr dko pa je posegla kruta usoda tudi v rodbino kjer oplakuje soproga s štirimi nepreskrbljenimi otročiči blagega moža m rednika. Smrt je ustavila blago srce. pol« no sočutja in ljubezni m ko ob preranem grobu oplakujemo veliko izgubo in sočustvujemo z družino, se eloboko zavedamo, da nam pokojnik ne bo ostal samo v čast« nem spominu, temveč tudi za vzor po svo« jih vrlinah in zaslugah. Pri hripi, bronhitisa, vnetja mandljev, plučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ilšča je danes zavihrala črna zastava v znak žalovanja po dolgoletnem predsedniku in častnem članu Dramatičnega društva v Celju. Vsa celjska, narodna obrambna, kluturna in dobrodelna društva žalujejo za svojim dolgoletnim članom, ustanoviteljem, predsednikom, častnim članom itd., pa tudi v vustah starih sokoiskih borcev je zazijala globoka nenadomestljiva vrzel. Težko je odjeknila njegova smrt po poljih in gozdovih ter v zeleni bratovščini kjer je bil Rafko duša. Najtežje pa je seveda prizadeta njegova rodbina. Pokojnega objokujejo zvesta soproga Ana, hčerka Anica sinova Rafko, uradnik v veliki tvornici Drniš pri Splitu, in poročnik naše vojne mornarice Savo. V ponedeljek ob 16. bomo spremili nepozabnega Rafka Salmiča na njegovi zadnji poti na celjsko okoliško pokopališče, kjer bo sanjal svoj zadnji sen v rodbinski grobnici poleg svojega nad vse ljubljenega sinčka Borisa, prerano umrlega 1. 1924. v cvetu mladosti 15 let. Težko prizadeti rodbini naše in vse javnosti najgloblje sožalje, nepozabnemu Rafku Sal-miču pa kličemo: »Večnaja mu pamjat!« Francu Matjašiču v spomin Ptuj, 20. decembra. Na svojem lepo urejenem domu na pri« jaznem gričku za ljudskim vrtom v Ptuju je izd^hrvl ^ ' ni «*-'>ir Monn >l"5,i višji vinarsN uad/.urnik v pukoiu u J-raui Mit« jašič. Pokojnik je bil rojen leta 1864 pri Sv Lovrencu v Slov goricah So'al se je v Ptuju in Mariboru strokovne študije pa je dokončal v Klostemeuburgu Kot ekonom je služboval na raznih veleposestvih na Hrvaškem, potem pa je postal učitelj sad« obhaja danes na Okroglem pri Kranju svo* jo 91 »letnico. Njegovo ime je znano ši* rom naše domovine. Jubilant je narodni vzgojitelj in pobornik družbe sv. Cirila in Metoda. V njegovo počastitev mu )e včeraj priredila podružnica CMD podok« n co s pomočjo »Zarje«, da se mu z lenim petjem nek' ko oddolži za njegovo veliko ljubezni polno delo za narod. S podrobno prodajo blaga CMD, pri kateri je gorenj« ska mladina med seboj tekmovala, zlasti pa dekl ce osnovrve šole in gimnazije v Kranju, je podružnica nabrala ponovno za sklad Tomo Zupana 1000 Din. Se na mnoga leta naš dobri prelat! Za Božič in sveti večer razne delikatese, čaj, rum, Cognac, namizna, butelčna ln originalna španska desert-na vina, likerji, Champagner, Sekt itd. pri Fr. Kham, Ljubljana, Miklošičeva 8 Prepričajte se osebno o cenah tn kvaliteti Sejmske prigode Ljutomer. 19. decembra. V blato ln brozgo so sejmarji postavili svoje stojnice, razložili raznovrstno blago ter čakali na kupce, ki so se res v precejšnjem številu nagrnili od vseh strani. Saj je to zadnji sejem pred božičnimi prazniki, ko treba nakupiti to in ono za gospodarstvo, pa tudi za praznike ter za to pobrati zadnje kovače iz omare. Poštene kupčije je bilo še precej, dasi se gospodarji in gospodinje niso spuščali v večje kupčije, ampak kupovali le najpotrebnejše. Razen poštenih sejmarjev pa se je nateplo tudi precej sodrge, ki je nameravala v gneči šariti po svoji tatinski navadi ter oskubiti nepazljive kupce in prodajalce. Tako je neki prefriganec tam od žitorod-nih Vinkovcev postavil na trgu svoje čarobno kegljišče ter obetal uro vsakemu, ki bi imel srečo. Ljudje so občudovali njegovo spretnost, s katero je preobračal keglje in vabil srečolovce, in okrog kegljišča je nastala precejšnja gneča. In v tej gneči Je dobrodušnemu, nič slabega slutečemu kmetu izginila denarnica s 600 Din — tudi drugi so se jeli pritoževati, da jim nekdo tz-praznuje žepe. ed ljudmi sta se prerivala tudi dva tujca, ki sta se vedla tako sumljivo, da so ju orožniki prijeli. Bila sta poslovna bratca srečonosnega kegljača od Vinkovcev, ki sta izrabljala gnečo krog kegljišča ter segala stricom in teticam pridno v žepe. Vsa troperesna deteljica je romala v zapor. Da, da — vinkovačke metode se povsod ne obnesejo. Pod velikimi šotori so prekmurski >sa-boli« ponujali najmočnejše in najfinejše storjene obleke, ki »pasejo« vsakomur. Pridno so možje poskušali zimske suknje s pravim bobrovim ovratnikom iz »zavečje* kože ter barantali na žive in mrtve. Neki pa so suknje molče ponierjali in molče so tudi z njimi odšli. Toda roka pravice jih je spoznala po novi suknji, ko so že sedeli v gostilni, in trije suknjarji so Sli za kegljači. Drugod zopet so neki kramarji prodajali sukno za moške obleke tako poceni, da so kmetje pridno segali po njem. Ko pa so se domov grede še oglasili v tem ali onem »štaciini«, so presenečeni zvedeli, da bi isto in še boljše blago lahko dobili pri do-mačil trgovcih še ceneje in da jih je jezični krošniar pošteno ociganil, ko jim je prodajal na videz dobro blago »tak strašno fal«. Saj se ne vrne nikoli več: v žepu Ima denar — kmet pa prhko blago. Pri takem poslu ni čudež, da se oglasi želodec in terja svojo prirojeno pravico. Tako je tudi ciganka Svarc sledila povelju svojega telesnega gospodarja ter krenila v hotel Herndl. Tam ga je potolažila z »}e-lom in pilom«, in ko je čutila, kako se ji vračaio moči, je hotela prav skromno izginiti Skoro bi se ji posrečilo to tiho slovo, toda postrežljivi gostilniški duhovi niso vneti za take finese občevanja: poklicali so stražnika s pendrekom in ciganka se je 3icer sita seznanila z neslutenim komfor-tom naše občinske »kajhe«, odkoder so jo pozneje pospremili v nič manj udobno sodni jsko ječo. Ker je Božič blizu, so bila na trgu 2e božična drevesca. Tudi po teh je seglo budno oko pravice ter dognalo, da so nekatera zrasla v sosedovem gozdu. In tudi tu bo še najbrž sodišče izpregovorilo tehtno in odločilno zadnjo besedo. Dovolj je bilo senzacij na sejmu — okrosf cerkve pa stoje že več dni stojnice kramarjev; ti slede zvesto zgovornim misijonarjem, preganjevalcem »bele kuge«, ki so prišli k nam iz vaških Križevcev in so namenjeni dalje v velikomestni Ormož. Jubilant Ivan Samec Petdesetletnico trgovanja in dvajsetleit« nico lastništva ugledne ljubljanske trgovine praznuje g. Ivan Samec, predsednik Dru« Stva industrijcev in veletrgovcev v Ljub ljani. Jubilant je že 50 let trgovec v eni in isti hiši. Njegova trgovina je v okras Ljubljane, njegovo delovanje v trgovskih krogih pa je izredno zaslužno. Ugledne« mu in zaslužnemu jubilantu želimo še mnogo srečnih let. Za božič daruj peč Darilo, ki nič ne stane, ker se izplačuje samo od sebe. BOŽIČNA PRODAJA samo od 6. xn. do 6. I. proti gotovini z 10% božič, popustom ali na ugodna obročna odplačila. »Z E P HI R« d. d. — SUBOTICA tvornica peči ln emajla. Samoprodaja: za Ljubljano: BREZNIK & FRtTSCH: za Celje: D. RAKUSCH; za Maribor: PINTER & LENARD. [jska številka •JUTRA" •• Je sčasoma razrasla ▼ publikacijo, ki s obsegom la mogoll&MrtJa TaeMna prekaša vse drage proizvode slovenskega tiska Med njenimi bralci Je tudi mnogo takih, M ne morejo atrpett redne ■aročnine L >Jutro< in zato kupujejo samo nedeljsko izdajo vedoč, da ne bi nikjer drugod dobili toliko branja za tako neznaten denar! Večina teb nedeljskih kupcev živi na kmetih in po manjglh krajft girom Slovenije. Čeprav so nam enako dragi kakor vsakdanji bralci in na-ročriki»Jntric, so bili doslej vendar v nekem pogledu prikrajšani: dobih ao samo nedeljski odlomek romana ... »j^tro« uvedlo Zato smo iz njihovih krogov mnogokrat sliSali željo, naj bi >Jutro< uvedlo poseben nedeljski roman, ki M Izhajal samo ob nedeljah ln praznikih take da M ga mogli na« deljVki bralci v celoti zasledovati. Tej želji bomo poslej ustrezali. Za začetek •e nam je posrečilo dobiti sočno in zanimivo kmečko povest »Pohorska vigred" izpod peresa nadarjene mlade pisateljioe Ljube Prennerjeve, ki izide prvikrat "*"* v letošnji božični Številki. mimmmmm Ljuba Prennerjeva nas vodi s svojim delom ▼ idilično lepe kraje ob saožjii zelenega Pohorja, tja, kjer se beli ob bistri Mishnji Slovenjgradec is gleda proti koroški zemlji ; odpira nam tako rekoč deviški svet, katerega M slovenski pripovedniki doslej še niso spomnili. .___. . .. Pisateljica je doma med ljudmi, o katerih nam bo pripovedovala. Gledala Je njih življenje od blizu; zato ve in s svojo neposrednostjo prikazuje, kako to ljudstvo dela, trpi in ljubi • ti Prepričani, da prinašamo s to novo uvedbo vsem svojim bralcem dobro aošel božični dar, jim želimo ob romanu Ljube Prennerjeve obilo užitka in zabave. Preporodova proslava kraljevega rojstnega dne Ljubljana. 20. decembra. V dvorani Delavske zbornice se je vrši« k 15. t m. Preporodova slavnostna aka* demija v proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja. Akademija je bila pod pokrovitelj' •tvoi. g. dir. Juga in častnega damskega komiteja. To je že trad;cijonelna priredi* tev Preporoda, ki je bila vedno zanimiva tudi po svoj«n programu. Akademijo je otvoril z izbranimi bese» dami predseAiik Marjan Sartory. ki je po» ▼edal. kaj čuti mladina, udružena v Prepo* rodu, ob rojstnem dnevu svojega kralja in to v tistem Preporodu, ki vseh 10 let svo» iega obstoja zastopa čisto jugoslovenstvo lot značilno navajamo njegovo obljubo, da bo naša mladina delovala na to. da se de« la. započeta po Nj. Veličanstvu, dovršene do konca in da postane ves jugoslov na> rod svoboden, enakopraven in edin Svoj govor je zaključil z vzklikom Nj. Veličan« •tvu kralju, ki so se mu pridružili vsi na» vzoči. Nato je zaigral društveni orkester pod vodstvom Dražila državno himno in zelo dovršeno uverturo »Lepa mlinarica« Vse pevske točke, ki sta jih izvajala An» tičeva in Kremžar im ki ju je spremljal Zebre, so prav dobro uspele. Enako je ospela Bergerjeva deklamaciia. Novost na vzporedu je bil vsekakor Dražilov sakso« fonski solo. v katerem je pokazal dovrše* no tehniko. Ena najboljših točk je bila Chopinova Fantasie Impromptu, ki jo je z občutkom podal Fink. Program je zaključil orkester z zaključno koračnico. Akademija je po izbiri in izvedbi programa zelo dobro uspela Zal pa ni našla povoljnega poseta s strani naše javnosti Posebno je bilo opažati, da se je odzval vabilu dijaštva edino g. prof Jeran. kar • pedagoškega stališča vsekakor ni opra< vičljivo. Profesorji bi se pač morali malo več zanimati tudi za izvenšolsko delova« nje dijakov. Vsekakor gre Preporodašem rse prizna« eje za izvedbo prireditve in želeti je le. da javnost v bodoče bolj podpre njihova stremljenj«. Delovanje gledališkega odra Narodne čitalnice v Kranju Kranj, sredi decembra. Po enomesečnem premoru nam je 13. in 14. L m. podala zopet domača igralska družina gledalskega odra Narodne čitalnice ▼ Kranju v splošnem prav dobro predstavo Hartley - Mannersove veseloigre »Peg —- srček moje. V naslovni vlogi je debatirala gdč. Božena R o s o v a, ki ji gre dobršen del na uspehu igre. Debitantka je rotovo mnogo obetajoč oderski talent in ji moramo na uspehu le čestitati. Njena igra ie bila prisrčno naivna, pri tem pa popolnoma naravna. Naša odlična igralka gdč Anica E n g e 1 m a n o v a je to pot dokazala, da je v polni meri kos strogo salonskim vlogam, kakršna je vseskozi vloga EtheL Z enako fineso je dovršila ulogo mrs. Cichester drč. Vilma Štrumblova. Hišno je igrala prav dobro gdčna. Mara Gabričeva. Med moškimi vlogami sta si delila prvo mesto gg. Peš I in Mayr. Prvi je podal Izvrsten tip dostojanstveno rezerviranega lakaja odlične hiše in pokazal, da je tudi uloga s par besedami važna ln ' drugim enakovredna vloga, kar nai služi večini domače igralske družine v posnemanja vreden zgled, G Mayr je prav skrbno in dovršeno izdelal vloga omejenega, domišljavega in do brezskrbnosti pomehkuženega Alarika. Tempo igre, oso-bitl v prvem dejanju, naj bi bil hitrejši, ktr se bo gotovo dalo doseči s točnejšim ■temorlranjem .vlog. Režija gosp. Doreta Kerna Je btla kot vedno izborna ta Je osobito inscenacija pričala o finem okusu režiserja. Udeležba publike bi bila pa lahko večja. Naj kranjski imenitniki ne mislijo, d& ie razen denarja vse domače slabo, ampak naj k viti rajo trud domače igralske družine z moralno in gmotno podporo. Javnost bo morda tudi zanimalo, da je Gledališki oder Narodne čitalnice uvedel pogajanja s Prosvetnim društvom v Kranju zaradi skupnega kulturnega delovanja na gledališkem poliu Na tozadevno pova-bilo je Prosvetno društvo z dopisom z dne 4. oktobra prosilo za razjasnitev, v kakšnem zmislti si Gledališlc oder N. C. predstavlja skupno delo in zbližanje v Isti smeri sedaj ločeno delujočih društev. Odbor Gledališkega odra N. C. je nato sporočil Prosvetnemu društvu, naj bi obstojalo skupno delo v tem, da se vrše medsebojna gostovanja, večja dramska dela pa naj i>e uprizarjajo s skupnim ansamblom na obeh odrih. S tem je bil združen poziv, nai Prosvetno društvo sporoči možni čas za tozadevni sestanek. Na ponovni poziv ?a je prejel Gledališki oder N. C. dopis Prosvetnega društva z dne 20. novembra te-le vsebine: »Z ozirom na Vaš cenjeni dopis z dne 15. oktobra, oziroma 19. t. m, vljudno sporočamo, da ima naše društvo za leto 1930 določen program, ki ga ne moremo spreminjati. Zato smatramo, da bi bila taki razgovori o skupnem sodelovanju brezpredmetni. Z odličnim spoštovanjem: Prosvetno društvo v Kranju. — M Škerbec.« Z ozirom na to, da bomo čez tri tedne praznovali že dveletnico za notranjo nre-ditev naše države in konsolidacijo gospodarskih in kulturnih odnošajev prevalili dan 6. Januarja, vprašamo javnost z ozirom na dobesedno citirani odgovor Prosvetnega društva v Kranju: Kaj pravite? Mi pravimo, da nekateri ljudje še vedno ne morejo živeti brez politike. Vlak mu ie odrezal roko Hrastnik, 20. decembra. Pred dnevi Je doživel naš okollS težko nesrečo, ko je vlak usmrtil trboveljskega nadzornika proge g. Kolariča, danes okrog 10. dopoldne pa se Je primerila na tukajšnjem kolodvoru težka nesreča, katere žrtev je rudarski delavec 27-letni Franc Završnik. Završnik Je bil zaposlen pri prevažanju vagonov s stranske proge na glavni železniški tir. Ko so spravljali zopet enega Izmed vagonov preko tirnega križišča, Je Završniku spodrsnilo Delavec Je padel, nI pa imel več toliko časa, da bi se odmaknil premikajočemu se vagonu. Nesrečnika je zagrabilo kolo za desno roko ln mu Jo Je gladko odrezalo od telesa. V bolečinah Je zavpil nesrečni Završnik, ki Je dobil medtem Se več udarcev po telesu, zlasti pa po nogah. K ranjencu so prlskoM!l njegovi tovariši, ki so vsega krvavega potegnili izpod koles. Zaradi izgube Krvi močno oslabelega rudarja so prenesli neutegoma ▼ bližnje poslopje, poklicali so nato rudniškega zdravnika dr. ArnSka, ki se Je kmalu nato javil pri ranjencu. Obvezal mu Je rane, ln mu Je nudil prvo pomoč, nato pa odredil, da ga prepeljejo ▼ ljubljansko bolnico. Završnik, stanujoč v Podlcrajn St. 44, Je znan povsod kot miren in tih delavec. Z današnjim opoldanskim vlakom so ga prepellall brez desne roke njegovi tovariši v Ljubljano, z glavnega kolodvora pa ga je odpeljal rešilni voz v splošno bolnico. Ali si že Vodnikove družbe?, »Zagovor športa« in njegovi čitatelji V »Jutru« z dne 18. t m. je priobčil Allam«bey (psevdonim slovenskega dušev« nega delavca) »zagovor športa« z našlo« vom »Šport«. Če prebereš članek z ooo lagodno dušev no lenobo, kakor se po navadi čita čas« nik, takode pri jutranji kavi ali v opoldan« skem odmoru na primer, te piščevi nazori osupnejo po svoji drzni pretiranosti in ab» surdni miselnosti. Konjsko kopito članka je namreč tako skrito — dejal bi: prene« rodno skrito —, da je mogoče vzeti ta za« govor resno, celo hudo .esno, čeprav je v bistvu (in ali more biti drugače?) bridka tn ogorčena parodija na sodobno športno malikovalstvo in do absurdnosti izpeljana »ideologija« športnega g banja. Značilno ni, da je ta članek izšel brez vnanjega, na prvi pogled vidnega pečata parodije; zna« čilno je, da je bil sprejet kot resna beseda m »junaški« poklon pred malikom. ki ga danes ulica tolikanj čisla. Značilno je, da je mladina ob tem članku vzkl kala: Glej ga, vendarle je nekdo odkrito izpovedal naše najbolj skrite misli. Ali ni že skrajni čas, da vržemo duha in čuvstvenost med staro šaro v ropotarnico človeške zgodo« vine in da človeškemu mesu, ki ga harmo« nično razvija šport, priznamo to, kar mu gre?! Ni li že čas, da izženemo iz šol vse sanjače, s katerimi nas pitajo zastareli pro« fesorji in da upeljemo kult zdravega, me« senega človeka, mišičnatega človeka seda« njosti in bodočnosti?! Te misli so nekje ležale, skrbno prikrite in vendar paleče kakor vsaka herezija zo« per neke dogme, ki jih priznava n. pr. tako nadležni sistem, kakor je šolski Prišel je AIlan*bev, izlil na šport vso ironijo svo» jega peresa, a ker je bil pozabil, da bi gro« b"> in na prvi pogled opazno podčrtal pa« rodičen značaj svojega pisanja, je bil do« segel nepričakovan uč nek: Ujel je mnoge trlade ljudi pri njihovih skritih mislih o pomenu športa v sodobnosti! Izvrstna po« teza in zelo poučna za pedagoge, toda za vsakdanje življenje vendar le malo prefi« na Zakaj ironija, ki je današnji površen čitatelj ne opazi in ki prehaja vanj kot re-na, čeorav smela trditev, je gladko zgre» sila smoter. Medtem ko Je AHan«beyev »zagovor spor« ta« marsikaterega mladeniča ali devojko. ki sta bolj vneta za »meseno« nego za du« hovno kulturo, zalotil v kočljivem nespo« razumljenju, je uprav razjaril množico od« raslih čitateljev. Danes smo namreč vaje« ni čitaV toliko abotnih »idej«, da ni treba posebnega pretiravanja, če nam hoče kdo parodijo natveziti kot iskreno in resnobno mnenje. Zdaleč pretirano čaščenje športne« ga rekorderstva in široka popularnost športnih uspehov vzbujata rahlo zavist lju« di, ki delujejo za duhovni napredek člo» veštva in katerih uspehi in zasluge ne iz« puhte tako hitro, kakor »uspehi« sodobnih •zvezdnikov« športa in filma. Nizka cena duševnega truda na borzi življenjskih vred« not je vzbudila v duševnih delavcih mrač« no nezaupanje. Danes sme duševni dela« vec od športnikov in drugih ljudi te vrste, ki zanikujejo kvalitetno vrednost dušev« nega dela, pričakovati tudi najbolj absurd« nih nazorov« tn najbolj nemogočih dejanj zoper duha m njegovo vlogo ▼ življenju poed:nca io narodov. Tako »o tudi ti či« tatelji bili fe po življenju samem vprav pripravljeni na to, da bridko»ironično ob« tožbo malce nerodnega satirika požro kot zoprn grižljaj sodobne problematike, ki ne priznava niti ▼ kulturi svetih in večnih vrednot Satira • Iporta je bila aaptram. Dobro aH slabo, — vseeno. Toda zanimivejše je, kako smo Jo čitali. Zanimivo je, kakšna je doba, r kateri pričakujemo z vso resnost« jo nazorov, ki so ▼ resnici mogoči le kot parodija io bridek clownski humor. B. Borko. Ob 3*t 5*9 7* lu 9* Prvi nemški govoreči film priljubljene kitajske filmske umetnice: ANNAMAY WONG MftNC Kot partner: Franc Lederer. Poleg tega: »Najnovejši rvočni Paramountov tednik«! Krasna godba In petje! »Elitni khio Matica« Telefon 2124. Razstava likovnih umetnikov v Ptuju Mlnnle dni je bila zaključena razstava slik akad. slikarjev: prof. Karla Jiraka, akad. slikarja Trubla in prof. Mežana. Slike so bile razstavljene v sobi »Cercle Fran-paisa«, ki pa je za toliko slik premajhna. Pretesna grupacija del je gledalca zelo ovirala pri uživanju posameznih slik. Slike prof. Jiraka odlikuje dih mladosti, svežosti in življenja, osobito pa eksaktnost risbe in umerjenost barv. Akt z ribami (delo, ki je bilo že dvakrat razstavljeno in si je pridobilo polno priznanje), bi ga izdajal za učenca klasičnih vzornikov. Njegovi akti so čisti in polni življenja. Med temi- posebno ugaja »Dekle ob oknu« z jasno izraženim hrepenenjem', slika je zanimiva tudi zaradi tonskega slikanja in prehoda barv (črna in rudeča). Krasne so slike z Jadrana, pri katerih umetnik ni štedil z barvami, da je kar najbolj zadel pestrost solnčne pokrajine. Okusi so različni, lahko pa trdim, da zapuščajo osobito močan utis štiri dela in sicer »Akt z ribami«, »Dekle ob oknu«, »Žanjice« in nemara najlepše delo na razstavi — »Slepec«, slikan v temnem barvnem tembru. Otožno blažen Izraz slepca, ki nežno tipa cvetje, zapušča ▼ gledalcu globok dojem. (Levo »lepčevo ako, ld izdaja : 'S:- . ■ - ■ ' ' - 'vi," '■""•Z v:. ■ - >1 iT sfet v^g. ■-•'■■j-^r-.'v-*-."- isx.-z.i-,.» Prejem oddaljenih oddajnih posta) Je Jasen kot prejem bližnje oddajne postaje s TELEFUNKEN cevmi* Ea vsako rabo pripadajoča cerl KaS Hitopnfth UlMJuti Bamo-UluMJu«. »CMoBCov* anrt«, K. Jurman. kr. dvorni optik, SelenburKora ul, »Tahnlk« Banjal, Miklošičeva cesta. — Martbori Radio starkel. — Celje: Mestna elektrarna. In*. Gustav Schmldlnger. — Kranj: Franc JanSa. — Jesenice: I. Markeš. — Ptuj: E Daniš. — Ormoii Gorjup. — Novo mesto: Ogrizek. — Trbovlje: KnemovSek. — Murska Sobota: Neme«. — Sto-venjgradeč: X. MeguSar. višek naprezanja, da bi videlo, otožen smehljaj na ustnih, roke in harmonija med slepcem in mračno pokrajino, v vsem tem se zrcali bolestna slepčeva duša.) Intere-santna je slika »Žanjice« po svoji trikotni kompoziciji. Utrujenost vročega popoldneva je izražena v težkih temnih barvah in se zrcali v utrujenih licih žanjic. Nekoliko pa moti na tej sliki perspektivno skrajšanje nog speče žanjice. Akad. slikar T r u b e 1, član bivše »Klimt-gruppe«, je na glasu kot eden najboljših akvarelistov v Avstriji. Razstavil je več slik iz Ptuja in okolice. Brez dvoma so najlepše delo »iJaloze«. Zelo ugajajo motivi z Gard-skega jezera. Posrečena so njegova tihožitja. Zanimiv je v svoji paleti in silno originalen v akvarelu. Vidi se mu, da je na iusru rojeni Nemec, kar izdaja njegovo sočno izražanje južnih krajin in nežno slikanje cvetja. Ne manjka mu jasnega izraza in volje, podati gledalcu izrazite slike svojega umetniškega doživljanja. Prof. M e ž a n je žal razstavil samo nekaj slik, ki pa nikakor ne morejo zadostovati, da bi si ustvaril popolnejšo sodbo o umetniku. Lepi so njegovi akvareli, a včasih premrtvi. Mežan je močan karakter in zelo pristen. Kakor rečeno: premalo slik, česar mu pa na ljubljanski razstavi najbrž ne bomo mogli očitati. Vsi trije so mnogoobetajoBl talenti, kar velja posebno za prof. Jiraka, ki nam nudi s polnim številom svojih slik pogled v svoj umetoilki razvoj. Obisk razstave (ne bi se rad Ptujčanom zameril) — relativen. Tudi nekaj slik je bilo prodanih, med temi »Slepec«, ki je prišel v privatno last, čeprav bi sodil v Narodno galerijo. Na žalost se opaža tudi tu, kako je umetnik osamljen. Ta zavest je trpka in jo tudi umetnik težko prenaša; toda on služi višjim smotrom in se ne peha za sebičnim priznanjem. Maksim. Lep uspeh ženskega lista Letos je pričel izhajati ilustriran« ženski mesečnik »Zena in dom«. Takrat je marši« kdo trdil, da se ta revija ne bo dolgo dr. žala, češ da je premalo zanimanja za nove ženske liste Slovenska žena je pa kmalu ugotovila, da je »Zena in dom« boljši in cenejši kakor inozemski ilustrirani ženski listi Varčne gospodinje dobe v tem listu mnogo praktičnih in preizkušenih nasvetov, skrbne matere s pridom čitaio poučne član« ke o vzgoji otrok, pridna dekleta dobe ste« vilne vzorce in dom-sleke za lepo ročno delo, modne dame se naslajajo ob slikah elegantnih modelov, preproste delavske m kmetiške žene pa imajo v listu toliko po« uka in razvedrila, da so za to revijo kar navdušene, pa zato pr svojih znankah m prijateljicah pridno agitirajo za »Zeno In Tako nujno je bil potreben tak prakfl« čen ženski list, ie najboljši dokaz, da je v tem kratkem času dosegel 12.000 izvodov mesečne naklade. »Zena in dom« je kakor nalašč za naše skromne razmere List stane za vse leto samo 48 Din, z mesečno prilogo za ročna dela in kroje vred pa 68 Din. Vsaka žena, ki revijo pregleda, rada prizna, da je na« ročnina za »Zeno ln dom« spričo svoje bo« Site vsebine izredno nizka. ,teSa šlje uprava naročnicam, ki nakažejo naroč. nino za vse leto (68 Din) brezplačno lep koledar (17 krat 24 cm) s 96 stranmi m sli« kami. Nove naročnice pa dobe tudi del po« vesti »Potočnikova Truda«. Danes smo prejeli božično številko te le« pe revije. V leposlovnem delu prnaša L»u« stava Strniš? povest: »Božič na Smarjeti«, Rije Podkraiškove »Sveta noč - blažena noč«. Angele Podsornikove: »Božični ve« čer«. Vaclava Kosmaka: »Sveti večer«. Ivo Peruzzi ie leno opisal svoj obisk P" gospe Mariji Trnk^ezvjevi. Saša Tavželj.Kostia. lova končava v" tej številk' svoje zapiske Pavla Lovšetovi piše o ameriških pevskin prvakih. Prisrčen je opis gospe Franje Ocvirkove Povest Gabriele Prenove »Po« točmkova Truda«, ki jo je prevede! Ivan Podpornik, se nadaljuje tudi v novem le« tu. Za Silvestrov večer so navodila za ci« tanje usode iz rok F Mohorčičeva zavr« šuje svoj referat o ženskih igrah v Pragi. Praktični strokovni članki so: Modno po« ročilo, Pouk o »vanju. Nekaj o kvačkanja. Kako potnim irojtai jato«, IWM v w ši kuhinji, Rodbina in vzgoja mladine. Pav» la Belletova poroča »Kako j« x ienstanrf poklici«, dr. Zdenka Tominškova pite • »Rdečici kože«, dir. V. S. »O prehlajenen* otroku«, I. Bock »Ali naj otroci plešejo?«. Nove so rubrike »Naša dekleta v mestu«, »Perutninarstvo« ter »Zena m tujski pro« met«. Priloga M ročna dela te km>J» )» p« H vsako ženo nujno potrebo«. Brezhibni m elegatni tisk Je del« Dels Diske tiskarne. Našim čitateljem to revijo pwrv toplo Eriporočamo. Naroča se pri upravi T jubljani, Prule 11. Ljublj ?ana čaka na »zfato . nedeljocc i Ljubljana, 20. decembra MoZbe ljubljanskih trgovin kažejo ta dni vse neverjetno bogastvo ln preje nevidne lepote predmetov, ki Jih premorejo. Izložbe so aranžirane v splošnem nad vsa okusno, nekaterih večjih trgovinah na glavnih prometnih ulicah pa je za šipami toliko razkošja, da človek kar stoji in gleda. »Zlata nedelja« je ta ta trgovci ao s« potrudili, da pokažejo kupovalcem vse^ kar jim poželi srce. Vrata vseh trgovin so danes odprta na široko. Denar naj bi se trkljal danes v potokih v prazne blagajn® našega trgovskega sveta, kajti »zlata ne-deljza« naj bo vsaj majhno nadomestilo za pomanjkanje na kupcih tekom suhih dni izven sezone. Zlata nedelja je danes vse premalo, da bi ladomestila ves promet, ki ga je manjkalo tekom leta. In to navzlic temu, da moramo našim podjetnim trgovcem priznati, da so v posesti najlepšega, najfinejšega in sploh najbolj izbranega blaga in si tako lahko vsak Ljubljančan izbere doma vse najboljše in skratka vse, kar mu prlja. Nikomur ni treba potovati drugam ali celo v Inozemstvo, da si nabavi vse, kar mu poželi srce. Ljubljanski trgovci se ne strašijo nobenih stroškov, da konkurirajo tudi z velemesti in kadar bodo oni, ki Imajo denar, vse to uvideli in priznavali trud našega trgovskega sveta, ne bodo nabavljali svojih potrebščin ne pri malenkostih, ne pri večjih dobavah iz Inozemstva Zlata nedelja! Ljubljančani ln deZelanl, naj danes ponovno pogledajo liste, kjer pripovedujejo ljubljanski ln drugI trgovci v oglasih o lepih stvareh, ki jih nudijo ▼ nakup. Danes, naj se oboroži vsakdo m potrebno vsoto ln krene po mestnih ulicah in se odloči za nakup pred prazniki. 0 podpori TPD za rudarje Trbovlje, 17. decembra. Včeraj »mo že poročali o velikem rudar« skem shodu, na katerem se je razpravljalo o bednem položaju rudarjev sploh, o pod« pori TPD. odnosno o njeni razdelitvi oa še posebej. Razdelitev podpore se je prepusti« la rudarskemu glavarstvu in II. rudarski skupini. Kakor smo že omenili, bo podpora razdeljena po deležih in dobi rudar en de» lež in pol, žena en delež, otroci pa po 40 odstotkov deleža. Sodeč po raznih dop sih iz rudarskih revirjev, so rudarji najbolj ne« zadovoljni z onim določilom razdelitve, ki pravi, da oni, ki so zaslužili na mesec 1 t*soč 400 Din, ne bodo deležni podpore. Ta določitev je presnlošna. Starejši rudar s številno družino je zaslužil slučajno na mesec ravno 1400 Dir, in ne dobi ničesar. Njegov mlajši tovariš, ki je samec, pa ie zaslužili 1399 Din in bo torej deležen pol« drugega deleža podpore. Če bi njegov sta« rejši tovariš, ki ima recimo ženo in 5 otrok, zaslužil samo en dinar manj. torej 1 3^9 dinarjev, bi prejel za sebe poldrugi, za že« no en delež in za vsakega otroka 40 odst. deleža, torej skupaj št ri in pol deleža. Pod« pore se začno deliti 20. t. m. Rudarjem bi se dalo pomagati le na ta način. Če bi se oblasti posebno pa banska uprava zanimala za krizo ter na posveto« vanjih našle način, kako bi se dalo rudarje zaposliti ia olajšati njihovo beda Desetletnica Šentjakobskega gledališkega odra Kronist, ki bo beležil zgodovino slovenskega gledališča, njegovega razvoja, bitja in žitja, bo moral vsekakor razglabljati tudi o postanku, razvoju, stremljenju in pomenu Šentjakobskega gledališkega odra. Doba 10 let prav za prav ni veiika. Za obstoj dile-tantskega odra, ki deluje ves ta čas z nezmanjšano voljo in stremljenjem po umetniškem izpopolnjevanju, pa pomeni mnogo. Utemeljitelja ideje postanka in ustanovitve šentjakobskega gledališkega odra sta bila Rudolf Binter in Viktor Markif. liudoll Binter je bil prvi predsednik, Viktor Mar-kič prvi tajnik ijj. l>rago Mohorč prvi blagajni v decembru leta 1920. ustanovljenega Šentjakobskega gledališkega odra, ki je dobi! svoj skromen domicilj v Florijanski ulici št 27/L, kjer domu je še danes. Igralski kader so tvorili večinoma privatni in državni uradniki: Blažie Ante, Brihta Karol, Bučar Danilo, Cesar Ivan, Gnidovee Ante (ki je bil nekaj časa tudi Sredsednik odra). Kit Ivo, Kleinenčif Savo, arkič Viktor, Mušič Zoran. Ogrin Rajko, Podreberšek Stanko, Ravnikar Vekoslav, Rebolj Hinko, Sancin Modest, Švajger Sla- Budotf Binter ZnpanTi? L, Arh Julka, Debelak Marinka in Vera, Debeljak Darinka, Ham - Bučar Metka, Jerajera. Košfakova, Kovači? Anita, Lapajne Olga, Lavreučie Anita, Mar-kič Slava, Marlelane Zora, Ocepek Mila, Fetrič Mara, štor Manica, Viherjeva, Weber Minka in drugi. Kot režiserji so fungirali: Bučar Danilo, Cesar Ivan. Gnidovee Ante, Marki« Viktor, Ogrin Rajko in Ravnikar Vekoslav. Frva uprizoritev je bila dne 9. junija 1921. Igrali so Strindbergovo dramo >Pelikan< v režiji Ogrina Rajka. Sledila ji je uprizoritev aa uprizoritvijo. V teku leta so bila častno zastopana dela slovenskih avtorjev: Aškerca, Cankarja, Finžgaria, Funtka, Govekarja, Jurčiča, Ketteja (recitacije), Kmetove, Komanove, Kraigherja, Laha. Milčinskega, Novačana, Remeca, Župančiča (recitacije) in drucih. Slovanska dela so med drugimi reprezenti-rali naslednji avtorji: Čehov, Donadini, Du-bicki, Gojoij, Nušič, Petrovič, Tučie in Za-polska. Neslovanska dela so bila zastopana predvsem po avtorjih: Bernstein, Goetz, Ha!be, Knoblauch, Molnar, Pagnol - Ni-voix, Strindberg, Wallace, VVilde in Wikl-gans. Dovolj imen, ki jamčijo, da je odbor resno stremel za tem, da verno prikaže kulturne vrednote v kolikor mogoče prostrani oddaljenosti od diletantizma. Ko je v seziji 1922./23. pristopil & odru Posnrelec Karol, današnji režiser in artistični vodja Šentjakobskega g'edališkega odra in ko se je odboru posrečilo pridobiti Viktor Marki« I sodelovanju tudi režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani Skrbinška Milana, je duhovni podvig v obiležju umetniške avtoritete vidno zažarel v praveu umetniškega udej-etvovanja. Milan Skrbinšek je znal dvigniti skrite zaklade ter opredelil delovanje posameznika in celote. Iz tal so vzrasli novi talenti: Košak Milan (današnji predsednik odra in režiser), Blaž F ran jo, Skerl Pero (ki se je zadnje čase udejstvova! tudi kot režiser). Lavreneič AlberL Moser Janko, I'e-trovfič Miran (režiser), Čuk Jože (današnji tajnik odra), Wriseher Ervina, Pire Gita, Baranova in Gorjup Albina. Do danes beleži Šentjakobski gledališki oder. ki se udejstvuje tudi v >Radiu-Ljub-ljana«, 323 uprizoritev! Koliko dela, požrtvovalnosti in truda je zastopanega v teh številkah, si lahko predočimo, ako pomislimo, da je to ogromno delo izvršila neplačana amaterska družina izven svojega poklicnega okolja! Ljubezen do gledališke umetnosti in želja, da se ž njo v prosvetnem preporodu seznanijo in jo vzljubijo i najširše plasti naroda, to so bili tisti motivi, ki so jim narekovali, da vztrajajo, in so tisti biseri, ki danes tem bolj odlikujejo to idealno dru žino. Svoji kulturni misiji se je Šentjakobski gledališki oder častno oddolžil predvsem tudi z mnogoštevilnimi gostovanji tn propagandnimi turnejami po deželi in drugih mestih: v Zagrebu na Tuškancu, Črnomlju, Novem mestu, Kranju, Škofji L*>ki, Višnji gori, Rogaški Slatini, Zagorju ob Savi, Mojstrani, Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, Viču in Mostah. Nekaj krat so gostovali t uspehom tudi v ljubljanski drami. Ponosen je Šentjakobski gledališki oder tudi na dejstvo, da ie iz njegovih vrst izšlo že dokaj igralcev, ki so pozneje postali poklicni; Ivan Cesar, ki je danes odličen član Narodnega gledališča ▼ LJubljani; Modest Sancin, ki se z uspehom uveljavlja v ljubljanski drami; Franjo Blaž, član Narodnega gledališča v Mariboru; Manica Štorova, ki je sedaj angažirana v Nemčiji, in Anita Kovačičeva. ki je bila takisto več let članica mariborskega gledališča. Nekaj sezon sta bila člana ljubljanske drame tudi Darinka Debeljakova in Viktor Marki?. Ob desetletnici želimo, da bi zaslužni Šentjakobski gledališki oder še mnogo let deloval v dosedanji smeri in zbiral okrog sebe vedno več novih, mladih sil, ki se jim hoče gledališkega dela. Občinstvo pa naj bi to plemenito prizadevanje podpiralo moralno in gmotnol Nove krmilne hišice za tičke Društvo za varstvo živali je letošnjo zi» mo razpostavilo po mestu nove krmilne hi' šice, ki so v primeri s starimi res luksuri* jozno grajene. Pod streho, ki pokriva dva kvadratna metra prostora, stoji pladenj. poln dobre ptičje krme. Prostor pod stre« ho je vedno zelen in pozobljejo ptički tu* di tisto krmo, ki se razsiplje po tleh. V strehi, ki je zgoraj zadelana krog in krog s steklom, pa bodo imeli varno zavetje pred snegom in hudim mrazom Društvo je za varstvo ptic lepo poskrbelo tudi za hu» do zimo. za kar se bodo živalic« v poletju na svoj način oddolž.le. Božič na Kongresnem trgu Dvakrat v letu je na Kongresnem trgu sejem, ki ga obišče skoro vsa Ljubljana. Miklavžev teden ga zastavijo kramarji s stojnicami, deset dni pred Božičem se pa ves trg spremeni v smrekov gajček. Od Uršulink pa do kina Matice stoje v ravnih vrstah v enakomernih razdaljah, tako pre* gledno. da kupec kaj kmalu najde primer* no smrečico. Sedaj, ko je trg lepo tlako* van in ni več blata, je med drevesci kar prijeten sprehod, zato je te dni tam vse polno ljudi, tudi takih, ki ne kupujejo. Vseokrog je razširjen prijeten duh po sve* žem smrečju — najlepši prostor za sestan* ke zaljubljenih študentov. Brez vidne kupčije stoji gozdiček vse dni do praznikov. Poslednje dni se pa h'*ro redči in na dan pred praznikom skoro ai dobiti smrekove vejice. Prodajalci radi po« puste par dinarjev, da je kupčija prej vkraj. Prejšnja leta je prodaja božičnih drevesc precej škodovala mlademu gozdičju Sekali so kar tja v en dan, precej pa so jih oo« sekali kontrabandarji Sedaj pa je za je* kanje tn prodajo potrebno uradno dovo* Ijenje, da se tako prepreči škodljivo uni» čevanje mladega drevja. V Rus ji, kjer so za Božič porabili ogrom* no število mladega smrečja, so sekanje sploh prepovedali in tako zaščitili svjje 1 gozdove. Pri nas pa še za staro navado p> seka letno precej tisočev mladih smrečic. Če računamo, da ima skoro vsaka rodbina avoje drevesce, se jih proda v Ljubljaii približno 10.000. Na zgornji sliki je Kongresni trg spre« menjen v smrekov gozdiček, spodaj so pa prodajalci, ki opremljajo drevesca s pod« stavki. Manjkajo le še obeski, in zlate, le« sketajoče dobrote po vejicah, pa bo veli« ko božično veseljem Začetek zimske sezone Kranjska gora, 20. decembra. Sneg Je ra mesta pričetek nesreče, skrb; in nevšečnosti. A gorje našim planinskim prebivalcem, če bi sneg samo eno zimo pozabil nanje! V gospodarskem oziru bi čutiM še dolgo na sebi pomanjkanje snega, še bolj pa v gmotnem ozira. Živina bi imela svoj neprostovoljni štiridesetdanski post kljub temu, da je visoko na gorskih seno-žetih nakopičene vse polno najboljše krme, ki je brez snega ljudje nikakor ne morejo spraviti v dolino. Zaradi tega je Pri nas ljudi že pričelo skrbeti, ker snega ni bilo od nikoder, dasi se je že večkrat napovedoval. Te dni ie zapadel v resnici in skrbi je konec, čeprav ni padel v toKki meri, da bi v vseh ozirih zadovoljeval domačine, a je zadovoljH naše smučarstvo. Začetek je vendarle dober in popolnoma povolien. Pričela je sezona planinskih voženj in športnega smirka^ Obe panogi sta zanimivi od vseh strani, dasi je prva nevarnejša in se vrši samo iz praktičnih ozirov, dočim je druga samo zabavnega in športnega Vs»ic»vmn» ore. tlav sina in jrebmlna (>3 Uredno nizki ceul Dri L. Vilhar, urar LJubljana. Sv. Petra e. H 36 387 Do torka zvečer prlneSene obleke v kemično sna žen je in barvanje ter pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna 17671 JOS. IIEICH pomena. Vožnje po strmih, včasih popolnoma oledeneiih potih so vratolomne in zahtevajo v svoji stroki popolnega mojstra. No, mojstri so pa vsi naši ljudje, ker so privajeni temu poslu že izza otroških let. Kdor ne pozna teh voženj, bi se mu jezili lasje na glavi, če bi jih opazoval. Po navpični strmini divjajo sani, visoko naložene s senom, vodi jih od spredaj za krivine človek, a ne sedi na saneh, temveč se drsa pred njimi in se s hrbtom upira v tovor. Čudovita je praktičnost teh voznikov, niti za trenutek ne omahne voznik, pa najsi šinejo sani kakor blisk' tik nad prepadom. A vožnje morajo biti, ker drugače ne morejo spraviti sena z visokih senožeti in tudi drv ne ter lesa, ki leži pripravljen vse poletje visoko nad skalovjem, kamor more človek priti le po snegu ln s sanmi. Sneg igra torej veliko vlogo v gospodarskem življenju našega planinskega človeka, ker brez snega bi moral pretrpeti mnogo hudih neprilik, ki bi skrajno obteževale njegove, že po naravi sami težke razmere. Sezona planinskih voženj bo v kratkem v polnem razmahu: vzporedno z njo se bo pa razmahnil zimski šport, ki je bil letos prav do sedaj popolnoma mrtev, ker nt bilo nikakih snežnih ugodnosti. Kranjska gora se je kolikor toliko pripravila za smučarsko sezono; organizirala je več tekem ter ustanovila tudi tečaj za neizvežbane ter napol izvežbane športnike, ki se prične 35. L m. pod vodstvom g. Klofutarja. Razpolaga tudi s prav dobro in moderno napravljeno skakalnico tik nad vasico. Mimo tega je preskrbljena tudi z zadostroim številom kurjenih sob, če že ne v hotelih, pa po privatnih hišah, ki so se v zadnjem času skoro vse preuredile tako, da lahko poleti in pozimi sprejemajo pod svojo streho vse. tud' razvajene goste. Zaradi tega pričakujemo brez skrbi, da se bo tod zimski šport razvijal z vso živahnostjo kljub slabi perspektivi, ki se je nam kazala prav do zadnjih dni, in kljub temu, da bodo tudi drugod (Suvaj voie lepe xobe da Ti vedno ostanejo zdravi in beli kot biser* Vzemi za dnevno nego edino argov v • ep s 1 xobi ye snežne razmere skoro gotovo prav ugodne. Kar se tiče izvajanja zimskega športa, je Kranjska gora v tehniškem oziru ostala prav na isti stopnji, ki jo je zavzemala lani Presenetila nas ni z nobeno novo zanimivo atrakcijo, ki bi privlačevala športni svet To pa ni prav in tudi umestno ni, ker bi Kranjska gora prav lahko vsako leto izne-nadila zimske športnike z novo senzacijo. Dasi so vršiške in pišenske partije nad vse zanimive in najprikladnejše za zimski šport vendar bi bilo že skrajno potrebno, da se svetu odpro in pokažejo novi smuški tereni, ki so popolnoma neznani in športniki niti ne vedo zanje. Seveda bi to odkritje zahtevalo težke gmotne žrtve, ki pa bi bile stoterp poplačane. V kotlini med Prisankom in Skrlatico se razprostira ogromen teren, ki je kakor zanalašč ustvarjen za zimski šport. A izogiba se ga vsak, ker ie preveč od rok in ni nikjer potrebnega in takega zavetišča, kot ga ima rateška Pianica. pred leti projektirala in od podružnice SPD idealno ustanovljena koča se pač ne more realizirati, ker naš svet nima smisla in voSje, da bi priskočil na pomoč še tako nujni in splošnosti potrebni stvari Ravnokar padM sneg nam je prorok, da se bo pri nas tujski promet razvijal prav ugodno in bo številčno presegal lanskega. Zimsko sezono bo oficiielno otvorila med-klubska smuška tekma, ki jo priredi tukajšnja podružnica SPD v nedeljo dne 28, decembra. Novo tenorsko godalo Ljubljana, 20. decembra Danes zvečer bo v dvorani Glasbene Matice igral kvartet v do sedaj neobičajni sestavi: L violina Pfeifer, viola prof. Ivan-čič, celetto Bajde in čelo B. šantel. Preveliko višinsko ug!asite\ med violo in čelom so skušali glasbeniki izenačiti na več načinov, tako da bi bilo razmerje kot pri mešanem vokalnem kvartetu: sopran, alt, tenor in bas. To stremljenje za idealno sestavo godalnega kvarteta sledimo že skoro 200 let v preteklost. Izdelali so manj- še čeloviole in večje viole, pa ne prvo na drugo ni popolnoma odgovarjalo zahtevam. NaS goslar Mušič pa je sedaj izdelal instrument, ki baje popolnoma odgovarja tej idealni sestavi godalnega kvarteta in danes zvečer bodo imeli kritični glasbeniki priliko, da se o tem prepričajo. Kvartet bo igral Beethovnov Adagio iz kvarteta op. 18. št. 1. Primerno razlago in predavanje pa bo podal prof. Saša šanleL PERJE 29b kokošje, purje, gosje, naravno ln s strojem čiščeno, dobavlja r vsaki množini E« Vaj&a, čakovec Telefon številka 59, 4, 3, 60. Samo U danes ob pol S-, ^ pol 8. ln 9* Kalvariia Lady Jovane rum velike tjubesnl ln areCal Hsrb Oonh ta Mirto« Kino Lfnbllanskl Dvor Domače • Zanimanj« ta knjig« Vodnikov« družb« le tako veliko, da ie -prva »aklada »Vodm- ^"družbin odbor d, Priredi ^ Izdalo .Vodnikove pratlke«. k, iz.de v krat-Druga izdala bo seveda obsega a sa-mTneklj sto izvodov Kdor b. torej Se ho-teT imen letošnje knjige, nai se nemudoma ^odboru po dopisnici ali p. najbhž-femn poverjeniku in pošlje fclanar.no 20 STlodnosno 27 Din po P^i). ket dugafce kiisneie knjig sploh več ne dobi Fkspedi-d a kniig se ie zaključila .n poverjenik. Imajo letošnje knjige že v rosah. • Službeni Osi banske uprave Dravske banovine objavi), v 44. Številk, med dn,-rirn razglas o seji ministrskega sveta i a n l m. v kateri so ministri podali »voja porodUa* o potovanjih po državi. M, -^trslo .ve« le vzel v pretres vsa vpraSa- e por^ihh » ie ««ede naj važnejših fnrriH sklcoe hi izdal poedlnim resornim S3SJ5ST navodila, ki jih objav a »Službeni list«. Nadalje oojavlja ta StevUka zakon a driavnem sodišču ta "št.to d -žave: pravilnik ta začasna zasebna skladišča za petrolej: razglas o državn.h strokovnih izpitih v resom ministrstva ta so-Cijalno politiko m narodno zdravje; uredbo a službenem razmerju zdravnkov združenih zdravstvenih občin v Dravski bano-▼im ter pravilnik o pobiranju občinske davščine na blagovni promet v mestni ob-ftim Mariboru. • Dcmlsila t**- P*«1"« ko< filozofske lakultet«. Kakor tnano. je bil ta tekoče akademsko leto izvoljen ta dekana filozofske fakultete ljubljanske »"'verze prof dr I Picmel) Te dm le prul ne- KINO IDEAL t-reotleral Prw«»l*r»< Predstav« <*> S-, JC** P^ ^ m 9 dama Ca (ptante * aentacljonalnem film« Zadnji opomin me.il deiiusijoniraL. kar j« vzbudilo v jav-Hosti nemalo pozornost Na naše vprašanje. v čem Je vzrok demisije tega odličnega znanstvenika m moža, »mo dobili od avtentične strani naslednje pojasnilo: Prof Pleme!) |e poda! ostavko kot dekan zaradi razmer, ki so nastale na univerzi. Te razmere $o velikemu delu javnosti znane. Prof Pleme!) jih ne more odobravati tn |e £2- ' itv^)--! konsek vence. • Promocija. Jutri bo promovtral na VseučlllSCu t Zagrebu g. Janko P « r S 1 C la Ljubi jan« za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! • Diplomski Izptt le napravil z odličnim •spehom na hotelirski šoii na Dunaju gosp. Mirko Petrič iz Rečice ob Paki m sicer na oddelku ta hotelske direktorje O. Petrič ie drugi Slovenec, ki je absolviral to vi-»oku stroKovno šoio Čestitamo! • Novi grobovi V Kandiji pri Novem mest« je včeraj tjutraj v najlepši dobi 28 let Bmrl g. Joško Tomšič, tel. uradnik in rez. Novo velezanimivo zgodbo »Skrivnostni preganjalec starega gospoda Žulaja" Izpod peresa Josipa Fr. KnafliCa, »Ju-trovemu« čitateljstvu tako priljubljenega pripovednika, pričnemo objavljati v božični številki „JUTRA" Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda t IJubllanl PRAKTIČNA B02ICNA DARILA S I. MAČEK konfekcija za gospode to otrok« g LJubljana. Alek»aii lu *oujh n. raw nunx m uft oa ntw "nwoo" curo — in£2eu€no p(t£oa* * i« pozabi poon: lOollujTKraupr ^ujlfoadar _ iffipj Hamluj ttvjurnorn mrnJorn. inajrtuwjM Cirftne'cipMrai tu brjjt i t nraw Jictuokt i ona. s pudrom m črlatom i bruien rv.yir6ttx I fin.duAsvbai parfum i debro ustrui . i AmiAt m (u*. (cd* va nehtr 11 d •A< rn6a eJktn/a Uvto nu v GmjortčU^i J • Zgodaj I« tačoi. Orožutkl v ljubljanski okolici zasledujejo it nekaj dal lOletnega Vinka Mačerišek Oble čen je v rujavkaato obleko, kratki hlače in nosi volneno čepico. Kci je pobegnil v šolo gr-de, ima s seboj najbrž tudi nahrbtnik « ' ijJ Dotrc^rinami Deček je srednje reP ' slabotne kon«t tucije podolga. stega obraza, plavth las »n oči Kdor ka o njen. ve, naj «"oroči podružn;ci Jutra« v Trbovljah. ♦ Nc sme v krčmo. Okrajno sodišče v Trebnjem jc ta dobo dveh lel prepovedalo posečanje krčem Pa vin lurmann rojenemu 5. novembra 1906., pristojnemu v Veliko Loko. Jurman Je sin poscstnice na Zapla-zu štev 45. ♦ Otrok pogottnfl rtealnl žebfllček. V no-vosadski splošni bolnici )e po operaciji umrla triletna hčerka posestnika Marka Reimanna. Otrok je pri Igri pogoltnil majhen risalni žebljiček V novosadski bolnici m Mil tetrttIM tt Pokojnica »t je nedavno ločila od svojega mola, s katerim .ina dvoje otrok Sodišče le ločitev odobrilo ter razsodilo, da ji mora mož plačevati mesečno 750 Din. Zaradi nekaterib nepojasnjenih okolnosti je sodišče odredilo preiskavo ' Krvnik Hart aranžiral. Izvrševalec smrtne kazni Kari Han je, kakor poročajo tz Sarajeva, te dni avanziral. Sprejet |e v vrsto uradnikov kaznilnice v Zenici, kjer le sedaj njegovo uradno mesto. ' Mosetizh Josip, Uslužbenskl davek. Drugi na tisk, pregledan in izpopolnjen je ravnokar Izšel. Cena broš. Jb Din. *ez 4fc Din. Dobi se v knjigarni Tiskovne tadruge v Ljubljani. Selenburgova al. 3 in pn njeni podružnici v Mariboru. Aleksandrova cesta 13. » Zen« ta gospodinj«. Uvažujtc naš nasvet in nabavite si .Uospodmjski koledar, za 1931. Pn vaših vsakdanjih gospodinjskih dolžnostih in skrbeh vam bo s svojimi Številnimi nasveti in navodili prekonsten svetovalec in vodnik. Razni članki m razprave vas bodo seznanili z raznimi ženskimi vprašanji ter poučili o stvareh, ki so važne za vsako družino, za vsak dom. S svojimi novimi kuhinjskimi recept., uad 70 po število, ki točno opisujejo način priprav« raznih jedii bo koledar marsikdaj rešil gospudinje tz zadrege, kaj naj pripravijo za obed ali večerlo Važen del koledarja Je tudi praktično urejen troškovnik. kamor zapisuje gospodinja vse dnevne izdatke- Koledar, ki ima obliko priročne knjige, obsega 200 stranL Priporočamo ga tudi vsem hotelskim tn gostilniškim kuhinjam. Na prodaj je Po *»eh podružnicah Jugoslovenske Matice po vseb knjigarnah in pn opravi »Gospodinjskega koledarja« v Ljubljani, Selenburgova (A 7-H. kjer se aaroča tudi pismeno Stane 20 Din. i poit-olno 21.7S Din. Koledar le najprimernejše darilo našim ženam, materam tn gospodinjam. • VaM1o aa aarodbo »Oasflca«. Vse« uanstvom Dravske banovine Je kraljevska banska oprava s svojo okrožnico n-No. JVJ8S od 17. septembra L L pnporočila na-ročbo strokovnega hsta »Gasilca«, ki ima biti s l januarjem 1931 mc»ečnik ter Je Jovollla občinam vnašati vsakoietno aaroč-i.no po Dui Jli.— v proračun Temu povabilu se le odzvala doslej še prav neznatna množina naročnikov. Ker se bliža odločitev, ali bo mogoče tzdajaO list »Gasilec« Kot mesečnik, opozarjamo vsa županstva na to priporočilo i vljudno prošnjo, naj blagovolijo naročiti Ust zanesljivo do konca meseca decembra da bo omogočen« s tem določilo naklade za l. številko. — Predsedstvo Jugoslovanske gasilske zveze. Ljubljana • »Zdravje«. Izšla je te dni zadnja te-winj« iicvilAa dobro tnane revije .Zdravje« z naslednjo vsebino: dr. L Pire »Pre-hlajenjc ui bolezen«, di A Košir »O raka*, dr. V. Kocjani«! »Nebiguenske brezobzirnosti«. »Utrjevanje otrok jeseni a pozimi«, dr. Marija Mootesson - Savli »O prehrani otro-k«. Deset zapovedi ta higije-ao zob ta Milana Vrtačnik* »Iz zapiskov gospoda Potrebe«. Rubrike: Glasnik h:gi-lenskih ustanov v Dravski banovini. Dobro štivo ta Drobiž objavljajo bogato zbirko koristnih m zanimivih poročil ta beležk. List nreja dr. Ivo Pire, ilustrira pa silkar grafik Justia • Založba »Sejalec«. V Ljubljani se J« osnovala umetnostna taložb* »Sejalec«, ki Oo izdajala ped strokovnim vodstvom 'z brana dela slovenskih umetnikov v več barvnih reprodukcijah. Kakor čitumo v proglasu, ima taložba namen, da razširi likovno umetnost tudi med širše plasti oaroda. Za tačetek je izdala serijo razglednic s tremi slikami Ivana Groharja ta tremi sli kam; Matije Jame Ker je med nami telo razširjen kič tujega izvora, dela domačih umetnikov pa so širšim slojem skoraj neznana, ima prizadevanje te založbe več kot poslovni značaj in zasluži, da ga registriramo Pristavljamo, da stane serija razglednic samo 8 Din ln se v trgovinah ne bo dobiva' Naslov založbe: LJubljana, Poštni predal 367. Tudi statistik Je nai dobri dr DoOroJcd. Nedavno je čital. da t Ameriki uvvij.K-Jo ietno uad 500 milijonov funtov makaronov. Špagetov to drugih testenin T&koj j« povprašal v tovarni testenin »PEKATETE«, koliko »e letno lzoela odnosno tavttje testenin »PEKATETE« lxračunal J%, da ti se zamoglo Iz letne produkcije narediti tako dolg makaron, ki bi s« enkrat ovU okrof zemeljske oble. Lep rekord Morda g® posnamejo v Ameriki ln takrat bo treba tm sUe napeti, da se uvede aploSno uilvanj« testenin »PEKATETE«. da prekosimo komorce Dr. Dobrojed pravi, da ** rcatU teh časov, kajti on je strasten ljubitelj testenin »PEKATET«. Ml b* mu raderolj« pridružujemo. • Belo - si odra knjižnica javlja članom, da so pravkar tzši« «ov« inn te za L 19J0: Marija Jezcrnik: Pnnceaa Iza, Marjana KokalJ - 2elJeznova: Br*»-domcu Ljudmila Siibar: Le podr t n« raj« aa mladino ln žene In ženski almanah Naro6-nrkl Mh lahko dvignejo v pi»&nii Atea«, Dunajska c. 1 a, B. nad. (kreditna BanlaJ. Posamezne knjig« so naprodaj p® v*efc knjigarnah. ♦ Nov« kr.jlg« Srosk« kaPt^in«« sadrvs«. Izlšlo le 33. kolo knjig SK2 » beogiad*. V kolu so naslednje knjige: Zmaj J. Jova»»» vlČ: »Djullči i Djuliči aveocV«, Iva« Cankar »Pripovetke-, Veliko Millčevlč: »Prt-povetke«, Diiiko štrrronuvlč: »S Krk« 1 Co-tine«, JM Jovariovlč »Stvaranje tajedntč«-ke države SMS«. H Renan: »Usp^jinen« J detlnjstva i miadosti«. Knjig« »« oaročaj« pn poverjenika g Vladimira K.r*»osii. lača Delavske zbornic« v Ljubljani Sedem » piatno vezanih knjig »tane tU) Dl^ L>o-oar se lahko nakaže tndi fx> poštni poio*- aia št l-«>Jb , • ProstovoJJi»» %:mJtno9 drt^tv« mm mrci priredi veselico na Štefanov dan 26. t. m s plesom » prostorih g Ogrtna Pri-četek ob 15 Vstopnina 2 Din- Zrn obilno udeležbo se priporoča odbor. 1&5C ♦ Ceneno bivanje aa Dunaj« s po avstrijskih lelczn.cah do 1 marca oa podlagi legitimacija, ki « dobv kakor tudi tozadevne inlorrriacije, pri »J^utiiikus Ljubljana, Dunajska cesta L * Za božične praznik« ta «a S31v«a>oev» » Pariz ia Nico. Cenen« šestdnevo« bivanj« t Panza. Naunčnejš« ®lorn»«c1)« toi« ►Putnfk«, Ljubljana. Donajska «»U L • Z* vsako roko prlBsem« p«r« » izberete pn A PTeloga, LjubHwia. Marljta trg Oglejte si izložbo tmci. ziatA peres i jamstvom ta vse življenje. * Razpoloženje »* dviga. Pozibflea* K dnevne sirbt m neprijetnosti. Navzh« Umskim dnem vlada solnčns pomlad, ake poživit« svoj dom z vesehra Žvrgolenjem pravera harškega pl«-rocnltega vrvtrea. Mar Je vobče kakšno pnmernejrt« tonlo, kakor lak droben operieni domaS prija- Najlepše presenečenje sa B021C prvovrsten GRAMOFON afi lepa PLOSCE1 Prt bsi dobite vse najnoveJR« poenetke, šlagerje Iz rvočnlh rilmov. klasično godbo, kompletne opere od Dto 300 navzgor Itd. Danes Imamo odprto 1 GRAMOFON A. BASJaJCKUBIl, LJoMJaas 178»* ♦ Triglavski dom na Kredarici bo od 23 t, m. do i. Januarja 1931 otvorjen ta oskrbovan. Ta naša najvišja postopanka bo torej nudila prijetno zavetišče onim, ki Selilo praznovati božične praznike In Sllve-strovo v divni gorski naravt. V okolld Doma je krasen smuški teren m možni so tudt Jaljši n krajši izleti Ker Je v Domu po-stavliena nova velika peč, ki greje dve veliki skupni ležišči, je preskrbljeno za 'oplo prenočišče večjemn številu posetni-kov Najnnkladnejši dostop je Iz Mojstrane skozi Krmo. • Dvodnevni kletar*ki »e bo vršil 12. in 13. januarja 1931 pri banovinski trs- Najlepši dar -zavojček zdravja Ako V vaSI oMtelJl aH med va«ml prijatelji kdo nI najboljšega sdravja bo Mvojeek OVOMALTLBIE dar atjnej« poaornoed, ki JMi Jo DoMra m v vseb lekarnah, diogert-jah lo boljših špecerijskih trgovinah: velika Škatlica M Din. srednja Škatlica 32 Din, mala Škatlica 16 Dm. Radijska oddajna postaja LJUBLJANA RADIO kot si ga želite namreč VISOK ▼ kvaliteti ln NIZEK ▼ cenL Nafia reklamna prodaja, ki traja od 1«. aovembra do SO. decembra 1930, obsega sledefc radijske sprejemne naprave; 480" 300 ' m 100 - teHtorsklh aparatov, kompletnih a vsemi potrebščinami, ki BO poslušanje potrebne, za oaplačUo Din 80 ter petkratno mesečno plačilo po Din 45. elektronskih aparatov, kompletnih antenskim matenjalom ter eno slušalko, osemkratno plačilo po Din 76. elektronko, baterijami, naplačilo Din 100 ter elektronskih aparatov »Itetaarts«. kompletnih s elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim avočnlkom Ur antenskim materijalom m naplačilo Din 240 Ur desetkratno sečno plačilo po Din 1*0. _ |1Ll.lrmr[T___aparatov »IMbhIm b tkalBlHfcveBS<___ a mmreteoo anodo Ur akunnilstorjem M ah, anodno baterijo ISO Volt, lx bornim angleškim zvočnikom Amphon A C 27 Ur antenskim materijalom na naplačilo Din 380 Ur dvanajstkratno mesečno pta-fiUo po Din 280 r——«IH< m ii|jodne primie ter «1 naroeh« takej V »S RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA MlkloAlAeva 5. MARIBOR. Aleksandrova 4 0i0*pulreb^ine r-mjts iLoaab Miiuuaa tetny PLO^CK — PAPlU vseh m redno »vet« » zalogi družen i a li A \C UUBMaAA maaiboh eijCek? Veievzgojevainica Iteydenrelch Sad SudTode razpošilja svoje ivrgoleče iOinCne žarke po vsem svetu in omogoča s »rudno božično ponudbo nabavo vsako nar le ca S.5o mar*« u lahko pridobite tobrega brhkega pevca. Zahtevajte še dale* brezplačni ilustnrani cenik! 413 * Obleke In klobuke kemično Cisti, bar-ns ptUlra ln lika tovarna J os. Reich. * Kupujte Ciril Metodove razglednice! Dobe a« po trafikah ln trgovinah. Podpirajte CM družbo! 1653 * Družbi sv Cirila la Metoda darujejo tOO Din mesto venca rajnemu g Josipu PotoCniku njegovi sostanovalci v hiši na Dolenjski cesti 14 Iskrena hvala! 1653 * Mngr. Tomo Zupana sklad. MoSKa podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju Je nabrala za T. Zupana sklad 1000 Din povodom 91 rojstnega dneva gospoda monstgnora Iskrena hvala! 1653 * Aktiven smučar gotovo ve, kaj potrebuje, da v svojem športu dobro uspeva. V vsakem pogleda vas tvrdka »Alpina« Stale Sponi. Ljubljana. Masarykova cesta 12 (pn kolodvoru) res najsolidneje postreže * čajno maslo za božične praznike vam v najboljši kvaliteti nudijo Osrednje mle karne v Ljubljani. Maistrova nI. 10. * Darulte Podpornemu društvo slepih U*t>l)ana. Pod Trančo 2-tU zlasti ob bo-XIčm In novem leto! * Božiček dobi največjo tzbero modernih •nežk čevljev luksuznih ta »portnih, pr tvrdki A ŽIBEtfT. Prešernova nlica. * >Kak0 postanem dober godec«. To brezn1-'' • knjižico pošlje Meinel * He rold v Mariboru št. 101 vsakemo prijatelji glasbe, bodisi začetnPsti ali izvežbanemu Zahtevmjate knjižico takoj z običajno dopis slco! * Božična prodaja. Znan« odlične peči »Zephir. « dobivajo sedal pred božičen tod I aa »godno odplačevani«? v obrokih ir pri nakupa v gotovini i popustom Opo K/lamo na ogla« v današnji številki naše ga lista. * Podeže+sktra odn»w priporočam« lh»-•trirano brošuro Navinška »Lepa maska« Navo» g general Veselinovič, ki je zastopal kot domač'" kapele vnfsko in tajnik pr-""slavne ->bčtne e Vladimir Kravos kot zastop--'viinih vernikov Po lepem obrrdn ie ® kotetn 1752P ^eCCevue* Vsako avtiot« ta anMJ* DOMAČE KOLINE Jeterne is Krvave Kiobase a Din 6«—s Izborila vina od Din 12.—. Za praznike vsa vina tet ulico Din 2.— ceneje. Na tel Jo gostov KADI O-KONCERT prvovrsten pension tn zim« Din .V).—„ Gramofoni t (Plošče t svetovnih znamki Bc.'Sna: 5veto not (metan zbor, v"~'1na. orgle, zvonovi, pridiga. prfnor c\ m (J not* ® c na C, jCjuhliono zimske soka)« Obleke Perilo čepice v ulrttti cenah, ▼ vseh oblačilnih potrebščinah je dosegla tvrdka Pletenine Trikotažo Sv. Petra c. 14 Klobuke 1.1, d. odbor sprejemal v parohijski pisarni čestitke V mali pisarni se ie zbrala prav od-čna družba, ki je prišla čestitat krstno davo pravoslavnim vernikom. Med *mgl-mi so prišli: ban g dr Marušič. podban g tr Pirkmaler divizionar g general Vese-,:nevid. brigadni general g Popovič, komandant 40 p. p. polkovnik g Čvejič. ge-leralni tajnik Zbornice za TOI g. dr. Win-lischer in mnogo dragih Predsednik pra-oslavne občine protojerej g. Jankovič Je ' iskreno dobrodošlico pozdravil zeste. Ruski zbor le zapel »Mnogaja IJeta«. •akar so bili gosti skromno toda presrčno pogoščeni. »— Akademija go|«ecev dri. konservn- orlja na kortst božičmee ljubljanski ubož-v deci bo danes ob pol 11. v dvorani Fil-larmonične družbe. Program le sestavlje i pevskih kla /irskih, violinskih točk ter * nastopa godalnega orkestra. Program iz majalo Izključno le konservatolsti In kon >erva torij ski orkester pod vodstvom dveh ;ojencev dirigentske šole Konservatorijsk "■odukcije vzbujajo v zadnjem čas« med •ubliko veliko zanimanje Tem večlo po zornost zas'užl današnja akademija, ko so se postavil konservatoristi v službe dob-fe stvari, da prispevajo k obdaritvi nai-ubožnejših ljubljanskih otrok Vabljen je vsakdo, vstop le prost kupiti se mora le > rog ram. ki stane 5 Din. o— Iz gledališča V drami poide dren >b 20. prek« odra veseli »Naš gospod žup-lik«, v oper* pa bodo popoldne izvajali jpereto »Vesela vojna. Obe predstavi st;-io znižanih cenah V drami ne bo popol-lanske, v operi pa odpade večerna predstava. a— Božtčntca. Prve prostovoflno gasflno n '"ševalno društvo Ljubljana • mesto Jtiredl na praznik sv štelana, dne 26. L m >b 8. ari zvečer v dvorani Mestnega doma fesor na Tehnični srednji šoli v Ljubljani bo govori! »O našem Jadranu« s spremljajo sflcioptičnih slik Predavanje zasluži po-—• htdi obrtniški mojstri bi -»omoč"1*^ V«t+nrtn'Tia Je prosta. n— Smučarski odsek Ljubljanskega Sokola se je ustanovil in vabi vse društveno članstvo in aaraščaj. ki že goji ali ki boče etos krasni smučarski šport naj nujno pri-avi svoj vstop v >dsek Članarine ni Kdoi še nima smučarske opreme iB se prijavi takoj, si Jo lahko nabavi po znižani ceni. V okrilju odseka »e bodo strokovno poučevali v smučanju začetniki In že izvežba-nejši smučarji. Prirejali se bodo skupni izleti t vežbanjem na primernih terenih. — Vsa navodila bodo pravočasno nabita na oglasni deski v vestibuln društvenih prostorov v Narodnem domu. važnejše stvari tudi v dnevnikih. V času ugodne smuke v okolici mesta, si torej prečitajte dnevno na društveni oglasni deski morebitna navodila odseka. Odsek vabi svoje člane in vse interesente na prvo odsekovo predavanje »O smučanju« v torek 23. L m. ob 20. v društveni odborov! sobi v Narodnem domu. Ptedava brat inž. Ciril Pogačnik o— Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg mojstre in pomočnike, da si ogledajo danes, v nedeljo od 8—14. ure v I. nadstropju delavniškega poslopja Tehniške srednje šole v Ljubljani razstavo aparatov in materijala za pršenje barv ter izdelkov. ZA BOžič Je prva kamera malega for» I.FICA mata z razporkastim zapi-ralom (Schlitzverschluss) LEICA dopu>lte "nemanJ® do 36 ko- madov posnetkov. ne pozna 2kratnega osvetljevanja negativa. LEICA B LEICA LEICA LEICA kamera Zahtevajte naje bogato ilustrirane kataloge! zadnja možnost naJhltreJN priprave za slikanje. negativi omogočajo kopijo vsake velikosti. dar stalne vrednosti katera priredi Zavod a pospeševanje obrt Zbormcc TOI Orled le razatavt bo zelo dragocen m zanimiv, zato aai athče ne zamudi te prilike! a_ Veseloigra »Revna kakor eert>«u mil« danes aa ^roljakobitkrni odru Drevi ob 20.15 uprizori Šentjakobski »de« truno veseloigro »Revna kakor cerkvena miS«. ki se odiikuje t izredno ljubkim humorjem Vse vloge so izvrstno naštudirane Pri današnji predstavi pi osla vi izvrstni Jrastičm komik g. Moser svoj stoti nastop Vstopni ce se dobe od pol 20. pri gledališki blagajni. u— Delavski oder »Svobode* vpnzon drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice dramo Maksima Gorkega »Na dnu« Vstopnice se dobe pri blagajni po 12. 10. 8 in 6 Din. Stojišča po 4 Din. u— XI. Slovanski večer se bo vrt* 17. Januarja na Taboru. Vabila se bodo razposlala v najkrajšem času Kdor pomotoma ne b: vabila pravočasno dobil, naj ga reklamira pri J. n. a. d. »Jadranu«, Toma-nova ul. 3, tel. št. 2974. o— J. n. a. d. »Jadran« sporoča vsem cenjenim plesalkam in plesalcem, da odpade v torek plesna vaja zaradi božičnih praznikov. Prihodnja plesna vaja bo na Štefanovo ob 15. v areni Narodnega doma Vsem plesalkamd nestrokovnjaka, vas le bolelo hi tud uspeha niste Imeli. Poskusite sedal enkrat pri strokovnjaku v kopališču hotela »Slon«' Videli boste kakšna bo razlika in kako boste zadovoljni! n— Miru In Izbor nega vtnea si bomo |wv vuščili za praznike Sijajne paško vino. zajamčeno pristno, bo točil po 8 Din za liter g Jedrlinič v gostilni »Pod Trančo« na Starem trgn. u— Cvetlične rajatav» al oglejte danes v cvetličnem paviljonu Korsika. Miklošičeva cesta, poleg hotela Union tn paviljona Radio. 1652 o— ASK Primorje plesna vaja se danes ae bo vrSila 1655 «— Obupala Js nad svetom. Zase bul ca Angela J. v Staničevi ulici 15 Je včeraj dopoldne Izpila v samomorilnem tamenu kozarec vode, v kateri je imela uamočen tobak, primešan pa je bil de drug strup Ko ji je postalo slabo, je za njeno dejanje izvedela njena poročena sestra, ki Je hitela v sosednjo hišo in telefonično obvestila reševalno postajo. Reševalci so takoj prihiteli z avtom, vendar Angela ni hotela v bolnico tn Je raje doma j pela precejšnje muke. katerih pa je smrt al hotela odrešiti. u— V pretepa gn je ranil. Livarska vajenca Jakob Medved in Bruno V. v Strojnih tovarnah sta bila včeraj dopoldne zaposlena na podstrešju, kjer pa sta se kmalu aekaj sp< rekla. Med prepirom se Je Bruno tako razjezil, da Je potegnil nož in zabode) Medveda v hrbet Ranjenca so morali spraviti v bolnico, podivjanega Bruna pa Je povabil stražnik na policijo «— Tatinski hlapec. Pri posestniku Mihaelu Krču na Primskovem se je zglasil pred tedni 171ctni Julij Lavrič, pristojen na lesenice. In se mu ponudil v službo kot hlapec Krč |e fanta sprejel, vendar Je ta kmalu pokazal, da ni baš pri najpridnejših Oprezoval je vedno po hiši in pred nekaj dnevi ga je vzela noč. Takoj po njegovem pobegu pa Je gospodar ugotovil, da mu je izginila iz neke omare vsota 5000 Din. last »Kmetijske strojne zadruge« katere blagajnik je Krč. Oškodovanec je tatinskegs hlapca takoj prijavil, a se Lavrič spretno skriva pred oblastvi Iz Maribora a— Občinska daviitna na blagovni prt* itf.1 je odobrena od tinančnega ministrstva m se začela pobirati s 1 januar« jem. Pravilnik je ua vpogled pri nie>tnern kn" ovodstvu. Stranke, ki žele plačevanje davščine proti mesečnemu obračunu ali a šaliranje. naj se zglase pn mestnem j igo vodstvu, a— Sanatorl] v Maribor«, Gosposka 49. telefon 2368. Najmoderneje urejen za ope-raciie >n zdravljenje z zdravilnimi aparati (viSinsko solnce, diatermija, tonizator. žarnica »Hala«) Lastnik primanj dr. Mirko C e r n i č, specijalist za kirurgijo. Občutek sigurnosti in popolne negovanosti tmajo one gospe, Id uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkušeno milovonjivo sol za izpiranje (1SLA SPtlLr SALZ) Nenadkrlljivo sredstvo za vsako v istinl ugledno damo Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. a— »Gro' Luksemburškt* Popularna Le« harjeva opereta bo doživela letošnjo pre« mijero v popolnoma novi režiji m nso^na« ciji režiserja g. Trbuhoviča v četrtek 25. decembra a— Poročilo o 'eft mariborskega okraj, cest.... a odbora je bilo v nekaterih listih % toliko pogrešeno da član odbora g dr Strmšek ob priliki načelne proračunske debate ni pled ral za izpremembo predpi« sov ali celo zakonov, ampak je želel, naj stas povzdignit? in obdržati m katcramkoH mtmtm telea* »rat dlet«, brej tdravU, kopeli ta iolro軫nih tdraHInJb naiino* nore te i rrsnnoskla Udelkon Proizvodi LEITZ se dobivajo v vseh boljših foto-trgovlnah. 17375 fopotnoau Hoanja porab* Krepi toto. ae ta .»lUa fob U teatega in» viden e f p e b Lekarna nri Sv. Troistvu* ZAGREB. (LICA 48, Kjer lahke dobite (MjaaoOo e tea aspetnen veo stva. Na tisoi« pritnanie. 17000 Dep* n Sarajevo: Apoteka kod ,Orte' Mr. VraaM D>fx>i lj<- Dvnrtka ><>»t«ka Bogojcvic Najlepše darilo za Božič! Poslednfa kreacija Pariš Revo ctor L.T.Pl VER PARIŠ bi sc točno določila • razglasila kompe» tenca okr cestnih odborov Ne bi se sm» lo ponavljati, kakor »c je to zgodilo mariborskemu okr. cestnemu odboru da je naročil za dupleški inost les sedaj ga pa ne sme doba vite. j. plač. ti, dasi ie most že dograje- m izročen prometu. Javnost pa krivi zaradi ' ia cestni odbor S takšn m ravnanjem se omaje zaupanje v korpo« racijo in posledice ne izostanejo Saj Je cestni odb■» v zadnjem času mora' dožive« ti, da za razpisane lic. taci je danes v času velk«.e brezposelnosti, ni bilo interesentov zfr.. ' nezaupanja DARMOL čokolada za odpiranje a— Smučarski tečaj priredi Mariborska sokolska župa v božičnih praznik b pn Sv Martinu na Pohorju. Trajal bo od 25 t m. do 1. 'anuarja. Vsa oskrba je preračunana na 25 do 30 Din dnevno Društva naj ja» vijo udeleže ce župni upravi najkasneje do 24. t m. zjutraj (eventuelno brzojavno) zbirališče v Slovenski Bistrici ob 11 do« poldne Skutmi odhod iz Maribora za ko« roško, mariborsko in slovenjegoriško okrožje z vlakom ob 9.06. — Župno na« čelstvo. a— Kako na) pozdravljamo v Maribor« slovanske goste? 0 priliki obiska svetovnega šahovskega prvaka dr Aljehima v Mariboru, ga je predsednik mariborskega Šahovskega kluba pozdravil najprej kratko v slovenščini in nato v nemščini. Ker so časopisi že poprej objavili poročilo, kako je dr Aljehin v Ljubljani poudarjal svojo slovansko zavednost le bilo pač skrajno neumestno. da ga jugoslovenski Maribor po-zdravjja nemško. Na ta način bomo v bodoče pozdravljali nemško v Mariboru tudi ostale Slovane, Poljake, Cehe in Lužiške Srbe, ki bi se nam pa za tako slovansko vzajemnost gotovo krepko zahvalili. Ce že jozdravljamo slovanske goste v drugem, kakor državnem jeziku, kar pa je čisto nepotrebno. potem je umestna edino francoščina, a nemščina le za Nemce. Absolutno nedopustno pa je. da bi Slovenec oficijel-no pozdravljal v Mariboru Slovana v — nemščini. Odklanjamo tudi opazko o Jugo-slovenščini, ki je padla v kazinski dvorani. Državni jezik je srbo-hrvatsko-slovenskL Vako se le snloh moglo to zgoditi? Iz Celja TRENCHOATI površniki, nubrrtmplaSči, usnjeni Jopiči, kož«, pllfti snežni Čevlji, snežni ikornjt galoše. Kakor tudi .-azno mamifakt urno blago na obroke. CRNI&, Maribor, Koroška cest« 9. 17044 eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeaeeeeeeeeeeee« Zelo primerno BOŽIČNO in NOVOLETNO darilce je krstna aluminijasta ali «ma.jliraJia arodra, rtv* sil rjara kuhinjska garuknra. jedilno orodje v veliki isberi. otroške garnitnrrr p^odic itd., katera nudi najiiffiMinej« 'vrdka r teleinfcni 17139 STANKO FLORJAN6IČ LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Ctanon. Jugoslovemkt Matic* tn So* kolal L mrl je bivši predsednu, ju«-»k>« venske Matice v Celju g Rafko Sattnič Po« greba v pondeljek a bolnicc ob 15 30 v i da je naraslo članstvo v preteklem letu od 219 članov ln članic na 260. n>ed katerimi jih ima pevski zbor 29 mošk h in 23 ženskih. Blagajnik g ravnatelj SJcaz-* je izkazal 5 tisoč 535 Din 50 par onnrankov kar se poprej skoro ni zgodilo Izrečena tmi ie bi« Fa * zahvala. Podala sta 4e svoja noro« čila pevovodja g. Šegula m revizor g. Zalo« kar, nakar je bil z mali-ni izpremembami izvoljen dosedanji odbor 3 NOGAVICE svilene — volnene ■ samoprodaja 17244 l L. PUTAN - Celle mmm m m mm f* m mmmmm&m «w«amm med. untv. 17669 dr. Lojze Kram r č specijalist Za kirurgijo ordinira od % 2. do % 4. Miklošičeva e. 1R/TL Tel. 8158. jCeofa •AAental fireskenica če glava, udje, trup boli, Te ,»LEVJA DR02ENKAM miri! ^Kd ^^ ^ ^^razveselite svojce z deb rim i, športne - pravilnimi smučmi, sanicami in drsalkami 176M LJUBLJANA najbolise pri tt. H.UVI 2 o. 2. t> zkz/oc/ Ljublianske kreditne banke in Gosposvetska cesta 14 - TtLefon 3006 Sokolska plesna vaja bo aopet drevi ob 20. Zaradi bližajočega se venčka, ki bo 17. januarja, pridite vsil e— Maturanti celjske realne gimnazije prirede svoj plesni venček 5. januarja in a« 7. februarja, kakor Je bilo pomotoma aalavfjeno. _ _ Mestni kino bo predvajal danes in naslednje dni prekrasni zvočni film »Dve srci v tričetrtinskem taktu«, divno opereto iz dunajskega življenja. Predstave bodo danes ob 14, 16, 18.30 in 22, jutri in v torek pa ob 19. in ZL HazgJas« Podpisani Obljubim, da Izplačam onemu, ki ml pripomore do tega, da raz-totak^ r^otovim osebo, ki Je povzročitelj žaljivih in neresničnih govori^ SV^glede mene in moje žene v zadnjem času razpasle po mestu Celju in okolici, znesek 1000 Din. . Vsakdo ki mi lahko pripomore do tega, da klevetnika razkrinkam naj Javi potrebne podatke mojemu zastopniku dr. Juro Hrašovcu, odvetniku v Celju. Obenem razglašam, da bom vsakogar, ki bo te neresnične vesti razširj^U rtnjje, ovadil sodišču. Celje, dne 19. decembra 1930. IVO ČATER, veletrgovec v Bežigrada pri Celju. Z Jesenic #— Dramski odsek Sokola na Jesenicah priredi drevi ob 20. krasno rusko dramo v treh dejanjih »Trhli dom«. Režira br K-la. vora Med odmori igra orkester. Dvorana zakurjena. Vstopnice v predprodaji pn br. Mežiku. Vabljeni vsi! a— Slavnostna otvoritev novo zgrajenega občinskega vodovoda se bo vršila danes ob 15. na prostoru pred osnovno šolo. Zu« panstvo vabi k otvoritvi vse obe. odbor, nike predstavnike uradov, šol, industrije ta korporacij. Vodovod je izvršila gradbe« na tvrdka inž. Josip Dedek iz Ljubljane ▼ izredno hitrem času kljub silnim oviram in škodi, ki so jo povzročili zemeljski esadi. #— Najmlajše sokolsko društvo na Go« renjskem je osnovano v Kranjski gori. Mi« nulo nedeljo se je vršil v hotelu »Razor« sestanek k Sokolu prijavljenih domačinov ki se ga je udeležilo preko 60 oseb Sinoči se je Vršila ustanovna skupščina. Sokolsko fupo Kranj je na skupščini zastopal brat Sušni k z Jesenic. s_ Slovo vestnega uradnika. Kakor smo poročali, je premeščen po službeni potrebi g. Anton Batagelj, višji obmejni policijski komisar na Jesenicah, v notranje ministr« stvo. Batagelj je služboval dolga leta na Jesenicah, bil je vedno korekten in kon« cilijanten uradnik, ki se je vselej zavze« mal za prav;ce revnejših slojev Želimo mu ca novem službenem mestu vsestransko zadovoljstvo. Na njegovo mesto je inieno« ▼an višji komisar g Vladimir Grbič iz Karlovca, začasno pa vodi posle na ko« misarijatu g. komisar Franjo Lovrečič. i— Akademski krožek na Jesenicah se obrača na vse akademsko izobražene go« »pode iz radovljiškega sreza, ki bi hoteli pristopiti k krožku kot člani starešinstva, da blagovolijo to javiti krožku. Akademiki pa naj pristopijo kot redni člani. — Vabila za II. akademski ples, ki bo 5 januarja v Sokolskem domu na Jesenicah, so razpo« slana. Kdor ga ni prejel, naj se zglasi pri tajniku med. Jožetu Bogataju. Iz Kranja r— K«nfno je rešeno tudi te vprašanje, ki se je vleklo par dobrih mesecev. Izlici-t i rana je bila poštna vožnja Kranj - Kokra-Jezersko za vsoto 34.000 Din od avtopro-metne družbe z o. t Paar-Stravs. r— Lep dar. Tukajšnja tekstilna tovarna »Jugobruna« je naročila 120 albumov dinastije Karadjordjevičev in jih poklonila za rojstni dan Nj. Vel. kralja mladini deške in dekliške osnovne šole. Za lep dar iskrena hvala r— Smrtno ponesrečila. Mala, osemletna Manca Barje iz Luž, občina Cerklje, se je igrala na domačem pragu, nesreča je hotela, da je padla po stopnicah tako nesrečno, da si je prebila lobanjo. Došli zdravnik iz Predvora je mogel konštatirati samo smrt. Mala žrtev je bila neozdravljivo bolna, imela je pokvarjeno hrbtenico, vsled česar se Je že večkrat ponesrečila. r— Diplomiral je na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani v četrtek gosp. Marjan Rus, sin prosvetnega referenta gosp. V. Rusa. Iskreno čestitamo! r— Božično veselje našim malčkom bo fotovo svojevrstna reklama tvrdke Ivan avn.k, kateri se je posrečilo nabaviti ori« ginalno lutkovno gledališče. Predvajalo se do danes popoldne okrog 16. na Glavnem trgu, pri vhodu v trgovino. r— Siaroznani Jagodičev atelje za foto« grafijo v Kranju je prevzel Franc Jug, last« nik renomiranega foto«ateljeja iz Tržiča. r— Društvo hišnih posestnikov v Kranju poziva vse posestnike, ki še niso prijavil •kode, nastale po viharju, da to nem-idoma store. Najemninske knjižice in hšni red. k' popolnoma ureja razmerje med h'šnim gospodarjem in najemniki, se dobe pri taj« niku g. V. Ome/si. r— Prijave in odjave prebivalstva KeT še do dnaes n'*o aekaten lastniki hiš, od« nosno stanodajalci oddali prijav > stano valcih, se pozivajo, d* to store čimprej. Isto tako se mora pr-jsviti vsata >zpre. memba. ki je nastala od dneva prijave ter v bodoče vse izpremembe v teku 24 ur Za podnajemnike morajo vložiti prijavo in odjavo stanodajalci, za neizvršenj prja« vo ali odjavo je odgovoren hišni lastnik odgovorni upravitelj ali stanodajalec. Vse informacMc se dobe v občinski osami. r— V okras mesta. Na -večje po«iopje, ki je bilo dograjeno » letošnji bog*'-, grad« beni sezoni, je ponosna stavba hotela »StaTa pošta«, katero z zanimanjem obču* dujejo domačini m tujci. Poslopie je lep donos k povzdig' našega mesta. Z do£ra« ditvijo te^a najmodernejšega hotela po tu« di končno rešeno vprašanje prenočitve tuj* cev in letoviščarjev, saj je v štirinadstrop« ni stavbi dovoljno solnčnih in zračnih sob Elegantni sta kavarna in restavracija, z verande pa je prelep razgled. Iz Kamnika O obstreljenem loven v lovišču g. Sossa smo kratko poročali. Je to posestnik Kuhar p. d. Vombergar. Sam pravi, da je zašel v tuji revir, ko je sledil srnjaku, čuvaj Uršič je storil svojo dolžnost in bi se moral Kuhar ,ki Je precej ranjen na prvi klic ustaviti; tako pa je bežal in si 3 tem nakopal posledice. Zadevo preiskujejo orožniki. kr— Dražba del sa poprav« Jezov ob smodniSnlcL V ponedeljek ob 11. Je bila v smodnišnici licitacija za popravo jezov ob smodnišnici. Udeležilo se je dražbe 7 reflektantov, ena tvrdka iz Beograda, ostale iz Ljubljane. Delo Je najnižje ponudilo stavbno podjetje inž. Dedek. Ponudba je bila za okroglih 160.000 Din nižja kakor proračunska vsota. Nekako po enem mesecu, čim odobrijo v ministrstvu dela, se bo pričelo 8 popravili. Drugi ponudnik je bil inž. Dukič iz Ljubljane, ki je ponudil samo za 1600 Din višje kakor inž. Dedek. S tem popravilom 18 Jezov bo mnogo pomagaro in bo kaka večja katastrofa ob poplavah zaenkrat izključena. Z Bleda bi— Tatvina orodja. Stavbni družbi »Obnova« so tatovi ukradli za okrog 10 tisoč Din orodja, ki ga je uporabljala pri bazaltiranju Kolodvorske ceste. Orožništvo jim je že na sledu. bi— Boj za regulacijski načrt na Bledo. 13. t. m. se je vršila pod predsedstvom g. inž. Skabrneta anketa o pritožbah regulacijskega načrta. Ankete so se tudi udeležili župan g. Rus, g. inž. Skubic, več občinskih odbornikov in okrog 30 privatnih strank z Bleda, ki so prizadete pri načrtu. Slednjič je bil po triurni živahni debati sprejet regulacijski načrt g. inž. Vurnika, ki bo z malimi spremembami definitiven in realiziran. bi— Nova stavba. O. Ivan Potočnik, knjigotržec in slikar na Bledu, bo začel ▼ kratkem graditi enonadstropno letoviško stanovanjsko hišo na vrtu vile Drine, poleg novozgrajene in moderno urejene so-boslikarske in pleskarske delavnice. bi— Lisico prebodla z vilami. Neža Oli-pova, posestnica v Radovljici, je zaslišala 17. t. m. ponoči v hlevu kokodakanje in vriSfi kokoši. 75-letna ženica je bila prepričana, da so tatovi, zato si nI upala iti OPATIJA (ABBAZIA) HOTEL REGINA STEFANIE, carine prosti pas, toplo bivanje pozimi. —• Mravl- liščna godba. — Citalniška dvorana. — Čajanke s plesom.--Radio tonfilm T hlSi. — Penzija od 45 lir. — Lastnik: E. KUNZ, obenem vodja Palače hotela. 404 v hlev. Šele proti jutru se je oborožena z vilami ojunačila in šla pogledat v hlev, kjer je našla na tleh dvanajst mrtvih kokoši. V jaslih pa je opazila krvoločno lisico, ki je hotela pobegniti. Toda ženica jo je prehitela in jo prebodla z vilamL Iz Litije 4— Darilo. Namesto venca na grob Jožku Modicu so darovali člani Sokola in J M 540 Din za tukajšnjo podružnico Jugoslovenske Matice. Kolu jugoslovenskih sester v Ljubljani pa je daroval g. Industrijec Knaflič iz šmartna v počastitev spomina umrlega prijatelja Modica 100 Din za Dečai dom v KraljevicL i— Na poti okrevanja Citaiteljem Je t spominu krvavi dogodek ▼ Cerovcl pri Sma rt nem, kjer je bil posebno hudo ranjen kmečki sin Karel Zidar iz Cerovce. V boju dobljene poškodbe so bile tako resnega značaja, da je bil tvegan celo prevoas ▼ ljubljansko bolnico. Zdaj pa se je ranjencu zdravje že toliko obrnilo na bolje, da ga je obiskala ta teden sodna komisija, ki ga je zaslišala o krvavem dogodku. Kaj žalostna bo bilanca krvavega poboja Smrekar je mrtev, več udeležencev je v zaporih ljubljanskega sodišča, od katerih je menda po Izpovedi prič najbolj obremenjen Bajec lz Cerovce. Iz Zagorja i— Zaslužno odlikovanje. Delovanje na. ših Kolašic je pod vodstvom agilne pred« sednice ge. Marija Birollove vsako leto bolj intenzivno in človekoljubno Tudi letos, na dan uedinjenja, je bila obdarovana naj« bednejša mladina s toplo obleko, perilom, čevljem in pecivom. Na kraljev rojstni dan pa so prišle na vrst oonemogle, bedne sta« re sirote. Prejele so živež; moko: mast, sladkor in kavo. Ginjene sose zahvaljevale za darila Ob 15 se je nato v občinski dvo« rani vršila lepa slavnost Ga. Birollova je bila odlikovana za človekoljubno delo na najvišjem mestu. Ob navzočnosti članic KJS in župana Grčarja ie sreski poglavaT g. Podboj izročil z lepim nagovorom zaslu* ženo odlikovanje. Po slavnosti se je vrSla v Sokolskem domu čajanka, ki so jo prire« dlile kolašice na čast svoji priljubljeni in agilni predsednici. z— Razočarani gostilničar JL Gostilni, čarji so z veseljem sprejeli vest, da se dr« žavna trošarina na vino zniža za 50 odpt., t. j. za 50 par pri litru, da pa je obenem zvišana trošarina na pivo in žganje. Fi« nančni organi so obiskali gostilničarje ter popisali zalogo žganja in piva m od teh zalog so morali gostilničarji takoj plačiti povišek Razočarani pa so bili, ko so do« znali, da se jim za že plačano zalogo vina, ki ga imajo v točilni kleti, ne povrne tro« Vsakovrstno mamffaktnrno blago v veliki izberi ta po izredno nizkih cenah prodaja 1*3 TekstUbazar. Krekov tr* &rixersšei salon dame CIRIL VASEL specialno striženje babifriznr in frizlranje ter za vsa ▼ to stroko spadajoča dela se cenjenim damam za obisk priporoča. 415 LJUBLJANA Turjaški trg. Wovt trg. Sokol I.TaborJ 31. decembra 1031 m Božični večer brez bonbonov, čokolade, arabesk, raznih finih likerjev, desertov *vrdke OSKAR ADAMIČ LJubljana. Šelenburgova ulica t sploh ne more pripraviti pravega razpoloženja — Cene frapantno nizke! XI. I I T SLO I A VAN I 17.1.1031 B SKI I O VKCKR R 8 Vi% davka prosto, 8% dolarsko posojilo SHS Sranko Ljubljana po bančni poslovalnici dr« Thausing & Schlesinger, Wien I, Tegetthoff-strasse 4* Prospekti gratis. (Telafon B 23—2—88, B 23 8 02) brina Znižanje troSartna sa bo _ upoštevalo šele, ko n« noro prejmejo ri> no ▼ točilno klet. s— Zaplenjeno krofojaraka blaga. P« vojni, posebno še zadnja leta krošnjari po j deželi mnogo oseb, ki ponujajo strankam I na vse načine blago slabe kakovosti. Iz« vzeti so nekateri solidni krošnjarji, ki ima« jo stalne odjemalce Trgovcem pa delajo seveda vsi konkurenco, zato je sresko po« glavarstvo omejilo dovoljenja za krošnjar« stvo po hišah. V ponedeljek sta ponujala po hišah blago dva krošnjarja in dajala i strankam kar za nameček še malo namiz« j no uro. Pri neki stranki je krošnjar Jutc | Čuleka iz Čakovca prodal 4 in pol m ostan« kov za 500 Din. Blago ni bilo ravno do« bro, ampak za kupca je bila vabljiva ura. Orožniki so krošnjarja izsledili in ker ni imel dovoljenja za krošnjarjenje, so mu blago zaplenili. Enako je bilo blago za« plenjeno krošnjarju Mustapiču iz Imotske« ga. Nič čudnega ni, če preprosti ljudje na« sedejo krošnjarjem, že večkrat pa so se dali opehariti tudi inteligenti od strani raznih agentov. Iz Hrastnika jj— Odpovedana predstava Že pred tednom napovedana igra »Velika abeceda« odpade danes zaradi nastalih tehničnih ovir. Pač pa bo dolski Sokol uprizoril danes ob 15. isro »Vrtinec« v telovadnici nove dol-ske šole. Ker je to v Dolu ▼ letošnji sezoni prva predstava, vabi k obilni udeležbi odbor. h— Sokolsko druStvo sklicuje za danes popoldne ob 16. v zadnji sobi Narodnega doma sestanek vseh hrastniških smučarjev. Govorilo se Lo o eventuelni ustanovitvi smučarskega odseka. Sokolsko društvo na« m»rava «ri zadostnem številu interesentov dobiti smučarskega trenerja. Smučarji, pri« d?te vsil h— Kino Narodni dom bo predvajal danes ob 15. in 20. film »Ponočni gusar«. Iz Rimskih Toplic rt— Na železniški postaji Je bfl imenovan za aspiranta g. Martin Podgoršek. Tovorni sprevodnik g. Deželak je premeščen iz Rimskih toplic na Jesenice. rt— Dramski odsek Sokola vprizort danes ob 16. dr. Novačanovo dramo »Veleja« v dvorani hotela »Nov« Pošta«. Vsi prijatelji iepe igre vljudno vabljeni! Ugodna zveza s popoldanskimi vlaki! Iz Braslovč br— Sokol Braslovče se zahvaljuje ban« s ici upravi v Ljubljani, ki je poklonila več kub. metx v drobnega gramoza. • katerim se je polepšal prostor ob grobu sav^ijsse« ga junaka Srečka Puncerja, upravne'iu kamnoloma v Le tušu g. Jonketu ter vozni« kom gg. Dobniku, Svajgerju in Remica, ki so gramoz brezplačno pripeljali. br— Božičnica braslovške šole bo dane« ob 15. v dvorani prosvetnega društva Vabljeni vsi prijatelji mladine, zia3ti pa starši. br— Tako] po boUtnfh praznikih »e bodo vršile ood okriljem Sokola plesre va« je v prostorih bivše pošte v Braslovčah. Liubitelji plesa in družabnosti naj se čim prej prijavijo blagajniku br. RŠssnerju. Vaje se bodo vršile vsako nedeljo popoldne m sredo zvečer. br— Božična izdaja »Jutra*, ki bo kila v zelo povečani nakladi, se bo prodajala ▼ trgovini ge. Maršičeve. Da nam bodo praz» niki poleg vseh dobrot še posebej poslaje« ni, sezimo po lepem in cenenem ši vu. br— Proračun braslovške občine 'zkazu« je 160.000 Din izdatkov, dohodkov pa 140 tisoč dinarjev. Za kritje ostalih »troškov, je moral odbor iskati razna kritja * zvi» šanju občinskih doklad, ki pa kjah temu niso tako hude, kakor ▼ sosedni A obči« nah. br— PoSkodbent fond. V po'etnth počit« nicah si Je pri orodni telovadbi poškodo« val roko učitelj Iščnik Edvard R'issne- Ra« na je povročila zastrupljenje m je bila pc« trebna operacija. Poškodovanec je zdaj prejel od Saveza SKJ 500 Din s« povračilo stroškov pri operaciji ki za bolečina. Iz Slovenske Bistrice «b_ Bojstni dan Nj. Vel. kralja. Na predvečer je oddala tukajšnja artiljerijska posadka topovske strele. Po slovesni službi božji je častna četa defilirala, šolska deca pa se je podala k svojim internim proslavam. Zvečer je aranžirala mestna občina baklado, ki so se je udeležili gasilci z godbo, četa vojaštva z baklami in vsi oddelki Sokolstva. sb— Boiitnfea iolske dec« aa Tinja bo danes ob 15. v osnovni šoli. Otroci bodo uprizorili tridejansko »Božično igro«, nato pa bodo ob lepem drevesu obdarovani revni pohorski šolarčki. Šolsko vodstvo izreka najlepšo zahvalo trgovcem gg. Fr. Kacu, V. Mačku, A. Pemiču, K. Wuttu. A. Stigerju lz Slov. Bistrice in Iv. Carju iz Tinja, ki so s svojimi koristnimi darovi omogočili božičnico. sb— Nesposobni rejaški »bTerefki, vsi, ki so bili pred ali med vojno nesposobni za vojaško službo ali pa so se med službo onesposobili in vsi, ki so bili v naši vojski sposobni, pa se smatrajo sedaj za nesposobne, se morajo brezpogojno do 15. januarja 1931 javiti v pisarni mestnega urada. Izvzeti so invalidi nad 30 % in oni, ki so že t naši vojski ocenjeni kot nesposobni. Pri morebitnih pozivih k orožnim vežbam se t bodoče ne bo več oziralo na nesposobnost pozvanih, ki se v tem roku ne bi javili, poleg tega pa se bo proti takim tudi še kazensko postopalo. _ Iz Poljčan p— Cesta na Sp. Poljčane je ▼ skrajno žalostnem stanju. Medtem ko so drugod že skoro preveč posipavali, se za ta konec nihče ne zmeni. Zdaj se to še posebno ču« ti, ko se mokri sneg raztaja v mlake, da kakor mala jezerca spopolnjujejo cesto, ki ni več vredna svojega imena. Ponoči si lahko zlomiš nogo, ker takih malih kotanj, z blatom ali mlako napolnjenih, je na pre« tek. Tujec, ki pride k nam. se čudi. ker imamo kamnolome in dovolj gramoza, a že ne pomnimo več, kdaj je bil ta del cesto posipan. Iz RnS n— Lep Jubilej. Bralno dru$hro ▼ Ru« šah obhaja 65 letnico svojega obstoja m kulturnega delovanja. Jubilej bo prosiaviIo na Štefanovo, ker je na ta večer doslej red« no vsako leto prirejalo gledališke predsta« ve. Tokrat bo uprizorilo izvirno komedijo ljubljanskega dramatika m režiserja Franca Lipaha: »Glavni dobHek« Pri tem delu se mora vsakdo neprisiljeno in od srca na« i smejati. Nastopilo sami znani igralci na. i lega odra, kakor: Stani, Soroik, ki tudi tt» : Oglejte si božično razstavo ;; T nedeljo 21. decembra ▼ pnjlb prostorih tvrdke 1728« :: P. MAGDIč, LJubljana žira, Bučar, Verk, Logar. Prntenčeva, Bedo. love, Ozimova, Presserjev* Za to predsta« vo je pripravljena popolnoma nova »cena« rija. ru— Plesna šola prične danes ob j>ol 15. z rednimi plesnimi vajami ▼ veliki dvorani Sokolskega doma. Kdor »e ie odloč« za obisk vaj, se lahko še danea vpiše. ru— Kino Mignon bo predvajal drevi 20. dramo »Angel uhce«. Iz Gornjega grada *r«— Umrla fe v Ljubljani v LeoniSča 10 mesecev stara Jerica hčerka tukaj$nje» ga trgovca " Frana Zmavca. Rodbini naš« iskreno sožalje. gg— Popravi. Iz Celja semkaj premešče« ni g. mž. Novak j« imenovan za rršilca dolžnosti »reškega kmetijsfcepa referenta io ne za višjega državnega sreskega kmetij« skega referenta, kakor je bito to v petek n pačno objavljeno Iz šoštanfa II— Osebna vrst Pa kratkem tluRm* njo jc bil premeščen v Niš začasni komandir orožniške postaje g. Ivaa Jeseuovec. Na njegovo mesto }* imenova« g. JaU| Ma-sesnel iz Pragers"o» sredni bližini šolskega poslopja. Zemljišča je darovala jeklarna Z jfraKfoa se bo pri« čelo menda že pomladi. g— Lepa prireditev. Osnihiw Ma ▼ Prevali^h je v nedeljo pri »Fari« ponovila igro »Kraljičina i mrtvim to radijskega aparata Iz Ljutomera Ne reč hi testis, temveč potreb* m kogar je danes H Vam prinese ▼?» h celega sveta, ka* Vas zanima. Izbrati pa morate najboljše. Brezdvoma so danea na višku popolnosti radijski aparati „Philippsw in „Tclefunken» s katerim; posluša polovica »veta, kajti njihov sprejem je popoln. Niti ure na odlašajte, zahtevajte ponudbe ta predvajanja od 1736®. MILAN SESSLER-ta veletrgovina, Lfistomec GAMA-KOMPHESA Ja za domačo kuro pripravljen o&kladek k Pistyanskega blata, ki zdravi revmo, glht, išias itd Dobi se v vsaki lekarni to droga-riji. Skladišče: Drogerija Gregorič, Ljub-Ijana, Prešernova ulica 5. KAJ JI » a ME5TNI-TB.CL Z N IZ AN E CENE ta na obročna odplačila. K nedavnim nemirom na španskem Španija preživlja že od maroške vojne nevarne notranje krize. Neuspehi na maroškem bojišču so bili tako omajali moč iu ugled vlade, da je mo- vlada dala zapreti majorja Franca, enega izmed najboljših in najbolj priljubljenih letalcev španske vojske. Le temu se je posrečilo uiti iz zapora v Vodilne osebe Španske politike Zgoraj levo: Predsednik vlade Berenguer, ki pobija nemire z vso silo. Desno: Kralj Alfonz XIII., Čigar odstop hočejo izsiliti uporniki. Spodaj levo: Bivši minister Zamora, ki ga uporniki smatrajo za bodočega predsednika republike. JL.evo: Letalski major Franco, eden izmed voditeljev upora. ral kralj poseči po izrednih ukrepih in uvesti vojaško diktaturo, da je vlada s francosko pomočjo lahko dovršila vojno in vzdržala mir in red v državi Pod vlado sedaj že pokojnega diktatorja Prima de Rivere je zavoljo strogih odredb prišlo do čestih vojaških uporov, ki pa so bili le lokalnega pomena in se nikoli niso razširili med civilno prebivalstvo. Kakor pa kažejo dogodki nedavnih prvih dneh decembra, nakar je mož takoj osnoval novo zaroto, ki ji je uspelo, da je izzvala v severnovzhod-nih pokrajinah države kratkotrajni upor proti vladi. Tudi ta vstaja pa je bila čisto osamljena in se ji narod ni pridružil Uporniki so zopet po pretežni večini vojaki, ki hočejo priti do večje moči nego jim gre v urejeni državi Da niso mnogo računali na uspeh, vedoč, da Ijud- Kraljevska palača v Madrida Zavoljo nemirov Je dvorec zastražen z močnim oddelkom grenadirjev, nekoliko dalje pa so pripravljeni oklopni jezdeci, da posežejo vmes, ako bi bilo potreba. Pred dvorcem se vrši manifestacija vladi in kralju vdanega meščanstva. dni, se je nemirni duh vendar razširil tudi med narod, ki je postal pozoren na propagando, širečo se iz vrst častnikov, vseučiliškega dijaštva in intelektualcev, med katerimi je osobito hud nasprotnik kralja in privrženec republikanske vladne oblike znani pisatelj Unamuno. Pri nemirih v oktobru je stvo po svoji ogromni večini nima dosti smisla za vojaške dogodivščine, priča okoliščina, da so razvneli vstajo v nekaterih mestih Aragonije, Katalonije in Navare. Te pokrajine leže ob francoski meji ter bi se voditelji lahko oteli na varna francoska tla, ako bi se jim bilo podjetje ponesrečilo. Oboje se Je tudi točno zgodilo: Vstaja se je izjalovila, voditelji pa so se rešili preko francoske granice. Mestece Jaca, ki je bilo središče vstaškega gibanja, je bilo kmalu zavzeto po vladi zvestih četah in s tem je bila Franco-va epizoda končana. Opasnejše pa je vsekakor nezadovoljstvo, ki se kaže po večjih mestih in industrijskih krajih. Iz Barcelone, Valencije in Madrida poročajo o proglašeni splošni stavki, ki se zna razviti v ognjišče prave revolucije. Ka-talonci itak streme za narodno in državno samostojnostjo ter bi radi izkoristili težko stanje, da dosežejo izpolnitev svojih separatističnih želja. Vlada se na vojaštvo kljub vsemu še zanaša, vendar je iz previdnosti poklicala iz Maroka tujske legije, da se zavaruje pred morebitnim preokretom v vrstah domače vojske. S temi ukrepi si je vsaj začasno zavarovala položaj in slabo organizirano uporno gibanje povsod z lahkoto zatrla. Tako vsaj zatrjujejo uradna španska poročila, dasi s tem dežela še ni pomirjena in ima vlada najbrž pričakovati še nadaljnjih nemirov. Da so nemire izrabili v svojo korist tudi komunisti, je samo ob sebi umevno, toda tudi ti niso uspeli ter je njih j oblast v S. Sebastianu trajala vsega le nekoliko ur, nakar so vladne čete vzpostavile poprejšnji red in mir. Prizor z ulic Španskih mest Prevratno gibanje, ki je zajelo severnovzhodni del države, je poostreno z generalno stavko v mnogih industrijskih krajih. Vlada je za sedaj kos nemirom, ki se pojavljajo z večjo ali manjšo silo zdaj tu zdaj tam. Slika nam kaže vladi zveste konjeniške čete na ulicah Madrida, ki preprečujejo zbiranje ljudstva v gruče. Operacijski načrt za svetovno vojno št Z Kako predvideva general Ludendorff koncentracijo armad in razvoj operacij - V svoji knjigi o bodoči vojni je Ludendorff izdelal tudi celotni ope- Topniška vojašnica v Jaci Posadka v Jaci se je uprla vladi, ki je v par dneh zadušila upor in kaznovala voditelje 8 smrtjo. raeijski načrt za izvajanje tega imaginarnega vojevanja Tu je razložU strategične okolnosti, ki naj bi bile posebno važne v novem svetovnem pokolju. Na nekem mestu pa poudarja Ludendorff v svoji brošuri, da ;e njegov operacijski načrt stvarnost, ki bo ostala, čeprav je svetovna vojna, ki jo on vodi na papirju, samo vizija, o kateri je baš želeti, da se ne bi uresničila. Prinašamo v ia-slednjem turti ta del Ludendorffo-vih razglabljanj. Koncentracija vsake armade v pri- četku vojne in razvoj operacij sta v najtesnejši zvezi. Lno je pogoj drugega. Pri razlaganju koncentracije tn operacijskega načrta v novi svetovni vojni hočem tu naravno podati samo skico v giavnih obrisih. Več let pred minulo svetovno vojno sem proučeval operacijski načrt, ki sem ga nato v svetovni vojni izdelal in provajal. S svojo brošuro nimam namere, da bi si zaradi mene razbijali glave generalšt. častniki oboroženih narodov. Prevzema me samo želja, da narodom razjasnim grozno usodo, ki jim preti v bližnji bodočnosti in da bi jo pomagal preprečiti. Pri tem mojem razkladanju je povsem postransko, ali bodo posamezni generalni štabi vojskujočih se narodov izvajali operacije tako. kakor navajam jaz, ali drugače. Glavne linije bodo vsekakor ostale. Po sebi se razume, da bom o operacijskem načrtu nemške oborožene brambe govoril z največjo obzirnostjo — saj razni bivši oficirji že itak govorijo, da izdelujem sovražnikom Nemčije vojne načrte za umčenje nemške države. V glavnih potezah se bodo operacije izvajale takole: Pariz bo stremel za tem, da s franco-sko-belgijs.ko, jugoslovensko in češkoslovaško vojsko v brzem naletu enkrat za vselej zlomi nemški odpor in temeljito po tolče Italijo, da bi na ta način osvobodil Poljsko in Rumunijo ruskega pritiska, še preden bi sovjetom uspelo, da svoje ogromne množine usposobijo za borbo. Ta dispozicija vodi gros francosko-belgijske vojske v Nemčijo. Rim je takisto odločen, da s hitrimi operacijami tolče nasprotnike, da bi preprečil načrt francoskega generalnega štaba, ki želi nujno pomoči poljsko-rumunske vojske. Belgijski in francoski vojski se bo na nemških tleh zopersta-vila angleška armada, izkrcana na pomorskih bazah Holsteina in Mecklen-burga, ter nemška narodna bramba in italijanska vojska. Ta istočasno vodi italijanske čete v spopadu v češkoslovaško vojsko. Da bi severno od Alp, ki so strategično določene za odločilno bitko, bila italijanska vojska zadosti močna, si stavi njeno vrhovno poveljstvo za glavni smoter, da s hitro zmago nad jugoslo venskimi četami osvobodi svoje desno krilo in nato celotno fronto uravna proti severu. Moskva namerava s pravočasnim obvladanjem Poljske in Rumunije prožiti noko svojim zaveznikom v spopadu s francoskimi, belgijskimi, jugoslovenski-mi in češkoslovaškimi četami. Pri tem ji je politično prav malo do tega, da hi podpirala Italijo in Anglijo ter branila Nemčijo. Vojna je Moskvi sredstvo za propagando boljševiške svetovne revolucije, zato se nadeja, da bo po zmagi nad Poljsko in Rumunijo podprla zaveznike, da tolčejo francosko vojsko, ki je že premagala Italijane, Angleže jn Nemce ter izvala v njihovih državah revolucije, nakar se Francija, naknadno tudi sama poražena, ne bo mogla upreti valu revolucije. Prva naloga, ki jo stavi Pariz zavezniškim vojskam, ima za pogoj naglo prodiranje združene franco&ke ia bel- gijske vojske v porensko provinco in v pokrajtine Hessena in Badna. Nadaljni razvoj operacij bo naslednji: V severno Nemčijo bodo prodirali močni deli francosko belgijskih čet z nalogo, da tolčejo nemško brambo ter na obali izkrcano angleško vojsko, da brezobzirno preprečijo vsako oboroževanje Nemčije in odpor nemškega naroda ter da po najkrajši poti dosežejo zvezo s poljsko armado. Nato bo prodirala glavna sila francoske armade v pravcu proti Monakovu z namenom, da upostaviti skupno operacijsko akcijo s češkoslovaško in jugoslovensko vojsko zaradi odločilne bitke proti Italiji. Pri takem stanju morata češkoslovaška in jugoslovenska vojska izvršiti poleg čim popolnejšega uničevanja avstrijske in madžarske brambe hitro napredovanje južno od Dunava ter na ju-goslovensko-italijanski meji. Cehoslovaki morajo predhodno v zvezi s poljskimi četami izvršiti »pacifika-cijo« vzhodne Nemčije, kar jim olajšuje zelo ugodna (češkoslovaška) železniška mreža. En sam pogled na zemljevid prepričuje. kako težaven je položaj madžarske države, obkoljene od Jugoslavije. Rumunije in Češkoslovaške. Z operacijami teh držav bo Madžarska prav hitro pregažena in njena zveza z Avstrijo bo lahkotno prekinjena. Okoliščine neizbežno vsiljujejo hiter vpad jugoslovenskih. češkoslovaških in rumunskih čet na Madžarsko, da krvavo in v kali zadušijo organiziranje madžarskega naroda k odporu ter da se upostavi zveza jugoslovenske in češkoslovaške vojske na avstrijskem ozemlju. Rumunske čete bodo po izvršeni nalogi na Madžarskem utegnile biti še pravočasno premeščene na rusko fronto. Jugoslovenska armada pa bo morala del svoje moči oddvojiti za bolgarsko-grško mejo in Orno Goro. Operacije italijanske vojske se razvijajo iz koncentracijskega načrta proti Jugoslaviji. Osrednja koncentracijska točka spada giede na prirodo meje in grupacije čet z obeh strani v predel okrog Trsta. Italija bo zaradi svoje številčne nadmoči napram osamljeni Jugoslaviji lahko izkoriščala tudi avstrijsko ozemlje, čeprav bo morala znatne dele postaviti v Albanijo in v pravcu Orne Gore. Koncentracija proti Cehoslovakom in Francozom vodi italijansko vojsko v Avstrijo in Južno Nemčijo. Ne sme se zadržati v alpskih predehh. Za razvoj njenega pokreta je prikladno ozemlje severno od Alp. TudS imponderabilije govorijo za to. italijanska vojska ne more pustiti na cedilu Nemčije, ker se je biila z njo združila. Navzlic razviti mreži cest in železnic pa prometne zveze, vodeče iz Italije preko Alp, ne zadostujejo. Pri pohodu v Južno Nemčijo, je italijanska vojska v glavnem navezana samo na ceste. Zaradi tega je v Južni Nemčiji dolgo časa v prav kritičnem položaju. Operacijski teren leži približno na liniji Trst—Line, a proti toku Dunava do linije Ulm-Bodensko jezero. Za varovanje teh operacij jd je potrebna zaščita madžarske, avstrijske in nemške moči. Da dobijo kontakt z operativno italijansko vojsko, so morale madžarske čete zapustiti svojo zemljo, da bi skupno z Avstrijci krile italijansko ofenzivo proti Češkoslovaški in Jugoslaviji. Avstrijska vojska bo lahko južno od Dunava dobila stik z italijansko ter se bo pojačila z domačo brambo (Heim-wehr), v kolikor ji bosta to še dopustila Jugoslavija in Češkoslovaška. Nemška državna, bramba, m sicer njena sedma in peta divizija, služita v Južni Nemčiji kot zaščita proti Cehoslovakom in Francozom v času, ko prihaja italijanska vojska na teren. To je sicer mala pomoč, toda je glavni pogoj za italijanski pohod v Južno Nemčijo. Ali bosta Francija in Italija spoštovala nevtralnost Švice, je važno vprašanje zase. Vojne operacije bodo pri varovanju švicarske nevtralnosti morda nekoliko ovirane, toda v osnovi se ne bodo spremenile. Francija, ki uživa simpatije prostozidarske Švice, je bolj v stanu čuvati njeno nevtralnost kakor Italija, ki za svoj pohod v Avstrijo in Južno Nemčijo razpolaga z malim številom operacijskih linij, ki so razen tega po terenu težavne. V ostalem pa se kršitev švicarske nevtralnosti vsiljuje po sebi. Predor močnejših francoskih si3 preko francosko-italijanske alpske meje z namenom, da se nudi neposredna pomoč jugoslovenski vojski, ni posebno važen, ker Alpe itak izključujejo vsako operacijo večjega stila. Ceste, ki vodijo preko Alp, se pTav lahko zaprejo. Zveza vzdolž obale Sredozemskega morja pa je pod ognjem vojne mornarice. Tak obmejni položaj bo povzročil, da tudi v primeru posamične vojne med Italijo z ene ter Jugoslavijo in Francijo z druge strani vojskujoče se moči ne bodo v stanu spoštovati nevtralnost sosednih, razoroženih držav. Razlaganje take posamične vojne pa ne spada v okvir mojih razglabljanj. Hočem samo ugotoviti, da je položaj nevtralnih držav napram vojskujočim se državam čisto drugačen kakor tedaj, .če so z njimi v zvezi ali v sovraštvu. Po mojem mnenju, se bo Italija dobro premislila, preden se bo odločila za tako vojno. Ali ste 2e naročeni na ..ŽIVLJENJE IN SVET"? čete iz Maroka na potu ▼ Madrid Španska vlada je poklicala iz Maroka tujske legije, da ž njimi zaduši upor nezado-voljnikov. Moštvo je zahtevalo trojno plačo za ta neprijetni posk, ŠAH Urejuje dr. MIlan Vidmar Obisk svetovnega prvaka dr. Ailehrn* v Ljubljani in Mariboru je bil brc* dvoma izreden dogodek sa slovenske iahiste. V Ljubljani Je bilo le več velikih mojstrov, med njimi tudi stari prvak dr. Lasker. Obisk dr. Aljehina pa je bil neka] poseb- "^Ko arf Je »red dobrim mesecem Alletoh) pisal, da bi rad prepotovat Jugoslavijo, sem bil skeptičen. Nisem verjel, da se bodo našla potrebna sredstva. Prvak sveta ima vedno svoje pravice, pred vsem pravico biti drag. Priznati moram, da me Je »rešene« naS savez, ociroma njegov odbor v Zagreba. Novi tajnik savezov je očividno dober delavec. Gotovo Je tudi nekaj izdalo, da je v zadnjem času ves naš šahovski svet bil nezadovoljen s savezom. Naj bo 2e kakor hoče, zelo hitro ie bila baza za turnejo svetovnega prvaka zaslgurana. Ne vem, kako bodo potekli Aljehinovl Tečeri v hrvatskih ki srbskih mestih. Vem pa, da so se Ljubljančani in Mariborčani postavili, da je bil sprejem v Ljubljani zelo zelo lep, da je bila vsa prireditev skrbno pripravljena, skratka, da je žel pripravljalni odbor velik uspeh. Predsednik pripravljalnega odbora, g. dr Egon Stare, zasluži vse priznanje. Zdi s« mi, da Je pravi šef šahovskih prireditev, da Je velika, zelo velika škoda, da nismo ie prej mislili nanj. Brez dvoma bomo v Ljubljani imeli še jako lepe prireditve, če jih bo hotel voditi g. dr. E. Stare. Simultanka dr. Aljehinova v Ljubljani le privlekla toliko občinstva, kakor še nobena druga siična šahovska prireditev. Velika dvorana Kazine je bila polna. Moštvo Je bilo dobro sestavljeno. Svariti sem moral pred simultanko dr. Aljehina pred njim. Pa Je vendar naš prvak dosti bolje prestal svoj boj s 35. nasprotniki nego svojčas dr. Lasker z 2*. Lasker je izgubiil 4 partije n 8 jih je remiziraL Igral je vrhu tega tndi dve uri več. Res Je, da je nekaj partij, ki so »aaj že bnt izgubljene, dr. Aljehin dobil le po srečnem naključju, toda to pravico ima vsak velik mojster. Brez pridržka se mora priznati, da je rezultat simultanke v Ljubljani za svetovnega prvaka dober. Ni pa boljši od rezultatov, ki Jih Je Aljehin dosegel v inozemstvu, v velikih mestih, ki imajo dobro izšolane igralce. Ljubljana je s svojimi šahisti na višini. Dosegla pa je to častno višino seveda še le v zadnjih desetih letih. Prav Jasno se vidi to v drugi predstavi ljubljanski, v brzoturnirju, ki se ga Je udeležil dr. Aljehin. Tudi Lasker je svoj čas igral v Ljubljani brzoturnir. Igral pa je brez trdnjave m dosegel vseeno prvo in drugo mesto. Aljehin je delil prvo tn drugo mesto z našim mojstrom Vasjo Pir-cem, čeprav Je igral vse partije brez koncesij. Kar daje brzoturnirju prav posebno noto, je dejstvo, da Je naš Pire premagal Aljehina, mladi MIlan Vidmar, ki je zasedel tretje mesto, pa Pirca. Bil je torej pravi boj in ne mesarsko klanje. Mladina prihaja, tudi naša. Mnogim našim šahistom n! bilo všeč, da se sam nisem udeležil brzoturnirja. Saj se ga tudi ob Laskerjevem obisku nisem ■deležil. Zakaj? Odgovor dati je težko, uganiti lahko. Rečem pa lahko, da obakrat krivde ni bilo v meni. Sicer pa je naš Pire storil vse, kar smo smeli pričakovati, da ba pravi zastopnik slovenskega šaha v tekmi s svetovnim prvakom dosegel. Pire izvrstno igra brze partije, kar kaže, da ima pred vsem dober pregled Seveda je nagel pregled v glavnem stvar vaje. Brez njega pa tudi v resnih partijah ne gre. Poleg predsednika pripravljalnega odbora g. dr. Stareta so z vso vnemo žrtvovali svoj čas gg. M. Gregorin, arhitekt Costa-peria, predsednik avtomobilnega kluba A. Praprotnlk, gen. direktor dr. Slokar, tajnik Gorjup in mladi naši organizatorji gg. Ple-aičar, Ciril Vidmar, Gabrovšek. Gosp. Ciril Vidmar je bil povsod In za vse. Desna roka je postal svojemu predsedniku. Na nobeeno malenkost se ni pozabilo. Mašinerija je tekla brezhibno. Seveda, če bi ne bila pomagala naša ban-ska oprava in naša mestna občina, bi bil ves trud zaman. Žrtvovali pa so zelo izdat-ae zneske šahovski entuziasti, ki so pokazali, da imamo ljudi, ki imajo zmisel za lah, njegove lepote in njegov pomen v modernem svetu. Videl sem že dosti šahovskih prireditev. dosti staattank, dosti brzotarniriev, povsod po svetu, v Evropi ia v Ameriki Ljubljanska je najlepša med aJhnL Vem, kaj pišem. Objektiven sem zadosti. Dr. Aljehina samega Je sprejem ta araa-žma presenetil. Po simultankl sva sedela dolgo v mlado Jutro v »Ljubljanskem klu-buc in se razgovarjaht o šahovskih prireditvah. Aljehin Je bij navdušen za naše ljudi. Z vso vnemo Je trdil, da bi velik turnir na Bledu zelo lepo uspel, ker znamo organizirati. Banket pozdravnega večera, pod predsedstvom c dr. Stareta Je pokazal, da v Ljubljani šah ni več brezpomembna igra za kratek čas. G. dr. Stare je v daljšem govoru pravikio opisal našim šahistom kari-jero svetovnega prvaka. Pravilno je podčrtal mednarodni pomen šaha. Ko sem po pozdravnih besedah zastopnikov naše banske uprave in naše mestne občine pozdravil sam starega svojega sobojevnika cele dolge vrste velikih mednarodnih turnirjev, mi Je živo stoprlo pred oči, da smo že dolgo dolžni prirediti velik turnir. Povedal sem to. Opozoril sem zastopnike naših oblasti na dejstvo, da imamo dolžnost, oddolžiti se svetu, da pa imamo tudi organizatorje in da imamo tudi pravo okolico za tak velik boj — na Bledu. Še enkrat moram tu povedati, da so veliki turnirji sicer drage prireditve, da pa tudi veiiko prineso. Skozi štiri tedne bi vsi svetovni dnevniki, ki iih milijoni in milijoni ljudi drže v rokah, prinašali dnevno vesti z Bleda. Poročevalci bi neizbežno povedali, kako lepo je pri nas. O Jugoslaviji bi se pisalo, in ne slabo. Reklama za letovišče, ki hna velike ambicije, je zelo važna stvar. Za denar, ki ga je letos na Bledu požrla regata, bi se lahko priredil prihodnje leto zelo lep turnir, ki bi veliko več prinesel nego regata. Začnimo, a dr. E. Stare bi bil po mojem mueuju pravi mož za to nalogo. Prav nič ne dvomim, da bi naSe oblasti pravilno razumele pomen mednarodnega turnirja ne samo za naš Bled, temveč za celo našo državo. Saj so tudi lani pomagale, ko je g. sodnik E. Kramer v Mariboru predlagal turnir v Rogaški Slatini. Nemški šahovski časopisi so ta prvi, mali naš mednarodni turnir zelo hvalili. Zakaj bi ves svet ne hvalil velikega turnirja na Bledu, če bo dobro pripravljen. Pa bo brez dvoma, če se C. dr. Stare zgovori z g. Kramer jem. G. Kramerfa Je uspele, da Je te pot Aljehina privabil tudi v Maribor. Lepo simultanko je aranžiral. Svetovni prvak Je v Mariboru zgubil celo 4 partije. Krasen uspeh za Mariborčane, čeprav je nekaj zelo močnih udeležencev doma drugje. Turneja svetovnega prvaka dr. Aliehhia po Jugoslaviji še traja. Ze sedaj pa je Jasno, da je prinesla novo življenje v naše šahovske kroge in da Je šahu med nami dala čisto novo vlogo. To Je bilo potrebno, to je važno. Prepričan sem, da se bo Aljehin dobro počutil povsod v Jugoslaviji. Upam pa tudi, da ga bomo zelo kmalu zopet videli v naših krajih. Na Bledu bo v resni borbi pokazal, kaj zna. Da ne bo imel prelahkega življenja na prvem našem velikem internacijonalnem turnirju, bomo že poskrbeli Aljehinova partija z Zidanom V razvedrilo šahistom priobčujemo v nar sJednjem zanimivo partijo, odigrano na si-m uhan ki v Ljubljani med svetovnim mojstrom dr. A1 j e h i n o m (i*rli) in Z . d a -n o m (črni) z zmago slednjega. Kakor je znano, sta Julij Gabrovšek in Ivo Zidan zmagala pn simultankl z (i». Aljehinom. Dr. Aljehla: Zidan t 1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 a d4 ' cd4: 4. Sfd4: Sf6 5. Sc3 «6 6. Le2 Le7 7. 0-0 d6 8. b3 a6 9. Lb2 Ld7 10. Khl Dc7 11. f4 Sd4: 12. Dd4: Lc6 13. Lf3 O-O 14. Tael Tfd8 16. Df2 Sd7 16. Sd5 --- Simpatična poteza, ki grozi črnemu zapreti linijo c. 16.--—. e«: 17. ed5 Lf6 m ot 19. Dbt BeH bi moral Igrati do6 linijo c. 19.--- Razbije kmečko falango. 20. Teci Pog reška, ki stane vsaj 20.--- 21. ba4: 22. Dd4 23. Tel: 24. 15 25. h3 26. Db2 27. f6 28. fg7: 29. Tfl 30. Dc2 31. Ddl 32. Del 33. Ddl 34. Dbl 35. Ddl 36. Lg4 37 Kh2 ?8. Le6 Biuif k: konec. 39. Kgl 40. de6 41. Dd5 42. Ddl 43. Khl BeU se vda. Lb* bc6: in zapre La4 kvaliteto. Sc5 Sd3 Sel: Tac8 Te8 Dc5 De3 Df4 Tc4: Tb4 Dc4 Dd4 Dh4 Td4 Tb4 Te7 Tbe4 Tc3 Ds3 fe6 Te3—e6 Dej Tg7: De2 Kino Dvojnik Prišel sem ravno v zadnjem trenutku. Ko sem planil v prazni kupe in vrgel aktovko v mrežo, je že zabrliz-gala piščalka. In tedaj je priletel za menoj nosač, vrgel v oddelek eleganten ročni kovčeg ter urno zapustil vlak. Pogledal sem skozi okno. Nosač je skočil z vlaka in mahal gospodu v črtastem popotnem plašču z visokim ovratnikom, ki se je pravkar bližal s perona. Na oko se mu ni nikamor mudilo. Ko se je vlak že začel premikati, je stopil v voz, nakar je sprevodnik zaprl za njim vrata. Gotovo se bo nameril v moj ktipe, sem pomislil in nejevoljen zasedel polovico prostora, da ga ne bi prišlo preveč v delež novemu potniku. Vrata so se sunkoma odprla. Zasukal sem se, nato pa zopet obrnil. Tujec si je zdajci popravil ovratnik. Stala sva si naproti. Jaz sem uprl pogled vanj, bilo je, kakor da sem se preselil na drugi svet. Vsa kri mi Je izginila iz obraza. Kako? Kdo je to? Ah nisem to jaz, ki sem pravkar zasedel polovico kupeja in ki stojim sedaj naproti tujemu človeku ter se obnašam, kakor da bi bil izgubil pamet? ■ , , „ Ta človek v dolgem Črtastem plašču sem vendar jaz! Njegov ostro oblikovani nos je moj, njegovi plavi lasje, počesani nazaj, so na moji glavi, njegove oči so moje o?i, djegova usta moja usta... Grozno! Saj to je moja lastna podoba, moja senca, moja prikazen! Ali pa me varajo moji izmučeni živci? Ta bi bila lepa! Ni mogoče. Saj se je zdajci zganil. In tudi on je prebledel in drgeče z ustnicami. Obvlada se pa vendarle. Brez besedice je sedel poleg mene. Izčrpan sem se sesedel na mehko blazino. Vlak je drevel s polno brzino. Nastala je noč in najini mrzli pogledi so se srečali. V tistem trenutku sem brez pridržka verjel v možnost čudežev, v nadzemeUske moči, v čarovnijo, v preklete duše, ki blodijo po svetu in sem bil nasproti svojemu sopotniku brez orožja. In tedaj je napravil kretnjo, kakor bi se hotel nečesa otresti. Bilo je kakor da se bori — bori za prvo besedo. »Oprostite moji nadležnosti...« Je kel. »Pišem se lord Henry Torcy.« Barva njegovega giisu se je popolnoma ujemala z mojo govorico. A vendar, zdaj je bila mučna tišina presekana. Skrivnosti ni bilo več. Ne, to ni bila več čarovnija. Bilo je nekakšno nenavadno, fantastično, senzacijonalno dvoj- Dežela solnca Leharjera opereta ▼ Nima. Najboljše delo velikega nemškega komornega pevca, Riharda Tauberja, je mo-numentalen film »Dežela solnca«. Končno bomo imeli priliko občudovati njegovo najboljšo kreacijo, ki je bila ustvarjena na pobudo publike, ki jo je zahtevala. Ko je Rihard Tauber nekoč vprašal v neki filmski reviji katere svoje gledališke uloge naj priredi za film, je dobil nad de-settisoč odgovorov: Deielo solne*! Deieio solnca! Deželo solnca! Ta na melodijah silno bogata Leharjeva opereta je publiki najbolj ugajala in zato je bila vroča želja poslušalcev eksotičnost dramatične obdelave te divne operete prenesti in prirediti za film, ki ima še večje izrazne možnosti in večji učinek. Kot vsaka opereta — tudi ta ni livo realistična, življenska v strogem pomenu sodobnih kriz, temveč opereta romantično-melodične narave sanj in vzdihov po ljubezni in smehu, ki zaziblje človeka v deželo razpoloženja, da vzvalovi ob njenih zvokih kri v žilah, da predrami tudi čemernega človeka . . . Sedaj je vedeli operetni film izgotovljen. Kjer ga publika še ni videla, ga nestrpno pričakuje. A ne samo zaradi filma, operete, neg0 _ to si med seboj že lahko priznamo — ker si zopet želimo videti Tauberja, on«--ga velikega pevca, ki je že ob svojem prvem nastopu pridobil naše simpatije. Rihard Tauber nastopi v »Deželi solnca« ▼ glavni ulogi Kot operetni princ Sou Chong — bo junak in senzacija dneva obenem. Drzki in romantično lepi princ — maharadža v — smehu in zabavi, sredi lepote, romantike, sentimentalnosti, ljubavl in lepih žen. Ta njegova uloga pa Je tudi najlepša, »ar jih je doslej igrat Umetnik vseskozi dosega uspeh in priznanj« tudi aajkritičnejše publika. ___ Pismo iz Hollywooda (Egona Jordan.) Rad bi vam že preje poslal obljubljeno poročilo iz Hollywoda, toda v zadnjih dveti mesecih sem bil tako zaposlen, da mi ni bilo mogoče tega storiti pri najboijSi volji. Kmalu po dovršitvi moje prve uloge r nemškem zvočnem filmu >Mary Dugan« so pričela snemanja za veliko revijo. Mislim, da bo ta film posebno zanimal evropsko publiko, ker ji nudi priliko spoznati vse, kar je znamenito v Hollywodu in njegovi okolici in mnoge zvezdnike v zasebnem življenju. Priljubljeni ameriški umetniki n. pr. Adolphe Menjou, Ramon Novarro, Buster Keaton, Norma Shearer, John Gilbert in Marija Dressler se razgo-varjajo s nemškimi igralci Paulom Morga-nom. Noro Gregor — v nemškem jeziku. Celo znameniti Metro Goldwynov lev bo odslej živ prikazan ter bo renčal ? svojem jeziku. _ Neizreeno efektne baletna scen« M vse barvane. Tudi to je zanimiva novost V igri imam ulogo »tolmača«, ki seznanja publiko z vsemi zanimivostmi filmskega mesta. Uloga je bila precej naporna, ker sem se moral večkrat v najhujši vročini voziti s Paulom Morganom po vseb cestah velemest in še v provinco, da, celo v puščavo, ven k Indijancem. Ne pozabite na arečke dr2. razredne loterije I. žrebanje se bo vršilo fe januarja prihodnjega leta Pod vsako božično drevesce nekaj srečk! Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 ništvo... Povedal sem svoje hne tn pripomnil, da bi se mi videlo zelo smešno, če bi se še nadalje gledala s strogimi pogledi. On se je temu nasmehnil. Meni se je pa zdelo tako znano, tako domače, da sem se mahoma zalotil v prepričanju, da je to moj lastni smeh. In začela sva govoriti. Lord se Je otajal, postajal ie čedalje priljudnejši in ljubeznivejši Prišla sva na obleko. ^^ ».Nu, to ni nič izrednega. Držim se angleške mode in & dam krojiti obleke izključno iz angleškega blaga«, Je rekel. Zopet se je nasmehnil. Povedala sva si, kam se peJJevm. »O«, je dejal, »»na postaji me bosta pričakovali moja mati in moja nevesta. Pazite! Gotovo naju bodo zamenjali.« »Za Boga, mati in nevesta bosta vendar ločili podobnost najinih obrazov«, sem deial. u s »Ne, ne, le pazite, pa boste vide« čudež! Nisva si siična le po zunanjosti, ampak tudi po postavi. Ali smem vprašati, koliko let vam je?« »Sedem in dvajset, prostat«. »Natanko istih let kakor jaz«. Pomenljivo Je pogledal predse ta stresel z glavo »Pravijo, da sem popolnoma slicea Ob tej priliki sem videl mesto, ki naj bi mi nudilo dolgo časa svojo gostoljubnost Hitro sem se uživel v življenje. Moje najdražje veselje pa mi je bilo, voziti se ob prostih dneh z avtom. Dežela je čudovita in polna presenečenj. V bližnji soseščini vidiš vse varijante naravnih lepot: morje, visoko gorovje, s čistim alpskim zrakom, potem zopet puste doline s tropsko vročino, posajene z ljubkimi oazami, kjer lahko da-teljne direktno trgaš s palm. nekaj Česar nisem v svojem življenju še nikdar prej storii A najčudovitejše je, da Je vreme redno enako lepo in toplo. Menjajoče se letne čase se opazi samo takrat, kadar so dnevi daljši ali krajši. Kar sem tukaj, je samo enkrat, in to le dve uri deževalo. Ce mislim, da sedaj pri nas doma kurijo zaradi mraza, da so ceste mokre in blatne od dežja, meglene in umazane, medtem ko se razprostira nad menoj dan za dnem krasno sinje nebo. mi postane resnično težko, da ne morem vsem ljudem v Evropi prinesti vsaj nekoliko kaliforniškega solnca. Ne morem tajiti, da se mi pa kljub krasni okolici in zanimivem delu še vedno pojavlja domotožje. Mnogokrat sein tako daleč s svojimi mislimi, da se mi pripeti občutna nezgoda. V varstvo proti premočni solnčni svetlobi, nosim pri svojih avtopartijah barvasta očala. Nekoč sem jih pogrešil in sem stopil ponje v »drugstore« (trgovina); tako se imenujejo tukaj trgovine, kjer se dobi vse, prav vse, kar potrebujejo ljudje za življenje. (Od šivanke do Zeppelinal) Prodajalka me je začudena motrila in že sem se ra»-veselil, da sem postal tako popularen v Hollywoodu, ko me vpraša mlada dama »Kaka očala želite, podobna takim kakršna nosi gospod sedaj?« Tako se godi filmskim igraleem v HoUy-woodu. Pa pravimo, da so profesorji raztreseni . . . _ „Nikoli se ne izučimo* Hans Thimig. Premijero zvočnega filma »Denar aa cesti« sem pričakoval prav tako kakor tisti film, ko sem prvič v življenju nastopil na platnu. Še nikoli nisem slišal svojega glasu in lotil»o se me je tako čudno pričakovanje slišati samega sebe, kakor takrat, ko sem bil prvikrat radoveden na svojo hojo hi vedenje. Noben človek prav za prav ne ve, kako hodi. govori ali se giblje. In kakor sem se pri nemem filmu navadil ta priučil, ko sem videl svoje hibe, tako mis-'im, da bo tudi pri zvočnem filmu, ko bom občutil in slišal samega sebe. Nikdar se v resnici ne moremo izučiti, je dejal moj oče, in veselje, s katerim Je on sodeloval pri tem zvočnem filmu, naravnost klasično dokazuje resničnost zgornje trditve. Sebe še nikdar nisem videl v tolikšni nervozi kot sedaj, ko sedim kot kritik lastnega sebe pred platnom, da poslušam m gledam. Upam pa, da tudi publika, ki me bo videla in poslušala, ne bo strožji kritik od mene. Radio Izvleček iz programoT Nedelja, 81. decembra. LJUBLJANA 8: Kmetiška ura. —_ Zdravstveno predavanje. — 9.30: Preno« cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Gospodarsko življenje v Evropi — 10.45: Šah. — 11: Koncert radio-orkestra. — 12: Napoved časa in poročila. — 15: Predavanje o kmečki ženi. — 15.30: Jazz-band delavske godbe »Zarja«. -- 16: Humoristično itivo (Milčinski). — 16:30: Koncert pevskega zbora in orkestre gimnazije v St Vidu. _ 19.30 Prenos opere »Tann-hauser« z Dunaja. - 22.30: Napoved časa in poročila. Plošče. Ponedeljek. 22. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — «.«: Dnevne vesti. - 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. — 19.80: Zdravstveno predavanje. — 30: Koncert sokolskega kvarteta. — 20.30: Pevski koncert zbora Državnega ženskega učiteljišča. _ 22: Napoved časa ia poročila. — Plošče. BEOGRAD 12.30: Koncert radio orkestra. — 17.30: Narodne pesmi. — 18: Plošče. —■ 20: Koncert vojvodinskih študentov. —20.30: Dramski večer. — 21.30: Koncert septeta. — 22: Poročila. — 22.20: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 12.35: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22.40: Lahka godba orkestra. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 19: Prenos opere iz gledališča. — 22.20: Jazz - band iz Moravske Ostra ve. — BRNO 16.30: Koncert orkestra in solistov. — 19: Prenos opere iz Prage. — 22.20: Jazz - band iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Operetni večer. — 23: Godba za plea. — DUNAJ 11: Plošče. — 15.20: Koncert oiv kestra. — 17: Glasbeni program za deco. — 20.30: Spevoigra. — 22.20: Jazi - band. — BERLIN 17.50: Lahka godba orkestra. _ 19.10: Violinski koncert — 20.30: Plesni večer. — 22.45: Ciganska godba iz Budimpešte. — 24: Nočni koncert — LANGENBERG 17.15: Večerni koncert — 19.45» Lahka godba orkestra. — 20.45: PotujoS pevci tn jnuzikantje. — Ciganska godba ta Budimpešte. — MUHLACKER 16: Popoldan ski koncert — 19.30: Operetna glasba. — 20: Koncert Schubertovih pesmi — 21 JO« Koncert na harfo. — 22.20: Godba aa plea. — 22.50: Ciganska godba it Budimpešta. —• BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert _ 17.45: Koncert godbe na pihala. — 20.«* Koncert Lčharjeve glasb«. — 22.50: Ciganska godba. — RIM 17.30: Prenos koncerta iz glasbene akademije. — 20.40: Simionifie« ia pevski koncert Torek, 2S. iaeemtao. LJUBLJANA 12.15: Plošč«. — IM* Dnevno vesti — 18: Napovod čaaa, ptošd«, borza. — 17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Predavanje o našem solncu. — 19i Mladinska ura. — 19.30: Nemščina. — 20i Koncert pevskega zbora »Ljubljane«. — 21» Motnje pri sprejemu (plošče in komentar). — 21.15: Koncert radio - orkestra. — 221 Napoved časa in poročila — 22.15: Jaz»-band. BEOGRAD 12.90: Koooert radto erireetra, _ 17.80: Narodne melodij« na harmonika — 18: Koncert is kavarne »Moskva«. — 20t Orkestralen koncert — 20.30: Prenos is Za-greba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Plošč«. — ZAGREB 12.35: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30 Francoski večer. — 21.30: Klavirski koncert — PRAGA 16.30? Koncert iz Bratislave. — 19.20: Božična revija. — 19.50: Božične pesmi — 20.10: Lahka glasba iz Bratislave. — 21: Recitacij«. — 21.30: 'Koncert komorne glasbe. — 22.»): Lahka gtdba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18.20: Koncert na citre. — 19.15: Preno« programa iz Prag«. — 20.10: Božična pravljica. — 22.20: Pra-nos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Simfoničen koncert Wagnerjeve glasbe. — 19.50: Prenos opere iz gledališča. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra. — 15.20: Godba za plee. — 20: Bittnerjeve: Pesmi • ljubezni, zvestobi in zakonu. — 20.25: Dunajski večer. - 23.15: Plošče. - BERLIlf 19.30: Igra o Svetih treh kraljih. — 21.10: Simfoničen koncert -LANGENBERG 17.15» Večerni koncert — 19.45: Orkestralen kon-eert: Pravljična glasba. _ 21.C«: Božična spevoigra »Božje dete«. — MUHLALK1SK 16: Prenos orkestralnega koncerta iz Wi«a-badena. — 19.30: Koncert lahke glasb«. — 20.15: Sluhoigra. — 21.16: Koncert filhar-moničnega orkestra: Moderna glasba raznih narodov. — 22.30: Godba za plee. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert ciganske kapel«. TONE POLJŠAK tiublfana. Aleksandr. e. Projektiranje In IzvrSitev električnih naprav In instalacij. Popravila električnih strojev ln aparatov. 184 mojemu dedu Tomažu Brokeju, zmagovalcu pri Gibraltarju. Znabiti je tudi vaša rodbina britskega porekla?« »Moj oče, moj ded in moj praded so bili poljedelci. Moja mati je bila takisto kmetica, ki vse svoje življenje ni prišla s kmetov. Mogoče sem jaz prvi svojega rodu, ki je prekoračil mejo države.« »Neverjetno! Neverjetno!« Govorila sva še "nekaj časa, potem se je poslovil. Naročil je bil ležišče v spalnem vozu in se je preselil tja. Ostal sem sam. Odložil sem vrhnjo obleko in iztegnil sladko utrujene ude, čeprav nisem mogel misliti na spanje, ker sem bil preveč razburjen in tudi nekam pobit . o Cemu je on on ta ne Jaz? sem se vprašal. Od črte do črte sva si isto bitje. Pardon — le s to razliko, da sem jaz v primeri z njim siromak, lačen za-služkar, ki s težavo zbiram sredstva za življenje in se vozim trenutno s prosto vozovnico -— med tem Jco je on že bog-ve kako sit potovanja in se vozari po svetu samo v zabavo. Cemu je meni dodeljena ta vsakdanjost sivega življenja. njemu pa cvetejo vse krasote na tem planetr? . . Zagrenjen in truden od teh misli sem skuša! zadremati. Prešla pa Je cela ura. preden sem malce omamil svojo za- vest. Obračal sem se z ene strani na drugo, dokler mi niso trepalnice zlezlo skupaj od enoličnega udarjanja koles ob tračnice. Iz najgloblje tišine trdnega spanoa me Je zbudilo reskanje in treskanje, ki jo spominjalo na pekel. Zopet udarec in zopet mir. Potem sunek. Neka nevidna sila me je iztrgala iz mojega položaja in me vrgla ob steno kakor mrtev predmet. Glava je udarila ob železno kljuko. Onesvestil sem se. Ostri zrak predpomladanskega Jutra me je zbudil. Ležal sem na nosilih. Okoli mene ie vrvela množica. Skušal sem se dvigniti — pa ni šlo. Približal se mi Je gospod v belem predpasniku. »Le mir!« je dejal. »Poškodba ni težka.« »Kaj se }e zgodilo?« sera vprašal s prestrašenim glasom. »Brzovlak je zavozil v tovorni vlak — to je vse. Dobili ste udarec na glavo, ki pa ni nevaren. Cez teden dni bo to mimo vas. Zdaj pa oprostite, kličejo me drugam.« In je odhitel. Sele zdaj sem opazil, da imam glavo trdo obvezano. Nisem se smel geniti. zakaj kakor hitro sera se premaknil, me je strašno zabolelo. Ozrl sem se na okrog — v moji bližini so zdravniki operirali nekega teško po- Življenje lit tegobe Krškega Kako dandanes životarijo dolenjski Poljane! — žalostna slika gospodarskega in socijalnega stanja Krško polje. 20. decembra. Gospod urednik, dovolite, da malo opi-8em križe in težave »Poljancev«, kakor nas splošno nazivajo. Krško polje v ožjem pomenu, je ravnica, ki se razprostira od ceste Krško - Raka Oo Velike vasi, ob robu Krakovskega požela do Pristave, od tu po občinski poti do Cer-kelj in ob toku Krke do Krške vasi, na drugi strani pa do Save. Na tej ploskvi lože vasi: del Leskovca, Zadovinek, Venišče, Velika vas. Gorenja vas. Mali Pudlos, Veliki Pudlo, Pristava. Jelša, Gorica, Drnovn, tlrastje, Črešence, Zasip, Cerklje, Boršt, Krška vas, Skopice, Vihre, Mrtvice in Brege. Četudi so ceste, ki vežejo te vasi. samo občinske, razmeroma še precej trdne, če izvzamemo okrajno cesto Krško - Križaj, ft! je nevarna za ljudi ln živali. Morda se tudi vi, gospod uredik, šs kaj spomnite na šolsko čitanko. Tam stoji v nekem spisu, da se razprostira med Savo ln Krko rodovitno« Krško polje. To je^ gotovo zapisal gospod, ki je prišel v ta košček Dolenjke v pozni jeseni na botrinjo, na trgatev ali pa k točenju vina. Takrat imajo Po-ljanci že spravljene pridelke, — race. purani in gosi dobijo za slovesne prilike malo več koruze, kakor so jo vajene. Ampak perutnino vam spečejo Poijanke v krušni peči tako okusno, da se Gorenjke in štajerke lahko skrijejo. Kar nič zamere! Tukajšnji evet je izredno gostoljuben zato ni čudno, ako tujec, ki pride ob prikladnem času v naše kraje in se mu postreže z vsem, kar premore kmetska kuhinja, dobi vtis, da je tukajšnja zemlja rodovitna in da ljudstvo živi v blagostanju. V resnici pa je svet v tem našem četverokotu na pesku, zemlje same je jedva za ped in temu primerno tudi pridelki. Pri nas je namreč samo takrat dobra letina, ako naše brate preko Sotle zaliva voda, to se pravi: ako poleti ali vsaj v času glavne rasti dvakrat ali trikrat na tedec dežuje. Voda hitro usahne v debele naslage nekdaj od Save naplavljenega peska Sava je imela svoi čas drugo strugo, ali vsaj en rokav do današnje vasi Drnovo in je preplavljala vse polje. Glede padavin je to naše polje nekaj čisto posebnega: prepričan sem. da ni v severozapadnem delu Jugoslavije kraja, ki bi iih imel tako. Kadar se poleti zgrinjajo oblaki nad Opatovo goro pri Kostanjevici in je pričakovati nevihte, ki naj bi oživila izsušeno polje, se skoraj redno dogodi, da se ploha izogne Krškega polja. Pri Kostanjevici nekako se razdeie oblaki na dva dela in jo potegnejo po Gorjancih, drugi del pa preko Krakovskega gozda proti Raki. pri nas pa slišimo samo grmenje. Pri tem pa je kolikor toliko res. da tudi toča malokdaj napravi škodo ca našem polju. Najmanj vsaka druga poljanska hiša ima v okolnih hribih komadič vinograda, ali kakor mi pravimo boli na kratko: »nograd« ali »gorcac. Pretežno leže ti vinogradi v le-skovških hribih, manjši del pa onstran Krke. Posedovati vinograd zahteva Jglecvičkar« mu je ostal zvest P>es je. da je iz mnogih leg rase vino bolj kislo, ampak vsak vinski bratec mora priznati, da je ni zdravejše pijače. Če greste sedajie v nedeljo po naših goricah mimo hramov, navadno ne pridete daleč, ker vas hoče vsak gospodar pogostiti z nekaj čašami vina. Zameril bo. če odklonite. Tn seveda morate vino pohvaliti. Če je le preveč kislo, pravi naš človek: >Lahko bi bil še boljši, ampak Bog ga ie dal, bodimo z njim zadovoljni.« Če pa je kapljica res dobra, pravi: >2e dolgo nismo tako do brega pridelali.c Samo kupci so res vsako leto redkejši. Majhno je število onih vinogradnikov, ki imajo stalne odjemalce. Mnogi naši ljudje tavajo po vseh postajah od Krškega do Ljubljane in dalie s pokušnjo v cekarjih in ponujajo svoio robo. žal. da navadno brez uspeha . . . Ker se vino ne more prodati, se popije doma. Saj v času kolin tudi izvrstno tekne. Poljanec ga ne drži doma v kleti, ampak ga ostavi v hramu, pa hodi vso zimo s »putrhom« poni. Mi smo sploh tako vajeni, da porabimo svinjino. kuretino, ki smo io namenili za zakol, in vino pozimi, odnosno do Velike noči. Ko se začno poljska dela. itak ni časa, da bi Ee cospodinie ukvarjale preveč s kuho. vino pa se v vročini tudi lahko pokvari. Zadovoljni smo s krompirjem in koruzo. Koruza je v pomladnem in letnem času seveda že tudi bolj slaščica. Krompir s Krškega polja pa je res prav okusen in če je količkaj mo-krotno leto, tudi prav dobro uspeva na peščenih tleh. Krško polje zalaga s krompirjem Zagreb, kjer ga posebno cenijo. Pravijo rnu »štajerski krompir« in Zagrebčani ga vedno dražje plačujejo kakor pa hrvatskega. Prva naša letina je ječmen, ki se re pokrmi, ampak gre ves v mlin za kruh. Glede kokoši, rac, gosi in puranov naj še to povem, da je bilo Krško polje nekdaj posebno znano po njih. Nekdanji steber nemštva v Brežicah, tako imenovani v jajčni kralj*, si je še pred vojno pridoDil s trgovino jajc takšno premoženje, da se je naveličal kupčije in šel v Gradec. Danes je tudi reja kokoši močno padla. Po vojni so začele razsajati perutninske bolezni in danes so ostali samo še izbirki namesto nekdanjih lepih -kokoši. Konjereja, ki je bila nekdaj tudi kolikor toliko vnosna, je takisto zelo nazadovala. Razumljivo — v dobi avtomobilizma. Reja svinj je bila časih steber gospodarstva, posebno malih ljudi ua Krškem polju. Gospodinje so posebno vešče v vzgoji mladih pujskov. Seveda pri tem ne štedijo mleka in močnika. Pujski se prodajajo navadno 8—10 tednov stari. Kupci so bili iz Notranjske, Goriške in Istre, na drugi strani pa nemške avstrijske dežele. Sedaj je tudi ta vir popustil. Kočevarji in Gorenjci, ki so bili časih tudi kupci, so pričeli več ali manj sami gojiti svinje. Da bi se vsaj Ljubljančani navadili na iprase-če pečenje«, ki ga naši južni bratje tako slastno uživajo, mi bi vas prav lahko zalaga« z mladimi pujski... Vse navedeno izpričuje, da ie gospodarsko stanje prebivalcev Krškega polja zelo šibko. Težko je najti v vaseh vsaj po dva kmeta, ki nista zadolžena. Dol« se dela, kjer koli ga kdo more narediti. Se najlažje se dobi denar v Krškem in v Brežicah. Ker pa kmetije ne zmorejo niti obresti, se dolg vedno veča. Žalostna bo pesem, če jo bo zače! peti — boben. Krško polje je preobljudeno. Pred vojno |e bil vsaj ventil za preostalo delavsko moč — Amerika, danes so ta vrata zaprta, Francija in Holandija sta pa le nadomestek, ker ne sprejemata vseh nekvalificiranih delavcev. ampak v glavnem le rudarje. Pred kakimi SO leti je biia večina hiš na Krškem polju še lesenih. Danes je skoraj vse pozidano, največ z ameriškimi dolarji. To pa je menda tudi edina korist iz Amerike. Krško polje je dalo nekdaj največ izseljencev, kaj posebno opomogel si pa ni nihče, zato pravi naš rek. da ameriški dolarji ne trajajo dalje kakor krompir. Eno leto vzdrže, potem iih zmanjka. Ali naj vam še opišem, kakšne so razmere glede prosvete, društvenega življenja, zadružništva in takih reči? Slaba je, slaba Šole so tu vse na roi>u polia. v Le-skovcu. Velikem Podlogu in v oerkrjah. če ne štejemo Krškega, ki je še najbolj oddaljeno Na vsej tej ploskvi, kjer živi toliko in toliko tisoč duš, ne biva stalno niti en inteligent, razen učitelistva na omenjenih šolah in duhovščine v Leskovcu in v Cerkljah. Od zadrug imamo samo eno mlekarno v Cerkljah, ki pa je precej od rok. Zveza na postajo po ovinku čez gugajoči se krški most je seveda, tudi zelo nepripravna. Čim Sava malo narase, je promet za tovore itak zaprt Podjetnosti ni, zaslužka seveda tudi ne. Ce kak trgovec kupi v močvirnatem Krakovskem gozdu kostan.ieviškega verskega zaklada hraste, mu jih vozniki izvozijo za bagatelno ceno. Ker tukajšnji posestniki nimajo gozdov, so skoro vsi navezani glede drv na gozdno upravo v Kostanjevici, ki prodaja za trgovino neuporabijivi les v Krakovem ali pa v Opatovi gori. Nekdaj so tam dobivali domačini les po primerni ceni, danes se je žal uvedla čisto komercijal-na praksa tudi za take odpadke, ki iih trgovci ne maraio in bi drugače segnili v gozdu Ker je kupcev mnogo, prodajalec pa samo eden. a prodajajo se sproti samo majh- ne količine, doseže gozdna uprava sa te odpadke take cene, kakor menda drugod nikjer. Skrajni čas je že, da pristojni krogi posvetijo vse potrebne skrbi tudi nam in pro-uče vse probleme Krškega polja. Nujni so posebno naslednji ukrepi: 1.) zgraditev še dveh osnovnih šol, in sicer na Gorici ali na Drovem in na Skopicah. V te kakor tudi ostale šole naj bi se namestili sami izkušeni učitelji, zadmgarji in prosvetni delavci, da organizirajo predvsem mlekarske m strojne zadruge ter prosvetna društva; 2.) zgraditev novega železniškega mostu na postajo Videm, pri krški bolnici, ker sedanji most v Krškem podaljša vsako pot na postajo na vsako stran za pol ure; 3.) takojšnja zgraditev sreske perutninarske P?**3" je za regeneracijo perutninarstva in jajčar-stva na Krškem polju ter omogočanje brezplačnega cepljenja prašičev; 4.) državni ^zavod za ženski domači obrt naj uvede tečaje za klekljanje čipk ali kaj stičnega, da se zaposli siromašni ženski svet, ki izvzomši največja poljska dela nima nikakega zaslužka; 5.) obnavljanje vinogradov naj se podpira samo v najboljših legah, sicer pn ,.aj se podprt akcija, da se drugi vinogradi nadomeste s sadjarstvom, ki se na samem polju zaradi plitve zemlje itak ne more gouti v večji meri; 6.) poskusi naj se vzdramiti akcija za ustanovitev kake teK- Po daljšem bivanju p^na prostem za časa neurja Po končanem težkem delu ali bivanju na prostem za Časa neurja je SLOAN-ov LINIMENT zelo dobro pomirjujoče sredstvo za bolezni mišičevja in otrple sklepe. Ni potrebno vtiranje, on prodre sam v kožo, ublažujoč bolečine pri premrlih sklepih, boleznih mišičevja in živčevja, hladi pri vnetju in odstrani vsako sled otrpnenja in bolečin. Uporabljajte SLOAN proti revmatizmu, ishljaso, bolečinam v križu, boleznim v hrbtu, bolečinam izvi-njenja in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. Dobiva se v vseh LEKARSAH in DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT ODPRAVI BOLEČINE stilne industrije v bližini zamišljenega mostu; 7.) m 5 do 10 mm. Označene količine zadostujejo za 15 do 20 šestcentimeterskih ribic Ce pla* vajo ribice na površini, vdihavajoče zrak nad vodno površ no, jih imaš preveč v akvariju, ker to je znak, da Imajo premalo kisika v vodi sami. Vzemi i n toliko iz akvarija, da bo imela vsaka riba svoj liter, premesti jih v drugi akvar j a"i pa iih nesi nazaj, od koder so. Načelno ie menjaj vo« de. Če po ja vendar menjaš, ker je postala zaradi alg itd. motna, potem napolni iz« praznjeni akvarij z enako toola vodo, ka« kor je bila prej v akvariju. K vsakemu akvariju spada plavajoči steklem obroček za krmo, posodica z luknjami ali pa ste« klena posoda za tub fekse, toplomer, ste« kleni korec za lovlienje rib :n posebni na« tegač za čiščenje dna ter gumnasta cev. Vsi člani akvarističnega kluba v Liub« liani in okolici dobe omc^ipno orodje v januarju 1931 nri predsedniku aleviristič« nega kleba v Luibljani g. Tomcu v kolo« dvorski restavraciji. O A. S. DFSTNFEKCTISKA (razkuževalna ) sredstva za vse svrhe proizvaja tvrdka f? družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 158 ŠPORT Občni zbor SK Ilirije Bilanca največje« športne«« kluba »ba, Dovinl - Nov smučarski dom % Planici. -Povečane naprave ra drsanje m »eni«. -Oman. ustanovni član kluba V petek ob 20 »e je vršil f dvorani OUZD na Miklošič«-^ cesti občn zbor SN Ihrije našega največjega ta najstarejšega 'PZWCaakik,?abil zelo dobro ob.sk«, Je namero obolelega P-dsedfa dr Dularja podpredsednik d. L-paine ki e pozdravil fborovalce ter v gla^b obnsih orisal delovanje kluba v preteklem letu S nprn ie tainik Betetto podal 'zčrpno £n,Sko poročilo. v katerem * omenil položai klub-, v športno tn tujsko-propagandnem pog'edu Vitalno, *pr.l - nje fclubaje pridobitev novega igri««, z« k* ter o ima klub velike težave V nadaljnjem jeT opredelil stališče Ilirije napram pod. L.Z ta ASK Primorju kakor lhn klubom Klub šteje seda, 291 člana m lur&E trt M A.* ^lraruie I 2" 000 Din prometa Po m poročali načelniki sekcij o delovanju posameznih sekcij O «mu$kl a«-*eljl je poročal Karel Sircelj k. je d* Cvisekcii. zaradi izredno slabe sune m pomatfikanja snega m mogla ci prispel za Švedi » Norvezan^ ko. i«, t Bft.itavnikr»o vežbah tudi vojaštvo Klub. t: na 18 km * (« priboril Bo-t. RrJefc Iliri la je kupil« * P1o slabe zime ie ,czoo. fH>tekU br« vsake lavne prireditve: kliub mai<*teviW nimdrsalnrm dnem p. k, dr^c pndno trenirali Letos bo sekcija n. ledu Drsališče je matno povečatvo n ispolnjeno ter zgraiena tudi nov« mode«, komfortna garderoba Tabie.fetH« te Mhi deset« .ekcij. ki teta -^TT hirir. Poročal je načelnik Mirke Pe^ldi Klubov, .ekcij« si i« priboril. P^«^ Ljubljane za moštva ta v bni V Ljubljani Tenllka »ekctj« ^ (referent g. Zaje) je rniela v rprlhi P^riBfC *op maja Je p« že 4 Ateno Člani so se udeležili tudi terfib drugih turnirjev v Behaku na Bledu med. narodnega na B^edu prvenstva t« »"»I^0 banovino v Manboru kier Je postal Dra. go Z«>c Jomorski prvak Sekaj, heje 120 članov ta stalno napreduje Nov« temdče bo ra»oolasalo « sedmtmi pro«t<*i. G. Baltesar Je poroča! • bazenski »ekeljl ■aneit« odsotno?, načelnik, dr M-yW7a Sekaj. Je rmel. 7 lastnih prireditev lovala pa »e na 17 drugih prireditvah C«. lo uspel, ie Ml aturneja v Srbijo B«n«» ta n. Hrvatsko V lahki atletiki •«)«"'■ kazala gdč Tratnikov« ki ie tudi v <*. žavni reprezentanc' sodelovala na ie*M»kl olimpi jadi v Pragi ta »e kot edina Jugo. •lovenka plasirala v finale Težkoatletska sekcij« (referent g Kos) goji rokoborbo, džicu V dviganju uto-ži je rPrija skoro brez konkurence v dr. Javi. Sekcija si ie priborila prvenstvo dravske banovine v dviganta uteži Tudi v rokoborbi ki je sicer pr nas šele v raz. ▼oiu zaznamuie prav lepe uspehe. Seka* ja šteje 64 atletov Obširno m pregledno poročilo o delo« ranju tahkoatletfk« ▼ k hiba Je podal prot Cop Sekc»)a Iteje 73 dimov in 30 naraščam kov 0!an Športi si je priboril maratonsko prvenstvo Jugo. slavije, lafeta pa že drugič prehtKlno darilo »Jutra« kip Matije Cubca Tud- Shel. lov pokal si je Ilir-ja /opet priborila, toda JLAS je n nerazumljivih vzrokov tek. movanje razveljavil Pri drugem razpisu Piriia ni tekmovala V državnem prven- V razpoloženju zimskega športa Kranjska gora. 19 decembra. Sneg, ki }e zapadel pred nekaj dne-rv Je ustvaril povsod najboljše razpoloženje. Mrzli dnevi, ki so s'edib megu, so odprli zimskemu športu vrata n. stežaj Smuške ►rilike so v vsej okolici najugodnejše, ta. ^o da se splošno pričakuje, da bo prav na božične praznike pri nas nad vse ži. ▼ahno vrvenje, ker se pričakuje, da pridejo smučarji od vseh str i ni Letos se bo Bo. žič resnično vršil v znamenju zimske«« športa, ne samo pri nas temveč no vseh krajih, ki jih je nastopivša zima oDlagoda-rila z ugtdnim snegom Smuški odsek borovške podnrinioe SPD priredi za goste dva smuška tečaja, prvega za katoliški Božič od 25 decembra do 2. januarja, a drugega za pravoslavni Božič od 3 do 10. januarja Tečaja bosta gotovo v pravih rokah ta bosta imela lepe uspehe, zakaj vodil jih bo olimpijski tekmovalec g. Peter Klofutar. ki se je ie vsa leta izkazal kot izvrsten učiteli v zimskem športu. Medklubska smu§k i tekma ki se vrši v ne« deljo dne 28 decembra v borovškem okoli. 5u bo pač na svojem mestu m bo gotovo nrivabila v Kranjsko goro mnofio pri jate. Ijev belega športa, še boli pa tekma. k. jo priredi SPD dne 25 januarja Ta tekma ie velike važnosti radi tega ker se rrš- tik pred veliko mednarodno prireditvijo v Bo. hinju. vsled česar ie ta tekma nekakšna preizkušnja tekmovalcev m obenem merilo tekmovalnih moči Zato pričakujemo, da •e bodo v veliki men odzvali klubi iz vse država • svojimi najboljšima močmi. K tej «m v eross«coan*iyfo si Je TBrfte ko* mo. Stvo priborila prvo mesto m prvenstvo Sporn ie br! tretji kot posameznik Sekciji* je delovala zelo *gilno naiprei pod vod stvom trenerja Dohovška, »edaj p« Ulage ^teje nad 100 članov. Kot načelnik gabi jaške sekci j® je podal poročilo polkovnik Cvetko. Sek« cija šteje 23 članov: Letos je postala 6.an m ičevalaškefia saveza Udeležila se je po. klonitvene manifestacije v Beogradu kjer je tudi javno nastopila ta je polkovnik Cvetko t uspehom zastopal klubove bar-ve V turnirju na Paliču se je Stane Seu. nig plasiral ra finale vrnd tr je potem <>d. stopil Seunig »i ie priboril tudi klubsko prvenstvo- O plavalni sekciji je obfflrno poročal Božo KramarSič Sek. clJ« je pod vodstvom preišnietja trener]« Deirtza krasno napredovala: nič mani lepo ne uspeva rudi p<*i vodstvom sedan>eg» trenerja Ul ifie Priborila ie podsa. vezna prvenstva, državno prvenstvo ium« orjev m seniorlev v skokih tretje mesto v rumorskem prvetistvu države peto v se. nlorskem, v splošni kvalifikaciji p« Je rasedla flirija četrto mesto Sekcija im« rti odličnih tVlavačev ta talentov, med ka. terimi ie omeniti da«ti Mado Lampretove tn nrHfciegi Omrbo Odlično moč ie pridobila t vstopom mladeg« ta fenomena!, neg« plavačfi Wilfim« Za nogometne sekcijo Je podal t Betetto pregledno poročilo. Sek. dia Je imela 76 tekem Največ tekem je odigral Oman ta -Hčer 303 khib ga le *me-noval zato ra ustanovnega člana Sekcija je dosegla več prav lepih uspehov- priboril, si }e prvenstvo dravske han bil z. predsednik, dr. Mflm Dular podpredsednika dr Stanko Lapalne ta dT Mirko Kuhelj f«jn k» j*"*' nit ta Mirko Sircelj bla«ainik. Rudolf "dič ta Ivan BaltesaT ?ospod»irj« Iw«P Pe-valek tn Stane Miklavč^č «rh-va» Ivo Ko. mar odborniki pa polkovnik Milo« Ožego-r tč. polkovnik Dirfan Jorgovič dT Jo«» Bohinjec, dt Stane Rape tr«ovec Fridnch Stane Pelan ta tai Prtrič Ničelmki sek-d J /mrnčarska Karel Sirce«} drsaln« m« Stanko BUmdek 1«wntenis ravnate!' Jot. Pogačat tdhlefents Mirko Prvalek hazen. dr Ernst Maver fettoatlefsk. Anton K™ lahkoatletsk. prof Joaip Cop »ahljašk. polkovnik Rudolf Cvetko nogometna Ev. gen Betetto ta plavata« Pridrich Revirijsk' odbor Etfrta Bežek Pran Terala Viktor Rahič V rawod;šču «o ostali dr Jernej Demšar, dr Tosip PTetn« Zdenko Vala-Sek ta dr Makso Juvanc Občni zbor je bil zaključen v m*flep# harrnomti OlUUiMAi^JK riMB&E SMUČI li h rm mtMh yt " 1 tmrmrn, lrM| 1» C ________ v a*rOJa mvo« Njegovo odaotaort bodo celo občutiti oa-jt smučarji-LeluncnraJet ta *> v*j4 *wl«tvoni nt H&uasen* lepo aapredovaH u> e lani zavidljive rezultat«. V imenu JZSS e sedaj Haassen pogaja « drugimi ntr-/eSklinl smučarji, ki bi botell prevzeti me-'to trenerja JZSS »Tajinatveni« Kerenczvaroa iz tsucnmpe-»te, ki Je dvignil • rvujim aedaiijlm gostovanjem po Jugoslaviji mnogo prabu (v Subollcl, Novem Sadu ln tudi v Ljubljaui) je za pravoslavne božične praznike v di-eb 7. ln 8. januarja aviziraa v Beogradu Madžari bodo nastopil) proti Jugoslaviji tn Sokolu. Kako je sedaj « madžaib>um nogometnim bojkotom za katerega so se baje odločili, ni znano. Menda velja *amo za Subotlco. SMUČARJI! NaJboljBe In najlepSe amučke, »tremena. okovje in druge potrebščine najceneje — KOM^UKTNO. SmuCke, stremena, okovje tn palice s krpllcaml samo Din i&8.— edino pri JOŽE G KOM, LOGATEC. 17700 fcAZPtt MdkfotMfc« MBO&« tekn« M IS km. fhrfv k. pruga>, ki ru ho pnr.dil »Smučk odsek podružnice SPD« v Kranjski gor ? ae. del jo dne 28 deccmbr. t 1 — Tekmuje s« pO pravilniku JZSS v 2 razredih - Pr. n trije najbolj* tekmovalci vsakega raz. reda prejmejo pri znan ico. — Pnjavnma 10 Din irebanje rtartnife »len* ta pojMoHcv proge v nedeljo oh 8 dopoldne v hotelu • Razor« Start ub 9 dopoldne Popoldne ob 14 propagandno »muško skakanje Ob pol 16 razglasitev rezultatov m razdelitev nagrad v hotelu »Razor« - Pismene pn. jave n. naslov: Smuški odsek podT SPD v Kranjski gon Najkasnejšc prijave oeeb-no do sobote dne 27 decembra do 20 * hotelu »Razor« Tekmovalci se naprošajo da v lastnem ■rteresv prej pismeno on jan jo svojo ude. letbo da se jim pravočasno rezervirajo z«, kurjen« sobe — Ostalo občm«tvo n«j »e glede nastanitve obrne n« tajništvo »Tuj. sko^prometnega društva« v Kranjski ^ori. Športni drobil Biv« trener JZSh priljubljeni m4. Thor-lelf Hanssen Je bil te dni Imenovan za 8ef-tnženjerja pri gradbeni direkciji v Kongs-bergn nn Norveškem take da leto« ne bo prireditvi so povabljeni kot go«rO tudi čarji iz Koroške. Za smučanje in njihovo zabavo Je torej v Kranjski gori dobro preskrbljeno A *« dTsalce jc pa žalostno dejstvo, da se za t« šport pri nas do sedaj m napravilo niče. sar. kljub temu da je tudi irsah«e skTaj. no potrebno Ideja da bi se kopališče pozi. mi pretvorilo v drsališče, je prop idla, ker bi jo bilo radi tehniških ozitov težko iz« vesti Tujsko • prometno društvo bi se go. tovo ne strašilo dela in stroškov da pri« pravi drsališče, če bi imelo od strani 'nte. re-sentov primerno podporo Prostor za dr. sišče bi bil ed no primeren za Gmajnico onkraj Pišence in sicer na paTccli gospe Rimi ki bi radevolje dala prostor n« raz. polago Voda za polivanje ledu bi se lahko z malimi stroSki napeljala iz vodovodimh cevi, ki »o napeljane tam mimo Za odstra. nltev snega, ki bi zapadel na drsališču bl bili stroški minimalni, ker je svet poleg Gmajnice precej nižji, radi česar bi se dal sneg lahko m po ceni odstraniti. Kraj je kakor ranala« ustvarjen za drsb 7 —7 stopinj C barometer 775 mm oblačna tod« se jasni Sneg« (pršiča) od 15 cm navzgor, v vtfjih legah več smuk« idealna Tečaji na Pohorju. Zunskuoportnl od. sek SPD Maribor bo priredil ^»d 25 t m Jo mcl l januar j« 1931 tečaje; pn Mari-borski koči: ca začetnike Učitelja: ini Rungaldier m poru črnk. Ogorelec Dnevna prehrana 30 Din N« Klopnem vrhu za iz-vežbane smučarje pod vodstvom »avezne-ga nastavnika Tavčarja n Ljubljane Pre-hrana 35 Dm dnevno Prijave m gornje te. čaje sprejema Mcdo Burei t Vetnojski ulici m Majet na Glavnem trgu Istočasno Je plačan pnjavnmo » enesku 30 Dm Ko bo ugoden »neg v mestu, bo odeok pr»rt>-dil tudi otroški tcčai v neposredni bližin« Maribora Ziniskusportni odsek in»« » t«-logi lične rok.vne tnake katere dobijo član. pr blagajniku Majerj« aa Glavnem trgu z« 15 Din komad SK Ilirija, smučarska m oek sekcijskih članov sc vrfr v ponedeljek dne 22 decembr« 1930 ob 20 uri v klubski sobi kavarne Evropa V* ta »igurno — Razpisani tečaj u klubove člane pod vod-stvom t Joška Jani« k bo vrtil od 26 do 31 decembra v LjublJ-im, če bo dovolj snega, rccr pa v Dovjem Prijav aRi« ai -Interesenti u) m i rrrho natančnih formaaj «gurno udeled« aestank« »mučar. ske tekdj« dn. 21 t « i kavarin »Evro-pa« SK Ulrija Vnmcnskm Hmnfi mm Pohorjm 18. t m-ob 7. i jut« j: Mariborska koda; temper«. tur« —5 «ieg 50 cin. »sib; wnk.nšče pr' koči uporabno, »uiuk« dobra. Aušk. koča. —5, »neg 55 cm, »uh, Muikališče aporabnu. smuka dobra. Klopni vrh. —6. m\of 55 cm. suh. »muka dobra. Zavet.Sče pn Ribnico j -zeru. -7. »neg 60 cm. »uh «uuu ugodna Izgledi sa nedeljo pri v.eb voC-n dobri Drobiž h Lake Placlda L«ke Ptacid — ameriiki St Moriti! Sa) ga aaii eimski »poruuk, le lUk jwznaJo Dane* leto bodo tamkaj ie prvi rusUe w» tekmovaka n ffi. zimsko oiunpttado, ta »e bo L 1932. — kakor tadi letna - 'riil« v organizaciji »merliket. olimpijske«« edbo-ra Lake Placld ■ tosednl Mirrtn Lak« dvoje Jezer, ki I« loči to zemeljski pas in okofi katerih bo »redišče vse olnn-pljade, ležita približno 12 ur vožnje severno Newyorka, nedaleč od kanadske meje ozir Montrcala Mribi okoli te«a forskeg« kotička dosegajo najvišjo točko 1639 m. kraj t Jezen leži 568 m nad morsko gladino Lake Placid Je bil te dosedaj umsko zbirališče newyoršklh bogatašev Domačin zimski tujsko-prometni niso posvečali posebne pozornosti, ker so zato skrbele posebne družbe, ali pa so si premožn ljudje zgradili v okolici krasne vile. kier preživljajo proste are ob vsakem letnem času Tudi smučarji — tekmovalci niso doma iz teh krajev. Razume se, da bodo Američani tndl a Jel olimpijade pripravili kar najpopolnejše Značilno ie da so vse riprave le leto> popolnoma gotove, tako da bodo domačim in vsi oni, ki imajo dovoli sredstev lahko te jedaj trenirali na vseh olimpijskih progah. V programu manjkata iz n olimpiade skeleton in vojaSki tek; Jočim so za prvega določili nadomestilo (oneman bobsleigt. ranči*), so vojaške tekme očividno izpustili ker v svoji vojski nimajo smučarjev va veliko spretnosti, ker se vr* na iedu Prostor za to igro je do sedaj še vsako leto priredil gostilničar g Jože Košir a upamo da tudi letos ne bo odrekel Na to •igro bi bilo treba opozoriti zimske šport, nike, ki bi se na mah pričeli zanimati za. njo in bi tako tvorila lep del prijetne zim. ske zabave. V borovškem letovišču se pozimi občut. no opaža primasijkovanje konjske vprege • sanmi Sicer je nekaj voznikov na razpo lago. toda vse to je premalo organizirano Tujec je primoran, da si sam išče vo/-nika. to okoliščino pa nekateri le preradi i/kori. ščajo glede con kar tuice seveda le ^Ibn« Tudi to zadevo bi moralo vzeti Tujsko < prometno društvo v roke ir jo dobro orga« . nnzirati Ta panoga bi donašala domačinom lep zaslvžek ker ir lepš-ga, kakor v j kim uspehom Američani bodo dvignili III svetovni zbor zimskih športnikov najbrže preko obeh dosedanjih Da privadijo publiko aa obisk Lake Pacida. bodu že letos priredili tamkaj velike mednarodne tekme v vseh disciplinah Za drsališče so si izbrali gostovanje Svcda Thunberga in Norveža na Evensena. Nt hockejsko igrišče bodt-povabili ameriško reprezentativno moštvo, ki bo zastopalo zvezdnato zastavo na letošnjih prvenstvih na Poljskem Seveda niso opustili razpisati tudi velike skakalne tekme z« krasna darila, o katerih so obveščeni vsi /.tu" skakači po EvropL Olimpijski stadion ima določeno proge za tekme v hitrostnem drsanju, razen tega obkoljuje prostore z« bockejr. posebno plo->ke* za umetno drsanje » loče« del z* start m cilj »muSkih tekov na 18 tn 50 km Dobsieigb-prug« men 2350 m in visi pri-Dltlno I0/10U Prog« im« 18 zavojev, m.d ijlnu 7 velikih. Za prevoz bobsieighsov »o določeni tovorni »vtomobilt Ni treba omenjan. d« le glede čiščenja In polivanj« i vodo vse urejeno najpraktlčnejše Skakalnic« v Lak« Placidu ai nov«; obrnjen« je prott »everovzhodu ln glede dolžine sko kov ta btl« izboljšana Tribune okoli nje imajo z« 5UU0 o»eb prostora V bližini Je agromea prostor z* parkiranje avtomobilov Proge z« »moške skok«, ki vodijo ve-anotm po gozdnatih tleh. m »o bile izdelane le poleti ter »o Jih brez »neg« uporab-!J«H Jahači Prav z« ollmpljado it« bik traslram le dve 50 km progt ki midit« v tehničnem ozira uajldealncjšo preizkušnlo tekmovale«. Ve»a ki prrtisj«)« tz Amerike 0 crrs*n1rj-afl zimske onmplJ«de. daj« z gotovostjo »klepar. d» čuka udeležence tamkaj 'al-■deahieiJi zimskosportni teren t vsem. kar »i more teleti uajboli razvajeno smučarsko srce. V zvezi s tem Je tem mani razvese ijtv« vest di naS zimskosportni »avez zaenkrat sploh ne more razmišljati o Lake Placid«. ker ga čak« f Bohinju le lastna prireditev, ta J« zanj naj tak« preskušnja kot lil. zimska e&tiptj.da s« Amerika. Prevedbe rezervnih administrativnih oficirjev Na podlagi člena Mft takona o ua trojstvu vojske ln mornarice «o bili prevedeni v ekonomski stroki; dosedanji rezervni administrativni oficirji ekonomske stroke za |*-6adljskega oflilrja: kapet&n LL razjeda Nauut Josip, za InUJiidantske oficirje: kape lani 1. razreda P.upet Rudoli Mo-tiorlC Ivan tn Relsner Jožef; ka^tani Q razreda: dr. Veble Andrej, Tominec Ivan Krulc Ivo, dr. šnuderl MaksunuijaD in Damjanovi« Mirko; poručnikl; Herceg Adoll dr Kaže m Ivo ln pod poručnikl Klemen Peter. Kovač Ciril. Tome JoSko, Kozjek Anton Golob Kranc LovSe Janez Meliie Franc, Valenia Vladislav, Presker Jaxiko. Cerne Jo tel Buat&i Franc, Jug Milan; u ulije uradnike L razreda: ka petam L razreda: Sedlar Iv&n. Pintar Franc, Cake JaK^b. Babič DuSeji Petek Matija Pust Peter Struhec Janko, Jere Franc Rus Jakob. Brezlnščak Josip. Koc mut Kari, Baebler Viktor. Rodič Slavko IkalClC Mirko. Snaid Rikard Frellb Miro-alav Stiglic Miroslav, Snajder Josip, Gra bor MIlan; ea al ž je uradnike II. razreda: Kapelam D razreda: Svarc Ivan. Setina Franc Petan Dragottn Koblencer Oskar Baunigertner Leonard Spicer Aleksander Kolarič Leo Cepljak Franc, Dominko Franjo Kovačlč Branko. Pelikan Josip Rukavina Fran, Topljak Martin Bratuša Fran Blbei Josip. Stubec Jože. Petelin Anton; za nllje uradnike lil. razreda: po ručnlki; Roblč Feliks, Strele Herbert Abčin Karol, Panger Ivan, Presker Eml Uj&n, Oražerc Jaka Kramer Franc, Ivan čič Stanko, Slanovec Alojzij Strugai Stanko Kovačevič Valentin, Kuharič Ale ksander Vasič Konrad. Kovačlč Tomo ta nižje uradnike IV. razreda: podporuč niki Zajec Fran. BekS Joža. Pečenko Sil van Kožuh Vinko, Podlesnik Ivan, Mavric Peter Šperac Feliks, Holender Evgen Jerina Alojzij, Jurkovič Božidar, Poček Dušan Alekslč Franjo, Cesar Martin, Cor Nikolaj, Bratuša Fran, Obradovič Peter Polak Oto. Sirnik Alojzij, Glad Anton Alfeld Robert, Kandare Milan, Semer Janez Markušek Emil Kučera Ljudevit Črnka Albin, Leveč Fran. Fuks Milan Spitzer David, Albert Anton. Snajder Josip Prlvšek Josip Pogačnik Vinko. 2ebre aiil, Bernard Oton. Ogorevc Ivan, Senice Viktor Bar Adolf, A.ngol Anton, Hame) Pavel KuSevlč Božidar, Zajec Milan, Lo zej Anton Holbus Julij, Bahar Marijan Kunec GaSpar Vebe. Henrik, Balog Bela Brandšteter Jaltob Cernut Janko. Glavaf tvan Kline Stanislav Kokolj Franjo Kon *an Miroslav, Kostajnšek Anton. Košutp Josip Košir Josip. Kugovnlk Alojzij Kra maržič Hugon Lazar Mirko. Perkavec Al btn Perm? Josip, Pirnat Venčeslav^ Pod menlk Marjan. Prež^lj Viktor. Rožnik Franc. Skočit Anton Slak Jožef, Skof Lu dovik Šltbar Anton. Terpin Rihard \e-ber Viktor. Zajec Adolf, Žlberna Ludo-vik, Babler Oto, Laurenčifi Peter, fitamfel KLOBUKE elan IL kL Versak Hugo In Pinta* Feido; ca alf.Joga vvJaAkejra tinvrtnl*s> 111. (da- se: poručnik Vlčar Alojzij, V tnZenJersko- tehnični »tro«i dosega* nje admtnislraUvu« oficir)« tnženjeroko-tehnične stroke. za IntenJeniko-UihnlOa« oficirje: podporučnlke: Brezac Franc Ka-lišntk Alojz LovrenClč Pavel Ocepek Stanislav Poljanšek Alojz Holclnger MaUJa» Cubelic Milan in Gr^ec Ivan. Za vojaSke uradnike: ea nI ž J« uradnike II. Ictas« kapitani ti razreda Bajec Anton. eagar Josip, Zbornik Vojleh; ca nltj«->ra uradnika IIi- fcfcaaei porutnCk Kožic Dušan; za nižje uradnike IV klas«: podporuO' alke: Dolenc Janko EbenSpaiiger Leopold, Potočnjak MUac RovSeS Vladimir Stopica Makso, Sitar Ivan. Stengei Hugo, Fakln Dore, Cenčur Ladislav Bajuk Vla-dBmlr, Le ber Milan Premelč Ladislav, Ptrjeve Stanka Pr<*nik Jajse«. Krnaa Vladimir Krajše Alola V santtetnl »trokl: dooedanj« admtnl' stratlvne oficirje sanitetn« otroke: ca nižjega vojaškega urndnlks I. kfcw*a» kapetan I. razreda Janežič Vinko; ca vojaflkega uradnika IV. kla- •»e: podix)ruču!k Dovgan Josip V «>dnl stroki: dosedanje adminlstra^ tlvne oficirje sfdne stroke, ca »odne ofV .drje: podporučnlke PetrJi* Ivan Korit-nlk Bogdan, dr 3tanovnlk Ale*. Caue* Rudolf Tominftek Teodor: za nlžjepa vojaftkega uradnika HL kt«r-fe: poručnik Levičar Janko; za nlžk-sra voJaSkega uradnik* IV. kla-se: podporučnik Fisier Jožef. KONJTCE. Sokolsko druAfvo Je prc*»«v#a rojstni dm Nj. Vel. kralja 16 t m aa prav slovesen način Br Jr Ervm Mcjai j« predaval v dvorani Narodncgs Jom« 0 «god./vin«i Karadjordjev-ičev, o njihovetu Jo. iovaiiju za osvobojenjt ter zaslugah ga vladarja ia ra/širienje sokolske ldca Ra/ložil je obširno pomer Sokola is nai narod ter ooudaril. da na'lc;>še proslavimo ta praznik, ako širimo -»ONulsko misei med narodom Ostale točke 31 oreda je 'zpomil ■ Iruštvcni orkester. It; tedna d«; te .n« iiapreduje. 17 t. m sc je članstvo ude! -t io slovesne službe božje v civiiu in z dru« štvemimi znaki MEDVODE. Sokol hr»a že mnogo članov. Zaiiln dom zelo potrebuje Upamo, da se bo želja vseh Sokolov uresničila Šol» ska stavba je že pokrita in bo v ponos občine in v korist otrokom Seveda bodo tu« di bremena občutna, ko danes že vsak kmet ali obrtnik komaj živutan Občin« ski odbor ima zelo težko stališče Za delo ie treba denarja, treba je različn h popra« vil, zlasti obč este O tlaki noče ninie slišati Pri nas se je bridko uresniči! pre« jovor »Kdor seie veter žanje vihar* Le lobro. da ie prerek;inia konec "Vodovodi v našem kraju kai rastejo 1927 se -e -.«« neljalo vodovod v Vaše. potem na S^e-n« co. Goričane in sedaj se dela nafrt z« Medvode. Tudi stavbna zadruga na Gori« čanah namerava začet z zidanjem pr.hod« njo pomlad Vse se pripravlja in skro d« se čim cenejše, lepše m udobnejše jredl svoj dom, Tudi elektriko so napelia'i V Medvode. Presko, Svetje. a za ženico. Lid» jo, Rakovnik se ravnokar gradi Le v Go« ričanah in- Vašah je rad' tega bolj m''vo. Tu bi bilo dobro, kar pri vodovodu iaganski pradedi, ki »o na samotno višino sredi močvirja polagali v vrste svoje mrliče, da »trahoma koplje dane« kmetič jame ta sadna drevesca Morda ae te krstili pla ainski splavarji, ki »o vstavljali ob tvojih prodnatih tleh »roje »plava Kdo Je doumel modrost tistih, ki »o dajali imena goram, potokom in krajem ter tebi in meni. Resno so gledali v »vet, a v srcih so bili otroci, vsevedni. Nedavno, ko Je le rasla v dolini pšenica, lan ln konoplja je imela maka peterih premožnih hiš poleg sebe beraško bajto kočarja, kakor razsipni bogatin ubovj^ga Lazarja Ko Je nasula čudovita rastlina hmelj v Skrinje bogatinov rumenih cekinov. da bil je velikonočni kolač vsakdanja malica, mastinovanje vsaka nedelja, so izginile koče. V svet »o ili siromaki u kruhom, ker težko je Lazarju loviti drobtlne pod bogatinovo mizo in »e družiti ■ psi Le koča Pavla V rankarja je ostala, stiskajoča »e lesno ob cesti nasproti razkošnemu doma Bila nekoč je to kašča bogatih Pančurjev. Zapravljiv praded na jo Je prodal popotnemu tujcu. Težka železna vrata se odpirajo v malo kuhinjo; zraven še mala izbica To je bil dom Pavla Vrankarja. Pavel Vrankari Da ste ga poznali) Kakor neutešeno hrepenenje so mu zrasle noge ln roka Trikrat sklonjen: v kolenih, v pasu in v tilniku. Razkoračen je krilil s predolgimi rokami, da te je spomnil na pošastno sipo. Premajhna glava ■ šopom črnih las, okrogla ko jabelko. se je kar izgubljala v tem metežu udov. Črne oči »o strmele v svet, kakor dvoje zlikanih gumbov na predvojnem avstrijskem vafer.roku. Top nosek je počival sramežljivo med njimi. Harmonikar Je bfl Pavel Vrankar. Z veščim ušesom Je poskušal posamezne tone, zmenjaval jezičke, lepil zlomljene tipke in krpal mehe. Pozno v noč je še rabila razposajena polka, igodaj v jutru že hitel mehki valček. Vsako nedeljo »e je Pavei Vrankar čedno obriL Spoštoval je nedeljo, četudi ni hodil v cerkev, ker nedelja je bila njegov dan, cilj hrepenenja celega tedna Ob treh popoldne je obesil na ramo harmoniko in se napotil počasnih, dolgih korakov v gostilno. Kar po zavrtih jo fe mahniL >Ej da vriskam, ej da vriskam.. .< je vabil valček v gostilno. V kot se je stisnil godec, da je bilo več prostora za razposajene pare. Se bolj se je usločil. uho je pritisnil prav do harmo- nika Kakor da bi m bal, da ma Je kede ae vzame, jo je stisnil k sebi. Cel večer, cele noči je vriskal čardai, poskako* ala polka in vabila mehka melodija zapeljivega valčka Pavei Vrankar nI maral za ženska Vzel je pametno žensko k sebi, da mu je skrbela za vsakdanje stvari in se je oženil i njo le radi spodobnosti, da bi ne delal pohujšanja« in skrbi svetni in duhovni gosposki. Z očetovsko skrbjo — dasi mu bog ni naklonil zaroda — je motril razgreta dekleta ob plesu, vinu in pesmi. >Za takale mlada dekleta ni vino ne ples, še komaj pesem. Se pesem ni, ki vse zbudi, kar v srcu spil Sicei pa kaj bom čemeril. Vedno je bilo tako in bo vedno. 9e stara kri ne miruje, kdo bi mladi pregovarjal. Prav je imel tisti. ki je rekel: za eno uro veselja, tisoč ur pokore. Sladka je ura veselja, pokora pa daleč<. Znova je zavriskala harmonika, tesneje so se objeli pari. Pavel Vrankar pa si je brisal čelo in spraznjeval deaetlce s krožnika pred seboj. Takrat je bilo Pavel Vrankarju 46 let Janke Kač. Zdravniška posvetovalnica ABC. Odkrito rečeno, tudi nam ne za. došča Vaš popia. Trg nje v raznih udih (sklepih?), zlasti pa pokanje v »klopih bi govorilo za tamošnje vnetje, mogoče rev. matizem. Z tka j bi bil« še vrhu tega zviša, na temperatura pa ni )«stk» Zagonetno, je, kar poročate o onih glistah Tako velike n ploščate gliste bi bile zelo redke pri nas m ni izključeno, da bi vse skupaj izviralo iz te infekcije s paraziti. Mi vam ne mo. remo dati drugega nasveta kot da »e pu» stite v bolnici temeljito preiskati (tudi bla« tol); ako ne marate v bolnico ki če ste bres sredstev. Vam je ambulanc« v boloaci na razpolago Najboljše pa bo sprejem za par dmi. — »Zivojin«. Mi bi Vam rrdi odgovorih. « vaših težkoč ne poznamo. Namesto, da b; govorili o drugih, blagovolite točno opisati svoje lastne bolečine, težave, mot« nje itd Tedaj boste prejeli tudi odgovor posvetovalnic*. — »Devon«L Neljubo zarde« vanje mladih ljudi je do gotove meje v ta« kih letih normalna reakcija, pri telo rdrai-Ijivth irvcth pa je močno pojsčana mi tedaj skrajno fatain« ter s t cm povod ponovne, mu lartievanju. Toda takšne težkoče pu« bertetne dobe se razgube same od sebe, one »o le zunanji znak velikega tedanjega pre« okreta » telesu. Elida Gold.Cream ne delu. je aa živce krvnih ii. je torej ko« »red« »t v o proti zardevanju brez učinka Sicer p« brci p<_>mcna_ — »lih« v Bc. Ce «e skali vo« da pn ohajcuju m ako Je bila preiskav« uma BCfjativM, ne bodo verjetno prizadeti ae ledvic« nc »ečoi mehur. V»okaku» p« imate občutek, kakor d« ae bi voife stfaia iz mehurja pod prejšnjim pritokom. Misli, ti bi bilo na ožino v sečniku aLi pa na po» vočano prostato, zlasti na poslednje ie za« radi Vaše starosti. Točna ugotovitev pe eo« di najboljše t stroko «lr*vnika»uroJoga Je voda vsestransko progledaua? Po natem mnenju ui to poslod ca svojočasnoga cadr. zevanja — G. F. C. » Z. ob S. Mi Vam m branimo jemati ono sredstvo h) morda 60 ste potem izgubili svoje tež*ve. Pri vaoh teh 1 manjšo eh vodjo reklamo Umsnronih lokih 4te doseže cv uspeh pogosto »ugestrv. mm potom. Vi napravite kuro ia če je Va« ia lastna noupaciana »ugcsrthruoet Mikat« na »e jdk.rri.tfe tvojih nadlog. Ampak kraj« 4a je pot, d« sc daste cukrat temeljito pore« glodati kakor da bi na lastnem telesu pre« izkuš&li po vrsti vsa mogoč« in nemogoča erodstva V poeludno poskusno irva&oo sa otfjrftzUčntJte kemijske prevrate pa m ven. dar ne smete pooiati — Odi. M M v LJ. Kakor Vi to opieujete, gre verjetno zare« za vnetje maiteruične sluznice. V zdrav, po« svetovalnici Vam ne moremo da no, 14. mesto v kotorskem saUvu, 16. lxraa za divjo ti val, 19. grad pri Novem mestu, 20. pritok Vita ve tČSRj, 21. mofiko krstno Ime, 22. ime za tovorni voz, 26. sem (brv.), 27. mejnik Gorenjske, Notranjska ln Dolenjske, 28. dalmatinski otok, 29. konjska oprema, 31. portugalski otok blizu Afrike, 34. med (kovina, francosko J, 86. italijansko mesto, 37. žensko krstno ima 88. mesto na Siciliji. 39. pritok Volga 40. slov. induatr. družba (kratica), 41. pomožni glagol, 48. mesto ob Dnjestru, 44. sibirska reka, 45. afriška reka, 47. skrajno v morje segajoči del celine, 48. bolgarsko mesto, 49. karal ni zaimek, 50. Isto kot 55. navpično, 52. afriški narod, 54. veznik, 55. sibirska reka, 5S. sod je (hrvatsko), 59. Javen nasad, 60. ruska reka, 62. dolenjsko gorovja oO Pr'sh\o volane Op \ \ * (6 x>Na zapadu nič novega« Pariz, 16. djecembra Ko tem potoval skozi Nemčijo, je bila ▼ največjem razmahu borba za in proti fil> mu »Na zapadu nič novega«, katerega je zre« iiral in posnel po znamenitem Reinarquo* ▼em romanu ameriški filmski režiser L Milestone. O filmu so te dn> razpravljali v Nemčiji, kamorkoli me je pot zanesla Po. govarjali so se o njem meščani v preprostih pivnicah, žene pred prodajalnicami in se= veda še prav posebno » uredništvu glavne, ga hitlerjevskega glasila »Volkischer Beo> bachter«, kamor me je privede! slučaj Tu so mi zatrjevali z največjo gorečnostjo, da »e še ni nihče drznil tako žaliti časti nem. škega naroda, kakor ta ameriški režiser, in da je ves film prav za prav delo Francozov in plačano na račun nemških reparacij Ko so mi to dokazovali, čeprav so dobro vede« li, da sem Jugosloven iti da sodim precej kritično o njihovem mnenju, sem razumel razpoloženje onih tisočev narodnih socija. listov, ki so poslednje dni demonstrirali po berlinskih ulicah proti uprizoritvi tega fil« ma T' liudie so še vedno prežeti predvoj« nega potsdamskega militinstičnega duha m sta jim vojna slava in čast nemškega orr>ž< ja alfa in ornega V svoii zaslepljenosti ne ta je samo da so bili v svetovni vorm čisto po vseh pravilih strategije premasani in da je pripisovati le preveliki popustljivosti Francozov, da niso zasedli samega Berlina temveč skušajo prepričati ljudi, da je no« va vojna za Nemčijo nujno potrebna Za. man je vsak poskus, te fanatike uveriti, da se nahajajo na krivi poti ui d« tirajo • svo. jim nerazumnim početjem Nemčijo m Ev. ropo na rob nove katastrofe Morda se bo« do spametovali šele takrat, ko bodo dožive* Ii usodo, kakršno jim napoveduje Luden« dorff. ki jih prav dobro pozna. Upal sem, da bom videl film v nemški predelavi, v kateri so že itak črtali vsak prizor, ki bi mogel samo malo žaliti patri, jotična čuvstva bivših bojevnikov in današ. njih nacionalističnih kričačev Splošna pre. povod predvajanja filma pa mi je prekri. žala račune, tako da sem ga zaman iskal na programih vseh k nov v mestih, kjer »em se mudil. Zato mi končno ni preostalo drugo, ga, kakor ogledati si ga ▼ Parizu v neokr« njem ameriški izdaji. Francozi kinu in filmu do zadnjega časa niso posvečali pozornosti. Zanimali »o se predvsem za abstraktni film, ki je pri nas docela nepoznan in pn katerem so dosegli prav lepe uspehe režiserji Leger, Murphy in Marcel L' Herbier Se ie poslednje čise so pričeli pod pritiskom razmer posvečati večjo pozornost tud- domači filmski indu. stnji. ki pa se mora boriti < silno ameriško konkurenco Filmsko industrijo podpira se. daj tudi vlada in tako predvajajo v zadnjih mesecih skoro vsak boljši francoski origi. nalni zvočni ali nemi film pred izbrano pu« bliko tudi v Operi Sporedno t tem razvojem francoske film« ske industrije korakajo tudi pariški kini, ki jih je mogoče razdeliti v tri velike skupine. Prvi »o bulvardni kinematografi, ki predva« jajo prvi razne prvovrstne neme in zvočne filme m jih vTte kar skozi več mesecev ne« prestano Večina teh velekinov, ki so še razkošneje opremljeni od berlinskih, pred« vaja filme nepretrgoma od 14. ure pa do polnoči ali p« še celo čez. Cene se gibljejo za prostor od 15 do 30 frankov Drugovrst« ni kini so takuzvani »»študiji«, ki so veči« noma male ovoranice, slične Ljubljanskemu dvoru V njih vrte razne moderne francoske filme. Publiko tvori večinoma mladina ki nima denarja za bulvarne kine, a ki vendar ni voljna obiskovati tretjevrstnih predmest« nih kinov V teh lahko sedi človek za 4 franke ves ljubi božji dan trn se na toplem naspi ter navžije zvokov razglašenega kla. vrrja m kake škripajoče harmonike V vseh pariških kinih lahko čkrvek kadi med pred« stavo in, če » predstavo ni zadovoljen tudi žvižga, dokler ga ne vržejo ven. Spričo velikega zanimanja publike ca zvočni film so odprli poslednje čase celo vrsto novih kinov V kine »o spremenili tudi številne dvorane, kjer »o še nedavno plesali ob zvokih jazza pan brhkih Parižank z bo» gatimi Angleži m Američani, ki jih je bilo tekom letošnjega leta kljub gospodarski kri. zi še vedno nad en milijon v Parizu. Med temi žrtvami sta tudi znana »»Moulin Rouge« m dancing »Eremitage«. ki se »e prelevil v kino baš s premijero filma »Na zapadu nič novega« Zanimanje za ta film je v Parizu spnčo odmeva ki ga je izzvala kampanja hitler. jcvcev v francoskem tisku, izredflio veliko. Moral sem čakati skoro pol ure, da sem dobil vstopnico, za 20 frankov, na kar pa so me še posadili tik pred platno Publika Je bila zaradi visoke vstoptioljske lopatice, zavzel Francozi strelski jarek m vrgli u njega Nemce. To grobno tišino Je pretrgalo zopetne odobravanje občinstva pri razgovoru nem* ških vojakov, ki razmišljajo, čemu se bijejo in komu koristi njihovo trpljenje in umira* nje. Cim ostrejša je obsodba ki Jo izreče kateri od teh Nemcev tem večje je odobro« vanje v dvorani, ki se prelije po besedah Kata: »Mi hočemo samo mir!« v enodušno ploskanje dvorane, ki se trese klicev »Zi* vel mir!« V tem hipu sem želel, da bi bil ▼ tej dvo« rani navzoč kak nemški naajonalec ali eden od onih hitlerjevcev, ki so razgrajali proti uprizoritvi za Nemčijo itak močno spremo« njenega filma »Na zapadu nič novega«. Morda bi se mu odprle oči in bi spoznal da nemškemu narodu ne grozi nevarnost ne od Francozov, ne od nobenega drugega na« roda, temveč samo od onih njegovih lastnih pripadnikov, ki se nikakor ne morejo otre« sti predvojnega duha m zopet pridigajo ne« srečno nemško imperialistično geslo: Durch muss des Kieles Erz! KLOBUK* s lahki kot pero, mehki kot tz svile, skrajno trpežni, ceni ta elegantni jobe se v vseh velikostih in barvah |P1CCAD1LLY II PICCAD1LLV ■ P1CCADILLY "VO Carina in carinska politika (lz predavanja zborničnega tajnika g. Ivana Mohorlča.) lfa Tferaj^njem družabnem večeru Trgov-akeea društva »Merkur«, ki se je vršil v restavraciji »Zvezdam, je ob obilni m odlični ■deiežbi naših gospodarskih Krogov predaval zbornični tajnik gosp. Ivan Mohorič o carini in carinski politiki. Po top lih pozdravnih besedah društvenega predsednika gosp dr. Frana Windischerja, je gosp. predavatelj izvajal t glavnem n^nje: Slovenski gospodarski krogi so se pred voino le malo zanimali za carinska vprašanja. Razmere so bile urejene, trgovinske pogodbe dolgotrajne in carine stabilne- Na ljubljanskem davnem kolodvoru je posloval r klasični idili neznaten carinski urad, ki «i imel mnogo posla. Večina blaga je priha-tala v naše kraje brez carine iz ostalih do-lov tedanje monarhije. Naša trgovssa zbornica se je v tem času pečala le s specialnimi carinskimi vprašanji, dočim so splošne probleme reševali v dunajski, praski in bu-dimpeštanski zbornici. . _ Po prevratu se je situacija na mah -spremenila. Ljubljana je postala obmejno me-Jto in prometno križišče, v katerem se koncentrira ves promet proti zapadu in velik del prometa proti severu m obratno. Polnih šest mesecev po prevratu nismo imeli carinskih mej in carina se je začela pobirati še]e 9 maja 1919., ko je bila v Ljubljani organizirana slavna carinarnica prvega reda" Do tedaj se je blaao izvazalo na podlagi kompenzacijskih pogodb m posebnih dovoljenj ter proti plačilu pristojbin, ki jih te pobirala centralna uprava » promrt i inozemstvom. V maju pa se je začela pobirati carina na podlagi srbijanske predvojne Urite ki ie bila sestavljena ra malo agrarno " predvojno Srbijo. Revizije te tarife ni bilo mogoče izvesti preko no«. Kljub znatnemu razvrednotenju dinarja se je v zlatu določena carina plačevala v papi^tem de-narju, in sicer do konca apna 1920 les 40% pribitkom. Ta azijo se je leta 1921. povišal na 100%, in proti koncu tetai naS00 fc pozneje a* 400%, Julija 1922. pa na 500% V dobi. ko je dinar v Švici padel na 3 m po! santi^a, je znašal azijo samo 800%. Kaša carinska tarifa se je do stabilizacije dinarja vedno držala izpod zlate paritete, ž-iprav je zakon določal plačilo v zlatu. Carinski dohodki so naglo naraščali. L^ ta 1919 m za vso državo znašali komaj bJ.5 milijona Din, od tega 20 milijonov od izvoda- leta 1922. so se podesetonli, L l»2e sa s« i« »»ašali 1 in trieetrt milijarde Dm. Od iega leta so carinski dohodki vsako leto nekoliko nazadovali, in sicer vsega za 15,o. Ker se državni proračun v tem času ni zniža! temveč povečal, vidimo, da dane« v na-K drtari le fiskalni razlogi govorijo proti tema. (ia hi se carine na nvos t splosnem sti s f no »nižale. Ako pa posmatramo carine z gospodarskega stališča, vidimo, da je earinska obremenitev vrednosti našega uvosa narasti a od 2.3 odstotka t let« 1919 na 22.3 odstotka t leti: 1927., nakar je ta obremenitev padla v letu 1928. na 20,4 odstotka in v letu 1929. »a 19.8 odstotka. Obremenitev našega izv«>-sa po carinskih dajatvah pa je od leta 1920. »aradi ukinjenja izvoznih carin padla od 12.5 odstotka polagoma na 0.17 odstotka v preteklem letu. Izvozna carina, ki je Se te-t* 1923. donašala 353 milijonov Din, je da-ues takorekoč likvidirana in ne igra niti v fiskalnem oziru za državo posebne vloge. Glede uvozne carinske obremenitve spada naša država v skupino držav z umerjeno carinsko zaščito. Cki vseh carinskih dohodkov nase države Je lani odpadlo :sa carinarnice v dravski banovini 329.1 milijona Din (pri tem od ii-voza 2.4), in sicer na carinarnico v Ljubliani 153.2, v Mariboru 138.2, na Jesenicah 26.0, v Dravogradu 4.3, na Rakeku 3.0, v Kotoribi 2.8 in v Gornji Radgoni 1.0 milijona Din. S tem sicer ni rečeno, da 9e ]e vse blago, uvoženo preko teh carinarnic, porabilo v dravski banovini, vendar je ta korektura v zadnjem času vedno bol] neznatna. Vrednost zunanje trgovine dravske banovine bi ae dala oceniti na 2.5 milijarde D »a in bi bil torej promet ljubljanske borze v devizah lahko trikrat večji, kakor je pedaj, ako bi se na njej koncentrirala vsa odgovarjajoča količina deviz. V teku zadnjih 12 let odkar Je bila razširjena srbijanska earinska tarifa na vso državo, smo izvršili 2 reviziji te tarife, prvo leta 1921., pod skrajno težkimi razmerami inflacije, druga revizija pa je stopila v veljavo 20. junija 1926., in sicer kot načrt zakona, ki bi ga imela šele sprejeti narodna skupščina. Druga revizija je bila znatno bolje pripravljena, vendar še ne nosi popolne jugoslovenske koncepcije in je v mai-sičem potrebna nove revizije, saj je bila sestavljena leta 1923. in 1924., ko dinar še ni bil stabiliziran in se je ves promet razvijal pod vtisom valutnih špekulacij. Ta rita iz 1. 1925. nam je služila v glavnem kot instrument za trgovinska pogajanja. Prva talia pogajanja smo imeli z Italijo na podlagi osnutka, ki še ni bil njti v veljavi. Nato smo se pogajali z Anglijo, Avstrijo in tako po vrsti in smo doslej sklenili devet cirinsko tarifnih p«godb, s katerimi smo od skupnih 1730 carinskih postavk vezali skoro polovico, in sicer v pogodbi z Avstrijo 283 postavk, z Nemčijo 40, z Anglijo 67, z Italijo 147, z Grčijo 34, s Francijo 139. z Belgijo 28, z Albanijo 34 in « Španijo 54 carinskih postavk. Tako se je torej splošna carinska tarifa v marsičem spremenila. Posebno je to važno zaradi tega, ker je sistem naše tarife tak, da se pri pogodbah dajejo popusti izpod tako zvane minimalne tarife, ki bi morala po označbi biti skrajna črta. Nekatere druge države, ki imajo tudi sistem dvojnih tarif, minimalne in maksimalne, dajejo pri pogajanjih popuste samo v okviru oberi tarifnih mej in pod nobeno ceno ne koncedirajo znižanj preko minimalne tarife Na ta način je gospodarstvo v takih državah glede carinske politike v mnogo večji sigurnosti. Naša država je pretežno agrarna, saj se tri četrtine prebivalstva peča š kmetijstvom. Na to se je tudi trgovinska politika v prvi vrsti ozirala. Seveda bi bilo treba še prej stremeti po racionalizaciji domače produkcije, na kar pa naši agrarci malo mislijo. Tako smo prišli do klasičnih razmer, da smo kot agrarna država lani uvozili za 18 milijonov Din ječmena, za 30 milijonov krompirja, za 5 milijonov paprike, za 5 milijo nov graha in leče, za 16 milijonov semena od solnčnie. za 23 milijonov lanenega semena, sa 24 milijonov svinjske masti, za 27 milijonov olja itd. Namesto, da bi racijona Iizirati produkcijo, zahtevajo naši acrrarci pri pogajanjih z drugimi državami koncesi- je za plasiranje svojih proizvodov v industrijskih državah, za kar smo seveda morali dati protikoncesije na polju industrijskih izdelkov, ki jih uvažamo. Tn nastaja baš za Slovenijo sanimir in žal, zelo kompliciran in neugoden položaj, da se nahajamo vedno ▼ nekaki koliziji z osnovnimi smernicami naše trgovinske politike. Naša banovina ima malo poljskih pridelkov za izvoz, v žitu smo precej pasivni, pretežni del zaslužka pa dobimo od industrijske delavnosti. Industrija v naših krajih dela, razen tekstilne, po pretežni večini pod težjimi pogoji kakor v inozemstvu Vrh tega morajo izdelki naše industrije, preden pridejo na oddaljena konsumna tr žišča v naši državi, prevaliti 600 do 800 km pota. kar pogosto obremenjuje blago do 30 % in še več. Na dragi strani pa prihaja inozemsko konkurenčno blago is Češkoslovaške, Avstrije. Madžarske in Nemčije ▼ našo državo po ceneni rodni poti. Razlika med železniško in vodno tovornino v razmerju 4 : 1 postaja za našo konkurenčnost vedno bolj fatalna. Na teh tržiščih nam 20 do 30 % carina komaj pokrije razliko v tovornim. Za primer naj navedemo, da znaša prevoz premoga iz Škotske (lo Sušaka 5 šilingov ali 79 Din za tono. dočim moramo plačati is trboveljski premog do Sušaka 96 Din- . . Naravna posledica tega stanja je naraščanje uvoza po vodni poti, ki ga opažamo razen pri premogu, posebno pri železu in železnih izdelkih, kar zmanjšuje produkcijo domače industrije in povzroča redukcijo ter mrtvilo, ki se pojavlja v naših industrijskih krajih. Vse letošnje leto zborničnega dela je bilo posvečeno proučevanju vprašanja, kako bi se omogočila uspešnejša borba na teh eksponiranih domačih tržiščih. Lajik bi enostavno rekel, treba je povišati uvozne carine in odpovedati pogodbe. Stvar pa ni enostavna. Ze danes je jasno, da bodo bodoča pogajanja i raznimi inozemskimi državami še mnogo težja in bolj komplicirana, kakor so bila dosedanja. Zato ie ves naš interes na tem, da se agrarna proizvodnja v naši državi uredi tako, da bomo čim večji del teh proizvo« dov lahko" plasirali na domačih tržiščih in da ne b treba uvažati za povprečno eno milijardo Din kmetijskih proizvodov, ka« kor v zadnjih letih To se da doseči z raz« voiem mest in z ind -strijalizacijo. Zani« manje za snovanje industrij v oaši državi je navzlic obupni krizi v industrijskih dr» žavah zelo znatno. K temu vzpodbujajo predvsem naslednji momenti: 1 konstant« no naraščajoč konsum. 2. cenene delavske moči, 3 stabilizacija gospodarskih razmer in stalnost naše carinske politike Industrijske države zaradi napredka in« dustrijalizacije v agrarnih državah niso baš navdušene. Sam pa vodijo avtark čno ca« rinsko politiko, povišujejo uvozne carine na agrarne proizvode, racionalizirajo in krc pijo svojo agrarno produkcijo ter otežu» jejo agrarnim državam prodajo poljskih pridelkov na svojih tržiščih. Posebno v zadnjem času se z mrzlično naglico povsod množijo carinske novele za povišanje agrarnih carin. Mi smo nasprotni vsemu te« mu ostali polnih pet let pasivni in smo samo zniževali carine na industrijske iz« delke. Tudi ta mera je polna. Smatramo, da je orišel čas, ko ni več mesta za daja« nje koncesij na onem polju, kjei domače delo n. more več uspešno tekmovati z ino» zemstvom. Zato ne bi bilo umestno, da se naša država priključi ženevskim akcijam industrijskih držav in veže svojo gospo« darsko "olitiko na potrebe industrijske Evrope, ki izvzemši Nemčije ni pokazala prav nobenega smisla za potrebe agrarnih držav ki njih gospodarski razvoj Zadnja ženevska konferenca bo motala odpreti oči tudi pobornikom kratkovidno za' Miovanih agrarnih zahtev ter iztrezniti na« šo gospodarsko javnost v drugih banovi» nah" da uvidi, da ie napredek našeea go« spodarstva mogoč le v ječanju domače in* dustrije. Z zadovoljstvom lahko ugotovi« mo, da je razvoj dogodkov dal prav naši tezi, ki smo jo vedno zastopali. Nova petletna odmera dopolnilne prenosne takse Kakor »mo že včeraj kratko omenili se ima za razdobje od 1 januarja 1931 do 31. decembra 1935 na novo odmeriti dopol« nilna prenosna taksa na nepremičnine. Ta taksa se plačuje od nepremičnin ki so last družb, zavodov, zadrug, ustanov, prosvet« nih in cerkvenih obč;n in raznih društev, torej od nepremičnin, ki so »talno ali za dolgo dobo izključene od prometa odnos« no lahko prehajajo pri družbah v tujo po« sredno last enostavno s prenosom deležev aH delnic. Da ne bi bila država zaradi te« ga oškodovana na dohodkih od taks za promet z nepremičnimi imovinami, je kot nadomestilo v taksni tarifi (tar. post. 12, pripomba 12) predpisana dopolnilna pre« nosna taksa (pristojbinski namestek odn. ekvivalent). Pravna podlaga za to takso ni niti prenos, niti promet imovine, nego trai« na posest imovine. Ta taksa znaša pri čisto industrijskih družbah 0.1 odst. na leto, pri delniških in drugih podobnih družbah in društvih, ki se ne bavijo z nakupovanjem in prodaja« njem nepremičnin, če pristoji članom go« tov delež skupne imovine. 0.2 odst. na leto v vseh ostalih primerih (pri drugih dru« štvih, družbah, cenkven h posestvih, usta« novab, posvetnih in cerkvenih občinah, za« drugah itd.) pa 0.4 odst. na leto, m sicer od prometne vrednosti premičnin s pritfk« lino (fundus rnstruktus). Zadnjikrat je b:la ta dopolnilna prenos« na taksa odmerjena za razdobje 1926 — 1930. Da se more sedaj izvršiti nova od* mera, bodo morale družbe, zadruge, dru« štva ustanove, občine itd., ki so zaveza« ne plačevati dopolnilno prenosno takso, napovedati vse svoje nenremičnine (s pri« teklino). ki so v naši državi in ki bodo 1. januarja prihodnjega leta v njih lasti, posest' ali uživanju. Napoved se bo na« našala na mere, obseg po površini, kako« vost, uporabo in na prometno vrednost, kakor na vse pravice, ki so združene z ne« premičninam-' in na prometno vrednost teh pravic. Napovedi bo treba na posebnih obrazcih predložiti davčnim upravam do 15. januarja prihodnjega leta, če ne bo do« ločeno drugače. Predpisani rok bo treba •trogo držati, ker »e drugače taksa odmeri v dvojni višini za vse petletno razdobje. Pri tej priliki se nam zdi potrebno še opozoriti, da mora vsaka zadruga, družba z o. z., družabna tvrdka, delniška družba m vsako društvo, ki kupi kako nepremič« nino, vložiti pravočasno (v 30 dneh) pri« javo za dopolnilno prenosno takso, ne gle» de na razdobje za odmero te tak&. Ta predpis je splošno premalo znan. davčne uprave pa niso dolžne, da bi stranke nanj še posebej opozarjale. Na to je treba ved« no paziti, ker se sicer taksa odmeri v dvojni višini za ves čas do početka novega petletnega razdobja, kar bo zlasti važno pri nakupih v prihodnjem letu, ker bodo zadruge in družbe sicer primorane vseh 5 let plačevati dvojno takso. Zahteve industrije Na zboru Centrale industrijskih korpora-cij, ki se je vršil pred tednom v Beogradu, je bila sprejeta obširna resolucija, iz katere posnemamo naslednje zanimivosti^ Resolucija ugotavlja z zadovoljstvom, da je izenačenje zakonodaje jako napredovalo, da se je zboljšala administracija, in prosi vlado, naj v interesu pospeševanja podjetnosti posveti največjo pažnio, da se ohrani enotna linija v naši gospodarski politiki potom koordinacije poslovanja vseh resorov. Resolucija izraža nadalje željo, da se čim prej uredi vprašanje industrijskega kredita in uveljavi poseben sakan o pospeševanju in zaščiti domače podjetnosti, ki naj bi temeljil na sličnih zakonih bivše kraljevine Srbije in na zakonih, ki so danes v veljavi v sosednih državah. Istočasno pa naj »e določijo potrebni ukrepi proti inozemskemu dumpingu. Nadaljnja točka resolucije se peča s krtzo v lesni industriji, ki se kaže zlasti v občutnem nazadovanju izvoza za okrog 400 milij. Din. Predstavniki lesne industrije smatralo za nujno potrebno, da se tej industriji zmanjšajo bremena, ki so se jim nalagala zadnja leta. Minister za šume in rudnike se naproša, da po možnosti sporazumno z gozdno industrijo zmanjša produkcijo ln omeji delo šumskih uprav v lastni režiji, da se tako prepreči poplava naših tržišč z blagom. Zlasti pa se naproša prometno ministrstvo, da »niža prevozne tarife, lokalne tn izvozne za 33 %. pristojbine sa železniška skladišča in industrijske tire pa sa 50 %. Potrebno je tudi, da se ukinejo banovinske davščine na sečnjo gozdov, da se reformira pobiranje posebnih prispevkov za izredno obrabo cest, ki so za lesno industrijo ne-zmagljivi, da se olajšajo bremena socialnega zavarovanja in da se za dobo krize ne pobirajo prispevki za nezgode po novi višji tablici. Spričo vesti o nameravani izvedbi agrarne reforme za gozdno posest apelira lesna industrija na vlado, naj z nikakimi odredbami ne tangira privatne gozdne posesti, ki je potrebna za uspešno poslovanje in za obstoj znatnega dela naše lesne industrije. Industrijska korporacite ie soglasno priključujejo ponovno izraženi zahtevi gospodarskih krogov, da se nkinejo komisarijat! pri Osrednjem urada sa zavarovanje delavcev in pri okrožnih uradih, predvsem zaradi tega, ker te ustanove razpolagajo z imovino od več sto milijonov dinarjev, zbranih od donosov delodajalcev in delavcev, »n se uprava ne more poveriti posameznim ljudem, ki so deloma nepoučeni o problemih teh institucij. Predstavniki industrij« ojwzarjajo kraljevsko vlado na ogromno škodo, ki jo trpi naše gospodarstvo, slasti naša industrija, zaradi konkurence privilegiranega delovanja državnih gospodarskih podjetij. Ponovno izražajo prošnjo, da se s posebnim zakonom n redijo nabavke aa račun reparacij is Nemčija v tem smislu, da se na račun reparacij more nabavljati samo materijal, ki se ne proizvaja v naši državi. Isto načelo naj velja pri nujnih nabavkah materijala is Poljske za kompenzacijo našega izvoza tobaka. Nadalje prosijo, da se pri oddajanju javnih del na kredit ne dajejo ugodnosti na uvoz tujega blaga na škodo domače delavnosti. Za javne potrebe naj se povsod, kjer je le mogoče, kupujejo predmeti izdelani is domačih sirovin. Predstavniki industrije ponovno izražajo prošnjo, da se čimprej s zakonom predpišejo določbe o izvrševanju državnih in javnih nabavk v duhu zaščite domače produkcije. Končno prosijo, da kraljevska vlada upošteva tež-koče, ki nastajajo po javnih dajatvah težko obremenjeni trgovini, obrti in industriji zaradi železniško-tarifnih in drugih ugodnosti konsumnim nabavljalnim zadrugam. K zakonskem načrt« o socialnem zavarovanju K načrtu zakona o socialnem zavarovanju ki ga je minister za socialno politiko predložil gospodarskim in delavskim zbor r.icam, objavlja g. Hinko Sirovatka v včerajšnjem »Jugoslovenskem Glasniku« daljši članek, v katerem najprej naglaša. da je rok do 8. januarja, v katerem naj te korp»-racije predložijo ministrstvu svoje izjave, vsekakor prekratek, saj obsega razposlani zakonski načrt 97 tiskanih strani in tako obsežnega gradiva ni mogoče v'nekaj tednih proučiti, zlasti ker se morajo organizacije same posvetovati z interesenti. Glede samega zakonskega načrta priznava pisec na čast avtorjem, da je dobro in logično izdelan in se bodo interesenti gotovo ustavili le pri vprašanju obsega socialnega zavarovanja, to je pri vprašanju, ali bo mogoče v času najtežje krize poleg obstoječih zavarovani uvesti še nova zava rovanja, ki bi gospodarstvo še bolj obremenjevala. Že sedanja bremena so pretežka in vse gospodarstvo zahteva, da se ublažijo. Kritika se bo morda še nanašala na kom jdiciranost sistema evidence in kontrole. Gotovo pa bodo gospodarski krogi zahtevali spremembo paragrafa 19. zakonskega načrta, ki daje organom ministrstva socialne, politike, osrednjega urada, organom sodišč za socialno zavarovanje in inšpekcijam dela pravico, da morejo pri delodajalcih ob vsakem času zahtevati vpogled ne samo v popis zaposlenih oseb in v izplačilne list«,, temveč v vse njihovo knjigovodstvo, to je v vse poslovne knjige in evidence, ki »e nanašajo na poslovanje. Ta dolžnost se po načrtu nanaša tako na delodajalca, kako. tudi na njegovega zastopnika in na osobje. ki vodi evidenco za podjetje. Tudi v drugih državah se držijo načela, da organi državnih, občinskih in drugih javnih oblastev ne morejo imeti pravice vpogleda y _ po slovne knjige in v ostalo evidenco, ki \e nrilično čvrsto. V 8-odstotnem je prišlo do prometa po 92 do 92.50, v 7-odstotnem pa no 80.75 in pozneje po 78.50 do 80. Nekaj prometa je bilo tudi v investicijskem poso-1 jilu po 86.50. Na tržišču bančnih delnic vlada nekaka mlačnoet. Tečaji Unionbanke in Jugobanke so nekoliko popustili, Praštediona pa je dalje čvrsta pri tečaju 935 do 945. Tudi Srbska banka se je nekoliko okrepila ne da bi prt-šlo do prometa. Na tržišču industrijskih vrednot pa j« opažati nadalje slabo razpoloženje za delnice paroplovnih družb, ki so občutneje nazadovale. Dubrovačka, ki se je še pred tedni držala v bližini 400. je bila zaključena po 350, v Jadranski pa ie bi! promet po 550. Le Oceania je bila zaključena po nespremenjenem tečaju 220. Delnice Trboveljske premogokopne družbe so se povsem umirile in noti rajo stabilno okrog 370 bres zaključkov. Med lesno industrijskimi vrednotami je tekom tedna prišlo do prometa v Slaveksu po 50, v Gutnianu po 130, v Slavoniji po 200 in v Dravi po 234. Zaključki so bili še v Šečerani po 298 in v Ljeva-onici (Osijek) po 200. Čarih. Zagreb 9.1260, Pariz 30.2325, London 25.03875, Newyork 514.80. Bruseij 71.95, Milan 26.9550, Madrid 64.70. Amsterdam 207.30, Beriin 122.74, Dunai 72.52, Sofija 3.73, Praga 15.28 Varšava 57.75, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.06. Žitni trg + Novosadska blagovna borra (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 14 vag. pšenice, 1 vagon ječmena, 28 vagonov koruze, 7 vag. moke. 3 vag. otrobov Pšenica: baška, 79/80 kg 136—140: baška. potiska, 79/80 145-150: gornjebaška. 79/80 142.5 do 147.5; banaška. potiska. 79/80 kg 142.5 do 146; gornjebanaška, 79/80 kg 142.50 do 147.50; južnobanaška, 79/80 kg 135—140; sremska, 78 kg 130—132.5. Oves: baški in sremski 132.5—137.5. Ječmen: baški. 63/64 kg 106—110. Koruza: baška stara 95—100; nova 72.5—75; za december-januar 77.50 do 80: sremska, umetno sušena 90—96. Moka: baška »Og< in >0gg< 236—250; »2< 205 do 220; >6« 180—190; >6< 155—160- >7« 107 do 115; >8t 82.5—87.5. Otrobi: 75—80. -f- Budimpeštanska terminska borza (30. t. m.) Tendenca prijaznejša, promet majhen. Pšenica: za marc 15.IS—15.20. za maj 16.23—15.24; rž: za marc 9.93—9.96; koruza: za maj 12.53—12.55, tranzitna za maj 10.32—10.35. LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Nedtija, 21.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 22.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Nedelja, 21. ob 15.: Vesela vojna. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Zvečer zaprto. Ponedeljek, 22.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Nedelja, 21. ob 15.: Lutka. Kuponi. — Ob 20 Življenje je lepo. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 22.: Zaprto Torek, 23.: Zaprto. Sreda, 24.: Zaprto. Četrtek, 25.: Ob 15. Aladin. Otroška predstava. — Ob 20. Grof Luksemburški. Prvič v sezoni. Petek. 26.: Ob 15. Aleksandra. Kuponi. — Ob 20. Lutka. Kuponi. Sobota, 27.: Ob 20. Prodana nevesta. Kup. Nedelja, 28.: Ob 15. Aladin. Otroška predstava. Kuponu — Ob 20. Grof Luksemburški. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20 Nedelja, 21.: Revna ko cerkvena miš. Stoti nastop gosp. Moserja. Mfle KKvčVk Vrabec - samomorilec Siri mUxx-. siromak tiai »cUi aa strciuom žletnt. Ves potrt mežika v zrak, čivka, čivka proti nebu: »To ai prav, lo ai prav, da trpim, da trpim jud a farsa. Kdo * mv? Kdo J® i!1V? 2rv — živ —« Stri vrabce, siromak Je poletel io palač »Tt, trgati »o ijud**, % bo reodar kaj za mel« Okna nj je i>re iskal, hr f ^m? drobfte so kaj nastdL Niso Lačen rt ostaL Mrai pritiska, buna tolL Si n vrabec siromak *y Bpct s grad, last nekega MatJ-vtteza. ki je od tod videl daleč na i>koli po Dravski dolini, kamor jt hodii ropat Silno je bil jeza v in tako krut. da so se ga vsi bali. tudi žena m otroci katerih rmi je bilo preveč, ker jih je fmel že devetero Bal se je. da bi zapravili in raznesli vse premoženje, ko dorastejo, zato ni bil nikdar prijazen z njimi. Nekoč ko je bfl že dalje časa od doma, sta se mu doma narodila spet otroka - dvojčka Grajska gospa ki se je bala ne volje svojega moža je poslala zvesto deklo z deČkarna v bližnji samostan. da jih ram vzgoje v duhovna Priložila je tudi pismo za opata v ka-' terem ga je prosila pomoči za otroka. Lepe nagrade „Jutrovčkom" za božič! V sredo 24. t. m. Izide božična številka „Mladega Jutra", v kateri bomo objavili zanimivo in ne pretežko uganko. Tistim, ki bodo ugarko pravilno re-šili, je dobri „Jutrov" stričeh namenil lepe nagrade. Ker morate obenem z rešitvijo poslati tudi izrezek u£-*r-Ue iz božične številke, pazite, da si jo pravo-časno preskrbite. UREDNIŠTVO »MLADEGA JUTRA*4 ki pa uaj izvesta še ie po preletu dvajsetih let, kdo n od kod sna. Grajščak je na pohodu domov srečal deklo z zavojčkom, iz katerega se je slišalo zategnjeno ječanje. Zvesta dekla je na gosp\*larje vo vprašanje, kaj da prenaša, hrabro odgovorila; »Mlade psičke I« m gospodar je ai dalje nadlegoval, da je srečno izvršila dano naročilo. A fcmalu po povrafku grajščakovem mu umre žena m v kratkih razdobjih vseh devet otrok. Samotaril je odslej na svojem grad« m se vdajal žalosti popolne zapušče-nosti, ko prideta po dolgih letih na grad mlada meniha ki se mu izkaže ta kot njegova sinova. Srečni oče, ki se je bfl že davno spo-nori! za prejšnje življenje, odide s sinovoma v sainostan in prepusti vse Katerega slavnega moža najbolj občudujem? Najbolj občudujem majorja ftvahifck. M je obvaroval nalo lepo Slovenijo •ptoAoe ltalV lauske okupacije. Janko Stari ha la Črnomlja (A. Kaj si želim ta božič? Za božič si želim sleueče knjigo; »Skok. Cmok m Jokica* »Prigode porednega Bobi-iat. »Čarobni studenec« ali p« vsaj eno od teh knjig. Lall ftpaa. učenka T. Slo v enaka Bistrica. Katerega slavnega moža najbofl občudujem? Najbolj občudujem fcilisona, ki ae Je ■ svojo potrpežljivostjo tn s svojo veliko marljivostjo pospel >io tolike časti in slave. Slanica* Hrašovec Ion Sad IV (Oficirski paviljon). Kaj si želim za božič? fcettm ai, la bi moja teta .lobila dovoljt* nje. da sme potovati v Vipavsko dolino, ker potem bi se smela peljati t njo k svoji £l»< ti mamici za praznike. Vereua Trošt, učenka II. razt. p. Nova »as pri Rakeka. Ka] si želim za božič? Za božič si najbolj želini. ia bi prineml dobri Jezušček zdravje moji ubogi mamiei, ker telo trpi ta radi srčne bolezni. Poleg tega si ielim Se kako lepo ročno delo ia eno srbohrvaško knjigo. l>arinka Humar. učenka IV. razr. Stari trg pri Rakeku. Dragi »Jutrovčld« Danes smo zaključili naS natečaj. Razdelitev nagrad in razpis nove na* gradne naloge objavimo v božični Ste« vilki »Mladega Jutra*. Uredništvo »Mladega Jutra* Zmes za šalo in zares svoje premoženje cerkvi, ki )e prerl-daia tudi grad v ličen hram božji, posvečen rv. Antonu Pušča vniku — ki goduje vsako leto 17 januarja m pri-laša Pohorcetn veselo »žegnaote« sredi zime v gorah. Kaj pišejo »Jutrovčkk Kaj si želim za božič? Ker vem. da mi božiček ne moro vvega prinesti, kar bi rada imela. Ml žetim rum lepo mladinski kaj Iga. da M Jo v praznikih čitaia. tfeoa Dartaka. učenka ITL ran. Breiiee. Katerega slavnega moža najbofl občudujem? Hajbot) občudujem letalca Lludbergba. ker je tako junaško tmagal Ocean. Njegov polet je bil brezhiben in je »rečno prispel na cilj. to je » Pariz Janke K rrian« r*kl. ačenee IL ran. Ljubljana Brev 18. Katera mladinska knjiga ml )• najljubša? Najdražja ml je pravljica • »Princeski Zvezdam«, ker ima tako lepe slike Upam. la dobim ta božič spet kake lepe mladinske knjige u svojo knjižnico. K*i»or Silva it Dravograda. Ka] si želim za božič? Za božič želim svojim slai-šem, učitelju ut tuiii »ebt zdravja, tako da bi vsi veseli praznovali sveti večer. Zeiim ai pa tudi lepo knjigo. lfk« lvaa, učenec IV razr. Srednja Bistrica p. Čreni.ovet. Katerega slavnega moža na]boQ občudujem? Narodna pesem pravi, da je bfl Petar Zrinjaki slaven junak Občudujem ga, ker se je boril ta svobodo in je junaške smrti umri za čast Ln domovino. Mirko Vrabec, učenec IV. Čakovec. Preprost toplomer si lahko napravi vsak otrok, H Ima veselje za take stvari Vzemite 60 gr čistega alkohola, 2 gr amonijakove so b UJ 8 gi kafre; vse to elijte v čisto belo stekleničieo in dobro premešajte Pri lepem vremenu ostane tekočina či> sta in prozorna; kakor hitro se poka žejo v tekočini drobcene zvezdice, se bliža deževno vreme; če postane tekočina motna in zamazana, tedaj lahko pnčakujciuo viharja Kako je nastala beseda »halo« Gotovo ste ie kdaj stali pri telefo« nu in slišali besedo »halo« Ta bcaeda •»« je uveljavila po vsem svetu. Povedati vam hočemo, odkod izvira: U beseda jc nastala pn prvem polž-kusnem telefonskem pogovoru, ki »e je v ršil v Bostonu. V letu 1877. Jc telefoniral profesor Graham Bell iz mesta Boston v Salem, ki leži približno dva in dvajset kilometrov daleč od Bostona K poizkus-neinu pogovoru Je bila povabljena vsa bostonska odlična družba d« preizku-si, ali se bo posrečil sporazum po telefonu ln re*. poizkus ae Je sijajno ob-nesel Ljudje so bili navdušeni tn ao vzklikali: »Halo! HaloU S to besedico so hoteli izraziti svoje navdušenje in svoje odobravanje Odslej je pomeni« la ta besedica toliko, kakor na primer: »Pozor! Zdajle boste doživeli nekaj prav imenitnega!« Ko so kasneje prinesli Bellov tele« ton tudi k nam v Evropo, ae Je tudi pri nas udomačila besedica »halo«. D. Vargazoa: šaljiva vprašanja 1. Človek Jih nosi, a oni nosijo kaj je to? 2. Kdo lina najdetj v klet? 8. Kaj brani jezdecu sedeti na konju? 4. V katerem molu so pele pozavne pri Jerlhl T 5. Zakaj slikarji m morejo naslikati veselega psa?. Rešitev šaljivih ugank 1. Troje Jih Je, Ker gredo druga ra drugo 2. Sir: čim vefi ln čim večje luknje ima v sebi, tem lažji je. 3. Kavarnar, ki prodaja razen »belih« m »črnih« tudi »kapucine«. 4. Cas beži, čeprav ga nihCe ne podL 5. Senca je breztelesna a vendar vidna. J. O. CurNvood: Medved Tir Je obstal ln iskal po okolici. Konrk za korakom je ovohal breg in Muskva se Je »edaj lahko nekoliko odpočil. Smešno. voda v jezercu je bila tenmočrna to gladka kakor steklo. Muskva je občutij nekakšen strah pred to tiho vodo ki je sledil Tiru v primerni oddaljenosti od brega. Kadar je Tir obstal, je obstal tud: on m kadar je šel Tir dalje, je tudi on tiiiro capljal za njim. Dolgo sicer ni mosel počivati, kajti kakor hitro sta minila jezerce, je Tir spel pričel dirjati. In Muskva je sopihaje tekel za njim. Na srečo sta kmalu dospela do drugega jezerca m Tir je spet pričel vohljati po bregu — prav kakor pri prvem. In to se je nadaljevalo. Ribnfk — obhod bregov — v teku do drugega ribnika, iznova obhod bregov in tako dalje (n dalje. Vseikako, ko se Je zableščala pred njima črna voda naslednjega. je hrl Muskva skoro pri kraju s svojimi močmi Zdaj pa pri najboljši volji ni mogel več dalje! Hvala ^ogu. vendar spet jezerce. Tako črno. tako neprijetno se Muskvi ni zdelo še nobeno. Druge je vsaj kdaj pa kdaj obsijal solnčni žarek, to pa je ležalo med n ep rodimo gošča- vo m gozd mu je segal prav do bregov. Čudni ptiči so sedeh v.vrhovin starih dreves in povsod je neprestano šušUalo, cvrčalo in šumelo. Zrak je bil čudno zatohel. Muskva je obstal in s svojim malim smrčkom pozorno stregel po zraku. Smešno — dišalo ni neprijetno, čeprav je ta vonj danes prvič spoznal. Previdno si je veliki grizli utiral pot proti izlivu malega potoka. Potok je b.il ozek, komaj pet korakov širok, pa (>rav tako črn in miren kakor jezero. Se sto korakov in Tiir je obstal. Tukaj je ležak) nekaj podrtih dreves, ki so delala most preko potoka. Počasi je Tir zlezel nanje, palec za palcem se je pomikal dalje, dokler ni dosegel srede potoka. Tu je obstal in se zagledal v vodo pred sefcoo. Hm, kakor si je bil mrsKl. Povsod zenele pene — Izvrstno za njegov namen. Miuskva se je začudil In Široko odprL svoje očke. Ali bo vendar že kaj za mjegov trebušček? Skoro je bilo tako videti. Silno je bil radoveden! Kakšne poslastice pa utegnejo biti v vodi? In še bolj čudno se mu je zdelo, kako bi jih bilo moči spraviti ven. Pazljivo je zasledoval Tirovo početje. Aha — Tir se je polagoma zleknil na trebuh i ktrikar kemične tovarne g. Lipe Marn, moč« no si je opekel roko. — Novi industrijski tir pri skladiščih se že gradi To delo je bilo poverjeno progo vn emu mojstru Kola« riču iz Trbovelj, ki je našel smn v Za« gorju. Delo nadzoruje sedaj njegov na« siednik. Deputatn, premog za svoje nastav« Ijence dobiva steklarna iz lastnih premo« g okopov od Sv. Križa m iz Liboj Škoda, da ta premog ni uporaben za steklarski obrat. Oskrbnik steklarne g. Koschier si namerava zgraditi na travniku bivšega Diermayerjevega posestva lastno hišo, tam kjer stanuje sedaj, pa bo steKiiraa posta« vila nove generatorje. V torek bo komi« ■ijonelni ogled hiše, oziroma prizidka Peč« oikove trgovine, ker je to novo poslopje steklarna zidala preblizu tira kemične to« varne. Te dni je preteklo šest let, od kar smo »tvorili kulturni hram Narodni dom Last« niki doma so Sokolsko društvo, Glasbeno društvo in Narodna čitalnica, ki pa so se zedmili v konzorcij za zgradbo Narodne« ga doma. 2e pri ustanovitvi si je konzor« cij nadal nalogo splošnega kulturnega ne» strankarskega dela. Tej naiogi je ostal rvest. — Kino Narodnega doma predvaja danes film »Ponočni gusar«. Na Štefanovo popoldne bo božičnica. Njen uvod bo delo g. kaplana Vrbajnška. Jutri v nedeljo pa »e bo popoldne na Dolu vpmorila igra »Vrtinec«. Igrajo jo Sokoli v novi šolski telovadnici Za tržno-obrtni odsek je poročal Fr. Dc bovičnik. Odkloni se prošnja Josipa Do atavnika iz Šoštanja za »dobritev konce sije avtobusne zveze na progi Šoštanj -Braslovče—Polzela—Celje, ker tam že ob ratujeta celjsko mestno avtobusno podjet je in podjetje Kotar. Za Solsko-kulturnl odsek Je poročal Fr Voglar. Ulica Benjamina Ipavca se bo od slej Imenovala kratko Ipavčeva ulica« lr bo posvečena obema skladateljema Benjaminu ln Gustavu rpavcu. Nato je bilo rešenih Se nekaj personalnih zadev pri mestni elektrarni, nakar je poročal za vodnoregrulacijski odsek Josip Brinar o regulaciji Savinje Ministrstvo je vrnilo generalni načrt regulacije z raznima korekturami to nalogom, naj se izdelajo detajlni načrti. Občinski svet je sklenil, da se Iz pripravljenega posojila S milijone Din za regulacijo Izplača 220.000 Din za izdelavo detajlnih načrtov. Te priprave bodo trajale predvidoma pol leta. Vsaka posamezna vrsta Celjski občinski svet OeJje, 20. decembra Wa snočnjl seji mestnega občinskega ■veta je prečital župan dr. Goričan najprej nujni prediog 11 občinskih svetnikov, naj se posreduje pri ministrskem predsedniku in pri banu dravske banovine glede čim prejšnje vzpostavitve redne uprave Mestne harnihiice Obč. svet. dr. Kaian je pojasnil potek dogodkov in sprememb v upravnem odboru Mestne hranilnice to izjavil, da se pač ves občinski svet strinja v želji, da se čim prej uvede redna uprava, ki pa naj se le izpopolni z novimi člani, ker je nekaj članov umrlo, odnosno iz drugih razlogov odstopilo. Nepotrebna pa bi bila volitev celotne nove uprave, ker je sedanja uprava pravilno izvoljena to ji še ni potekla njena funkcijska doba Zato smatra predlagano posredovanje na omenjenih mestib za nepotrebno. Pri glasovanju pa je bil predlog sprejet s pičlo večino glasov. Za finančni odsek js nato poročal dr. Vrečko. JAD Triglavu se ob priliki njegove jubilejne prireditve 10. januarja v Celjskem domu zniža občinska veselična taksa na običajno mero. Pod hišo Jakoba šeme-ta Za kresijo se bo zgradil nov kanal za 8000 Din. Odkloni se prošnja vojaške uprave, da bi se pobelila ta deloma na novo ometala vojašnica v Gaberju, ker nI potrebnega proračunskega kritja. Dela bi se mogla izvršiti le tedaj, če bi erar plačal najemnino za uporabo vojašnice, kar pa se že dolga leta ni zgodilo. Iz istih razlogov se odkloni tudi prošnja za novo ograjo pred vojašnico Mestnim delavcem se bo tudi letos izplačala božičnica oženjenim po 250 Din, samcem pa do 200 Din. in znamka Sclimidt nudi poseben užitek. Zato kupujte samo Izdelke renomirane svetovne tvrdke VIK TOK SCHM1D! & SOHNE, WIEN 407 Ona iiajjlo očisti H Kadar so postaR vaSl zobje grd! radi madežev to zobnega Kamena to kadar so pokvarjeni, je to viden znak, da tu tu prave nege zob. ki jih varuje. KOLVNOS čisti zobe temeljito, kakor to zahteva oigljena. da bodo očiščeni. Antiseptična pena prijetnega okusa pronikne v vse zobne razpokli-ne to izmeče preostanke hrana Ona odpravi zoprne rumene madefta, uničuje nevarne klice to daje celim ustom občutek prijetne čistoče. Očarani boste nad uspehi, ki jih dosefcete s KOLITVOS-OM. d® V MGZ® Mnogi ljudje kašlfajc mVJACINEl in trpe na pljučnem katarju hi težjem preblajeuju. Čuvajte se za časa ln uporabljajte LACH0MEL le bo ga začnete jemati, ponehava kašelj in muke v bronhljah ln pljučih se omilijo. Dobiva se v vseh lekarnah tat v lekarni AftKO, Zagreb Zaloga | ljutomerskih vin i ki se Je na novo OTVORHA g ▼ LJUBLJANI ! Ključavničarska nlica fttcv. S [; f Ima ▼ zalogi aek> ftna raznovrstna | baioška ln ljutomerska vina po Jako 1 zmernih cenah. £' Prepričajte m ob priliki, IT689 | Žlahtne kanarčke T tetam fl«« p«*** u>*aeatM fcarlk« nojsinke loi« Kxit I It ntj« pevc«, para t* pitan«, kl«tk«, trm« l>učj» adrarila. VtJeutMjniT a • n i k < dragocenim: M7«llli poilj« br**plafnc Groaazncbt Hcydenreich. Bad Soderodt 1». Hare «s Mi ste ie naročnik t&ln* sl©ve«sfce J!nst«»»afte tedenske reviHe .^ivljeale lr sve^4? Oddajo M T lkjfem v Wotfovl ulici St. 12 obsežne ln suhe kleti, pripravne za shrambo zelenjave, sadja Itd. Plamene ponudbe sprejema: Upravni odbor dr. Oražnovega dsjuokegi* doma v Ljubljani, univerza. 17397 iaii TAJ _JABOLKA „mcšanskam orvdv/a. Gospodarska zvezo v Ljubljeni 177o? šJžr. -^^.Ji. m Prvovrstno železno ta medeno POHIŠTVO sa dom, bolnice, urade, Šole hotele, Internate dobavlja najceneje ZMAJ d. d.. Zagreb Barona Jelačlč* t TH3LEFOJ« 3007 to 482». 16oii vseh Trst ln v vsaki količini kupujem v vseh letnih časih. Imam veliko zalogo lepih strojenih polhovih kožic. V Ljubljani, Sv. Florjana ulica štev. 9. 388 ■s s e « i, * i Možj©l"1 pUa««k sredstva »1* KBOS«« OOiiktt)« r tsnr ca trepalnic« » s tem iatique« «uu> da ifto iatnt sarva t tcmn< tam IHs 56 tvopblj ZA oci lijt- .)«»-td otti »«jnj«ml]ln i»t» Ui M«st«ft! 0č; postanejo lustr« rvetle. og ajt-oe « riiHSil«, tni.lnast tu muiru pogled itgi ae. Dia 5H OSlSULDb nam te)e po pretrk« ftr Boii aaram« kodiaite in« Rodrl to loigotrajni m dajo T6»kemo obrazu Irainet m umAmljiTOfi — Dia 40 J^ivi ln M f rwuej a»jveijl vrilnik nUdurfc. a golo ve kr*rijo lwootc rsake 1im( «excels10« h en ne« oa dr Doraia, 4 Olo. f»ni c.u-va tae^ artrit ao in »na k c « raeb niaosai Sumo barrai> J« lake '.ah ko is uiM-tavai u roa oo»aJDc»ne)ta ocul* -okt el»»» nit; periia Popolnoma aeskoilljivo ia ;*»e in u uimrh »vatf-ma iajniinjp Garnitura 36 Din CENTtPOLlA koirnetiSKi »avod 2acrefe ianilCem i — Z&h^vajt« brezplačne ilustrirana eenlk«! i£Si (Ps*» hc ex.nth v » ze/« dce*, ererete Slabe prebave to hemoroidov vzemite tudi vi FIGO L. FIGOL po-svežuje m čisti kri. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilia proizvajalec: Lekarna dr. Semellč, Dubrovnik 2/43. Tri c stekVnice s poštnino 105 Dm, ® osem steklenic 245 Din, 1 steklenica 40 Din. 365-a Božična in novoletna darila! Tov&fDft Šivalnih stroje* »VZSTA« daje vsakomur, ki kupi v naši trgovini Siv&iai stroj 10% popusta od nade te itak nizke cene to to od 13. t. M. do 12. januarja 1931. Vsak naj gleda, da to priložnost izkoristi Ni potrebno L&kojSnje plačilo, nego po možnosti plače. — Tovarna »VESTA« ima do sedaj prodanih že preko 2,000.000 šivalnih strojev ln vsi cenjeni odjemalci so popolnoma zadovoljni. — Prepričajte se sami. da boste Imeli tudi vi dober šivalni stroj, ki je najbolj praktičen in najmodernejši Glavno zastonstvo za celo Slovenija IVAN MALNAR, LJubljana Pražakova al. 13. Paf»čj» Zadružne banke Sova kavarna v Mariboru! Gostilne »pn roži«, Korošita cesta 3 naznanja, da je adaptirala v svojih prostorih moderno kavarno Id ustreza vaem sodobnim tahtovarn. — S kavarno je zvezana prvovrstna rtsstav ra<-ija z iztorno hraac ln tujskimi soba m L Priporoča m za obisk __M- Ptesc. mrs immmmmmmBammmmmmmmmKmmM UL r^ vsako količino, trame 8/S, 9/10 kakor tudi ostale vrste tesanega lesa, late v, štafel KUPIM. Bordonale od 2525 — 50/50, vse proti gotovtol. — Ponudbe poslati na: V. Salzer, Zagreb, ftubičeva ulica S. IIL bat. 17409 Spomin is ite se slenih! C3 • C2 ■ o a o a a cs s cd * o a cd a a SUROVO MASLO (Taieltmtter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30 Din kg proti povzetju 40» Frane Kolleritscfi Apače pri Gornji Radgoni CDBCDBC3aCDSCD»CDeCD*CD5Cr)SC3 r" Zahvaitt. M , m okrožnemu adravnlkn gospoda tAtnJa Franc Raznotnlkn lz Lo£a pri Starem trgu, »res Logatec, m uspešno in požrtvovalno zdravljenje mojega za smrt bolanega sina Rafaela vdano najtopleje zahvaljujem ln ga tudi drugim priporočam, FRANČIŠKA HITI, VovavM M. 30, pri Rakeka irm ____„ Z* t Okasijska prodaja »Sehaffhaosen« precizne Žepne aro, teri-IJantni prstani, moderne zapestnice, obeski, uhani, cigaretne doze, jedilno orodje, srebrni nastavki, moderne budilke, stenske IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA Pred Škofijo 15. 17«» svojim naročnikom in čitateljem zo m I Jutro hoče tudi letos svojim prijateljem omogočiti nakup krasnih slovenskih knjig po jako znižani ceni. Knjige, ki jih jim nudimo, lahko uporabijo za božična darila, aii pa za začetek domače ali društvene knjižnice. Knjige so razdeljene v krasne zbirke. Vsak naš naročnik ali čitateij jih dobi po silno znižanih cenah. Naši prijatelji dobe *lrke od SO*, do 200 dinarjev. razen poštnine, ki je navedena pn vsaki zbirki. Cena za vezano zbirko je označena ^Ugodnoe^ nakupa teh zbirk nudimo le svojim čitateljem in naročnikom, in to v Času od 2®. novembra do IO. gannarja Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreže iz »Jutra", ter le proti takoj-iniemu plačilu. Zamenjava knjig iz ene zbirke v drugo je nemogoča. Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenburgova ulica st 3. Kdor predloži »Jutrovo* naročilnico, ima pravico do nakupa vseh desetib ali pa po-edinih zbirk. Zunanji naročniki naj nalepijo naročilnico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na upravo „Jutra* v Liubljani. NAROČILNIC (Upravi „{$litra" V Podpisani naročam (katero)?- 9uh1$anu V. zbirka, Boccacio. Dekameron — 3 knjige, 774.strani s 100 ilustracijami. (Le za odrasle.) — Knjige obsegajo 100 povesti, katerih snov je zajeta iz ljubezenskega življenja 14. stoletja. Kdor se hoče izvrstno zabavati in iz srca nasmejati, pa ne išče povsod nemoralnosti in pohujšanja, naj naroči to zbirko. Mesto 168.— Din Ie 80.— Din, vezane I30.r-^ Din. PoStnlna Din 1.—. VI. zbirko. (Izvirna slovenska drama) Kraigher. Na fronti sestre Žive. Novacan. Celjska kronika. Nooacan. Veleja. Pregelj Azazel. Lah. Noč na Hmeljnlko. Lah, Pepeluh. Linhart, Županova Mleka. Gooekar, Rokovnjači. Žagat. Vrtinec. Leskovec, Dva bregova. Mesto 207.— Din le 100.— Din, vezano (le prve 4 knjige) Din 130. PeStntaa Dta zbirko knjig. Istočasno pošiljam ta knjige in poštnino znesek za vezavo knjig dodajam ie Din - Po prejemu denarja mi knjige takoj pošljite. Ime naročnika (čitljivo) —- Kraj, pošta Istočasno c naročilnico je treba poslati denar po postni nakaznici aH po položnici (ne »Jutrovi«), ki se dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par, na naslov: Tiskovna zadruga, knjigarna v Liubliani, poštno ček. račun št 11.926. Na naročila brsz derarja se ni mogoče ozirati. Ako ima kdo že kako knjigo, pa bi zbirko le rad naročil, ta stori najbolje, ako naroči skupai s prijatelji dve ali več zbirk, ki si knjige razdelijo tako, kot jim ie najbolje všeč. Da ne pridejo knjige za darila prepozno in da zbirke, zlasti vezane, ne poidejo, priporočamo, da jih naročite takoj. Knijare so nafleoSe in najcenejše božično darilo za mladino pa tudi zaodrasle. Seznam knjig v poedinih skupinah: I. zbirko* Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. IL zv. In vendar — Soror Pia — Tat — Čez 8 let — V Karlovcu — Gospod Ciril — Mrtva srca. EL zv. Otok in struga — Tlberlus Panno-nicus — Kuzovci — Janez Solnce — Vita vitae meae. IV. zv. Grajski risar — 4000 — V zali — Izgubljeni Bog. V. zv. Izza kongresa. VL zv. Cvetje v jeseni — VlsoSka kronika. Vse obširne knjige mesto 408.— Din le 200.— Din ali v platno vezane 280.— Din. Poštnina Dta 18.-—. II. zbirko. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. IL zv. Spomini starega Slovenca — Tihotapec — Jurij Kobila — Dva prijatelja — Vrban Smukova ženitev — Grad Rojinje. HI. zv. Kloštrski žolnir — Deseti brat IV. zv. Golida — Hči mestnega sodnika — Nemški valpet — Dva brata — Božidar Tirtelj —Kozlovska sodba v Višnji gori — Črta iz življenja političnega agitatorja — sin kmetiškega cesarja — Sosedov sin. V. zv. Pipa tobaka — Moč in pravica — Županovanje v Globokem dolu — V vojni krajini — Telečja pečenka — Ivan Erazem Prediamskl Tattenbach — Bela ruta bel denar — Doktor Zober. Vse obširne knjige mesto 228.— Din le 100.— Din, ali v platno vezane 180.— Din. PoStntaa Dta 18.—. JJJ, zbirko. (Dopolnilna zbirka b knjigam Iz prejšnjih let.) Tavčarjevi zbrani spisi, ti. zvezek. Kraighei L., Na fronti sestre Žive. Vošn/ak, U borbi za ujedinjeno narodno državo. Vse obširne in lepe knjige mesto 244.— Din le 120.— Din, ali v platno vezane 170,— Din. PoStntaa Dta 10.—% IV. zbirka. Podlimbarskega zbrani spisi. Uredil dr. J. Šlebmger. L zv. Gorski potoki — Tovariš Damjan. H. zv. Potresna povest — Moravske slike — Vojvoda Pero. Simona Jenka zbrani spisi. Mesto 176.— Din le 85.— Din, v platno vezane Din 134.—. PoStntaa Dta 10,—, VII. zbirko. Sienkieiviczeoi zgodovinski romani: Z ognjem in mečem. Potop, L in IL del. Trije obsežni, skoro 1800 strani obsegajoči ilustrirani zgodovinski romani veljajo le 140.— Din mesto 290.— Din, vezani 190 Din. PoStntaa Din 18.—. Vm. zbirko. Hašek, Pustolovščine vojaka Švejka, L zvezek. U. zvezek. Tolstoj, Rodbinska sreča. Dostojevski, Selo Stepančikovo. Fogazzaro. Svetnik. Mesto 202.— Din le 100.— Din, v platno vezano 160.— Din. PoStntaa Dta 10.—» IX. zbirko. Album slovenskih književnikov. Zupančičev jubilejni zbornik. Cankarjev iubilejni zbornik. " Mesto 192.— Din le 100.— Din, v platno vezano 150.— Din. PoStntaa Din 1&—» X. zbirko. V deseti skupini si vsak, ki je narodi Se eno skupino, sam izbere knjige iz navedenega seznama po navedeni ceni. ki je za 50 % nižja od prodajne cene. Skupina mora obsegati toliko knjig, da velja najmanj Dta 100.— za broširane knjige. Znižana cena za vezane knjige je v oklepaju. Skupina vezanih knjig mora znašati najmanj Dta 200. Za Izbere ao na razpolago sledeče knjige: Pretnar, V pristanu 12'— (20*—); Feigel, Tik za tronto 7 — (13-—); Lah, Angelin Hidar (10'—); Lah, Knjiga spominov 15* — (25*—); Milčinski, Drobiž 7*— (13-—); Nooačan, Samosilnik 15 — (23—); Šorli, Zadnji val 15'— (27-—); Goncourt, Dekle Eliza 5— (15—); Cervantes, Tri novele 4'— (12*—); Anatoie France, Pin-gvlnski otok 5— (13—); Barbusse, Ogenj 10 — (20 —); Andrejev, Plat zvona 5 — (11*—); Andrejev, Povest o 7. obešenih 5 — (13 — ); Strug, Jutri 5.— (11.—); Coster, Ulenspiegel 20-— (36—); Vafanskg, Leteče sence 10'— (18—); Fogazzaro, Svetnik 20 — (36 —); Cehov, Sosedje 3'— (11'—); Kai, Dalm. povesti 3 — (ll-—); Stare, Lisjakova hči 3*— (13*—); H. Dolenc, Izbrani spisi 5"— (15—); Sti ita/, Sodnikovi 5 — (15—); Zeger, Tri legende (10*—); Puškin, Ka-petanova hči 10— (20—); Kersnik, Cyclamen 10*— (20*—); Kersnik, Agitator 9'— (19*—); Kersnik, Testament 9*—(19*—); Pastuškin, Križev pot Petra Kupljenlka 8 — (18*—); Zbašnik, Žrtve 12 — (22*—); Hearn, Knjiga o Japonski 14'— (24*—); Kmetova, Večerna pisma 8*— (18*—); Mauoassani. Povesti 15 — (25*—); Meško. Kam plovemo 17*— (27*—); Breinik, Junaki prekomorskih poletov 18*— (28*—); Burger/eva, Umirajoče duše 26*— (36*—); Ibsen, Gospa s morja 6*— (12*—); Veber. Uvod v filozofijo (12*—); MehX Jugoslavija. L in Q. del 40*- (60—); Prijatelj, Predhodniki (12*—); Stfibrng, S. Gregorčič 5«— (10*—); Vebei. Znanost in vera (15*—); Cermelj, Materija in energija (17.—); SeicU, Moderna izobrazba 8*— (12*-). PoStntaa Dta 18*-« XI. zbirko. V enajsti skupini si vsak sam Izbere knjige ti navedenega seznama po navedeni ceni, ki so za okoli 60 % nižje od prodajni*. PoStntaa za vsako knjigo Dta Za Izbiro so aa razpolago iMU Frank Heller, Blagajna velikega vojvode. Roman. Iz švedšČine preložil F. J.-o. 164 str. Cena: prej broš. 15 Din, sedaj Din 8*—. Claude Farrere, Gusarji. (Les Flibnstiers des Mera.) Poslovenil F. J.-o. 201 str. Prej broš. Din 20 — sedaj Din 8'—. Cuendas Fereat. Veliki inkvizitor. Ljubezenski roman iz najsramotnejše dobe človeške zgodovine. 125 str. Broš. prej Din 20.—, sedaj Din 8-—. Jean de la Hire. Lucifer. Fantastični roman v šestih delih. 273 str. Broš. prej Din 30*—, sedaj Din 10*—. Maurice Leblanc, Tigrovi zobje. Is francoščine prevel F. J.-o. 217 str. Broširano prej Din 30*—, sedaj Din 10*—. Veridicus. Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih 187 str. Broš. prej Din 30.—, sedaj Din 10*—. Aleks Dumas. Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau). Roman. 419 str. Broš. prej Din 45*—, sedaj Din 10*—. James Olive/ Curivood. Onkraj pragozda. Roman. 129 str. Broš. prej Din 20*—, seda} Din 8*—. Gustave te Rouge. Mlsterija. Roman. 177 str Bros. prej Din 30*—, sedaj Din 10*—. Oska/ Hubicki, Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 320 str. Broš. prej Din 40*—, sedaj Din 10*—. Jack London, Roman treh sre. 433 strani Broš. prej Din 40*—, sedaj Din 10*—. Oeore Richte/, f rioh. Rdeča megla. Broširano prej Din 20—, sedaj Din 8*—% Rene La Brugčre, Hektorjev meč. Roman. 80 str. Broš. prej Din 18*—, sedaj Din 8*—. Zevacco, Papeži nja Favsta. Roman. 427 str. Broš. prej Din 45*—, sedaj Din 15*—. Z. O. Curivood, Lov na ženo. Roman. 194 str. Broš. prej Din 30*—, sedaj Din 10*—. E. G. Šelige/ - Brat, Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 291 str. Broš. prej Din 35*—, sedaj Din 15*—. Phillips Oppenheim, Milijonar brez denarja. Roman. 92 str. Broš. prej Din 20*—, sedaj Din 8*—. Staroslav, Gostilne ▼ stari LjubljanL Po- gravljeni in pomnoženi ponatis iz „ Jutra*, slikami. Broš. prej Din 15*—, sedaj Din 6'—. Ant. Melik, Do Bitolja in Ohrida. 166 str. Broš. prej Din 16*—, sedaj Din 6'-% Zane Greg, Železna cesta. Roman. Broširan prej Din 35*—, sedaj Din 15*— 5. Weimann, Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. Broširan prej Din 35*—, sedaj Din 15*— Sinclair- Gluck, Zlati panter. Roman. Broširan prej Din 25'—, sedaj Din 10*— Kdor naroči XI. skupino V celoti dobi M knjig, MIh prodajna cena znaša 664 Din po izredno znižani ceni s poštnino vred le za 220 Din Naročite zbirke in knjige takoj in po možnosti še danes! |ff i ll M * v m življenja in Predsednik francoske vlade Steeg Slika je posneta v njegovem kabinetu v ministrstvu za kolonije. :tvo med svetovno vojno Bivši avstrijski polkovnik Emil v. Seeliger, eden izmed voditeljev vzor no urejenega dunajskega urada za po bijanje špioriaže, pripoveduje v svoji pred nedavnim objavljeni knjigi »Vo huni in veleizdajaln« o zanimivih dogodkih te vrste iz dobe svetovne vojne Seveda zelo napada Slovane in Ru-mune, ki so včasi imeli vezi z zelo visokimi rojaki v cesarski službi in so bili v špionažni stroki zelo spretni Tako so šele lani odkrili v vojnem ministrstvu duhovit tajni telefon pod mi zo nekega tajnika v tem ministrstva Bil je Ceh in je redno sestavljal zelo važne zapisnike Če je z nogo pritisnil na skriti gumb. je takoj imel zve zo z raznimi osebami izven ministrstva Seveda ni več mogoče ugotoviti, kdo se je posluževal tega voda Major No-wotny, ki je prišel v ru»ko ujetništvo, je slučajno odkril nekega drugega vohuna Sreral je v uniformi ruskega generala moža. ki ga je pred vojno poznal kot Tibora pl. Kiralvja polkovni ka pri honvedih Spomnil se je celo da je imel Kiralvi nekoč kot pobočnik mestnega poveljnika v Budimpešti na vdušen govor pri sprejemu cesarja Franca Jožefa. V resnici pa je bil ru ski častnik . . . Zgodba s polkovnikom Redlom, ki je Rusom protlal avstrijski mobilizacijski načrt, je itak znana Re dla so razkrinkali še pred vojno Toda avtor trdi, da so drugi vohuni še apri la 1914 Rusiji preskrbeli novi, spremenjeni mobilizacijski načrt Skrit je bil v okiopni blagajni, ključ do njega pa je imel samo vojni minister Nekoč je ta za dva tedna odšel na deželo V tem času je utegni! polkovnik Svanje vič, ruski voini ataše na Dunaju, poslati načrte v Petrograd. kjer so jih fotografirali in nemudoma vrnili nazaj Zato pa je utrpela ruska voj ska velike izgube po zaslugi drznega »tannenberškega vohuna« 13 avgusta 1914 je naskočil general Samsonov ne zavarovano Vzhodno Prusijo Druge ga dne je priletel iz varšavske smeri letalec v ruski uniformi, ki se je pred stavil kot ruski kapitan baron Keller Izročil je Samsonovu povelje velikega kneza Nikojala Nikolajeviča. naj čin prej pomakne svoj center naprej Samsonov je takoj oddal povelje Letalo je pol ure pozneje odpotovalo z njegovim odgovorom Prihodnji dan je mislil Samsonov zasesti Osterode, a namesto tega je zašel v zasedo Nemci so obkolili ruski center, ki je izgubil vezi s kriloma Samsonov je nujno zahteval ojačenje in je zvedel, da je nje gova usoda zapečatena Dozdevni Keller je bil drzen nemški vohun Ruska vojska je doživela strahovit poraz in Samsonov se je menda ustrelil na be- gu Njegova vdova je šele po voj'ni našla njegove ostanke . Na italijanski fronti se je dogodil koncem vojne še bolj nenavaden slučaj Nekoč so ujeli Italijani štab neke a.—o divizije: 60 mož z 12 častniki. Znan italijanski zdravnik psihiater je izrabil svoje strokovne zmožnosti, da bi naskočil avstrijskega kapitana, ki je odnesel neznatno prasko na čelu. kamor je priletel drobec kamna Rekel mu je: »Ta rana je nevarna Ali ne občutite bolečin v očesu? Sedite!« Trenutek pozneje je bil ujetnik že zaziban v hipnotični spanec. »Poslušajte.« je rekel zdravnik, »tu je nadvojvoda Evgen. poveljnik na italijanski fronti « Ujetnik se je takoj strumno vzravnal in odgovoril na vprašanje o stanju avstrijske armade na fronti: »Držala se bo kvečjemu en teden. Viso<'anstvo.« »Kako morete to misliti?« — »Viso-čanstvo, videl sem brzojavko generala Borojeviča, ki govori o popolnem razkrajanju oddelkov pod vtisom dogodkov v notranjosti države!« Italijani so takoj zapisali te izjave Ko so častnika zbudili. se ni ničesar več spominjal , Knjiga se čita kakor roman, toda težko je ločiti resnico od domišljije Sicer pa je to menda pravilo pri vseh spominih o vohunstvu in boju zoper vohunstvo! Razbojnik za zabavo Prebivalci francoskega morskega kopališče Perpignana so nekega večera opazili luč v stanovanju mestnega zdravnika Baregisa Vedeli so. da ni zdravnika doma in so obvestili orožnike Kmalu je prišel tudi župan Ko je poskusil odpreti vrata, se je oglasil nekdo notri: »Stran, ali pa bom streljal!« Orožniki so pričeli streljati v razsvetljena okna in gosti so jim od govarjali z revolverskimi streli Ljud dje so ugibali, od kod bi se vzeli razbojniki v mirnem kraju, ki so ga zdaj zapustili že vsi kopališki gostje? V naglici izvršena preiskava bližnjih hiš je ugotovila, da je imel večjo zalogo steklenic z zdravnikovim vinom lo-let-ni pekovski pomočnik Goujon Dečka tudi nikjer ni bilo Poklicali so njegovega očeta, poštenega šoferja Nesrečni oče je moral poklicati sina Streli so umolknili in res se je v oknu prikazal Leon Goujon Orožnik je zaklicala »Roke kvišku, sicer streljamo!« Goujon se je vdal Na splošno začudenje se je izkazalo, da je bil popolnoma sam Šel je v zdravnikov dom »samo zaradi zabave« kar je storil večkrat, ker je bil dr Baregis dostiktat odsoten pri bolnikih Mladi razbojnik se je udobno zleknil v zdravnikovem nasla- njaču, kadil njegove cigarete in pil njegovo kislo vodo. Vmes je streljal, od časa do <■ asa stopil v pritličje in streljal tudi odtod. Zato se je zunaj zdelo, da je v hiši več vlomilcev. Tudi revolver je bil zdravnikova last. Goujon je izstrelil 50 nabojev in prav toliko mu jih je ostalo. Na srečo ni nikogar zadel, ker je slabo meril Izpovedal pa je, da se ne bi kesal. tudi če bi koga ubil, ali bi ga samega ustrelili. »Saj je to bolj zanimivo, nego vsak dan zgodaj vstajati in brez kon ca in kraja mesiti testo in poči zemlje k Seveda bo mladi razbojnik občutno kaznovan in s tem bo nemara zapečatena vsa njegova bodočnost, ki je ne bi nihče prerokoval sinu skromnih, delavnih staršev Tekači Amerika »Scientifie Review« pri-občuje točne številke o brzini, ki jo razvijajo posamezne živali Vse številke veljajo za progo v eni sekundi in so jih ugotovili z instrumenti drž.iv-nega tehničnega oddelka v Wasliing-tonu. Na prvem mestu so ptice: lastovka 140 m, sokoli 75 m, poštni goloh 50 m. Noj naredi 30 m. če teče po tleh. a si pomaga s perutmi, kakor naš str gar Štirinožei izkazujejo kot svojega svetovnega prvaka afriško gazelo š 27 m Sledijo ji angleški dirkalni konj in ruski hrt s 25 m, žirafa s 15. ielen s 14. volk z 10 in eskimovski vprežni pes s 4 m Med ribami je najhitrejši delfin z 10 m Na drugem mestu je losos s 7 in na tretjem mestu slanik s 6 m Upo števati pa moramo, da so številke za ribe dosežene na »težki progi«, ker je težje dreviti skozi vndo nego po /raku mm Maršal Pilsudski na dopustu Po uspešno izvedcum volitvah v sejm je maršal Pilsudski nastopil svoj dopust. Maršal ga bo preživel pod toplim podnebjem otoka Madeire. Konj in avtomobil Poštni avtomobil, ki je odšel zjutraj iz Ajaccia na Korziki' je naletel ob 6 4 km od trga Lopigno na zapreko: preko ceste so ležali debeli kamni. Cim je ustavil šofer avtomobil, se je prikazala iz gozda petorica mož z lovskimi puškami in psi Dve ženski, ki sta se vozili z avtomobilom, sta zagnali krik. Orožnika, ki sta sedela s hrbtom proti šoferju, sta planila na noge in dvignila puški. A v tem trenu;ku so zagrmeli streli, ki so usmrtili oba orožnika ter enega vojaka, ki je spremljal pošto. Drugi vojak je obležal s prestreljeno ramo. Vodja napadalcev je šoferju velel znositi na kup vse poštne vreče in tovor. Nato je zažgal avtomobil in se je odstranil z besedami: »Jaz sem Spada. Dokler sem živ, ne bo tu vozil noben avtomobil namesto konj.« Ta napad ima dolgo predzgodovino. Razbojnik Spada, ki je že leta 1922 ustrelil nekega orožnika in se od tedaj skriva v korziški macchiji (nizkem gostem go-zodjvu) je preko nekega kmtea imel v najemu državno pošto na progi Lopig-na - Ajaccio. To mu je vrglo dobre dohodke. dokler ni prevažal pošte pri letošnjem razpisu lopignoški župan So-bra, lastnik tovornega avtomobila. Spada je tekmecu svetoval, naj mu nikar ne kljubuje. Sobra se ni prestrašil in je razbojniku sporoolJ, da ima tudi puško in da dobro strelja. Kmalu je iz Pariza naročil poseben poštni avtomobil, ki je zdaj postal žrtev maščevalnega lastnika konjske vprege. Sipada je izginil v macchiiji in ga orožniki zaman iščejo v njej. Priprave za svetovno razstavo v Chicagu V Chicagu bo L 1S33. otvorjena velika svetovna razstava, za katero se že sedaj vršijo priprave. Število prebivalcev na Angleškem Angleško trgovinsko ministrstvo ic objavilo statistiko, ki pravi, da ie štela združena kraljevina ob prvega letošnjem nolletia 45.°OO.OOr> prebivalcev, za 200 000 duš več nego v istem času lanskega leta. Ženski spol je prekašal moškega za cel poldrug milijon duš. Nabavna prilika za Božič Eadi zmanjšanja obrata nudimo v nakup LASTNIH CENAH vsakovrstno manufak- turno blago, žensko, moško in deško konfekcijo, modne predmete itd. Moško obleko dobite že.....od Din 500.— naprej Moško suknjo dobite že.....od Din 460.— naprej Ženski plašč dobite že......od Din 400.— naprej Angleško blago m že......od Din 200.— naprej Zlasti opozarjamo gg. trgovce na veliko vsakovrstno izbiro in poseben popust pri večjih nabavah. Drago Sshwab. L|ub!iana. Dvorni trg 1. »s Duhoviti poštarji Vsemu svetu je znano, da je vojvoda Yorški drugi sen angleškega kralja Jurija. toda lOiiuonAa pušia menda še 111 zvedeia o tem. Ta teden je dospelo iz Pariza pismo z razločnim naslovom: Nj. kralj, visočanstvu vojvodi Yorške-mu. London. Anglija Pismonoša ga ni nesel v kraljevsko palačo, izročil ga ie lastniku točilnice »Pri Yorškem vojvodi« v Cavendish-streetu! Krčmar je kakor po navadi odprl vsa dospela pisma. preden jih je pričel citati. Sele iz vsebine se je prepričal, da mu to pismo ni bilo namenjeno Pogledal je vnovič naslov in se je prepričal, da se je pošta zmotila. Vrgel je pismo zopet v nabiralnik z običajno pripombo na ovitku in tako je na zadnje vojvoda vendarle dobil svoje pismo. Dolg« Zobje ie namesto uses Proi. Frederik Badel v Newyorku je izumil nov aparat za glušce, ki jim omogoča slišanje z zobmi. Glušci so dobili pri javnem predavanju tega izuma tenke, zaostrene paličice, ki so iih držali v zobeh. Na drugem koncu pa'i-cice je mehanično uho s prožno mreno S tem aparatom so glušci dobro slišali celo zelo tiho in oddaljeno godbo, ki jo ie komaj ujelo normalno uho Zvok pride do notranjega sluhovnega organa oreko ustne votline. Novi aparat ne pomaga samo onim glušcem, ki sploh pogrešajo slušne živce. A ti živci so le redkokdaj popolnoma uničeni in dosedanji eksperimenti dokazujejo. da utegneta vsaj dve tretjini gluhih oseb z usti zelo dobro zasledovati besedo in glasbo. To so vlomilci! Berlinska policija je prejela od neznanih vlomilcev obvestilo, da bodo v določeni noči oplenili eno največjih modnih trgovin v centrumu mesta. V hiši imajo posebno policijsko stanico l znatnim oddelkom stražnikov, ki so ga ojačili z armado 400 drugih policistov. In vendar so vlomilci po zasebni ooti prišli do glavnega skladišča v trgovini. ga popolnoma izropali in izginili brez sledu. Možje so pa vendarle! Tožba dedičev sultana Abduia Hamida Iz Carigrada poročajo, da je mešano britsko-turško razsodišče zavrnilo tožbo 12 ded'čev sultana Abduia Hamida. in sicer njegovih štirih vdov ene hčeri in sedem sinov. Zahtevali so. naj jim turška vlada vrne ogromna posestva bivšega sultana, ki jih cenijo na dve milijardi turških funtov. Razsodišče je izreklo sodbo na podlagi določb v lozan-ski pogodbi. Zadnji konj francoskega finančnega ministrstva Vsa francoska ministrstva so že davno nadomestila konjsko vprego z avtomobili. Edina izjema je do zdaj bilo finančno ministrstvo. Še vedno je vozil njegovo pošto na postajo star konj v prav skromnem zaprtem vozu. Izročilo je zatrjevalo, da se za ta voz vlomilci ne zmenijo. Predzadnji francoski finančni minister je kmalu pred ostavko odredil nakup avtomobila. Zaslužni knnj je v znamenju ministrske krize stopil v •3okou". a najemnina Irski kmetje so tako zapravljali svoja zemljišča zaradi splošnega obubo-žanja in ponekod tudi zaradi krompirjevega žganja, da je nova irska vlada sploh prepovedala zemljiške kupčije. Zaradi tega na Irskem ni mogoče kupiti posestvo ali hišo, [ta so na dnevnem redu pogodbe o 99-letnem najemu Francoska vlada, ki je ustanovila svoje poslaništvo v Dublinu, tudi ni mogla kupiti potrebne hiše Irska vlada, ki ni hotela kršiti zakona, ji je bila le toliko v pomoč, da ji je dovolila najem za 1000 let Pogodba je že podpisana in so tako Francozi rešeni stanovanjske skrbi vsaj do leta 2930. proti sivim lasem t Ne barva temveC vrafta sivim lasem prejšnjo aa*-ravno barvo Zak. zašt- Odobrena oa zdravstvenega odseka pod St 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh siguren in trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA l. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Pošljemo po povzetju, m to samo na čitljiv® naslove. Kiirten odgovoren za svoje zločine Po večtedenskem preiskavanju nje» govega duševnega stanja so diissel« dorfskega vampirja Kurtena ponovno spravili v preiskovalni zapor Več zdravnikov za živčne in specialistov za duševne bolezni je izjavilo, da je gro« zoviti množestveni mjiilec popolno-« ma odgovoren za svoja dejanja. Raz« prava proti njemu se bo pričela po vsej priliki v začetku leoruarja pred porotnim sodiščem v Diisscldorfu. »Hooverville«, kolonija nezaposlenih Med obalo Michiganskega jezera in najrazkošnejšo četrtjo chicaškega mesta je pričela graditi armada nezaposlenih novo naselbino m to iz odpadkov, ki so jih zbrali na smetišču in zavrženega gradbenega materijala. Delo vodijo ne-zapusiedi gradbeniki. A Ameriki velja zakon, da se visoke stavbe ne smejo graditi z materiala slabše vrste, tako da se med takšnim zavrženim materialom vedno najde dovolj, za nižje stavbe uporabne opeke, kamna, lesa pločevine itd. Kolonisti so svojo naselbino ironično nazvali »Hooverville«, Hooverjevo mesto, glavna ulica se imenuje »Bulvar blagostanja«, druga se imenuje »Lahka pot«, park je prejel ime »Vrt obupava-nja«. Na križišču dveh glavnih ulic so postavili hišo hoovervilskemu občin-skeu predstojniku, strašno pohabljenemu bivšemu rudarju Miku Donavanu. Ta hiša je zgrajena nalašč tako, da vzbuja videz podrtije. Streha je tako skrivljena. da je videti, kakor da se bo zrušila ta hip. V sosedni bogataški četrti so dobro razumeli, kaj so hoteli povedati nezaposlena' z gradnjo svojega mesta, in so otvorili zbiralno akcijo za sklad, iz katerega naj bi nesrečnikom nastal ogromen dom. Italijansko zračno brodovje na prekooceanskem poletu Kakor znano, je moralo pristati že na Balcarih, kjer je letala zalotila silna nevihta. Poleta se je udeležilo 12 letal. HedeJJa, 2L XII. 1990 a l>o zadnjega moža Roman T okofld ranča nI Hfo nikogar videti Se trikoH se nI W rdel Ueanu ta kraj bolj miroljuben m blag. Goveda in konji, ki so se pasli ▼ ospredju, napol pokrmljeni stogi sena, krave na ograjenem pašnika, »vedrasta steber višnjevega dima, kokotanje kur, trdne, dobro zgrajene kladare — vse to je bilo videti, kakor da bi postavljalo Jeanovo naglico in mrko razpoloženje na laž. Na višnjevem letnem nebu ni bilo niti enega oblačka. Ko je Jean pridirjal po poti, so ga zagledaH Izpred vrat; na verandi so s« pokazali Bili, Guy tn sivolas oče. Jean ga )e videl, kako je poslal ženščad v hišo in stopil nato na cesto. BiH in Guy »ta pristopila k njemu, ko je Jean ustavil svojo zasoplo žival. Vsi »o zvedavo in napeto strmeli v Jeana; v očeh vseh mož se je svetlikala ista trda in divja iskra. Najbrže so biH že pred prvo besedo nganili, česa se jim je bilo nadejati. »Ho, tebi se pa neznansko mudi,« je pripomnil oče. »Kaj vraga sc je zgodilo?« je srdito vprašal BiH. Ouy Isbel je molčal; on je bil ©dim, ki je nekoliko prebledel. 3ean je skočil s konja, »Bernardino je umorjen — ustreljen s svojim lastnim samokresom.« Gaston Isbd je zastokal la prsa so nra upadla. Strašen, smrtonosen lesket, bled in mrzel kakor odsev solnca na ledu, se je počasi tazhi v njegove jasne oči. »Aha 1« je hripavo vzkliknil Bffi Isfe-eL Nobedeo temed trojice ai vprašal kdo Je tevrST! rnnor. Nekaj trenutkov se ni nihče garnl; molčali so, zamaknjeni v skrivno globino svojih misli. Nato so pazljivo poslušali Jeanovo poročilo. »Ho. s tem se je stvar začela,« je rekel oče. »Škoda, da nimamo več časa. Bolje bi bilo, da sem poslušal vas mlade ljudi in držal svoje prijatelje bliže doma. Jacobs je slučajno pn nas. Tako nas je pet, če žensk ne Štejemo.« »Menda ne misliš, da nas bodo ta obkoHH?« Je vprašal Guy. »Tega se je bik) zmerom bati, dečki; a nikoli nisem mislil, da bi teteh toliko poguma. Moral bi bil računati i Daggsem. To potuho-ranje tn streljanje iz zasede se mi je zdelo prekleto podobno Jortha. Na, zdaj se bomo morali btti — boriti se brez svojih prijateljev.« »Naj le pridejo.« je reke! Jean. »Da! sem obvestiti Blaisdella. Bhjeja, Gordona in Predertcksa Morda pridejo še za časa. A če jih ae bo, se nikar preveč ne žatostimo. Tu se lahko držimo delj, nego uas morejo Jorthovi razbojniki oblegati. Samo dovolj vode, drva in mesa moramo spraviti v hišo.« »Nu, to bo moja -skrb.« je odvrofl oče. »Jean, postavi se tn bflzu da bof imel razgled na vse stnaA, te atrafU •A kdo bo povedaJ ženskam?« je vpraiai Ouy Isbd. Molk, ki je zavladal po teh besedah, je zgovorno pokazal, katera stran tega boja mož je bila najbolj trda in žalostna. Neizogibnost borbe ni prav nič zmanjševala njene nesmiselnosti Odkar je človek pomnil, so možje sovražili in morili drug drugega v gorje ta pogin svojih žena. To tragično spoznanje je bilo globoko zarezano v zgrbančeni obraz starega Isbela. »Jaz povem ženskam, dečki. Ne skrbite. Hrabre bodo.« Jean je šel na majhen, gol grič nedaleč od ranča in se tam ustavil ter jel oprezati na vse strani. S cedrovci poraščeni hrib za rančem je bil edina stran, odkoder se je mogla Jorthova tolpa približati, ne da bi jo takoj opazili; a tudi v tem primeru jo je Jean še utegnil zagledati in za časa zdrevitt k hiši da prepreči zaskok. Minute so se vlekle kakor večnosti; ko je minila ura, je jel Jean upati, da se Blaisdell kmalu pokaže. To upanje je bilo utemeljeno. Nič dolgo ni trajalo pa je začul z južne strani peket kopit po trdih tleh, in ko se je ozrl, je zagledal prijatelja in soseda, kako je na velikem belcu naglo dirjal po cesti. Blaisdell je držal v roki puško in pogled nanj je ogrel Jeanu srce. Bil je eden tistih Texancev, na katere se je bilo zanesti, da bodo do zadnjega moža vztrajali ob Isbelovi strani. Jean ga je videl, kako je zajahal proti hiši — videl je njegovo srečanje s starim prijateljem. Veter mu je prinesel glas starega Blaisdella na uho, kako je od besnosti zarjovel In nato se je pokazala tam zunaj na zeleni ravnini, ondi, kjer so se njeni nizki valovi obračali proti vasi, temna, premikajoča se hsa. Truma konj! Jean se je zdrznil tn kri mu je jela burno utripati po žilah. Konji so nosili jezdece. Prihajali so naravnost po odprti dolini, po cesti, nič več ukan, nikake potuhnjenosti več v tem nastopu! Vroča zona je oblila Jeanu hrbet. »Bogme, zdaj mislijo zares!« je za mrmral. Do zadnjega trenutka je nevede upal, da se Jorthova tolpa ne bo drznila tako očimo pričeti napada. Ta up je bil zdaj izbrisan, še trenutek je Jean opazoval počasi se bližajočo temno liso na zelenem ozadju; nato se je vrnil v ranč. Oče ga je zagledal m mu prišel naproti — kakor prej. »Jorth prihaja,« je hripavo rekel Jean. Stara ljubezen njegovih deških let se je spet oglašala v njem. »Kod?« je vprašal stari in njegov orlovski pogled Je obletel obzorje. »Po cesti. Odtod Jft ne moreS rMert!.« »Tako Stopi v hišo, da se pripravimo.« Isbekrva hiša ni bila zgrajena z namenom, da bi odbijala naskoke apaških tolp. Le dolga izba v glavnem poslopju je bila videti oripravna za obrambo. Ta prostor Je Imel dve okni vrata na cesto ;n po ena vrata na obeh koncih, Izmed katerih so prva vodila ▼ kuhinjo, druga pa v sosednjo, pozneje prigrajeno kočo. Tramovi i-eg:- glavnega poslopja so bili obilni in težka vrata m oknice so obetale več varstva pred svinčenkami kakor po drugih kočah. Ke Je Jean itopf! ▼ Izbo, se ma Je zazdelo, da otool teb« vse polno bledih obrazov. Sestra Ana, svakinji in otroci, vai so molče strmeli vanj, z očmi, ki jih do svoje smrti ni mogel pozabiti »Ho, Blaisdell, Jean poroča, da Je Jorth s svojo tatinsko drhalj® na poti,« je povedal rančar. »Vrag naj me vzame, če ta dan ne bo nesrečen za Jorthorce!« »Pospravite s te mize-« je ukazal Isbel »in prinesite vse orožje ln naboje, kar jih imamo.« Orožja, ki so ga naložili na mizo, Je bflo za cel arzena!: tri nove winchesterke, ki jih je Jean prinesel z obale; ogromna bivolovkaaH tako zvana igelnica, ki jo je rabil Jean Isbel že mnogo let; henry-jevka, ki jo je rabil Blaisdell in pol tacata samokresov na šest strelov. Skladanice in zavoji streljava so pokrivali mizo. »Odberite naboje. Vsak naj vzame svoje k sebi.« Sosed Jacobs, ki je bil zraven, je bil čokat, bradat mož, ki je delal med temi koščenimi Texanci nekam dobrodušen vtis. Imel je štiriinštiridesetko staregavzorca. »Ho, dečki, če bi bil vedel, da nas čaka zabava, bi bil vzel več nabojev s sebojj. Morda bodo tile novi dobri za mojo puško.« Ugotovili so, da je streljivo, ki ga je bil Jean obilo prtaesel s seboj, primerno tudi za Jacobsovo orožje; to odkritje je zbrane može posebno razveselilo. »Srečo imamo,« je rekel Gaston Isbel '1 Ženske so sedele nekaj v stran, v kotu proti kuhinji« In kakor uklete poslušale čudne razgovore mož. Jacobsova žena je bila majhna osebica z nekaznim obrazom in zelo svetlimi očmi. Jean je pomislil, da utegne biti njena navzočnost spričo negotovih ur, ki so se bližale, zelo koristna. Vsakih toliko sekund je stopA Jean k okna ta se ozrl po cesti Tovariši so se očividno zanašali nanj, zakaj nihče izmed njih ni hodil oprezat. Zdaj, ko je bilo dolge napetosti konec, so ti Texancl pričakovali boja s takimi besedami in vedenjem, da se skoro ni razlikovalo od vsakdanjega. Naposled je Jean opazil temno krdeJo Jezdecev na dolinski CMlt Jahali so lepo počasi in v strnjeni gruči; očividno so imeH med seboj resen pomenek. Jean je naštel enajst konj, izmed katerih je sleherni nosil svojega jezdeca. »Glej, oče!« je zaklicaL Gaston Isbel je stopil k vratom In brez besede pogledal Jezdece« naproti Ostali možje so se zgnetli ob oknn. Blaisdell Je tflio preklinjal Jacobs je rekel: »Strele! Res prihajajo v vas!« Ženske so sedele s temnimi, srepimi očmi in se niso ganile. Otroci so se prenehaH Igrati in so se plašno zagledali v mater. Dobršen streljaj od hiše so jezdeci ▼ polkroga obstali Bflf se dovolj blizu, da je Jean videl njihove gibe, le obrazov nI moge! spoznati. Čudno se mu je rdelo, da ni imel nobeden krinke na Mcu. mire«? straži* mimik airosm- aoffibaž. 16- j 1511 irreft? BMHBHEal itac semB ni 14-1 VJ fitnnre tra^o zimski «••1 f aj LJubljana il V etika izhim modemih bluz, torbic ln pletenin! Islmoi Hi nsa pstflfJsn? Tihnrt rwtw vitem 128 -1 80'-1 j t " f . 1 28 -1 trinf b hrbobn jpertm dolge tint ypimi aot toImh trpita mtt I f¥l [F| ITI [TI g Ihiiihiii h InnBaS mm*** ummmi nMe ntpftt Irak la rajt prša piki pr? dannt pro 65' «□ "J □ srelce tel! sram športne 'elmiln rofne t mak? pt isln. gpmašs ovratniki trti razne Za dame air | [F| |~i~[ |T~| rmmrril ianarai MtiiiitiiBB mmmmm Krasna Izbira kravat, šerp, listnic ln žepnih robcev! ZNabrimerneiše darilo za Bozic in ISlovo leto in im Pokojninski zavod za nameščence v LJubjanl plsuje oddajo mizarskih Proda ramo tadi no DOLGOROClS/O mesečno ODPLAČILO Originalne tovarniške cene khub povišam carini Oglejte si naše sklaaišče brtz obveze nakupa io is mwt$: II Ml Ijiia, mii sta 0 za novo gradnjo stanovanjske hiše ▼ Celja« Vsi potrebni pripomočki, kot proračnn in načrti se dobe za Din od 27. t. m. dalje med uradnimi urami pri nodmsanem uradu v Ljubljani, Gledališka ulica 8« Zapečatene in v smislu razpisa opremljene oferte je vložiti do 7. januarja 1931 do pol 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANL xxm ■■■'« tootoooooooea ooopoooooooa m i mmr 17683 Zakaj niste zadovoljni s kamenolesnim tlakom? — Ker istega U čistite z nedopustnimi sredstvi! edino patentirano sredstvo za vzdrževanje ln MSCenje KSILOLIT-NEGA TLAKA, dobavlja na veliko ln malo: Glavno zastopstvo za Jugoslavijo. BATTELINO & CO„ Miklošičeva cesta St. 15. 17695 Na kongresnem trgu, poleg 'cl-arne Ba-hovec dobite okvirje za slike od enostavnih do najfinejših. Velika izbira! 17292 Nizke cene! MATKO POGAČNIK knjigoveznica — galanterijska delavnica Popravila za računske, pisalne, razmnoževalne aparate, blagajne, foto, gramofone, nalivna peresa se pri p roča Spedjalna mehanična delavnica — LUD, BARAGA ~ « -m?,«« toienburgova ulica # za trgovino in industrijo LJUBLJ1M, Prešernova nlica štev. SO (v lastnem poslopfn) Obrestovanle vlog, nakup hi predala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz to valut, borzna naročila, predujmi to krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu* in Inozemstvo salo - deposita Itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Llubilana. — Telefon St 2040, 2457, 2548. Interurban 2706, 2806. 13 i—m—aa ^ v t Iz Tržiča i— Opereta 'Kakftt r itrrth tasfhm je doeegla t Tržiču »srede® uspeh Ne samo. da »o igralci »tonli »vojo dolžnost » po! ni men. tudi občinstvo ve dobro ceniti tako ▼etiko požrtvovalnost tate bc rudi pn tretjem ponavljanju v nedeljo ofc 15 gotovo napolnilo dvorano A kljub vsem velikim naporom, kljub trikratnemu ponav« ljanju ob razprodani hiši. bo končni uspeb ▼sega velikega dela I. moralen Stroški so ogromni, tako veliki, da se človek za glavo p.'ne. če mu blagajn.k pove visoke šte» vilke. Napr .ti so se morale nove kulise izposoditi obleke, lasulje, in vrhu vsega te> ga so izposojevalni stroški za notni mate* rijal tako visoki, da je gro*a ln potem pa še' avtorsko pravo! Kam bo vse to prišlo ie vprašanje časa. Gotovo pa je. da so da* jatve takih prostovoljnih kulturnih društev tolike, da bo kmalu konec idealizma m po« tem seveda tudi avtorskega honorarja ki je gotovo previsoko odmerjen Ali naj se* žemo n pol stoletja in več starih stvareh, da se izognemo izmozgavanjul Le pomisli« mo! 40 oseb je delalo skoro nolna dva me« seca, usnel tega dela. izražen v denarju pa je enak ničli. Kam plovenvo? č— Slabi časi tudi v Tržiču? Kakor ču- fetno, je tovarna Peko ustavila delo za dva dni, ker ima preveč nerazpečanega blaga. Delavci so pa ravno pred božičem in novim letom takorekoč brez zaslužka Nekaj us-Bjarn Je že tudi odslovilo precej delavcev, ki Jih je občina zaposlila pri čiščenju vodne struge Mošenika, ki je ob zadnji povod-nji udri na občinski svet na Fabriki in naplavil cele vagone gramoza. Ko bo to delo opravljeno, bodo očistili strugo Hudournika fki priteče iz Kamnika. Ce pa bo brezposelnost naraščala bomo tudi v Tržiču okusili Se več bede, kakor je ie že Čevljarji Imajo v splošnem zaradi mile zime ln pomanjkanja denarja pri odjemalcih kaj ilabe čase Blago morajo večinoma dajati na daljše kredite, kar je seveda vedno zvezano z velikim rizikom. Cujejo se vesli, da namerava celo predilnica, ki do sedaj ie menda ni poznala pieveč slabih časov, znižati svojemu delavstvu plače za nekaj odstotkov. Sodimo, da se na ta način kupna moč konzumentov ne bo ojačila ln da s takim postopanjem ne bomo dosegli Izboljšanja na gospodarskem trgu. č— Težaven probiem avtobusa. Avtobusno podjetje Mali & Par ima na progi Tržič - Kranj - Ljubljana v prometu veiik avtobus »Saurer«, ki je res svojevrsten orjak. Prenočuje v Tržiču. Nekaj časa je imel svoje postajališče kar na trgu, ker je Tržič krivuljast. da ni mogel priti do Ma-lijevih garaž tam zadaj sa vodo. Ko je postal na trgu neprijeten gost, se je preselil pred Ošabnikovo hišo zraven pošte. Hoteli so mu tam napraviti »podobno streho, pa nI Sio na noben način. Sedaj so našli rešitev med Vilfanovo in Jagodičevo hišo kjer so bila prej samo precej široka vrata. Sedaj so porabili obe hišni steni, napravili nad njima streho m avtobus je dobil streho, toda postelje ne, ker je prostor tako ozek, da zapelje spreten šofer komaj in komaj svoj voz v tesno medstenje, nato pa mora biti spreten akrebat, če hoče splezati Iz voza in še spretnejši, če hoče priti zjutraj zopet vanj ,da ga pripelje na beli dan obdrgnjenega in lediranega. Drugega prostora za shranitev tega velikega in Udobnega avtobusa pa v Tržiču skoro nI S— Božičntc je vse polno. Prva v otro* Ikem vrtcu, ki ga vzdržuje mestna občina ki ki votira vsako leto za božičnico naj* mladih sto"1 učenčkov 1500 Dm, takoj »večer istega dne pa božičnica meščanske ioie. Tudi meščanska šola kot taka je do« bila prav lepo božično darilce. Vel ko« * * ■ - ki ne želi biti imenovan. Je daroval za nakim novega koncertnega klavirja 200" Din. Dobrotniku izrekamo najtoplejšo Javno zahvalo z željo, da bi naše! dosti *vk-uemaicev v vrstah premož« niv 'iudi. Odbonrce CMD pridno proda« jajo razglednice za božične čestitke. Mra« za je za Bož'5 zadosti, vreme je ugodna t Iz Višnje gC^S ▼g— Šahovska simultanka. Dane« popol-8ne bo igral g. Ttiurnher šahovsko siniul-tarko v prostorih Nadrahove gostilne s poljubnim številom domačih igralcev. vg— Naš zadnji sejem, ki je obetal biti eden najboljših, je slabo zimsko vreme, združeno z močnim snežnim metežem, skoro docela uničilo. Došlo je sicer mnogo lujili kupcev za živino, a kaj pomaga, ke pa kmetje zaradi snega niso mogli postaviti na trg svojega blaga. Nedeljska prireditev naših vrlih Ko-lašic je prav dobro uspela. Spored je bil ia-ko pester in prav živahno zamišljen. Temperamentni uvodni govor ge. predsednice Zevnikove je vžgal in napravil razpoloženje potrebno večeru. Izredno ljubki so biii nastopi otrok, tudi igralci - Sokoli so dobro odrezali. Mešani pevski zbor je žel odobravanje in je dokaz poživil prireditev. Videlo se je, da je bil ves aranžma v veščih rokah, zato mu gre vse priznanje. Enako zaslužijo zahvalo vse sodelavke, ki so na ta ali oni način pripomogle k lepemu uspehu. vg— Smučarjem » obvestilo Na Gradišču In Kucelju loži ca. 30 cm debela plast snega. Tudi planota nad Višnjo goro proti Sv. Duhu je vsa pod močnim snežnim plaščem. Za smuko sta obe strani zelo ugodni. Iz Eibsslee rb— Kljukec iz Sodražice. Preko nekega ljubljanskega dnevnika se je pojavil v zadnjem času »novičar«, ki mu ne moremo dati drugega imena kakor Kljukec. No, če bi bil to le lažni i vi Kljukec, še ne bi bilo tako hudo Toda on kaže v svojih dopisih prav zvrhano mero zlobnosti in zdražbar-stva. Če se n. pr v zvoniku župne eerkve Odtrga s strohnelega tramovja zvon in pade nepoškodovan na tla, ga naš Kljukec brž razbije na drobne kosce in potegne še soseda na tla. Ali. če umre vse časti ln večne slave vreden rojak brez oporoke, tedaj napravi Kljukčev sadizem iz pokojnika skoro četrtmilijonskega mecena sokolstvu na eni, a cerkvi na drugi strani. Da, Kljuk-čeva zlobnost bi rada segla tako daleč, da bi »potegnila« v Travno goro c£lo smučarje iz Ljubljane v času. ko so dobili snežno odejo komaj snežniki na Gorenjskem Svo je dopise pa odklada Kljukec zdaj pod so draško. zdaj pod ribniško rubriko in hoče • tem tudi kaliti vzorno slogo obeh trgov naše doline. Mi. ribniški Iržani. se s tem odločno zavarujemo da bi Sodražnni iskali Omenjenega dopisuna » naši sredi Prija telji, ne zamerite, če vam naročamo javno, da si ga poiščite med sabo doma. Dnevni- ka, M 99 nor« aajtl poStvucyi dopisovalca, pa velja le nade pomilovanj«. _Iz Konjic nj— Nagla smrt. Na Prevratu pri Ko* sta umrla kratki bolezni v raz« d *"Ju ^veh Ini dru« m dru«i posestnik I '-ovr.r Jurij m Ion* Terezija nj— V Zrečah pri Konjicah je umri Karel Oder, delavec v železarni v starosti 45 let. Zapušča 5 nepreskrbljenih otrok in ženo. Pokojnega Je svojčas ranil pri delu železen drobec, kar je njegovo smrt pospešilo. — Simon Vidmar iz Zgornjih Zreč je prodal svoje posestvo nečaku Josipu Vidmarju, sinu lesnega veletrgovca iz Bo- harine. Tiskarski škrat je pomotoma proglasil g. Simona Vidmarja za mrtvega, kar pa seveda ni res. Mi mu želimo še dolgo vrsto let, zdravih in veselih. Pred vsem pa vesele božične praznike. Iz Trbovelj t— V smislu pravilnika o rekrutovanju poživlja županstvo mladen če rojene od 1906 do 1911 ki -ridejo v letu 1931 k red' nemu naboru ter ~iso domovinsko pristoj« ni v Trbovlje, želijo pa se udeležiti nabo« m v Trbovljah da se zglasijo pri tukaj« šnjem občinskem uradu soba §t 2 med •jrndnimi urami do 28 februarji 1931 Isto« tako naj se zglasijo /si vojni obvezniki, ki se čutijo zaradi telesnih poškodb za voj« no nesposobne 'sa'- naj prinese seboj do« kaz o domovinstvu in člansko knjižico svojega nčeta ali pa rodbinsko polo t— Praktični tečaj za žensko domačo obrt otvori v Trbovljah Delavsica zbornica v Ljubljani po Novem letu letaj bo tra« ja! po potrebi I — 3 mesece »x> bren nt,, vr, še tam doli ob progi pravi kurji se;m' Pri« dejo ljudje »n kupujejo od spremljevalcev teh vagonov k.urf piske in drugo r>ei)ad Ker sp na ta način zniža staiež kurjih peti nikov, prodaiajc spremljevalci tudi kuijo pičo Potem ni čucno da Ku-e med pt tjo lakote poginjajo — Pred tednom je -.prem Ijevalec kurjih transportov povabil neko kupovalko v vagon, da si tam po mili volj' izbere najlepšega petelina. Ko je žena iz« birala, 'e pa vlak odpeljal n žene menda še do Tlanes ni dorm/v Mož -šče sedaj svoio ;»ič'co a žena menda še vedno izbira pe> tebna t— Nedostojna konkurenca. Po vzgledu »Jutra« je ustanovil svojo podružnico v Trbovljah tudi »Slovenec« Nimamo niče« sar proti temu. Vsak list ima pravico, da si skuša povečati krog o;tateIjev Odločno pa moramo biti proti načinu, kakor postopa tuk ijšnji zastopnik »Slovenca« in na kak način si skuša pridobiti naročnikov poseb* no med delavstvom Agitira proti »Jutru« in ga spravlja v zvezo z dogodki 1 junija 1924, čeprav ve, da m bilo »Jutro« z njimi v prav nikaki zvezi Sedaj so se ti dogodki nekoliko pozabili. vendaT jih hoče zastop« nik »Slovenca« ponovno izrabiti v svojo korist in med delavstvom na novo razpa-liti strasti, ki so se že kolikor toliko po« legle Ali je to v skladu s kraljevim mani« festom od 6. januarja 1929? Pn svojem krošnjarjenju po hišah obljublja dotični gospod da izide v teku 10 dni v »S'oven« cu« članek, po katerem ne bo niti en dela* vec več naročnik »Jutra« Mi smo samo radovedni na ta članek Samo naj gospod gleda, da si ne bo opekel prstov Ali hoče, da mu postrežemo s tem, kako so gotov: krogi v vsej svoji krščanski ljubezni vrgli na cesto njegovega prednika z družino vred in hoteli njemu in njegovi družini odjesti še drugo stanovanje, in to potem, ko so ga popolnoma izrabMi. nad čimer so se škan« dilizirali vsi pošteni ljudje v Trbovljah? To je primer, s katerim si »Slovenec« go« tovo ne bo pridobil simpatij delavstva. Iz Dolnje Lendave dl— Sp^^^emba v občinskem odboru. Na mesto odišlega občinskega svetnika g. dr. lanka Leskovca je bil imenovan za občin-kega svetovalca g. dr. Pikuš, odvetnik v Lendavi. dl— Predbožlčnl sejem v četrtek je bil izredno živahen, kakor ga že dolgo ni bilo Lendavi Kmetje so prignali mnogo živine, zlasti bikov. Ker je bilo tudi veliko kupcev, so bile cene primerne: lepe bike so kupovali po 8.50 Din žive teže. Precej živine so !ta!uan«ki trgovci. Iz Slovenj gra d ca sg— Božičnica Društvo »Zaščita dece« »Kolo jugoslovenskih sester« ter osnovna šola priredijo 23 t m ob 14 v 4. razredu osnovne šole božičn'co revni šolski deci Obdarovanih bo okoli 150 učencev in učenk z obutvijo, obleko ali perilom. ^ A, rodaia po znižanih cenah! 0 popnsfa! Pri p!ei2nlnafa In suiil sg— Alotocihlistična oesrefia. V tukajšnjo bolnico «- pripeljali težko ranjenega M. Časa, sina lesnega trgovca v Breznein. Cas ie s svojim motociklom na mariborski cesti trčil zaradi megle v drugega, nasproti mu prihajajočega motociklista in pri padcu dobil hude poškodbe. *S— lz *elene bratovščine. Ravnatelj tukajšnje podružnice Ljubljanske kreditne oanke g. Joško Stergar je ustreli! pod Črnim vrhom na Pohorju kapitalnega gamsa. Za Črni vrh res redkost Iz Gornje Radgone gr— Pojasnilo Pisec članka »Odločitev o prometu radgonskega mosta« v »Jutru« št. 291 je objavil nekatere napačne infor» macije. V zadevi mostu nikakor ni bila posebna deputacija v Beogradu m je ni vo» dil načelnik cestnega odbora Janez Lunčič ter zato tudi ni .mela občina nobenih iz» datkov za deputac.jo, pač pa je finančno ministrstvo ugodilo upravičenim željam , obmejnega prebivalstva, ki so bile uteme« i Ijene v obširnih pismenih prošnjah naše ! občine, kakor je to trški župan g. dr. Bo» ezio pri zadnji plenarni seji obširno poro« čal. V času, ko je občina vložila zadevno prošnjo na finančno ministrstvo, se je res mudila v Beogradu deputacija iz Gornje Radgone, toda ne v občinski zadevi ter za interese občine, temveč v sanacijski za« devi Posojilnice v (gornji Radgoni. V tej deputaciji je sicer" bil J. Lančič, toda ne kot načelnik cestnega ali občinskega od« bora, temveč kot načelnik gomjeradgonske posojilnice; z njim je bil posojilnični taj» nik F Snoj. Deputacijo je poslalo v Beo« grad načelstvo Posojilnice zaradi svojih lastnih zadev. Deputacija je želela b ti sprejeta pri ministrskem predsedniku go« spodu Živkoviču že za časa njegovega bi« vanja v Ljubljani, a so jo napotili v Beo« grad. Toliko v pojasnilo. gr— Izpit na banovinskl trsnlci. 13. t m. se je vršil na viničarski šoli pn Kapeli ko« misijonelni izpit četrtega tečaja, trajajo« čega 9 mesecev. Tečaj je obiskovalo v ce« lem deset učencev KomiVji je predse« doval odposlanec kr. banske uprave kme« tiiski referent ini Ivo Zupanič Upravnik šole Joško Glaser Je v lepem govoru po« z^r?vil navzoče odposlance ter po nalogu predsednika pričel z iznraševanjem posa« meznih učencev iz sadjereje, vinarstva in kletarstva Z odgovori sta se posebno od« likovala Vrbančič iz Radomerščaka Hi Čeh h Negove Ravnatelju Glaserju ter trtni« čarju Jelenu je ob zaključku inž Zupanič čestital za izvanredno lepe uspehe vzorno izSolanih učencev, ki bodo lahko vzorno vodili svoja go^soodarstva; učenci pa ki jim je želel obilo sreče v življenju, so za« dovolini za»- istili zavod, v katerem se jim j nudila za vsakega naprednega k meto« valca prepotrebna strokovna Izobrazba Iz Murske Sobote bhv— Prosvetni tečaj. Murska Sobota se kot gospodarsko središče Prekmurja zave« da svoje vloge kulturnega žarišča za ta razmeroma velik slovenski okoliš Stalno goje naša društva m posamezniki kulturne stike s selišči in vasmi. Zal, da so vsi naši javni delavci z delom tako preobremenjeni, da morajo vršiti svoje narodne in vzgojne dolžnosti na škodo lastnega zdravja Eno« dnevni prosvetni tečaj, ki ga je napravilo tukajšnje Sokolsko društvo za funkcijonar« je novih društev v Prekmurju (Knževci. Pužavci Šalovci. Cankova Beltinci) dne 14 t. m je zopet dokazal kako si je v Prekmurju brez pomoči iz Murske Sobote režko urediti društveno življenje Tečaj je organiziral prosvetni odsek Sokolskega dru« štva Murska Sobota (prosvetar direktor Ludovik Vagaja) n kot predavatelji so na« stopili gg dr FarkaS. C. Hočevar, J Stu« bel j, A Lovšin. M Komotar. F Nišelviccr Udeležba je bila krasna in poslušalci s po« danim zelo zadovoljni. mr— Slovenska novost aa soboSkem odru. Dramski odsek popravlja ta prve dni januarja trodejanko, ki jo )e spisal tukajšnji učitelj g. Ferian igra, ki je še v rokopisu, bo doživela svoi krst na na« šem odru Mlademu agilnemu avtorju je le želeti zaslužen uspeh Iz Radeč rd— Tat v cerkvi. V noči od ponedeljka na torek Je 'lomil neznan zlikovec skozi okno v cerkev, se podal v zakristijo ter tam od mašne obleke strgal trak. Denarja •i naš"' —•'en par dinarjev, dasi je premešal vse predale. rd— Avtobusni promet Krožijo vesti, da •lamerava neki Bodletnik otvoriti Se eno •vfoh»sno zvezo, tako da bosta 2 avtobusa prevažala potnike v Zidani most in nazaj. Čudno, pred leti se ni hotel nikdo pobrigati za to zadevo, čim pa Je domačin uvede' stalno zvezo se ie lavlja konkurenca. knpt n praznika prf jCi£er;e Smeri (c 2pelin Ha — veletrgovin** ifanfc* Ljubljana - ftlika. BU Darila za Božič nad) v novo preurejeni trgovi«! Ivan Bogataj Kongresu! trg ltt (poleg nunske cerkv») In sicer i 1898S // oV / * ? / moderne lestenca n jedilnice, salone, gospodske moderne ampeine za spalnice, svetil j ke za nočne omaric«, okrasne svetiljka, * pisarniške svetlljke, ročne in žepne svetiljke, likalmke ln kuhalnike, kuhalne plošča, čajne kangljlca, grelne blazin« ^ masažne aparata, svilene senčnike po naroSUtL ovansfota nautxs 2*1* ta* dajalki f 111 ^ po6lcl)» tlallii««. • prciruoaai m.dr •!«■ mmm k prtkuta* hu«. hotT D » t*t* k, r s at- uii«. f d n.tfm MaJro* F-*-«* ■ nl»a •!«••)• »•■• Dl. __ i aito z o vi c, za caza 01e» (X Knptm ribijea parni kote! oO && Oo 93 aH kurtV- ae plosk v«, i® U atmosfer, ta atruZU-meo a vrtalnim »trojem tn celotne orudj«. Ponudbe na: »81»nja« parni mlin, Vukovar, 17439 Priložnostni nakup za Brfič Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovratne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in splob GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETELINC, Ljubljana za vodo. blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloge znižane cene? peči Velika zaloga samo tn*». GuT.ei» LJuhltana Slika tteljašk« aii» v ao« bcucm zakonu, vendar so ravno tako v»i» na. ker temeljijo na praktični izkušnji m na spoznanju, da je zelo potrebno ozirati •e ia druge vozače in na pešce. Ta pravila to im vožnjo na cesti zunaj mesta nasled> L jjaJaj svoje žaromete vedno dobro » pravočasno da nasproti vozečega ne zasle» piš m zmedeš; ne čakaj da te šele na to opomni Slepi svoje žaromete tud. tedaj če gre tik pred teboj kak voz kajti svetloba moti vozača tudi odzadaj, ona se zrcali od» spredaj v ojegovem steklu ter v hrbtnem zrcalu. Svojega iskalca postavi na stran. Og"i se takoj na desno, če slišiš za seboj s: nai m ne misli, da boš z n pr malim Opeiom hitrejši kakor z velikim Mercede« soin Ne prehitevaj da bi drugemu pokazal svojo hitrost in mu dal požirati prah. po« sebno če imaš zaprt voz, a drugi vozač odprtega Ne prehitevaj forsirano. temveč čakaj da ti je dana priložnost to se pravi, če imaš zadosti prostora, da zapelješ na» prej Ne prehitevaj, če si tretji ali če ti gre kdo nasproti Ne prehitevaj na vzpo« nih. ker te na vrhu lahko čaka preseneče« nje. Ne prehitevaj pn nepreglednih zavo« jih Ne prerezi poti vozilu ki si ga prehi« tel, temveč vozi mirno še po sred ceste malo časa Ne delaj zavoje nepregledne. Daj vozilom, ki gredo navkreber prednost, posebno, če je sneg Oglasi »e na ovinkih bregovitib cest. Ne vozi preblizu za sprednjim vozem ker sicer ne moreš pregledati ceste, ter zavoziš od zadaj v voz pred se» boj. če ta hipoma zavre Ne dirjaj preko tr žišč Vodi svoje vozilo vedno tako. da se druga vozila ne zatikajo vanj m na ta način ne morejo peljati dalie Pusti pro« štor vmes Ne prehitevaj pred križiščem če hočeš tam zaviti v stran, sicer oviraš vo« zača za seboj Oziraj se na stare ljudi n otroke Vozi vedno oprezno m ne divjaj; bodi vedno pripravljen pomagati ne vozi mimo ranjenih ne da bi jim pomagal, tudi če gre za malenkostne poškodbe Ce se pri vožnji oziraš na druge, boš preprečil mne go nesreč. Kako dosežemo trajen uspeh Na3 priznan podjetnik ki Je proučeval razmere v Ameriki ter se je seveda » prvi vrsti zanimal za gospodarsko delovanje^ metode dela itd., je rekel med drug'm tudi to«le: »Razlika med ameriškim in evrop« akim podjetnikom je ta da Amer čan mir* ac JaJca na uspeh medtem ko Evropec dirja za njim.« — To je za nas. ki smo na« vajeni na rekordne hitrosti Američanov, na njihovr vratolomno pehanje za dob čkom. precej čudno Ln vendar je to resnica in značilno je za poslovnega Američana, da je poslovnih zadevah docela miren. V čem je ta poslovna mirnost Američa« aa? Ne morda v tem, da odpre trgovino, j dobro opremi, nastavi primerne pomoč« nike tn čaka potem preknžanih rok odje« malcev. S. sicer tudi taiki. toda večina pod» jetnikov čaka na uspeh drugače. Oni ustva« rijo tako organizacijo k' zadovoljuje po« trebaiu dotičneca podjetja za daljšo dobo morda z malimi izpopolnitvami m izbo 1 j« ia. ji. dognanimi v teku poslovanja Z dru» pnni besedami: pripravil se bo temeljito ZS »voje podjetje, proučil bo vse prodaj« n«. možnosti, izbral bo najprimernejše me« tode z prodajanje m tako bo seveda lahko mimo pričaku. al uspeha. ss j«, da imamo v Evropi take podjet« nike, ki se pre ' otvoritvijo svojega posla temeljito pr pra-ljajo tn sestavijo na pod» la analize trga načrt za dolgo vrsto let Toda teh je še vedno zelo malo. — Morda j temu kriva perioda konjunkture, v ka» t. j c bilo poslovanje samo nekaka loteri« ja, Vu-*'iena malimi denarci in še manj m^^anske produkcije. Čas konjukturc mineva, kakor mineva lju« bežen lene ženske kateri mož ne more z razumevanjem izpolnit; vsega programa njene psihične in fizične potrebe Ta .-snica velja danes še i >ebno v go« Stv^darskem udejstvovanju Voditi podjet« je je umetnost, in poleg umetnosti še zna« nie v najglobljem smislu besede; pač ne znanje. ki ga izkoriščajo profesorji zgodo« vine, kateri zbirajo in čuvajo stare doku« mente ter dokazujejo z njimi: »nihil novi sub sole«. Z znanstvenimi pravili je uio» goče \ trgovini postaviti samo temelj v spretnosti prodajanja. Ta umetnost velja zlasti v avtomobilski stroki; ne morda v tem. da se obavi enkratna prodaja, temveč, da se s prodajo ustvarja nova nrodaja t. j. da se zagotavlja kontinuiteta trgovine. Tre« ba se je truditi, da se pridobi odjemalca za Stalno. Kako si bomo torej zadržali nje« gove simpatije? Tako. kakor si zadržimo sim «itijo prijateljev i,n znancev: mi se mo« ramo stilno zanimati zanj. za njegovo de« lo. za njegovo dobro in zlo. S tem si prido« bimo nievo znunanje. Zamislimo se v čisto prakso: s prodajo av* Kila bi morali naše delovanje sina« trati šele kot začeto. Mi smo dali odje« h u camo sredstvo za Drevažanje, sedaj pr se moramo brigati za to. da bo to pre« vozno red stvo vedno v dobrem stanju. Da to dosežemo, moramo vedeti, kaj je vozilu otrebno in to znanje tako izkori« etiti, da si vsako vozilo zabeležimo ča» sovno potrebo za razna manjša popravila. Opozorili bomo lastnike avtomob lov na ne« dostaf'-<* ki so nastopili n tako bomo pri« pomogli, da z rednim negovanjem njegove« ga vozila nrihrani zapoznela. draga popra« vila. To bo seveda znatno vplivalo na vi« šino stroškov Z:> drževanje m pogon vo« zlla. na drugi strani pa bo to povečalo za« dovoljstvo kli jenta. Te pa predstavlja z env *trnn' temelj za trajnost trgovine, z druge strani pa ustvarja zadovoljni klijent S priporočMom nove mogočnosti za plasira« ni- vozil Da trgovci mnogo greše zopeT ta pravila sočasne trgovinske umetnosti, do« kazuje ob lo statistik, iz katerih razvidimo. c» avtomobilist kljub zadovoljivemu učin« ku svojega vozila (temu je a. pr. v Nemčiji ' 86 odst. avtomobtiistov) dragič ni r-* ku-rii iste znamke. Vzrok temu je bil, ker (v isti državi * 61 odst slučajev) niso oili zadovoljni s postrežbo trgovca. -novec torej ni znal » pravilnimi stiki rn s postrežbo dokazati, koliko mu je do tega, : zadrži .županje kiijentov. Raje je v <" slučajih letal za trenotn m uspe« hom, mesto, bi s uda jo svojih uslug skr« b 1 za posredno »r o dajo novih vozil. Vožnja v Monte Carlo. V mesecu ja« nuarju 1931 se bo desetič priredila vožnja v Monte Carlo. Zadnji dan prijave za to vožnjo je 24 december t L O priliki pri« jave je treba položiti prijavno takso v zne« sku 310 Dm za vsako vozilo. Prvikrat bo pri tej tekmi izvedeno razdeljevanje vozil po vsebini cilindrov pri tnalih vozilih do 1100 ccm in čez to vsebino, s čemer je da« oa malim vozilom najboljša priložnost, da se tudi ona kosajo in da pokažejo, kaj pre« morejo Število avtomobilov v Avstriji V za« četku drugega polletja je bilo v Avstriji 39.209 avtomobilov proti 34.583 v letu 1929 Od tega odpade na osebne vozove 22.903 (19.613), a na tovorne 16306 (14.970) Dirka Za veliko zimsko nagrado na Švedskem 21 januarja 1931 bo na Šved« skem dirka za veliko zimsko nagrado Motoi na itiri cilindre Neki ameriški strokovnjak je skiciral standard vozila, kate ra bomo dobavljali iz USA v približno 10 letih; ta vozila bi izgledala tako*le: Mo« tor z najmanje 8 cilindri gonilo s tremi hitrostmi razume se hitra hoja posebej; pogon na sprednja kolesa; zavore na vseh štirih seveda oljni trak ali vacuum n še separatne mehanične zavore na vseh štirih kolesih Vse to predstavlja standard vo« žilo. katero se bo moglo nabaviti po ceni današnjih vozil Esscx Iz službenih obiav Zaradi zapravljivosti je omejeno preklu can i oniai rUasuic, posestnik v Driu.cn« tih št J. Od r avl jen je stečaj o imovma prezadol« z en ca Franceta Vuuulja v Gradcu, kei jc bii r dei u ves sklad. Dražbe nepremičnin: Na okrajnem sodi« šču v UerKuici 15. januarja ob 9., zeuiij. luij. Ravne, vi. št 156. cenilna vrednost JUDU Lhu, najmanjši ponudek 1333 Dm. — Na okrajnem sodišču na Brdu dne 15. ja« nuarja ob 10. zemlj knj k. o Sv. Miklavž, vL št 39 m 95. cenilna vrednost 3o.995i>0 dinarjev, najmanjši ponudek 30.100 Din. — Na jkrajnem sod.šču v krškem dne lb. ja« nuarja ob 10 dražbe nekremičnin, zidane hiše. kozolca, osem njivsk.b parcel, štirje vinogradi z lesenim hramom, trije travni« ki, pašnik, sadni vrt in osem gozdnih par« cel ter ena 2-Minka delež solasuiinske pra« vice. vi ŠL 50 k. o. Studenec, zemlj knj k. o. Studenec, vi. št 208 Cenilna vrednost 41.169 Din. najmanjši ponudek 27.440 Din. Vpisi v trgovinski register: Vp sane so bile naslednje spremembe: Tvrdka »Jelšin« grad« za industriju drva i ruda društvo s o. j. se imenuje odslej »Jelšingrad« za gradje« vinska poduzeča. ind drva i ruda. društvo s o. j Izbrisani »o poslovodje dr Turkov*? Vlad.. Turkovič D in Sert Dragan. Kot novi poslovodja je vpisan inž Cais Viktor — Besedilo tvrdke »Šampanjske m vinske kle« ti Clotar Bouvier, posestn.k vinogradov Gornja Radgona« se glasi odslej »Tvornica sekta in vinske kleti Clotar Bouvier vino« gradniško veleposestvo, .Gornja Radgona, Jugoslavija«. — Pri tvrdki »Grenitz«, in« dustrija in trgovina železa d. d v Maribo« ru sta izbrisana člana upravnega sveta Va« so Vasiljevič in Todor Sadnik Prokura je podeljena Francetu Stajnerju. Oskarju Ko« šaku io Rado Tupanjaninu. Kolektivna prokura je podeljena Ivanu Endlu. ravnate« lju v Rudi — »Unio« družba, tovarna kemično tehničnih pro zvodov d. z o z. v Mariboru je izpremenila družbeno pogod« bo v Paragrafu 6. — Pn tvrdki Fr Brin« šek. elektrovaljčni mlin na Trati je izbn« san prokurst Lojz* Slanovec. — Pri Leo« poldu Pnstavcu lesni trgovini na Preser« ju je izbrisan prokunst Fran jo Golja — »Vatra« akumulatoi inž J in F Domicelj v Mariboru je izpremenila besedilo f rme ter se glas odslej »Vesna« akumulator, oiki likv.dacijsk« tvrdka Vijak 4. s o. s. v likvidaciji »« pozrra)o, da M zglaoo pri likvidatorju družbe g led« svojih sohtev v teku creb mesecev V trgovinski register ja vpisana mm noro Kreditna banka d. d. v Murski Soboti. Del« niška glavnica znaša 1,500.000 Din m jC razdeljena na 3000 v gotovini popolnoma vplačanih na ime se glasečih delnic po 500 dinarjev Zvišati se sme delniška glavnica na 3,000.000 Din. Direkcija državnega rudnika Velenje razp suje na dan 5. januarja ob II. naba» vo 300 kub metrov jamskega lesa. Direkcija ium v Ljubljani ponovno raz» pisuje v verskozakladnih gozdovih v po» dročju kr šumske uprave v Kranjski Gori prodajo okoli 5600 plm v režiji izdelanega mehkega tehn čno porabnega lesa in okoli 1000 prm bukovih drv. Dr. Henrik Steska Obče določbe novega upravnega oostopnika ii. Glede obfevanja oblaslev in strank določa zakon, da se smejo vloge (predlogi, prošnje, tožbe in drugi podnesti) predati pismeno ali telegrafsko, in če je to možno po značaje predmeta, tudi ustno. Pismena vloga mora biti podpisana, če pa dotična oseba ne zna ali ne more podpisati, mora postaviti vsaj svoj ročni znak, njeno ime pa zapiše druga oseba t označbo svojega imena, poklica in doma. Na vsaki vlogi mora biti označeno tudi stanovanje vloži-telja ali njega zastopnika in datum vloge. Oblastvo sprejema vloge samo med uradnimi urami, ustne vloge, ki niso neodložne, pa samo ob določenih, javno razglašenih dneh. Prejem vloge se na zahtevo potrdi. Za slučaj formalnih nedostatkov se odredi vložitelju rok za popravo. Ce se v odrejenem roku vloga popravi, je smatrati, kakor da bi bila pravilno podana od prve ure. Kadar obseza vloga več predmetov ki jih je treba rešiti posebe. takrat se uvaja postopek le glede prvega predmeta, glede ostalih pa se pozove vložitelj, da vloži posebne vloge. Zakon daje upravnemu oblastvu pravico, da pozivlje osebe, katerih prisotnost je potrebna V pozivu je treba označiti predmet poslovanja, namen pritegnitve pozvane osebe. potrebo osebnega prihoda ali dopustnost iastopnika ali pismene izjave. Ce pozvanec neosnovano ne ustreže pozivu, sme oblastvo uporabljati primerna sredstva in' krivcu naložiti one stroške, ki so nastali zbog njegovega neprihoda. 0 ustnih izjavah pred oblastvom ia o službenem poslovanju s sodelujočimi nslui-benimi organi in udeleženci se sestavlja zapisnik. Zakon natanč. predpisuje, kako bodi zapisnik sestavljen, kako je postopati, če se podpis odreče ali če se ugovarja pravilnosti zapisnika. Kadar gre zgolj za službene opazke, za priobčila, prispela k oblastvu po telefonu, dalje za ustna navodila tn odredbe, ki se ne izdado pismeno, koričnu ta okolnosti, ki se nanašajo samo na notranje poslovanje, tedaj se po potrebi napiše kratka, datirana in svoječasno podpisana zabeležka (zaznamba). Strankam in drugim prizadetim oseham je dopuščeno, da vpogledajo dotične spise in da jemljejo ob svojih stroških njih prepise. Vpogledovanje spisov pa se ne razteza na zapisnike o posvetovanju, ne na take spise, ki jih je iz razlogov javne koristi ali zbog osnovnih koristi prizadetih strank smatrati za zaupne. Vsaka oseba, ki izkaže svojo pravno korist od tega. sme zahtevati ob času, določenem za sprejemanje ustnih vlog, pri oblastvu obvestilo o teku postopanja. Dostavljanje (vročanje) odpravkov se vrši praviloma po pošti, vendar sme izprav-no oblastvo odrediti vročanje po lastnih o»-ganih ali pa po občini ali, če gre za spise občinskih oblaslev po državnih krajevnih policijskih oblastvih. Podrobni predpisi določajo. kje in v katerem dnevnem času je opraviti vročitev, kdaj se mora vročiti sp»s osebno, kako je treba postopati, če onega, ki mu je kaj vročiti, ni doma. če odreče sprejem, če svoje stanovanje izpremeni ali če je njegovo bivališče neznano. Zakon predvideva tudi pooblaščenca za vročitnv. ki se v potrebi mora postaviti. To velja zlasti tedaj, kadar nastopa več strank z istovetnimi koristmi Vročitve se odpravljajo z dostavnicami (vročilnicami). brez njih pa le. če ni treba ugotavljati vročitve. iT.med itčih določb, ki jih ima no/i •»-kon. so važni tudi predpisi o rokih. Pri rokih. določenih po dnevih, se ne vračunava v rok oni dan ko nastopi merodajni trenutek ali dogodek Roki. določeni po tednih, mesecih ali letih, pa končujejo z iztekom onega dne, v poslednjem tednu ali mesocu, ki se po imenu ali številu ujema z dnem. ko se je rok pričel. Ce se konča rok na nedeljo ali praznik, se podaljša rok do prvega delavnika. Oni dan. ko se odda vloga za oblastvo priporočeno, se vobče jemlje za dar. predaje oblastvu samemu. Upravno oblastvo sme izpreminjati le roke, ki jih samo odreja, ne pa rokov, določenih z zakonom ali uredbo. Voditelj službenega poslovanja s strankami in drugimi udeleženci mora skrbeti za red in osebe, ki t nedostojnim ponašanjem motijo red. opominjati ali po brezuspešnem opominu tudi odstraniti od poslovanja in po potrebi jim naročiti postavitev pooblaščenca ali mu kar postaviti začasnega pooblaščenca. Tudi se smejo osebe. ki teže motijo red ali ki povzročajo oČi-vidno iz objesti kljub opominu poslovanje oblastva. ali ki skušaio postnnanje zavleči-kaznovati z globo od 10 do 500 Din. odnosno za slučaj obotavljanja s plačilom kazni z raporom do 10 dni. Pritožbe zoper kazen 7.bo2 nereda nimajo odloživne moči. Kazni zbog nereda ali r.bog objesti pri poslovanju selskih občin izreka občinski kapetan, kjer pa tega ni. sreski načelnik. Prihodnji članek se bo bavfl s določbami. ki urejajo postopek prve upravne stopnje. KLAVIRJI za Božič najlepše darilo! Kupujte na obroke od 400 Din prve svetovne fabrikate: BHsendorfer, Stelnway, Forster. FIolzl. Stlngl original, ki so nesporno najboljši (lahka precizna mehanika) Prodaja lih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice ALFONZ BREZNIK. Mestni trg 3. Najcenejša izposojevalnica. m PHiLli To ni radijski pparat ampak glazbenl instrument — kar V m "ii tu nudimo Kdor ima PhiUpsov 2515, ta lahko brez pretiravanja reče; .Imam najboljši lokalni prejem nI aparat, ki se ga more dobiti. Kajti za vsakim Philtpsovim an^ra om, za vs?kim njegovim sesta\nm delom stoji vrsta Inžcnjerjev in tehnikov ene od največjih svetovnih tovarn. Vsi oni delajo na uresničenju Ideala radioti haike*. Pnkijuček na električni tok — najpreprostejše ravnanje s samo enim gumbom — gramofonsko pojačanje ln okras vsakega doma. FANT FATIK UMETNO KOŠARSTVO Radovljica — L|ubljana, MikioAWe*a cesta M Velika zaloga raznovrstnih košaric, galanterijskih predmetov la igrač Vam nudi možnost najugodnejšega nakupa aa Božič. Ne zamudite prilike ln si oglejte prvovrstne Izdelka. |£epe, p« in« g**«*c£t/ „ ouu os hom«, ofc not«««, bo obilica *a£U> trudi polna ln Iran«, »ca. st poslužlte ca koj preiztu-teiega »rfciaivs profesorju dr R*ttU» .BALZAM de POMPEJA' *xtn« predpisano m*M«i> • pra aak*J dni Is rtdel« bost« tmtc oujne M bo rs^Tila jOllk* r&olb grudi tr tekom 14 dni Ovinek m £®.neslJlvo poka ie t« tekom c dni MbsaZ« t .Bais^mon. d« Pompeja« Je eno nalbollSlh sredstev zt okrepite* ln utrdite« izčrpane«* mlSi-ieyj» prm Tisoči žena in deklet «e tmajc sahvalit! temu balzamu ta «vo)a lepa ln potna praa Dopisi bv»iežne(?» priznanje •o prosto na vpoeled Cena SO Din moč neJSa doza 110 dinarjev (za zelo medle posebej) Diskretna pobijate* po pošt) po Ordlnacijskem laboratoriju H«we!ka. Prag* 85 . NuOr BoJetecho** nI V4 on«t pred «t 17 rSR emo T Korotiera. Čitanka o Koroški za mladino Mladina naj ne pozabi svojih bratov na Koroškem, zato naj čita to knjigo, ki Izide te dni. Dobi se V vseh knjigarnah! 17681 Praia meliNla da ostanete vedno mladi, tepi ln sveži, je redna nega kože in las, s pomočjo medicinsko neoporečnih sredstev, kot so to # . že čez 34 let preizkušeni Fellerjevi Elza proizvodi: Fellerjeva kavUaška pomaaa za za-•seito lica in kože »fclz,a« krema, odstranjuje s kože nadležne nedostatke ter jo 3talno ohrani gladko, čisto in mlado. Vedno je zanesljiva proti gubam, izpuščajem, mozoljem, solnčnim pegam itd. lod-ček 12 Din. Fellerjeva Elza pomada za rast las, za-prečuje prhljaj, izpadanje las in prezgodnjo »sivelost, pospešuje rast las in vzdržuje lase vedno voljne in mehke. — Lonček 12 Din. 3 poito ž lončka ene »li po 1 lonček »d Elia pomade 40 Oin. če t« pošlje lenai naprej, bret vseh .lrugih MroSkov, sioer po povzetju 50 t). FELLERJEVA ELZA MILA lepote in idravja 'lilijino mlnčno milo. lili.iino kn-roa milo jliee rinovo. boraksovo in katrano-vo milo te-r miJ« m britje) 5 kosov v poljubni izbiri 5: L>iu če »e ienar naprej poSlje. <:<-ci pa po povzetju 6Ž Din. Vačin nege s Kellerjerimi Elza proizvodi je ao •»lej 3e vsakemu knriMil STORITE TI DI VI TAKO. POMAGALO BO TUDI VAM! 2e pri prvem ooskusu se ne boste kesali! Naročite pri lekarnarju: Eugen V. Feller, Stubiea jonja, Elsatrg 245, Savska Banovina. ItiMnENTOL / 9 3 f /i T »REGENTOL« Je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in meglo. Trgovci, reatavraterji, gospodinje, avto-mobilistl. očistite svoja stekla (Izložbe, to-ferske šipe. očala itd.) z »REGENTOLOM*. Tudi za časa najhujšega dežja, snega, toda ln megle ostane steklo vedno čisto ia prozorno. 1 škatlica »REGENTOLA« 80 Din. Po*» tjemo po povzetju z navodilom uporabe. »GASSOKSIT« uvozno ln izvozno odjetje, Beograd, Kralja Milana 4«. Tel. SO- 6. tOOa Zastopntkom-prodaialcem 80 %. Potnjem po Jugoslaviji ' z avtom na lastne stroške Vzel bi seboj v razpečavanje izdelke mod* ne stroke dobave zmožnih tovarn. Po» iudbe pod »Gut eir"efuhrt« na Jugomosse Zagreb, Jelačičev trg 5. 17240 HQ3G30[3raraC3raC3QQE3Q Izbegavaj, zdravi, pobija), uspešno vse bolezni dihal z rabo razkužllnlh pastllj VALDA Toda uspeh je zagotovljen le tedaj, ako rabii prave pastilje VALDA Zahtevaj jih ▼ vseh lekarnah ln drogerijah, r fikatljicah z napisom »VALDA«. Najprikiadfišfše darilo za Bcžič! Senzacija Svetega večera naj bo APARAT specljalne radio trgovine RAMOVAt — nfMimvtinova ul. štev. 1* poleg hotela »Štrukelj«. Tam kupite najbolje in ste solidno postreženl. 17481 SOKOLSTVO Kmetijski vestnik Važni pogoji za uspelno penitninarsivo T zadnjem časn vedno boli raste zanimanje za perutninarstvo v naiš;rš;h slojih našega naroda. Zato bi bilo potrebno povedati nekatere misli. Perutninarstvo zahteva zeio mnogo pazljivosti in vztrajnega dela. Dober perutninar skrbi za zgodnje valje-■Je. Najbolje so kokoši, če so izvali ene marca ali aprila, na vsak način pa pred junijem. Te živalice se krepko razvijejo do Jeseni in so izredno odporne proti mrazu. Po maju b; bilo valiti le perutnino, ki je namenjena za zakol. Za valjenje je vzeti Jajca le od najboljših najkrepkejših kokoši, ki so stare 2 do 4 ieta. Teža jajc naj bo po 56 do 53 z in jajca ne smejo biti čez 14 dni stara. Važen je pri tem dober petelin. Vsako drugo ali tretje leto je treba priskrbeti zdra vega in krepkega petelina. Najlepša starost petelina je od 2 do 4 let. Računa se na vsakih 10 do 12 kokoši en petelin. Če govorimo o pasmah, potem smo si na jasnem, da je za naše kmečke razmere in tudi sicer najžlahtnejša pasma naša udomačena štajerska rjava kokoš, ki je bila opisana v 22. številki letošnjega »Kmetovalca«. Štajerska kokoš je prvovrstna nes-nica, poleg tega pa ima izvrstno meso. Kar se tiče sočnosti in finosti mesa, je ta kokoš res nekaj prvovrstnega. Važno je tudi, da zavarujemo kokoši, zlasti sedaj v zimskem času, pred močo, sploh pred vlago in pred prepihom. Premočena kokoš, izpostavljena prepihu, silno trpi. preneha nesti in prične hujšati Suhi mraz kokoši nc škoduje toliko. Brezdvornno igra pri reji kokoši izredno vlogo dobra paša. Najbolje uspeva kokoš na trati. Kjer te ni, ji moramo polagati zelenjave. Sedaj v zimskem času nadomestimo to s polaganjem krmilne pese. Ko sedaj pozimi pregledamo kokoši glede na njihovo korist, storimo najbolje, da nad štiri ieta stare kokoši zapremo kakih 8 do 20 dni v kletko, primerno krmimo in nato zakoljemo. Tudi stare kokoši, pravilno krmljene, dobe prav fino in okusno meso. Krmljenje naj se vrši redno. Skrbeti je tudi za svežo pitno vodo. Posodo za vodo 'ti krmo je treba vedno dobro snažitL H koncu naj omenimo tudi snago spalnih prostorov Kurnike je treba vsakih 8 dni temeljito pobeliti z apnenim beležem, kateremu smo primeša!i nekoliko karbolineja tli kreolina ali pa petroleja. Na ta način zamorimo tudi mrčes, ki se skriva v razpokli-uah. V zimskem času ie treba skrbeti še ta prostor, da se kokoši gibljejo, zlasti če zapade sneg. Poiskati je boli zaveten in »nega prost kraj, kier se kokoši lahko kopljejo v prahu aH pesku. Prašna kope! je za perutnino to, kar je za človeka kopel v vodi. Ce je prostor premajhen, ga je treba večkrat prekopati in osnažiti. Red in sna-ta vplivata tudi pri tej koristni živali izredno u?odno na njeno zdravje in razvoj. _ Fr. K- Za večjo uporabo strojev v kmetijstvu Od najnovejših ugodnosti, ki jih je vlada pravkar naklonila kmetovalcem, se od nroo* gih strani poudarja zlast1 pomen odpravi je; ne uvozne carine za kmetijske stroje in gno* jila. Navaja se, da se kmet baš zaradi ca* rine v prejšnjih časih ni v zadostni meri po* »luževal najmodernejših strojev, ker jih je earma tako močno podraževala, da se upo* raba strojev večinoma tt mogla izplačati. To je res in le čuditi se je kako so mogli prejšnji režimi obdavčevati takorekoč pra; •redstva produkcije. Pa ni samo hudo obremenjevanje s carino krivo, da se naš kmet ni založil s stroji, ka« ko* bi bilo treba. Je tu še drugo dejstvo, namreč to, da naš kmet povprečno pozna le modierni jekleni plug, siamoreznico in še ne* kaj drugih strojev s katerimi zna rokovati, dočim si trijer. okopalnik, kultivator. va* ljar. rahliači in primerni motorji le počasi utirajo po+ med nami Posebno okopnlnika. ki je obenem osipalnik. je naš kmetovalec silno potreben, da si olajša delo in ga pravo* časno izvrši Seja'nih strojev, žetalic in mia* tirnic pri nas ne bo nikoli posebno mnogo, ker uporabe b'stvo našega gospodarstva ne omogoča ali pa jih zaposluje premalo Edi* no skupne nabave večjih mlatilnic imajo »misel v toliko, kolikor to ustreza podre* jtenemu pomenu našega žitarstva. Potrebno je, da strokovnjaki in strokovne organiza* cije razvijejo živo propagando za uporabo srrojev in da jo z vseh strani dobro uteme* Ijijo. Začelo se je tudi ustanavljanje tako zva« nih poizkusnih krožkov: ti bi še posebno bili v stanu vrs ti propagandio, učiti pra; vilno strokovno uporabo strojev in kontro* lo strojnega dela. Pri tem bi ugotavljali tu* di umestnost in dohickanosnosf uporabe strojev, svoje ugotovitve na bi s pomočjo tiska in predavanj spravili med ljudi. Danes, ko obetajo moderni velestroji pre* obraziti lice svetovnega kmetijstva, je več kakor nuino. da tudi naš kmet olajša, iz* boljša m poceni svoje delo in pri tem najde tudi še vedno diovoij časa za raznršlpnje, kalkulacije in čitanje. S tem bi se tudi kmet* skim gospodinjam olajšala prezaposlenost pri poljskem delu in se jim omogočila več* ja briga za gospodinjstvo in družino 2e okopilnik stori velikansko uslugo gospo* dinjam. Pri nabavah motorjev bi bilo stre* meti za tem, da so motorji istočasno upo« rabni za pogon stroiev in vaških gasilskih brizgaln, da ne bo dvomih izdatkov. Obenem s propag-ndo pa ie potrebno tn* di ustvarjanje kredita za strojne nabave, kaiti kmet nima več denarja, za pridelke pa dobiva vedno manj Omogočiti se mu mo* ra plačevanje kupnine v obrokih iz ržku* pičika za nridelke. A. J. v • v o s 1 e naprav! gospodinji največje veselje, če j prinese lepo emajlirano posodo ali servis iz češkega porcelana od tvrdke 16021 Ana Kns ljubljena, Sv. Petra cesta 38 Seja zbora društvenih načelnikov Mariborske sokolske župe se ie vršila 14. t m. Število navzočih — 105 lz 64 društev — je pokazalo, kako silen razmah je zavzelo sokolsko gibanje v naših krajih in kakšno zanimanje vlada za ta vsenarodni pokret predvsem med našim podeželskim ljudstvom. Župni načelnik br. Mačus je poročal o lepo uspelem delu v tekočem letu; omenil je dva delna župna izleta v Rušah in Murski Soboti, tekme v odbojki (voleyba!1 — prvak društvo Maribor matica) in župni prednja,ški tečaj med počitnicami, ki ga je posečalo 63 tečajnikov. Program za leto 1931. obvezen za vsa društva obsega župne tekme dvojic na dveh orodjih (krogi in konj), tekme v prostih vajah in v lahki atletiki; kot predpriprava za to morajo biti izvršene predhodno tekme v poedin;h društvih ali okrožjih. Ocenjevanje in predpisi za lahko atletiko so odslej isti, kot jih ima JLAS oziroma njega mednarodna Zveza (važno posebno zaradi ureditve letnih telovadišč). Društva naj osnujejo smučarske odseke ali pa imenujejo referente. Izvedejo naj se obvezni pešizleti po okrožjih. Društva naj gojijo tudi obvezno plavanje, kjer je za to možnost, da se vzgoji kader plavačev. Tekme v odbojki so obvezne za prihodnje leto in se vrše na isti način kot letos. Zupne prireditve: župni zlet skupno z zgoraj omenjenimi tekmami 28. in 29. junija v Mariboru, smučarski tečaj januarja ali februarja ( v ugodnih prilikah že v letošnjih božičnih počitnicah), štirinajstdnevni župni tečaj za selske čete in podeželska društva v Ptuju — stroški za osebo bodo znašali 250 do 300 Din in šestmesečna savezna prednjaška šola. začetek januarja, v katerega pošlje vsaka župa po dva učitelja Župna načelnica sestra Mačusova je poudarjala v svojem poročilu, da velia za ženske oddelke glede bodočega dela isto kot za člane ter priporočala, naj si članice preskrbe predpisane telovadne obleke in začno že sedaj misliti na slavnostne kroje, ki jih bodo rabile leta 1932 na vsesokol-skem zletu v Pragi. Ker se je število sokoiskih edinic v župi dvignilo že sedaj od 32 na 87, se preuredi razdelitev okrožja ln sicer: l) Koroško okrožie načelnik br. Veljak, načelnica s. Veljakova) Dravinjsko (br. Hmeljak, s. Križmanova) 3) Ptujsko (br. Komac. s. Hinteriechnerieva) 4) Čako-vačko (br Iskra,) 5) Varaždinsko (br dr. Šantl), 6) Mursko (br. Lubej s. Grudnova) 7) Prekmursko (br. Bračko). 8) Mariborsko (br. Ferš. s. Pipanova), 9) Slovenjegoriško (br. Polič.) Pri slučajnostih je poročal br. Hvalenc. da imamo v župi 126 starejših telovadcev, ki bodo nastopili na župnem zletu s posebnimi vajami s kopji. Sprejme se predlog br. Hočevarja, da naj osnujejo društva posebne stalne mladinske odseke, ki bi se riaj pečali predvsem z vzgojo dece in naraščaja. Župa je izdala k temu knjižico »Vzgoja mladine«, sicer je pa z nasveti ui predavanji za to panogo na razpolago tudi br. Lavrenčič. Daljšo debato je izzval predlog br. Hočevarja, da bi se naj ne dovolilo v prihodnjem letu ustanavljanje društev v času od 1. februarja pa do konca društvenih nastopov Upoštevajoč vse okolščine. je prišel zbor do prepričanja, da ne kaže ovirati Sokolstva v njegovem razmahu, pač pa se naj dobro prouče vsi pogoji, preden se ustanovi kakšna nova edinica. Ako nima zadostne podlage za dsnštvo, naj začne delovati četa. iz katere se potem lahko še vedno ustvari društvo Potek seje je bil miren, stvaren, v pravem sokolskem duhu. Resnost, s katero so se obravnavala vsa vprašanja, je dokaz, da se sokolsko gibanje pravilno razumeva; dokaz pa je tudi. koliko dobre volje je v našem zdravem ljudstvu na deželi, predvsem pri mladini, ki želi biti deležna sokolske vzgoje Naloga višjih činiteljev, posebno župnega načestva in okrožnih načelnikov ie, poiskati pota in sredstev, da bodo zadostili velikanskim zahtevam, ki jih stavi nanje sokolski pn-kret Sokolsko pismo iz Litije Litija, sredi decembra. Prav živahno življenje vlada ves čas kljub nastopu zime v našem Sokolskem domu. Enomesečni tečaj, ki se je vršil trikrat na teden je za nami. Dobro izbrana snov in polindnost predavateljev je vedno privabila čedno število poslušalcev v predavalnico. Posebno častno so se udeleževali tečaj vsi telovadci in telovadke, skoro poinoštevilno so posečali vse prosvetne večere. S tečajem se je sokolska misel v našem kraju precej okrepila in pojačila. Da je tečaj tako lepo uspel je predvsem zasluga načelnika br. učitelja Vena Tauferia. Očividno pod vtisom predniačkega tečaja so se lotili telovadbe tudi naši starejši bratje. Priglašenih je že prav lepo število. Telovadijo ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20. pod vodstvom br. Franceta Ple-ničarja. Prednjački zbor naj bi upeljal telovadbo tudi za starejše sestre, ki bi se rade udeleževale telovadbe v posebnem oddelku. Miklavžev večer je pokazal zlasti socl-ialno umevanje našega članstva, ki je darovalo prav lepe zneske, da se je Miklavž spomnil vsega naraščaja in dece. Proslava sokolskega praznika* pa je pokazala vsestranske uspehe našega telovadnega in prosvetnega dela. Zdaj se vežbajo vsi oddelki že za pomla-mladansko telovadno akademijo. Sokol uvede tudi smučarski odsek. Prijavljenih je že nekaj bratov in sester, ki imajo lastne smučke. Tečaj bo vodil znani športnik in planinec sreski načelnik vladni svetnik br. Podboj, ki je posečal že več smučarskih tečajev. Pričakujemo, da bo ugodno priliko, ki se nudi našemu članstvu izrabilo še več prijateljev zimske pri rode. Kdor želi vstopiti t smučarski odsek, naj se prijavi čim prei. Novincem bo po želji odsek skupno naročil vse potrebščine. Sokolska javna knjižnica edina institucija te vrste v našem kraju, Je spopolnila zadnje čase svojo zalogo, broširana dela je dala v vezavo. Knjižnica posluje vsako nedeljo od 10. do 11. in vsak četrtek od 18. do 19. Po sprejetju novega članstva dne 1. decembra v sokolske vrste je bila razširjena v našem kraju govorica, da je prednjački zbor izključil nekaj članov m članic, iz sokolske groanizacije. Prednjački zbor je sprejel z ozirom na te govorice na svoji zadnji seji sklep, ki pojasnjuje, zakaj ni povabil nekaterih novih članov k slovesni zaprisegi na zadnjem sokolskem prazniku. Kakor nas obvešča prednjački zbor, ni bil prav nihče izključen iz SKJ. Kogar ni povabil Sokol k zaprisegi, se je namreč črtal sam iz sokoiskih vrst, ker ni zadostil pravilom naše organizacije, član Sokola moreš biti le, če med drugim spolnjuješ društvene obveze. Za člane do 26. leta pa je obvezno zlasti posečanie telovadbe. Za onega mladeniča in mladenko, ki ne najde časa niti enkrat mesečno, da bi prišel v sokolsko telovadnico, razumljivo, ni prostora v naših vrstah. Tako govore sokolski statuti, tako zahteva tudi prednjački zbor našega Sokola. Edino sokolska telovadnica je prava in edina vzgojevalnica sokolskega naraščaja :n članstva. Sklep prednjačkega zbora pa naj upoštevajo vsi, ki letos niso bili sprejeti. čestitke Savezu SKJ ob priliki 1. de» cembra so ponovno pokazale, kako globo« ke vezi spajajo naše jugosloverisko Sokol« stvo z brati Čehoslovaki in Poljaki ter Ru« si. Savez je prejel krasne pozdravne brzo« javke od predsedstva poljskega in češko« slovaškega Sokolstva, dalje od prav vseh češkoslovaških sokoiskih žup in ruskega Sokolstva za mejami njihove domovine. Pozdravi pa so došli tudi od rojakov iz Južne in Severne Amerike. Sokolski Glasnik, glasilo Saveza kra« ljevine Jugoslavije bo izhajal prihodn je le* to tedensko vsak četrtek, naročnina 60 Din na leto Z ozirom na povečani obseg in izdajo lista je uredništvo ukrenilo vse za čim točnejše poročanje o raznih pojavih in dogodkih v Sokolstvu. Sestava sokolske statistike za t■ 1930. Po sklepu gaveznega izvršnega odbora ozi» roma na predlog saveznega statističnega odseka se bo izvršila za leto 1930. velika sokolska statistika in so v ta namen že izdelane posebne vprašalne pole »veliki sta« tistični izkazi«, ki jih bodo društva preje* la od žup v treh izvodih in vrnila do 31. januarja 1931 savezu oz roma županu. Izvr* šite vse točno in čim prej. Načelstvo Jugoslovenske sokolske ma* tiče je imelo nedavno svojo sejo, kjer je bil določen književni program za prihod« nje leto. Sklenilo se je nadaljevati s »So« kolsko knjižnico, t. j. malimi brošurami, ki nudijo zlasti sokolskim prosvetarjem in predavateljem v jedrnati obliki obilo sno« vi za predavanja m nagovore. Izdal se bo med drugim življenjepis dr. Tvrša in Fiig« nerja ter za lOletnico smrti br dr. Ivana Oražna tudi knjižica o njegovem sokol* skem in izven sokolskem delovanju. Na* daljnje brošure bodo obsegale sokolska ge* sla. razlago Tyrša itd. V organizačnem po« gledu se bo izdalo v najkrajšem času v posebni knjigi vse pravilnike in poslovni« ke, kmalu pa bodo sledile še druge, za društva in župe važne knj ge v tem pred* metu. Za prednjake bo izredne važnosti izdanje Erbenovih »Vadbenih ur* in sokol« skih iger Pripravlja pa se tudi knjiga o fiziologiji Osnovala se bo nadalje posebna »tehn čna knjižnica« ter zbirka sokoiskih knjig za mladino. Društvom priporočamo, da segajo po sokoiskih knjigah. Sokolsko društvo v Dobovl je uprizorilo 14. t. m. trodejanko »Navaden človek«. Mladi diletanti so s par izjemami rešili svoje vloge prav dobro. Br. Jurkas v vlogi Mr-čiča nam je pokazal, kaj premore vztrajnost in dobra volja. Pa tudi br. Kovačič se je v svojo ulogo tako vživel, da je publiko naravnost očaral. Br. Verstovšek je kot mlad diletant svojo vlogo hvalevredno rešil. Sestra Katičeva in sestra Senekoviče-va sta pokazali lep talent za oder. Želeli bi. da nas tudi v bodoče presenetijo s podobnimi prireditvami, ki so tako potrebne pri nas. Upamo, da bodo tudi oni bratje, ki sedaj iz kateregakoli vzroka niso prišli v poštev, sodelovali. V slogi je moč! — J. P Sokol v Zalogu. Nujna potreba po telovadnici in prosvetni vzgoji mladine, želja po čim bolj smotreno strnjenem družabnem življenju odraslih, predvsem pa poziv naših najvišjih oblastnih predstavnikov, naj se zbira mlado in staro pod praporom Sokola, nas je napotilo, da smo sklicali na pobudo »Sokola Polje« za 21. t m. v naši šoli občni zbor, kjer se ustanovi upravni odbor odseka Sokola Polje« za področje Zalog in sosednjih vasi. Na tem sestanku se bodo sprejemali tudi novi člani in se določijo vse podrobnosti o delovanju našega sokolskega odseka. Iskrena želja je, da se priglase zlasti posestniki in kmečki sinovi v čim večjem številu v našo organizacijo. Kot vzpodbuda in usoden znak za prospevanje in marljivo delovanje zamišljenega sokolskega odseka naj nam bo igra »Radikalna kura«, ki je v nedeljo 14. t. m. ob požrtvovalnosti bratov in sester nad vse sijajno uspela. Zdravo in na krepko delo! Ustanovitev Sokola v Kranjski gori. Razveseljivo je, da je prešinila ideja te važne institucije tudi širše plasti preprostega ljudstva, ki si želi iskreno izboljšanje medsebojnih odnošajev strpnosti in zastopa princip poglobitve po izobrazbi in utrjevanju nacionalne državljanske zavesti. 13. t m. se je vršil v hotelu Slavec ožji sestanek ob razveseljivi udeležbi. Po pozdravnem govoru sklicatelja br. Tumpeja, poročilu br. Peterce se je sestavil pripravljalni odbor: inž. Miklavčič, šefman Ivan, Peterca Aleksander, Premru Vera, dr. Kotnik, dr. Vo!-' bank, Klofutar Peter, Čeme Andrej, Lavti-žar Jos. st., Knap Anton, Zore Leopold. Pristavec Teodor, Zavodnik Anton. Blatnik Fran, Subnšič-Divjak Milena. Košir Josip Ranzi njajer Fric ml. Lavtižar Josip ml., Pečar Pepca. Rupnik Julči, Kersnik Ivan, Ro- Wč Janez, Dobo višek Vida, Kavčič Drago in Smolej Alojzij. Ustanovni občni zbor bo 20. t m. v hotelu »Razor«. Prvi obrisi vsesokolskega zleta v Pra» gl Načelstvo COS je izdelalo v velikih obrisih ves vzpored vsesokolskega zleta leta 1932. v Pragi, ki bo obsegal kakor obi» čajno poleg glavnih zletnih dni tudi pred« zletne, posvečene nastopom dece m sokol« skega naraščaja. Šolska deca Prage in vseh peterih praških žup bo nastopila že 5. ju« nija, 11. in 12. junija bo zlet dece, 18. in 20. dneva srednješolcev, od 26. do 29. ju« n:ja naraščajski dnevi in končno od 1. do 7. julija glavni zlet. pilote 7 m dolžine, v premeru 22—30 cm. 700 kom., odprema v roku 2 mesecev, plačam proti gotovini, Bordonale v vseh dolžinah. Ponudbe poslati na V. Salzer, Zagreb, šu-bičeva 3, 1U. kat. 17409 ATazmrnllo ŠTEFAN ROVŠEK, fotograf KRANJ je preselil svoj fotografski atelje ▼ lastno hišo ob cesti proti pokopališču. — Obenem o tvori trgovino s foto-apa-ratl ixi Soto-potrebščinaml po najnižjih cenah. — V izdelavo Kprejemam vsa amaterska dela, ki se izvršujejo v najkrajšem času — Ob otvoritv-. novega ateljeja se cenjenemu občinstvu vljudno priporoča v nadaljno naklonjenost in za obilen obisk. 17271 kokošje, gosje, pur je naiavno in čiščeno nudi najceneje: 1748-i IVAN SAVNIK, Kranj AII telite, da se 1» 8*01 i si si in jrevEiaatiznia temeljito isnebitef Revma je strašna ln daleko razširjena bolezen, ki ne prizanaša niti bogatašu niti siromaku, ona išče žrtve v palači enako kakor v koči. Preraa-lične so oblike, ▼ katerih se bolezen pokazuje. A največ je bolezni, ki imajo najraznovrstnejSa Imena, medtem ko niso nič drugega kakor rev-matizem. Včasih bole kosti ln sklepi, včasih ote-ko členki, roke ln noge so izkrivljene; trganje, zbadanje v raznih delih telesa pa tudi slabost oči, vse to ho posledice revme in kostnih bolečin. Kakor so različni pojavi, v katerih se bolezen pokazuje, tako mnogoštevilna so vsa mogoča in nemogoča zdravila, medicine, miksture, mazila itd., ki se ponujajo trpečemu človeku. Večina teh sredstev ne more popolnoma izlečiti, v najboljšem slučaju le za kratek čas ublažiti bolečine. Kar Vam mi priporočamo, je povsem neškodljiva zdravilna pijača, ki je že mnogim bolnikom POMOGLA. Naša kura je tzborna ln naglo deluje. Da priuobimo ftim več pristašev, smo sklenili, da pošljemo vsakomur, ki nam piše, 12985 POPOLNOMA BREZPLAČNO našo tnteresantno in poučno razpravo. Torej kdor trpi bolečine ln kdor žeH, (h se teh bolečin naglo, temeljito in brez nevarnosti reši, naj piše Se danes na AVGUST MARZKR. Berlin. Vnimeredorf, Brachsalerstrassie 5. AKt. 19. ZAHVALA Za mnoge dokaze Iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo Jih prejeli ob bridki izgubi naše drage, nepozabne soproge, sestre, tete in svakinje. arije Gregorc soproge mesarskega mojstra se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, pevskemu društvu »Sava« za ganljive žalostinke, »Zadrugi mesarjev«, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našo blago pokojnico v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 20. decembra 1930. 17506 Žalujoči ostali. -i i;,'•:-j.*>; ZAHVALA Ob priliki prebridke Izgube našega predobrega soproga tn očeta, gospoda GAJŠEK MARTIN-A trgovca in posestnika so nam Številni prijatelji in znanci Izkazali globoko sočustvovanje, a katerim so nam lajšali težke in bridke ure žalosti. Vsem izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se pa Se zahvaljujemo darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 19. decembra 1930. 17568 Zalttfoči ostali. Dopis! tllilU Pnaiifi rojstnega dne NJ. VeL kralja J» blia t TrZlču frr»» spontana, pra, vi oa rudni praznik. Zjutraj Je bila t župni cerkvi »pontana služba božja, pri pri kateri Je pela miadina ineSčanske Sole, g. strokovni ačitel) Rome pa je taigral na gosli dve točki z velikim občutkom. Mladina meS6axL3Ke Sole se J« tbraia ob 11. t Sol- Ski telovadnici, kjer )e Krstila tz »vojih aredstev nabavljeni radio-aparat na ta na-£in, da Je poslušala slavnostno akademijo BMistne ženske realne fimnazije lz Ljublja-M. ki je pod vodstvom direktorja Juga trvH.js.ls program prav posrečeno. BIJ Je htfedtKi dober sprejem ta Je nudil dijakom ne umo krasen užitek, temveč Jim Je vzbudil tudi zavesi, da so del skupnosti to ▼ellke celote človeSke družb«. Mestni ženski realni gimnaziji moramo na njenem lepem uspehu saiuo čestitati, posebno pohvalo pa zaslutijo mlade pevke, ki so vzorno zapele venček narodnih pesmi. Od sedaj bo mladina meščanske Sole redno poslušala radio-predavanja tn koncerte. Le tako naprej! LJUBNO HA GORENJSKEM. Tndi naša vas »e je pričela precej gibati. Letos sta 3) postavila lični stanovanjski hi$i g. Berton-eelj tn g. Krivic, tudi g. Val Marke! je popolnoma preuredil svojo hiSico v moderno poslopje. Va» ima štiri modeme kopalnice ■ centralno kurjavo Tudi ta zabavo je preskrbljeno, Imamo štiri velike radijske aparate tu. zvočnik ter n«kaj detektorjev G. Mateiišek, ravnatelj Kmetske posojilni« v Ljubljani je kupil hišo ter jo preuredil v telo lično vilo Potiaja se i občino glede nakupa občinskega sveta ter namerava razširiti cesto poles »voje vile ter urediti lep rasglednik na vzhodrio, zahodno ln južno Stran Tako bi vajs topel pridobila aa lepo VL Zato namero i veseljem pozdravljamo tn talimo, da bi prihajalo čim več ljudi rut letovanje v našo le]K) gorenjsko vasico, hmo pa tudi pa tudi. da bi občina pričela I vnemo popravljati javne poti In da bi »e Občinska cesta temeljilo popravila in ras-feriLa odstranijo pa naj »e ovinki, ki snatno onr^ki promet t i vinmobili NOVO MESTO Proslav* ro)stnejra dne Nj VeL kralja )« v aašeni mestu vršila oa teio dostojen hi lep nač:Ti Svečano službo božjo le celebririil » kapiteljski cer» kvi pru^t Cerro ob asistenci ostalih go- spwVlskc dece »Na kraljev god« m Gan« glova »Država« sta želi obilo pohvale Pcv« sko društvo Logatec je t svoj f m nas to« p rn veliko pripomoglo do sijajnega uspe* ha. Brat Vlad ka se je tokrat izkazal v dramatsin viziji »Jugana. vila aajmlajša« ne samo kol tzboren režiser ampak tudi kot izvrsten igralec najtežjih vlog Njego» va partnerica pa je bila znana prvovrstna igralka » Pepca Mušičeva Tudi vojak br Žerjav je reš I povsem dovršeno svojo ulo« go Želimo, da b' br. Vladika š« večkrat pokazal svojo sposobnost na dramatsken polju Krasen je bil nastop osmih naj« boljših telovadcev na bradlji pod vodstvom br načelnika Lenarčiča in br podnačelmka Mirka Strausa Zopet so nam pokazali vrli tetovadd. kaj H 4a ted a dolom m disetptem. Po safciju6ks sporeda •c Je razvil« živahna nban • petjem, god« bo in plesom. KOZJE Tukajšnja pod zečetkom zabave je šla po Čabru povorka t bakljado m tarnburaškim zborom Narodne čitalnice Na vseh oknih t zastavami okrašen h hiš so svetile lučke, bengaličen ogenj m rakete so pe slavnost Se bolj poživile Vzklikalo se Je kralju in narodnemu edinstvu Predstav« Mm« Je potekla v veselem razpoloženju, ki Je tra« jalo vse do zore Videli »mo tudi goste is novo priključenih občin Draga m Trav«. Tamburaši, harmonika in radiogramofon« ska glasba so neumorno svirali. bufet je bil dobro založen • slaščicami ki »o Jih poklonile naše dame. promet šaljive pošte je b 1 živahen in sa volitev miss Sokol je vladalo živahno zanimanje Izvoljena je bila t veliko večino glasov naš« marljiva članica s Slavka Vrusov« Da )e bil uspeh tako odličen je zasluga nekaterih požrtvo« valnrb članov društva ki m> prevzeli nalo« go. da vse prtprave irvrše, kar so tud- brea izjeme storiK Na rojstni dan NJ Vel kra» Ija Je bila v župni cerkvi slovesna maš« in blagodarenje v starosto venskem Jeziku Razen predstavnikov oblasti in iolske mla« d me se je maše udelež lo tudi precej dru« ge«a občinstva Po maši Je % sreski načel« nik sprejemal čestitke v urad« vee&cgs načelstva. — AS Primorske novice V ječah ječi jo na »veti v oče* Gortaaovi mladi prijatelji: Dušan Ladavac v kaontl« a*et Voltom, Vktor Mm v ksadnid Saa Štefana, Vekoslav Ladavac v stari trdnjavi Frosmone m komaj 18letm Zivko Gortan V kaznilnici Portologone. obsojen vsak na 30 let težke )«če lz tržaškega procesa je v kaz« nilncii San Stefino 24 1 mizar Alojzij Span« ger s Proseka obsojen na 30 L težke ječe. Po raznih drugfh kaznilnicah so sami mla« di I}udje, delavec Nikola Kosmač fz Za« brežca. obsojen na 25 let težke ječe. trgov« ski pomočn k Vladimir Stoka iz Kontovelja, 20 let, vrtnar Dragotin Rup^l s Proseka 15 let, poljedelec Lwro Cač iz Drage, 15 let, poljedelec Ivam Ohad n Saleza 10 let. 221et« ni visokošolec Andrej Manfreda iz Kobari« da 10 let. nadalje trgovski pomočnik Mir« ko Pertot ia Barkovlj- mizar Marijan Zahar tz Boršta, uratftiik Slavko Bevk iz Cerkns, pa'jedelcc Josip Kt>smač iz Zahrežca ob« sojen vsak na 5 let, in gospa Fr„nče§kino« va obsojena na 2 in pol leta Cela vrsta kmetov iz Marezig tiči v italijanskih kaz« nilnicah. med nj;mi Rudolf Maršič. obsoieo na 20 leit, Ivan Dobrinja na 19 let, Antoo in Ivan Kodann ter Ivan Maršič. vsak na 10 let. V raznih zaporih je danes vse polno primorskih Slovencev n v razupiti mučilni« ci »Regina Coeli« v Rimu čaka ve'.iko §to» vilo obtožencev na ostro obsodbo. N« Liparertcem otoku praznuje boži6ni TO« čer deset konfinirancev: dijak Anton Ba« 4tjančič iz Medulina pri Puli, trgovec En» nesl Hočevar ta-Hruše-vja kmet Krmac is M«rezig, rudar Repulus iz Idrije, /oho * zdravnik dr Sardioč iz Trsta, dijak Slavko Tut a iz Tolmina Fran Udo^ii od Sv Iva* na pri Trstu, trgovski pomočnik Ivan Udo« vič iz Trsta, kmet Žargon iz okolice Kopra, uradnik Andrej Zerjal iz Boršta Na Poresi je konfinirancev tudi deset: kmet Babič i« Marezig, odvetniški kandidat dr Josip De« kleva iz Trsta, uradnik Josip Grbec iz Tr* sta, učitelj Radoslovič iz Pule, učiteljica Ru» tarjev« iz Gorice, uradnik I Sturm iz Trsta, mrzar Turk ia Semipolaja, Ivan Uršič sta trgovca iz Kobarida novinar R. Vidrih iS Trsta V Potenzi v Kalabriji je konfinina na gospa Franja Jelinčič h Gonce. V tonški pokrajini je bilo preme*ee«ifli več <^>čmskih Ujnikov, med njrnn Stefaa Lipičar-Lipitari iz Kala na Kanalskem v bo» neiSko provinco, v vrdemsko prvrvinco p« A. Bajt>Baiti iz Kanala, Josip Pcršič.Persid is Sempa&a Rudolf Gorjurp Gorup^i iz Bregi« nja in T. Cehovine»Coovini iz Štanjel« na Krasu. Premestitev kalskcga občinskega taja nika Lipiiarj« je v zvezi z atentatum pri Murovcih. V navedene slovenske kraje prta dojo občinski tajniki u starih provinc. mmmmmmmmmummmmmmmmmmammmm rase brije jo se s britvicami „SOND£RKLASS£t( ker ao priznano najboljftel — Zaloga pri JEKLO* Stari trg, L)nbl)ana ne veste, Is im u bcCtCae prasnilto inltafl cncue ueMl ta alijj tzdcikontT — Izvolite se prepričati! Y mesnici hrzče Tovladi]ac Pražakova ulica S Ootrtt« prvovrstno okm po sledečih cena h t Govefe ^ Dlli 20.—, na. Din ia.—> Telečie ^ Z2-—. Svinjina ^ 22.—. • IlreftOVke 1)111 ter razni fini narezki po neverjetno nizkih cenah. 17498 tJum aMMMMHKHH Prevozni tricikli solidno delo m te ixgotovljem v zaJogi ve< vrst jako pripravni za trgovce obrtnlkt mesarje, peke itd. — Invalidni vozički nov modeli. — Cena nizka Ceniki tranko O t KI ae NA« F. B. L. tovarna dvokolt* i otrosk. vozičkov, LjuDlJana, Karlov Ska c. Božična in novoletna darila Od dobrega najboljSe je le GKITZNER — ADLEB Šivalni stroj in kolo Elegantna Izvedba — najboljši materijal! Ift&lA je ifiiasnikova Velika Pratika sa navadno leto 1931, ki trna 365 dnL • VELIKA PRATIKA« je najstarej« slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan is Je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratikl« aajdefi vse k&r Človek potrebuj* vsak dan. KalollSki koledar s nebesnimi, aolnčnimi. luninimi, vremenskimi m dnevnimi znamenji; — solnčo* a lunin« mrke, — tunine spremembe; — koledar sa pravoslavne Is protestante; — poSlne določbe s« Jugoslavijo; — lestvic« s« kolke o« menice, pobotnice, Kupne pogodb« n« račun«; — konzulat« tujih držav v LJubljani ta Zagrebu; — va« sejme d« Kranjskem, Koroškem, Štajerskem. Prekmurju, Medžimurju (■ v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejostl Sivin«; — tabelo hektarov * oralih; — pop»u vseh važnih domačih ln tujlb dogodkov v preteklem letu; — tabele sa računanje obresti; — tlvtjenjepiae va£mfc m odločilnih oseb a slikami; — osnanlla predmetov, ki Jih rabi kme- tovalec tn tena v hlšL Cena 5 Din. »TOLJKA PRATIKA« se OoM V veefc večjih trgovinah ln ae lahko naroči tudi pismeno pn založniku: tiskarni J. Blatnika nas' d. d. v TJnbfianL 05 Novoletne koledarje (prvGtlcnu U RAN IA pisalni stroj v S velikostih Novosti Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri J. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON LN TEK URBAN 291S ZMERNE CENE Na obroke 10% popusta, pri takojšnjem plačilu 15% popusta tncl. do 10. janiuirja 1931. Za božične praznike ae priporoča gostilna jjPri Napoleonu" TRŽAŠKA CESTA 8T. 1 Točijo se pristna Štajerska, dolenjska ln dalmatinska vina. — Domače koline, -r- Pečenka ln kuretnlna Porclja 7 Din. Za številni obisk se priporoča V. ZUPANČIČ Prodam ugodno radi preaclltfe dvomu!Utitf|BP lepo hišo ▼ najboljšem stanju, a velikim, vrtom ev. stavbldčem, na najprometnejšl cesti v LJUBLJANI v največji bližini tram vajske ln avtobusne črte ter Tivolskega parka. HISa Ima 8 stanovanj (vStevSl 8 tnanzardna stanovanja), 3 balkone Lega solnčna vzhodna, razgled na cesto m planine. Vodovod, elektrika, plin vpeljani. Petsobno komfortno stanovanje po dogovoru na razpolago. Ponudbe sprejema ln pojasnila daje pisarna advokata Dr. M. PIRCA ▼ LJubljani i Osaletovs oL L pritličje. 17621 z dnevnim blokom nudi bogato izbiro cenj. trgovcem po tovar. najnižji ceni RUD. SMO LE J, Maribor, Ruška c. 2 Dalmatinska viška vina sa praznike vam nndi po najnižiih cenah AŠKERČEVA KLET Ce z ulico belo vižko za liter 11 Din, Viški opoio 12 Din, črno viško 13 Din, črnina lz lastnih vinogradov 10 Din, ružica 12 Din, Prošek, črni stari 30 Din. beli 32 Din. Kakor tudi prvovrstno žganje n. pr.: tropinovec, slivovko, travarico, figovec po 40 Din za liter in se priporoča 17523 VLADIMIR MILOŠ, Aškerčeva ul. 1. iuouite kniioe v Iiskovi) zadrugi! Snežili čevlji in galoši znamke so svetovnosBn a no na jboljSi Dobe se v ugovmi A. Ž1JBERT, Lfnblana freitrnuva aliea c2af*f Namizne garniture Posteljne garniture Damsko perilo Sifon Robci Nogaviee Najboljša kvaliteta in nizke pri HED. ŠARC LJUBLJANA. Šelenburgova tri. 8 Nam« 4« Dia m a<«»1«, cikcm^i p«ja 1 Ham« /J-. M U.a /.iP' *» •»■hj.ntjm, f oKaacfr ftijil | fl c Dia J« 20 RsJtpoMlJs Trgovski dom Stermecki, Celje St. Kar m ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj novi D usti liani ee-nlk s več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma brezplačno! »/UTROc WL 296 24 NedriX >L XH 2990 cayg MAUM 00 LASO Mi Za oglase. ki služijo v posredovalne ln socialne namen* občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, ie plačati posebno pristojbino i Din. Ce pa le oglas priobien pod šifro le plačati pristojbino ta šifro S Din. Telefonske številket 2492. 3492 &Cdor hoče £ "SJ ZliZ mR HeUem drsefo haformetetifo m mestih 0jlo*o*p naj priteai m mase*wn6e*h a (f%ti mem* tam hm prmjmt edgotr&rta / ™ * * C£NE MAUM OGLASOM, Zenttve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 16 Din Pristojbina xa šifro 5 Din Vse pristojbine je aposla-U obenem s naročilom, ticer se oglasi ne priob-čajejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11 $42. fla&iovt maitft ogia^ov k dnrgt tnfarmactfe Mote ee o&escv, te dobi)o tmdt r podrutntcnh mJUTflM V in nm Jje&eniea^ j flonem mestu Ljubi jan* k m cesta U. 42 Mat« oflaae In pri koiottvvnt M. tOO mmročafte r tm&h podružnicah. Šiviljo za slamnike t«mo dela u »Aiuta« B »troj«, »proiHKaiB • 1. te-braarjoni. Preduost imajo one, ki »o delale t Beograda. Javiti »e je oa aa ilor- Tinka Nikoii4-Ri*ti4, ■odiacinja, Nii. 5361S-1 Učenca (ko) peiternia, boljžib »tariev, a pnn-mo ioi-vk« Izobrazbo, ■Ooujočega v Ljubljani — aprejme modna trgovina. Naslov v oglasnem CKlil-lku •Jutra«. 63607-1 Prodajalko *gia£* stroke, pofiolaoma ■aneeijlvo. z najmanj 1"; teti pomočniške dobe sprej-nem. Cenjene pouudbe po ■aoiuosti s slike aa ogla*. •diMek »Jutra« pod iifro »Zdrava la poltena«. 5355«-! Trs. pomočnika ki U iaael »taoije d« potovanj* po jufcnih krajih drlavs, »prejmeta. — Reflek tiram name oa prid oe tn »anealjive m 1 a j I e moči. Prednost tmajc kavcije »raoiu Sluiba »taina in fikana plaža. Prešern, tovarna čevljev v Kranja 63650-1 Kuharica saarostojna. ae a*d 9 let stara, U je popolna kuha riea ln dobro izvežbana v vseh gospodinjskih poaJlh, dobi prof« iobr: piačf r.raj oo sfuibe pri 4tiričlandri odrasli družiai. Reflektira ee «aac na prvovrstne moči ln oa oo-e, ki imajo veselje de trajne slulb« Ponudbe t* naslov: Kmi lija Lenard. starežina poŠte St. Vid nad Lju M . s no 53G31 1 Gospodično ki Igra violino tudi zače«-nieo. (a dansko kapelo sprejme Slavko R a i k a j bot»! »Imperijal«. Pode>ri-ca. flraa gora. 53831-1 Postrežnlco Maj&c ia zeie snaine, „ ■o vseh gospodinjskih det |japetnf$kl POtTIOCnik ■notne tečem ta ve« 1an. ' H.vt«v V OglMEOTO oddeJku ■J-atra«. 63970-1 Kovače qpeef}a8st8 ia lopat« bi ■Krtlke. tromica va genov »Sartid«, Smedero-ve Dober taslulek lag^ »orljsm. Nsst^i takoj! — Ponudb« poslati diroktt.«! 53854-1 2 mlajši gospodični kobralend tr. laneeljivl ^irejmnno ia rtmsko se-booo na drsališča Ilirije, * »vrbo oekrbr bnfets ln ■»rderobe. Oglasiti »e je aaoss poipoldme od 4. do • we Mbariea. Ponudbe s fotografij« oa: Deretid. Beograd, Bitoij-sfca 20. tMOOl—1 Kuharico HearaebaftskOebin) perfek« oo, sprejme fin« obitelj brez otrA Ponndbe • fotografijo na: Deretid, Beograd. Bitoijska 30. «001/»—1 Služkinjo od JO—85 !«*, »drav*. po-iUmo ia spretne, Učea za fiao siovpn*ko družino v Beogradu. Rrbif, Dvofa-kova Ufl, levo. hlja Cer-melj. 64008—1 Natakarico in pri gostih pri- IjubljoDo. « kavcij« 8 do 10 ti»oč Din sprejmem v restavracijo v večjem kraju. Nastop takoj. Po-riu-lbe na »jla^ni odde.!ek »Jutra« pod »Poštena natakarica«. 63987—1 Absolvent Onja) a 1 aji več razreda gimna ilje dobi sluibo v pisarni. Ponudbe na »glasmi odde lok »Jutra« pod »Zanesljiva lo dobra mož«. 53993-1 Prodajalko ki bi pomagala tod pri srospodfeijstvu, sprejmem ta koj. — Naslov v Otglasiiem oddnSru »Jutra«. 541 G. Th Rotmsn: Osel gospoda Kozamnrnika Kakor hitro J« stopil Janes n Oa, )• tm ■alik gugalniei udaril i zadnjim konecm ob tla. Ose! je eepetul v zraku in gospod Ko-Bamuroik je eedet na tleh, y umrtnem strahu držei Be za naslon voznikovega sedeža. Očividno je bil težji od osla! tt AH — Jej, tudi koeijažer tedei a! mogel ■esiti tako težkega bremena in gospod Ko-•amurnik se je g klcpico v roki zadenjski cakotalil ▼ trnjem grm. Obenem je voz za ■ihal nazaj, tako da je priletel osel i vsemi štirimi kopiti naravnost na ubogega Janeza. Dekle ra vse pridno, ki se raruaie tm«M malo na kubo tn ki gorori n umito, sprejmem. Ponudbe na Ing. Dragu tin St-oc-čič, Koprivnica, Hrvatsko. 53979—1 Brivskega pomočnika W «n» tudi ondullratl. In vajenca sprejmem. Nastop po dogovoru. — Dragan Llsac, kastni*. 53910-1 Trg. potnika sprejmem za predaje m. nufaktnre prtva,tnton etran-kam. Prednost imaje same trgovsko naobraiont. Ponudbe aa ogiaeni oddelek »Jutra« pod Šifre »Sveten maanfaituriefc«. 5S770-1 Gospodično M kna veselje in vsega g(wpodfn.ietva, »preltne sam »H gospod. Poimdbe pod »7/Tiačainiu ns ogla»nl oddelek »Jutra«, 53821-1 iKe v«6je podjetje v Sx-ve&iji, za Uicj&en aaeto«p. — Samo prvovrstne moči, aprema to samoeto^M, po-se&no v IpAeerijskodelika teuii la mlokaraki ttrokl, naj pobijejo vvoje povjudbe z navedbo zahtevkov d« 31. t. m. a» oglasne oddelek »Jutra« pod »Uilijos-%ti otraU. ML31-3 Kmečko dekle pridno, vajene kmečkega dela Ib malo kubajija — sprejme Frane Konjedie, Straiuis pri Kranja. MMl-i Natakarico č 54106-1 Plačilno natakarico pridno h poStene. tedne zwi»ma tudi srbohrvaškega jeeika t« jv-v-ovrvton violini«, išče slutbo. CeqJ. dopise na oglasai oddedek Jitra pod »Abstinent«. 586! 7-£ Konservatorist unofen slov. In n^mfik^ga jerika, f«!e službo kanel-cika. event. tudi slnfbe uradnika. Offiione ponudbe na oglas, oddelei »Jutra« pod »Abstinent«. 63615-2 Strojnik zmoten v«i*h popra*HI ta nvontafe panrfb tag ter ve>5č al^ktrikar. IzpraJaa strojevodja industr Jelez tri«, i večletno prakso v tej stroki dobro IzvHSban iWe s)ber vozač vojaSSise prost ISJe name^Sfije kot skladiščnik ekspediter al' no*uik pri kskom večiin podjetju. Ceniene penndb» pod značko »E. J.« na po druinioo »Jutra« v OHu 63733-2 Vestna In spretna žena bi rada dobi! s saposHtev kot pomočnica ori gosmi dinjstva redtia postretnlc« ali »sme od časa do Sa«a oziroma kak* drugo lele FzveJbana Je » vseb h'š nih In »ospodiniskih »p^a vilih kakor tud' v taki ranjn ki ekspedirasja -a« nih poSIljk Cenjene t»o nudbe pr>vsim na ogissn! 'ddelek »Jutra« pod 5'fro »Vestna l«na«. 5373R-2 Trgov, pomočnik loferskira iz^Htom. dobro izurjen v noh paoogab mei. stroke, dober vozač, ieia preuaenitt mesito. Cenj. ponudbe M oglasni oddelek »Jutra« pod »Jatiuar-Februar«. 64008-S Prodajalka mcCane stroge z S pom. dob« išče mesu t L janaarjam. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Ja-tra« pod »Orna«. 5S988—t KnJIgovodklnJa samostojna bllanclstka a 7e-'letno prakso želi nameščen}*. Zmožna korespondenco v slovenskem. srbotirvaekem ln non^sm Jeziku ter rtro-leplsja. Ponudb« pod »KnjH-ovodklnja« na or-1 odd. Jutra. 53944-2 ----——r~ Mesarski pomočnik voJaSčine prost, s triletno pomotet«ko dobo Seli službe. Naslov v r>?1. odd. Jutra. 83929-2 Trgovski pomočnik maonfak turist. aoiton prodajalec, dober l7lož ben! aranSer « T letno prafcso želi premeniti mesto. Naslov pove oal oddelek Jutra. 53960-2 Kuharica VI shrSbe pnmotn« baTice v h o tebi aH kot sa-mostoV.« v dobri g*, stilni. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 5S6&4-! Kontoristinja veUa »lov., ttahjanMin«, deloma aesnMine ia irbo-l.rvaSčine, knjigovodstva ie Inigib pihsarn&kUi poslov, veftletn* voditeljic* trgovina, 146« natneičeaja. — C«nj. ponudbe pod »Vodi teljlžca« aa oglasni »ddedek •Jutra«. 640ffl—S Natakarica i 4M>rlatl «pr!4«rr%K, n« meeto. Nasiopi lahko tak »j Nm(«v v oglasnem oddelku »Jvtra«. 54018-2 Čevlie znamke 4«M v koraieijeki* prodajo kavcije zmoiea Ustnik lopega lokala r 0a;(>ronjtd »Traovtna R55«. B905S-8 Žagar išče iistbn Naslov v sgi. oddel. »Jntra«. 49797—s Knjlgovodja- bllandst led prej aH alej prKmemlti Nasiov v oglasnem oddelka »Jntra«. 53B12-2 1000 Din nagrade doW. kdor preskrbi sluitto trgovskemu pomočniku v Speceriji ali" mešani trgovini. Pomudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Res poSten«. 53995—2 Gospodična knjigovodstva, »beli »temogTaftj ter strojepisja ia drugih pisarniških del, dobi takoj nsmeščetje. — Pismene, ponndbe aa ogl. odde!»k »Jutra« pod »Knji-govodMnJa«. 64011—s Trgov, soli ndidca 90 let stara, ieji sinfbo za taksoj. Orni. ponudbe na oglasni ods« ir744-? Gdč. kuharica tn z snričnvafl. M fveri sl«»v.. TinmSks ln msdlar«ko. rnosf^i — tud7 na rrMifiSka. Prs«»v-slw H. ffi. Rrfv«!kt vafenee H bol>«e M«e. ki »e Je fe pol »NI. We uri dobrem Tro'«trs, kier ni »mcl v«o oskrbe. — Pn Trudlic prosi ped »Prid^ va'cnee« na oglasni oddelek »Jutra«. 5S891-? Absolvent mc^čaneke šole bi enoletnega trgovskega tečaja. > znanjem slov., srbohrvaščine In deloma neiroščlne. wte-noeraflje. strojeplsla. kmj3-govndetrv« la vseh pisarniških del. išie primerne ramesrtiteT. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zarai%( ia deloma srbohrvaške kore«sr«c deoea, i večlotns prakso. i5£e namnw.-ii;». <>njonc »fert« pod »Vestna ln za-EeslUva« aa eglaa. edd-lek »Jotra«. «007-2 2S0 Din dobi hs«. ki cč preskrbi ti-atbv delavca aH slično. Naslov v agiasnea oddelke Jutra 51067-2 Brivski pomočnik mlad. ime sluSbe as t*koj l*p*'yu» Toma t, Raskovec »t. 306, Vrhnika. 641.11-2 Vzgoji teiPca z spričevali, ve«a neeaščiii«, srbohrvašAln« In slorv«nftčiji«, ki zna dobro Svati, kč« meKta. Piezne ne poimdbe z navedb« nla če pod Šifro »Vzgojiteljica« na oglasni »ddelek Jutra. m134-s SlvITJa vsega dela, K8e najneščenje v Ljubljani. — Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 64183-2 Pošteno dekle M Da v mest« aH ta 4« leli krpat perilo in no-gaviee. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 54143-2 Kontorist za*e«si(k. Išče stnibo. Ps nudbe na podm? »Jntra« » Celju pod »Invalid«. 5415»-« Boljši delavec ki poloS tudi »n.ono Din kavcije. leli kakršmokoH slu?bo. Naslov porve oglas oddelek »Jutra«. 64164-2 Absolvent f. tečaia, i enoletno prakse išče sVrrtbo. Ceni. po^ww>e na podml! jnttj v Maribora pod Kfro »Vesten 15«. 541 «3-2 Din na dan zasluSlte v vašem ikrajn Pišite tovarni Person Ljubljana Pošt.m preda! 307 Znamke u »deeva» »uv-s 3X3 = 9 Tako Jasne, kot ta ra«on- sikl (*s«npel se predn stl mo,wga taetopstva. Vsak dan Msta gotovina! 3tv»r ee mudi. Čas ae »m« biti izgubile® Ake pišete 'a koj. ste storili lobre za Vaš blsgor Nikaia pnlo vična stvsr Delo spojeno vspostavitvil« ekfflstence Oferte na na«lov: Joahim Ochsplra, Miklošičeva .-e sta 14. 6-j921-s Nekoliko aglinih prodajalk spr»jmi«i ia prodaj« od iaiat do uše. trdvma ipo- la neobhodno potrebnega predmeta. Provizij« Izplačam dnevno! Zasluži »ta len Izčrpne ponudb« prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod Jifro >Kab»*«. 64033—3 Mladi natakarici a lfl.ono dtn kapitala se »odi sodelovanj« v goerfl ni Daj« s« fl prtMka. da kuoaj« va« pijač« aa ivoj račmn pro« majSvvi odškod nini. jeotvism na ra 6un »m p« dogovora. p® midl>e »od šifro »Mlada« r.a podruliiies »Jutra« v cel j«. 54161-3 Oblastven« koocesijonlrana šoferska šola Oooko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 Zahtevajte »domačije. 53115-4 Akademik inetnrira *»< predmeta _ Rožna >a«« is. 54062-4 razproda Jaia« s« bode hrt staa bela vina po Din 3.50 In Din 4 za iit«r »a lebelo »sieo opustitv« veietrgovime. dok le» traja zalogi. »Vinea«. v«l»tl-govina i vinom Rud •nk pri Ljubljani »8375« Bukova drva fn I* premog a« 4r« pe iaj oUJih Prane fritz, rtJaitšSče na ftv P~tri e. M. 85- SaručCa k sprej« znaj* tadi v gooljše ia aajeemr^e ie pri »Instra« V. Laznlk Goaposveuka eesta Itev 12 (j>olf< restavraoijs »N>v; svet«). S« Premog ln drva prodaja Josariek, Vodmi.t 200 Premog, drva, koks prrdajs Vinko Podetmll 1 rt*ška eeeta imrv. 16- — felefr*. S» 18 Puhasto perje .(■»to sciiaai kg po is '.»Ms iruga vrsta pc Din s8 kg iisto peif ynsje kg pe 191' Din uj čisti rmt. kg po dir> 250 Razpošiljam po »ošt itjm povzetja L Brozivlc iagreb tli-s 82. keto''" čistllnles perja. . 882 čamernlkova Šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. S6 (Jugo-Auto). Prva oblast, koticeeionirana. — Proepekt zastonj. Pišite ponj! 351 Oblastvena koocesijonlrana Šoferska šola I. Gaberščik mrši komisar za šoferske itfate — Ljubljana, bl^ »veisova costa 52. Prihodnji redni tečaj prične 2. ja-au&rja 1930, 61105-4 vpe tej Potnik raanmtaktiurDi, dot«« ijaj.. išče nameščanja stroki za 8!ov«nijo. Ponudbe pod »Dobro vpeljan«, na oglasni oddelek »JutTa« 53998—5 Potnik dobro vpeljan pri gg. trgovcih v Sloveniji. Gor skesa kotora, hrv. prtmor-ju in Dalmaeija. išče proti proriziji lastocpsitvo solidnega podjetja. Reflektara ns predmete, spadajoče v meiano stroke. — Ponudbe na naslov: FTakra, Ljab-ljana, bar Amerika. 88887-5 Ogromen raslufek ia vsakega v vsakem me »tm krallevtne Zahtevajtr pogole. priloJMI 2 Din v vnamkah sa vsoree — M "H vi nov Beograd NJ« gnševa A 88769-s Rčem mfzaiia m m prijel driat na dom. Imeti mor« po+refcn« orodje. po»me aa eglafnl oddelek »Jratra« pod šifro »Manjša mizarska ms«. «86644 Ne žaluj moj brat tudi ti ci za veeelje določen. Samo stosmi roko — In si ^otov m-f".. Zahtevajte moje Vukrativno zastopstvo predmetov, prihs aiočih dlrrftt.Ti« k tovarn Stojimo na brezkonkurenč- j nrm stališču — o tem se lahko vsak prepriča, ra^u nrimeren zaJutok za i.ote-lirettnv notnike. — Šifra: •n«"ilhrtmn«. 540Č9-5 Pozor, potniki! Potniki, fcl povečajo trgovin« bi privatne stranic, s kapitalom 150 Din. d<,be dober hi trajen zasltrlfk. VnsJo-v v oglasnem oddelka »Jnrtra«. 54097-5 Potnike tig«iikiali dol»re vpeljan« » twj« ;a<« s« lejko k«{iim *d 100 -aoo jaje. po^adb« s l»>p!r0m in r~ne poel&f. ra »glasni oi>.-4>-.k. tovarni čevljev, v Trliča. SK3SŽ—T , ProL Maks Pirnat Kouia SoHiu cesta VIU/U prodaja at- t. a>. 1,—i. e, poidaa potiiiltT.. in «cer-. veliko 1 .'Hj aiizo. jw4:;aa stol. poi-tnijo ti tru^gji i«-sa, drugo it »o- like »rul.ovo mi to oočns omarico ; aiannornau. ploščo, veliko stensko uro, f velik« »liki Krim ai kri-tu. Miitort ».izgubi;«* radj?« in »lat« in; ..'K irs > poirovoea. Blederrosrer c^rava < :•» ea-,i_ r»«iki l«rw.'-( ze. prodaj r Pročasi sllcl 1 — Vefft kožnlt r«rdaj Mnt sc v akia.liM, v r >*..-. 41. ŠLaocfti »J k« 4. S^i&H Čistilnik za vodo mbljen kupim k j»mt-mu kotlu. Našlo? pove ogL Odd. Jutra. 53904-7 Časopisni papir več »te kilogramov napre daj. - Voraiati v arhiva GregoriM/eva aUea 37'TH. S862M Igrsč« ta M« «t.)Jč 4 s«r«*i vozrČ*«k let bolender ar« lam Naslov v ogl».«i«(B> oddelke »Jutra« 53710-6 Supo Jak« Koc, le v stanjsi. prij>r»Tne si gara in 4—5 vo«. proda Šever & Komp., Ljntoljana. 6S750-6 Premog, snha drva v r;«ki količini prodata V. GrlrtA Ljubljana VT1 Oernet.iva aiiea 86 — *el St. S2S7 55145-6 HrbtlčLe za koledarle po »trki sen) hs 4n^vu» bloke Itev ITI pc I Din lobit« v trafik! (Jot? & P^pe teestnl trg it 8 — Ljubljana. B32ne^S KoleselJ lavta prost, ima tudi kzt-a« za sani, naprodaj za nizke cotto. Poiizve m: Tmo-vskl pristan 14. L'nb-Ijaoa. 54*109—6 MHnskl vafiak »Oanz. 21. !W>y»>, In 1 putrifand za 900 !>in proda Via i. Zeakovci 2, j>oi!ta Bodonci. 5'»86—6 Pofenovka aa»o«ftno. v veliki zalogi i« 'I»M za bolifni post pri tvrdki I. BuTr.olim, delikatesna trgovina L:uh-Ijana. 53904—6 Voz žanra vllfvček fina kcmi«ka oorema ter kobila naprodaj. Vos je rabile« samo 5 mesecev, konjska oprema pa samo 2 meseca. Kobila Je malo rujave barve ln stara 6 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »Za aovo leto«. 53963-6 Kočije, avtomobili bencinski bareM vreče, papirnate vrečice, jermeni, trantimasijski delt. raznovrstni telefoni, vse v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro Celje«. 53881-6 Moške stare obleke ra star« pobrttve k * p i n. Dopisnica zadostuje. Juro-čič. Ljabijaaa, na.0r«4ije 27. «043-7 DrsafJre aa Aovtje St, ri »Jucra« pod »Trtcon-J. S.W4—» , prodaa u 5v1 bi* »JnHia«. Ofjfeks t*stoi ieivvsife, i-w l»xf S*-r tecš, aia. it. trriAl iS i^tvvt v«Kk* «r. <§«oM» sa rmn d«J pri s« Zg Ka*rr. v sdd^ik« jetra Kožn!s »«■ s« ■««-» »fl ki pehfl fljc: Jedrna tf^, »lorv S«ST« &4OTM3 jrfra. ohiefro MOIU43 pe^crtl ssn^ am ski »iti 2S/&. Ra<®o btvtatou. skoro poprtao-tna nov, 7-cevni produm po selo nizki ceni Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 53902-9 Radio KM****«; ruski, jaančh* aa dober »>,rejr-.m. za lOr« Dmi ba^n meri aaj i cm.j<«M imm t ht ki^g IRrt e^ribaz, t»g it. yvL Misa-ii Smtffarf ? wjir>*n« s »Waterprorn*. In <-£ t^it- vnč rad «1«™. DnN se v Ihrtv Ijatiakih sport»Ji trye-r>«ish 541-e-ia Fiat avto 514 poceni aa prodaj. Naslov r oglasnem oddelirn »Jetra«. 53381—10 Avtomobile 2 tovon-a 1 te * Mt>sk» In 2 luksusna avtomobila, vsi v zelo dobreua scanju, ceni prodam ali zamenjam za limuzino [stot-iko od 35 Da.imlerja vse del« ln «M kompi. rezervne kolo 715X115 za Renaott zli CSitroen. Cizerl Av-tODro-met, Stndeooi pri Maribora. 53&SO—10 Športni avto 4sedežnl znamke Talbot- Surrebearn 36 PH. krasen poceni prodam Povpraša se pri Jutru. Maks istnine naroda; st p». Ijsaeki eorti ta/H. W«-e. »Sl-!l Starejšo ©se^ a pree&or.»'««» H*TTii dohodki v dosmrtno stskrbo. Pw.wfn« na oclaa. »Ji^tra« pod Šifro »I>»ber dom«. &401M-14 Poflskfh traČTTfs S00—40O a it* i v-«ijJno» (vairo^ička) za prevalvr.J« hk>dov kiml Jorip 0?*S«ra, Moete pri Ljubliani. 53*9» lf>0ra* «nh?ti desk mehkega ieea. bi SS um kupi Aston Sara. Ljafc-Ijana T. E37;2-M Bnkovfh (Jrv suhih, tri t*?oo« Naslov v oglasnem vid&L tu »Jutra«. 54016—!i Več vagonov 'elovia In smeretJ-.-ra rn. in rv vrste, kupi Skrbeč in Bartol, Ljubljana, Miklošičeva e 8. 53315-15 Mannlaktnristl! Zelo poceni proiamo razne manufakturne itelafe. Kon-zumnn druStjvo SiSka. ?ib-r tova alica. 54055-0 Zbirko kaktel z oilčno sobno -kleno hi žico, event. tudi posamezne komade proda Souvsr v Beethovnovi olici !6'TI Ogledat« med 11. » 1. aro 64051-6 Otroški voriček naprodaj aa Rimski eesti M«rv. It, dvorišče, levo 54,46-ra?an'a na t^ias sddo-'••k »Jntra« pod Sifrc »Izredna prilSka«. 541"213 Bukove ora?e kupni»m za velike bior.es«. sk« fiiao. Pm«V, akr»<«. tiv. evesit. tsidi "s n»e j » rofvvim. ako Vihra sa-rancija za dobavo ptm.m! LiuMjana. ulica 12- 54123-13 DnižabnfVa z nekai kapitala, uprfhnesa za ki--iičaT-ničarsko obrt y Ljnbljani. Pismene t«oriti!ba pod »Ključavničar« ra -igl. oddelfi »Jutra«. Kot družabnik prVtofrt «anioe»oi?ri en-vtA* ničar s 50.100 Din re-tirine k bolj«i dobro idoŠ T0«t;'i>i. k< Jo poseduj« »amoetotna posestniea. — Cenjene dopise je naslov^, ti na pedrnlnico »Jutra« v Celju pod značko > Sigurnost 82«, 63738-44 RADI prodajamo izgotovljene kožuhovinaste ogrtače po senatno zniža ni ti cenah, kakor tudi rsa ostala krzna za obšiv. — C*n« isv«a vmIm kookuraooal <-» SISCIA d. d. kožuhovlnastih podlog sa moške plašče po6enšl od Din 200 GunduHčeva 3 Tel. 66-57 Požurlte s«, dokler traja aaloga « in Izkoristit« priliko. ■ a tipt — Soiak — Beograd! Sodruga za lesno trgovino • kafitalom 200.000 Dio k ki bi sprejemal les t »▼oje skladišče, i S i e m. pomHlbe na oglas. oddelek •Jatra« pod »Siguren do-Mček«. 53620-16 Pristopiti želim k 4obi6ka.no«! «mu ped | c t j m V uporabo »lam KBjeedna tvorniška sk'a dišča ia eenei.0 električno ■gos. v«e pd®? kolodvora »a Gorenjskem. Eventuel-bo aodim tudi nekaj kapi tala. Bogata okolica ca leaa is dežel, pridelkih. y Slov. Bistrica. 53990—17 Vodno kovačijo »samem v najem. Ponudbe pod šllro »Fužina« na podružnico Jutra » Trbovljah. 53930-17 Gostilno, bulfet •U ipecerijo 1 vinotočem «ua«m r najem. Ponudbe •a »glasni oddelek »Juto«« pod »Prometna, vpe-||ua<. 540*2—17 Gostilno «ta«M, deiakateso, prev-■i in i— aa ra&on, svent. to>išl eestf r LjuM!»nS naprodaj za Din fianoo. Potrebno le 30.000 Din, za of.rta.lo se počaka eno !«to. Ponudbe n« ogl. odd"lf* »Jmtra« pod šifro »Sigurna eksistenca«. 54,100-19 Lokal z hrvemtarjeim, na pRMMt* r.em krain v Lhiblianl prodam. orfr. oddam v najeim radi bo!«»ini. Ponndbe na oilas. oddelek »Jntra« pod šifro »Prometen krai 18«. 54132-19 Dvodružlnsko vilo lepo, s prostim stanovanjem tekom enega mečeta, iprl trnovski cerkvi prodam za $10.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod zna oko »Moj mir«. 64151-30 Hišo v Kranju pritlično, a 8 sobami fei pritiklinami, elektriko, vodovodom in velikim vrtom ugodno prodam za T50.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjski zrak«. 54152-20 Majhno posestvo naprodaj v Bistrici pri Limbušu. okraj Maribor. — Ivan Terbo*, posestnik v Bistrici. 64165-20 Stanovanje 8—t sob. kopalnice in pri tiklin, v neposredni bližini Zvezde iščem s 1. februarjem. Poi.udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Iifro »Udobno stanovanje«. 63535-21 2 stanovanji obstoječi h S sob I« kuhinje. z elektriko ln vodovodom, v eentru mesta oddam. Po možnosti je plačati najemnino za pol leta naprej. Naslov t »glasnem oddelkn »Jutra«. 53847-21 Sianovanfe 2 »ob. kabineta la pritiklin oddam takoj v najem Naslov r oglasnem oddelkn »Jutra«. 63857-21 Trisobno stanovanje »olnčno. celo I. nadstropje > kopalnico, blizu tramvaja In enosobno e pritiklinami takoj oddam Poizve se v Mostah. 9n-šteršičeva alica štev. 5. 53901-21 Stanovanje S »ob, kuhinje hi pritiklin, blizu mesta ISče mirna etrajika. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Miroljubna«. 53913-31 Trgovski lokal v naAi hiši v PražaVovi ulici (sedaj knilgarna Uro vat) oddamo takoj v najem. Podrobni poTn.il na razpolagi« pri Poko'nin-ske,m 7avndu za ramoSi^n-ee, Ljubljana, Gledališka «Wca 8. 54138-19 Stavbno parcelo v centru Kranj« kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Parcela«. 53606-20 V okolici Bleda t—B km iddaijeno od Jezera knphn sli vzamem t naiem 2—5 ha veliko po •estvo • »tanovanjske hiše ln hlevom Poleg posestva aH okrog niega mora teči voda Ponndbe na Puhli cltas. Zagreb. Ilics 9 pod šifro »Posjed kraj Rleda« 53239-20 Hišo z gostilno v Zagrebu, stara ln uvedena, na o??lu v bližini Sl. kolodvora s stavbi-š*em prodam zaradi selitve lz Za-reba. t/pelja-na elektrika, vodovod ln VanaitzarHa Nosi mese*-"o 2SOO Din. — Cena 230.000 Vprn«atl las+-"'Ica Mlramarska c. 2 Zagreb. 53924-20 TnriftstrllsV! oblekt jnaniSf. t vodno moč 10. •redi flln, kuhkije in pritiklin, zračno in solnčno, t elektriko takoj odda za 550 Din mesečno Fr. Košemina, G lira ce-Vič, Tržaška e. 49. 5406S-31 Dosmrtno stanovanje 5 nlmt Ii mesta oddam upokojencu proti primernemu kapitalu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v CeJju pod šifro »Laško 54«. 53851-31 StJ»nov«»iJp 8 »ob, kuhinje h) pritiklin, v St. Vidu oddam s 1. januarjem Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 53813-21 Manjše stanovanje sobitoo, S sob, Išče mirna stranka za februar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam to&io«. 5407S-21 Solnčno stanovanje 2 sob, z vsem komfortom takoj na razpolago. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kopalnica in balkon«. 51077-21 Za 100 Din stanovanje »obe k kuhinje, »oho ter mirno, blizu avtobusa ln bodočega tramvaja oddam manjši itranki, ki bi pomagala pri delu. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Glince«. 54006-31 Stanovanje sobe, ku bitij e in drvarnice, pritlično, na dvorišč« oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jatra«. 54104-31 Stanovanje 2 »ob, velike družinske kuhinje, zaprte verande In v»eh modernih pritiklin oddam takoj v bližini Stadiona. K stanovanju sipada velik vrt. Naslov pove dr. Oanže Novak, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 8. 54068-31 Stanovanje 8 parketiranih »ob in vseh pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 61159-21 Stanovanje 8—5 »ob, na prometnem kraju i š č « za takoj ali pozneje zdravnik. Vodovod, plim in elektrika predpogoj. Ker se ozira »amo na prvovrstno mesto, plača ugodno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Iifro »Ordinacija«. 54145-21 Dijaka sprejmem r popolno oskrbo blizu uodnije. Naslov pov« oglasni »ddelek »Jutra«. 63969-32 Dijakinjo sprejmem na stanovanje z vso oskrbo vls-a-vl« n. drž. real. gimnazije. Naslov t ogl. odd. J"tra. — 53942-22 Diiake sprejmem na dobro la zadostno hrano za 600 Din mesečno. Dajejo se tudi leikaije za dijake »rednje šole. Ponudbe na ©glasni oddelek »Jutra« pod iifro »I. D.« 6385)2-23 Dva dijaka sprejmem 1 januarjem v dobro celo oskrbo blizu Tabora. Soba topla In dobra hrana. Naslov v o*l. oddelku »Jutra«. M0&3-3? Solnčno sobo za dijaka t dobro popol no oskrbo ln po moin- •! z nemško k on verza ci jo pr1 boljii "vlhin! v bližini real ke iščem ponndbe t na vedbo eene na ogla«nl od delek »Jutra« pod »Za 1 januar«. 5SS78 23 Sobo opremljeno ali prazno, t I nadstr. na Turjaškem trg« štev. 6 takoj oddam. 63964-23 Sobo z 2 posteljama v eentru mesta oddam. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 63955-23 Opremlleno sobo ali dve, t separatnim v bo dom, iščem za takoj. Hitre ponudbe prosim na »glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Miklošič«. 63873-28 Sobo s etrefe separatnim vbodom, aredi mesta iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samec«. 63936-33 Sobo pran* ali opremljen«, t električno razsvetljav« takoj oddam. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 537&1-2S Dijakinjo aH gdčno sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 64030-48 Sobo • posebnim vhodom, elektriko, parketirano, »olnčno, oddam za 1. Januar. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 64017—23 1 ad 2 sobi separirand, konfortai, oddam. Domobranska 17, I. 64018-83 Solnčno sobo opremljeno, f bližini glavnega kolodvora (Maistrova ulica it. 14) takoj oddam. 54042-23 Prazno krasno sobo a »epariranam vhodom, v novi hiši po nizki ceni oddam, event. z oskrbo. — Verovškova 51, 6p. Šiška — pri aori cerkvi. 640» 28 Sobo ▼ eoptra mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 6408033 Dve solnčnl sobi rmremljeoo ia prazno, s električna razsvetljavo takoj odda BariUi, Trnovski pristan 40. Ogledati med i ■ L aro. 64031-23 Šivilji oddam opremljeno »ob* na Starem trgu Ua. 54046-23 Božična darila Preprosto mesečno sobo sa t krat u teden ob po-potdancklh urah Iščem. Ponudbe pod šifro »Spremstvo 1« aa oglasni oddelek »Jutra«. 61019—S8 Opremljeno in prazno sobo oddam. Veda* pot 17, Pod-rožnik. 64012-28 Opremljeno sobo z dvema posteljama, parketom ln elektriko oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 53900-23 Sobo s aeparlranlm vbodom oddam s 1. januarjem solidnemu gospodu. — Poizve m r ogl. odd. 3. 53920-23 Opremljeno sobo s aeparlranlm vhodom želim ▼ Ljubljani. Ponudbo a navedbo cene. Naslov t oglasnem odd. Jutra. 53963-23 Sostanovalca sprejmem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 68874-23 Sobo s kopalnico in električno razsvetljavo takoj oddam 2 gospodičnama t domačo hrana. — Poizve s« na Vodovodni cesti »ter. 6 — pritličje. 53886 23 Sobo s «I<1U. razsvetljav« in posebnim vhodom oddam dvema gospodoma. Domača hrana na razpolago. — Poizve t« na Vodovodni cesti it. 5. 53887-23 2 prazni sobi * pritličju, n lokal ičč<*n v cemtru mfuta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod sLafik* »CaatruTn 81«. 60601-16 Sobico separirano, ARe f-s dežele, ki pride e.nkrat aH dvakrat aa teden v Ljubljano. Ponudbe s ceno pod »Strogo« na oglasni oddelek »Jutra«. 640&l-£3 Sobo ■prazno sli opremljen« — strogo separirano, tudi » tooporabo kuhinje oddam dami, gospodu ali zakonskemu paru. Pojasnila na Starem ti«« tt. M/II. 64033-23 Sostanovalca sprejmem v separirano »obe Naslov v ogiaanem oddelku »Jutra«. 64052-23 2 prazni soM oddam ▼ tovarniški ullei poleg hile it. 17 — Zelena jama. 54047-38 Solnčno sobo ' lepo, veliko in zračno, v visokem pritličju nove vile blizu bauke oprave oddam solidnemu boljšemu gospodu i 1. januarjem 1931. Vpra Sati v Groharjevi ulici 7. 54041-23 Ljubi) nn a Preternora al. 1 Lepo, prazno sobo oddam z« Starem trgu lla 64046-23 Opremljeno sobo oddam gospodu v Groharjevi uli oi ž t. IS. 54125-23 Opremljeno sobico event. s vso oskrbo išče • 1. januarjem, čez dan odsoten gospod. po motnosti s posebnim vhodom. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalen ln soliden«. 64070-28 Mirno sobo •epartraoo, oddam s 1. januarjem boljšemu gospodu v Kcmenakega al. 16/1 desno. 64056-23 Lepo sobo • potebnim vhodom, parketom in elektriko oddam ■ 1. januarjem v sredini mesta. Naslov v ogIa»nem oddelku »Jutra«. 54083-23 V pokojen ec •tar SO let, teli eefefeo oskrbo pri acnMiatOiJni gospodinji, proti mesečnemu plačilu 1000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod maflko »Oskrba«. 54083-23 Gospodično Hprejmam kot sostanovalko Noti trg H. 8/n, desno. 64075-23 Opremljeno sobo zračno, s posebnim vbodom in bran« oddam t Spodnji giška, Cernetova ulica SI. 64090-23 Sobo opremljeno ali prazne — eotatoo, zračno m »uho, v novi vHl pod Rožnikom takoj oddam. — Separiran vbod, elektrika ln parket. Naslov t oglasnem oddelku •Jatra«. 51095-23 Gospodično sprejmem na stanovanj« in hrano. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 54106-23 Sobo oddan. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 54132-33 Svetlo sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, elektriko, parketom in 2 posteljama oddam s 15. januarjem na Dunajski cesti 37/1, desno. 54156-23 Kot sostanovalec iščem kurjeno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 822«. 54135-23 | Najfepše božično darilo je MALI - CONTINENTAL PISALNI STROJI Samoprodaja: miu{ I_V A M_L_E £ A T specijalist za pisarniške stroje y ubl j_ana_. Mar ibor, Preše rnova jul ._44 Ve tri nj ska ul.30 Telefon int. 2636 Telefon int. 2434 ftejHrt Proti Izpadanju las m bolezni lasiMa je »loet« e d i a o aapešno sredstvo. Lonček 88 Din. — »Inet«. Ljubljai*. Marooodna ilica It U 879-24 »Svobodna 3« Dvignit« vendar pismo, odgovor M li. E 1930. 53999-04 S. L. 29 DrignlU pucno od daaes. 64000-84 Fran Govekar Din 30— smo vrnili n« dani nam naslov. 53997-24 Vdovec lastnik čez 100 oralov posestva med Mariborom in Celjem, bi poro&il dekle ali vdovo brez otrok 40— 55 let, ki te razume na vsa gospodinjska dela velike kmetije in ima primerno doto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Lepša bodočnost«. 53977-34 OJ fantič TI — če imaš črne oči — daj — oglasi »e mi. Dopise ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Plavo oko«. 63985—34 Joško Pr.......k Želim tiso« »reč. Vse izgubljeno. Spomin la da ie prideš (v sanjah), tega mi ae vzame nihče. 63964—34 Slučaj 11 dvignite pismo v podružnici »Jutra« Maribor. 53989—64 Inteligenten gospod visok, želi znanja s lepo Inteligentno gospodično do 20 let. pisma s Bilko prosim, na ogl. odd. Jutra pod »AuslSnder«. — 53925-24 2 dlstlngvlranl dami s poklicem, iščeta t plesna partnerja, velike postave, v srtarosti 28—40 let. Ponudbe » pokim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« >od značko »Dober pleea-ec«. 53311-24 Mlad gospod častnega poklica, s s«i« dobro službo, prosi dobe« damo 3000 Din posojila, proti povrnitvi p« »porazu m-n. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Srečno leto«. 53812-21 Lepote želbie rožice uporabljajo MEDEA kremo u lepote lica. 64140-34 Sv. Trije kralj ta Jutpove dožele, leHJe znanja » tremi mladimi Egipčankami. — Le resne ponudbe » poinim naslovom m po možnosti s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod •Gašper, Miha. Boiteiar«. Tajnost zajamčena. 54154-84 Mlada Tržačanka išče od rentlemana 1500 Din poeojila, proti odplačilu. Cenjene ponudbe pod •Tržačanka I« na oglasni oddelek »Jntra«. 6*170-84 Temperamentna Madžarka Ker »em pismo prepolno prejel, odločite takoj kak drug dan za sestanek. — Temperamentni Slovenec. 64158-34 Temnomodra čepica ki »em Va« sretel r sobo««, 80. t. m. ob 8. iti zjutraj prod po&to. Želim sestanek z Vami. Dopis na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Mimogrede uvi »e ozrla«. 64164-34 V svrho ženitve IKem znanja za svojega brata, samca, nad 40 let starega, • premoženjem, vajenega trgovine ln gostilne. Prlženltev nI izključena, dame s dežel« Imajo prednost. Dopis« na oglasni oddelek Jutra pod »Fortuna«. 53896-21 Samostojna otor tulca M teK mnacM v wrh» ženitve i boljšim, dobrosrčnim, 80—45 let »tarim g«, modom. Vdovci niee hklj«-čeni. Ponudb« m oglašoi oddelek »Jutra« pod iifr* »Žetim Wti »rečna.. LL11LLL Gospod ki mo Je v nedeijo, t4. t m. »večer nagovoril na promenadi, »e pro® za sestanek v nedeljo, 91. t. m. ob 7 uri pred Mestnim domom. 53780—34 4 drž. uslužbenci mladi, ▼ samotnem kraju Slovenije služeči, se žele spoznati z 18—25 let »ta rimi deklicami, v »vrbo skorajšnje ženitve. — Ponudbe samo » sliko pod »Stanko. Branko. Janko in Vinko« na oglasni oddelek »Jutra« Diskreoija ča«tna zadeval 53762-34 Veletrgovec srednjih let. ločen «rez lastne krivde. Inteligenten, simpatičen visoke postave, hišni posestnik v veeiem mestu, ae želi seznaniti s primerno naobraieno. zdra vo in čedno gospodično ali ločenko, z lepim značajem Noanonimne ponudbe s sliko, katera se vrne. pod značko »Pošten in diskreten« na oglasni oddelek »Jutra«. 53763-34 Gospod s »talno službo to tekaj gotovine, »e želi poročiti z gospodično sli vdov«, ki ima posestvo ali gotovino za nakup posestva, oziroma kakšno obrt ali »talno službo. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »ae let«. 53467-26 Mlad Intellg. gospod ki hna na račun ovoj hotel, ce želi poročiti z gospodične Beomadeževane preteklosti, pridno ia s premoženjem. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča v novem letu«. 63990-35 Radi ženitve žeM znanja 80 let otar mladenič, dobro »ituiraa ln stalno nameščen, » premožno gospodično. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odisej«. 54119-S5 Klavirji kopit« klavir, te »i «»jo s»k>g« prvovrstnih klavirjev. Prodaj« s« najmanjše obroke. Izposoj«-valnic«! Warbinek, Gregom čičeva 5, T bližini Glasbene matice. 53501-31 Več gramofonov različnih, sorih, po lire*. no znižani ceni prodam. Ogledati med 18. In 2. uro na Sv. Jakoba trgu 9TO-desoo. 53696-21 Gramofon obranjea k u p I Mh Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 53774-81 Planino dobi« ohratvje« pocMf po< dam. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 638364 Planino Naalov * aha »Jutra«. 54004—Ji Vljolino Jtto dobro, zamenja« za citre Naslov t ogL odd. Jtitra. 5390641 Klavir (Stotsntlgel), originalni, mahagonl, angleška mehanika, skoraj novega prodam. Maribor. Frančiškanska 21. Dobrajc. — 53966-2« Planino kritem strunan, elegantni s krasnim glasom prodam, škof, Maribor. Koroška c. 24. 53967-» Phonola samoigralnl aparat, prikladen za vsak klavir, a mnogimi notami poceni prodam. Poizve se v tovarni klavirjev Brandl. Maribor, Strossmayerjev» 5. Prvorstnl planini vedno T zalogi. 53962-2* Planino kupim. Ponudbe ■ e«a» aa oglas, oddelek »Jutra, pod »Pianino«. 54046-91 PERJE od Dla 35.— dalje. Posteljne odeje te puha, volne Ui bombaža. Kemično čiščenje perja Oin 15.— za kg. — Pela, Zagreb, Zrinjsld trg 17. 303 I—I 3 BOŽICNA darila primerna - koristna • pa mižanlh cenah ZA ženske flaace: modno volnene . . od 70.—Dtn naprej ZA ŽENSKE OBLEKE: volneno 100 cm Sir. . > 60.— » > volneno 140 cm Mr. . > 90.— > > Bariton, flanele In barhentt najceneje! Bchroll Sifon Din IX—, 14.—» 1«.—, 18.— in 20.— za moške obleke: modni ševiot » . . od 40.— Din naprej kamgarni » ■ • « » 130.— > > za suknje ■ » « » » 100.— > > Ogleite ni-prihranite 20*/,in ve«-»k® kupit«- NOVAK, UUZUAHA KONORLSNI TRQ 15 N4SfROTI NUNSKE CERKVE ! ■ C ■ ■ ■ ■ ■ § /jutro« fll. no - 26 _= Nedelja, JI. xn. 1990 a cenen h dni! ▼ t«n k. morm mkd« .»kupiti darila, sem m odloM. te prMm povodom srojeg. feMttobK«* JutMlrjn«** trgovskega poslovanja 6 CENENIH DNI to nudim ob tejpriliki ™Uu»» p. k LjSLSTkiL^dZfc? M.mjto?^ naslovom, odl^doM^d^em bra 1950 n. v« .voje blaga, prt katerem »o cene pri vsakem komadu razvidne v Številkah. 20 %, reci dvajset odstotkov popusta, tako da se andl knpnjočemn občinstva prlffla, te si naknpl n boM* m rrste galanterijskega blag*, »portnlto predmetov, gramofonov tajplošč, pletenin, kravat, rokavic, porcelana In steklentn«, bronce, ktaasrebri.U.e, parfunierije, snežk ta galoS, žepnih rutic, Igračk v največji Izbiri po tako nizkih cenah kot jih dosedaj Se nI nihčevidel. . Ta reklamna prodaja velja samo za moje p. t. detajlne odjemalce ta se blago v večjih množinah s tem popustom ne daje preprodajalcem. Pri nakupu sa najmanj 500 Dta blaga 1 srečka »Jadnu*- ske Straže« gratis. FRANC KORHANN - MARIBOR, Gosposka nI I ca štev. 3 Klavirji avaja&kv pupravfl* hi »glasovanj« iivršuje aajeeneje tovarna klavirjev Warbinek, Gregorčičeva 5. »1039-24 Ko včeg-Rramof on Aobre ohranjon, t plačami ■godne proda Dolinšok. Go-■»•vetska cesta štev 20. 54040-26 Gramofon li primi znamke kupim. Ponndbe n« oglas. oddelek •Jutra« ped »Gramofon«. ' 5402S-2C Gramofonske plošče (nemške) ugodno prodam. Ka*kyv r oglasnem oddelku ■Jutra«. 54072-26 Harmonij *ot>ro ohranjen kupim po ■B«m> ceni. Ponudbe na ■pravo šole, Cnnošnjice. 54060-26 Klavirje trn plami-f rasnih prvovrst-eah dunajskih nemških ip irugih tovarn ima po oaj-BiijS eeni »talimo v »logi lana. Wolfova ulica 10'I. Stružnico ie rabljen« kupi Iran Samsa, kcrlar t Sodraik-i iu 18. 53237-29 Na obroke! Na obroke! Mizarji! Izgledi sa velika deJa spomladi so tu! Pripravite se na to ter naročite »i pravočasno kombiniran ftroj s 6 stroji, svetovne tvrdke Teichert & Sohn, pri zastopstvu v Ljubljani. Stan trg št. 26/111. 54033-29 Mizarji kolarjl la lesne Industrije! NajiboljSi, vodilni in najcenejši »o Teichertovi stroji I>o vs«m svetu. Zahtevajte takoj ponudbe pri stope'vu Teichert & Sohn. Ljubljana. Stari trg 26/HI. 54034-29 Primerile boJlčno darilo! Koncertne citre Aotoro obranjm« poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 54,109-26 Kovčeg-sramoion ■ 12 ploščami [H>ceni proda Boiič. CeiovSk* eesta 85. «,120 26 Klavir •r«. kratek piipravee ta ačenjn. ugodno naprodaj Na«krr pove ogla«. i>ddi-lek •Jutra«. 54116-36 Mekslkanske veverice krm, avalfee. poprvlmmia krotke, komad po 400 Di-n proda Import livali. Bled 2 53843 27 Mandarlnske race par po 650 Din proda Baport ti vali. Bled i. 53844-27 Kitajske slavce (Botinenvogel) trajat pev ee par po 145 Din proda Imoort Jivali. Bled 2. 53845-27 Psa volčjaka icfcrega čuvaja na verigi, t Vj leti »tar.jga, ia 300 Dta proda Jakob Rebolj, ▼a« Raz.j>otje, oo#ta Vače P«i Liliji. ' 538S4-27 Mlad pes »c(č]e pasme, se j« zatekel Pojasnila daje vratar »pkrf-•e bolnice. 54058-28 Kanarčki •amet m samice [Kjceart naprodaj v Krojaška nI. 5'TTI (Gantar jevo nabrežje 19). 54044-27 Doberman kfcoladno-rujav. 1 l«to star relik, nekoliko dretiran, poceni naprodaj. Ponndbe na oglasni odd"lek »Jutra« pod »Dobermra«. 54036-27 ^^ Kanarčki ptfatn* harcarji pooani na prodaj v Alefervčevi nI. 29 »itoko pritiičje. 54091-27 Psa ali psico •»te volčje pasme prodam SaljevV« 16. 54130-27 Pave - golobe Jene pa«ne. vseh vrst ko-fco*. mlado orrfco fcn veverico proda Slavn Markič. Cerkvena nlica Itev. 19 53189-27 Mizarske stroje skobefrri oduj» modrMe. mr^ie a o»'el)nt- •»■ie). kupit* nr< rtidil' S^vei U,njin trg M#» t /ahtevajtf rroreel S8 • Amaterska dela «v ■««)«■ (B »ontranje' .i *otn ronenjal na'rene;f ir f.»t< Jo4kc 9mw Wo-'ot» 12 oodruitiioe B'en Urarska popravila izvršuje najceneje in laj-preciinei* Franc WoiiHng nrar, Gospoavetska cesta 13 Radio aparate prodaja popravlja ®-i.l»ir. ni2ira vzdriiije i«}ugnd neje Jote Marke*. Jet-enicc 90 Tkanine za pohištvo ter vee capotnMk' naiert iai • velik' ijbir laip., voljne)« Pol jokan Za greb niča 50 824 —* Velika Izbira domači! oletemr po ai^ft, vnaki>vr»tneg» ;>eril» u >g:wi m i lakot' » J-go vin' »r -S K »Vid m a ver. Pogačarjev trg m Vsa ple«kar«tlra Hčar- KoiesarJI, pozor! Končala je sezona za vozila! Sedaj je treba pre skrbeti za prihodnjo hlii njo pomlad. In sicer da Vaša kolesa pustile ure diti z malimi stroški ka kor nova Kolesa popol nama narazen vzeti, emaj liratš ponikljati. vse le zaje temeljito očistiti, zbru siti ter na novo t najbolj šc vazelino namazati, ter sestaviti. tako 4a boste imeli kok za prihodnje leto prenovljeno Shramba koles in motorjev čez zi mo. Priporoča se največja specialna mehanična delav nka Justin Oustinčič. Ma ribor, Tittenbachova nlica št. 14 — nasproti Narod nega doma. — Brezkonku renčne čeme ter točna in solidna postrežba. 411-30 Gramofone Šivalne stroje otročke vozičke in kolesa popravlja naiboliše specialna meha nična delavnica Justin Gu sfcinčič Maribor. Tar»»n bachova nlica 14 nasproti Nirodn«ra loma 410-S0 Treprica-ite se" da t«ko izborno hlaaro. sotidne cene ln hitro postrpžbo dobite le v sn^cerii treovtni m MA RINSIC. Rpslieva rosta 2 podružnica Cesta v R«*no dolino 36. 15929 Manufaktnrno blago Vsakovrstno dobft» na ob roke. Pišite na oglasni nd delek .Jutra« pod značkr A gen tura«, 51050-30 Karlin Franc, ključavničar, aaj r rami zadevi sporoči naslov oglasnemu oddelkn Jutra«. 53968—M Preklic Pedpfeaa* prekHo«>« me kar sera žaljivega la s g. Mirka Gradišku ti Zalaga, priliko« smrti u}e gove iene. Sluga Terezija, Zalog 66. 53775-31 Pismeno naj Javi svoj Iiaaioff mi, U je voljan sprejeti kake stalno domaČe delo. Priloliti je znamko ia odgovor. — Zadruga j-ugoslorenskih pl«-tača, Osijek. 50248-31 Jft * id l<> At rt Vsakovrstno zlato napiij* o» aalTiHilb «"u' Čeme — iuvelir Llnbllana. WoHova ulica i SP Srebrne krone starr (lato Ia «rebr> ca pu je Rafinerija iragih ko vin » LjnhHani litrska ulica »t 36 - vhod 1» VI dovdso»ke eeste pr! go stilni M ožina 18732 Sfi Biserno ovratnico In brilantnl prstan ugodno naprodaj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prilika«. 54010—36 »k« in dlknrska dela izvršuje naisoiianejse in po nizki ceni ANGELO 4ELC1C pleskar ta ličar (■elovška c. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi V/l Preklic. j Podptea™ Bucik Anton. ' tovarniški delavec pri KID La BI. Dobravi, pre-klic-nj™ kar sem dne 7. in 8. t. m. gdčni Pavli Koe govoril žaljivega o gospei Stare Minkii. re-stavraterki na BI. Dobravi ter izjavljam. da j« bila ln da je ga. Stare Mi rok a neoporečnega ob naiania Is^očasmo »e ji zahval mi iem da fe odsto pila od kazenskega pooto-pa-ni« eoper mene. BI. Do i brava. dne 19 dec,. 1930. — -Bnc^k Ai»to«i I. r. 53975—91 Filatelisti! b M Dta 30 kiMdUi namk Grčije [Vrči je. Švedske. Bul ga rije. Svic«. Ni-aoteaske. Fin dce ali Danoke Zoranka Cnfel Ljubljaaa, Rotaa «lka 9. Športne M»nke (lruoedetM, jU< iflp« m trpelae po 140 Dim. — Praprodajalot dobijo popust M. Fajiai, kolarstvo LJubljana, rraovaka al. S. I Telefon »4-10. 174881 Živi karpi ta lini se dobijo dnevno pri tvrdki FERD. GREKVER, Maribor, Gosposka ulica 2. 17713 Karbid na malo In veliko SODOAD« ortjen--ka Iružba za izdelavo kisika ln razkrojenega aceti lena, Zagreb, K ra Ijlee Marije 2S. — Telefon 21—97. 881 Pozor, ienlnl In neveste! modroce posteljne orete telesne zložljive postelje. otomane spalne divane ta fotelje audi najceneje RUDOLF S A DO V Alf tapetnih Mestni trs It. U. tlma morska trava, blago ta modroce In prevleko pohištva » veliki izbiri po oaj-olžjl ceni 342 Sedlarski stroj znamke »Adler«, dobro ohranjen, naprodaj. Poizve se v trgovini Metod Žižka, Glavni trg, Celje. 17461 Ako ieRte k • p 11 { na obroke itnn. ee m Kreditno zadrugo detaflnih trtcovce\ ». a • • • t UabljaM, Clfalctrva t araveo »odnMe 182 Pozor, tapetnlkl! 05Wi51 Vo« mk paMttv—ft na. ■ Vsa a»4. aotuarnoč aik «mmJ> (arvo ijoi>ljan«ka tvoroica tfobiitv oaib rtmeU te posteljnih v I e t k o v Andlovic - Strgulec UaMJaM. Kaaraukega M 15557 X Ce nujno rabi$ sliko m sfitiaaeljv tobli • 1«. amutat. j r J >*k» Sinu. . IDHueti a inrtn rologratu • Ljahlfani W>lfo«s »i 12 Vrednostne papirje ,rnik« iMsgaeije teln c knpa}e ipravmitv. .Me, k'ir« Ljubljana Smnobji gora ilioa giU 30 52 V1771 V ®QZ1CM TEVILtt JUT^A" IZIDE ¥ SREDO ZJUTRAJ - M K Ha I I Sfi I I Na njo opozarjamo ponovno velecenjene »Jutrove« inserente ln naročnike malih oglasov ter jih prosimo, da nam svoja naročila dostavijo čim prej, da bo mogoče ustreči vsem željam. »Jutro ima že več let rekord v nakladi slovenskih dnevnikov, letošnja božična številka pa bo prekosila, kar se tiče števila izvodov, tudi vse Svoje dosedanje naklade. Tradicijonalna božična uganka za mladino in nagradna reftenica za odrasle bosta v veliki večini slovenskih družin povod božičnega veselja in zadovoljstva. Z reševanjem naših ugank se bo bavilo staro in mlado. Iz vseh strani Sovenije smo prejeli od prodajalcev »Jutra« posebna naročila za povečanje pošiljke praznične številke. Oglase sprejemamo do torka do 12. ure. V OGLASNI ODI5EI.F.K ^JUTRA" Telefon št, 3492, 2492 ta 3392. Gramofoni vseh svetovnih znamk! Dalmatinska vina Posebne poSilJke ravno prispele, namenjene za božlCne praznike in novo leto, se bodo od ponedeljka dalje točile čez ulico po spodaj znižanih cenah: črnina 1 faurtnl prtdeieit (Omii)......n Din 10.— rožica 111 "P«®1111« k*1- pridelek........ > 10.— opolo ViSkO eKstra PrtmA- lastni pridelek . . . > > 11.— belo viško ekalr» Prta4' iastm pridelek ..,.»» 11.— orošek Cra1, 8tart- ** «uhega grozdja ..,,,»» 26.— Vermut8tart ort&llud...........»» Operna klet, GledalMka ni. S; gostilna pri »Cnlverzt«, Židovska steza 4; gostilna pri »Trnovskem svonu«. Krakovski nasip: točilnica Puharjeva ul. 1; gostilna prt stari cerkvi v Šiški, pri »Dal-mattacu«. i is m m m m SSS m M m m m §8 m m m m m m m 04 „HOM OCORD" — „COLUMBIA" nHIS MASTERkS VOICEu „CENTRAFONu — „POLTDORu Velika zaloga tn Izbira gramofonskih ploSčI — Najnovejši fl&gerJU kupieti, harmonike itd. Gramofonske plošče po stari ceni od 36 Din dalje. CENE ZELO NIZKE! VSE NA UGODNE OBROKE! NaflepSa prilika za božična in novoletna darila! CENTRA« Vinska veletrgovina A Padoian LJUBLJANA, Dunajska eesta q m- • • -*» Brez posebnega obvestita »t trgovin* gramofonov in plo4£, šivalnih strojev, koles Itd. LJUBLJANA. MASAHYXOVA CESTA (pri kolodvora). — Telefon 23 — SS. 17635 m m m POTNIKI železničarji ta dijaki so z aktovkami, kovčeg! ta podobnim najsoiidncje ter najceneje postreienl pri A. PREKUH, LJUBLJANA. STARI TRG ST. 28 ki izdeluje vse to čisto po poljubnih teljab ter prevzema popravila 312 Restavracija Skalcou „pod botpda mo pristna Štajerska, dolenjska Ul dalmatinska vina ter se priporoča LJUBLJANA, Mestni trg 11 17514 3 pse volčje pasme; j 6 m««cer stare poceni pro- i j dam. Informacije na Tr- i ' ta?(ki eesti 34/1. 54153-27 V damskem česal-nem salonu QJL?D K«ier«nl trg »t. 8, !(> bili pozabl^sii naslednji predmeti: S dežniki in par le aofenih sne4nili čevljev. 5Vr>4-2S j Pletilni stroj 8/50. evemt. tudi obroke naprodaj na Ižanski ,:esti it. 7. 53593-29 Pisalni stroj prodam Naslov v ogl«. •ddeUcn »Jutra«. 53fl.W 29 Šivalni stroj 4obro ohranjen prodam — ifovi trg štev 2/II. d«>no. 54076-29 Pisalni stroj ' prodam. Na«Iov pove ogl. •ddekfc »Jutra«. 64117-29 Potrti v brezmejni žalosti javljamo vsem prijateljem fn znancem pretužno vest, da nam je danes dopoldne ob 9.45 po dolgotrajnem trpljenju umrl v celjski javni bolnici naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče in tast, gospod o Halmič zlatar, draguljar Id nrar Pogreb našega predragega bo r ponedeljek, dne 22. decembra, ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice celjske bolnice na okoliško pokopališče, kjer ga bomo položili v rodbinski grobnici k zadnjemu počitku. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin! V Celju, dne 20. decembra 1930. i GLOBOKO ŽALUJOČI: Ana roj. Leitgeb, soproga; Rafko, Anica por. Kodela, Savo, otroci; Henrik Kodela, zet v - i * ■ -- ■ v ZAHVALA Vsem dragim sorodnikom, prijateljem ta znancem, ki so ob smrti naSe dobre soproge, mame, babice ta tadče, gosp« KRISTINE FLEŠOVE t nami sočustvovali, njeno krsto posuli s cvetjem ter Jo ▼ tako častnem Atevilu spremili na nJem eadnjl poti. Izrekamo s tem najlskreiiejSo zahvalo. Še posebno zahvalo pa smo dolžni za izkazana tolažila preCaatltl duhovščini z gospodom mestnim župnikom na čelu, gospodu dr. Hubadu za skrb v času bolezni, odposlancem oficirskega zbora 52. pp. pod vodstvom gospoda podpolkovnika Bakiča ter častnemu zastopstvu sokolskega druStva ln Kola jugoslovenskih sester, kakor tudi sokolskim pevcem in mestni godbi za ganljive žalostinke. Vsem, prav vsem naSa prisrčna zahvala! 17281 V Akofji Loki, dne 20. decembra 1930. Rodbini FLES — BARTL. 17715 o« Vsem prijateljem, sorodnikom ta znancem javljamo pretužno vest, da je nai ljubljeni sin oziroma brat Joško Tomšič železniški uradnik in rezervni podporočnik po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti, ob 6. uri 15 minut, v 28 letu svoje starosti, za vedno preminili. Pogreb predragega nam pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti v Kandljt St. 76 aa šmihelsko pokopališče v ponedeljek dne 22. t. m. ob 15. uri popoldne. Priporočamo ga v blag spomin Kandija — Novo mesto, dne 20. decembra 1930. 17701 Žalujoči ostalL m m ju m i! m m i m m m m M ige ^ M I f M |c4svy V,6. SR M «5 1 as § ,1 H I I 1 1 1 #ir©škf čcvlp Dainslii čevlji w« plea • v- BI f aa gpauge Baiii§ki čevlji pumps Moški polčevlji 51 o^kl čevlji visoki 1) ©lil 145< 165' f 195 305' Trajno veselje povzročajo v teh težkih časih samo koristni božični darovi. Praktičen in koristen dar so naši čevlji! Nizke cene, izbrana kakovost! Dolgotrajni, nepremoč-Ijivi. Iz at^sa, elegantni, odlični. č"-5 "'avj. splošno pri-Ifublieni. čr«i. f^vj — lak, zelo modemi. Zelo ugodno nošenje« Pravi čevlji za štrapac. Luksuzni čevlji po zmernih cenah. Izdelujemo jih najbolje, ker razpolagamo samo mi v državi z ORIGINAL-GOODYEAR - WELT stroji pp (Peieo ožič ? m i m m m II ?M m m ?M ■ms m <>m ?M vte* I s %y 1 -»K m m m f$ s i tfcP' f§| H? p: šli vvsahdom! VI aH ctorUM ■ ftte družine tanko v kratkem Igra fcai uisurument potom našega orezplacnega učnega tečaja, ter Bi ustvari doma prijetne večere. Zahtevajte Se danes naš veliki brezplačni katalog , £m*«rt>a OoOlVe tucb aaaion) poučno tnJl*W» »ztaii poatfcji^m doDer godbenik« Prilika z* nakup J« ugod-j aa. instrumenti poceni, učenje tanko Nudimo Va- tUnHU . . Dta 12».— dalj' tr'>mbr . . . od Din 48«.— » klavir »4t« »d Die » fmmoloas »d Din » 85— dalje itd. • N*jvwS}a odpremna rredka glasbil T A«08lavljl ...«11» s»»o, Beograd, Skopljanska ul, & 17328 Oddam posestvo za več tet v najetr Posestvo se nahaja v Novem mestu. Zraven spada 8 oralov zemlje s sadnim vrtom in 250 žlahtnimi drevesi. Pripravno posebno za kakega vrtnarja. Obenem oddam tudi večji industrijski objekt (preje žaga) istotako za vec let. Drago Hadi, Novo mesto. 17307 OGLEDALA vseb vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6—8 mm, maStnsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster Itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA Vn — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OS1JEK £ o Za pod božično drevesce priporočamo našo bogato izbtro zelo prikladnih daril kakort Razno modno blago za oblek» k plašče Fine modne barhente In baržano osobito najfinejše znamke mUndenm Vetour, šifon, razno svilo Ši/one in batiste od Din 0*— naprej Barvaste batiste za damsko perilo Cefirje za moško perilo Garniture za spalnice in fedflntce Preproge za divane iz pliša, volne in svile Vsakovrstne posteljne odeto Preproge, predposteljnike Frotirne in platnene brisačo Linolej na meter in odmerjen Platneni In batistasti žepni robd Največja izbira zastorov itd A. oite na poŠti, tn na katero napišite: Tiskovna zadruga t Ljubijaat, knjigarna, poštno-čekovni račun St. 11.926. Knjigama Tiskovne zadruge * LJubljani jigcrcr 0 □ 3 E3 □ 0 EJ SI □ □ a 3 □ B E] El ID B B B E B □ B □ B Zahtevajte v vbakt trgovini ttalo svUo Hiranj 3! bibibibiab BfiiBiB utoEznm Ui HUGIIIjII B B EtBiBjElBjBiBlBiElBjBiBlBfBiBfB PQ 0 □ □ □ □ □ □ □ □ □ 13 □ □ 13 □ 13 H 13 □ 13 DO 13 □ □ S 13 □ □ 13 □ [3 13 □ 3 □ 3 3 □ 3 3 □ 3 □ B T Lil SUS^K VELETRGOVINA VINA, osamam 1876 pot poroča avoja tzbraiia to saJajjiCeiK) naravna dalmatinska vina: Belo. o pole ta črna. BpecSafttete v sodili najmanj« od 80 Htrov. Ori^mfnl viški opolo, Vngava, italma-fckuski »Burgnmlee« tn »Dingač« X Vra gpaffttl« - y»e —tH bfo^e / UNIVERZALNI NAUCNI PREPARAT univerzalni rfUčeniaški Prep a r al »HI i HOmgri o* m Hobby ttsn v»e po popolnoma novem načinu ,OBOBOT". • .t,,,,« «, vhs nos s vciCamsč* Iiubb*1domaMo (?tnpo---------«»■■<■> HO'l,ST •• «TK»»aM|a v Ameriki letno 70,000000 kg ROBBV •6m »rfkeg* teWflMf» to to: 20 m raznega pravega 4e*keg» Jifcma. platna as perilo tn posteljnino. Širina 80 em. dolžina posameznih toeov 3 do 8 m. vse s* 260.— Din. BO m raznega pravega češkega eeflrja, tamafft—. tfrafco M. B perilo hi posteljnino, dobre barve, širina eco 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 a »* ■ Din 250.—« Zahtevajte posebne ponudba Prepričajte s« a soddnostl aaftega podjetja. Prodajamo samo zajamčeno CE8KO BLAGO Po puftlusa ponetjn podil jo Ceiki trgorački mine) i RoaMček 1 drof Sarajevo. 17751 Vseh skrbi se Iznebite!! Dvohotesa. motorji, šivalni etTi??i. otroSki tn igralni vozički, pnevma-tika., posamezni delt — Velika Izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke. eenikj franko. 6 BB®UWA F. B. I*, tovarna dvokoies ia otročkih vozičkov, LJUBLJANA Kar lovska cesta 6t 4. ¥ ZA PLETI ■ad po najnižjih cenah in najpovoljnejSih pogojih vsakovrstno volno, bombaž v kopsih, Regina, Kniting, Mako, »vilo, sukanec, gumbe kakor ves ostali pribor za pletenje, tvrdka ANTON ADAMIČ v KRANJU Zahtevajte vzorce In ponudbol Barvna karta gratis! 12864 NajngodneJSl nakup pletilnih strojev, novih in rabljenih._Na Ealogl stalno igle, krtačice (Ranbkarden) in vsi ostali strojni deSL Si t*OMAOA Vmm pil awta)ab M Isotiiajaaj*. lakot tadi pn preoebaa)« »m ta, Mrflotf« • 1oln» etiii oaoekra' jtfjtikuieu. la loeeiiaj edini, po cdravniklb priporočen« laneMjlvo iredstv« prol ir. Kenija »BR0SEA«, ki takoj * nekaj jr» tauesljivc učinku jo. o. la tn loutajot noai « ij«upokttoo — Cena 70 Din. fn>c iS* ca^ureU motnje 100 bin iconranu ta tea«kr mo«n» laravf i5(i Din — Zajam(eno neškodljivo - remu sredstva ae ima cabvaljavati aa tiaoie {enak ca tanesl])« la aage učinek lo ca povrnjena »reukrbaoct - Diskivtm p»Mlja po po«ti «din« Havelkova ordinačni laboratof, Praha Nusle, Božetechova ulice, čislo 10._ ■I — 54. — Ceskoslov. Republika Vsakovrstne OGAN POHIŠTVO za opremo stanovanj is pisarn Dunajska cesta 17 UANA i ni mermger to varni Aka d« d. aa gradnjo »troje« in v»goaa« W len Avstrij Žerjavi fn transportne naprave Zastopstvo: Inžeujerska pisarna Julius Breituleser Zagreb, Frankopanska 8 l*OKLOi\. Zrn one, kft m sami brijejo RLLEGRO aaJaaosJJlTeJ« aparat, n ostrenj« ia glajeaj« britvi« To daj* Britvicam m^ veCjo ostrino ln Stodi ta« ln denar. L 354 ¥ uporabi ca 1.000.000 komadov Orno lakiraš Din L56.— Poni ki Jan Din 210.—. f*>Mva os povood Uramjc Uavum Kavfcco. Lk±*m m konsurc« aJuua.Adoil Kiboikai. U Na/oano askarau