Posamezna številka 60 vin.
Pavšalni Iranko v driavi SHS.
khija vsak dan razen pondeljka In dneva po prazniku.
^lt4ništvo je v Ljubljani, ‘‘»nflškanska ulica šiev. 6/1.
Ote računamo po dogovoru.
Izdajatelj: Josip Petejan.
Zgovorni urednik: Rudolf Golouh
tisk tiskarne Mostbdck, Maribor.
Telefonska številka 312.
Glasilo jtigoslov. socijaino*demokrati£ne stranke.
Naročnina: Po poštf ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1.
239. štev.
U Cjubljani, četrtek dne 20. novembra 1919.
Četnik Ut.
Brzojavne vesti.
Vesti LDU.
AHcije proti draginji.
Bel grad. Minister za prehrano je ^edložil obširne odredbe proti brezvestnih špekulacijam in kupičenju blaga. Odredbe so bile sprejete. ' Dalje so bili sprejeti predlogi ministrstva za prehrano Po katerih se trgovina s sladkorjem izletna iz prostega prometa, vendar tako, •k s tem ne bo oškodovana svobodna hgovina. Poleg tega je bil ministrstvu *a prehrano dovoljen kredit v znesku [50 milijonov za nakup živil za pasivne ‘raje, Ko se bodo živila prodala, se toora svota vrniti Hržavi.
Ruska rdeča armada v ofenzivi.
Omsk v boljševiških rokah.
U Moskva. Dne 14. novembra so naše 'Ste zavzele mesto Jamburg. Ujeli smo VeJiko število angleških častnikov, oprodi iz ujetništva 500 naših ujetih voja-°V. Pri tem je padlo v roke tudi 600 jJ°jakov Judeničeve vojske, 50 strojnic,
9 topov in velike množine vojnega in tehničnega materijala. Dva polka sta “{la popolnoma poražena. — Zavzeli smo .tttsk, glavno mesto zahodne Sibirije, hjeli nad 8000 mož s častniki in štabi yted in nepregledne množine opremnega t*} prevoznega vojnega materijala. Steblo ujetnikov dnevno narašča.
izra volitev v Belgiji.
u-, Bruselj. Volih e v poslansko zbornico so pokkle povsem mirno. Katoliška |hanka je izgubila 15 glasov prejšnjega »levila svojih mandatov, liberalna stranka Pa 8 glasov v prid socijalistom. Klub temu pa je ostala katoliška stranka najmočnejša v novem parlementu.
Pomanjkanje živil v Nemški Avstriji.
, Dunaj. Nemško avstrijsko časopisje polno vznemirjenja slika silno pomanjkanje živil v republiki. Kriza v predani je resnejša kot kdaj poprej. Koliba živil, ki so nakazane eni osebi na t%n, se je zelo zmanjšala, tako da dobi JJkn n. pr. samo po 1200 g moke teden-
Za mast, sladkor in drugo je pa še “tabše. Pomanjkanje premoga je vedno mijše.
Liovd Georgejevo politika.
Pariš. Kakor doznavamo iz angleške-časopisja, namerava Lloyd George pri-*eti obširno akcijo, da združi vse meščanko stranke v nekak „liberalno-socijali-stičen* blok, k naj bi skupno nastopal Proti prevratnim revolucijarnim socijali-*tom, ki hočejo pridobiti ljudstvo zase. (Kakor se vidi, teče tudi angleški buržo-azrjj, ki hoče s popuščanjem podaljšati Svojo družabno stališče, voda v grlo. Stvar Postaja tudi na Angleškem vedno bolj kutna. Op. ured.)
Plimo Iz Proso.
16. novembra 1919. Praznovanje nncfj-ma nega osvobojen]«. — Mtsafykov goyor.
Sicer prihaj.m prepozno s svojim Poročilom, ali kljub temu mislim, da ni ^ ničesar zamujenega, če vam šele sedaj poročam o praznovanju nacijonal-hega osvobojenja dne 28. novembra na čehoslovaškem.
Meščanstvo, ki drugače kategorično Odklanja revolucijo, posebno glede soci-lalizacije, govori in piše z navdušenjem 0 revoluciji, ki se je baje že vršila 28. oktobra 1918. Buržoazija si je vstvarila legendo, da je osamosvojitev delo njenega revolucijskega duha in delovanja. ^ resnici je stvar precej drugačna. Osamo-
svojitev Čehoslovakov kakor tudi Jugoslovanov ni prišla vsled revolučne akcije posameznikov in ljudskih mas, temveč je padla kot zrelo jabolko sama v naročje narodov, ker je ona sila, ki je držala avstroogrsko monarhijo skupaj, pod pritiskom zunanjih sil, vsled poraza centralnih držav, to je diktatura nemško-madjarskega monarhističnega militarizma, onemogla in odpovedala.
O revoluciji bi se dalo govoriti k večjemu, če bi se realizirala samostojnost že 14. oktobra 1918, ko je češki soci-jalistični svet proti volji češkega meščanstva samostojno proklamiral republiko. Proklamacija bi se imela izvršiti z balkona mestne svetovalnice, madjarska posadka pa je prehitro zasedla notranjo Prago ter je preprečila ta akt. Tako se je moral zadovoljiti socialistični svet z letaki, s katerimi je preplavil vso Prago. Da ni prišlo do revolucije, pri tem ima glavno zaslugo meščanstvo, ki se je balo, da bi he delavstvo obenem s samoosvo-jitvijo izpod tujega naroda, ne osvobodilo tudi suženjstva zasebnega kapitalizma. Če bi se ta revolucija posrečila, bi razpadla Avstrija že sredi oktobra. Čehom bi sledili gotovo takoj drugi narodi. Ker se je pa bližal konec Avstrije itak s hitrimi koraki, je prav, da je revolucija izostala. Prihranjeno je bilo s tem mnogo žrtev. Tako je potekel 28. oktober 1918 brez vsakega strela in brez izgredov.
Obletnica se je praznovala zelo slovesno. Praga se je oblekla v praznično obleko. Hiše so se okrasile ne samo s češkimi, temveč tudi z zastavami entent-nih in prijateljskih držav. Med temi je bilo videti več italijanskih kot pa jugoslovanskih. Jugoslovanske bi seštel lahko na prstih. Tako n. pr. je razobesila tiskarna reakcijonarnih Kramarovih »Narodnih Listov", med drugimi pač italijansko, ne pa jugoslovanske zastave. Zanimiva in značilna malenkost!
Na predvečer 28. oktobra se je vršila žalna slovesnost za padle. Pred spomenikom sv. Vaclava na Vaclavskem Trgu je bila postavljena grobnica s sarkofagom, obdana od 10 velikih grških spomenic. Ker je bil predsednik Masaryk prehlajen, se je vdeležil svečanosti kot njegov zastopnik na čelu vlade ministrski predsednik soc. dem. Tušar. Ob globoki tišini so zavalovili po krasnem, impozantnem Vaclavskem trgu čez odkrite glave ogromne množice mogočni in turobni glasovi fanfar vseh praških vojaških godb. Ko so pevci, zbrani na stopnjicah spomenika, odpeli Fčršterov žalobni koral, je stopila z grobnice v starogrškem kostumu s črnim zavojem igralka Narodnega gledališča ter recitirala na čast padlim v ta namen napisano pesnitev. Po njenih zadnjih besedah so zadoneli zvonovi vseh neštevilnih praških cerkva. V tem svečanem trenutku je položil ministrski predsednik v imenu naroda na stopnjice grobnic^ la-vorov venec. S topovskimi streli se je svečanost zaključila.
Ta svečanost je zanimiva, ker je bila popolnoma posvetnega značaja. Duhovščina se je ni udeležila. Cerkev je obhajala obletnico za-se. Pač pa je povabila člane vlade in skupščine na svoje
cerkvene svečanosti. Oficijelno pa se vlada ne udeležuje nikakih cerkvenih slavnosti. Tako je praktično cerkev že ločena od države, akoravno se to na papirju še ni izvršilo.
Na praznik obletnice se je vršila parada praške posadke, slavnostno zborovanje narodne skupščine v Smetanovi dvorani Reprezentačnega Doma, zvečer pa slavnostna predstava v Narodnem gledališču. Kljub deževnemu vremenu so se valili dopoldne od vseh strani dolgi izprevodi socijalističnega delavstva z godbami in rdečimi zastavami ter z napisi: »Hočemo socijalistično republiko* v notranje mesto, kjer sta imeli obe socialistični stranki na največjih trgih svoje shode. Na najvažnejšem mestu, pred Re-prezentačnim Domom, so vršili člani so-cijaldemokraških telovadnih jednot funkcijo rediteljev. Sokoli so se morali zadovoljiti z manj važnim mestom.
Najbolj zanimiv in važen dogodek tega dne pa je bil Masarykov govor pri slavnostnem zborovanju narodne skupščine.* V svoji poslanici se je postavil namreč odkrito na stališče sbcijalizma. Naj slede najmarkantnejši utrinki njegovega govora:
Država potrebuje novo administracijo, novo uradništvo, ki se je iznebilo avstrijskega duha, ki je delavno, pošteno in misleče. Uspešno grajenje nove države zahteva boj vsakega posameznika in vseh institucij proti demoralizaciji, katero je prinesla vojna. Treba je stremeti za tem, da se loči cerkev od države in da se zviša stopnja javne morale. Predpogoj socijalizacije je javna kontrola vsega gospodarstva. Zahtevati se mora proračun produkcije in konzuma. Ne grele samo za socijalizacijo razdeljevanja, temveč tudi za socijalizacijo produkcije. Novodobna buržoazija, takozvani veliki kapital, koraka po stopinjah stare aristo-k kracije. Kritizira boljševizem in ga odklanja. Dokazuje, da ruski komunisti niso pravi marksisti. Kot se je prepričal sam na Ruskem, so med ruskimi boljše-viki idealni ljudje. Boljševizem se po njegovem mnenju ne more obsojati kot nekaj neslovanskega in neruskega. Lenin je tipičen Rus. Je proti intervenciji na Ruskem, kakor je bil tudi proti intervenciji na Madžarskem. Vojna in nastale družabne revolucije ne bodo dovolile nikjer nemotenega trajanja predvojnega družabnega reda. Je za postopno, mednarodno dogovorjeno socijalizacijo. V to svrho je treba izdelati točno formuliran program. Državna uprava mora biti v demokratičnem smislu poenostavljena. Z ustanovitvijo državne banke se ne sme odlašati. Razvoj moderne narodnosti se je vršil sočasno z razvojem mednarodnosti. Prava mednarodnost ni niti proti-narodna niti nenarodna.
To so glavne misli, katere je vrgel Masaryk ob tej svečani priliki, pozvan od vlade češko-slovaške republike, ki pa bo, kot kaže vse, krenila zelo kmalu na pot, ki pelje tja, kjer ne bo gospodarskih razredov, ne gospodarjev, ne hlapcev, ne bogatinov in ne beračev, kjer bodo blagodejni žarki blagostanja vse enako obsevali.
Politične stranke in volitve v
Italiji. (Konec.)
Klerikalna stranka je izmed meščanskih strank najmočnejša. Druge meščanske stranke so zelo slabo ali pa sploh niso organizirane. Bivša Giolittijeva, t. zv. liberalna stranka, je vdesorganizaciji. Bila je dolgo vrsto let na vladi, danes pa gre v volilni boj izključno le s parolo »za Giolittija ali proti njemu*. Liberalnodemokratski blok si je bil dosedaj vedno v laseh glede vprašanja, ali naj pristoji na Nittijevo vlado ali ne. Nacijonalistično razpoloženi elementi v njem so namreč ostro obsodili Nittjjev govor proti D’An-nunziju in ga še sedaj obsojajo. Giolittijeva liberalna stranka je danes faktično tako razcepljena, da njene pristaše snubijo ne samo Nitti, nego tudi t. zv. Bi-solattijevi reformni socijalisti, (ki niso nobeni socijalisti), republikanci in nacionalisti. Poleg teh meščanskih strank bi bilo omeniti še nekaj drugih manjših strank, ki nastopajo pri zdaj vršečih se volitvah. To so demokrati, konstitucijo-nalna desnica, radikalci, republikanci, Bisolattijeva grupa in nacijonalisti. Kolikor je mogoče presoditi, bodo Giolitti-jevci in nalijonalisti slabo uspeli. Nitti-jeva vlada pa si bo morda z gotovim pritiskom izvojevala kak manjši uspeh. Volitve se vrše po novem modernem vo-litvenem sistemu, kjer se glasuje za celo kandidatsko listo (serutini di lista) in se poleg tega daje posameznemu kandidatu te liste prednostni glas. Vsak kandidat ima torej dvoje nasprotnikov, t. j. v nasprotni stranki in v svoji lastni. Socijalisti so poleg tega zahtevali od svojih kandidatov, da so podali strankinemu vodstvu pisano izjavo brez datuma, kjer se odrekajo svojemu mandatu. Stranka bo torej na ta način mogla odvzeti onemu, ki bi se kakorkoli izneveril strankinemu programu, mandat.
Italijanski sodrugi so pred volitvami izdali na italijansko ljudstvo obširen oklic, ki so ga nabili po vseh občinah Italije. Od 54 volilnih okrajev so v več kot 50 postavili socijalistične volilne liste s popolnim številom kandidatov. Kandidirajo samo sodrugi, ki so že najmanj pet let v stranki.
Vsa Evropa z napetostjo pričakuje izida volitev, ki bo odločilnega pomena ne samo za Italijo, nego tudi za vse druge države. Tudi jugoslovansko-italijanski spor je s temi volitvami v tesni zvezi. Rešitev jadranskega vprašanja bo zavzela po teh volitvah vse drugačno lice. Kar se tiče tega, smo s stališčem italijanskih sodrugov, ki so ga zavzeli na kongresu v Bologni, edino in povsem na jasnem.
Volitve v Italiji bodo pričale vsemu svetu, da je kapitalistični svet v razpadu, da je na vidiku nova, sveža in zdrava človeška družba. Mi smo mirni...
Volilni oklic Italijanskih sodrusov.
Bratska socijalistična stranka se je dolgo Časa pripravljala na volitve. V volilni boj je stopila močna in odločna, spoznavajoč veliki pomen teh volitev kot razredno zavedna proletarska stranka.
Na italijanski narod je pred volitvami izdala oklic, ki ga je razposlala v vse kraje. Oklic poživlja italijanski proletarijat, da izreče sedaj svojo sodbo o petletni vojni, ki jo je vprizorilo nenasitno kapitalistično nasilstvo. Vojna je zadala meščanski nadvladi zadnji sunek v prepad. Vojna, ki naj bi zidala, je
le podirala. Napadala je, povišala ošabne in upropastila slabotne. Vojna, ki naj bi dala narodom naravne meje, je vstvarila samo nove povode za vojne. Mir, ki se sklepa, in naj bi pomiril vse narode, je le grozna slika popolne nezmožnosti vladajočih razredov, naravna posledica privatne lastnine in svobodne konkurence.
Socijalistična stranka je vedno sledila pravilom svojega nauka. Pro-klinjala je vojno meščanskih vlad, zastopnic svojih razrednih koristi, za katere se je borila s carinskimi boji, s skrivnimi pogodbami, z nesrečno politiko ravnotežja in s kolonialnimi osvojitvami.
Danes je Anglija bolj požrešna kot Nemčija. Zedinjene države kažejo kremplje in zobove svojih bankirjev. Francija steza svoje maščevalne roke na levi breg Rena, do-čim Italija Cezarja Battistija anektira stotisoče Slovanov in Nemcev, poželjivo gleda na Albanijo in Malo Azijo, da zadosti imperijali-stičnim sanjam savojske hiše. Mali narodi so upropaščeni in izčrpani kakor n. pr. Belgija, ali pa jih požro drugi. Zopet drugi pa hodijo na lov kakor Rumunija, Češka, Poljska in Jugoslavija.
Samoodločba narodov, oznanjena v Zimmerwaldu, je postala za vladajočo buržoazijo samo dober izgovor za nove tatvine. Zveza narodov, hinavski strežaj kapitalizma, prevlečen z demokratskim firnežem, ni nič drugega kakor sveta alijansa starih krvnikov.
Zidati ne zna, kdor je delal vojno. Mir more priti le z novim družabnim redom, kjer ne bo izžemalcev, ne izžemanih, ne gospode, ne hlapcev in to je: s komunističnim redom.
I zasedeni! ozemlja.
Kdo bi popisal vse gorje, ki ga je pretrpelo naše ljudstvo tekom zadnjih petih let, kdo tudi trpljenje, ki ga sedaj prenaša! Ljudstvo v sedaj po italijanski armadi zasedenem ozemlju je bilo po svetovni vojski največ prizadeto. Trpelo je moralno in gmotno, česar ne pozabijo najmanj še dve generaciji. Po okupaciji je prišla nad ljudstvo, ki je fcilo itak že pod siaro Avstrijo povsod zapostavljano, še omejitev v politični in kulturni svobodi. In ta omejitev je še vse hujša kot je bila pred vojno. V vseh državah so se pravice ljudstva ne samo obnovile, ampak celo razširile, samo pri nas v o-kupiranem ozemlju, zlasti ob premimi črti, traja sistem vojaške diktature še dalje.
Socijalizem, ta je predvsem italijanskim civilnim, kakor tudi vojaškim oblastem trn v peti. Z vso silo delajo na to, da bi ga zatrli. Seveda je to brezuspešno delo. Ob premimi črti ni dovoljena prav nobena prireditev, pa najsibo to shod ali pa kaka veselica. Tudi časopisje je prepovedano; razume se, da samo socialistično. Živimo in životarimo brez vsake duševne hrane. Mladi ljudje, predvsem pa ženstvo, je, na našo žalost, jako nestalno. Naučilo se je že prav pridno žlobudrati italijanščino. Kar se tiče plač delavstva, so precej nizke. Poleg tega se cene živil in drugih potrebščin dnevno povišujejo, tako da je življenje delavčevo zelo slabo. Zlasti trpi naše socijalistično slovensko delavstvo, napram kateremu so Italijani silno nenaklonjeni.
Upanje nas Slovanov v Julijski Benečiji, da se osvodimo svojega dvojnega jarma izpod italijanskega imperijalizma, je edino v tem,/da se bomo glede samoodločbe ljudstva v okupiranem ozemlju Biirno sporazumeli z bratskim italijanskim proletariatom.
Tega seveda bi se morali zavedati tudi naši razredni nasprotniki in vsi naši nesocijalistični krogi, ki po eni strani slovenskim socijalistom mečejo ob vsaki priliki polena pod noge, na drugi strani pa klečeplazijo pred italijansko oblastjo ravno tako, kot so to delali nekdaj v Avstriji.
Mi slovenski socijalisti smo prepričani, da more in mora naše osvobojenje priti le potom pravične samoodločbe ljudstva, t. j. medsebojnega sporazumljenja slovenskega in italijanskega proletarijata.
Zbor domke sodjatno demokratične stranke
se je vršil zadnje dni v Kodanju. Stranka šteje sedaj nad 110.000 članov, t. j. 50.000 več Od leta 1915. Stranka je z večino glasov sklenila ostati v II. Internacijonali in izdala na dansko ljudstvo manifest, v kojem pravi, da ostaja stranka na demokratični podlagi ter da bo ko vedno poizkušala dobiti v roke politično oblast. Delavstvo vsega sveta se mora združiti k skupnemu mednarodnemu delu, da doseže svoj cilj, t. j. politično in socijalno republiko. Stranka se bo potegovala — upoštevajoč sklepe strankinega zbora z leta 1908 — za vladno moč tedaj, ko se bo lahko oprla na večino naroda. Zboru so prisostvovali iz Švedske sodrug Miiller ter iz Nemčije ss. Wels in Ritter. Otvoril ga je strankini predsednik Sigvald Olsen.
f Hoson Hanse.
Zopet nova žrtev. Niso se še zacelile rane, ki jih je prizadejala nemškim sodrugom protirevolucija, ni še trava zarastla njih grobov in posušila solz žalujočega nemškega proletarijata in zopet ss je odprl nov grob. Za Liebknechtom in Luxenburgovo Eisner, za Eisnerjem Auer, za Auerjem pa Haase. Umrl je 7. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v Be-rolinu na posledicah rane, ki mu jo je prizadejal dne 8. oktobra atentator Ivan Foss. Haaseju so amputirali nogo, toda to mu ni ohranilo življenja.
Rojen je bil Haase leta 1863. v Holsteinu na Vzhodnem Pruskem, študiral je gimnazijo v Rastenbergu in študiral nato na univerzi v Kraljevcu pravo. Bil je bistre glave, velikih zmožnosti, odkritdsrčen, jasno misleč človek, brez kapric in ambicij ter blagega srca. V Kraljevcu (K&nigsbergu) je bil advokat proletarijata, pomagal je revežem, jne da bi se brigal za honorar, pridobil si je zaupanje ljudstva, bil je izvoljen v občinski odbor v Kraljevcu, pri dopolnilnih volitvah leta 1897. pa v nemški državni zbor. Bil je radikalen, imel je razumevanje za praktična vprašanja; nastopal je proti skrajnemu revizionizmu. Osebno Haase ni iskal dobička; poslovil se je od advokature in je imel kot strankin predsednik letno 3600 mark plače.
Ko je napočila vojska in ž njo ona nesrečna kriza nemške socijalne demokracije, je povedel Haase na predvečer one strašne odločitve nemški proletarijat na ulico, da za mir demonstrira. Usodni 4. avgust je speljal tudi Haaseja s seboj', toda kmalu so se pojavili znaki opozicije; že aprila 1915 se je obrnila socijalistična manjšina z mirovnim manifestom do tujine. Temu je sledil Haase^ jev, Bernsteinov in Kautskega oklic, v kojem so zahtevali izpremembo v strankini politiki in so kazali na imperija-listično hotenje vladnih krogov. Ta oklic je učinkoval kot bomba; vse se je puntalo proti Haaseju, dokler ni bil končno prisiljen odstopiti*
Pod njegovim vodstvom se je ustanovila socijalna demokracija levice, nazivana preje »delovna družba*, sedaj .neodvisni". Vladni krogi so označili Haaseja kot veleizdajalca. Končno je
došlo do revolucije. Soc. dem. večine so izkušale stvoriti skupen kabinet z neodvisnimi in z meščansko buržoazijo, toda neodvisni so združitev odklonili. Bili so za čist socijalističen kabinet, kar se je tudi zgodilo; vsi fotelji so bili zasedeni od socijalistov. Na čelo sta stopila Ebert in Haase. Po špartakovskih nemirih in po volitvah se je kabinet izpremenil in neodvisni so izstopili.
Spomin na Haaseja kot protivnika militarizma je časten. Njegovi govori proti vojni so znameniti.
Z Haasejem je umrl mož poštenjak. Tega temperamentnega in revolucionarnega socijalističnega vodjo (preje fanatika resnice kot pa revolucionarja do skrajnosti), bo nemški proletarijat težko pogrešal. Slava njegovemu spominu!
Dnevne vesti.
Veliko senzacijo je povzročila v Belgradu naslednja dogodbica, da se vseeno še dobe tu pa tam pošteni ljudje. Pooblaščenec madžarske vlade namreč, neki Szasc, ki je sklenil tudi trgovinsko pogodbo med našo in madžarsko vlado, je že skozi več dni ponujal dr. Olipu 100.000 kron, misleč, da bo s tem pridobil njegovo naklonjenost in bo dr. Olip kot šef .Centralne uprave* čim ugodneje referiral svojemu ministru dr. Kramerju pri izvrševanju trgovinske pogodbe zlasti glede carinskega vprašanja. Dr. Olip je dr. Kramerju o vsem informiral. Potom naročila dr. Kramerja pa je dr. Olip sprejel 100.000 kron. Nato pa so na teatraličen način aretirali Szacza v trgovinskem ministrstvu. Dr. Olip je prejel od ministr. predsednika pismeno zahvalo in bil povišan v v inšpektorja II. razr. Belgrajski časopisi mnogo pišejo o tej stvari.
Mezdno gibanje trgovskih nastavljene e v. Zveza trgovskih nastavljencev in privatnih uradnikov Hrvatske in Slavonije, ki obsega v sebi vse privatno uradništvo, je v sporazumu z odborom .Centralnog radničkog sindikalnog viječa" predložilo delodajalcem zahteve za povišanje plač različno za razne kategorije. Zahtevajo tudi draginjske doklade in nabavni prispevek, 48 urno tedensko delo za trg. nastavljence v trgovinah, za na-stavljence v pisarnah pa 40 urno delo, ter letni dopust od 14 do 30 dni.
Novinarski kongres v Zagrebu. V nedeljo, dne 16. t. m. se je orvoril kongres jugoslovanskih novinarjev v Zagrebu. Na ta kongres so prišli zastopniki novinarskih društev iz cele naše države. Kongres si ]e stavil za glavno nalogo združiti vsa dosedanja lokalna novinarska društva v močno novinarsko društvo s sedežem v Zaglebu ali Belgradu. O poteku kongresa prinesemo poročilo.
Nastanitev v Mariboru in okolici. Izšla je glede tega naredba, na katero opozarjamo naše čitatelje. (Glej oglasi).
Za ureditev proge Dunaj—Trst. V pon-deljek se bodo v Belgradu sestali jugoslovanski in italijanski delegatje, da urede promet Dunaj— Trst. Zastopani bodo pri tem zastopniki ministrstva za notranje stvari, prometa, finance in pošte.
Omejitev osebnega prometa z Nemško Avstrijo. Ker se je v Nemški Avstriji pojavila bolezen črnih koz, se za nedoločen čas osebni promet z Nem. Avstrijo omejuje samo na uradno službena potovanja.
Proti verižntštvu in kuplčenju blaga so se v Ljubljani uvedle stroge preiskave, ki so jako dobro uspele. Poleg zaplenjenega usnja se je pri zelo mnogih trgovcih in verižnikih zaplenilo skrite zaloge sladkorja in moke. Upati je, da vlada proti tem ljudem brez pardona tudi s kaznijo nastopi. Preiskave se nadaljujejo.
Jfovice.
Stavka tiskarjev je izbruhnila v Zemunu, ker lastniki tiskarn niso hoteli zadovoljiti njihovi zahtevi po povišanju plač.
Za popravo lokomotiv je dovoljen kredit 50 milijonov kron, 3 milijonov frankov in en in pol milijona dinarjev. Poleg tega je bil za pokritje železniških izdatkov dovoljen izreden kredit 20 milijonov kron in 3 milijone dinarjev.
Prehrana v Gradcu je po poročilu graškega župana sodraga Muchitscha v skrajnem štadiju krize, tako da preti polom. Glavni vzrok temu je baje ta, ker je naša beogradska vlada preveč neod-
ločna o vprašanju uvoza moke na podlagi konpenzacije. (Seveda, zato pa pri nas tndi soli ni!) In od drugod iz inozemstva tudi nič ne pride.
Dunaj strada. Vsled pomanjkanja premog* je mestna občina dunajska razdelila že sedaj zadnje ostanke kuriva prebivalstvu. Mestni fizikat po-trjuje poročilo prof. Wankenbacha, da razsaja n* Dunajil vsled lakote škorbut, na katerem je obo-lelo ob trajnem uživanju konzervne zelenjave mnogo ljudi.
Čehoslovaško državno posojilo
je dosedaj doseglo svoto 800 milijonov.
t Najstarejši češki politik Oton Zeithamer je umrl v starosti 87 let.
Uspehi angleške delavske stranke.
Kakor se poroča, je angleška delavska stranka pri volitvah v mestne zastopa dosegla velike uspehe.
Ujetniki na Angleškem. Po sklepu peto-rice v Parizu se bodo vsi avstro-ogrski državljani ujetniki čimpreje poslali domov. Tako poroča)0 pariški listi.
Kuga je izbruhnila v Carigradu. Seruffl1 proti tej epidemiji silno primaijkuje.
Čehoslovaška ne bo vec prodajala ^' korja v inozemstvo vsled inozemtkih dobav, t1'*0 je sklenila sladkorna komisija v Pragi.
Za pomiloščenje obsojencev za razne A0" čine, storjene od 1. 1905 do narodnega osvobo* jenja je deželna vlada ljubljanska vložila v Bel" gradu poseben predlog.
Zadnje vesli.
Mm nove hrvatske vinde.
Zagreb. Ban dr. Paleček bo najbrž v ^par dneh imenovan ministrom za kon-štituanto. Bodoči ban bo dosedanji pod' ban dr. Tomljenovič, poverjeništva pa so ponudena sledečim: mesto podbana velikemu županu ličko-krbavske župnije df« Jon Petranoviču. Poverjeništvo za uk i*1 bogočastje prof. dr. Eranu Tučanu; df. Radenku Stankoviču eno mesto, ki Pa še ni ugotovljeno. Poverjeništvo za agraf' no reformo in poljedelsrvo Juriju De* metroviču. Dr. Adžija, urednik socijalno dem. lista „S 1 o b o-d e“ prevzame poverjeništvo za socijalno skrb. Poverjeniško mesto za obrt, trgovino in industrijo dobi strokovnjak. Poverjeništvo za promet se najbrže še posebej ustanovi.
Za Invalide.
B e 1 g r a d. Minister za prebrano jc zahteval od notranjega ministrstva dovoljenje, da se bodo na izpraznjena uradniška mesta nameščali predvsem invalidi.
Mirovni pregovori med angleškimi in sovjetskimi delegati?
N a u e n. Preko Italije se javlja iz Helsingforsa, da se bodo prihodnje dni sestali tam angleški in ruski delegati, da se posvetujejo glede mirovnih pogojev ruske boljševiške vlade.
Proti prisilnim delavskim sodiščem«
New-York. Delavci kovinske stroke so zagrozili s stavko, ako bi kongres sprejel predloge, stavljene glede ustanovitve prisilnih delavskih sodišč.
Poljaki zahtevajo Vzhodno Galicijo.
Moravska Ostrova. V polj' em parlamentu je ministrski predsednik Paderewski poročal o političnem položaju glede vzhodne Galicije. Izjavil je-da niti on, niti Linowski ne moreta podpisati pogodbe, ki vzhodne Galicije ne priznava Poljski.
Št. 1692/83.
Odredba.
Glasom naredbe deželne vlade za Sloveni)9 poverjeništvo za notranje zadeve z dne 8. noV-1919, št. 11.293, mora vsakdo, ki se hoče stalno nastaniti ali prehodno nad 5 dni bivati n* ozemlj1* mestne občine mariborske in sosednjih obči® Krčevine, Leltersperga, Pobrežja, Tezna, StU' j dencev In Radvine, za to dobiti posebno oblast' veno dovolilo. Dotične utemeljene prošnje i* vložiti pri policijskem komisarijatu v Maribor«-K.dor ne dobi pravočasno dovolila, mora takoj **' gustiti omenjeni okoliš.
Kraljevi policijski komisarijat
Maribor, dne 15. novembra 1919.
Vodja: dr. Senekovič 1. r.
m krnim, informačni mi
Drugo BeseljaK
Ljubljana, Ca»karj na *r. 5
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v ‘tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne.	712
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice p tjubljani
 - obrestuje hranilne vloge po čistih
Rezervni zaklad nad K 1,100 J\
3 °l
brez odbitka rentnega davka.
DGCRES
DSoasauaci
»BTTTTH
o o Ustanovljena leta 1881. o o	i
■■MBBCDl