Poštnina plačana V gotovinL
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124» 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492, Podružnica Maribor: Grajski trg 7*
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2,
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11-842, Praga čdslo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, torek j. oktobra 1938
Tješin
Katastrofa, ki je zadela Češkoslovaško, se še povečuje z zahtevami, ki sta jih postavili Poljska in Madžarska, tem bolj, ke%je monakovski sporazum tudi zanje že v naprej podpisal vsaj delno ugoditev. Na Tješinskem je že padla odločitev in poljske oblasti so že posegle po tej deželi.
Poljski nastop je vsekakor posebno poglavje v zgodovini mednarodnih odnošajev. Mnogokrat se bodo še pozni rodovi spominjali nanj in mu posvečali primerno pozornost. Sedanjost je tako prepolna dogajanja, da za refleksije še ni časa in razpoloženja, tem manj, ko ob njih sili na dan toliko trpkega.
Do te ure niti še ne vemo, kaj m koliko ozemlja zadeva izpolnitev poljskega ultimata. Razlikuje se posebej ozemlje, ki ga takoj zasedejo poljske oblasti, in ozemlje, o katerega bodoči državni pripadnosti naj odloči plebiscit. V ozemlju, ki ga dobi Poljska takoj, se imenujeta Tješin mesto in okraj ter okraj Frvštat. Dosedaj še ni bilo mogoče razvideti, na kaj se nanaša aplikacija plebiscitarne odločitve, vsekakor pa obsega področje, ki leži v glavnem ob reki Olši.
Tješinsko predstavlja eno od področij, za katere se že dolgo vrši nacionalna borba. Nekdaj je pripadalo avstrijski deželi Šleziji, ki so v njej Čehi mejili na Poljake. Toda meja ni bila tu dovolj določna, podobno kakor ni drugod, kjer mejijo med seboj slovanski narodi ter prehajata sosedna slovanska jezika v Prehodnem narečju drug v drugega. Na Tješinskem prehaja poljski jezik v češkega in jezikoslovci so tu našli jezikovna svojstva, ki so prav značilna za r,rehod in vežejo govorico prebivalstva na obe strani. Prehodni značaj jezika se je ujemal z zgodovino dežele, ki je pripadala Poljski samo v davni preteklosti, pred stoletji, potem pa je bila zvezana s češkimi deželami, a se je kes-neje tudi od njih odločila. Deželica pripada porečju reke Odre in je nagnjena proti severozapadu. odkoder je skozi stoletja prihajal vanjo močan tok ger-manizacije. Ko se je uveljavljal narodni preporod, je segel na Tješinsko razmeroma kasno, tako od poljske kakor od češke strani in prav v dolini reke Olše je bil oni pas, ki ga je zajel najkasneje in kjer je ostalo domače avtohtono prebivalstvo dolgo nekako nevtralno med obema izrazito nacionaliziranima predeloma. Najenergičnejši nositelji nacionalizma so bili priseljenci, ki so prihajali od obeh strani.
Na takih osnovah se je vršila narodna borba, ki se je začela že dolgo pred svetovno vojno in ki je že takrat vrgla marsikako senco na razmerje med obema slovanskima narodoma. Saj so te borbe vzbudile prav poseben odmev colo v lepem slovstvu, s čudovito lepimi pesmimi Petra Bezruča. ki jim je najti malo podobnih v svetovni literaturi.
Ko je svetovna vojna prinesla osvoboditev obeh narodov in ustanovitev nacionalnih držav Poljske in Češkoslovaške. se je seveda pojavil tudi spor za mejo na Tješinskem. Kakor ni bilo drugače pričakovati, se je pojavila z obeh strani zahteva, da se to ozemlje priključi. Razvila se je srdita kampanja z obeh strani. Tudi oborožene sile so se začele zbirati in končno so na mirovni konferenci v Parizu odločili, naj o državni pripadnosti teritorija odloči plebiscit. Začela se je izredno živa propaganda, ki je zavzemala ponekod že prav nevarne oblike. Ko se je nasprotje le preveč stopnjevalo, je končno veleposla-niška konferenca v Parizu odločila, naj se ljudsko glasovanje ne vrši, marveč je izdelala mejo ter jo predložila obema sprtima državama, ki sta na njo pristali. Tako je bilo z odločitvijo velepo-slaniške konference v Parizu dne 28. julija 1920. razdeljeno Tješinsko na dva dela in meja potegnjena tako, kakor je bila odtlej v veljavi do sedaj.
Da je bila meja potegnjena bolj Češkoslovaški v korist kakor Poljski, sta bila poleg narodnih nagibov važna še dva momenta. Po dolini Olše drži velika železnica, ki teče od Moravske Ostrave odnosno Boh um: na, velikega železniškega križišča, mimo Tješina m čez Ja-blunkov na Slovaško ter potem dalje proti Budimpešti in ki je predstavljala takrat in prav za prav še danes poglavitno prometno zvezo med češkim in slovaškim področjem. Da se ohrani uporaba te velike železnice za Češkoslovaško, so ji dodelili dolino Olše, a problem pri Tješinu so razrešili na ta način, da so mesto samo dodelili Poljski, tje-šinski kolodvor z zapadnim predmestjem pa dali Čehom. Tako je nastal novi »Češki Tješin«, ki so ga pravkar Poljaki pridružili staremu Tješinu. Druga važna stvar so bili premogovniki, ki segajo od Moravske Ostrave proti jugu in vzhodu tja do Karvine. Premogovno ozemlje se je pridelilo v glavnem Češkoslovaški. kar je bilo v skladu s prevladujočim narodnim značajem, saj tod povsem dominira češki živelj. Nasorotno pa so ob Olši, zlasti v zgornjem delu, v prevladi Poljaki.
Koliko Poljakov je bilo dosedaj v Češkoslovaški, to vprašanje tvori samo del spora samega. Po rezultatih brez dvoma
_Cena 2 Ptu
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina rn*** mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmajrerjeva ulica Štev. 1, telefon št. 65._
Rokopisi se ne vračajo
NAPETA MONAKOVSKA RAZPRAVA
V ANGLEŠKI SPODNJI ZBORNICI
©fistopivši mornariški minister Du£f Cooper Je ostro kritiziral angleško zunanjo politiko — Chamberlain jo je zagovarjal in pojasnjeval — Lepe besede za češkoslovaško
London, 3. okt. bi Ob napeti pozornosti vseh političnih in diplomatskih krogov se je danes popoldne ob 5. srednjeevropskega časa sestala spodnja zbornica. Ze davno pred napovedano uro so bile zasedene vse za občinstvo določene galerije. Za sejo je vladalo toliko zanimanje, da so ljudje napolnili tudi vse sosednje ulice v okolici parlamenta. Policija je le s težavo držala prosto pot za poslance in ministre. Tudi diplomatska loža je bila nabito polna, v novinarski loži pa so se poročevalci listov gnetli drug ob drugem.
Napeto pričakovanje
Zanimanje za današnjo sejo sta povzročili predvsem napovedana izjava ministrskega predsednika Chamberlaina po monakovski konferenci in pa napovedano pojasnilo bivšega mornariškega ministra Duff Coopra o vzrokih njegove demisije. Zanimanje je bilo tem večje, ker so današnji listi napovedali, da se bo razvila o zunanji politiki vlade zelo obširna in burna razprava, češ da s politiko Chamberlaina ni nezadovoljna samo opozicija, marveč tudi del pripadnikov vladne konservativne stranke. 27 uglednih osebnosti angleškega javnega življenja, med njimi tudi znani lord Cecil, je objavilo v listih izjavo, v kateri ostro obsojajo Chamberlainovo politiko. V svoji izjavi naglašajo, da je morala Češkoslovaška pristati na svojo okrnitev zlasti pod pritiskom angleške vlade in Chamberlaina osebno. Chamberlain vodi politiko na lastno pest, ne da bi vprašal za mnenje parlament m ne da bi bila javnost pravilno poučena. Taka politika je nečastna in nedostojna Velike Britanije Podpisniki pozivajo končno spodnjo zbornico, naj Chamberlainovo politiko odkloni in popravi, kar se še popraviti da.	. .
Razumljivo je, da je pod takimi okoi-ščinami doseglo zanimanje za današnjo sejo vrhunec, ko se je malo pred 16. napovedanega časa pripeljal v spodnjo zbornico ministrski predsednik Chamberlain v spremstvu lorda Halifaxa. Množica pred parlamentom in na galerijah ga je toplo pozdravljala, ravno tako večina vladnih poslancev, dočim so bili drugi dokaj rezervirani.
Buli Cooper
o svoji demisiji
Po otvoritvi seje in običajnih formalnostih je najprej povzel besedo odstopivši mornariški minister Duff Cooper, ki ga je opozicija pozdravila s ploskanjem in klici, da je edini resnični patriot v vladi. Duff Cooper je nato v obširnem govoru orisal razloge, ki šo ga napotili, da se odreče visokemu položaju mornariškega ministra, na katerega je bil vedno ponosen. V svoji izjavi je med drugim dejal:
Ko sem videl na ulicah navdušene množice. ki so vzklikale ministrskemu predsedniku in slavile njegove zasluge za ohranitev miru, sem se čutil najbolj osamljenega. Nič ni hujšega kakor imeti sredi srečnih in zadovoljnih množic zavest, da prav za prav ni nobenega vzroka za veselje, zadovoljstvo in manifestacije. Priznavam. da je monakovska konferenca dala povod za olajšanje, toda še danes me ni mogel nihče prepričati o tem, da bi imel povod, da si k temu čestitamo. Prav tako sem bil osamljen v sejni dvorani ministrskega sveta, ko so ostali člani vlade stiskali Chamberlainu roko in mu čestitali. Verujte mi, da mi je bilo v tem trenutku zelo težko, da sem moral to slavnostno razpoloženje motiti s svojo ostavko. Po načinu, kako je bila moja ostavka sprejeta, pa so izginili zadnji dvomi o pravilnosti in upravičenosti mojega koraka. Danes lahko ugotovim, da je predsednik vlade sprejel mojo ostavko
z vidnim olajšanjem.
Vedno sem bil mnenja, da velja za našo politiko načelo, da si morajo biti drugi narodi vedno na jasnem in morajo vedeti, kaj nameravamo v izvestnih okoliščinah storiti. V tem mojem prepričanju me je utrdila zavest, da morda nikdar ne bi prišlo do svetovne vojne, če bi bila Nemčija leta 1914 jasno vedela, kako se bo zadržala Anglija Mislim, da je bila velika napaka naše zunanje politike, da tudi sedaj tega nismo storili. Polne štiri tedne smo zamudili šele v zadnjem trenutku, a še to v skrajno negotovem tonu je Anglija izjavila da je pripravljena boriti se proti temu, da bi ena sama velesila s svojo oboroženo močjo obvladala vso Evropo. Za prepre-čenje vojne pa bi bila ena sama zanesljiva pot, a to je čvrsto in odločno stališče Anglije. Ko so se ministri vrnili z dopustov
objektivnega češkega ljudskega štetja jih ni bilo več ko okrog 80.000, toda Poljaki so jih navajali več in sicer kar do 200.000. Razlika v rezultatih je na osnovi zgoraj navedenega povsem razumljiva.
Vsakdo je obžaloval, da med sosedama ni prišlo že poprej do sporazuma glede Tješinskega, kajti v teku zadnjih let se razmerje v deželici ni pomirilo, pri čemer so imele seveda važen delež zunanje sile. Akcija Poljske je sedaj spor odločila sebi v prid. S to solucijo Češkoslovaška ne bo imela več poljske manjšine, a hkrati bo izgulbila svojo prvovrstno prometno zvezo s severno Slovaško. Koliko bo s tem izgubila tudi premogovnega ozemlja, bo mogoče raz-
in ko so zbrali informacije iz vsega sveta, je postalo jasno, ga grozi nevarnost vojne za konec septembra. Takrat bi bila morala Anglija jasno in odločno nastopiti. Berlinu bi bilo treba od vsega začetka natočiti čistega vina. Kakor se leta 1914. nismo borili samo za Srbijo in ne za Belgijo, če tudi so nekateri to trdili, tako so tudi tokrat ne bi borili za češkoslovaško, marveč proti temu, da bi ena država s silo zavladala na vsem kontinentu. Za to načelo smo se borili proti Napoleonu in proti Filipu španskemu in za to načelo mora biti Anglija vedno pripravljena iti v boj. Tistega dne, ko ne bomo pripravljeni boriti se za tako visoke ideale, tistega dne bomo izgubili svoj imperij, svojo svobodo in svojo neodvisnost.
Chamberlainov govor je v Nemčiji le še bolj utrdil prepričanje, da Anglija ne misli resno. Nemčija je začela popuščati sele takrat, ko so bili na mojo zahtevo storjeni prvi energični koraki in odrejena mobilizacija angleškega vojnega brodovja. A
še potem je bil Chamberlainov uspeh v Monakovem mir, kakršen bi se mogel diktirati samo v vojni popolnoma poraženemu nasprotniku.
Duff Cooper se je dotaknil nato nemško-angleške deklaracije, ki sta jo v Monakovem podpisala in objavila Hitler in Chamberlain. Chamberlain je na ta dalekosežni dokument stavil svoj podpis, ne da bi bil poprej vprašal za mnenje vlado in ne da bi se bil poprej posvetoval s francoskimi zavezniki. Tudi ni smatral niti za potrebno, da bi vprašal za mnenje strokovnjake zunanjega ministrstva. Prav tako je docela ignoriral vlade domhvonov. Edini rezultat te politike je. da je prišla Anglija ob ves svoj ugled in da ji nobeden izmed zaveznikov, pa tudi nihče izmed malih narodov ne bo več zaupal temveč da se bo vsak otresal njenega prijateljstva in zavezništva. ki se utegne, kakor kaže primer češkoslovaške v najbolj kritičnem in odločilnem trenutku pretvoriti v izdajstvo.
erlainovo poročilo
Zbornica je sledila izvajanjem Duffa Cooperja z veliko pozornostjo, opozicija pa ga je često prekinjala z odobravanjem in ovacijami.
V napeti tišini je nato povzel besedo ministrski predsednik Chamberlain. Ko se je pojavil na govornici, ga je desnica pozdravila s ploskanjem. V skoro eno uro trajajočem govoru je najprej kratko zavračal kritiko, ki jo je o njegovi politiki iznesel Duff Cooper, nato pa je pojasnjeval razvoj dogodkov v zadnjih tednih, vse do monakovske konference. Med drugim je dejal:
x Govore poslavljajočih se ministrov sem vedno poslušal z veliko notranjo ganjenostjo. Ne mislim odgovarjati na izvajanja spoštovanega tovariša Duffa Coope-ra, izjavljam pa da nimam ničesar obžalovati, kar sem storil.«
Chamberlain j,- nato primerjal položaj, kakršen je bil preteklo sredo in kakršen je danes. Takrat smO oili v senci velike in grozeče nevarnosti. Danes nas prešmja zavest hvaležnosti, da je ta nevarnost odstranjena. Pri monakovski konferenci je bil čas najodločilnejši čimtelj. Vse okoliščine za izbruh konflikta z orožjem so bile podane in prišlo bi do katastrofe. Zaradi tega je bilo potrebno postopati naglo, da se čim prej izvede ta sicer bolna, a potrebna operacija.
V čem je Nemčija popustila
Chamberlain je nato obrazložil razliko med nesprejemljivimi nemškimi zahtevami v Godesbergu in med monakovskim dogovorom. Monakovski dogovor sloni na sklepu češkoslovaške vlade, ki je pristala na angleško-francoski predlog glede odcepitve pretežno nemških pokrajin in njihove priključitve k Nemčiji. V Godesbergu je bil postavljen ultimat, ki je določal za predajo tega ozemlja rok šestih dni. Monakovski dogovor pa se je vrnil na angleško-francoski načrt, ki predvideva rok 10 dni za izpraznitev omenjenega ozemlja. Vrh tega so štiri velesile prevzelo odgovornost, da se ta sporazum mirno izvede in to pod mednarodno kontrolo. Po godesberški spomenici bi ozemlje, v katerem bo plebiscit, zasedle nemške čete, po monakovskem sporazumu bodo to ozemlje zasedle mednarodne čete. Nadalje dobi prebivalstvo vsega ozemlja pravico, da z opcijo samo odloča o svoji bodoči državni pripadnosti. Dogovorjeno je, da se izmenja prebivalstvo in da rešuje vsa sporna vprašanja mednarodna komisija. Anglija in Francija jamčita sedaj za skupne meje Češkoslovaške, Nemčija in Italija pa bosta prevzeli ista jamstva, čim bo rešeno vprašanje poljske in madžarske narodne manjšine. Ce vprašanje poljske in madžarske manjšine ne bo rešeno v roku treh mesecev, se bodo zastopniki velesil ponovno sestali. Baš oni, ki ne žele ultimatov in ki vedno zahtevajo, da se mora postopati po načelih mednarodnega prava, morajo priznati, da so bile spremembe monakovskega sporazuma glede na godesberško spomenico storjene popolnoma v njihovem duhu. Monakovski sporazum je delo vseh, ki so ga podpisali in nihče ne more reči, da je to zmaga ene same države. Monakovska konferenca pa je obenem dokazala, da so štiri velesile zmožne z medsebojnimi sporazumi razčistiti tudi najtežji položaj s pogajanji in kompromisom namesto s prelivanjem krvi.
videti šele, ko se bo določila dokončna mejna črta.
Za Češkoslovaško je ta nova žrtev težka in boleča, za vse Slovane pa je mučen način, kako je do nje prišlo, Čeprav bi gotovo vsi z največjim zadoščenjem pozdravili, ako bi se stari poljsko-češkoslovaški spor rešil v prijateljskem duhu v drugačnih okoliščinah. Poljaki so prevzeli nase velik moralni dolg, ki ga bodo lahko poravnali le, ako bo odslej njihova politika napram Češkoslovaški ravna in iskrena, in pa, ako bodo vsaj majhen odstotek tega, kar so v imenu nacionalne ideje zahtevali za peščico tješinskih Poljakov, sedaj priznali tudi milijonom slovanskih manjšin v svoji lastni državi.
Sočustvovanje
s čehoslovaki
Chamberlain je nato naglasil svoje globoko sočustvovanje z malim, a v teškim češkoslovaškim narodom v urah njegove nacionalne bolečine. Vsi tisti, ki jim je s sklenjenim sporazumom odleglo, pošiljajo pozdrave temu hrabremu narodu, ki je s svojm viteškim zadržanjem omogočil to težko rešitev, češkoslovaški narod je deležen občudovanja vsega angleškega naroda in mislim, da se vsi strinjate z menoj če v imenu tega visokega doma izrazim češkoslovaški zasluženo spoštovanje zaradi dostojanstvene in edinstvene disci-pl''niranosti, ki jo je pokazala v teh dneh najtežje preizkušnje, kar jih je bilo kdaj naloženo kakemu narodu, štiri velesile so se sporazumele v Monakovu za mir in ne bi bilo pravilno, če bi se iz čustvenih razlogov do ČSR odločili proti miru. (Klic iz vrst opozicij«;: Sramota! Chamberlain: Nimam se ničesar sramovati!)
Veliko posojilo za ČSR
Chamberlain je nato v toplih besedah občudovanja govoril o Čehih in češkoslovaški ter nadaljeval, da se je češkoslovaška vlada obrnila preko svojega poslanika v Londonu na angleško vlado s prošnjo. naj bi ji omogočila rešitev težavnih gospodarskih in finančnih problemov, ki so nastali za ČSR zaradi okrnitve državnega ozemlja z najetjem posojila v višini 30 milijonov funtov ob garanciji angleške vlade. Chamberlain je rekel, da mora Anglija to prošnjo sprejeti s simpatijami. Zato je že obvestil češkoslovaško vlado, da je Anglija pripravljena dati češkoslovaški takoj začasno posojilo v višini 10 milijonov funtov (dve in pol miliiarde dinarjev) za neobhodno potrebne izredne izdatke, k' jih zahteva sedanji položaj. Končni sklep o tem vprašanju zavisi od mnogih činite-fjev, ker ga ni mogoče na hitro sprejeti. Zaenkrat je bila angleška Narodna banka naprošena. da stavi ČSR na razpolago kredit 10 milijonov funtov, na novembrskem sestanku parlamenta pa bo vlada preložila spremembo in dopolnilo zakonskih določb, ki za sedaj ovirajo končno rešitev tega vprašanja.
Priznanje Hitlerju
in Mussoliniju
Chamberlain se je nato povrnil na razne kritike monakovskega sporazuma, ki jih je bilo slišati v spodnji zbornici in v angleški javnosti. Pri tem je pripomnil: Težke besede so bile izgovorjene o nemškem kancelarju. Prosim visoki dom, da lojalno prizna, pred kakšnimi težavami se je znašel ta državnik po odločnih izjavah, ki jih je bil ze dal in po katerih je kljub temu pristal, da se pogaja z zastopniki drugih držav o vprašanjih, glede katerih se je že odločil. Ta njegov pristanek je prišel v zadnjem trenutku. S tem je dal kancelar Hitler važen prispevek k ohranitvi miru. Važna je bila tudi vloga italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija in morda je bilo baš njegovo stališče odločilnega pomena. Po njegovem prizadevanju je bila nemška mobilizacija odgodena za 24 ur. On m grof Ciano sta bila tudi pri pogaajnjih v Monakovem zelo aktivna in Evropa m ves svet imata dovolj razloga biti hvaležna predsedniku italijanske vlade.
V nadaljnjih izvajanjih je Chamberlain podčrtal pogum francoskega ministrskega predsednika Daladiera. ki je v najtežjih okoliščinah prevzel ogromno odgovornost, zlasti še, ker je imel zaradi francosko-ce-škoslovaškcga pakta med vsemi najtežavnejše stališče. Njegovo sodelovanje v Monakovem je bdlo neprecenljive vrednosti. Chamberlain je izrazil svoje poznanje tudi prezidenta Zedinjemh držanr Roo-seveltu ter vsem daminionam britanske-ga imperija.
Monakovska deklaracija
Končno se je Chamberlain še enkrat vrnil na kritiko Duff Coopera, zlasti naooo glede sikupne deklaracije, ki sta jo Hitter in Chamberlain izdala v Monakovem. Tu ni bil sklenjen noben nov pakt in Angli-ja ni prevzela nobenih novih obveznosti. Deklaracija je le dokaz, da obstoji na obeh
straneh poštena in dobra voli«. Dogodki zadnjih dni so dokazali, da se trajen mir ne da doseči s čakanjem in nedelavnostjo, marveč so potrebni veliki napori in jaz sem preveč realen politik, da bi mogel verjeti, da se da tak paradiž ustvariti v enem dnevu. Monakovo je šele začetek.
Oboroževanje se nadaljuje
Nihče ne verjame, da bi nam naš podpis pod monakovski pakt dovoljeval, da prekinemo in ustavimo nadaljnje oboroževanje. Razorožitev je mogoča samo s pristankom in sodelovanjem vseh narodov. Dokler pa ne vemo, ali bo to mogoče doseči in dokler o tem nimamo sklenjenega sporazuma, se moramo še nadalje oboro-ževati in ostati čuječi na straži svoje varnosti.
Chamberlain je zaključil z besedami: Tem nalogam, ki streme po obnovi zaupanja in postopni odstranitvi sovražnosti in nesoglasij med narodi, hočem posvetiti vse svoje še razpoložljive sile. dokler ne bom oddal krmila države v mlajše roke.
Debata
V	klopeh vladne večine so sprejeli izvajanja Chamberlaina z ovacijami, opozicija pa z molkom.
V	debati sta nato govorila vodja delavske opozicije major Attlee in vodja liberalne opozicije Archibald Sinclair, ki sta oba kritizirala Chamberlainovo politiko.
V	lordski zbornici je podal slično izjavo kakor Chamberlain v spodnji, zunanji minister lord Halifax.
Poslanica kralja Jurija
London, 3. okt. (Reuter). Kralj Jurij je naslovil na narod sledečo poslanico:
»Preizkušnja je minila in danes moremo izreči Bogu za njegovo milost največjo zahvalo. ker nas je obvaroval pred strahotami vojne. V tem trenutku se moram zahvaliti tudi možem in ženam za njihovo hladnokrvnost. ki so jo pokazali v teh kritičnih dneh. ter za pripravljenost, s katero so se odzivali svojim dolžnostim. Po divnih naporih predsednika vlade v korist miru je moje veliko upanje, da bc sedaj nastopil nov čas miru in napredka med narodi vsega sveta.«
Kraljevska dvojica
zopet na počitnicah
London, 3. okt. AA. (Reuter). Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta včeraj ob 19.20 odpotovala v grad Belmorai na Škotskem, kjer bosta prebila še ostanek svojega odmora.
Zahvalne molitve v Ameriki
\Vashington, 3. oktobra. AA. (Štefani). Predsednik Roosevelt in njegova družina so včeraj prisostvovali slavnostni službi božji. ki se je vršila v zahvalo za ohranitev miru v Evropi Skoraj v vseh ameriški« cerkvah so včeraj priredili erourne molitve z zahvalo za ohranitev miru.
Nezaupanje še ni odstranjeno
London, 3. oktobra. AA. »Times«, »Daily Telegraph« in »Daily Express« zahtevajo, da se nadaljuje izvajanje programa britanskega oboroževanja. »Daily Express« zopet zahteva ponovno politiko izolacije. »News Chronicle« pa piše v uvodniku, da je bodočnost polna resnih problemov, in poudarja, da se da takoj ugotoviti, ali so Hitlerjeve miroljubne besede iskrene ali ne: videli bomo, pravi list, aH se bo Nemčija razorožila ali ne. Dalje pravi list, da je treba takoj začeti akcijo za pobiranje prostovoljnih prispevkov v korist čsl. beguncev.
Napovedi londonskih listov
London, 3. okt. AA. (DNB). Ves današnji jutranji tisk se bavi z današnjim zasedanjem angleškega parlamenta, na katerem bo Chamberlain govoril o svoji politiki. Listi pravijo, da bo naletel Chamberlain na precej ostro kritiko s strani Edena in Churchilla. »Daily Telegraph« pravi da se je pojavila precej velika opozicija' proti monakovskemu sporazumu.
Vedno bolj se množe vesti, da bodo imeli v Angliji nove parlamentarne volitve. »Nevre Chronicle« pravi, da volitve niso nemogoče, »Daily Express« pa napoveduje da bodo volitve najbrže že novembra. »Daily Mali« poroča, da bo lord Runciman najbrže Imenovan za naslednika Duffa Cooperja v mornariškem ministrstvu. Verjetno je, da bo prišlo v angleški vladi še do nadaljnjih sprememb.
DemobiBzacija
na švedskem
StocMiOfen, 3. ofct. AA. (Havas). Vlada je sklenila, da se vojaški obvezniki, ki so jih pridržan pod zastavo, puste domov najfcaeneje do petka.
Anglija tolaži Francijo
Monakovski dogovor med Hitlerjem in Chamberlainom ne posega v angleške obveze napram Franciji — Chamberlainovo pismo Daladieru — Obnova tesnejših stikov
z Italijo
Pariz, 3. oktobra e. Predsednik angleške vlade Neville Chamberlain je poslal predsedniku francoske vlade Daladieru naslednje sporočilo:
Po povratku v London želim, da vam izrazim, gospod predsednik, spoštovanje in priznanje za vašo podporo in sodelovanje v toku razburljivih dogodkov, kakor tudi občudovanje za hrabrost pri vodstvu odgovornega posla za vašo državo. V izjavi, ki sva jo podpisala kancelar Hitle*- in jaz, sva bila soglasna v ugotovitvi, da oba naša naroda druži želja za mir in prijateljsko razpravljanje vseh sporov, ki bi se pojavili. Francoski in angleški narod pa sta tako tesno povezana, da vem, da so ti občutki tudi občutki države, ki jih deli z vami tudi moja država. Tudi v bodočnosti bomo neprekinjeno -odelovaii z vami in bomo skušali doprinesti -se za konsolidacijo evropskega miru.
Pariz, 3. okt. e. Službeni francoski krogi potrjujejo, da monakovska angleško-
nemška deklaracija nima nobenega vpliva na obveze, ki jih je Anglija prevzela napram Franciji. V tem pogledu je francoska vlada dobila formalno potrdilo iz Londona. Z druge strani zatrjujejo, da bi se ta deklaracija pretvorila v sporazum deklaracije štirih velesil, če bi monakovska konferenca trajala samo še en dan. Prizadevanja gredo sedaj za tem, da se ta cilj doseže naknadno. Kar se tiče ostavke angleškega mornariškega ministra Duff Cooperja, izjavljajo francoski krogi po vesteh, ki so jih dobili na Quai d'Orsayu iz Londona, da tam ne računajo še z drugimi ostavkami. Tu se govori o obnovi rednih diplomatskih odnošajev z Italijo. Za francoskega veleposlanika v Rimu je določen Guy de Chambre, ki je bil že svoje-časno francoski poslanik v Rimu in ima š^rok krog prijateljev v političnih krogih. Imenuje se tudi ime g. Noela, sedanjega francoskega poslanika v Varšavi.
Trije Hitlerjevi načrti
za pomir jenje Evrope
Omeji naj se oboroževanje, urede sredozemski problemi in ustvari trajen sporazum med Nemčijo in Francijo
Berlin, 3. okt. o. Hitler, ki je bil danes v Chebu. ie namerava iz zasedenega ozemlja že jutri odpeljati v Berchtesgaden kjer se bo s svojim: političnimi strokovnjaki posvetil načrtom za ureditev ostalih občih evropskih vprašanj. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, namerava sestaviti cel program za pomiritev Evrope. Uredila naj bi se vsa politična, gospodarska in vojaška vprašanja. V prihodnjih mesecih namerava Hitler po teh informacijah predložiti vsem prizadetim silam v Evropi tri načrte.
Po prvem načrtu naj bi se v doglednem času sestala mednarodna konferenca za omejitev oboroževanja. Kraj konference in način, kako naj bi se sklicala, kakor tudi konkretni predlogi o omejitvi oboroževanja bodo v Hitlerjevem načrtu podrobno določeni. Na konferenci naj bi se velesile s posebnim sporazumom predvsem odpovedale uporabi težkih bombnikov ter njihovemu izdelovanju, težki daljnostrelni artiljeriji ter uporabi strupenih plinov.
Po drugem načrtu naj bi se na posebni konferenci treh prizadetih velesil Francije, Anglije in Italije uredilo sredozemsko vprašanje. Na tej konferenci naj bi se predvsem definitivno uredilo špansko vprašanje in nato tudi vpraašnje tuniških Italijanov. Nemčija bi na konferenci posredovala med Francijo in Italijo, tako da bi se odpravile vse težave, ki so na potu njunemu sporazumu, ki naj bi bil podoben
angleško - italijanski pogodbi. Zaključki obeh teh konferenc bi predstavljali tudi realno osnovo za čim tesnejše sodelovanje med štirimi velesilami.
Tretji Hitlerjev načrt je ta, da bi se dosegel sporazum med Francijo in Nemčijo. Ta sporazum naj bi bil podoben onemu, ki sta ga dosegla Chamberlain in Hitler v Monakovem v četrtek opoldne in o katerem priča znana skupna izjava. Sporazum, naj bi določal predvsem, da se Francija in Nemčija nikoli več ne bosta bojevali med sabo.
Nemško-francoska
pogajanja že v teku?
pariz. 3. okt. o. V Pariz je prispel francoski poslanik v Berlinu Francods Poncet. Njegovemu prihodu v Pariz pripisujejo politični krogi velik pomen. Francois Poncet je imel zadnje dni ponovno priliko sestati se z odgovornimi politiki v Nemčiji in tudi s Hitlerjem. Poncet je danes dopoldne obiskal zunanjega ministra Bonneta in mu podal podrobno poročilo o teh svojih razgovorih.
Dobro informirani krogi zatrjujejo, da se bo Poncet pričel pogajati z zastopniki nemške vlade glede ureditve nadaljnih francosko-nemških odnošajev. Poslanik se bo bržkone že jutri vrnil v Berlin s konkretnimi predlogi francoske vlade.
Za novo dobo v odnošajih
led Nemčijo in ČSR
Značilna sodba glasila nemške zunanje politike
Berlin, 3. oktobra. AA. (DNB). Pol-sJužbena »Politično diplomatska korespondenca« piše v zvezi s priključitvijo sudetsko-nemških krajev:
»Zdaj gre za to, da se ne izgublja čas in da se popolnoma izbrišejo prejšnje napake ter tako ustvarijo nove osnove za dobro soseščino brez slehernega predsodka. Narodu, ki je leta in leta živel pod težkim duševnim priti" skom, je treba dati občutek varnosti, iz česar se rodi nova bodočnost za izgradnjo novega življenja na varni podlagi. To načelo, ki se mora kajpada enako izvajati pri Nemcih in pri Cehih, bo obenem tudi zdravo izhodišče za bodočo soseščino. Za vsakogar bo koristno, da se ta razvoj čim prej in čim popolneje izvede. Nemški narod si želi varnosti in zadovoljstva, isto pa želi tudi drugim narodom. Mislimo, da ne bo težko ustvariti na tem temelju zadovoljstvo v teh krajih.«
V Nemčiji izpuščeni Čehi
Praga, 3. okt. AA. Izvedelo se je, da so nemška oblastva izpustila več Cehov, ki so jih zadnje dni sudetski Nemci prijeli in odvedli na nemška tla.
češkoslovaška
„Bela knjiga"
Praga, 3. oktobra. AA. (Havas). CTK poroča: Potrjuje se, da pripravlja čsL vlada »Belo knjigo« o zadnjih dogodkih. Knjiga bo izšla prav v kratkem.
Okupacija III. odseka
Berlin, 3. okt. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča: Nemške čete so pod poveljstvom generala Reichenaua danes ob osmih zj<utraj zasedle mejo pri Aschu.
Rim, 3. okt AA. Agencija Štefani poroča iz Prage: Nastop čsl. vojakov je korekten i nasproti nemškim četam i nasproti prebivalstvu. Csl. vojaki so videti bolestno pretreseni, a ne demoralizirani. Zadržanje tiska je mirno. »Lidove Noviny« pišejo, da Češkoslovaška ne obtožuje Francije, ker se ni hotela boriti zanjo, temveč zato, ker ni o pravem času povedala, da se ne bo zanjo borila.
Delo
mednarodne komisije
Praga, 3. okt. br. Mednarodna komisija v Berlinu, ki ima v smislu monakovskega dogovora izvesti razmejitev in določiti nove meje češkoslovaške republike, je imela danes dopoldne in popoldne svoje seje. Izvoljene so bile tudi posebne komisije za gospodarska in finančna vpraša-
nja. Kakor zastopnikom Nemčije, Anglije, Francije in Italije so tudi češkoslovaškemu zastopniku v tej komisiji poslaniku dr. Mastnemu dodeljeni strokovnjaki. Po potrebi bodo dodeljeni še nadaljnji strokovnjaki. češkoslovaška delegacija razpolaga z vsemi potrebnimi podatki tako glede nacionalnih problemov obmejnega ozemlja, kakor glede gospodarskih in finančnih problemov.
Pariz, 3 okt. A A (Havas). Nekaj oddelkov francoske vojske bo sodelovalo z angleškimi četami pri zasedbi krajev na Češkoslovaškem, kakor to določa monakovski sporazum. Francoski generalni štab bo pod predsedstvom generala Ga-melina danes odredil potrebne ukrepe.
Praga, 3. okt. A A (DNB). Komisija 30 angleških oficirjev - opazovalcev je snoči prispela v Prago. Z njimi so prispeli tudi češko-angleški tolmači.
Apel mednarodne komisije
Praga, 3. okt. AA (CTK). Nemški zunanji minister je poslal češkoslovaški vladi prošnjo, naj po svojih radijskih postajah objavi sledeče:
»Mednarodna komisija, ki ima nalogo izvršiti odstopitev sudetskih pokrajin Nemčiji, se obrača na vse prebivalstvo teh pokrajin z apelom, naj z vsemi svojimi silami pomaga, da se bo odstopanje pokrajin izvršilo brez spopadov in brez incidentov.«
Hitler v Chebu
Cheb, 3. oktobra. AA. (Reuter) Hitler je prispel na mejo v Wildenau ob 11.20. Na dosedanji nemško-čsl. meji so razpeli vrvico kot simbolno mejo. Ko je Hitler pre-strigel vrvico, se je razmaknila straža, ki je dotlej stala na meji, in tako simbolično odprla Hitlerju pot. Godba je zaigrala nemško in hitlerjevsko himno. Za Hitlerjevim avtomobilom je vozilo še 12 avtomobilov z visokimi oficirji, za njimi pa mnogo tovornih avtomobilov z oddelki SS. Hitler; je stopil na sudetska tla pod velikim slavolokom. na katerem je visel nemški orel. Na slavoloku je bil napis: »Sudetski kraji pozdravljajo svojega osvoboditelja.« Nekaj minut pozneje je Hitler prispel v Aš, kjer mu je ljudstvo priredilo navdušen sprejem.
Še večji je bil sprejem v Chebu. Hitler se je zahvalil za pozdrav ter naglasil, da ga je v njegovem boju vodila volja za priključitev 10 milijonov Nemcev nemškemu rajhu. Z današnjim dnem je bil ta sklep uresničen. Zatem je Henlein izročil Hitlerju zgodovinsko listino iz 1. 1315., s katero je predsednik občine Cheb potrdil, da se mesto izroča pod češko krono s fem, da se mestu še nadalje jamči suverenost osvobojenega mesta.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Beležke
Pomen ljubljanske univerze
V »Slovenskem jugu«, glasilu akademikov JRZ, referira predsednik akademske omladine JRZ v Ljubljani Vladimir Go-gala o socialnih razmerah na ljubljanski univerzi. Po njegovem mnenju je »vlada dr. Milana Stojadinoviča s svojega najvišjega stališča potrdila, da je važno, in sicer zelo važno, da je v Ljubljani slovenska univerza, kjer se vzgaja kader mladih orlov, da ponesejo slavo svoje domovine visoko pod nebo«.
Zanimiv ponatis
»Samouprava* ponauskuje neki »Temp-sov« članek o jugoslovenskih listih. Članek omenja tudi ljubljanskega »Slovenca«, o katerem pravi, da je bil »osnovan 1873. 1. v Ljubljani in da izhaja še danes. Do 1909. je bil osrednji organ dr. Koro-ščeve Slovenske ljudske stranke. Danes brani ideologijo vladne stranke dr. Milana Stojadinoviča, pri tem pa se ni prav nič odrekel svojemu prvemu poslanstvu.«
Kaj je hotel dejati s tem francoski publicist, ni težko ugotoviti. Bolj zanimivo je, da je to misel objavila »Samouprava«, o kateri pravi »Slovenec«, da je uradni tolmač mišljenja JRZ in kr. vlade«.
O izjavah dr. Mačka
»Hrvatski dnevnik« razpravlja v nedeljski številki o političnem položaju. Glede Hrvatov pravi, da more avtoritativno tolmačiti njihovo pravo mišljenje samo predsednik HSS dr Maček. »On ne spada med gostobesedne ljudi. Zaradi tega tudi ne pride do protislovij v svojih izjavah. Kar dr. Maček reče, drži kakor pribito. Vse njegove izjave in zahteve so jasne in povsem enake, kakršne so tudi zahteve vsega hrvatskega naroda. Kdor želi zvedeti, kaj misli dr. Maček, naj se obrne na prvega hrvatskega kmeta, ki bo povedal prav isto, kakor sam dr. Maček.
JRZ in narodno edinstvo
Na Cetinju izdaja tamošnji banovinski odbor JRZ tednik »Narodni list«. List je v zadnji številki ogorčeno napadel beograjsko združeno opozicijo, češ da se je odrekla načelu narodnega edinstva. Voditelji beograjske združene opozicije, pravi črnogorsko glasilo JRZ, trdijo »nekaj, kar ne pade nobenemu Jugoslovenu na um: da so Slovenci, Hrvati in Srbi trije posebni narodi«.
Pogajanja poslanskega Delovnega kluba
Beograjski in zagrebški listi poročajo, da so zaključena pogajanja med vodstvom t. zv. Delovnega kluba v narodni skupščini in med predstavniki grupe g. Ace Sta-nojeviča. Poslanci Delovnega kluba, ki so Srbi, se nameravajo pridružiti skupini Ace Stanojeviča. Do sedaj sta prijavila svoj pristop med staro-radikale že poslanca dr. Mirko Kosič in dr. Vojislav Došen. Oba sta se že prijavila za agitacijsko turnejo z Mišo Trifunovičem po Črni gori. Kaj bodo naredili hrvatski in slovenski poslanci, ki so člani Delovnega kluba, o tem nisti ne povedo ničesar.
Tožba ,»Katoliškega tednika"
»Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa, toži, da vera peša, da prihajajo k obhajilu samo še priletne ženice in starke, da ni moških, nobenega dekleta, kaj šele kakšne mlajše gospodične. List tudi razmišlja, kje leži vzrok, da mladi ljudje v izvestnem času redno zapuščajo katoliške organizacije, v katerih so bili nekdaj vneti in marljivi člani in članice. Prvi znak, da se bo katoliška študentka, orlica, članica kongregacije možila, je, ko začne izostajati od duhovnih vaj in zanemarjati verske sestanke in vse društvene dolžnosti. Prej članica kongregacije prvega reda in prvoboriteljica kar naenkrat ugasne. Pa prihajajo pritožbe, da jo vidijo redno s tem in tem »bratom«, ki ga tudi ni več na verske sestanke.
Ali je pri nas v Sloveniji boljše? Pravijo, da se pri nas mnogo bolj skrbno gleda na versko in moralno rast katoliške mladine po fantovskih odsekih in dekliških krožkih. Toda resnica je, da notranje versko življenje in nehlinjena morala pada.
Smrt češkega pisatelja
Praga, 3. okt. br. V starosti 72 let je danes preminil znani češki pisatelj Anto-nin Klaštersky.
Iz sodne službe
Beograd, 3. oktobra. AA. Imenovani so za namestnika državnega tožilca v Celju Bogdan Jereb, sodnik sreskega sodišča v Murski Soboti, za višje pisarniške oficiale Jakob Smrdelj v Novem mestu, Stanko Kronabetvogel pri okrožnem sodišču v Mariboru, Josip Miklič pri apelacijskem sodišču v Ljubljani, Antonija Fister pri sodišču v Radovljici, Franc Schvveiger v Ribnici in Andrej Žebre pri sodišču v Škofji Loki.
Odlikovanja
Beograd, 3. okt. p. Odlikovani so bili: z redom sv. Save II. st. Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani, z redom sv. Save V. st. Ciril Majcen, član upravnega odbora zveze gostiteljev in re-stavraterjev v Ljubljani, Joško Berlič v Ptuju, Mira Peterlin v Kranju in Josip Vindišer v Novem mestu.
Premestitve
Beograd, 3. okt. p. Pisarniški uradnik okrožnega sodišča v Mariboru Anton Son-nenwald je bil premeščen k upravi jetniš-nice tega sodišča.
Pomožni knjigovodja Ivan Rajar je bil premeščen k zetski finančni direkciji.
Nov primarij bolnice v Ljubljani
Beograd, 3. oktobra. AA. S kraljevim ukazom je povišan za primarlja na državni bolnišnici v Ljubljani asistent dr. M. Kolar.
Balkanski kongres
za zaščito dece
Beograd, 3. oktobra, p. Drugi balkanski kongres za zaščito dece se je danes nadaljeval. Po dopoldanski seji plenuma, na kateri sta bila podana dva strokovna referata, so se sestale posamezne sekcije I kongresa, ki so zasedale tudi popoldne.
Kaj je Mussolini predlagal v Monakovem
Rim, 3. oktobra. AA. (Štefani). »Giorna-le d'Italia« objavlja besedilo predloga, ki ga je Mussolini stavil na sestanku v Miinchenu za rešitev vprašanja sudetskih Nemcev in ki ga je konferenca zastopnikov štirih velesil v bistvu sprejela. Besedilo tega zgodovinskega dokumenta se glasi: Predlog šefa italijanske vlade. — Načelna odstopitev vseh sudetsko-nemških pokrajin Nemčiji: 1. začetek izpraznitve sudetsko-nemških pokrajin pade na 1. oktober, 2. Anglija, Francija in Italija jamčijo Nemčiji, da bo izpraznitev sudetsko-nem— škega ozemlja končana do 10. oktobra, ne da bi bile porušene obstoječe javne naprave, 3. način izpraznitve bo določila mednarodna komisija, v kateri bodo zastopniki Nemčije. Anglije. Francije. Italije in Češkoslovaške, 4. Ozemlje, glede katerega vlada negotovost, bodo zasedle mednarodne čete do konca plebiscita. Podlaga za plebiscit bo plebiscit v Posaarju Končno
mejo bo določila mednarodna komisfja, 5. Nemške čete bodo zasedle v etapah pretežni del nemških pokrajm. kar se bo začelo 1. oietobra.
V Italiji svarijo pred prevelikim optimizmom
Rim, 3. okt. AA. (DNB). Italijanski politični krogi kažejo stalno rezerviranost do angleških in francoskih glasov o tem, da bodo imeli monakovski razgovori štirih državnikov svoje pozitivne posledice tudi za druge probleme. Ti italijanski krogi sicer pravijo, da je monakovski sporazum morda ustvaril znosnejše ozračje, ki omogoča upanje, da se bodo rešila še številna druga pereča vprašanja, vendar pa je treba za tako prepričanje postaviti bolj trdne temelje. Treba je počakati še na razprave v francoskem in angleškem parlamentu. Zato je vsak pretiran optimizem prej škodljiv kakor koristen.
Rimski pritisk na Prago
Italijanski krogi zahtevajo, naj ČSR takoj ugodi madžarskim zahtevam in ne šele v monakovskem roku
treh mesecev
Rim, 3. okt. AA. (Stefanil. »Informazio-ne Diplomatica« priobčuje danes tole beležko:
»V odgovornih krogih mislijo, da se zdaj, po likvidaciji sudetskega problema in problema Poljakov v CSR vsiljuje likvidacija še poslednjega problema, to je madžarskega, in sicer čim prej. V interesu vseh in tudi praške vlade je, da se ne čaka dolge tri mesece na izvršitev te kirurške operacije, ki je zdaj neizogibna. V odgovornih rimskih krogih je znano, da poljski in madžarski problem nista bila na dnevnem re-®u monakovske konference in da je bil Mus solini tisti, ki je lastnoročno napisal resolucijo, ki jo je Hitler takoj sprejel in so jo nato prebrali na seji. Mussolini je opozoril francoske in angleške državnike na ta problem in francoski in angleški državniki so na koncu priznali, da bi bilo nevarno odlagati ureditev problemov, katerih likvidacija je nujno potrebna. Določili so rok treh mesecev, a ne za začetek pogajanj med Prago in Budimpešto, temveč za njihovo končanje, po načelih monakovskega sporazuma. Po sodbi odgovornih rimskih krogov je torej potrebno, da se pogajanja med Prago in Budimpešto začno brez odlašanja. Okoli milijon Madžarov živi še zme-
Kralj Boris - 20 let bolgarski vladar
Dvajset let je minilo včeraj, odkar je prestolonaslednik Boris, prvorojenec Ferdinanda Koburškega, zasedel bolgarski prestol. Bila je doba revolucije in prevrata, doba najtežjih okol-nosti, ko je mladi knez Trnovski — tak je službeni naslov vsakokratnega bolgarskega prestolonaslednika — moral nastopiti pot, ki mu jo je namenila usoda, da bi z bolgarskim narodom delil največjo odgovornost v sreči in nesreči. Mladi kralj je pokazal dovolj avtoritete in življenjske izkušenosti, da je obvladal strasti naroda, ki ga je silno prizadel poraz v svetovni vojni. Dosledno se je trudil, da bi bil zvest srcu svojega naroda, ki ga je vedno ljubilo.
Kraljeva prizadevanja so bila kronana z uspehom v notranji kakor tudi v zunanji politiki. Pri tem je treba še prav posebno podčrtati svetli zgled balkanske solidarnosti, ki sta ga podali Jugoslavija in Bolgarija. Nepozabni naš Viteški kralj in kralj Boris sta za vse čase prelomila okrvavljeni meč starih sporov, obe državi sta nastopili novo pot v bodočnost, pot bratske vzajemnosti. Kakor našemu Viteškemu kralju ostane kralju Borisu nepozaben njegov veliki delež pri delu za balkansko slogo. Viharji besnijo okrog nas. Se do nedavnih dni je bila Evropa izpostavljena metežu in preteči vojni katastrofi. Prihajajo novi resni časi. Ako ostaneta Jugoslavija in Bolgarija druga drugi zvesti in poglobita svojo povezanost, se nam ni ničesar bati.
Ko bolgarski narod slavi 201etnico svojega dragega carja, se z njim radu-jemo tudi mi. Ob mirni Bolgariji, ki jo vodi preudarni vladar Boris, se zavedajo ostali balkanski narodi, da ostane miren ves Balkan.
Ob proslavi je bil včeraj objavljen ukaz kralja Borisa, s katerim ieamne-stiranih 223 obsojencev, od katerih je bilo 107 obsojenih po zakonu o zaščiti države.
Sliko kralja Borisa objavljamo na šesti strani.
★
Sofija, 3 oktobra. AA Ob 20-letnici, odkar je stopil na bolgarski prestol kralj Boris, je bila danes svečana zahvalna služba božja, po kateri je bil prirejen mimohod vojske. Navzočni so bili med drugimi tudi kralj Boris, kraljica Ivana, člani kr. doma, ministri, zastopstvo narodne skupščine, večje število poslanikov, tudi vojaški atašeji, bivši predsedniki vlade in ministri vojske ter velika množica ljudstva iz okoliških krajev. Po tem mimohodu je kralj Boris podelil gojencem zadnjega razreda vojaške akademije oficirski čin.
Časopisi posvečajo številne članke 20-letnici vladanja kralja Borisa ter poudarjajo velike zasluge vladarja, ki je v 20 letin vodil bolgarski narod po poti miru. Doba vladanja kralja Borisa pomeni dobo napredka in blagostanja Bolgarije. Po zahvalni službi božji je vojni minister izročil kralju v imenu vojske krasni briljantni obesek v znak priznanja za njegove zasluge. Vidno ginjen je kralj izjavil, da bo s po-| nosom nosil to darilo bolgarska vojske.
rom v mejah starih pogodb in ne morejo dalje čakati. Po drugi strani pa ne bi Praga s tem ničesar dobila, temveč ravno narobe, mogla bi tvegati nove zapletljaje, če bi odlagala ureditev stvari, ki jo je monakovska četvorka tako jasno postavila na dnevni red. Madžarska je čakala 20 let, da pričaka svojo pravico. Ves ta čas ni storila ničesar, kar bi moglo kaliti mir. Celo k Društvu narodov se ni zatekla in je ostala v tej ustanovi. Zato ne gre, da bi se čakal konec usodnega roka treh mesecev, da se bodo Madžari vrnili Madžarski in se bo končalo delo, začeto v Monakovem.«
Kaj bi Madžarom še dišalo
Budimpešta, 3. okt. o. Polslužbeno glasilo vlade »Pester Lloyd« razpravlja danes v uvodniku pod naslovom: »Kaj je po Monakovem še potrebno« o madžarski zahtevi po plebiscitu na Slovaškem in Podkarpatskem ozemlju. Mi, pravi list, in tudi Poljaki zahtevamo razen priključitve ozemelj z našimi narodnostmi, priznanje samoodločbe tudi Slovakom in Ru-sinom na Češkoslovaškem. Državniki v Monakovem niso imeli časa, da bi razpravljali podrobno o teh vprašanjih, v nobenem primeru pa ni dopustno, da bi bilo še mogoče na osnovi ideologij in postopkov iz leta 1919. odrekati tema narodnostnima skupinama pravico, da bi izrazili svojo voljo na nedvoumen način in pod mednarodno kontrolo.
Poljska zasedba Tješina
Varšava, 3. okt. AA (Havas). Maršal Rydz-Smigly, vrhovni poveljnik poljske vojske, je izdal včeraj popoldne ob 14. uri sledeče povelje za vojsko: »Naprej marš!« — Vojaki so pod poveljstvom generala Bartnowskega vkorakali v Tješin s tem, da so prešli preko reke Olse. Prihod čet so poljski prebivalci pozdravljali z velikim navdušenjem. Poljaki so zasedli ozemlje v krogu 18 kilometrov okrog mesta. Popolno zasedbo obeh okrajev, ki sta bila odstopljena Poljski, namreč Tješin in Fristadt, bodo izvedli do 10. oktobra.
Tješin, 3. oktobra. AA. (PAT). Poljske čete nadaljujejo zasedanje šleskega Tješina in so danes vkorakale v mesti Fryštat in Karvino. Do polnoči je vojaštvo v vsej širini doseglo odrejeno linijo. Izvedelo so je, da bo okupacija obeh okrajev, tješin-sikega in fryštatskega, ki se takoj pridružita Poljski, končana 12. oktobra t. 1. Glavna tješinsika ulica je dobila ime po maršalu Pilsudskem. Železniška postaja v Tje-šinu je že izročena prometu. V zasedene kraje so že poslali inženjerje. da prevzamejo od Čehov rudnike in druga industrijska podjetja v Šleziji. Finančni minister je poslal posebno komisijo v Tješin, da uredi denarna vprašanja. Za zdai ostanejo razen poljskih zlotov v obtoku tudi čsl. kron*.
Maršal Averescu f
Bukarešta, 3. oktobra, a. Tukaj je včeraj umrl bivši rumunski ministrski predsednik, maršal Averescu. Ministrski svet je sklenil, da bo pogreb na državne stroške. Maršalovo truplo bo dva dni razstavljeno v Ateneju, nakar ga bodo s posebnim vlakom prepeljali v Marasti, kjer bo poko pano.
*
Maršal Aleksander Averescu se je rodil 1. 1863. kot sin kmečkih staršev. V armado je vstopil kot navaden vojak in je napravil kasneje zaradi svojih velikih sposobnosti, naglo kariero. Pred vstopom Rumunije v svetovno vojno je bil armadni komandant v Crajovi. Po Bratianovem padcu je 5. marca 1918 sklenil separatni mir z Avstrijo in Nemčijo, nakar pa je kmalu odstopil.
Po vojni je dal slovo vojaški karieri in se je posvetil politiki. Ustanovil je kot protiutež Bratianovi liberalni stranki svojo ljudsko stranko, ki pa se ni mogla nikdar z uspehom uveljaviti. Averescu je bil v povojni Rumuniji trikrat ministrski predsednik. L. 1930. je bil imenovan za maršala in sprejet zopet v aktivno službo. Dve leti kasneje se je zaradi slabega zdravja umaknil iz politike, čeprav ga je njegova stranka izvolila za svojega dosmrtnega predsednika.
Zemunsko vremensko poročilo: Zjasnilo
se je v vsej kraljevini. Jutranje megle sredi države in v severovzhodnih krajih. V zadnjih 24 urah je deževalo skoraj v vsej državi. Toplota je nekoliko poskočila. Najnižja toplota Plevi je 5, najvišja Vranje 28 C.
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v zapadnih krajih, večja oblačnost v severozahodnih krajih. Tam utegne čea dan tudi deževati. Ponoči hladnejše.
Zagrebška vremenska napoved: Ofcflačno* ponekod deževno.
Dunajska: Pretežno oblačno, ponekod dež, hladnejše.
Maši kraji in IJudfe
Gorenjski gostilničarji in tujski promet
V Radovljici so se posvetovali o bodočem delu
Od leta do leta postaja bolj jasno, da je za Gorenjsko, posebno za radovljiški srez, z gospodarskega vidika najbolj važen tujski promet, s katerim se bodo pač morale vezati razne druge gospodarske panoge. Kmetijstvo z živinorejo se samo po sebi ie težko drži. kajti naše, na ozki planinski svet postavljeno kmetijstvo tone v velikem agrarnem morju naše države. Zanimivo je izračunati, koliko stane kg pri nas pridelan« pšenice in koliko v Banatu ali Bački. Da kmetijstvo pri nas le životari, se rar/vidi iz tega, ker išče večina naših kmetov še druge vire dohodkov. Eni so obrtniki, mnogi trgujejo z lesom, precej pa je tudi gostiloičai-jev.
V	zadnjih letih opazujemo, da kmetijstvo ■nazaduje deloma zaradi neugodnih letin in pomanjkanja poslov, tujski promet pa napreduje od leta do leta.
To je bil povod, da je jelo v zadnjih letih več naših ljudi podpirati razvoj turizma, ki bo. upajmo vsaj, nadomestil tisto, kar smo izgubili pri drugem gospodarstvu. Toda vsak začetek je težak. K pospeševanju turizma so pristopili ljudje različnih stanov. Nekateri celo iz čistega idealizma in mnogi pač zato, da s povzdigo turizma nekaj zaslužijo in da pomorejo do zaslužka tudi drugim slojem. Čim večji bo dotok denarja, tem večje bo splošno blagostanje. Med sloje, ki so neposredno povezani s turizmom, spada gstilničarski stan. Ker je pa pri nas turizem pravzaprav šele v razvoju, se je za pospeševanje zavzela Zveza gostilničarskih zadrug dravske banovine. Njen tajnik g. Petelin potuje v družbi uradnika tujsko-prometne zveze po vseh krajih, ki pridejo r poštev s tujsko-prometnega vidika. Taka sestanka sta bila v tekočem tednu v Kranjski gori in v Radovljici, kjeT so se posvetovali gostilničarji, restavratelji in hotelirji.
V	Radovljici je bil sestanek pod vodstvom načelnika gostilničarske zveze za radovljiški «rez, gospoda Pavk Olipa, župana iz Lesc. Delegat iz Ljubljane se je posebno ranimal za število in za kakovost gostov v pretekli seziji, izven Bleda in Bohinja. Prav posebno so se s številom gostov po-bvalili RadovTjičani in Begunci. V Radovljici jc bilo poleti 400 gostov. Prav dobro so bile zasedene tudi Begunje. V Lescah bi imeli tudi lahko mnogo stalnih gostov, toda jih manj ali več odklanjajo, ker imajo zaradi bližine Bleda in postaje mnogo prehodnih gostov, ki prenočujejo le po par noči in so pripravljeni plačati več, kakor stalni letoviščarji.
Vprav zaradi cen se je razvil med po-svetovalci naslednji razgovor. Maksimalne cene so vsako leto točno prekalkulirane in potrjene od oblasti. Preko teh ne gre nihče in v največ primerih računajo gostilničarji manj kakor je dovoljeno. Toda tudi to gostov v mnogih primerih ni po volji. Slišijo se najrazličnejše kritike, kajcor »Salata etane v Ljubljani. Zagrebu ali Beogradu tri dinarje porcija. Tu na deželi, kjer salata Taste, bi morala biti cenejša.« Prav tako kritizirajo letoviščarji cene mleku. Skodelica mleka stane 2 din, pri kmetu pa dobite cel liter za to ceno. Celo o mesu govore, da bi moralo biti na deželi, kjer se pase živina, cenejše kakor v mestu. Ljudje zahtevajo vse. ne pomislijo pa, da na deželi ni trga m trgovin, kjer po želji prav vse dobiš. Večino sočivja je treba dobiti iz mesta ali pa hoditi na deželi od Poncija do Pilata in prositi, da kdo kaj proda. Turisti ne pomislijo, da je tak postopek vezan s stroški. Nadalje pa je težko dobiti uslužbence in so zelo dragi. Najbolj neugodno pa je, da je treba imeti za postrežbo turistov prav tak inventar kakor po mestih in tovarniških krajih, kjer je promet vse leto, na deželi pa je zaslužek komaj dva meseca.
Da pa turisti, ki bi morali vedeti, da je
France Marinko v Laškem je praznoval 75 letnico
Kdo ne pozna 75 letnika Frana Marin-fca v Laškem in okolici, kjer preživlja jesen svojega plodnega življenja. Prijatelji in znanci ga sleherni dan srečujejo po sprehajališčih in v prelepi okolici, kjer sd K> prijaznih pomenkih. rad krajša čas.
za malo denarja malo muzike, zabavljajo nad cenami, so v mnogih primerih krivj gostilničarji sami, ki iz konkurenčnih ozirov sami kvarijo cene. Težkoče imajo gostilničarji, ki so v službi turizma, tudi z davkarijo, ki večkrat ne uvidi, da se služi dva meseca, živeti je pa treba celo leto. Te zadeve bo treba urediti, tako da bodo zadovoljni turisti in bodo gostilničarji mogli živeti. Pa tudi dobavo povrtnine, perutnine in mleka bo treba olajšati. Za ureditev tega vprašanja pa se bodo morali pobrigati še drugi. Zaradi omenjenih težkoč nekateri gostilničarji rajši oddajajo le stanovanje, kakor pa da bi imeli letoviščarje tudi na hrani.
Da ni med gostilničarji takega napredka, kakor bi ga bilo želeti, je vzrok tudi v tem, ker je med našimi gorenjskimi gostilničai-ji premalo samozavesti in ponosa. Ta stan, posebno v službi turizma, zahteva polnega moža, izobraženega stanovsko in splošno, kajti prav od gostilničarja žele turisti ne-broj pojasnil. In vendar mislijo mnogi gostilničarji, da je za »oštarijo« vsakdo dober,
kar med gostilničarji samimi ubije stanovski ponos.
Brezbrižnost pa je tudi glede strokovne
izobrazbe. Državna zveza vseh gostilničai-skih zvez izposluje vsako leto več učnih mest za sinove gostilničarjev v raznih večjih hotelih v inozemstvu, kjer je dana prilika, da se mladi ljudje vežbajo poleg svoje stroke tudi v tujih jezikih. Toda iz vseh delov države prihajajo prijave, le z Gorenjskega ne, čeprav so tu podani najboljši pogoji za letoviščarstvo. So pač mnogi pre-ponosni, da bi dali sinove učit svojega poklica. Držijo se pasivno, v lastno škodo.
H koncu je prešel razgovor na tujsko prometna društva. Večina zborovalcev je bila mnenja, da je zelo pogrešno, če je gostil-ničarski stan premalo zastopan v raznih tujsko-prometnih društvih. V takih društvih najdemo veliko ljudi, ki nimajo prav za prav nobenega interesa r,a stvari in je njihova veljava le na papirju. Mnogoteri niti ne vedo, kaj je namen takih društev. Glavna napaka, da gostilničarski stan ni na tisti stopnji, kakor bi moral biti, je pač brezbrižnost gostilničarjev samih. Želimo, da bi posvetovanja, kakršno je bilo v Radovljici, koristila nadaljnjemu napredku tujskega prometa.
nadstropje. Preostali del I. in del n. nadstropja je namenjen trgovini na debelo. Posebnost, kakršne pri tako velikih ma-nufakturnih podjetjih doslej pri nas še nismo poznali, je ločena prodajalna za cenejše vrste blaga, ki ima svoj vhod iz Wolfove ulice. V kleti se razen naprav za centralno kurjavo nahajajo obsežna skladišča, ki lahko sprejmejo vase vso bogato zalogo podjetja. Za zvezo med trgovskimi prostori skrbe poleg centralnega stopnišča še majhne interne stopnice in pa tovorno dvigalo. Glavni lokal je prav moderno zasnovan — pozimi bo ogrevan s toplim zrakom. Prav tako so izložbe veli-komestno zamišljene in so brez dvoma prve v tako velikem obsegu z železno konstrukcijo pri nas.
Ostale etaže petnadstropnega poslopja so urejene v 3 trosobna. 2 dvosobni stanovanji, zasebno stanovanje g. Mayerja in stanovanje za hišnika. V celem je treba reči, da je projektant na razmeroma kočljivem stavbnem prostoru našel najsmo-trnejšo rešitev problema, razen njega pa so tudi vsi ostali, od gradbenega podjetja Tonnies pa do zadnjega obrtniškega in
Imej čista usta! ijUafkl
mmmmmm^mm^m^^^*** imajo čista usta in blesteče zobe. Orodje, ki se stalno rab! — kakor naši tobje — je treba seveda redno negovati Zjufaj ln zvečer zobno šfcetko ln Chlorodont, pa zobe očistiti r vseh smereh! Ni« strahu: tobje to prenesejo. Le slabe nege ne vzdrže! Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto I Domači proizvod«
strokovnega sodelavca, dali iz sebe najboljše moči. da ustvarijo v resnici reprezentativno palačo. Lokalno nadzorstvo nad stavbo je imel inž. Rudolf Treo. A dobršen delež zasluge za tako srečno izvedbo zamisli gre vsekakor g Mayerju samemu, ki je šel projektantu in vsem sodelavcem na roko z naklonjenostjo in razumevanjem, kakršna sta redka med gradbenimi gospodarji. Tvrdki I. C. Mayer želimo, da bi pod novo, lastno streho, razmahn'la svojo delavnost do višine, ki bo našemu mestu in našemu trgovstvu še v večji meri v zgled in ponos.
šest otročičkov je pomorila
Brezumno početje mlade služkinje pri Žrečah
Ko je praznoval v nedeljo 75. rojstni dan se moremo le čuditi njegovi trdnosti. No, v tako zdravem kraju, kakršen je Laško, pač preživlja že desetletja. Tu je bil vodja zemljiškega UTada in je leta 1326. stopil v pokoj ter bil obenem odlikovan z zlato medaljo za državljanske zasluge. Je stara slovenska korenina, vedno nacionalen in napreden mož. dobrega srca, skrajno značajen in pošten. Sodeluje pri mnogih društvih in je seveda tudi zivest član zelene bratovščine. Je pa tudi vzglr-den družinski glavar. Zvesto diružico si je izbral v ugledni rodbini' v Šmarju pri Jelšah. Rodili sta se mu dve hčerki: ga. Ada je poročena v Berlinu z višjim in-ž njerjem, mlajša pa je soproga podrav-natelja »Putruka« g. Pfeiferja v Mariboru. Pridružujemo se čestitkam njegovih dragih in želimo, da bi France Marinko doživel še lepo vrsto let v zdravju in zadovoljstvu.
Orjaški sodi iz Stražišča pri Kranju
Naročila jih je Vinarska zadruga iz Vlasotincev
Maribor, 3. oktobra. Orožniki v Slovenskih Konjicah so odkrili grozen zločin. Te dni je nenadno umrl v Drezju pri Konjicah 4-mesečni sinček posestnika Karla Boboka. Boboku se je zdela sinčkova smrt sumljiva in je zaradi tega obvestil orožnike.
Orožniki so pričeli s preiskavo in so takoj ubrali pravo sled. Prijeli so 18-letno služkinjo Anico V. iz okolice Zreč. Izprva se je pri zasliševanju izmikala in tajila vsako krivdo, naposled pa je pod težo dokazov in raznih obremenjevalnih okoliščin priznala, da je otroka usmrtila zato, ker je preveč jokal in sicer na ta način, da ga
je močno stisnila čez pas. V popolni duševni in živčni strtosti je priznala, da je na podoben način usmrtila še pet drugih otrok in sicer tri v starosti od 3 tednov do 6 mesecev. To so otroci posestnikov Antona Vetriha v Koritnem, Matevža Črešnar-ja s Podeškega vrha in posestnika Rudolfa Vetriha s Podeškega vrha.
Na sličen način je spravila na oni svet tudi dva nezakonska otroka svoje sestre Marije R. Priznala je, da je otroke morila deloma iz maščevanja, otroka svoje sestre pa zaradi tega. ker ni hotela zanj skrbeti. Brezvestno morilko so prepeljali v celjske zapore, kjer bo čakala na zasluženo kazen.
Maribor dobi nov most pri Melju
Odločilna anketa na mariborskem magistratu
Po natovorjenjn na kolodvoru v Kranju. X Podjetnik Viktor Homaniz Stražišča, X x predsednik Vinarske zadruge iz Vlasotincev g. Jovic
Kranj, 3. oktobra
Naše časopisje je letos priobčilo članek s sliko o sodarskih izdelkih sodarskega podjetja Jožeta Homana iz Podpulferce pri Škofji Loki, ki je zgradilo 4 ogromne 10 in 11 tisočlitrske sode za Vinarsko zadrugo v Vlasotincih v zetski banovini. Obenem je dobilo od iste vinarske zadruge naročilo za izdelavo dvanajstih sodov sodarsko podjetje Viktor Homan iz Stražišča. Lastnika sta se sodarske obrti naučila od očeta, ki je izvrševal sodarstvo v Škofji Loki. Lani sta oba brata razstavila svoje izdelke na jesenskem velesejmu, kjer so vzbudili zaradi solidne in lepe izdelave vso pozornost interesentov.
Letošnjo pomlad sta dobili obe podjetji naročilo vinarske zadruge iz Vlasotincev
za izdelavo 16 orjaških sodov. Dočim je podjetje Jože Homan iz Podpulferce že pred tremi meseci izvršilo naročeno delo, je podjetje njegovega brata Viktorja iz Stražišča dogradilo 12 orjakov ta mesec. Ti sodi so največji izdelek, kar jih je do-sedaj izdelala naša domača sodarska obrt. Sodi so 13 in 14 tisočlitrski, dno ima v premeru 2.45 m, visoki so 3 m in istotako
d01^- . . ,
Podjetnik Viktor Homan je s petimi delavci zgradil te orjake v dobrih štirih mesecih, delali so po 30 ur dnevno. Ko so te orjake z avtomobili prevažali na kolodvor, so povsod vzbudili pravcato občudovanje. Ti orjaki so nam najboljši primer, kako se je naša domača obrt v teku zadnjih let močno povzdignila, da je dosegla višino inozemske obrti.
Maribor, 3. oktobra V času. ko je bil blagopokojni Matija Volk župan občine Pobrežje pri Mariboru, smo nekajkrat poročali o nujni potrebi zgraditve novega dravskega mostu, ki naj bi se zgradil v Melju, približno na mestu, kjer je sedaj brod. Matija Volk si je mnogo prizadeval za uresničenje tega perečega vprašanja, žal je ta akcija ob spremenjenih razmerah zastala. Dvakrat je splavala po vodi ugodna prilika, ko sta Splošna stavbna družba in prizadeta Huterje-va tvornica stavili konkretni ponudbi za zgradnjo novega mostu proti dopustitvi zbiranja mostnine do amortizacije gradbenih stroškov. Oblast pa ni pristala na to rešitev in je tako ideja novega dravskega mostu obtičala na mrtvi točki.
načrt za gradnjo novega državnega mostu v Melju na pobreško stran. Današnji anketi je predsedoval ban dr. Natlačen. Navzoči so bili tudi župan dr. Juvan, podžupan Franjo žebot, člani banskega sveta dr. Leskovar, dr. Miler in šerbinek, sreski načelnik dr. šiška, inž. škaberne in inž. Viher od banske uprave, načelnik mestnega gradbenega urada inž. Baran, načelnik tehničnega razdelka sreskega načelstva inž. Vanek, inž. Strgaršek za sreski cestni odbor, razen tega župana prizadetih okoliških občin Košaki in Pobrežje. Konferenca je trajala do 11. ure, nakar so si udeleženci ogledali mariborski grad. O sklepih konference izide poseben komunike. G. ban si je popoldne ogledal tudi pohorsko cesto.
Tvrdka I. C. Mayer v novi palači
Sprehod po odlično zgrajeni in urejeni trgovski hiši
Ljubljana, 3. oktobra I g. Mayer m prokurist g. Galle. Stara Ma-I. C. Mayer preselila yerjeva hiša na Marijinem trgu je bila
Te dni je tvrdka I. C svoje trgovske lokale iz Kresije v novo dozidano, lastno palačo na vogalu Marijinega trga in Wolfove ulice. Naše mesto je z novim poslopjem dobilo moderno zgradbo reprezentativnega značaja, ki ne bo le hišnemu gospodarju v korist, temveč bo tudi Ljubljani upravičeno v čast in okras.
Načrte za novo stavbo je zasnoval inž. arh. Stanislav Rohrman, ki je v najnovejšem času ustvaril Ljubljani že nekaj moderno izvedenih stavb. Poleg strokovne literature in opazovanj v inozemstvu sta mu bila pri reševanju problema — rok za dovršitev načrtov je bil precej kratek — z obsežnim poznavanjem potreb trgovskega obrata v največjo oporo šef tvrdke
yerjeva
porušena 15. avgusta lanskega leta, nova je bila v surovem dograjena decembra 1937. Nova stavba je železobetonska in je izvedena v skeletnem sistemu. Teren za temelje je bil precej slab, zato ga je bilo treba učvrstiti s pomočjo pilotaže, da je
Mariborska pokrajina z Dravo in Kozjakom nudi krasne razglede
Zadnja leta pa se je vse bolj opažala silna preobremenjenost edinega, osebnemu in voznemu prometu služečega državnega mostu, zlasti pa ob sedanjih popravilih in razkopavanjih, tako da nastaja silovit
palača zgrajena sigurno v vsakem pdgle- zastoj v prometu z Glavnega trga na Kra-
1 jja Petra trg. Vse to je klicalo po rešitvi akutno perečega problema. Danes dopoldne je bila v predsedstveni pisarni na mestnem magistratu ob pol 10. anketa, na kateri so razpravljali o tem vprašanju. Rešitev v snrslu gradnje novega mostu v nadaljevanju Kopališke ulice v smeri Tržaške ceste je očividno povsem potisnjena v ozadje. Silni industrijski razvoj v Melju j ie bil odločilnega pomena, da je prevladal |
du.
Nova Mayerjeva hiša pomeni, kar se tiče arhitekture, eno izmed umetniško najbolj harmonično mišljenih stavb, kar jih je Ljubljana dobila po vojni. Na Marijinem trgu je fronta dolga 16 m, fasadi ob Wolfovi ulici in Hribarjevem nabrežju pa približno po 45 m. V pritličju je predvsem glavni lokal za detajlno prodajo. Detajlni prodaji služi tudi galerija, ki sega v I.
Višnja gora snuje mestni muzej
Na jesen je Dolenjska najlepša. Odločili smo se za Polževo. Prejšnji dan je vladal režim Jupitra Pluvija, tudi pred odhodom so visele na nebu še koprene, ki niso obljubljale nič prijetnega. Vendar: barometer se je dvigal in napovedoval zboljšanje vremena. Med potjo je zmagala znanost. Nebo se je zjasnilo in ugledali smo starinsko mestece v najlepšem jesenskem nastrojenju.
Preden stopimo na Polževo, si oglejmo polževsko rezidenco! smo sklenili soglasno in brž ustavili vozilo, da spoznamo vi-šenjske zanimivosti. Da so Višnjani podjetni, govori novo kopališče, ki je postavljeno ob Višenjci in velja lepe tisočake. Tudi vodovod so potegnili, kar je vsekakor prvi pogoj letoviščarstva. Ko vstopiš v Višnjo goro edino mesto litijskega sre-za (Litija je ie trg), dobiš vtis da si odprl zgodovinsko knjigo za več stoletij nazaj. Glavni trg sameva skoro prazen le na sončnem prostorčku stika glave nekaj gospa in gospodičen, urno migljejo z rokami in pletejo nogavice, še bolj pa se jim sučejo bradice: gotovo si pripovedujejo najnovejše zanimivosti iz poglavij tega ali onega grešnika. Sredi trga stoji vodnjak, na vrhu ima za okrasek kipec slavnega zgodovinarja Janeza Vajkarda Val-vazorja.
Na »magistratu« nas prijazno sprejme tajnik Nace Nadrah. Ljubezniva uradna osebnost je tudi mestni gostilničar. Opozori nas na mestni arhiv, last mestnega starešinstva. »Magistrat« da priklicati mestnega starešino, sodnega uradnika Franca Groznika. Ta prihiti s ključi m nas povede v posebno magistratno sobo, kjer zbirajo mestni arhiv. Do nedavnega ie bil ta ves raztresen in zaprašen, še kokoši so si delile prostor z mestnim arhi-
vom in ga čestokrat pečatile s kurjeki. Zdaj pa gre na boljše. Višnjani uvidevajo, da je treba zbrati arhiv in ga namestiti v posebnem lokalu. Ustanovitev mestnega muzeja je zdaj želja vseh uvidevnih meščanov in prva skrb za napredek mesta
vnetih mož.
Višnja gora je bila ustanovljena v XII. stoletju, mestne pravice ji je dal Friderik
III. leta 1478.
Prvi prebivalci so se pečali z različno obrtjo ki je bila tiste čase kaj dobička-nosna' in je poznan pregovor iz tedanjih dni, da ima rokodelstvo zlato dno. V Višnji gori so bili daleč naokrog cenjeni čevljarji, usnjarji in kovači. Obrtniki so bili združeni v cehe, imeli so svoje postave m zastave. Cehovske privilegije, patente in spiske so hranili v posebnih skrinjicah, še zdaj jih vidite v muzeju. Kakor kažejo stari patenti z mogočnimi pečati, so imeli Višnjani že v davnih časih 11 sejmov. Sejmska dovolila so napisana na perga-mentnih listinah in jih hranijo v posebnih pločevinastih škatljah. Ogleda vredna je listina cesarice Marije Terezije, ki je z lastnoročnim podpisom potrdila od cesarja Karla VI. podeljene pravice do 3 letnih. sejmov. Slavna cesarica je poslala Viš-njanom pisanje 12. septembra 1742. Cesarski namestnik baron Jurij Egg pa je izdal ustanovno listino kovaškemu cehu v Višnji gori in mu predpisal pravila, dajatve in privilegije.
Mestni zapiski nam pričujejo, kakšno življenje je vladalo v srednjem veku v prijaznem mestecu blizu stehanskih klancev. Višnjani so pobirali davščine od mnogih tovornikov, ki so trgovali med Novim mestom in Ljubljano. V Stehanu pa so če-sto pričakovali trgovce nepoštenjakoviči
— ponajveč so bili modre krvi iz raznih
je bil odločilnega pomena,
okoliških gradov — dočim so bili višenj-ski meščani poštenjaki od nog do glave.
V Višnji gori so bili glasniki pravice in zakona mestni sodniki. Poglejte palico mestnega sodnika, še zdaj ima na gornjem koncu tri pentlje. Mestni sodnik jih je znal zložiti na posebne načine, kakor se je pač glas:la razsodba. Kako so držali Višnjani na moško besedo, je dokaz v sodnijskih zapiskih! Akti so pisani z roko in z značilnim črkopisjem tedanje dobe. Eden izmed aktov govori, kako so obtožili, sodili in obsodili rojaka Gregorja Zupančiča, ker je zoper svojega soseda po krivem pričal. Na smrt! Nesrečnega Gregorja niso pomilostili niti tedaj, ko je prosila za pomilostitev lepa grajska gospodična. Gregorja so odvedli v spremstvu helebar-distov proti današnjemu Polževemu. Na kržpotju so stale vislice. Mestni krvnik je potegnil besedolommka na vrv m ga obesil. Srednjeveški justici pa tega še ni bilo dovolj. Preden je Gregor izdihnil svojo dušo, so zažgali pod vislicami grmado in obsojenec je zgorel z vislicami vred. Tako govore stari spiski z dne 13. aprila 1715. leta po Kristusu.
Pravcata »turška fana« je zastava vi-šenjskih vojščakov, ki so jo nosili v času francoskih vojsk. Obilico višenjskih simbolov in zgodovinskih predmetov so raznesli ljudje. Vsak ceh je imel svojega posebnež polža, znak dostojanstva višenj-sk'h meščanov. Nekaj polžev so odnesh tudi na Dunaj, odkoder jih še niso vrnili. Helebarde, ostalo orožje in druge zgodovinske predmete so porazgubili ob maške-radah. Srednjeveška Višnja gora je kajpa tudi imela svojih »gornjih deset tisoč«. Bilo jih je sicer le 16 družin, a so imele posebne pravice. Izmed njih si je izbiral narod mestnega župana, mestnega sodnika in druge oblastnike. Ostali neizvoljeni so bili člani mestnega sveta. Izvoljeni oblastniki, predvsem mestni župan, so mo-
Načelnik sreskega cestnega odbora žebot Franc se je zavzemal, da se celotni promet preusmeri proti Ptuju k novemu meljskemu mostu in sicer tako, da bi bila izpeljana nova cesta od Sabederja v Tez-nem preko Nasipne ulice na Pobrežju do novega mostu. Potek debate je pokazal popolne soglasje glede novega mostu, ki naj s^aja Pobrežje z industrijskim Me-ljem. Po zagotovilih na današnji anketi so tudi denarna sredstva že zagotovljena. Priprave za izvedbo tega načrta bodo pospešene. Cim bodo načrti podrobno izdelani, bo sklicana v Mariboru druga anketa, ki bo odkčila o podrobni izvedbi načrta.
rali poseči v žep trikrat na leto, ko so se zbirali v mestu siromaki in berači. Oca žvpan jih je pošteno nakrmil m napojil Cim več je bilo dobrot, tem bolj je vpil lxraški zbor: »Naš ata so dobri!... Naj žive naš mestni oče!« Klici in slavospevi so odmevali do poznega večera v znak posebnega spoštovanja in odlične službe so gospoda župana vsi onikali.
Višnjegorska okolica je bila naseljena že v davnih dneh. Po dolini so vodila rimska pota, tu so imeli Rimljani svoje vojaške postojanke. Marsikateri kmet najde ob oranju rimski novec, orožje ali kaj drugega. Našli so tudi že cevi rimskega vodovoda. Sedanji rod lahko pokaže dragocen spomenik žejnih Rimljanov, saj je uporabil eden izmed meščanov cev za dimnik na svoji prenovljeni h:ši.
Prizadevnim činiteljem, ki žele ohraniti zgodovinske zanimivosti, bo treba iti v vsem na roko. Nujno potrebno je, da dobe tudi preprosti ljudje smisel za pravilno vrednotenje zgodovinskih predmetov. Ne o-re jih uničevati, razdirati ali z njimi ba-rantati. Tudi bo potrebno prepovedati, da nepoklicani sami stikajo za starinami. Nedavno je našel neki kmetič v okolici več starinskih predmetov. O tem je zvedel neki njegov znanec, ki je tudi začel st:ka-ti po zemlji, in ne zastonj. Govorica trdi, da mu je bilo iskanje sila uspešno. Kmet, na čigar zemljišču je stikal znanec, se zdaj jezi, ker je mož pustil zemljo razmetano, pa' ni odrajtal nobenega d'narja.
V želji, da bi prišli Višnjani čim preje do res prepotrebnega mestnega muzeja, smo se ločili od prijaznih gospodov in od-Drzeli v klance mimo polževskih kažipotov in Zavrtač, kjer so nas gostoljubno in ceneno postregli. Pri starinski cerkvici sv. Duha smo uživali prekrasen večer, še bomo šli skozi Višnjo goro na Polževo!
Domače vesti
*	Sokoli v Kragujevcu so postavili spomenik Viteškemu kralju in sicer v delavski koloniji. Svečano odkritje je bilo v nedeljo ob navzočnosti številnih gostov. Kralja je zastopal general Jovan Pavlovič, ki je spomenik odkril. Sledila je blagoslovitev sokolskega prapora, katerega je daroval dr. Nikolajevič iz Kragujevca. Polkovnik Pejčinovič je govoril o naporih kragu-jevških Sokolov za postavljenje spomenika, odposlanec Saveza SKJ br. Radujevič je govoril o sokolski ideji in o potrebi slovanske sloge, v imenu kragujevške župe pa je govoril prof. dr. Milan Kresnič.
*	Glavna skupščina Jugoslovenskega šu-marskega udruženja je bila v nedeljo v Vinkovcih. Kralja je zastopal polkovnik Zlobec, ministra za gozdove in rudnike načelnik dr. Žarko Miletič, bolgarsko združenje šumarjev pa inž. Petar Bačvarov, ki je bil prisrčno pozdravljen. Ministerial-ni svetnik inž. Peter Ostojič je predaval o postanku in razvoju slavonskih gozdov. Predavanje je izpopolnil še načelnik dr. Miletič. Včeraj so si udeleženci skupščine ogledali sloveče slavonske hrastove gozdove pri Drenovcu, kjer jim je predaval in-ženjer šokčevič.
čas je
za zimske suknje:
cenejše Din Ig©.— do 17©.— shetland Din 200.— do 270.— cromby Din $0®,-» do 3$©.—
MANUFAKTURA
F. KS.
MESTNI TRG 24.
* Učiteljica Anica Thurnherjeva umrla. V nedeljo je umrla v Višnji gori po enoletnem trpljenju učiteljica ga. Anica Thurnherjeva, rojena Kovačeva. Smrt jo je rešila težkih dni, saj je poslednji čas zaman iskala pomoči pri domačih zdravnikih in tudi na zagrebški kliniki. Bila je iz številne učiteljske družine. Rodila se je leta 1892 stiškemu, zdaj že pokojnemu šolskemu upravitelju g. Francetu Kovaču. V Ljubljani je maturirala leta 1914. ln službo nastopila na očetovi šoli. Ko je bilo razpisano stalno službeno mesto v Višnji gori, je zaprosila zanj in ga tudi dobila, saj je bila vedno ocenjena kot odlična učiteljica. Polnih dvajset let je poučevala višenjsko mladino. Leta 1922. se je poročila z učiteljem g. Edom Thurnherjem. Dva otroka, Breda in Tonček, sta osrečila življenje učiteljskega para. Sorodniki so tudi po večini v učiteljskih službah. Anica Thurnherjeva je bila vedno odločna narodnjakinja, članica Sokola, vseh ostalih narodnih društev, pri Kolu jugoslovanskih sester pa tudi od-bornica. Vedno je bila zavedna članica stanovske organizacije JUU. Truplo blage že-
Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Frauz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Pri lenivosti črevesja, črevesnem ka-
Ogl. reg. S. br. 15. 485-35
Praznih dr. Frana Koltererja
V nedeljo se je gospod dr. Fran Kolte-rer, zdravnik v Rogaški Slatini, zdrav in čil, da, rečemo lahko, mlad srečal v Abrahamom. Dr. Fran Kolterer se je rodil v Rogatcu; gimnazijo je študiral v Celju, medicino v Gradcu. Poleg svojega odličnega strokovnega delovanja se udejstvuje kot neumoren nacionalen in kulturen delavec. V Rogaški Slatini je starosta Sokola; njegova je zasluga, da se gradi lep sokolski dom.
Bil je dolgo let šef-zdravnik zdravilišča v Rogaški Slatini — pred 3 leti je bil upokojen. Kdor pozna razvoj Rogaške Slatine, ve, da je nemala zasluga dr. Koltererja, da je postala Rogaška Slatina zdravilišče svetovnega slovesa. Dr. Fran Kolterer je strokovnjak balneolog, ki vestno deluje s svojim temeljitim znanjem v prid vseh, ki iščejo v Rogaški Slatini zdravja in okrevanja. Odličnemu zdravniku, narodnemu in kulturnemu delavcu in navdušenemu, požrtvovalnemu Sokolu želimo še mnogo plodonosnih m srečnih let.
ne bodo položili k večnemu počitku danes ob pol 10. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše globoko sočustvovanje !
*	Ob grobu najstarejše Litijanke. V Litiji je umrla gospa Marija Grmova, ena najstarejših tržank, saj bi čez nekaj dni praznovala 88 letnico rojstva. Doma je bila v Sv. Križu nad Litijo, zdaj pa je živela kot vdova pri svoji hčeri gospej Lojzki Juvanovi. Vse je spoštovalo staro gospo, vedno vedrega razpoloženja, ki ji niso niti visoka leta in v zadnjem času niti bolezen odvzeli dobrohotnosti. Njena poslednja pot je bila dokaz, kako je bila gospo Grmova priljubljena. Pred hišo žalosti so zapeli pevci žalostinko, nato se je razvil dolg sprevod do župne cerkve, kjer so opravili žalne obrede. Zatem je odšla vsa množica na pokopališče, kjer so se spet pevci s pesmijo poslovili od drage rajnice. Nato so grude ob ihtenju mnogih pričele udarjati na krsto. Gomila svežega cvetja priča zdaj, kje počiva najstarejša Litijan-ka_ Za blago materjo plakajo tri hčere: gospa Juvanova, druga je poročena na Gorenjskem, tretja pa v daljnji Avstraliji. Naše iskreno sožalje žalujočim, pokojnici pa ohranimo blag spomin!
*	Poroka. Danes se poročita na Dobrni pri Celju gdč. Majda Jugova iz Ljubljane in g. Janez Kenda, inž. com. na Pokljuki. Za priči sta nevestin stric inž. arh. Stanislav Rohrman in ženinov stric g. Franc Peternel. Novoporočencema želimo obUo sreče!
STROKOVNA KOZMETIČARKA svetovno slovečega lepotilnega instituta Academie Scientifique de Beaute, Pariš
sprejema brezplačno in brezobvezno cenjene dame v torek in sredo 4. in 5. t. m. v lokalu Parfumerije »NADA«, Frančiškanska ul. L
*	Pet milijonov škode na južnem Jadranu. V soboto zvečer je na južnem Jadranu. še zlasti pa v Boki Kotorski in v Baru, divjala silna nevihta, človeških žrtev k sreči ni bilo, pač pa prebivalstvo in vojaška uprava trpita škodo, ki jo cenijo nad pet milijonov dinarjev. V Zeleniki je voda vdrla v intendantsko skladišče, na vojaškem vežbališču je hudournik odnesel 100 kubikov drv, propadel je tudi most na cesti iz Hercegnovega v Kotor. Nekega vojaka. ki je stal na straži, so komaj rešili iz vode. Poškodovan je tudi del proge in avtomobilska cesta, ki vodi čez Konavlje. V Baru je voda takisto silno pustošila. Celih 16 ur je lilo kakor iz škafa. Hudourniki so razrili ceste, ki jih je treba zdaj nujno popraviti, da bo avtobusni promet spet omogočen. Takšnega neurja in povodnji že od leta 1931. ne pomnijo.
Če je kava,
s katero radi postrežemo dragim gostom in tudi sebi in svojcem res dobra, smo jo vsi veseli. vsaj ustvarja čudovito zadovoljstvo, ki miče prijatelje na ponovne pose-te. Gospodinje naj zato polagajo vse več važnosti izberi kavinih mešanic. Tvrdka MOTOH, ki ima res prave posebnosti mešanic kave, tudi čaja, ruma peciva in dr„ bo nedvomno najbolj ustregla željam. Krekov trg (nekdaj Perdan).
*	Zemunska učiteljica žrtev roparskega morilca. V Zemunu že dolgo ne pomnijo tako okrutnega zločina, kakršen je bil storjen nad upokojeno učiteljico Milico Mihajlovičevo. Zločin je bil odkrit v nedeljo in sodijo, da je učiteljica padla zavoljo denarja. Pokojna je nedavno prodala svojo hišico, za katero je dobila 56.000 din. Bila je zelo oprezna ženska, nikogar ni puščala k sebi. V soboto bi se bila morala izseliti. Ker pa je že dva dni niso videli, so v nedeljo policijski agenti nasilno odprli vrata in so našli Milico mrtvo, z dvema velikima ranama na glavi, oblito s krvjo. Vse je kazalo, da se je učiteljica obupno borila z zločincem. Med perilom, ki je bilo okrvavljeno, so še našli 30.000 din, ostale tisočake pa je roparski morilec odnesel. Policija je našla sled za zločincem in ga bo najbrž kmalu vlovila.
*	Najboljši narodni pesnik današnjih dni je, kakor navaja »Politika«, kmet Dušan Bogosavljevič iz Duboke v beličkem srezu. Spesnil je že nekaj tisoč desetercev z različno vsebino in pestrimi motivi. Najrajši poje o vojni in vojaškem življenju, vendar je tudi iz kmetovanja in iz lastnega življenja opeval že neštete podrobnosti in doživljaje. Dušanu ni težko najti motiv, saj sploh najrajši govori le v stihih.
*	Pravo dijaško bedo okušajo študentje v Beranah v Črni gori. Siromašni srednješolci iz okoliških vasi si težko kupujejo knjige in se morajo lotiti slehernega posla, da zaslužijo kakšen dinar za šolske potrebščine in za hrano. Zdaj so začeli sleherni dan na konjičih tovoriti v Berane drva, ki jih ponujajo naokrog, da zaslužijo vsaj par dinarjev. Fantje z dijaškimi čepicami na glavah in s otovorjenim konjičem na povodcu vzbujajo v Beranah splošno pozornost. Koliko pa prodajo, je drugo vprašanje.
Športna obleka
le tedaj služi svojemu namenu, ako je iz nepremočljivega lodna. Pri nas ga imamo v različnih barvah, dobre kvalitete in nizke cene. — Obiščite nas in oglejte si ga ! Manufakturna trgovina JANKO CEŠNIK, Ljubljana, Lingarjeva.
*	Nesreča pri prevozu mlatilnice. V noči med petkom in soboto prejšnjega tedna je šel strojnik in lastnik mlatilnice Alojz Zemljič s svojo mlatilnico iz Bra-tonec na Dolinskem v Prekmurju v Pola-no na Ravenskem mlatit proso in ajdo. Spremljal ga je kurjač Viktor Ullen iz Bratonec. Stroj je vodil Zemljič, medtem ko je sedel kurjač na sprednjem delu lo-komobili priključene mlatilnice. Kurjač, ki je bil zaradi napornega dela prejšnjih dni preveč utrujen, je v tem položaju zaspal, ko sta že dospela do murskosobo-škega pokopališča. Strojnik pravi, da ga je opozoril, naj ne spi, a nekaj trenutkov nato je ta že padel s sedeža pod kolo. Zemljič je v hipu ustavil lokomobilo, potegnil ponesrečenca izpod kolesa, mu nudil prvo pomoč s sredstvi svoje apoteke, nato ga pa odpeljal k nekaj sto metrov oddaljenemu zdravniku dr. Škrilcu. Ta je ugotovil hude telesne poškodbe po vsem telesu, zlasti pa na desni roki. Le hitra pomoč je omogočila, da se ponesrečenec zaenkrat lahko še zdravi doma.
♦	Novi grobovi. Na Jesenicah je nenadno
umrl včeraj zjutraj carinski kontrolor g. Todor živkovič. Zapustil je vdovo in sinčka. Star je bil šelee 40 let. Slovel je daleč naokrog po svojem lepem značaju, še v nedeljo popoldne je bil v družbi izvrstno razpoložen. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 15. do kolodvora, odkoder bo prepeljan v svoj rodni kraj Zemun. — Na Po-brežju pri Mariboru je umrla po daljši bolezni, stara šele 44 let, gospa Marija tlol-cova soproga gostilničarja, mesarja in posestnika. Pokopali jo bodo danes ob 15. — V Zagaju pri Sv. Petru pod Sv. Gorami je umrla gospa Fani Hudiva, vdova posestnika. Njen pogreb bo danes ob 10. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje
♦	Huda bitka s tihotapci. Orožn ška patrulja iz vas: Brajče pri Budvi je opazila dva mladeniča s sumljivim tovorom. Patrulja je m adeniča prijela in jima zaplenila nad 30 kg tobaka. Mladeniča sta se nato podala v vas in brž se je zbrala gruča vaščanov, ki so napadli orožnike, da bi jim odvzeli zaplenjeni tobak. Orožniki so se morali poslužiti orožja. Eden izmed tihotapcev je bil na mestu ubit, drugi pa je izdihnil v cetinjski bolnišnici.
Kompromitirana nevesta
Odlična in zabavna veseloigra. Viktor de Kowa, Marija Andergast, Adela Sandrock KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21 Danes poslednjič !
♦	Večerni tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) nudijo potrebno izobrazbe vsem onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Da utreže naš zavod številnim interesentom, prireja poleg rednega večernega trgovskega tečaja tudi tečaje za nemško stenografijo, italijanščino, francoščino, nemščino, strojepis ter posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo), korespondenco itd. Redno vpisovanje v vse ve-černe tečaje se vrši dnevno od 1. do 10 oktobra (razen nedelj) od 9. do pol 1. ln od 4. do pol 8. ure zvečer. Pričetek rednega pouka je 15. oktobra. Prospekti in pojasnila so v pisarni zavoda interesentom pismeno in ustno na razpolago.
u— Razstava kiparja Borisa Kalina, Id
naj bi se bila po prvotni napovedi že v nedeljo zaključila, je podaljšana do prihodnje nedelje. Zanimanje zanjo je bilo od vsega početka tako živahno, kakršnega še ni izlepa doživela podobna prireditev, a časi so bili prav medtem tako razgibani in nemirni, da mnogi ljubitelji umetnosti niso utegnili storiti teh nekaj korakov do umetniškega hrama v Tivoliju. Zdaj imajo zamudniki priliko, da nadoknadijo, kar so opustili. Ne bo jim žal.
u_ Tečaje za laščino in nemščino, začetne in nadaljevalne, priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani ob delavnikih v času od 19. do 21. ure, počenši z oktobrom. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago.
u— Tečaj za slovensko stenografijo, ki ga prireja Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani v času od 19. do 21. ure, se prične v oktobru. Tečaj bo brezplačen. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27. med 8. in 14. uro.
KASTEL D.D. ZAGREB
_ 00BIVASE V VSEH LEKARNA« Reg.br. 15426/38^
Vpisovanje otrok je ob dnevih tečaja, to je torek in četrtek od pol 17. do pol 18. ure istotam Mesečna ukovina je 30 din za otroka Iz zgornjih razlogov otvon Atena dopoldanski tečaj za petje, ples in ritmično telovadbo za predšolsko deco od 4—7 let v telovadnici na Mladiki v Subičevi ulici, pritličje. Tečaj bo vsak delavnik od 9. do pol 12. ure ter stane mesečno 100 din. Vodita ga gg. Herta Kraljeva in Mira Vakse-ljeva, ki sta do sedaj vodili »glasbeni otroški vrtec« v Glasbeni Matici. Vpisovanje v dopoldanski tečaj bo v četrtek 13. t m. od 9. do 12. ure v Mladiki.
u_ Za smotrnejšo ureditev tramvajskega omrežja se je pred kratkim v našem listu zavzemal članek, ki smo nanj z mestnega poglavarstva dobili odgovor, da je
Danes zadnja prilika!	N' —"" m ,n SL °ri
SSL*Skrivnost Maginotove črte
vi na meji med Francijo in Nemčijo. V gl. vlogi Vera Korene m Victor Francen.
KINO UNION, tel. 22-21
u— Češki tečaji. Ta teden se bodo po naših srednjih šolah spet začeli tečaji češkega iezika ki jih že vrsto let organizirajo naše J5 Hse. Ze lansko leto so ti tečaji t>r,tesnili razveseljivo veliko naše dijaške mladine, da skoraj ni bilo nekoliko boljšega učenca ali učenke, ki jih ne bi obiskoval. Po razpoloženju in prijavah pa bodo ti tečaji prekosili lanske. Ko vabimo k tem tečajem nsšo učečo se mladino vabimo 'udi na5e odrasle, da se priključijo ter se uče češkega jezika v posebnih tečajih, ki bodo nalašč zanje. Prjave sprejema liga tudi telt*fonično (v Ljubljani tele!, štev. 31—43). Češkoslovaška kultura in življenje sploh ima za nas vpdno večji pomen. Naše lise Pa hočeio s tečari češkega iezika nuditi našim ljudem najboljši pripomoček da sp r ni m seznanijo
Čudovite prigode dveh letalcev na eksotičnem otoKu Juzucga morja! Humor džungle, v • «	J««—rtIS Romantika dtungle ! — Humor džungle
Lil ti Dežen V UZlingll V glavni vlogi edinstvena Dorothy Laraour 2 žurnala!	KINO MATICA 21-24, ob 16., 19. in 21 uri	Ne zamudite'
♦	O sokoiskj efektni loteriji v Šmarju pri Jelšah smo obširneje poročali v soboto. Po nesporazumu pa v nedeljski številki ni bila objavljena lista izžrebanih dobitkov in dobitnikov. Zato odgovarja društvo interesentom na številna vprašanja, da bo seznam izžrebanih v celoti objavljen prihodnjo nedeljo v »Jutru«
s Pridobitnih! Prečitajte si današnji članek o »Reklamni loteriji*!
♦	Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati pouka osebno, si more pridobiti s poukom doma vsega potrebnega znanja potom Dopisne trgovske šole. Navedena šola nudi vsakemu posameznemu bodisi pouk celotnih rednih dopisnih tečajev, ali dopisne dvoletne trgovske šole ali posameznih trgovskih predmetov in jezikov. Šolnina je tako nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelj) pismeno ali osebno v pisarni zavoda dnevno od 9. do pol L in od 4. do pol 8. ure zvečer. Izvenljubljansklm reflektan-tom pošlje vodstvo zavoda prospekte z vpisnico, potom katere se more učenec pol-noveljavno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago.
♦	Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavoau v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela. tted-no vpisovanje v tečaj je 1., 3. in 4. oktobra med običajnimi uradnimi urami. Šolnina mesečno 110 din.
Iz Lfublfane
u — Poslednja pot mojstra Jožeta Rojine.
Včeraj ob 16. je Ljubljana s številno udeležbo spremila pokojnega krojaškega mojstra in hišnega posestnika g. Jožeta Rojino na njegovi poslednji poti do Sv Križa. Pred njegovim domom na Aleksandrovi cesti št. 3 so najprej oo. frančiškani blagoslovili krsto, h kateri so prijatelji in znanci nanesli cvetja in vencev, nato pa je pevski zbor šišenske čitalnice zapel ganljivo žalostinko V žalnem sprevodu so se za žalujočo rodbino zvrstili poleg predstavnikov stanovskih korporacij in Združenja krojaških mojstrov korporativno zbrani njegovi stanovski tovariši. Šišenska čitalnica, ki ji je bil Jože Rojina velikodušen dobrotnik, se je pogreba udeležila po številnem odposlanstvu z društveno zastavo na čelu. Pogreb Jožeta Rojine je zgovorno izpričal, kako mnogo prijateljev in znancev je imel med nami. Bodi mu lahka žemljica sredi Ljubljanskega polja!
u— Tramvajska proga k Sv. Križu b° otvorjena v sredo dne 5. t. m. Redni promet se prične ob 6. uri zjutraj. K Sv. Križu bo vozil tramvaj začasno od Sv. Petra po Jegličevi cesti do Sv. Križa, ter bo imel zvezo z vsemi ostalimi progami. Promet se bo vršil tako, da bo vozil zjutraj od 6. do 8. ure vsakih 6 minut do Sv. Križa, od 8. do 13. ure vsakih 6 minut do kolinske tovarne, naprej k Sv. Križu pa vsakih 12 minut, od 13. do 18.30 vsakih 6 minut k Sv. Križu, od 18.30 do 20.45 vsakih 6minut do kolinske tovarne, naprej k Sv. Križu pa vsakih 12 minut, od 21. do 24. pa vsake pol ure do Sv. Križa. Sedaj veljavne vozne cene veljajo tudi za progo Sv. Križ s to spremembo, da znaša cena za daljše vožnje preko 6 delnih prog 3 din. Po tarifi stane torej vožnja: od glavnega kolodvora ali Sv. Petra 1.50 dinarjev, od pošte, Mestnega trga, Gradišča, Sv. Jakoba, iz Most itd. 2 din, iz šiške, Tržaške ceste 2.50 din. iz Zg. šiške, št. Vida, Viča itd. 3 din.
u_ Ali ste že prečitali današnji članek
o »Reklamni loteriji«? • u— š»la Glasbene Matice sporoča, da se gojenci za katerikoli glasbeni predmet, ki se na šoli poučuje, Se vedno sprejemajo. Prijaviti se mora vsakdo v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. —Pevski zbor Glasbene Matice bo imel drevi ob 20. vajo mešanega zbora. Prosimo vse in točno!
u— Razburljiva borba s stražnikom. V
nedeljo popoldne je stražnik na Večni poti ustavil neznanca.ki je nosil pod suknjičem zavoj umazanega perila Napovedal mu je aretacijo, a mož se je uprl. planil nad stražnika in ga zgrabil za vrat. da sta se oba skotalil v iarek ob cesti. Napadalcu se je za trenutek posrečilo, da ie obvladal moža postave. Pokleknil je nanj in mu odvzel pas s službenim samokresom vred Takoj nato pa se je stražnik spet otresel nasilneža, sa vnovič prijel in ga odvede! s seboj. V Rožni dolini mu ie aretiranec skušal pobesniti. a zaman. Ko ga je stražnik s tovarišem, ki mu je prihitel na pomoč. prignal na stražnico, so v nasilnežu spoznali 35-letnega brezposelnega delavca Mehmeda Dolič? iz slavne Velike Kladuše v cazinskem okraju, od koder se v naše kraje zateka izredno veliko število mladih postopačev in tatov Dolič se bo moral za tatvino in nasilje zagovarjati pred sodiščem.
dvojna proga na ovinku v Gradišču zaradi tesnega prostora nemogoča. Drugi tir bl bilo mogoče položiti šele tedaj, če bi se umaknila Mundova hiša. Inženjerji imajo seveda prav in Ljubljančani bomo morah pač počakati še precej dolgo. Popolnoma drugače se pa glasi odgovor glede dvojnega tira od Langusove ulice po Tržaški cesti do nekdanje mitnice pri naselbini »Stan in dom«. Ce bo vreme ugodno, bo na tem kraju dvojna proga električne cestne železnice narejena še letos. Sploh je zadnje čase Maloželezniška družba zelo tiha, zato pa tem bolj nagla in delavna, da bomo v sredo že lahko s tramvajem šli obiskat svoje drage na pokopališču pri Sv. Križu. Slavnostne otvoritve z narodnimi nošami in govorancami pa ne bo nobene, ker je sedanji mestni upravi, kakor nam sama zatrjuje in sporoča, najlepša slavnost zado-voljnost občanov.
Dospelo je novo blago* Oglejte si zalogo
Teokarovic
Gradišče 4, nasproti Drame
u— Prošnja stanovalcev ob Tržaški cesti
glede škropljenja, ki smo jo pred kratkim objavili, bo po zatrdilu z mestnega poglavarstva gotovo uslišana, toda tehnični strokovnjaki za vzdrževanje cest trde, da preobilno škropljenje makadamskih cest škoduje cestam, ker se površina preveč omehča. Zato nastajajo kotanje in množi se tudi prah. Sami prebivalci ob netlako-vanih cestah priznavajo, da škropljenje prašnih cest ne pomaga mnogo, ker se prah spet prične dvigati, kakor se cesta posuši. Razen teg-a je pa Tržaška cesta državna in mestna občina škropi to cesto samo v korist prebivalstva. Mestna občina bo skušala to cesto napojiti z oljem, če jo
Renomirani ATELJE:
se v kratkem vrne iz Pariza in Londona ter se cenjenim damam priporoča.
u — Nesreča na cesti. Včeraj so z dolenjskim vlakom pripeljali v Ljubljano 60-let-nega občinskega siromaka Jožeta Mestka s Sela pri Velikih Laščah. Na cesti ga je bil podrl neznan kolesar, da so se mu pretresli možgani. Reševalci so ga prepeljali na kirurški oddelek Z istim vlakom je prispel 29-letni delavec Pavel Prhaj iz Male vasi v kočevskem okraju. Zaga mu je po-kvečila desnico. V Ljubljani pa se je pripetila nerodna nesreča 12-letnemu tesarje-vemu sinu Jožetu Pavčiču. Nekdo mu je po nezgodi vrgel sekiro v nogo in mu prizadejal precej hudo rano.
u — Vesela otroška ura — novost za našo predšolsko mladino. Odkar velja sedem let kot predpisana obvezna starost za vstop otroka v šolo. se je razširila predšolska doba za eno leto. To pomeni, da so izročeni otroci eno leto dalj domačemu varstvu in nadzorstvu. V družinah, kjer imajo otroci priliko razgibati in zaposliti se po vrtovih in dvoriščih v družbi sester in bratcev ali tovarišev, že še gre. Težje pa je tam, kjer jim preostaja le bivanje v tesnih prostorih ali le odmerjen sprehod, kjer čaka na šolo hčerka edinka ali sinček edinček. Takim otrokom poteka čas v dolgočasju, če ga ne znamo zaposliti ali ce mu ne dajo domači navodil. Dobro in koristno je zato v vsakem primeru da tudi predšolskemu otroku primerno razdelimo čas in s tem pravilno prispevamo k njegovi vzgoji in njegovemu razvoju. Atena je skrbela že od časa svojega obstoja za predšolskega otroka. Odkar je izgubila svoje otroško igrišče, skuša razširiti delo v tem pravcu v zaprtem prostoru in v naravi. Danes otvori v telovadnici mestne ženske realne gimnazije »Veselo otroško uro« pod vodstvom strokovnjakinje ge. Mire Vak-seljeve. Ura je namenjena razgibanju in razvedrilu dece v starosti od 4. do 7. leta.
bo državna uprava torej uredila in pripravila v ta namen. Mestna uprava sploh stori vse, kar je le mogoče, za izboljšanje cest-Tudi najmoderneje urejena velemesta so uvidela, da je škropljenje makadamskih cest brezuspešno in jih zato sploh ne škro-pe več. Edino sredstvo za odpravo prahu je pač utrditev cestne površine z asfaltom ali drugim tlakom. Ker pa imamo v Ljubljani še vedno nad 93% makadamskih cest, bomo morali pač še počakati, dokler ce ne izboljšajo denarne razmere, ko bo mestna občina v stanju, da polagoma utrdi in tlakuje makadamske ceste. Kar se pa tiče javnih pritožb v časnikih, je stvar pač taka, da te večne pritožbe pla.še tujce pred prašno Ljubljano in jih s tem odganjajo, ko se najrazličnejši činitelji trudijo na vse mogoče načine, kako bi tujce privabili k nam. Na mestno poglavarstvo naslovljene pismene želje bodo vedno prav taKo uvaževane, kakor tiskane želje v časnikih. Mestna uprava in njeno uslužbenstvo vedno želi, da ustreže vsem željam prebivalstva ter zato prosi našo javnost, da se neposredno obrača na mestne urade.
u— Dobitke kina Uniona za obiskovale« »Filma lepote in mode«, je žreb razdelil takole; damski plašč dobi št 3388, volneno bluzo št. 3856, modne čevlje št. 2622, damski dežnik št. 2154 in damski klobuk št. 3619. — Tisti, ki imajo vstopnice z označenimi številkami, naj se čim preje zglasijo v pisarni kina, da prevzamejo svoje dobitke.
u— Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične v četrtek, dne 6. oktobra. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Informacije in novi prospekti interesentom na razpolago. Dovoljen obisk tudi posameznih predmetov.
»JADRAN« avtobusno podjetje d. d.
LJUBLJANA
VOZNI BED
PROGA LJUBLJANA—KOČEVJE—SUŠAK
L	IL veljaven od 2. oktobra 1938. n.	L
6.— 7.49 7.52
8.55
6.30
8.10 8.45
9.— 10.30 1&20
LJUBLJANA ŽUŽEMBERK RIBNICA KOČEVJE
DELNICE SOBiAR
19.50
18.10 17.40
20.25 18.S6 18.82
17.9®
17.25 15.40
Iz Celja
e— Zatemnitev Celja. Opozarjamo vse prebivalstvo mestne občine celjske, da bo danes in jutri vaja za zatemnitev v območju mestne občine. Zatemnitev bo trajala dve noči. Za vse zadevne prestopke je določena globa do 1000 din odnosno zaporna kazen do 20 dni. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki sta ga izdala mestno poglavarstvo in predstojništvo mestne policije v Celju.
e— Sreski odbor društva Rdečega križa v Celju je organiziral že več samarijan-skih in bolničarskih tečajev, v katerih se je izvežbalo že lepo število samarijanov in prostovoljnih bolničarjev, da morejo nuditi prvo pomoč ob vsakem času in kjerkoli je potrebno. Obiskovalci tečajev so pokazali pri izpitih svoje teoretično in praktično znanje, ki so si ga pridobili pri temeljitih predavanjih gg. zdravnikov. Današnja doba nalaga društvu še prav posebno skrb in pozornost organiziranju teh tečajev. Zato bo sreski odbor RK v začetku novembra zopet otvoril bolničar-ski tečaj, za katerega sprejemata prijave do 20. t. m. gdč. Ivanka Zupančičeva, šolska upraviteljica v p., Kolenčeva 6/III, in Frančiška Završnikova, zaščitna sestra, mestno poglavarstvo, soba št. 23.
Kino Union. Danes »KRIK DŽUNGLE« _(iVaraer Baxter, June Lang).
e— O Vseh svetih bo sreski odbor Rdečega križa v Celju tudi letos zbiral na obeh celjskih pokopališčih prispevke za Rdeči križ.
e— Tujski promet, umrljivost in brezposelnost. V septembru je obiskalo Celje 1187 tujcev (942 Jugoslovenov in 245 ino-zemcev) nasproti 1686 v letošnjem avgustu in 1188 v lanskem septembru. V Celju je umrlo v preteklem mesecu 36 oseb in sicer 10 v mestu in 26 v javni bolnišnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 220 brezposelnih (156 moških in 64 žensk) nasproti istemu številu 220 (157 moškim in 63 ženskam) dne 20. septembra.
e— Ko je pobirala jabolka, jo je napadel. Te dni je 141etna dninarica Katarina Podgorškova" s Konjskega pri Šmartnem v Rožni dolini pobirala jabolka pri sosedu. Pri delu jo je napadel neki fant in jo pahnil s tako silo na tla, da si je zlomila levo roko v ramenu. Podgorškova se zdravi v bolnišnici.
Iz Maribora
a— Prvjč na slovenskem odru. Shawov svetovno znani melodram v treh dejanjih (šestih slikah) »Hudičev učenec« se upri-ori nocoj v režiji VI. Skrbinška, in sicer prvič na slovenskem odru. V tej izredno zanimivi igri, posneti iz ameriške osvobodilne vojne 1. 1777., nastopa poleg 15 oseb dramskega osebja tudi večje število vojaštva in ljudstva. Naslovno vlogo predstavlja VI. Skrbinšek, pastorja Anderso-na Crnobori, njegovo ženo Branko Ras-bergerjeva. V ostalih večjih vlogah nastopijo Mileva. Zakrajškova kot gospa Dud-geonova, vfadoša Simčičeva kot rejenka Essa, Pavle Kovič kot general Bourgoyne, Rado Nakrst kot major Swindon in drugi.
a— Poziv vsem tujim državljanom. Predstojništvo mestne policije poziva tuje državljane, ki bivajo v njenem področju in ki imajo dovoljenje za bivanje za »nedoločen čas«, da se takoj zglasijo pri predstojništvu mestne policije v Mariboru v sobi št. 12. Izvzeti so samo ruski državljani - begunci.
a— Odvetniški izpit sta z uspehom napravila pri apelacijskem sodišču v Ljubljani dr. Slavko Jane, koncipient pri dr. Lipoldu, in Anton Jakopič, notarski kandidat pri notarju Ivanu Ašiču. Iskreno čestitamo!
a_ >Iarib°rsKa sokolska društva priredijo dne 9. oKt. komemoracijo za blago-pokojnim Viteškim kraljem ob 11. uri v dvorani Sokolskega dejna (Union). Za člane udeležba obvezna v civilu z znakom. Vabljena vsa mariborska društva in prijatelji. — Meddfrušltveni odbor.
a— Smrtni padec s skednja. 491etni tesar Ivan Eržen je bil dobre volje in se je napil vina. Bil je tudi v Lečnikovi gostilni v Guštanju in je šel potem spat na skedenj. Lastnik gostilne je šel parkrat pogledat na skedenj, pa ga je obakrat našel spečega. Ponoči pa je Eržen hotel najbrže s skednja. Očividno v polvinjenem stanju pa je treščil v globino in obležal negiben. Zdravnik dr. Erat je ugotovil, da ima Eržen zlomljeno hrbtenico in razbito lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je umrl.
a— Vaje v obrambi proti napadu iz zraka, ki bi se morale vršiti dne 4. in 5. (nočne) in dne 7. oktobra (dnevne) so po nalogu kr. banske uprave v Ljubljani preložene.
Trojni jubilej
Ljubljana, 4. oktobra V svojem tihem in prijaznem poletnem domu všmarci pri Kamniku bo praznoval danes g. Josip Christof, ustanovitelj in prvi direktor znane ljubljanske privatne trgovske šole »Christofov učni zavod«, 751etni-co rojstva in 551etnico mature. V tekočem šolskem letu pa je tudi minilo 35 let, odkar je ustanovil imenovani trgovski učni zavod.
V bolnišnico so prepeljali 321etnega delavca Josipa Hraža s Pobrežja, ki se je med delom hudo ponesrečil v Mautner-jevi tekstilni tvornici. Zašel je z roko v stružnico. Preden so mogli ustaviti električni tok, mu je stružnica popolnoma razmesarila roko do zapestja.
a— za grozdni teden od 3. do 9. t. m. je med občinstvom živahno zanimanje, kar je pokazal včerajšnji dan. Polno ljudi se je gnetlo ob stojnicah na srednjem otoku na Glavnem trgu, pa tudi na Ro-tovškem trgu, kjer so prodajali grozdje po 3 din za kg. Silno veliko grozdja so kupili tudi po mariborskih šolah in uradih. 2e prvi dan je pokazal, kako tehtno utemeljena je bila ta hvalevredna pobuda, ki ne koristi samo meščanom, ampak
tudi vinogradnikom, a_ j>r. Klara Kukovec ordinira zopet
od 9. do 11. ure in od 15. do 16. ure.
a— Vandalizem. V Slivnici pri Mariboru so neznani zlikovci sneli napisno tablo slivniškega Sokola, ki je stala pri vhodu na letno telovadišče. Tablo so odžagali z nastavkom in jo nato po sredi večkrat prežagali, da je neporabna. Zanesli so jo
približno kilometer daleč, kjer so jo pu- I dfla tri Rane v ta odbor. V avezl 5J7*®" I
stili ležati na travniku. Orožniki so van- J šanjem stanovskega tiska je predvidena dalom že na sledu. a_ zaradi mal©m«no»ti je povzročila
otrokovo Smrt. Pred okrožnim sodiščem je bila včeraj dopoldne raziprava proti 27-letni viničarki Rozaliji Lešnikovi iz Pesniškega dvora. Obtožena je bila, da je 38. oktobra 1937 v Dragučevi povzročila smrt svojega mesec dni starega sinčka Leopolda na ta način, da mu je skuhala močan uspavalni čaj, ki je povzročil, da se otrok ni več prebudil. Lešnikova je bila obsojena na 4 mesece zapora, ker je iz malomarnosti povzročila otrokovo smrt. Razpravo je vodil s. o. s. dr. Čemer.
a_ v tajni razpravi je bil včeraj dopoldne pred sodnikom poedincem s. o. s. dr. čemerjem 42-letni Friderik škof iz Rošpoha pri Mariboru obsojen na mesec dni zapora in 300 din globe, ker je izsilil od nekega mariborskega gostilničarja 3500 dinarjev, grozeč mu, da bo njegovo razmerje do svoje žene pojasnil gostilni-čarjevi ženi.
Gospodarstvo
Izvozne omejitve, ki so bile predpisane prejšnji teden, bodo ukinjene
Obširno smo že poročali o odloku, ki ga je izdal finančni minister dne 27. septembra, s katerim je za celo vrsto blaga predpisal. da se sme izvažati samo proti plačilu v devizah, medtem ko vsebuje drugi seznam blago, ki se ne sme brez dovoljenja uvažati iz neklirinških držav. Ta odlok je prišel precej nepričakovano in je v marsikateri izvozni panogi povzročil skrbi glede bodočega izvoza. Tako je med drugim sedaj prepovedan izvoz hrastovih železniških pragov v klirinške države in je dovoljen samo izvoz proti plačilu v devizah, pri čemer izda izvozno overenje Narodna banka. Ta omejitev je izzvala veliko vznemirjenje pri naših izvoznikih pragov, ki imajo velike zaključke za dobavo v razne klirinške države, zlasti v Nemčijo. Izvozniki so na podlagi teh zaključkov nakupili že znatne količine pragov ali pa so prevzeli večje gozdne objekte za izdelavo pragov. Sedaj jim je z najnovejšim odlokom onemogočeno, da bi izpolnili svoje pogodbene obveznosti nasproti inozemskim kupcem.
Mnogo teh pragov leži na Sušaku in so pripravljeni za vkrcanje. Tvrdke so plačale znatne zneske za železniški prevoz in imajo najet že ladijski prostor za prevoz po morju.
Tudi v mnogih drugih strokah je slična prepoved izzvala precejšnje vznemirjenje. Kakor nam poročajo iz Beograda, pa je pričakovati, da bodo te nove izvozne omejitve v kratkem preklicane. Odlok od 27. septembra je izšel v času, ko je grozila vojna nevarnost zaradi spora med Češkoslovaško in Nemčijo. Tudi druge države so izdale slične omejitve in nekatere so uvedle še mnogo strožjo kontrolo pri izvozu blaga, ki je neobhodno potrebno za državno obrambo. Ker pa so sedaj odpadli razlogi, zaradi katerih so bile predpisane omenjene izvozne omejitve je v najkrajšem času pričakovati, da bodo te omejitve preklicane m bo vzpostavljeno prejšnje stanje. Tako bodo izvozniki lahko svoje blago, ki je bilo prizadeto zaradi novih omejitev, nadalje izvažali tudi v klirinške države.
Pravilnik Sonda za pospeševanje nomače proizvodnje tekočega goriva
Finančni minister je preapisal pravilnik fonda za pospeševanje domače proizvodnje tekočega goriva, ki se ustanavlja v smislu § 29 uredbe o tekočem gorivu. V ta fond se stekajo: 1. prispevki, ki se od 1. oktobra t. 1. pobirajo pri uvozu (finančni minister je že določil višino teh prispevkov. ki znašajo pri ostankih od nafte 2.50 din, pri surovi nafti 3.50 din, pri bencinu, bencolu, plinskem olju, petroleju in mazilnem olju pa 5 din od 100 kg); 1. dohodki od prodaje onih kol;čin tekočega goriva, ki jih bodo dajali državi brezplačno imetniki koncesij za pridobivanje tekočih in plinskih bitumnov po pogodbeni listini; 3. vsote, ki jih dobi država za privatnim osebam odstopljene pravice izsle-dovanja, pridobivanja in predelovanja bitumnov ln fosilnega premoga; 4. denarne kazni, pobrane na osnovi § 28. uredbe; 5. vse propadle kavcije, položene po predpisih uredbe o tekočem gorivu; 6. dotacije iz obratne glavnice monopolske uprave, iz državnih in samoupravnih proračunov itd.
Kot tekoče gorivo se smatrajo v smislu § 1. odstavka 3. uredbe surova nafta, ostanki od nafte in naftini derivati, katran, ki se dobi s predelavo trdnih bitumnov in proizvodov iz trdnih bitumnov, katran. ki se dobi iz črnega premoga in njegovih proizvodov, katran od nafte ter vsi proizvodi, ki so podobni prirodni nafti in se pridobivajo na umeten način.
Sredstva iz tega fonda pa se bodo uporabljala 1. za kritje stroškov pri izsledo-vanju, pridobivanju in predelovanju tekočega goriva v državni režiji, 2. za nagrade in povračila izsledovalcem in konce-sionarjem, ki najdejo bituminozna ležišča ali zemeljske pline, 3. za nagrade in subvencije osebam, ki pripomorejo do tega, da se izsledi nafta ali bituminozno ležišče ali ki pripomorejo k pospeševanju proizvodnje nafte in nafti sličnih proizvodov na umeten način, 4. za pospeševanje iniciative pri izsledovanju in pridobivanju vseh vrst bitumnov ter za pridobivanje tekočega goriva iz fosilnega premoga, 5. za nagrade članom posvetovalnega odbora ter referentom.
Posvetovalni odbor za tekoče gorivo
Uredba o tekočem gorivu, ki je stopila v veljavo 1. julija t. 1., predpisuje med drugim. da se pri samostojni upravi državmn monopolov ustanovi posvetovalni odbor za oskrbo države s tekočim gorivom. Ta oo-bor daje mnenja o vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo oskrbe dižave s tekočim gorivom, kakor tudi o vpiašanjih, ki mu jih pošlje finančni minister v zvezi s to uredbo. V »Službenih novinah« objavlja sedaj finančni minister poslovnik o tem posvetovalnem odboru, ki določa med drugim. da pridejo v posvetovalni odbor: 1. generalni direktor uprave državnih monopolov odnosno njegov zastopnik po svojem položaju; 2. dva stalna člana (namestnika), ki ju izbere upravni odbor monopolske uprave iz svoje srede; 3. dva predstavnika (namestnika), ki ju odredi vojni minister; 4. po en predstavnik (namestnik), ki ga odredi minister za gozdove in rudnike, minister za trgovino in industrijo in prometni minister.
Gospodarske vesti
— Centralno predstavništvo Zvez trgovskih združenj bo imelo v ponedeljek 10. t. m. v Beogradu sejo, ki ima na dnevnem redu poročilo o tekočih vprašanjih, volitev treh članov v bolgarsko-jugoslovenski gospodarski odbor, ki je bil ustanovljen na kongresu v Ljubljani, ugotovitev načel za predlog kr. vladi o izvedbi carinske unije med Jugoslavijo in Bolgarijo, razpravo o delovnem času v trgovinskih obratih, ustanovitev centralne ustanove za širjenje stanovskega tiska, ustanovitev centralne pisarne za stanovska in organizacijska vprašanja, poročilo o pogajanjih s člani vlade o zahtevah trgovcev. K volitvi treh predstavnikov v bolgarsko-jugoslovenski gospodarski odbor je
ustanovitev posebne tiskarne v Beogradu in ustanovitev skupnega dnevn&a. V zvezi s predlogi trgovstva bo na seji navzoč najbrž tudi trgovinski minister inž. Kabalin.
= Narodna banka bo vršila kontrolo
uvoznih cen. Pogosto se opaža, da so cene uvoznih predmetov v posameznih fakturah kakor tudi cene pri uvozu iz posameznih držav često zelo različne in netočne. Predvsem so večje, nego znaša dejanska vrednost uvoznih predmetov. Narodna banka je mnenja, da so v fakturah vstavljene nepravilne cene. Te nepravilne cene povzročajo ne samo netočnost v statistiki našega uvoza, temveč tudi škodo našemu gospodarstvu, zlasti če ima netočno vnašanje cene v fakture namen omogočiti prenos dobičkov ali kapitala v inozemstvo. Zato je Narodna banka sklenila, da se poostri kontrola cen uvoznih predmetov, in sicer na osnovi uvoznih dokumentov. Kakor poročajo iz Beograda, bo izdan predpis, po katerem bo treba dostaviti Narodni banki zaradi kontrole cen vse uničene uvozne dokumente, katerih vrednost presega 500 funtov (119.000 din), in sicer v vseh primerih, kadar je bilo na osnovi teh uvoznih dokumentov izvršeno plačilo v inozemstvo po 20. septembru t. 1.
— Obvezne Informacije o firmah, Id vršijo devizne transakcije. Narodna banka je dostavila bančnim združenjem dopis, ki pravi med drugim naslednje: Glede na ponovne kršitve deviznih predpisov v primerih, kjer pooblaščenim zavodom niso bile dobro znane firme, s katerimi so vršili devizne transakcije, zlasti terminske posle, daje Narodna banka zavodom, ki so pooblaščeni za poslovanje z devizami in valutami in za izdajanje izvoznih overenj, naročilo, po katerem so ti zavodi za vsako devizno transakcijo, ki presega 10.000 cfln, dolžni, preden izvršijo transakcijo, priba-viti si potrebne informacije o komitentu v vseh onih primerih, kadar zavodu firma ni dobro znana, zlasti pa, če je lastnik firme tuji državljan. V slučaju, če je lastnik tir. me tuji državljan, je pooblaščeni zavod dolžan, zahtevati od komitenta predložitev potrdila o protokolaciji firme, odnosno izvleček iz trgovinskega registra in dokaz da ima pravico bivanja v naši državi najmanj še za prihodnje leto. Ce bi bilo v zvezi s temi navodili potrebno napraviti izjemo, je pooblaščeni zavod dolžan obrniti se prej za odobrenje na Narodno banko. Ti predpisi seveda ne veljajo za poslovanje v zvezi s turističnim in potniškim prometom in se tudi ne nanašajo na delniške družbe, ki so ustanovljene v naši državi po obstoječih zakonskih predpisih Gornja navodila pa veljajo tudi za one firme, kjer je samo en član firme inozemski državljan Ce se denarni zavod ne bi držal teh navodil, bo Narodna banka prisiljena izkoristiti pravico po čl. 1. pravilnika o poslovanju z devizami in valutami.
= ESKontiranje blagajniških zapisov Na vprašanje Udruženja bank v Novem Sadu je finančno ministrstvo sporočilo, da sprejemajo državni denarni zavodi (DHB in PH) v vsakem času brez ozirov na višino vsote državne blagajniške zapis? zaradi eskonta. Denarni zavodi lahko v vsakem trenutku računajo s tem, da vnovčijo blagajniške zapise v primeru potrebe pred rokom zapadlosti.
—	javna dela v pasivnih krajih namesto koruze. Država je doslej vsako leto odobravala določen kredit za nabavo živil (koruze) za pasivne kraje in za one kraje, ki so trpeli zaradi suše in elementarnih nezgod. Ta živila so potem delili prebivalstvu dotičnih krajev. Praksa pa je pokazala, da je ta način pomoči pasivnim krajem zelo neprimeren in da ne doseže zaže-ljenega cilja. Zaradi tega je po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« vlada izdala načelen sklep, da se ukine sedanji sistem pomoči pisavnim krajem in krajem, ki so trpeli zaradi elementarnih nezgod. Zato pa bo vlada v bodoče odobrila poseben kredit za izvajanje manjših javnih del v občinah pasivnih krajev in v krajih, ki so trpeli zaradi suše in elementarnih nezgod. Ta kredit bo znatno večji od dosedanjega kredita za nabavo živil. Iz sredstev tega kredita pa bodo zainteresirane občine plačale delavstvo in kmete, ki nimajo živil ln bodo zaposleni pri teh javnih delih.
—	Dobave: Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 5. t. m. ponudbe za dobavo 100 cilindrov po 6 m3 kisika, klin-cev za tračnice, vrvi do 12. t. m. pa ponudbe za dobavo hrastovih pragov, transformatorskega in strojnega olja, porcelanskih podpornih izolatorjev, bakrenega kabla, suhih transformatorjev, transport
* . .	• m _ 1____Jt- J^^MMt V/Mmon/l!
Državna razredna loterija
žrebanje L razreda:
12. oktobra 1938. L
Dobitki: 2,000.000.— 1,000.000.— 500.000.— 400.000.— 300.000.— 200.000.—
i. t. d. v skupnem znesku
din 64 milijonov in 991*000
Cena srečk za vsaki razred:
Vi I v2
Din 200.— j Din 100.—
V4 Din 50.—
Izplačilo dobitkov takoj brez odbitka! Znano, solidno, strokovno in diskretno poslovanje! Glavna kolektura drž. razredne loterije:
A. Rein i drug
ZAGREB Ilica 15. — Gajeva 8.
Curih. Beograd 10. Pariz 11.8050, London 21.12, New York 439.25. Bruselj 74 20 Milan 23.1750, Amsterdam 238.75, Berlin 175.75, Stockholm 108.90, Oslo 106.1250. Kobenhavn 94.30. Varšava 83, Budimpešta 87.30, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 472 — 480, 4°/u agrarne 62 — 64, 4% severna agrarne 60.50 — 61, 6<Vo begluške 93 bi., 6°/u dalm. agrarne 90 — 92, 7»/o stabiliz. 96 den., 7% invest. 98 — 100, 7"/o Blair 93.50 — 94, 8% Blair 95.50 — 97; delnice: Trboveljska 180 — 190, Osi-ječka ljevaonica 150 — 180, šečerana Veliki Bečkerek 500 — 650.
Beograd. Vojna škoda 480.50 — 482 (478 — 481), 4% severne agrarne 00 — 62, 6°/o begluške 93.50 — 98.50 ( 92.75 — 93), 6<V0 dalm. agrarne 92 — 93 ( 91.50 — 92) 7% stabiliz. 99.50 —- 101, 7°/o invest. 100" den., 7% Seligmann 93.25 — 94.50 (94) 8% Blair 98 den., Narodna banka 7320 den., PAB 229 — 230 (229).
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chi-ago, 3. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 64.25, za maj 64.87, za julij G4.12; koruza: za dec. 48, za maj
50 875, za julij 51.875.
4- Winnipeg. 3. oktobra. Začetm tečaji: pšenica: za okt. 60.375, za dec. 60.125, za
maj 63.25.
+ Novosadska blagovna borza (3. t. m.). Tendenca nespr. Pšenica: baška, okol. Novi Sad in Sombor. 79 kg 154 — 156, sremska 79 kg 154 — 156, slavonska 78 .9 k° J 55 — 157, gornjebaška in gornjeba-natska, 73/80 kg 155 — 157. Rž: baška 145
_ 147. Ječmen: baški in sremski 64/65 Kg
144 - 146; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 135 — 140. Koruza: baška in sremska 136 — 138; banatska 134 - 136. Moka: baška in banatska »0g« in *0gg« 255 — 265; »2« 235 — 245; (5) 215 — 225; »6« 195 — 205; »7« 165 — 175; j>3« 110 — 115. Otrobi: baški 94 — 100.' Fižol: baški beli brez vreč 310 — 315.
+ RudimpeštansKa terminska borza (3. t. m.). Tendenca prijazna. Pšenica: za okt. 15.18 — 15.20; Koruza: za maj 15.20 - 15-21.
treba pripomniti, da je kongres v Ljublja- ^^ ____
ni priporočil centralnemu predstavn:štvu I ne^j^tiaku in bakrenih drogov. Komanda in Zvezi trgovskih združenj v Sofiji, da j _omorsioe„a arzenala v Tivtu sprejema
»	J/l- _ __va^iinalHVl
ustanove stalen odbor 6 članov, ki naj proučuje vsa aktualna trgovska vprašanja in predlaga ukrepe za poglobitev gospodarskih odnošajev med obema državama. Zveza trgovskih združenj v Sofiji je že odre-
Castitlrpvo starost in redek jubilej je dočakal čil in zdrav v krogu svojih otrok. K trojnemu jubileju stavljencu kličejo vsi njegovi nekdanji gojenci in gojenke in vsi njegovi nekdanji sotrudniki: Se na mnoga srečna in vesela leta! Iskrenim čestitkam se pridružuje tudi naš list z najlepšimi željami y. bodoče.
Reklamna loterija Bran-i-bora pripravljena
Za majhen denar ogromno dobitkov
Narodno-obrambno društvo »Bran-i-bor« je napravilo poskus amerikanizacije naše reklame, M je v naših pridobitnih krofih našel vsestranski odziv. O tem poskusu pripovedujejo v Bran-i-boru:
Naš načrt je sestavljen po idejah ame-rfkanskega strokovnjaka Cassona, ki je pozval trgovce, obrtnike in tovarnarje, da od predmetov, ki jih razpečujejo ah izdelujejo, vržejo med narod gotovo večjo količino. S tem je dosegel, da je posameznik, ki je prišel v posest takega predmeta hfl prisiljen porabiti in preizkusiti ga. Cassonov sistem je dosegel velike uspehe.
Ml smo trgovčevo reklamo povezali s svojim narodnoobrambnim udejstvovanjem na ta način: darovani nam reklamni predmeti, ki j3h trgovec, obrtnik in tovarnar hočejo popularizirati in razpeča-vaB, ne bodo prišli v roike in uporabo poljubnih potrošnikov, nego bodo morali ti dotično blago z gotovim malenkostnim zneskom odkupiti In ta denar bo šel v korist Bran-i-bara.
Vršila se bo neke vrste tombola. Razmerje med srečkami, opremljenimi s številko posameznega predmlata in med praznimi srečkami, bo kakor ena proti dva. Na wsako izžrebljivo srečko odpadeta dve prazni.
Na drugi strani pa zopet to ni tombola, ker je bistvo naše akcije reklama.
Srečke bomo prodajali po 2. — din kar
nam jamči, da bo naš srečolov postal izredno popularen, saj bo vrednost vsakega dobitka daleko presegala posamezni vložek. Srečke bodo prodajah požrtvovalni akademiki. Razdeljevanje dobitkov se bo vršilo eno nedeljo še v teku oktobra. Datum in kraj bos'a pravočasno objavljena. Vsak prodajalec bo imel vrečico s 150 srečkami, od katerih bo 100 praznih, 50 pa opremljenih s številkami dobitkov. Razdelitev srečk v tem razmerju se bo vršila iz žare in v navzočnosti javnega notarja ter funkcionarjev našega društva.
Izžrebani bodo najrazličnejši predmeti: cikorija. žitna kava, testenine, marmelade, žganje, barve, laki, čistilo za pod, knjige iz vseh področij, polnilna peresa, svinčniki, papir, zvezki, termometri, barometri, ure, parfemi in parfemski razpršilniki, volna Sn razni volneni izdelki, manufakturno blago, hranilne knjižice .električne svetilke, boni za brezplačno striženje, britje in damsko fnzi-ranje, boni za brezplačno oskrbo v gostilnah in bifejih, boni za brezplačno fotografiranje, nadalje boni za brezplačno pedikiranje, boni za brezplačen poset kina itd. itd.
Naši umetniki — slikarji in kiparji — so priskočili na pomoč z mnogimi lepimi in dragocenimi darili.
Nekaj daril in blaga bo v kratkem razstavljeno po ljubljanskih trgovinah.
do 8 t. m. ponudbe za dobavo računskih blokov do 19. t. m. pa ponudbe za dobavo pnevmatik za motocikle, Dieselovega motorja, žarnic, platinske žice, žice zadi-namo lepenke in konstrukcijskega jekla. Ekonomski oddelek generalne direkcije drž železnic v Beogradu sprejema do 8. t m. ponudbe za dobavo eternit-plošč. gtab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 25. t- m. ponudbe za doba/vo jeklene vrvi
Borze
S. oktobra
Na ljubljanski borza so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem pri-vatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 32 (v Beogradu po 31.50). Nemški klirinški čeki so bili nadalje zelo čvrsti in so se trgovali v Ljubljani po l4.35^ v Beogradu po 14.1297 in v Zagrebu po 14.1950 odnosno za konec oktobra po 14 00 in za konec novembra po 14.20.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca nadalje prijazna in so tečaji v glavnem dosegli staro višino, na kateri so se držali, preden je nastopilo popuščanje zaradi mednarodne politične napetosti. Vojna škoda je notirala 472 -480 (v Beogradu je bil promet po 4,8 — 481). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% dalmatinskih agrarnih obvesaucah po 90 — matonsKin	^^ (v Beogra-
da po 91.50 - 92), v 7% Blairovem po-sojihTpo 93.38 in v 8%, Blairovem posojilu po 95.50.
^	devize
Ljubljana. Amsterdam 2381.16—2395.76 BeX 1751.53 - 1766.41, Bruselj 739.45 _ 74451 Curih 996.46 — 1003.52, London 210.86 — 212.92. New York 4351.01 _ 4387.32, Pariz 117.66 — 119.10, Trst 229.95 — 233.03.
R A
I O
Sreda, 5. oktobra Ljubljana, 12: Vesele solistične točke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. _ 13.20: Operetni zvoki (plošče).— 14: Napovedi. — 18: Salonski trio. — 18 40: Mladinske oddaje v prihodnjem letu (prof. Niko Kuret). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos opere iz ljublj. gledališča. V odmoru: glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar). — 22: Napovedi, poročila.
vjla/oviti d" paccini iz cikaca. je / /vojim /enzacuonalnih pre. paratom.povrnul ženi aktiv. no/t in mlado/t.
Za žene od 40 let naprej ♦MORANA HORMON AKTIV KREMA din.60-.vrne ženi ak.
tivno/t in mlado/t.
od 30-40 let MORANA HOR. MON KREMA* I iz mi/jih žlez)
dinar a 50-
od18-30 let «MORANA VITA.
MIN KREMA(vi/okih gora) dinao:
"Te novitete takoi OD/tpanijo 6ube.mlahavo kožo. nerede kožo mlado/tno napeto z baržuna/. tim tenom.
MORANA tEPOTA RA/TLIN/.
KIPUDRI'vv/eh nijan/ah din.2£
MMAMA
/PUT

Največja ladja na svetu
Prekoroornik ,Queen Elisabeth" ima 85 tisoč ton — Na njem bo prostora za 3SOO oseb
Sprednji del prekomornika »Queen Elisabeth«
V metežu političnih dogodkov minulega tedna smo komaj bežno zabeležili splo-vitev največje ladje na svetu, prekomornika Cunard-White Star Linie »Queen Elisabeth«, M se je izvršila v torek v bližini Glasgova na Angleškem. Ob tej priložnosti je kraljica Elizabeta v odsotnosti angleškega kralja prečitala kraljevo poslanico z obžalovanjem, da njen visoki sr^prog ne more osebno prisostvovati tej redki svečanosti, ker ga zadržrujejo nujni vladarski posli.
>Queen Elisabeth« velja za sestrsko ladjo s-Queen Mary« in je 314 m dolga ter ima S5 tisoč ton. čeprav veljata obe ladji za »sestri« na valovih, sta si na zunaj malo podobni. Izdelani sta, bili sicer v isti ladjedelnici, toda »Queen Mary« ima tri »dimnike, »Queen Elisabeth« pa samo dva. Nova ladja ima. tudi tri sidra namesto dveh, s katerimi je opremljena s-Queen Mary«. Zaradi tretjega sidra, katerega namestili na novem prekomornika, so morah dati ladji bolj vitko obliko, in prav zato je j>Qucen Elisabeth« tri metre daljša cd »Queen Mary«.
Novo ladjo, ki bo imela 1100 mož posadke in prostora za 2400 potnikov, bo poganjalo šestnajst Parscnovih turbin. Vsaka skupina strojev ima poseben kondenzator s* črpalkami. Na ladji so štirje
oddelki za kotle, v njih je dvanajst kotlov, ki proizvajajo paro za šestnajst turbin. Ti kotli so največji, kar so jih kdaj napra/vili za kakšno ladjo ter imajo 71 tisoč cevi. Cevni sistem meri po celem skoro tisoč metrov.
»Queen Elisabeth« ima poleg vsega še posebno električno centralo s štirimi tur-bogeneratorji, ki proizvajajo električno energijo, zadostujočo za mesto z 200 tisoč prebivalci. Na ladji je nameščenih 30 tisoč žarnic, javnih prostorov pa je 29. Tudi tretji razred je opremljen z udobnostmi, ki jih ne premore nobena druga ladja na svetu. V vsaki kabini je potnikom na razpolago mrzla in topla voda, moderna razsvetljava in ventilacija. Skratka, »Queen Elisabeth« je čudo moderne ladijske tehnike in ni dvoma, da si bo takšna v najkrajšem času osvojila sinji trak Oceana.
Prva notarka v Evropi
V dnevih, ko je stala Evropa med vojno in mirom, je postala prvi notar ženskega spola na češkoslovaškem in v Evropi sploh dr. Angela Kozakova. Notarka je bila 1. 1922. prva ženska na češkoslovaškem, ki je napravila doktorat iz jurisprudence.
Razdelitev sveta
Tri četrtine suhe zemlje, na kateri živijo ljudje, so last šestih narodov, četrto četrt;no pa si deli med seboj približno 60 držav.
Na zemeljski krogli je v celem 57 milijonov kvadratnih milj dobre in slabe površine. Od tega imajo Angleži v lasti 13,172.000 kvadratnih milj, približno četrtino. Drugi največji lastnik zemlje na našem planetu je Rusija, ki razpolaga z zemljiščem 8,144.000 kvadratnih milj, ali a približno sedmino celokupne zemlje na svetu. Na tretjem mestu je Francija, ki zavzema 5,000.000 milj, za Francijo pride Kitajska, ki obsega 4,250.000 kvadratnih milj, na petem mestu je Brazilija, na šestem pa ameriške Zedinjene države. Te razpolagajo s 3,000.000 kvadratnih milj površine.
Ali že veste?
da stane razsvetljava ameriškega Kipa svobode dnevno 8.000 dolarjev;
da znaša najnižja temperatura, M je mogoča po fizikalnih zakonih, 273 stopinj pod ničlo;
da človek od novembra do aprila skoro nič ne rase, zato pa rase ves čas od aprila do julija;
da se v svetem pismu pes omenja osem-najstkrat, mačka pa niti enkrat;
da se smejo ljudje v Italiji poljubovati javno samo na postajah;
da je dihanje skozi kožo za Človeka prav tako važno kakor dihanje skozi nos;
da bi se človek, Id bi svoje telo namazal z gosto maso, zadušil v nekaj arah;
Jubilej kralja Borisa
Bolgarski kralj Boris je slavil včeraj dvajsetletni jubilej vladanja
štiri velesile vladajo Evropo
• 90
Prvi sestanek pred sporazumom v monakovskem Fuhrerhausu. Od leve proti desni: Hitler, Chamberlain, Mussolini, Ciano, Daladier.
V drugi vrsti: Ribbentrop in tolmač dr. Schmidt
Pogoji uspešnega življenja
Jaz sam lahko služim za primer, kako važen je v življenju slučaj. Hotel I sem najprvo biti duhovnik, potem učitelj, na koncu profesor. Izmenoma so me privlačevale: zgodovina, filologija in pravo, toda študiral sem filozofijo in sociologijo ter sem prišel po vsem tem v politiko. Nadejam se pa, da se bom na koncu vrnil zopet k profesuri. To menjavanje življenjskih načrtov ni življenjska muhavost; to prinaša življenje samo s seboj. Izza svoje mladosti sem bil prepričan, da se bom nekoč bavil s politiko, ki sem si jo pa zamišljal čisto drugače.
če hočete iz teh besed dobiti pravilo, se to pravilo glasi približno takole: Mlad človek mora vedno biti pripravljen na spremembo življenjsk:h okoliščin, da se prebije skozi svet. Imeti mora dovolj energije in podjetnega duha, a ne sme nikoli izgubiti volje do dela. Imeti mora življenjski optimizem, ki ed'ni jeklrni človeka v boju za dobro in boljše življenje.
Drugo načelo, ki ga hočem poudariti, se glasi: človek mora vedno delati pošteno! živimo v času prevratov in revolucij ;n pod nj"'h vplivom vsak dan drugače motrimo življenje, časi srednjeveške patriarhalnosti korporativizma in romantike devetnajstega stoletja, ko so ljudje gledali na življenje z bohemskega vidika, ha-zardersko in fantastično, so nepovratno
minili. Revolucija je zajela Evropo in ves svet in naše stoletje znanosti, organizacije dela, racionalizma in pozitivnih ved. V takšnem času, ko vlada znanost, ni mogoče doseči uspeha brez reda in sistema, čas sam na sebi govori proti bohemstvu in hazarderstvu.
O nas (čehoslovakih) se govori, da živimo v srcu Evrope, v sredi med vzhodom in zapadom. že naša zemljepisna lega nas torej sili, da ustvarimo kulturno sintezo. Moramo se osvoboditi slehernega provin-cializma in si prisvojiti evropske, da, svetovne metode dela. Razume se. da ostanemo pri tem sami svoji, a poleg tega moramo biti tudi Evropci. To je naša naloga. Za mene pomeni to napor za uravnoteženje samega človeka. Zavračam sentimentalnost in padanje iz ekstrema v eks-trem, zavračam samo čustvovanje, a tudi sam razum. Treba je najti soglasje med razumom, čustvom in vsemi duhovnimi s:lami v človeku, ki beži od skrajnosti ter stremi k izenačenosti.
Lahko bi povedal tudi kaj o politiki. Ne vabim mladih ljudi, naj gredo v politiko! Politika ni lep poklic. Na zima j je za mar-s:koga zlata in se kaže samo od lepih strani. Koliko pa vsebuje tudi senčnih strani, nezadovoljstva, razočaranja in žalosti! Kdor se bavi s politiko resnično in
pošteno, mora vsak dan svojega življenja doprinašati težke žrtve.
Ne bom govoril o tem. česa nedostaje našim politikom. Spregovoriti hočem samo nekaj besed o Angleški. Tam nepretrgoma pazljivo pripravljajo vladajočo kasto, posebno administrativno uradništvo. Vodilne politike zbirajo Angleži vedno lz določenih rodbin in slojev, politiki so najprej tajniki velikih državnikov.
Naj rezimiram svoje poglede na ta problem:
življenje je in ostane borba. Znati se častno preriniti naprej, nikdar ne obupa-vati, imeti zdrav življenjski optimizem — to je prvi pogoj za srečno življenje.
Vsako delo je treba opraviti v redu. V dobi znanosti doseže uspeh samo precizen delavec.
Svoje delo je treba vedno vršiti z zavestjo polne odgovornosti in sprejemati to odgovornost odkrito, neposredno in pošteno.
Z vsemi temi pripomočki se je treba razvijati v harmoničnega, uravnoteženega človeka, ki predstavlja sintezo srca in razuma.
Uspeh, končni uspeh lahko doseže samo tisti, ki dela v ozračju dostojnosti, poštenja in resnicoljubnosti. To seveda še iz-daleka ne pomeni, da resnica zmaguje sama od sebe. Geslo -»resnica zmaguje« pomeni ravno nasprotno: da se je treba za zmago resnice boriti, jo podpirati in zanjo neumorno delati. Pr. Edvard Beneš.
Ta »lika Ima pač zgodovinski pomen. Kancelar Hitler je pred monakovskim sestankom pohitel Mussolinija naproti do Kufsteina, kjer sta si državnika srečna stisnila
roke..«


Kaj je »Britska legija
Možje, ki bodo opravljan rediteljsko službo v sudetskem
plebiscitnem ozemlju
Britska legija, ki bo po monakovskem sporazumu zasedla tiste dele sudetske dežele, v katerih se bo vršilo ljudsko glasovanje v prilog Nemčiji, odnosno češkoslovaški republiki, je organizacija angleških bojevnikov iz svetovne vojne. Na čelu organizacije stoji general Morris. Društvo šteje tri milijone pripadnikov in njih pokrovitelj je sam angleški kralj Jurij VI.
Dva milijona bojevnikov živi na Angleškem, približno milijon pa v dominionih. Med bojevniki vladajo prav prisrčni odno-šaji. Legija se je osnovala kmalu po končani svetovni vojni. Pobudo za ustanovitev organizacije je dal maršal Haig, pokroviteljstvo pa je prevzel princ Waleški. škotski bojevniki se legiji niso pridružili, ker imajo svojo posebno organizacijo.
Britska legija z današnjimi pravili pa
Vzrok današnje borbe vseh proti vsem
Velika gibanja množic, ki trenutno vznemirjajo svet, izhajajo od mladine, čeprav je ta ali oni vodja mladine že na pragu petdesetih let ali pa jih je celo prekoračil, poglavitni nosilci novih idej so vendar mladi ljudje, katerim so starejši zaprli pot s tem, da so ostali predolgo na svojih mestih. In glavni vzrok tega stanja je po sodbi bančnega prezidenta Kuxa napredek medicine.
Ljudje živijo po zaslugi medicine delj nego v prejšnjih časih, ostanejo tudi delj časa sposobni za delo ali si vsaj utvar-jajo, da še lahko delajo. A najsi bodo stvari že kakorkoli, nobenega dvoma ni danes več o tem, da se stari neradi umikajo mladim, katerim zapirajo pot k družabnemu dvigu. To je po vsej priliki vzrok današnje borbe vseh proti vsem v času, ko postaja vedno bolj očitno, da umrljivost polagoma nazaduje.
Najkrajša vojna
Meseca avgusta 1896, torej pred dva in štiridesetimi leti, je napovedal zanzibar-ski sultan vojno angleškemu kralju. Takoj po vojni napovedi je začela neka angleška križarka, ki je bila zasidrana v bližini Zanzibara, obstreljevati pristanišče. Pri tem je potopila neko sultanovo vojno ladjo. Natančno sedem in trideset minut po vojni napovedi pa je zanzibarski sultan naročil svojim služabnikom, naj na njegovi palači izobesijo belo zastavo v znak predaje. To se je zgodilo. Vojna, ki je trajala sedem in trideset minut, je torej bila najkrajša vojna, ki jo je kdaj videl ta svet.
Smrt zaradi žabe
Hlapec Franc Topinka iz okolice Plznja si je dovolil z 21-letno Nežo Friesovo kruto šalo. Zalezoval je dekle tako dolgo, da se je naposled pred njim skrila v mlatilni-co, kamor je vrgel za njo žabo, ki jo je našel v bližini stroja. V strahu pred žabo je dekle sprožila nogo tako nesrečno, da je zašla med rezila, ki so ji odtrgala stopalo. Friesovo so odpeljali v bolnišnico, toda bilo je prepozno in je podlegla poškodbi. Zaradi lahkomiselnosti, s katero je deklico pognal v smrt. je zdaj sodišče obsodilo Topinka na štiri mesece ječe.
Smrt moža, ki je hotel humanizirati vojno
V New Yorku je izvršil samomor kemik dr. R. Rens-haw. Vrgel se je s svojo ženo iz 19. nadstropja stanovanjske hiše in je priletel mrtev na zemljo. RenShaw je zbudil v Ameriki pozornost s svojo izjavo, da je mogoč?, napolniti granato z acetilhOlinom. ki omami do tisoč vojakov, ne da bi koga poškodoval. Na ta način je hotel mož humanizirati vojno in onemogočiti napade brez škode za življenje ljudi.
Žabe ustavile vlak
Nedavno so žabe zadržale osebni vlak v bližini Grenobla na Francoskem, žabe so se nagrmadile na železniško progo kakor visok zid. Strojevodja je vlak ustavil, da 90 delavci očistili progo, šele potem je nadaljeval vožnjo.
Postani in ostani član (Vodnikove družbe!
je stara komaj deset let. Njena naloga ob» stoji v tem, da preskrbuje svojim članom moralno in gmotno podporo. Idejni cilj organizacije je pospeševanje mednarodnega sodelovanja in delo za sporazum med vsemi narodi. V Angliji uživajo legionarji največji ugled. Bojevniki imajo zaradi zaslug, ki so si jih stekli v svetovni vojni* prednost pri dodeljevanju služb.
»British Legion« priredi vsako leto javno zbirko, ki ji vrže 5 do 6 milijonov funtov« Ta denar se investira v bolnišnice in okrevališča za člane. Voditelji legionarjev obiščejo vsako leto evropske in prekomorska dežele ter navezujejo stike z vladami vseh držav. Legija ni uniformirana, samo pri posebnih priložnostih nosijo njeni člani temnoplavo obleko. V gumbnici imajo značko z glavo britskega leva.
Po zadnjih vesteh iz Londona čaka nS odhod v sudetske kraje 10 tisoč članov Britske legije. Legionarji, ki bodo opravljali v plebiscitnem ozemlju rediteljsko službo, bodo civilno oblečeni in bodo nosili rediteljske znake samo na rokavu obleke.
Smrt maršala Avaresca
V Bukarešti je umrl stari maršal rumunskš vojske in član kronskega sveta, general Avarescu
ANEKDOTA
Sloviti bakteriolog Robert Koch je delal v svojem laboratoriju. Baš je bil zaposlen s pokritim loncem nad plamenom, ko je vstopil mlad zdravnik. Koch mu je namignil, naj ga ne moti. »Gotovo stojita pred važnim odkritjem, ki bo človeštvo osrečilo, gospod profesor!« je dejal mladenič spoštljivo in se je hotel odstraniti* Tedaj ga je Koch pridržal: »Res imam tukaj nekaj, česar v teh prostorih še niso videli, če mi obljubite molk, boste prvi, ki bo to videl!« Obiskovalec je kar zrasel od tolikšne časti, po prstih je stopil do lonca in skoraj ni dihal. Koch pa se ie nasmejal: »Vidite, tu ni bakterij, nobenih spirohet, nobenih streptokokov: klobasice so, gospod tovariš, prave klobasice!«
VSAK DAN ENA
% •> aa,«)/ i
>Papa. jaz sem si pa želel nogometne 2o-ee!«
»Nemogoče „ 6aJ jaz vendar ne igrani nogometa!«
(Bic et Racjj
Mil!Dtt.
Kulturni pregled
Petkovičeva literarna podoba „čaršije"
v starejši kakor v novejši srbski knji- j ževnosti je bilo več poskusov, da bi se stvarno življenje beograjske čaršije pre- j neslo na papir. Treba pa je priznati, da so vsi ti poskusi od Matavuljevih »Beo-°radskih prič« preko Uskokovičevih romanov do »Terazij« Boška Tokina doživeli popoln neuspeh, kar si vsekako najlaže razložimo s komplicirano sestavo prestol-niškega življenja. Tako je sam Matavulj, čigar briljantne pripovedniške posobnosti so^ bile njega dni visoko cenjene, moral priznati upravičenost Skerličevega nasveta, da naj se ne loteva beograjskega življenja, ker ga ne more verno in dostojno doživeti. Ta Skerličev nasvet so ubogali tudi mnogi drugi naši književniki in vsi so se vestno izogibali tega čez mero trdega oreha in so rajši iskali sižejev na srbski vasi ali po trgih. V kolikor so se skušali dotakniti Beograda, so se rajši zadovoljili z majhnim izrezom njegovega življenja. Tako lahko mirne vesti trdimo, da vse do danes ni imela srbska književnost prilike, da bi dala širokemu občinstvu v roke roman predvojnega ali povojnega Beograda, ki bi obravnaval njegovo zapleteno življenjsko in miljejsko celoto. Ob pomanjkanju takega romana se je občinstvo bilo moralo zadovoljiti z dvema enako imenovanima originalnima komedijama, s Stenje — Popoviča in Nušiča »Beograd nekad i sad«. Kakorkoli sta obe komediji uspeli po svoji komiki in bičanju sodobnih napak in slabosti ter manir onih, ki imajo v Beogradu večino, nam vendar Beograd tudi v teh delih ni popolnoma in odkritosrčno
razgalil svojega obličja.
Vlastimir Petkovič se je, kakor se zdi, zanesel na svoje dolgoletno življenje v Beogradu in svoja opažanja življenjskega utripa čaršije in je v svojem najnovejšem romanu »Plima i oseka« (Beograd, 1938) ugriznil v to trdo jabolko. Ta roman je eden najnovejših in najznačilnejših pojavov na srbskem knjižnem trgu. Zamisel romana je odvedla avtorja tudi na sodobno srbsko vas, k njenemu upadanju in tisti plimi«, ki se sedaj pojavlja na srbski vasi v smeri prestolnice, v čemer vidi pisatelj poglavitne vzroke neurejenosti in nepravičnosti prestolniškega življenja. Pri tem je Petkovičev roman stopil v tisto kategorijo romanov, ki jo je Skerlič kvalificiral kot roman s tezo in o kateri je dejal, da nima pri nas uspeha. Kajti za »roman s tezo« ni dovolj, če ima avtor literarni in pripovedniški talent, marveč je treba poznati neštete sociološke, filozofske, pravne in druge teorije in zavestno ugotoviti, katera izmed njih ustreza zgodovinski mentaliteti tiste sredine. In če je Petkovič prišel do logičnega sklepa, da pretirana »plima« iz vasi v mesto nujno povzroča svojo »oseko«, tedaj s tem še ni dokazal, da bodo oni isti, ki tvorijo »plimo« napravili tudi »oseko« tako, da se bodo vrnili v domači kraj, v vaško življenje, čeprav iz samega obupa, kakor stori to njegov Boža Peric. Mnogo verjetnejše je, da bodo našli za to plimo kakšen drug izhod, ki bo vsekako povzročil marsikatero spremembo v življenju mesta takisto kot v življenju na vasi.
Toda to je nemara edin resen očitek, ki ga lahko navedemo o romanu Vlaste Pet-koviča. Svojo napako je roman popravil in zabrisal z mnogimi vrlinami in z aktualnostjo svoje vsebine, tako moremo to šihko stran samo zaslutiti.
Vlasta Petkovič nas torej skuša uvesti v labirint onega Beograda, ki je postal znan pod nazivom »čaršija«. Vinku Grgi-ču, magnatu v finančnih zadevah, človeku brez skrupulov, gospoščeku in zelencu, ki ga je povojna doba nenadno »posrbila«, je dal Petkovič tip sodobnega gospodarja v čaršijskem javnem in zasebnem življenju, gospodarja, ki misli in govori, da je materialno bogastvo pogoj vsega drugega in da ni dopustno vpraševati: odkod m zakaj, marveč samo: koliko? To je tip dobičkarja in koristolovca, ki prodaja svojo čast in vse, kar ima. Nekega dne, ko »mu pridejo na sled«, se nenadno znajde kje onkraj meje v »novi domovini«, da tam po možnosti začne z novimi špekulacijami in zaradi njih dvigne novo zastavo humanosti in stoprocentne nacionalnosti. Grgi-čeva žena Gara je vtelešen tip moralno padle srbijanske kmetice, ki se dobro počuti tudi na spolzkih tleh nemoralnosti ter si tu gradi visok stolp svoje kariere, izkoriščajoč v ta namen institucijo »zakona«. Na razne načine pridobljen denar, združen z brezobzirnim zadovoljevanjem sladostrastnosti, odpira nji in Grgiču vsa vrata in namesto da drzna dvojica dobi to. kar zasluži, odloča celo o usodi drugih, poštenih. »Moglo se uči bez savesti, ali ne bez smokinga«, pravi Petkovič. Ta stavek pove vse, kar je treba vedeti o beograjski čaršiji. o stricih, tetah in drugih, ki dostikrat odločajo o mnogih karierah, tudi o usodi ljudi, ki imajo pač vest, nimajo pa smokinga.
Z druge strani orje Petkovičevo pero življenjska tla sodobne srbijanske vasi, tiste vasi, ki jo je tja do svetovne vojne krasila izrazita odlika visoke značajnosti in poštenja, štedljivosti in pobožnosti. Ta vas je danes v izdihljajih in preti z razvalinami. Kdo je kriv ? Njeni lastni sinovi, ki zapuščajo vas, ne da bi dospeli v mesto. So to tisti »pokvarjeni« kmetje, ki so doživeli polom svoje kariere, začete po milosti kakšnih Gar in končane tedaj, ko se je Garina posUja za nje ohladila, in ki se vračajo na vas, da širijo tam svoje posebne nazore o morali in življenju.
To so problemi, ki jih skuša prikazati in razložiti Petkovičev roman ter nam tako dati živo in prepričevalno podobo povojnih zmed v sodobnem življenju naše vasi in našega mesta. Potem ko je obilno tekla kmečka srbska kri za svobodo in za vstajenje države, so se v državno življenje vrinili razni zelenci, kakor so Grgiči, Ga-re in drugi, sami korupcionisti in voglarji, medtem ko je star bojevnik in poštenjak ostal praznih rok. Petkoviču je uspelo, da nam je dal zaokroženo literarno podobo beograjske čaršije. Realistika njegovega pripovedovanja, navajanje raznih nedavnih in danes že pozabljenih afer, toplota izraza in druge odlike stila in pisanja zapuščajo v čitatelju vtisk, da čita repor-terski referat o nekem dogodku, ki je dvignil mnogo prahu. Zares, Petkovičev roman je v znatnem delu odlična reportaža. Pisec je vsekako preveč novinar, da bi bil samo literat in zopet preveč literat, da M tal »sodoben« novinar.
Toplota in ljubezen, s katero je Petkovič loteva vprašanj naše današnje vasi, spominja v marsičem na srbske in hrvatske kmečke pisatelje iz druge polovice 19. stoletja, na pr. na Kozarca ali na Glisiča, čeprav ni mogoče govoriti o kakšnem neposrednem vplivu teh pisateljev na Pet-koviča. Samo da nahajamo isto tezo, ki jo zastopa Petkovič glede propadanja naše vasi, tudi v delih teh pisateljev od Ko-zarčevih »Mrtvih kapitalov« do današnjega dne. še nekaj je treba poudariti pri pisatelju »Plime i oseke«: je to bujnostin čistost pravega ljudskega jezika, ki je bil temlj sodobnemu srbskemu književnemu jeziku. Če se spomnimo, kam so privedli »sodobni književniki« srbski jezik in s svojim slepim capljanjem za tujo frazeolo-gijo, tedaj učinkuje jezik »Plime in oseke« kakor kaplja medu na suhe in razpokane ustne.
»Plima i oseka« razodeva potemtakem velik književni talent, ki je že ustavljen in dozorel do poslednje etape povprečne dovršenosti. Pomeni lep doprinos k domačemu romanu.
MUan Fr. itaKocevic
Moliere zapet v ljubljanski drami
Srečanje s starim, ujedljivim, a zmerom zdravim humorjem francoskega klasika je človeku veselo doživetje zlasti še v današnjih dneh, ko sta beseda in misel ostala tako klavrno brez čistega, vedrega dovtipa in je svoboda proste, ustvarjajoče domislice nasilno ujeta v železje in uniformo.
A dandanes se izredno naglo premika čas: nič več nismo danes zadovoljni s ti stim, kar nam je bilo včeraj, morda še v šolskih klopeh, v ugodje in radost. Premalo se nad zdi samo smešnost značaja, pa naj je narisan še iz tako živih osebnostnih korenin. Premalo sta kazen za prevzetno domišljavost in nagrada za zvitost, pa naj je ta zvitost pognala iz same ljubezni. Komedija, satira dvigne človeka in ga osvoji, kadar mu v jarki luči pokaže gnilobo, ki je nažrla neko plast človeške družbe, pa triumf zdravja in pravice nad njo: za takšne reči je treba, da se v borbi sreča dvoje silnih, po vnanji moči enakovrednih, a notranje vendar različnih načel in ljudi.
Ti dve Molierejevi komediji »Izsiljena ženitev« in »Ljubezen — zdravnik«, ki tvorita po svoji notranji zamisli enoto, se nam zdita samo dva majhna, genialno duhovita osnutka, ki jima je treba za učinek na sodobnem odru predvsem komorno intimne ubranosti. Režija prof. Šesta je z veščo roko izluščila dejanje in
Izoblikovala značaje, a morda so nAao j
operetni vložki, s katerimi je skušal poživiti igro, vendar odveč. Glavno figuro obeh komedij, Sganarellea, domišljavega, topoglavega meščana, je Lipah odel v prisrčno dobrodušnost, ki je zmagovala do kraja. Poleg njega je v »Izsiljeni že-nitvi« dragocena Kraljeva kreacija filozofa - aristotelovca, zavoljo katerega se zdi prav za prav napisan komad. V »Ljubezni - zdravniku« so ustvarili vrsto smeha navdušenja vrednih figur Bratina, Daneš, Plut, Gregorin in Sever kot zdravniki Veselo strežnico Sganarellove hčerke je podala Mira Danilova, v ostalih vlogah pa so prispevali dobršen del uspeha Potokar, Jan, Levarjeva in Gabrijel-čičeva.	L- M-
Zapiski
Repertoar beograjskega gledališča od S do 9. oktobra. Gledališče pri spomeniku:
Ponedeljek, 3. okt.: U čast Kongresa za zaštitu dece; torek, 4. okt.: Usedehca (Frčnčsie); sreda, 5. okt.: Manon. Burdi-no gostovanje ga. Elen Dosia; četrtek 6. okt.1 Hamlet; petek, 7. okt.: Moč sudbme (premiera); sobota. 8. okt.: Werther gostovanje g. Burdinoja; nedelja. 9. okt. ob 15 • Prodana nevesta, ob 20.: Put oko sveta Gledališče na Vračarju: ponedeljek, 3. okt.: Matura; torek. 4. okt.: Dva cvanci-ka- sreda, 5. okt.: Pokojnik; četrtek. 6. okt.: Sumnjivo lice: petek, 7. okt.: Kleveta; sobota, 8. okt.: Koštana; nedelja. 9. okt. ob 15.: Voda sa planine, ob 20.: Ot-
meno društvo.
Zagrebško gledališče bo vprizorilo ta teden: Na Aleksandrovem trgu: Torek 4. La Boheme (gost. Solarija); Sreda 5. Elizabeta, ženska brez moškega; Četrtek 6. Knez Igor; Petek 7. Elizabeta; Sobota 8. Don Pasquale (gost. Solarija, vnovič uvež-bano); Nedelja štev. 72 (popoldne), Knez Igor (zvečer). — V Frankopanski ulici: Torek 4 Pokojnik; Sreda 5. Pod kuratelo; četrtek 6. Delavski dol; Petek 7. Pod kuratelo; Sobota 8. Velika zadeva; Nedelja 9 Ivica in Marica (dopoldne). Mala Flor-amie (popoldne), Kaj je resnica (zvečer).
Kaj pripravljajo naši založniki? Založba Modra ptica je pravkar objavila svoj kniižni program za novo poslovno leto. Tako napoveduje roman Johna Knittla »Via Mala« v prevodu Vladimirja Premru-ja Eve Curie »Madame Curie« v prevodu St Meliharja, Marje Boršnikove življe-njepisno študijo o Antonu Aškercu in Karla Novega roman »Samotni Krešin« v prevodu VI. Levstika.
70 letnica K. Hofftneistra. Te dni so se češki listi spomnili 70 letnice znanega umetnika in glasbenega pedagoga prof. K. Hoffmeistra, ki je bil v začetku svoje glas-beno-pedagoške kariere učitelj v šoli ljubljanske Glasbene Matice. K. Hoffmeister je spisal obsežne češke študije o raznih velikih skladateljih in celo vrsto učnih knjig za nižje in visoke stopnje glasbenega izobraževanja. Uveljavil se je tudi kot skladatelj.
Vnekaf vrstah
O nedeljski pn veiistvcrd	•
tekmi med Mostami trn Mladiko, ki se je, kakor smo že včeraj zabeležiH,
končala s tesno zmago Moščanov 4:3, nam poročajo še dodatno:
Mladika je šla v ta boj % -»elito sigurnostjo in je imela razen tega tudi prednost lastnega igrišča, kjer se spozna — tako pravi — kakor v lastnem žepu. To pot so ji Moste prekrižale račun, kar bo verjetno imelo še hujše posledice. Enajstorica Most je v tej tekmi prijetno iznenadila ter nudila za oko lepo povezano in koristno igro. Če bi bil napad tudi po odmoru tako uspešen lcakor prej, bi bil poraz Mladike bržkone še višji. Toče golov jo je rešil tudi njen odlični vratar, ki je sigurno ubranil vrsto nevarnih strelov. Pri zmagovalcih sta se odlikovala oba branilca, desni krilec teT napad, ki je izvedel serijo lepih in
* "ŽSSn
rtH	e suVV
STEN*
TrdV°e
e \ e P4	sr^

ves
dobro zamišljenih kombinacij, je pa po pavzi močno popustil, kar kaže, da je moštvo brez pravega treninga, posledica dejstva, da trenutno nima igrišča. Tudi vsi ostali so se pokazali v prav dobri luči. Premaganci-Mladikarji — niso igrali tako slabo, kakor bi se moglo misliti, vendar pa pri vseh naporih niso mogli zaustaviti poletne igre nasprotnika. Najboljšo moč »o imeli v vratarju, ki jih je dobesedno rešil katastrofe. Po igri bi bile Moste zaslužile boljši rezultat. Sodil je to igro g. Macoratti strogo objektivno rn z veliko avtoriteto.
V Slovenjem Gradcu so po končanih kolesarskih dirkah, o katerih poročamo na drugem mestu, imeli še nogometno tekmo, in sicer med prvo enaj-storico SK Celja in domačo Mishnjo. Gostje so bili seveda ves čas igre zelo v premoči ter so nazadnje visoko zmagali z 10:4
V?Na stadionu Junaka v Sofiji jc bila v nedeljo odigrana
meddržavna tekma med Nemčijo in Bolgarijo, ki seje končala z zmago Nemčije 3:1 (1:1). Nemčijo je zastopala druga garnitura, ki je bila se dovolj močna, da je odpravila bolgarsko elito. Tekmo ie odlično sodil nas sodnik mg.
Popovič iz Beograda.
Zagrebška Concordia nima sreče v pod saveznem prvenstvu ZNP, kamor se je morala vrniti po nesrečno ''zgubljenem poskusu z varaždinsko Slavijo, da bi ostala
\ n0r^n; L, svol ^ s,a„

masten
Cene za Trilysin in Trilysin-masten
so iste.
v ligaški družbi. V neddjo je imela v tekmi za točke za nasprotnika Ličanroa, s katerim je do odmora ohranila samo neodločeni rezultat 0:0. Zaradi številnih incidentov v tem delu igre pa pozneje sodnik ni hotel več na igrišče in tako sta se morala enajstorici raziti brez končnega izida. Kazalo je tako, da tudi ta ne bi bil laskav za Concordijo ...
Izmed nedeljskih vnanjih nogometnih rezultatov je treba zabeležiti še naslednje: V Stockholmu je Norveška zmagala nad Švedsko s 3:2 (3:1). — V italijanskem prvenstvu so igrali: Livorno : Bologna 3:1, Bari : Lazio 2:1, Genova : Novara 3:1, Ambrosiana : Milan 1:0, Roma: Juventus 1:0, Modena : Triestina 1:0.
Ligaško prvenstveno tabelo v zadnjem »Pond. Jutru« je treba popraviti na 5. odn. 1 mestu tako. da je Gradjanski iz Skoplja z enakim številom točk. toda z neznatno boljšo razliko golov pred Baskom.
ŠPORT
Ilirija še enkrat zmagovita
V teniškem dvoboju za drž. prvenstvo moštev je premagala LTC Caprag s 4 :1
Ilirijansko teniško moštvo je spet zabeležilo lepo zmago in sicer v drž. prvenstvu moštev nad Capragom s 4:1. Tako se je plasirala Ilirija v pašni finale, kjer bo njen nasprotnik beograjska Šumadija.
Sedanji nasprotnik, L.T.C. Caprag, je sicer majhen klub, toda njegovi tekmovalci so po moči zelo izenačeni. — Imeli so pa smolo, da je bil njihov drugi igralec, Herlinger, bolan in ni mogel nastopiti. Njihov najboljši predstavnik Hergešič je dosegel lep uspeh, ko je dobil se t proti Smerdu ju in pokazal, da je v zadnjem času zelo lepo napredoval. Naslednja dva igralca Blau in Schulhof, igrata tenis stare šole in še dosti dobro, če upoštevamo, da sta že starejša gospoda in jima je glavno služba, tenis pa le razvedrilo. Ilirija je nastopila v postavi Smerdu B. Banko, Smerdu E., Sotelšek. torej le Banko in Smerdu, iz prve garniture, ostala dva pa rezervi.
Rezultati: Smerdu E. — Blau 6-3, 6-2. — Uirijan je otvoril igro s previdnimi udarci, da si je zasigural vodstvo, nato pa je s koristnimi udarci in igio na mreži onemogočil nasprotnika. Opazili smo, da si
je popravil udarce, le baokhand mu je še slab. Nasprotnik Blau ima dosti dober bacikhand, vorehand pa slabši, ker ga bije brez pomoči rame.
Schulhof-Sotelšek 6-2, 6-4. — Častno točko za Caprag je priboril Schulhof nad So-teškom, ki še ni v svoji običajni formi. Schulhof je v ostalem dovolj dober igralec, saj je nekoč premagal celo Ptmčeca — seveda pred 10 leti, ko je Franjo imel prvič racket v roki.
Smerdu B.-Hergešič 6-1, 4-6, 6-1. — Smerdu je dobil gladko prvi set in vodil v drugem 4-2, nato pa popustil, kar je dalo izredno borbenemu nasprotniku priliko, da je dobil drugi set. V tretjem setu je bil popolnoma izčrpan in popustil na vsej črti. Banko-Herlinger w. o. Herlinger je moral prepustiti partijo brez boja, ker je nenadoma resno obolel.
Double Smerdu B. - Banko: Hergešič-Schulhof 6-3, 6-2. Ljubljančana sta zmagala sladko in brez napora.
o
Z naslednjim nasprotnikom Šumadijo bo Ilirija igrala v začetku naslednje sezone.
Naše gledališče
drama
Torek, 4.: Veriga. Red A. Sreda 5.: 2ene na Niskavuoriju. Izven, četrtek, 6.: Izsiljena ženitev, Ljubezen-zdravnik. Red četrtek.
Delo finske pisateljice Helle Vuolijoki »žene na Niskavuoriju« je doseglo tudi na našem odru uspeh, ki ga spremlja povsod. Z močnim, dramatičnim poudarkom podano življenje in zaplet na finskem velepo-sestvu v Tavastlandu, sta zanimiva, vrline iere prihaiajo v odličnih kreacijah sodelujočih do svoje veljave. V glavnih vlogah: Maria Vera, Vida Juvanova, Damlova, Jan. Režiser: Bratko Kreft.
Izreden gledališki dogodek se nam obeta s krstno predstavo izvirne slovenske drame, katere pisatelj je Stanko Cajnkan Njegovo delo »Potopljeni svet« prinaša v miselni zasnovi nesporne vrednote, ter oci-tuje dramatično spretnost v gradnji dialogov. S potopljenim svetom je naznačen duhovni človekov svet, ki spi, potopljen po elementarnih življenjskih viharjih, a ostane v bistvu neporušen. Delo bo zrežiral C Debevec. Igrali bodo: Danilova, Vida Juvanova, Šaričeva, Debevec, Gregorin in Sever.
OPERA Torek, 4.: Boris Godunov. Red B. Sreda, 5.: Ero z onega sveta. Red Sreda, četrtek, 6.: Na sinjem Jadranu. Premiera.
Premierski abonma.
Opozarjamo na nocojšnjo ponovitev Mu-sorgskega opere »Boris Godunov«, ki bo
ob 20 uri v operi. Naslovno vlogo bo pel režiser R. Primožič, Pimena ravnatelj Be-tetto, ostale vloge kakor običajno. Dirigent: dr. Svata, režiser: R. Primožič. Predstava za abonma B.
Jutri se bo pela prvič v letošnji sezoni Gotovčeva opera »Ero z onega sveta«, ki je eno najboli uspelih opernih del jugoslovanskih skladateljev. Delo je izredno slikovito, polno prelepih umetnih in narodnih melodij z izrazito instrumentacijo. Posebno lepi so tudi plesi, predvsem opozarjamo na veličastno kolo, ki zaključuje opero. Predstava bo za red Sreda.
Pri opereti »Na sinjem Jadranu«, ki jo je uglasbil Edvard Gloz, so posamezne vloge naslednje: Vero Jansko bo pela ga. Poličeva, Janskega Pianecki, Maro Bartn-čeva, Lolo Japljeva, Julko Rakarjeva, Be-goviča Sancin, Kokeša Peček, štadlerja Golovin. V vlogi Kožuliča bo nastopil Zupan in v vlogi Pagode Rus. Delo bo zrežiral: g. Zupan, dirigent bo g. zebre. Dejanje se vrši v Biogradu na morju. Premiera bo v četrtek za premierski abonma.
Ga. Zinka Kunc-MHanov bo gostovala v nedeljo 9. t. m. v Puccinijevi operi »To-sca«. Vstopnice dobite pri dnevni blagajni v operi.
*
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 4. ob 20. uri: »Hudičev učenec«.
Premiera. Bloki. Sreda, 5.: Zaprto.
četrtek, 6. ob 20. uri: »Kar hočete«. Red C-
Velike kolesarske
dirke
Zanimiva etapna prireditev v koroškem kotu
Preteklo nedeljo so bile v Slovenj Gradcu velike etapne kolesarske dirke, ki jih je priredila Koroška kolesarska župa. Dirke so veljale obenem za prvenstvo Koroške kolesarske župe. S.k. »Mislinja« in Kluba slovenskih kolesarjev iz Celja. Proga je vodila iz Slovenjgradca preko Prevalj Črne, Mežice. Guštanja Dravograda in Mislinja nazaj v Slovenjgradec in je bila dolga 103 km Kljuib izredno slabemu vremenu in slabi cesti se je pojavilo na startu 13 dirkačev, od katerih jih je 5 startalo za Koroško kolesarsko župo. 5 pa za klub slovenskih kolesarjev iz Celja, med katerima je bil obenem tudi dvoboj ekip po točkah.
Rezultati so bili naslednji:
I. etapa: Slovenj Gradec-Prevalje (23 km): 1. Planinšek Jože, (Celje) 41:04; 2. Rozman Oskar (Železničar, Maribor); 3. Looar Rudolf (Korotan. Mežica). Dvoboj: Celje 16 točk, K. k. ž. 20 točk.
II etapa: Prevalje-Črna (16 km). 1. Koz-man Oskar (Železničar 34:40); 2. Logar Rudolf (Korotan); 3. Kajtner Franc (Celje). Dvoboj: Celje 33, Kkž 38 točk.
III.	etaoa: Črna-Mežica (8 km). 1. Jna-ninšek Jože (Celje 15:55. 2 Rozman Oskar (Žel.); 3. Kajtner Franc (Celje). 55,
točk.	/,->i \ i
IV.	etapa: Mežica-Guštanj (12 Km;: Janko Gregorič (Mislinja) 22:10; 2. Plani n<ek Jože (Celje): 3. Rozman Oskar, Zel.
Dvoboj: Celje 71, Kkž. 71 točk
V	etapa: Guštanj-Dravograd (8 km): 1. Janko Gregorič (Mislinja) 19:09; 2. Ptanin-šek Jože, 3. Kajtner Franc oba (Celje). Dvoboj: Celje 87, KKŽ 91 točk.
VI	etapa: Dravograd: Mislinja-Slovenj Gradec (36 km): 1. Janko Gregorič (Misli-
| nja) 1:29:06; 2. Planinšeik Franc (Celje); 3. Rozman OskaT (Žel).
Skupni zmagovalec vseh etap in prvak celotne dinke je Planinšek Jože (Klub slovenskih kolesarjev Celje) s časom 3.42:15, naslednja mesta pa so zavzeli:2. Rozman Oskar (Zel.) 3.42:28 ; 3. Kajtner Franc (Celje) 3.43:27; 4. Logar Rudolf (Korotan); 3. Kočan Anton (Korotan); 6. Hren Ivan (Mislinja). V dvoboju med Klubom slovenskih kolesarjev iz Celja in Koiosko kolesarsko župo je zmagala župa z 112: 102 točkam. Prvak Kor. kol župe je postal Logar (Korotan Mežica), prvak Sk. »Mislinje« Hren Ivan in prvak Kluba slov. kol. iz Celja Planinšek Jože.
Dirka je bila pod vzornim vodsrtvom predsednika Kor. koL župe g. Vinka Cajn-ka in saveznega delegata g. Mirka Fajsa organizirana brezhibno. Na vseh etapnih ct-ljih »o prejeli zmagovalci krasna darila domačih županov. Kljub skrajno slabi cesti ni bilo nobene nezgode, le znani dirkač Janko Gregorič zaradi strtega kolesa M mogel sodelovati pri dveh etapah in je zato izpadel pri skupni klasifikaciji. Zmagovalec celotne dirke je prejel krasen^ pokal narodnega poslanca g.. Karla Doberška, ki je bil tudi pokrovitelj dirke. Vsi ostali dirkači pa so sprejeli spominska darila, prvaki pa diplome.
Obenem se je bilo še izvedeno na progi Slovenj Gradec — Gornji Dolič rn nazaj (31 km) juniorsko prvenstvo Kor. kol. zu-pe in Sk. »Mislinje«. Prvenstvo kor. JcoL župe si je osvojil mladi Ivan Vodovnik (Korotan Mežica), prvenstvo Sk. nje« pa Jože Zaluberšek.
Umrl je davi ob 4. uri zjutraj naš dragi nepozabni tovariš, gospod
Todor Zivkovič
VIŠJI CARINSKI KONTROLOR
Na poslednji po« J& bomo spremfli <kte 4. ob 15 mi iz hise žalosti (carinarnica) do J^ iifegS kolod^ra, od koder bo odpeljan na svojo rodno grudo v Zemun.
JESENICE, 3. oktobra 1938.
Uradniki Jeseniške
ZAHVALA
Za Številne dokaze »odutja ob bridki izgubi naie IjuMjaie.
ANICE
►Misli-
>I°tokhib »Ilirija« Lfrtiijaiift-
upravnega odbora, in sestanek aan6twa bo drevi ob 20. v hotehi »Stara Pošta« r Kranju. Zaradi rešitve važnih zadev poi-noštevilna udeležba.
. ,____.oWlw. ickreno zahvalo. Posebna zahvala veljaj gospodom
7em ostalim	« —
merno požrtvovalnostjo zavzeli zanjo, da bi ji rešili življenje, uaije nre^titi duhovščini ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja vsem L* prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem stertn ^nmna zadnjo pot, ter vsem, ki so nam »taoin P^meno ^je sožalje in lajšali našo bolest v dneh ločit« od l^bljeoe fa&d«. Vsem m vsakemu posebej naša iskrena aabvala.
Rodbina JUVANČIČ
>JUTRO« št ?30
i rc
8
innnTrjiT Torefc, i X, 1938.
Glavno tovarniško zastopstvo in zaloga: a ŽUŽEK, LJUBLJANA, Tavčarjeva 11
TeL int. 24-61.
Motorne dirke na Ljubljanski grad S. X. 1938.
•	w	(vozač Josip Cihlar s serijskimi modelom KS 500 ccm)
zmaga z najboljšim časom dneva
(52*8 sek.)
najhitrejši motocikel vseh kategorij
Zmagalec v športni kategoriji do 1000 ccm. Zmagalec v športni kategoriji do 500 ccm.
PAUL RIPSON	2
Stratosferski pilot
Roman
Ves zamišljen je stopal skozi pristaniško vrvenje. Skoraj bi bil pozabil, kam je namenjen. Bil je tako zelo razburjen, da se mu je zahotelo pokaditi cigareto, kar je sicer drugače le redko storil. Stopil je v bližnjo prodajalno in kupil škatljo Chesterfield cigaret ter s slastjo vsrkaval opojno dišeči vonj.
Najprej je hotel sesti na podzemsko železnico, toda danes ga pot ni vedla zelo daleč, samo dve postaji in zato je rajši šel peš, pušil in razmišljal. Vse njegovo življenje mu je stalo naenkrat pred očmi.
Fred Blair je bil letalec in sicer trenutno v službi družbe, ki je prevažala potnike in pošto med New Yorkom in nekaterimi drugimi velikimi mesti Zedinjenih držav. Bil je v sedemindvajsetem letu. Stasit, jeklenih mišic, skoraj klasičnega lica, temno rujavih las in energičnih potez. Takšen je bil na zunaj, toda na znotraj je bil nekoliko drugačen Bil je sanjač, ki je sicer ljubil redno in hladno vsakdanje življenje, toda smatral ga je le za nekaj, kar je začasno in čakal je na veliki dogodek, ki bi popolnoma spremenil vse njegovo življenje ter ga dvignil v nepristopne višine. Pri tem si ni predstavljal. kot delajo to diletanti življenja, da bo zadel glavni dobitek v kakšni loteriji ali podedoval od
kakšnega neznanega sorodnika milijon dolarjev ali pa se bogato ženil in živel v razkošju. Vse to ni imel v mislih. Želel si je nekako notranjo srečo, občutek, ki bi ga dvigal preko vsakdanjega. Med vojno je bil pilot na francoski fronti ter se je bil ponovno odlikoval. Povojni vrvež ga je vrgel v službo zrakoplovne družbe, toda to je bil zanj le izhod v sili. Vodstvo prometnega letala zanj ni pomenilo nič drugega kakor izvrševanje dnevno ponavljajočega se enakomernega dela, ki ni dovedlo do razvoja ogromno delavno silo, ki se je bila v njem nakopičila.
2. poglavje: Usodepolni polet.
Mitchellfield, newyorško letališče. V sijajnem jutranjem solncu se bleste hangarji in hoteli. Piloti letal, ki so imela odleteti v prihodnjih minutah, pa so se z nemirom ozirali proti zapadu, kjer se je pokazal nad obzorjem majhen, toda temen oblak, ki je naraščal s silno brzino.
Ravnokar sta pristali dve letali, eno iz Buffala, drugo iz Chicage. Pilota obeh sta povedala, da se bliža vihar in da bo menda nemogoče, da bi odletelo kakšno letalo v katerokoli smer In to se je tudi zgodilo. Ravnateljstvo zrakoplovne prometne družbe je na podlagi poročila vremenske opazovalnice ustavilo za dve uri vsak odlet. Ko je dospel ta telefonski nalog na vodstvo letališča, so spet nazaj v lope porinili oba velika trimotorna enokrovnika, ki sta bila že pripravljena za odlet in tudi že imela natovorjeno pošto.
Fred Blair, ki bi bil moral prevzeti vodstvo letala za Chicago in ki je v svoji usnjeni kombineži odhajal proti okrepčevalnici tik mesta za start, sedaj pravzaprav ni vedel, kaj bi počel. Imel je dve uri prostega časa na razpolago. Stopil je k točilni mizi in si naročil čašo malted milk, to je ameriške specialitete, mleka s sladom, ki je zelo osvežujoče in ena izmed stoterih izredno prijetnih pijač, ki so jih Američani iznašli po prepovedi alkohola. Fred je zamišljeno gledal, kako je mikser zmešal dve tekočini, nato pa blesteči se nikljasti lonec zaprl ter ga vtaknil v električni motor, kakor bi predla mačka, zapel in tekočino ob enem mešal in grel. Fred je bil zamišljen in vendar pravzaprav ni mislil prav nič, kot se to vsakemu človeku včasih pripeti. Iz tega stanja ga je pa vzbudil glasen pre-
pir.	„ .
—	Obžalujem, toda rekel sem Vam ze. da je to čisto izključeno. Nobeno letalo ne sme odleteti.
—	Toda rekla sem Vam, da Vam plačam letalo, ako bi se pokvarilo, odgovornost zase pa prevzamem edino jaz in sicer Vas pa to nič ne briga. Jaz hočem leteti in bom tudi letela.
Ta energični ženski glas, ki je sicer prav prijetno donel, se je zdel Fredu nekako znan in ozrl se je ter opazil, da sta izza ogla letalske lope stopila ravnatelj letališča in mlada dama... da baš ona, njegov sopotnica z ladje Minnehahe. Kar vroče mu je postalo pod usnjeno obleko, ko jo je spoznal, toda ona ga še ni bila zapazila.
Med tem se je bil ravnatelj z vljudnimi besedami obžalovanja, da zares ne more ničesar ukreniti,
poslovil in je odšel. Mlada dama je ostala sama pred praznim letališčem in se ozirala okoli in na nebo. Ko je zapazila točilnico in pilota v kombineži, je takoj stopila bližje. Med tem je bil Fred že izpraznil naročeno čašo in plačal.
Po ameriški neženirani navadi občevanja mu. je dama že od daleč pomigala z roko in zaklicala po tovariško:
—	Halo, pilot.
—	Halo, lady, se je glasil Fredov odgovor in stopil ji je nasproti.
Ko sta stala drug pred drugim, se je Fred nasmejal, rekoč:
—	Vi ste! Ali me še poznate?
Neznanka ga je ostro pogledala in videl je, da se ga ne more natančno spomniti. Zato je snel usnjeno čelado z glave in dejal:
—	Jaz sem, Vaš sopotnik z Minnehahe oni megleni dan pred tremi tedni. Kdo bi si mislil, da se
bova tu srečala.
Seveda se ga je spominjala. Napravila je silno prijazen obraz, ga spet tako lepo in nežno pogledala, mu segla prijateljsko v roko, ki je kar ni hotela izpustiti, da je Freda spreletaval kar nekakšen električni tok, potem pa je skoraj jokaje de-
J" _ Moram odpotovati in sicer nemudoma. Vi mi morate pomagati.
—	Kam pa hočete?
—	Moram biti v Buffalu v treh urah.
Fred se je nehote nasmejal, kajti ta energija mu je ugajala. Vendar je odgovoril:
OGLAS

Službo dobi
Gospodično
popolnoma zdravo in resno, z dobrim znan.c-m nemščine iščem K trem otrokom v starosti od 5 do 8 let kot vzgojiteljico. Ponudbe na podružnico Jutra 7 Celju pod »Takojšen nastop«.
23382-1
Šiviljske pomočnice
sprejme takoj modni a telje Seližk, Miklošičeva 16 23323-1
Pletiljo
izvežbano, za takoj, sprejmem za stalno in dobro plačo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Sposobna«.
23439-1
Perfektna
kuharica
fe gospodo dobi stalno službo rva Gorenjskem. V po-štev pridejo mirne ženske Slednjih let. — Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gospoda«.
23410-1
Trgov, pomočnika
2 dežele, vojaščine prostega Zanesljivega in poštenega, išče trgovina z meš. blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trg. z mešanim blagom«.
23420-1
Šiviljsko pomočnico
in vajenko, takoj sprejmem. Ponudbe pod »Domsko kro jaštvo« na ogl. odd. Jutra.
23418-1
Hišnika
ki s« razume tudi na sadno crevje (.breskve) iščem za rilo z velikim vrtom v Ljub-liani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hišnik«.
23402-1
Brivskega
pomočnika
rulajšega, dobro moč, sprei-tnem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23408-1
Ekonoma
ali volonterja, — samskega spreimem k večiernu vino-?radnemu posestvu. Ponudbe z natančnim opisom dosedanje zaposlenosti pod »702« na cgl. odd. lutra.
23020-1
Gobe na slanici
m presna jabolka nudite takoj tvrdkj Artur Nachbor Radeče.
22583-33
Tkalski mojster
z večletno prakso, žeii pre-meniti službo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jugoslovanski drž.«
23429-2
Slivovko, klekovačo,
kajmak in druge Užičke proizvode nudi zastopstvo Adamič O., Liubljana. Erjavčeva 4a.
23275-33
Brivski pomočnik
dober, vešč nekoliko dam-skega dela, išče primernega mesta za takoi. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Nekadilec«.
23427-2
Trgovci!
Zaposlenja želi pomočnik, zmožen mešanega blaga, vojaščine prost, kot prodajalec, event. bi vodil tudi podružnico. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Agifcen pomočnik«.
23407-2
Otroški voziček
globok, moderen, skoraj nov, poceni prodam. Cig-lerjeva 29, Moste.
23065-6
Strojepisni pouk
(Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od pol 7 do 8. in od pol 8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbanet — pouk tudi po diktatu. — Vpisovanje dnevno od 6, do 8. ure zvečer. Največja stroiepis-nica, najrazličneiši stroji. Pričetek pouka poljubno. Solnma zelo nizka. Christo-fov očni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43.
22950-4
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato tcapuje po najvišjih
CfcKNE — juveiir. > molja na. Woifova 111
Za vodstvo
gospodinjstva
malega. — iščem solidno, zdravo, simpatično, mlajšo osebo, ki bi imela pri meni lepo zasigurano življenje. .Resne ponudbe s fotogra-fi'o: M. Popovič, penz. vel. fupan Bela Crkva vBanat).
23409-1
Ljubljančani pozor!
Obrana namizna jabolka, zimska iz saviniske doljne Vam nudi v vsaki količini in sorti D. Ribizel, Šmartno ob Paki.
23411-34
Cepljeno trsje
divjaki korenjaki, sadno drevje, točno sortirano — večje množine nudi Franjo Žiher, trsničar, Zamušani p. Sv. Marjeta pri Mo-škanjcih.
23440-6
Kupimo
i-sako količino starega bakra, medenine in medeninastih odpadkov po najvišjih dnevnih cenah. Mariborska livarna in tvornica kovin Maribor (Melje) Mo-therjeva ulica 15.
23436-7
Avto, moto
Kupim motor
200—350 ccm, dobro ohranjen. Ponudbe na ogl.^odd. Jutra pod »Takoj plačam«.
23417-10
Brusni les
obelien in neobeljen, ža-manje in krajnike kupujem stalno vsako množino. Ponudbe poslati na: Celulozna tovarna, pošta Videm pri Krškem.
23203-15
TRAJN0G0RECE
iglliMiS
Veliko
opremljeno sobo
z oskrbo in kopalnico oddam takoj v Ljubljani, palača Viktorija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. — Ogled vsak dan od 12. do 14. ure.
23431-23 Opremljeno sobo
z vso oskrba in souporabo kopalnice, oddam 15. 10. 1938. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23430-23
Veliko sobo
z balkonom, oddam 15. oktobri 2 uradnicama ali gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23401-23
Zahtevajte brezplačni prospekt!
»Zephir« d. d. Subotica
Samoprodaja : LJUBLJANA: Venceslav Breznik CELJE: R. Rakusch MARIBOR: Pinter & Lenard BREŽICE: Loschnigg & Schmidt. Zahtevajte povsod znamenite »ZEPHIR« štedilnike iz iste tvornice.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in s kopalnico, event. z hrano oddam v Streliškl ulic! 22.	23326 23
OBVESTILO!
Vljudno obveščam, cenj. goste, da bo od danes pa do prihodnje pomladi moja
restavracija v hotelo „BelSevue" zaprta
Cenjene goste prosim, da se med tem časom poslužijo moje
RESTAVRACIJE IN UNIONSKE KLETI V GRAND HOTELU
»UNION«.
P. ŠTERK, restavrater
OGLAS — Sprejem orodjarjev
Uprava zrakoplovu ega tehničnega zavoda
v KraSjevn
sprejme večje število orodjarjev
Prošnje za sprejem dostaviti po pošti ali osebno. — Višina dnevnice se določi po sposobnostih.
Iz pisarne tehničnega oddelenja zrakoplovno tehničnega zavoda v Kraljevu T br. 4605 od 27. septembra 1938. 1.
E232B3J		Dvosob. stanovanje lepo, solnčno, s kopalnico, plinom in veliko teraso, oddam 1. novembra po zmerni ceni na Cesti v Rožno dolino št. 26. 23435-21
Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice bone, sreč-k», delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 344-16		
		Dvosob. stanovanje parketirano, oddam za 1. november na Cesti 29. okt. (Rimski cesti) št. 23. 23434-21
		Dvosob. stanovanje in prazno sobo s posebnim vhodom, takoi oddam. — Ljubljana VII.. Pavšičeva 8 Kosovo polje. 23428-21
Družabnika s kapitalom 250.000 din — iščem za ustanovitev novega brezkonkurenčnega podjetja. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Rentabilno sodelovanje«. 23423-16		
		Sobo s kuhinjo oddam. Poizve se gostilna Ramovž, Stožice. 23421-21
		Enosob. stanovanje
		
1	^Sv '"'•,"• ill	z vrtom, lepa solnčna lega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23405-21
Velika trgovska hiša dvonadstropna, v sredini Celja, z velikimi skladišči na prodaj. Ugodna naložitev kapitala. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Mesto Celje.« 23383-20		
		Lep lokal več dvosobnih enosobnih in samskih komfortnih stanovanj, oddam za november na Celovški cesti 72. Oddaja Klanjšček istotam. 22998-21
		Moderno stanovanje 4 velikih sob in pritiklin, I. nadstropje — v sredini Ljubljane. odda Društvo hišnih posestnikov, Salen-drova 6. 23043-21 INSERIRAJTE V »JUTRU« !
		
£	Z2ZEBZ3SB	
i		
Sončno stanovanje štirisobno oddam s 1. novembrom. Poizve se pri hišniku Bleiweisova 3. 23230-21		
Stanovanja
Trisobno stanovanje
s kopalnico, v centru mesta iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Maja«.
23416-21a
Sobo odda
Lepo sobico
oddam solidni osebi, poseben vhod in souporaba kopalnice. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra..
23433-23
Sobo s štedilnikom
oddam za november ali za takoj. Langusova ul. št. 5 Mirje.	23406-23
Sobe išče
čisto sobico
po možnosti s štedilnikom, za starejšo kuharico, ki bi bila čez dan odsotna iščem najraje v bližini Sv. Jakoba do Frančiškanov. Eventuelno tudi kot sostanovalka pri čedni pošteni osebi — sostanovalki Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za pridno kuharico«.
23172-23a
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnic, išče stalen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mir«.	234«-23a
Opremljeno
boljšo sobo
išče gospod v sredini mesta oz. v bližini glavnega kolodvora s separiranim vhodom za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa in zračna«.
23442-23a
WSERIRAJ V ..JUTRU"!
Tisoče zahval prejema »M ORAN A«
Lasje presta-
TAKOJ IZPADATI-
IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU--ODSTRANI PRHLJAJ itd. JACA IN HRANI LASNE KORENINE •
POŠILJAMO PO POVZETJU • STE K L. D IN. 50-
GRD NOS
»O r t h o d o r«
vse deformacije
Zakaj, da bi Vam grenil življenje ? Aparat Dopravi zanesljivo nosu. Cena din 90.—■» ŠTRLEČE IN KLAPAJOCE UŠESA formira aparat »Rectodor«. Cena din 90.—.
Rdečica nosu in obraza —- Prhljaj, srbečica ln izpadanje las — Zaščitna intimna sredstva — Suspenzorij za šport in bolečine — Stezniki in pasovi za korpulenco in bolečine. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVANE KATALOGE. Parf. in kozmetika »OMNIA« oddelek 1/6. Zagreb, Gunduličeva ulica 3, polukat TELEFON 97-67.
Iz trpežnega, f A|\UA nudi nepremočljivega LUilllA jesenske športne damske in moške plašče od din 240.— naprej, iste fantovske in dekliške od din 150.— naprej.
F. L GORIČAR — Ljubljana
Sv. Petra cesta 29.
prostore v Beogradu
boste najpovoljneje kupili in plasirali svoj denar z dobrimi in sigurnimi obrestmi, ako se obrnete na biro
»A R G U S«
Beograd, Terezije br. 1 — Telefon 20-528
Iščem sobo
strogo separi.ano, za takoj. Po možnost i centru ali bližini tehnike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kemik«.
23422-23a
Blizu centra
iščem opremljeno sobo 5 kopalnico in posebnim vhodom za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točnost«.
23415-23a

Prazno sobo
v centru, s posebnim vhodom, iščem. Veliko odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam do 300 din«.
23412-23a
Sobo
i centru, vzssntra takoj. — Vhod rnora biti s stopnišča. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. odd. Jutr:. pod »4. oktober«.
23404-23a
lil
»Jelka«
Hvala. Pridem tri dni poprej.	23414-24
Razno
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ai? barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
>*raJafCB — Svprloltlcaiftir-
'jvntM
Nemška doga
z rodovnikom, bela (čr-nopegast«), dveleten samec, vredna, na prodaj. Šiška, Aleševčeva c. 38.
23032-27
Rjava psica
z ovratnikom K. Miklič 61 se je zatekla. Lastnik Jo dobi pri Heromcu, Vevče, štev. 5.
23403-27
Vdovec 38 let
lepe zunanjosti močne postave, vesele narave, simpatičen, lastnik hiše, išče gospodično lepega značaja z nekaj gotovine radi nujne ženitve. Samo resne ponudbe na naslov Gustav Zaje, — Zagreb, Slovenska ul. 9.
23424-25
Poceni boste kupovafS
«• tor fS»cbaf,Js, ah,
naš fcrezpfsčpi fcjjafog

Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
nndi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59
NARODNA
ISKARNA
L3UBL3ANA
KNAFLJEVA 3
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVTS PRRPROSTE IN NAJFINEJŠE

čitajte in širite »J U T R 0«
f
Umrla nam je naša dobra mama, stara mama, prababica in teta, gospa
Faiti Budiva roj. Druškovič
vdova posestnika v Zagaju pri Sv. Petra pod Sv. Gorami
Pogreb bo v torek, dne 4. oktobra ob 10. uri. Sv. Peter pod Sv. Gorami, 3. oktobra 1938.
Žalujoči sinovi in hčerke z rodbinami in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, sestra, svakinja in teta. gospa
MARIJA HOLC
soproga posestnika, gostilničarja in mesarja
v nedeljo, dne 2. oktobra 1938 ob pol 18. uri po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 45. letu svoje dobe izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojnice bo v torek, dne 4. oktobra ob 15. uri iz hiše žalosti, Pobrežje—Aleksandrova c. 2, na magdalensko pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 5. oktobra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. Pobrežje pri Maribora, Poljčane, Celje in Zagreb, dne 3. oktobra 1938.
MATIJA HOLC, soprog; MARICA, hčerka.
Vsi ostali sorodniki.
i^juje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno dL d. kot tfekarnarja Fran Jeran. - Za toeratai del je odgovore* AJojz