Univerza
Ljubl.j
Poštnina plačana v gotovini.
7.	V Ljubljani, dne 24. januarja 1925.	Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti
Vsebina.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». — Izpremembe v osebju. I“. Izprimembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o izseljevanju.
20.	Navodila za izvrševanje pravil o upravljanju in porabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva.
"• £<an|e fonda za pobijanje tihotapstva.
22.	Naredba o brezplačnih bakterioloških in seroloških pregledih.
23.	Naredba o izdajanju polovičnih vozovnic državnim nameščencem, upokojencem in njih rodbinskim članom.
24.	Razpis glede potrdil o izvoru blaga.
25.	Popravek k razpisu o ocenjanju državnih uslužbencev v resortu ministrstva pravde.
26.	Naredba o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v mestni ončini Slovemgradcu v letu 1925.
27.	Naredba o izpitnih taksah prosilcev za obrtne pravice stavbnih, zidarskih, karaeno-seških, tesarskih in vodnjakarskih mojstrov.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Šiba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 12 z dne 20. januarja 1925.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. decembra 1924.: Postavljeni sso: za. oblastnega šumar skega referenta v 4. skupini I. kategorije ljubljanske ■oblasti A n tein Š i v i c, višji šumarski svetnik v 6. skupini 1. kategorije in šef odseka A. direkcije Sum v Ljubljani; za višjega šumarskoga svetnika v 5. skupini I. kategorije, službujočega pri, šumarskom refe-rentu ljubljanske oblasti, Emil Oboreigner, viž ji šumarski .svetnik v 6. skupini I. kategorije pn odseku A. direkcije šum v Ljubljani; za opra vitel ja poslov šumarskoga oblastnega referenta v 5. skupini L kategorije mariborske oblasti Janko U r b a s, šumarski svetnik v 7. skupini I. kategorije in šumarski referent pri sreskem poglavarstvu v Mariboru.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. decembra 1924.: Josip A. R usti a, direktor v 3. skupini L kategorije direkcije šum v Ljubljani, je upo koje*.
Izpremembe v osebju.
[üsarja pri prosvetnem oddelku za .Slovenijo sta. pasta vijena Edvard R o p i č s pravicami urad-hzka 5. skupino II. kategorijo in Fran Pogačnik s pravicami uradnika 4. skupine II. kategorije.
Dr. Pestotnik s. r.
Na lastno prošnjo je upokojena Antonija Vidr-ma*, pisarniška oficiamtinja pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
Za pisarniško pomočnico pri okrajnem sodišču v Murski Soboti je imenovana Marija, Lozar iz No-v<«a mesta.
**red8ednlštvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
19.
Na podstavi pooblastitve v §§ 3. in 39. zakona o naseljevanju z dne 30. decembra 1921. predpisujem
nastopne
Izpremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o izseljevanju.*
j 1.) Točka 14.) § 2. pravilnika za izvrševanje zakona o izseljevanju z dne 30. julija 1923. («Služ-Lbene Novine» št 184/23*) se izpreminja ter se- glasi: i «14.) rešuje prošnje za izseljeniške potne liste za j Združene ameriške državo in druge izvanevropske države, za katere se to naknadno odredi, iz podrofjja vseh oblasti po naredbi, ki jo izda ministrstvo za socialno politiko sporazumno z ostalimi prizadetimi ministrstvi po § 8. zakona o izseljevanju.
Prošnje za izseljeniške potne liste za ostale izvun-evropske države rešujejo pristojna oblastva po členu 3. pravilnika o izdajanju in vidiranju potnih listin («Službene Novine» št. 85/24**) in po nared-bah, ki jih izdaja ministrstvo za socialno politiko.»
2.) Točka b) drugega odstavka § 3. omenjenega pravilnika se izpreminja ter se glasi:
«b) oddaja mnenje o odobritvah za one izseljeniške petne liste za Združene ameriške države in druge izvanevropske države, katerih izdajanje spada v pristojnost izseljeniškega odseka ministrstva za socialno politiko, po odredbi točke 1.) teh izprememb in dopolnitev.»
j 3.) 8 tem se v celoti razveljavljajo izpremembe j in dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o iz-j soljevanju z dno 31. avgusta 1924., I br. 13.551, ki so bile razglašene v «Službenih Novinah» z dne 3. septembra 1924., št. 200,*** in se zopet uveljavlja, § 3. tega pravilnika z izpremembo, navedeno v točki 2.) teh izprememb in dopolnitev.
4.) Te izpremembe in dopolnitve naj se razglase v «Službenih Novinah». Izseljeniški interministrski posvetovalni odbor naj takoj prevzame svojo funkcijo.
V Beogradu, dne 1. decembra 1924.; I br. 50.
Minister za socialno politiko:
M. S. Gjuričič a. r.
* Uradni Ust z dne 23. avgusta 1923., št. 279/78.
** Uradni list z dne 15. maja 1924., št. 142/44.
*** Te izpremembe in dopolnitve so
imele to-le
besedilo:
1.	) Točka 14.) § 2. pravilnika za izvrševanje zakona o izseljevanju z dne 30. julija 1923. («Službene Novine» št. 184/23) se izpreminja ter se glasi:
«14.) rešuje prošnje za izseljeniške potne liste za Združene ameriške države iz področja vseh oblasti po naredbi, ki jo izda ministrstvo za socialno politiko sporazumno z ostalimi prizadetimi ministrstvi po § 8. zakona o izseljevanju.
Prošnje za izseljeniške potne liste za ostale iz-vunevropske države rešujejo pristojna oblastva po členu 3. pravilnika o izdajanju in vidiranju potnih listin («Službene Novine» št. 85/24) im po naredibah, ki jih izdaja ministrstvo za socialno politiko.»
2.	) § 3. tega pravilnika se ukinja, posli izseljeniškega imterministrskega posvetovalnega odbora pa preidejo z dnem, ko se razglase te izpremembe in
Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-1 dopolnitve, v pristojnost izseljeniškega odseka mini
venaea» z dne 17. januarja 1925., št. 11. (II. — 1925.) | strstva za socialno politiko.
20.
Navodilo za izvrševanje pravil o upravljanju in porabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva.*
Na predlog carinskega sveta, na podstavi člena 10. pravil o upravljanju in porabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva in člena 1. uredbo o prenašanju pravice, podpisovati odločbe, z ministra na ministrovega pomočtnika, generalne direktorje, pomočnike generalnih direktorjev in načelnike oddelkov predpisujem nastopna navodila za izvrševanje pravil o upravljanju in porabljanju denarja iz fonda za. pobijanje tihotapstva»**
O odločbah za izplačila iz člena 3.
Ker se sinejo vršiti vsa izplačila iz fonda za pobijanje tihotapstva samo, ko se je predhodno zaslišal carinski svet, odrejam za izplačila:
Iz točke 1.) — Carinarnice, pri katerih se čuti jrotreba. organizirati obveščevalno služlbo za pobijanje tihotapstva, morajo podati o tem generalni direkciji carin obrazložen zaupen predlog, v katerem označijo poleg ostalega točno vsoto v mesečnem ali letnem znesku, ki ga jim je treba v ta namen. O takih vlogah izdaja carinski svet odločbe in te se priobčujejo dotičnim carinarnicam in centralnim carinskim blagajnam, ki, jim pripadajo dotične carinarnice.
če se predlog odobri, se izvrši izplačilo na priznanico carinamičnemu starejšim, ki mora imeti v tajnosti ime zaupne osebe kakor tudi odločba o njeni vlogi ter vzeti od take osebe nasprotno priznanico in jo priložiti lodločbi. Vsaka priznanica, na katero prejme carinaraični starejšina denar, mora navajati polog vsote številko odločbe ali odobritve, po kateri se vrši izplačilo.
Take priznanice mora carinarnica koncem leta, ko pošlje glavni kontroli svoje zaključne račune, z odločbo vred poslati generalni, direkciji carin v pregled in, hranjenje.
Iz točke 2.) — Carinarnice ,pooblaščam, da smejo same odločati o izplačilih, navedenih v tej točki, do 500 dinarjev. Take svoje odločbe morajo pošiljati carinarnice svojim centralnim carinskim blagajnam ter zahtevati od njih odobritev, da smejo vršiti izplačila iz svojih dohodkov.
Za vsote preko 500 dinarjev pošiljajo carinarnice svojo odločbe o izplačilih v odobritev generalni j direkciji carin.
j Za nujne primere [Kroblaščlam carinarnice, tla ! smejo tudi brez zgoraj omenjene odobritve vršiti .začasne izdatke iz svoje kase na račun fonda za pobijanje tihotapstva. Izplačane dokumente morajo hraniti v kasi kot začasne izdatke do končne likvidacije, pozneje, po izdanih odločbah, pa izplačan« dokumente odpisati iz fonda za pobijanje tihotapstva.
i * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. januarja 1925., št. 7. (I. — 1925.)
** Uradni, list z dne 27. septembra 1924., št. 287/90.
la točke 3.) — Državna oblastva, ki |prevzemajo v svoje ječe osebe zaradi pripora ali zapora, se morajo, če ne morejo pokriti stroškov za vzdrževanje takih oseb iz svojih proračunskih kreditov, obračati s svojo zahtevo na earinarnieo, ki jim je poslala krivce, ter zahtevati, naj se jim izplačajo ti stroški iz fonda za pobijanje tihotapstva.
Te zahteve morajo obsezati nastopne podatke:
a)	obdolženčevo ime in njega priimek;
b)	številko in datum .odločbe ali akta carinarnice, ki je poslala obdolženo osebo v pripor ali zapor;
c)	dan, ko je bil obdolženec prevzet v pripor ali zapor in dan, ko je bii izpuščen iz njega;
č) znesek stroškov za čas prestaneta zapora ali pripora;
d)	izjavo, da nima dotično oblastvo dovolj proračunski odobrenega kredita za vzdrževanje priprtih ali zaprtih oseb.
Carinarnica, ki prejme takšno zahtevo, jo pošlje, ko je preizkusila njeno točnost, generalni direkciji carin ten- zahteva od nje, naj izda potrebno odobritev za izplačilo. Odločba, ki jo izda generalna direkcija carin o tej zahtevi, se pošlje pristojni centralni carinski blagajni in ta. pošlje denar iz fonda za pobijanje tihotapstva napravi, ki zahteva izplačilo, obenem pa obvesti o pošiljatvi denarja carinarnico, ki je obremenjena s to zahtevo. Ko centralna carinska blagajna pošlje denar, zahteva od dotične naprave potrdilo o prejemu denarja ter ga priloži, ko ga prejme, odločbi o izplačilu.
Če pristojna oblastva ne morejo prevzeti priprtih oseb, ker nimajo kredita za njih vzdrževanje, pooblaščam carinarnice, da smejo vršiti začasne izdatke iz svoje kase na račun fonda, za pobijanje tihotapstva.
Izplačane dokumente morajo hraniti carinarnice v kasti kot začasen izdatek do končne likvidacije, pozneje, po izdani odločbi generalne direkcije carin, da se sme izplačilo izvršiti, pa odpišejo izplačane dokumente iz fonda za pobijanje tihotapstva, ko je bilo izplačilo .prej že izvršeno.
Iz točke 4.) —- Carinarnice, ki čutijo potrebo, nabaviti objekte, potrebne za kontrolo in pobijanje tihotapstva, se morajo obrniti na generalno direkcijo carin z obrazloženim aktom o vsaki taki potrebi. Ko generalna direkcija carin ali carinski svet prouči potrebo, označeno v aktu, izda odločbo in ta se priobči v izvršitev carinarnici in centralni carinski blagajni, ki ji [xripada dotična carinarnica,
K,o carinarnice prejmejo odobritev, postopajo po odredbah o nabavah zakona o državnem računovodstvu. če ise okonča predmet tako, da se mora o njem izplačilo izvršiti, obvestijo carinarnice o tem svoje centralne carinske blagajne, ki izvrše izplačilo ali pa pooblaste carinarnice, da izvrše to izplačilo na njih račun.
Tako morajo postopati tudi pri izplačilu stroškov za vzdrževanje nabavljenih objektov.
Skupni kredit, ki se sme porabiti za te nabave v onem koledarskem letu, odredi minister za finance z odločbo prvega dne meseca januarja.
Iz točke 5.) — Carinarnice pooblaščam, da smejo «ime izdajati odločbe glede stroškov, učinje nih po točki 5.) člena 3. pravil, ko predhodno uge-tove, da se niso mogli stroški za vzdrževanje in prodajo blaga, Id mu je rok za ležanje potekel, ali blaga, zasačenega pri tihotapstvu, pokriti iz izkupička za prodano blago kakor tudi ne iz pobrane kazni pri kazenskih predmetih. Take odločbe pošiljajo carinarnice svojim centralnim carinskim blagajnam v izplačilo ali pa zahtevajo od njih odobritev, da smejo izvršiti izplačila na račun svojih centralnih carinskih blagajn.
Carinarnice pooblaščam, da smejo prav tako vršiti za te potrebe začasne izdatke iz svoje kase na račun fonda za pobijanje tihotapstva. Izplačane dokumente mora hraniti carinarnica v kasi kot začasen izdatek do likvidacije dotičnih predmetov, če bi se g piodajo blaga ti izdatki ne mogli pokriti, se obremeni z razliko ta fond.
Iz točko 0.) — Glede izplačila nagrade zaloti-teljem in ovaditeljem je treba postopati po odredbah točke (>•) pravil o upravljanju in porabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva. Za vsak konkretni primer mora,jo poslati carinarnice vlogo generalni direkciji carin, To vlogo morajo dokumentirati s predmeti, na, katere sc nanašajo vloge, in o njih izda generalna direkcija carin odločbe ki jih potem priobči dotični carinarnici v izvršitev in izplačilo.
Iz točke 7.) — Glede izplačila iz te točke pošiljajo carinarnice v danem primeru, če izhaja predlog od njih, vloge generalni direkciji carin; dokumentirati jih morajo s kazenskimi predmeti in z drugimi akt i, na katere se nanašajo vloge. 0 teh vlogah se izdajajo odločbe, ko se je zaslišal carinski svet, in te odločbe «e pošiljajo dotični carinarnici v izvršitev in izplačilo.
Iz točke 8.) — Rodbine onih oseb, ki padejo I ob zalotitvi tihotapstva ali zato, ker so tihotapstvo Ovadile, prav tako pa tudi osebo, ki so ob istih po-1 gojili stalno ali začasno onesposobljene za pridobi j vanje, se morajo obrniti s prošnjo na carinarnico, v katere okolišu se je tihotapstvo zgodilo, da se jim odredi podpora, o kateri govori točka 8.) člena 3. pravil o upravljanju in porabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva. Prošnji morajo priložiti dokaze^ in sicer:
a) Z a o s e b e, ki so padi e:
1.) dokaz pristojnega oblastva, da je dotična
Čl
V	primeru pod 1.) sme zahtevati carinski uslužbenec posojila največ sedem tisoč dinarjev.
Dokazi, ki so predpisani za primere pod 1.) točke 10.), tega razpisa, se prilagajo prošnji v primerih pod 2.), 3.) in 4.), razen tega pa še:
V	p r i m e r u po d 2.):
zdravniško potrdilo o bolezni in o tem, da je bo lezen spojena z večjimi stroški.
V	primeru pod 2.) se sme odrediti carinskomu Uslužbencu posojilo največ sodem tisoč dinarjev.
V	primeru p od 3.):
oseba padla ob zalotitvi tihotapstva ali zato, ker jej"-') d;'kn/. 0 s"iiti rodbinskih elanov; in
i * i i t	v.	....	•	.....i rH flinlvM// 4 l:i	iumrlll fistul ul mnlnilnin*
tihotapstvo ovadila, in v kakšnem razmerju sorod stva je s prosilci;
2.	) dokaz o gmotnem stanju padle osebe in njene j rodbine;
3.	) dokaz o številu rodbinskih članov padle osebe kakor tudi dokaz, da jih je padla oseba stalno vzdrževala.
V rodbino se štejejo, če je bila padla oseba oženjena, poleg zakonite žene in dece roditelji, če jih je padla oseba vzdrževala, če pa je bila padla oseba neoženjena, roditelji: oče in mati, a,ko jih je padlo oseba vzdrževala. V tem poslednjem primem (če zaprosijo za nagrado roditelji), morajo predložiti tudi dokaze o imovinskem stanju.
b) Z a o s e b e, ki so onesposobi j ene:
1.	) dokaz pristojnega oblastva, da je bila dotična oseba onesposobljena ob zalotitvi tihotapstva ali zato, ker je tihotapstvo ovadila:
2.	) potrdilo! pristojnega državnega zdravnika o njeni nesposobnosti in o tem, koliko časa bo trajala nesposobnost;
3.	) dokaz pristojnega oblastva o njenem gmot nem stanju;
4.	) dokaz o rodbinskih članih k točke 8. a) pod 3. tega razpisa.
Rok za vložitev prošnje, s katero se zahteva .pod pora iz te točke pravil, predpisujem s šestimi meseci od dne, ko se je ugotovila pravica rodbine padle osebe ali pravica onesposobljene Osebe do nagrade.
Po tem roku se smatra pravica, zahtevati pod poro, za zastarano.
Prejete prošnje z označenimi dokazi mora poslati carinarnica generalni direkciji carin najkasneje v treh dneh s svojim mnenjem v odločitev.
Odločbe o takih prošnjah mora izdajati generalna direkcija carin najkesneje v enem mesecu ter jih pošiljati carinarnicam v izvršitev.
Iz točke 9.) — Generalnega direktorja carin pooblaščam, da sme ustanoviti na podstavi odločbe, s katero so odrejajo carinski uradniki na službena potovanja, višino nagrade v dnevnem znesku do maksimuma določene vsote.
Odločbe za izplačilo se pošiljajo pristojnim carinskim blagajnam v izvršitev.
Skupino vsoto, ki se sme izdati za te nagrade v enem koledarskem letu, ustanovi minister z odločbo začetkom meseca januarja.
Iz točke 10.) — Do brezobrestnega posojila iz fonda za pobijanje tihotapstva ima pravico stalni carinski uslužbenec v nastopnih primerih:
1.	) za nabavo obleke —- uniforme;
2.	) za svoje zdravljenje ali za zdravljenje koga izmed rodbinskih članov, katerega stalno vzdržuje;
3.	) če umre kdo izmed rodbinskih članov, katerega je stalno vzdrževal;
4.	) za nabavo pohištva, če ga je izgubil po požaru, poplavi, tatvini ali po dragih podobnih dogodkih.
Posojila se dajo samo onim uslužbencem, ki stidno službujejo v carinski stroki najmanj tri leta in žive v slabih gmotnih razmerah.
Carinski uslužbenec, ki želi dobiti posojita iz fonda za pobijanje tihotapstva, mora vložiti obrazloženo prošnjo po carinarnici, pri kateri službuje. Prošnji mora priložiti dokaze, in sicer:
v primeru pod 1.):
dokaz carinarnice, da službuje v carinski stroki nad tri leta, da je dobrega vedenja in ponašanja v službi in izvun nje, o višini mesečnih rednih prejemkov, ki mu pripadajo kot planil in dra-ginjska doklada, nadalje o tem, da niso njegovi povprečni mesečni dohodki, poleg rednih prejemkov v poslednjih šestili mesecih presezali šest sto dinarjev;
dokaz, da nima nikakršne nepremične imovine, ki bi mu prinašala stalne dohodke; in poroštvo dveh stalnih državnih uslužbencev, da vrneta to. posojilo lire« vsakršnega izgovora, če bi oseba, za katero jamčita, zapustila carinsko stnoiko ali bi bila odstranjena iz nje, pa ne bi vrnila posojila.
a)
I«)
d) dokaz, da je umrla oseba maloletna in da jo je prosilec stalno in redno vzdrževal.
V	primera pod 3.) se sme odrediti uslužbencu podpore največ štiri tisoč dinarjev.
V	primeru pod 4.):
č) dokaz, da je pohištvo izgubil, in vrednost izgubljenega pohištva.
V	primeru pod 4.) se sme odrediti uslužbencu po vrednosti izgubljenih stvari podpore največ sedem tisoč dinarjev.
Carinarnica pašlje prejete prošnje generalni direkciji carin, ta pa obvesti o izdani odločbi tako prosilca po carinarnici, kjer službuje, kakor tudi centralno carinsko blagajno, kjer dobiva prosilec svoje prejemke, ter odredi obenem višino zneskov, ki naj se odtezajo mesečno kot odplačilo dolga carinskemu uslužbencu, ki mu je bilo posojilo dovoljeno. Najdaljši rok za povračilo posojila sme biti dve leti.
IVi vlogah iz točk 1.), 4.), 9.) in 10.) člena 3. pravil razpravlja o predmetih ter oddaja o njih svoje mnenje administrativni oddelek generalne direkcije carin. Pri vlogah iz točk 2.), 3.), (>.), 7.) in 8.) razpravlja o predmetih in oddaja o njih svoje mnenje kazenski oddelek generalne direkcije carin.
Za spise, s katerimi se zahteva izplačilo denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva, se ne pobirajo nikakršne takse.
n.
O	izplačilih in razvidnosti posojil.
Vse .odločbe generalne direkcije carin, po katerih se. mora izvršiti kakršenkoli izdatek, določen v členu 3. pravil o upravljanju in .porabljanju denarja iz f otu la za pobijanje tihotapstva, se pošiljajo v izvršitev dotičnim carinarnicam in njih centralnim carinskim blagajnam. Odločbe, za katere so dobile carinarnice pooblastitev od svojih centralnih carinskih blagajn, da smejo po njih izvrševati izdatke iz svojih kas, izvršujejo carinarnice same. V tem pri-merti pošiljajo carinarnice dokumente in odločbo s spremnim 'spisom v odplačilo dolga svojim centralnim carinskim blagajnam, te pa se obremene v dnevniku državne kaše z zneskom, prejetim v odplačilo dolga, ter izločijo .odločbo z izplačanimi dokumenti (priznanieami ali računi) iz spremnega spisa ter se ra.zbreinene za izdani znesek v dnevniku depozitne kase ali v partiji tihotapskega fonda v depozitnem partijalniku; dokumente hranijo pri ostalih depozitnih aktih izdatkov.
Kadar se izplačajo stalnim carinskim uslužbencem posojila iz fonda za pobijanje tihotapstva, pa pazijo centralne carinske blagajne na to, da se odplačujejo rednio v določenih zneskih. Dolg se odteza po plačilnem se® mamk u ob izplačevanju prejemkov. Pobrani zneski se vpisujejo v depozit, iz tega pa v depozitni partijalnik na dolžnikovo ime. dokler ni celokupna vsota vrnjena; takrat se prepovedi odpravijo z dolžnikove plače, pobrane vsote dolga pa sc prenesejo z referatom z dolžnikove partije s strani izdatkov na partijo tihotapskega fonda na stran prejemkov.
Stanje tega fonda, kakršno bo vsako leto dne 31. decembra, se bo objavljalo v «Službenih Novi-nah» in v «Finansijski Službi».
V Beogradu, dne 15. decembra 1924.:
C br. 59.72(1.	,	..
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinovič s. r.
21.
Stanje fonda za nobijanje tihotapstva.*
Stanje tega fonda dne 31. decembra 1924. znaš^ t,472.023-02 dinarjev; ta vsota jo obrostonosno n»' 1 (ržena v državni hipotekami banki.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvo za finance v Beogradu,
dne 1. januarja 1925.: O br. 28.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i 8h' venaca» z dne 12. januarja 1925.. št. 7. (1. — 192- •)

22.
Naredba o brezplačnih bakterioloških in seroloških pregledih.*
Na podstavi zakona o ustroju ministrstva za na-ro<lno zdravje in Siena 2. zakotna o ustanavljanju POseftHriih sanitetnih naprav odrejam:
MojaodloSha z dne 26. febniarja 1924., H br. 7394, ^ iapreminja tako, da se morajo vršiti po prejemu te narodt*. na bakterioloških postajah, v epidemioloških in higienskih zavotlih vsi bakteriološki in setro-lo^ki pregledi, zlasti pa oni, ki so tičejo preiskovanja nalezljivih bolezmi, brezplačno za vse državljane, ki .Sti pošiljajo zdravniki zaradi teh pregledov neposredno na postaje.
Glede voznega razreda za rodbinske člane aktivnih uslužbencev in upokojenih uslužbencev velja drugi odstavek, glede upokojencev pa tretji odstavek člena 81., tako da lahko uporabljajo tudi tretji razred, razen rodbinskih članov aktivnih uradnikov 1., 2. in 3. skupine I. kategorije, ki se »smejo voziti le še tudi v II. razredu. Aktivni častniki dolbivajo 60 % znižane vozne cene redne tarife, če potujejo v uniformi; če f>a potu,jejo v civilu, morajo imeti iete objave kakor civilni državni uslužbenci. Za rodbinske člane aktivnih in upokojenih častnikov velja listo kar za civilne rodbinske člane in ujK>kojenee.
Na vsako objavo mora potniška blagajna, ko izšla vozovnico, pritisniti postajni datumski ž.ig. Sprevodniki morajo ob pregledu vozovnice preluknjati tudi objavo. Ko so odda vozovnica vratarju, se odvzame
Uredbe velikega župana mariborske oblasti.
Privatni zdravniki smejo uporabljati bakterio-1 tudi objava; zato naj izdajajo uradi objave v dve.)
^oške postaje samo ob aktualnih nalezljivih boleznih, pošiljajo na i>ostaje bolnike, ki jim je treba pregleda ali materiala za pregled, kakor tudi vse epidemiološke podatke, potrebne za zatiranje teh bolezni.
0 tej naredbi naj se obvestijo bakteriološke postaje, epidemiološki zavodi in inšpektorji ministrstva za narodno zdravje; vrhu tega naj se. objavi v «Službenih Novinah» in v «Glasniku ministarstva narodnog zdravlja».
▼ Beogradu, dne 26. decembra 1924.;
H. br. 56.575.
izvodih, tako da se lahko uporabi drugi izvod za povratek in da se na enean izvodu označi: «Velja za vožnjo tja» ali na drugem: «Velja za vožnjo nazaj».
Tako je dajati olajšave do dne 1. aprila 1925.; po tem roku pa je treba postopati po predpisih o brezplačni in znižani vožnji na državnih železnicah, po katerih bodo dobivali državni uslužbenci, državni upokojenci in rodbinski člani olajšave na j pod»stavi predpisanih legitimacij, ki morajo biti v 'tem roku izdelane. Po tem roku bodo smele okoriščati objatve za vožnje nazaj najdalje do konca ftie-
Minister za narodno zdravje: j seca aprila 1925. edino osebe, ki so bile v tem času
23.
Naredba ministra za promet • izdajanja polovičnih vozovnic državnim nameščencem, upokojencem in njih rodbinskim članom.
Gospod minister za promet je odobril z naredbo M. S. br. 350/25 z dne 16. januarja 1925., da se dajo državnim nameščencem, dokler nimajo uradniških legitimacij, olajšave, do katerih imajo pravico po pravilniku o brezplačni in znižani vožnji po državnih železnicah, na ta-le način:
Potniške blagajne izdajajo državnim uradnikom in ostalim državnim uslužbencem vozovnice po 50 % redne tarife ob teh pogojih:
Vsak državni uslužbenec mora pokazati pri i>ot-niški blagajni objavo, ki mu jo je izdal urad, kjer službuje. V tej objavi mora biti označeno: usluž.ben-čevo fcno in njega priimek, kategorija in skupina kakor tudi urad, ki mu uslužbenec pripada; objavo mora overoviti uradni starejšina s svojim podpisom m uradnim pečatom ter vstaiviti datum in kraj, kdaj 1
dr. Miletič s. r.	i na potovanju.
! Državni uradi morajo voditi glede objav za rodbinske člane aktivnih uslužbencev, upokojencev in njih rodbin točno evidenco o številu izdanih objav ter morajo, ko izračunijo izdelane legitimacije, v ustreznih rubrikah označiti, ali je ukori stil dotični rodbinski član ali upokojenec eno, dve ali tri poto vanja.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
administrativno-pravnl oddelek, dne 20. januarja 1925.; št. 60.701—VI—24.
26.
Naredba velikega župana mariborske oblasti
o pobiranju občinske davščine od postelj za prenočevanje tnjcev v mestni občini Slovenjgradcu v letu 1925.
Na podstavi zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. št. 41, dovoljujem sporazumno z delegacijo mi nistrstva financ v Ljubljani, da sme pobirati mestna občina Slovenjgradec po sklepu občinskega odbora z dne, 8. novembra 1924, v letu 1925. davščino od postelj za prenočevanje tujcev po predpisih naredbe pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 21. aprila
1922..	Uradni list z dne 5. maja 1922., št. 129/46.
V Maribor u, dne 8. decembra 1924.;
st, 10.280. yejjki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmajer s. r.
24,
Razpis glede potrdil o izvoru blaga.
Izprememba razpisa C br. 43.918/1922.*
Ker ima naša kraljevina trgovinske pogodbe ali konvencije s skoro vsemi evropskimi državami, je odredil gospod minister za finance na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 273. carinskega zakona, da je v točki II. razpisa C br. 43.918 z dne 10. julija 1922.** ukiniti odstavke 6., 7.; 8., 9.,in. 10, in da stopi na njih mesto nov odstavek, ki se glasi: «Poštne pošiljko, na katerih je nalepljen listič
in kje se je objava izdala. Naposled «e mora v objavi j Sejftdung mit Belegschein*, se ocarinjajo po nor tudi označiti, odkod Ln kam uslužbenec potuje. | iualni t,Lrifi? ^ ^ vii(li iz petnih deklaracij, ki jih Glede pravice do voznega razreda velja člen 81. j opremljajo, da je blago iz države, s katero imamo predpisa o brezplačni in znižani vožnji z dostavkom,	’	'	- -
da državni uslužbenec s pravico do I. in II. razreda ^hho uporablja tudi UT. razred, razen uradnikov
L, 2. in 3. skupine I. kategorije, ki se smejo voziti samo še tudi v II. razredu. Glede veljavnosti za vrste vlakov velja člen 91. omenjenega predpisa.
Za rodbinsko člane državnih uslužbencev izdaja objave oni urad, pri- katerem dotični uslužbenec službuje. Objava za rodbinske člane mora obsezati isto kar objarva za aktivne uslužbence, samo da je treba v n,jej še označiti: ime in priimek rodbinskega člana, v kakšnem rodbinskem razmerju je z uslužbencem (iona, sin hči), in zvanje državnega uslužbenca, čigar’ rodbinski član je. Poleg tega mora biti v objavi navedeno, ali pristoji ženi ali otroku doklada is) členu 42. v zvezi s členom 149. zakona o civilnih državnih uradnikih (člen 78. predpisa o brezplačni in znižani vožnji). Naposled se mora v taki objavi označiti z besedami, katero potovanje jo to: prvo 'i:rugo ali tretje.
7a državne upokojence in za njih rodbinske člane izdaja objave oni urad, pri katerem prejema upoko-jenee pokojnino. Objave za upokojence in njih rodbinsko člane morajo navajati isto kar objave za "Aktivne uslužbence in njih rodbine, samo da se uiora ' 'bjavi 7ji upokojence in njih rodbine označiti »vanje — položaj, ki ga je imel upokojenec ob upo-kojitvi. Tudi v teh objavah so mora navesti, ali taejema upokojenec m rodbinski član draginjsko doklado (člen 80. predpisa o brezplačni in znižani vožnji). Na taki objavi je treba označiti, katero potovanje jo to: prvo, drugo ali tretje.
Rodbinski člani aktivnega uradnika, upokojenega uradnika in upokojenci, ki ne uživajo doklad ali dragrnjskih doklad, nimajo pravice do znižane vožnjo.
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-
venaca» z dne 17. januarja 1925., št. 11. (U. — 1925.)
trgovinsko pogodbo ali konvencijo.»
Carinarnicam se naroča, naj sprejmejo to odločbo na znanje, naj označeni razpis popravijo po tej od-
ločbi tar ise naj (odslej povsem ravnajo po ujej.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 12. januarja 1925.; C br. 1020.
25.
Popravek k razpisu o menjanju državnih uslužbencev v resortu ministrstva pravde.***
V tem razpisu (Uradni list z dne 31. decembra 1924.. št. 387/124) naj stoji v tret jem stolpcu na strani 750 v 39. vrsti od zgoraj namesto besed: «kakor tudi» beseda: «kot».
Točka VIT. se izpremiinja ter se glasi1:
«Za ocenjanje zvaničnikov in služiteljev veljajo poleg onega, kar je predpisano v točkah V. in VI. tega navodila, vse ostale odredbe o ocenjanju v poglavju VI. zakona o uradnikih, razen člena 77.»
Iz pisarne ministrstva pravde v Beogradu,
dne 12. januarja 1925.; št. 84.464/1924.
* «Službene Novine kraljevin» Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. januarja 1925., št. 11. (II. —1925.) ** Uradni list z dne 5. avgusta 1922., št. 255/82. *** Priobčen po «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. januarja 1925., št. 11. (II. — 1925.)
Uredbe oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v likvidaciji v Ljubljani.
27.
Naredba
ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v likvidaciji v Ljubljani,
o Izpitnih taksah prosilcev za obrtne pravice stavbnih, zidarskih, kamenoseških, tesarskih in vodnjakarskih mojstrov.
Na podstavi določil § 13., odstavka 2., zakona z dne 26. decembra 1893., drž. zak. št. 193, o stavbnih obrtih se odreja glede izpitnih taks, ki naj jih plačujejo prosilci za obrtne pravice stavbnih, zidarskih, kamemoiseških, tesarskih in vodnjakarskih mojstrov. to-le:
’	§ L
Izpitna taksa prosilcev za obrtno pravico stavbnega mojstra znaša, če se jim ne prizna delna oprostitev od izpita po § 6. ministrske naredbe z dne 27. decembra 1893., drž. zak. št. 195, 504 Din.
Od tega zneska gre vsakemu članu izpitno komisije 120 Dira in uradnemu slugi 24 Din.
Če je bil prosilec oproščen teoretičnega dola izpita. zahtevanega po točki 2. § 1. navedene ministrske naredbe, znaša izpitna taksa 336 Din; od tega zneska gre vsakemu članu komisije 80 Din in uradnemu slugi 16 Din.
Če je bil prosilec oproščen teoretičnega dela izpita, zahtevanega po točkah 1. im 2. § 1. imenovane ministrske naredbe, znaša izpitna taksa 168 Din, od katerih gre vsakemu članu komisije 40 Din in urad nemu slugi 8 Din.
§ 2.
j Izpitna taksa prosilcev za obrtno pravico zidarskega, kamenosoškega ali tesarskega mojstra znaša 320 Din, čle jim ne gre pravica do delne oprostitve od izipita po § 6. ministrske naredbe z dne 27. decembra 1893., drž. zale. št. 195.
Od navedenega zneska gre vsakemu članu izpra-šovalne komisije 100 Din in uradnemu slugi 20 Din.
Če je bil prosilec oproščen teoretičnega dela izpita, zahtevanega po točki 2, § 2., odnosno § 3. ali § 4. zgoraj navedene ministrske naredbe, znaša izpitna taksa 226 Din; od tega zneska gre vsakemu članu komisije 70 Din in uradnemu slugi 16 Din.
Če pa je bil prosilec oproščen onega dela izpitu, ki so zahteva po točkah 1. in 2. § 2., odnosno § 3. ali 4., omenjene ministrske naredbe, znaša izpitna taksa’ 128 Din. Od toga zneska gre vsakemu članu komisije 40 Din, uradnemu slugi 8 Din.
§ 3.
Izpitna taksa prosilcev za obrtno pravico vodu ja kairskega mojstra znaša 158 Din, od katerih gre vsakemu članu komisije 50 Din in uradnemu slugi 8 Din.
§ 4.
Prosilci, ki žele po določilih § 6., točke 1., mi-«dstrske naredbe z dne 27. decembra 1893,, -drž. zak. št. 195, istočasno z izpitom stavbnega ali zidarskega mojstra opravljati tudi izpit za kamenoseški ali tesarski ali vodnjakarski obrt, plačujejo takso, ki je za 100 Din višja od takse, določene v prvem odstavku §§ 1. im 2. te naredbe, za 70 Din višja od takse, določene v drugem odstavku §§ 1. in 2. to naredbe, in za 50 Din višja od takse, določene v tretjem odstavku §§ 1. in 2. in v § 3. te naredbe.
Znesek, za, katerega ise zvišuje izpitna taksa po teh določi,lili, gre onemu obrtniku-mojstru, za katerega je bilo izpraševal no komisijo izpopolniti. Ce nastane potreba še večje izpopolnitve, gre gorenji znesek obrtnikom-mojstrom po enakih delih.
§ 5.
Prosilci, ki žele po določilih § 16., točke 2., ministrske naredbe z dne 27. decembra 1893., drž,, zak. št. 195, istočasno z izpitom za tesarski obrt opravljati tudi izpit za vodnjakarski obrt, plačujejo takso, ki je za 50 Din višja od takse, določene v § 2.
Ta z višek gre vodnjakarskemu mojstru, za katerega je bilo izpraševatno komisijo izpopolniti.
§ 6.
Prosilci za obrtno pravico stavbnega mojstra, ki žele po določilih § 13. ministrske naredbe z dne 27. decembra 1893., drž. zak. št. 195, predčasno opravljati teoretični del izpita, t. j. iz predmetov, navedenih v točki 2. § 1. omenjene naredbe, plačujejo za ta teoretični del izpita izpitno takso 168 Din in za poznejši, t. j. točki 1. in 3. § 1. navedene naredbe obsezajoči, del izpita takso 336 Din.
Od takse 168 Din gre vsakemu članu komisije 40 Din in uradnemu slugi 8 Din, od takse 336 Din vsakemu članu komisije 80 Din in uradnemu slugi pa 16 Din.
§ 7.
Prosilci, ki po § 12. ministrske naredbe z dne 27. decembra 1893., drž. zak. št. 195, ponavljajo izpit ali ki se po § 15. omenjene naredbe ponovno zglase k izpitu, morajo takso, predpisano po teh določilih, plačati iznova. Prosilci, ki se zaradi prekinitve izpita, odrejeime po določilih § 8., odstavka 6., navedene naredbe iznova zglase k izpitu, plačajo vnovič oni del izpitne takse, ki spada po teh določilih na oni del izpita, katerega morajo ponavljati.
§ 8-
Oni prosilci za podelitev kakršnekoli koncesije stavbnih obrtov, ki so si pridobili na tehnični visoki šoli diplomo iz stavbarstva ali inženjerskega graditeljstva tor so zato po § 6. ministrske naredbe z dne 27. decembra 1893., drž. zak. št. 195, oproščeni celotnega izpita, ne plačujejo nikakršne izpitne takse.
§ 9-
Prosilcem, ki prijavijo odstop od izpita višaj osem dni pred njegovim pričetkom, se vrne vsa vplačana taksa; če pa se odjavijo pozneje, se jim vrne polovica takse.
§ 10.
Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve. S tem dmem prestane veljati naredba oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 26. marca
1922.,	Uradni list z dne 8. aprila 1922., št. 94/35.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v likvidaciji v Ljubljani, dne 14. januarja 1925.; št. 194/25.
Načelnik: dr. Mam s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Pojasnilo členov 3. in 5. carinskega postopnika C br. 56 800/1924.'
Ob uporabljanju členov 3. in 5. carinskega postopnika za ocarinjanje železniških pošiljk, ki ao> na poti, C br. 56.800 z dne 17. m. m.,** sta se te člena različno tolmačila in carinarnice so postopale po teh tolmačenjih neenako.
* «Službene Novine kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» z dne 17. januarja 1925., št. 11. (II. — 1925.J
** Uradni list z dne 6. decembra 1924., št. 354/113.
Zato in zaradi enotnega postopanja se pojasnjuje.
1.	) Točko a) člena 3. carinskega postopnika C br. 56.800/1924. je treba umeti teko, da se sme ocarinjati uvozno blago samo pri oni carinarnici, ki je spotoma naprej (a nikakor ne nazaj) po smeri vožnje najbližja kraju, kamor se pošilja blago po tovonnem listu iz inozemstva, in ki je označena za ocarinjanje takega blaga.
2.	) Točko b) člena 3. carinskega postopnika C br. 56.800/1924. je treba umeti tako, da isc mora ocarinjati blago pri carinarnici, ki je spotoma po smeri vožnje najbližja kraju, odkoder se je blago poslalo po tovornem listu za inozemstvo, če ni odredil pošiljatelj na tovornem listu i z r e č n o dr u g a č e.
3.	) Po točki 1.) člena 5. carinskega postopnika C br. 56.800/1924. se ocarinjajo uradoma samo one železniške pošiljke na poti, za katere velja obča naredba, da se ocarinjajo uradoma. Za sedaj velja obči predpis, da se sme uradoma ocarinjati blago, imenovano v razpisu C br. 34.710 z dne 30. julija 1924. («Finansiijska Služba» za leto 1924., str. 317). in po njem morajo carinarnice postopati ob ocari-njanju železniških pošiljk, ki so na poti, dokler- se te razpis ne izpremeni ali ne dopolni (člen 9. carinskega postopnika C br. 56.800/1924.).
Carinarnicam se naroča, naj se povsem ravnajo po pojasnilu tega razpisa.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 5. decembra 1924.; C br. 59.674.
Razglas glede dovoljenega prevoza naše živine skozi Madžarsko.*
Poslaništvo kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Budimpešti je obvestilo ministrstvo za poljedelstvo in vode pod Pov. br. 1599 z dne 28. decembra
1924.,	da je izdalo madžarsko ministrstva za poljedelstvo svojim veterimarnim organom ob naši meji naredbo št. 104.454/IH, naj dovoljujejo skozi Madžarsko prevoiz živine, izvirajoče iz naše kraljevine, za. Avstrijo in Češkoslovaško, če pokaže pošiljatelj ali njegov predstavnik na meji uvozno dovolilo, ki ga je izdalo poljedelsko ministrstvo namembno države, in sicer za Avstrijo Bundeeministerium für Forst- und Landwirtschaft, Wien, za Češkoslovaško pa ministarstvo zemčdčlstvi, Praha.
Dovolilo mora biti numerirano, podpisano in opremljeno z uradnimi pečatom. Dovolila, izdana v češkem jeziku, morajo imeti legaliziran prevod v madžarskem ali nemškem jeziku.
To se daje na znanje interesentom z dostavkom, da iso državni veterinarji o tem obveščeni.
Iz pisarne veterinarskega oddelka pri ministrstvu za poljedelstvo in vode v Beogradu,
* dne 15. januarja 1925.; Vt.br. 317.
Cenovnik,
po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.**
Vetja od dne 15. do dne 31. januarja 1925.
i! p!	Imenovanje predmetov in domačih proizvodov	Količina		Cena v dinarjih
i	Pšenica, natovorjena na postajah v Srbiji in Bosni . .	100	kg	370 •—
	na ostalih postajah ....	100	>	420 •-
2	Rž		100	»	350 •-
1 3	Ječmen		100	>	310--
4	Oves		100	»	300 •-
5	Koruza		100	»	190- —
	( nova posušena . . .	100	»	200 • —
6	Koruza < defektna (30 % de-1. iektnih zrn) . . .	100	»	130-—
7	Bela moka za luksusno pecivo, zdrob			100	kg	620---
8	Bela moka za luksusno pecivo št, 0		100	»	620 -
9	Bela moka za luksusno pecivo št. 2		100	»	575 —
10	Krušna moka št. 4 in 5 . . .	100	»	500 —
D	Črna moka št. 6		100	»	450 •-
112	Črna moka št. 7		100	»	420-—
! 13	Obloda		100	»	320 •-
14	Otrobi		100	>	180--
15	Koruzna moka		100	»	320- —
116	Konji za klanje		100	»	600 •-
17	Konji težki za vprego (slovenski)	vsak		6.000 • —
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata, i Slovenaca» z dne 17. januarja 1925., št. 11. (II. —1925.)
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvate i Slovenaca» z dne 20. januarja 1925., št. 12.
j! <u a»	Imenovanje predmetov	Količina	Cena
	in domačih proizvodov		v dinarjih
18	Konji lahki za vprego ....	vsak	5.000 •-
19	Konji hribovski mali (Južne		
	Srbije)		»	2.000- -
20	Osli		»	1.000-—
21	Mezgi		»	2.000 • —
22	Krave		vsaka	3.000--
23	! P» od 700 »S ’do 900 kg	vsak »	3.500-	- 4.500-	-
24	ßlK1 ( . . 900 » navzgor .	>	5.500 •-
	Teleta do 70 kg		vsako	1.200- —
25	Ovni		vsak	250 • —
26	Jagnjeta		vsako	150-—
27	Pra- / par od 140 kg do 220 kg	vsak	1.800 —
	šiči t » » 220 » navzgor .	»	2.500 • —
28	Koze		vsaka	300 • —
29	Mast		100 kg	2.900 •-
30	Suho svinjsko meso (rebrca) .	100 »	2.800--
31	Salame turistovske (poletne) .	100 »	2.500 • —
32	Salame (zimske):		
	iz debelo razsekanega mesa	100 »	5.500 •-
33	iz drobno razsekanega mesa	100 »	7.000 • —
	Slanina nasoljena		100 »	2.500 •—
34	Slanina sveža		100 »	2.500--
35	Slanina povojena		100 •	2.500 •-
36	Gnjati 		100 •	4.000--
37	Zaklani prašiči razpolovljeni .	100 »	2.400 • —
38	Svinjsko meso sveže ....	100 »	2.000 —
39	Goveje meso sveže		100 .	2.000 • —
40	Ovčje meso sveže		100 »	2.000--
41	Jagnječje meso sveže ....	100 »	2.000--
42	Domača klobasa (mesena) . .	100 »	2.500 —
43	Krvave, jetrne klobase. . . .	100 ,	1.500-—
44	Boh, slanine {	; ;	100 » 100 »	300 -1.500" —
45	Kozje meso nasoljeno ....	100 .	1.200- —
46	Notranjščina glave, debela koža	100 »	500--
47	Suha čreva (1 lopta = 100 sež-		
48	njev = U/, kg)		100 .	5.000--
	Osoljena čreva		100 »	300-—
49	Suhi slepiči, suhi sečni mehurji		
	itd., svinjski in goveji . . .	100 .	2.000 • —
	\ bušak iz t		
50	Koža goveja sirova Južne Srbi-Koža kravja sirova >je in Bosne-J	100 »	2.000--
51		100 »	1.800 -
52	Koža junčja sirova 1	20 «/n	100 »	1.800 • —
	> ceneje 1		
53	Koža telečja sirova		100 »	4.000 • —
54	Koža jagnječja sirova ....	100 »	3.000 • —
55	Koža kozlovska sirova ....	100 »	7.000 • —
56	Koža ovčja sirova		100 »	2.500 ■ —
57	Koža kozja sirova		100 .	3.000 • —
58	Koža zajčja sirova		kos	15--
59	Koža dehorja sirova		»	80 ■ —
60	Koža jazbečja sirova			110 —
61	Koža divje mačke		»	110-—
62	Koža volčja		>	130--
63	Koža lisičja		»	300 •—
64	Koža kurija		»	800--
65	Koža sobolja		»	800- —
66	Koža vidrna		»	800--
67	Koža goveja suha		100 kg	5.000-—
68	Koža konjska suha		100 .	3.000 • —
69	Silve suhe ,0/,5, vložene v vre-		
	čah		100 »	1.000-—
70	Slive suhe "%«. vložene v vre-		
	čah		100 .	900-—
71	Slive suhe M/10o (stotinke), vlo-		
	žene v vrečah		100 .	850 —
72	Slive suhe ,00/,,0 (uzanca), vlo-		
	žene v vrečah		100 .	850--
73	Slive suhe 1,0/uo (merkantilne).		
	vložene v vrečah		100 .	800 —
74	Slive suhe (etuirane), vložene		
	v zabojih		100 kg	♦
75	Suhe hruške		100 .	150--
76	Suha jabolka		100 »	200 • —
77	Konscrvirano ( s sladkorjem .	100 .	2.000 •-
	sadje	l brez sladkorja	100 »	1.000 —
78	Pure žive		vsaka	60--
79	Gosi žive		»	60- —
80	Race žive		»	35--
81	Kokoši žive		»	20--
82	Pure zaklane		100 kg	2.000 • —
83	Gosi zaklane		100 »	2.500 —
84	Race zaklane		100 »	2500 —
85	Kokoši zaklane .......	100 »	2.000 —
86	Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci)	zaboj	2.000--
87	Konoplja v povesmlh (sirovo		
	predivo)		100 kg	20 —
88	Predivo		100 »	1.000 —
89	Drva		10.000 kg	1.800- -
90	Lesno oglje		 .	10.000 »	7.000—
91	Lesno oglje (odpadki — prah)	10.000 »	1.000 —
92	Stavbni les jelkov in smrekov,		
	razžagan (deske, letve, kolči, plohi, grede)		m*	500—
93	Stavbni les jelkov, obtesan (gre-		
	de) od 8/a do 18/,0		»	300—
91	Stavbni les jelkov okrogel (ja-		
	dreniki, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove):		
	do 25 cm srednjega pre-		
	mera		»	250 —
	preko 25 cm srednjega		
	premera		»	380 —
95	Stavbni les borov, razžagan .	>	750 —
96	Stavbni les borov, obtesan . .	»	400"'
97	Stavbni les bukov, razžagan,		
	obtesan in okrogel (hlodi):		
	oparjen		»	600"-
	neoparjen		»	300
98	Stavbni les hrastov, razžagan	•	1.500"-'
* Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za sliv® v vrečah.
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110 111
Imenovanje predmetov in domačih proizvodov
Količina
Stavbni les (hlodi) . .
Hrastovi
hrastov okrogel
/
1-	60 do 2-20
2-	50 do 2-70
m*
kos
Cena v dinarjih
400--30'— 50’ — 1.500 — 25--
pragi ; ^ ou uo ,
D	l specialni . . m*
rragi bukovi.................... kos
stavbni les, razžagan, orehov 'n drugih plemenitih dreves	m*	1.200' —
Stavbni les, lipov................ »	700'	—
Stavbni les, razžagan, brestov
in jesenov...................... >	900'	—
Doge........................ vedro	80'-
»elegrafski drogi, od 7 do 9 m
„ do|gi..................... kos	50
Cement iz Srbije.............. 10.000	kg	5.500
Cement beočinski.............. 10.000	»	5.500-—
Cement hrvatski in	slovenski	10.000	»	5.500
Cement dalmatinski........... 10.000	»	3.500' —
Bavksit (dalmatinski)	....	10.000	»	200
Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo,
10 o rajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cen&V označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra.
Ko s« izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda.
Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanj« blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdil«, ujema z blagom, ki se izvaža. Če so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu u< 1 ^na specifikacija blaga. Če je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza.
Potrdila o zavarovanju valute, izdana po po-oblaičenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ho se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Ta dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotič-neg» polmesečja, taka potrdila veljajo.
ir generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 12. januarja 1925.; I br. 500.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L it. t^aa
Izkaz o nalezljivih boleznih v območju mariborske oblasti za čas od dne 28. do dne 31. decembra 1924.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravelih |	Umrlih j	Ostalih v na-1 daljnji oskrbi |
Malaria. Šmarje pri Jelšah . |	1	|			• 1 . 1 1		
1 1 1	• Morbilli. Maribor, mesto . . | 1 |			■	1	•	1	1 •	1	■	1	1		
Cel]«	 Gornji grad . . . Konjice	...	1 1 . Pertussis. 3	1	. 61 j 1 33 i .		43 2	.	1 3 19 31
Typ hi 	 Gornji grad . . . LJutorner. Maribor, desni breg Maribor, mesto . * Ptuj . . . ?tuj, mesto . . . Šmarje pri Jelkah .	97 is ah 6 i l 1 1 4 3	1 dom 1 1	45 ina 1 i 1 i	s.	53 6 1 i 1 1 4 3
1 17 Parat Prevalje	I	i Šmarje pri Jelšah . |	1		2	I	2 y p h u s. .	I	1 -	1	1		. *	17
1 2 1 . 1 2				.	.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravelih	Umrlih	Ostalih v nadaljnji oskrbi
Dysenteria.					
Celje		1			.	1
Prevalje		1		i		
Ptuj, mesto. . . .	1		.	.	1
	3		1		2
Scarlatina.					
Celje		15	4	1	1	17
Celje, mesto . . .	8		,		8
Gornji grad . . .	1				1
Ljutomer		2		2		
Maribor, desni breg	1		.		i
Maribor, levi breg.	6		.		6
Prevalje			i	.		1
Ptuj, mesto . . .	5	.	.		5
	38	5	3	1	39
Diphtheria et			c r o u p.		
Maribor, desni breg'	1		,	.	1
Maribor levi breg .	2		.	.	2
Maribor, mesto . .		1		.	1
Ptuj		i		i		. I
	4	1	i	.	4 1
V Mariboru, dne 9. januarja 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Št, 3579/E.
Razglas velikega župana mariborske oblasti, oddelka za kmetijstvo, glede krajevne in stvarne pristojnosti državne žrebčarne na Sela pri Ljubljani na ozemlju gorenje oblasti.
Po naročilu ministrstva za poljedelstvo in vode št. 32.006/IV z dne 2. decembra 1924. objavljam v zmislu členov 28., 29. in 30. pravilnika o ustroju kobilam z dne 16. novembra 1923., Uradni list z dne 5. decembra 1923., št. 360/109, po zaslišanju «Konje-rejskega društva za mariborsko oblast» kot, intor-esentnega zastopniki konjerejcev, sporazumno z upravnikom državne žreibčame na Selu pri Ljubija,ni:
Vse ozemlje mariborske Oblasti spada v stvareh, ki se nanašajo na povzdigo konjereje, v območje drž-avne žrebčarne na Selu pri Ljubljani. V vseh takih stvareh, kakor n. ipr. glede oddajanja državnih žrebcev v zasebno oskrbo, ponudb državi za odkup žrebcev itd., se je torej odslej obračati na upravnika imenovane žrebčlame.
V Mariboru, dne 29. decemibra 1924.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni kmetijski referent inž. Zidanšek is. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 520.
Izpremembe v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Na novo so bili vpisani: dr. Kajetan Dahovi č, s reski sanitetni referent v Kastvu; dr. Jože Rant, sekundarij splošne bolnice v Ljubljani; dr. Dobrivoj L. Stojnič, sanitetni podpolkovnik v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 19. januarja 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje dr. Katičić s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 1755—18/24—8.
Razglas.
Za prvo redno porotno zasedanje v letu 1925. imenujem za predsednike porotnih sodišč in njih namestnike:
I. pri deželnem sodišču v Ljubljani: za predsednika: predsednika deželnega sodišča drja. Otona Papeža;
za namestnike: višje deželnosodne svetnike Frana Rekarja, Antona Mladiča, drja. Adolfa Kaiserja in drja. Ivana Modica in deželnosodnega svetnika drja. Pavla S k aber n e ta;
II. pri okrožnem sodišču v Celju; za predsednika: dvomosodnega svetnika in predsednika okrožnega sodišča drja. Josipa Kotnika;
za namestnike:	višja deželnosodna svetnika
drja. Friderika B r a č i č a in drja, Ivana P r e m -schaka in deželnosodnega svetnika Valentina Levičnika;
III.	pri okrožnem sodišču v Mariboru: za predsednika: dvomosodnega svetnika in podpredsednika okrožnega sodišča J osipa Fona ;
za namestnike: višje deželnosodne svetnike Josipa Stergarja, Franja Poseg o imi Janka G u z e 1 j a in deželnosodne svetnike Oskarja Deva, drja. Ivana Vuka, drja, Franja Pichlerja in drja. Franja Vidoviča;
IV.	pri okrožnem sodišču v Novem
mestu :
za ,predsednika: predsednika okrožnega sodišča drja. Jurija Polenška;
za namestnike: deželnosodne svetnike Antona K u d r a, drja. Ščitomira D o 1 e n c a in drja. Josipa F i s c h i n g e r j a.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 16. januarja 1925.
Dr. Babnik s. r.
Sa 1 /25.	131
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini firme, ki je registrirana, z imenom: «Goban», družba z o. z., trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 85.
Poravnalni sodnik: Peter Keršič, sodni svetnik v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: Viktor Rohrmami, trgtoivec v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri imenevanem sodišču v sobi št, 138 dne 2 8. februarja 192 5. ob desetih. Rok za oglasi tov do dne 2 5. februarja 1 9 2 5.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 16. januarja 1925.
Sa 20/24—12.	i06
Potrditev prisilne poravnave izvun konkurza.
Potrjuje se poravnava, sklenjena med zadolžen-cem Josipom Puncerjem, trgovcem im posestnikom v Laškem, in njegovimi upniki za 40 % njih terjatev, plačljivih v onem mesecu po pravnomočnosti poravnave.
Kot poroki in plačniki SO podpisali to poravnavo: Franc Drobnič in Josip Osiolin, oba trgovca v La škem, in .Justina Puncer, posestnica v Laškem.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 24. decembra 1924.
Sa 27/24—5.	73
Poravnalni okiic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini F ranca Klančnika, trgovca v Šmartnem ob Paki.
Poravnalni komisar: Fran Tiller, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravnik: Alojzij Rihteršič, okrajni gozdar v p. v Celju, Kersnikova ulica.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št 4 dne 2. marca 1 925. ob devetih. Rok za oglasitev do dne 2 0. februarja 1 9 25., najkesneje pa do dne 2 6. februarja 1 9 2 5., ker sicer prestane glasovalna pravica.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 6. .januarja 1925.
Sa 1/25—2.	74
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Ivana Ulage, trgovca z usnjem v Celju, Gosposka ulica.
Poravnalni komisar: Fran Tiller, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravnik: Ivan Zupan(3.6, trgovec v
Celju.
Narok za isMepainje poravnav© pri imenovanem sodišču v sobi št. 4 dne 2. marca 1 925. ob pol enajstih. Rok za oglasitev dio dne 2 0. februarja 1 9 2 5., najkesinoj© pa do dne 2 5. f e b r u a r j a
1	92 5., ker sicer prestane glasovalna pravica.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 8. januarja 1925.
Sa 30/24—2.	89
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolž niika Alojzija Rojka, gostilničarja in posestnika pri Sv. Petru št. 5 in 6.
Poravnalni sodnik: Ivan Semec, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: dr. Fran Tomšič, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodiščlu v sobi št. 83 dne 2 5. februarja 1 925. oh devetih- Oglasitveni rok za terjatve upnikom do dne 21. februarja 1925., ker jim sicer prestane glasovalna pravica.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 7. januarja 1925.
Sa 1/25—2.	90
Poravnalni oklic.
Uvedbi poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Ludo vika Sefa, trgovca v Mariboru, Prešernova ulica, registriranega pod firmo: Ludovik Šef, tovarniška zaloga papirja in lepenk, Maribor, Prešernova ulica št. 1.
Poravnalni sodnik: Ivan Semec, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 83 dne 2. marca 1925. ob devetih. Oglasitveni rok za terjatve upnikom do dne
2	5. februarja, 1925., ker jim sicer prestane glasovalna pravica.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 10. januarja 1925.
Sa 2/25—2.	91
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Kosta V u k a š i n e v i 6 a, trgovca s čevlji v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13.
Poravnalni sodnik: Ivan Semec, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: Ivan Šoštarič, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13.
Narok za sklepanje poravnave pri Imenovanem (sodišču v sobi št. 83 dne 2 5. februarja 1 925. ob pol enajstih. Oglasitveni rok za terjatve upnikom do dne 19. februarja 1 925., ker jim sicer pre-iKtane glasovalna pravica.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 10. januarja 1925.
Sa 3/25—2.	142
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Franca Radija, trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta.
Poravnalni sodnik: Ivan Semec, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: Josip Krempl, trgovec v Mariboru, Meljska cesta.
Narok z.a sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 83 dne 4. marca 1 925. ob devetih. Oglasitveni rok za terjatve upnikom do dne 28. februarja 1 925., ker jim sicer presta,ne glasovalna pravica.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 13. januarja 1925.
Sa 25/24—60.	.. 143
Določitev vnovičnega poravnalnega naroka.
Poravnalna zadeva Vinka H m e 1 a k a, trgovca v Mariboru.
Vnovični poravnalni narok bo pri tem sodišču v sobi št. 83 dne 31. januarja 19 2 5. ob devetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 18. januarja 1925.
Sa 4/25—2.	-138
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Franca Glazerja, trgovca z živino im konji v Drago viču št. 2.
Poravnalni sodnik: Ivan Semec deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Marilboru.
Poravnalni upravnik: der. Antom Gosak, odvetnik v Ptuju.
Narok za. sklepanje poravnav© pri imenovanem sodišču v sohi št. 83 dne 11. marca 192 5. ob devetih. Oglasitveni rok za terjatve upnikom do dne 6. marca 1 925., ker jim sicer prestane glasovalna, pravica.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 19. januarja 1925.
Sa 20/24—2.	66
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Friderika Stögerja v Krškem, registriranega pod firmo: F. S t ö g e r, trgtotvina z mešanim blagom v Krškem.
Poravnalni komisar: deželnosodni svetnik dr. Šči-tomir Dolenc podpisanega sodišča.
Poravnalni upravnik: Josip Krivec, trgovec v Krškem.
Narok za sklepanje poravnave pri tem sodišču v sobi št. 30 dne 14. februarja 1 925. ob devetih. Rok za oglasitev do dne 10. februarja 192 5., sicer nastopijo posledice § 48. poravnalnega reda.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 4. januarja 1925.
Cw a 209/24—3.	'	140
Oklic.
Viktorju V e r t n i k u, trgovcu v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 4, prej stanujočemu v grajskem poslopju na Fužinah, sedaj nekje v Avstriji, je vročiti v pravdni stvari Avgusta Konjedica, trgovca-krojača v Gorici, Piazzutta št. 22, menični plačilni nalog z dne 21. decembra 1924., apr. št. Cw a 269/24- 1.
Ker je bivališče Viktorja Vertnika neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek IL,
dne 16. januarja 1925.
C 197/24—2.	134
Oklic.
Ludoviku Dolencu v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 8, je vročiti v civilni, stvari Prve gorenjske industrije za pletarstvo Fani Patik v Radovljici zamudno sodbo z dne 17. oktobra 1924., opr. številka C 197/24—2.
Kor je Ludovik Dolenc umrl, se postavlja ležeči zapuščini zn Skrbnika Franc Kobler, odvetnik v Radovljici.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek II.,
dne 11. decembra 1924.
T 1 1/25—2.	137
Uvedba postopanja zu proglasitev za mrtva.
Jožef Prepadnik (tudi Bücher), rojen dne 25. avgusta 1878. v Krnici št. 12, župnija Luče, srez Gornji grad, mizar v Krnici, je odšel pred 15 leti nekam na Nemško in se je oglasil samo enkrat pred 13 leti, češ, da se oženi; od takrat pa ni več glasu o njem.
Marko Prepotnik (tudi Prepadnik), rojen dne
18.	aprila 1859. v Krnici št. 19, župnija Luče, srez Gornji grad, posestnikov sin v Krnici, je odšel pred 30 leti z doma in od takrat ni več glasu o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da nastopi zakonita domneva smrti po § 34., št. 1, o. d. z., se uvaja na prošnjo sestre Marije Mlačnikove, p. d. Dotorce, posestnice v Konjskem vrhu, pošta Luče, postopanje, da se proglasita pogrešana za mrtva, ter se izdaja, vsakomur poziv, naj o njiju poroča sodišču.
Jožef Prepadnik (tudi Bücher) in Marko P,repat nik (tudi Prepadnik) se pozivljeta, naj se zglasita pri podpisanem sodišču ali daste kako drugače vest o sebi.
Po 1. marcu 1926. bol odločilo sodišče na vnovično prošnjo o proglasitvi za mrtva.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 8. januarja 1924.
TIV 11/24—1.	T04
Amortizacija.
Na prošnjo Matevža B e r b r e t a, posestnika v Ugovski gori št. 52, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Okrajne hranilnice r Konjicah št. 9354 z vlogo 956 K 67 v, glaseča se na ime: Marija Črešnar.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice všestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sieer po tem roku rareklo, da je hranilna knjižica, brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek IV..
dne 15. decembra, 1924.
Nc 1 165/24—3.	88 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Jerneja Uršiča, posestnika na Igu št. 40, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Kmetske posojilnice ljubljansko okolice v Ljubljani št. 32.207 za 5000 Din, glaseča se na ime: Jernej Uršič.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne te objave, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L,
dne 4. .januarja 1925.
Nc I 271/24—3.	»0 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Lovrenca Kržišnika, posestnika pri Sv. Ožboltu št 14, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih hranilnih knjižic, ki jih je prosilec bajo izgubil: Hranilne knjižice Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki št. 8067 z vlogo 25375 Din. št. 8122 z vlogo 25.000 Din in št. 8234 z vlogo 12.500 Din.
Imetnik teh hranilnih knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice všestih mesecih, ker bi se sicer po tem rokn izreklo, da hranilne knjižice nimajo več moči.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 13. .januarja 1925.
E 124/24—4.	48
Dražbeni oklic.
Dne 12. februarja 19 25. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selo, vi. št. 192 in 368.
Cenilna vrednost: 73.585 Din; vrednost prite-kline: 2269 Din; najmanjši potniudek: 50.620 Din.
Pravice, ki ne 'bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenom naroku pred za-četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri vori.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit mi uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah,
dne 30. decembra 1924.
79 A. Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
7.	Sedež: Kamnik.
Besedilo firme: «Vesna», združene tovarne, družba z o. z. Kamnik-Mekinje, industrija kovimsko-galante-rijskih izdelkov, kartonaže, moškega perila in lese nih zabojev.
Obratni predmet: Družba izvršuje obratovanje na zemljiščih vi. št. 256 katestralne občine kamniška-vi. št. 118 katestralne občine mekinjsko, vi. št. t>0 katestralne občine županjenjivske in vi. št. 85 kata-©trato© občine košiške in v obstoječi tvornici, izda: luje in razpečava lasnice, obode» (rinčioe) in kija'’ čico za čevlje kakor tudi galanterijske predmet1’ sploh, kartonažto, moško perilo in lesene zaboje.
Družiba temelji na družbeni pogodbi z dne 19. decembra 1924., posl. št. 3617.
Osnovna glavnica v znesku 250.000 Din, seste ječa iz vloge v gotovini 120.000 Dim in iz stvarn'^ vlog v skupnem znesku 130.000 Din, je v gotovh'1 popolnoma vplačana, odnosno v družbo prinesen21;
Poslovodstvo družbe sestoji iz troh poslovodij, k’ jih voli občni zbor teko, da mora biti izvoljen vediri en poslovodja^ ki ga predlaga družbenik Sim0’1
Harwath; druga dva poslovodji pa i/,voli lObčai »bor 'L večino glasov.
Družbo zastiapata veljavno in firmo podpisujeta vedno le po dva in dva poslovodji ikolektivno. Prokurist, ki se sme postaviti le sporazumno z družbe*
Družbena pogodba z dne 28. novembra 1924., opr. št. 10.278.
Osnovna glavnica znaša 10.000 Din, je popolnoma vplačana in poslovodji na razpolago.
Poslovodja je Fran Vakselj, tiskurnar v Ljubljana,
nikom Simonom Harwathom, podpisuje firmo z enim Lončarska steza št. 2. ki podpisuje družbeno firmo poslovodjo kolektivno. Firma se podpisuje tako. da tako, da postavlja pod njeno napfea.no, natisnjeno ali
štampilijo odtismjeno besedilo svojeročno svoje ime. L j u 'b 1 j a n a, dne 9. decembra 1924.
postavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali štam P1 Jirano -besedilo dva poslovodji ali pa en poslovodja 111 en Prokurist svoje ime, prokurist vednio s pristav i šom, ki označuje pfokuro.	(0. Sedež: Ljubljana.
Poslovodje družbe so: inž. Alojzij Hrovat, stavb-	Besedilo firme: Zdraviliška družba z o. z.
nik v Ljubljani, dr. Mirko Božič, bančni prokurist v :	Obratni predmet: Družba nakupuje, zakupuje,
Ljubljani, in Stane Jakša v Kamniku, in sicer ] obratuje in prodaja-zdraviliši&i. ter izvršuje vsa opra-df. Mirko Božič kot poslovodja, predlagan in Imeno- vila, ki spadajo v to stroko in so združena z njoi. van po družbeniku Simonu Hairwathu.	Družbena pogodba z dne 17. novembra 1924.
Družbena pogodba ima glede stvarnih vlog’ te-le Osnovna glavnica znaša 21.000 Din ter je v goto določbe:	j vini popolnoma vplačana.
Družbeniki inž. Alojzij Hrovat, Stane Jakša,
Maks Pohlin in Janko Pohlin prinašajo kot svojo
stvarno vlogo podjetje javne trgovsko družbe firme: «Vesna», Pohlin in drugovi, ki poseduje podjetje za izdelovanje in razpečavanje lasnic, obodcev i.n klju-čic, za čevlje in galanterijskih predmetov sploh, s sedežem v Ljubljani, Krekov trg št, 10. kakor stoji in leži, z vsemi nepremičninami, vodnimi silami, stroji, tvorničko opravo, orodjem z vsemi potrebščinami, s pisarniško in drugo -oprava, z izdelki, polizdelki in sirovinami. z vsemi patenti in varstvenimi znamkami na podstavi zaključenega inventarja in bilanco z dne 31. julija 1924., kakor so ta zaključek in to bilanco z vsemi aktivi in pasivi pregledali in izrečno odobrili vsi družbeniki.
. Navedemo podjetje «Vesna». Pohlin in drugovi, prineseno v novo osnovano družbo, .se je ocenilo po
Poslovodja: Riko Debelak, tvomiški poslovodja v Ljubljani.
Družbena firma sc podpisuje tako, da postavlja pod njeno natisnjeno, s štampilijo odtisnjeno a-li po komerkoli napisano besedilo svoj podpis samostojne ali poslovodja ali prokurist, dokler ima družba le enega poslovodjo; če ima družba dva ali več poslovodij, pa postavljata na enak način svoja podpisa kolektivno ali diva poslovodji ali pa- en poslovodja in en prokurist, prokurist vselej s pristavkom, ki označuje prokiiro («pp»).
Ljubija n a. dne 9. decembra 1924.
H. Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah:
11.	Sedež: Ljubljana.
vRpi,	,	, ,	,	"	v .' - *	Besedilo	firme:	Aloma	Company, anončna, re-
vfeen	družbenikih	sporazumno	tako.	da	znaša K) kot	t >	,	.	.	, . i -u
aktivnim-	‘ jklamna, nakupovalna m prodajna družba z o. z.:
a)	zemljišče vi. št. 250 katastralne -ob-	L Iz^1. f je	AJojzii Matelif" ker ^
čine kamniške, z ondi stoječo stavbo 142.000 Din " 0 J"1'11,111-
b)	premičnine, sestoječe iz strojev, vod-	lj J11 V-1 -i a n a’ dde 13. decembra 1924.
ne sile, inventarja, itd., skupaj .	.385.000 »	c, , . , . ,
12.	Sedež: Ljubljana.
Beisedilo firme: «Jugoeksim», trgovska družba 1 Vekoslav Pelc & drugovi v Ljubljani:
Firma se je razdražila ter je prešla v likvidacijo, j	Besedilo	firme	odslej:	«Jugoeksim», trgovska
vsa aktivna imovina znaša torej skupaj 527.000 Din
Ta aktivna imovina je obremenjena s prevzetimi dolgovi v znesku .... 397.000	»
tako da znaša v družbo prinesena, čilslta
mm ‘ *	!	■*'- 'v vAn» w Am mir wiuoiuj;	«>igvrvo^«
.................... 130.000Din. družba Vekoslav Pelc & drugovi v Ljubljani v likvi
Ud -te čiste vrednosti prinašajo kot stvarno . daciji. vlogo; inž. Alojzij Hrovat vrednost (35.000 Din kot Likvidatorja sta Ivan Kralj, trgovec v Ljubljani, «isto vrednost, pripadlo ata njegov delež pri tem pod- -''tari trg št. 17/11, in Ivan J-eločnitk, knjigovodja v jetju, Stane Jakša stvarno vloga v vrednosti 55.000 Ljubljani, Gosposka ulica št, 6, ki zastopata in pod-Din kot čisto vrediniost, pripadio na mjegov delež prj ' pišujeta likvidacijsko firmo kolektivno, in sicer jo tem podjetju, Maks Pohlin in Janko Pohlin pa nanju podpisujeta- tako, da postavljata pod besedilo likvi-pripadlo čisto vrednost svojega deloža pri navedenem dacijske firme «vojeročno vstik svoje ime. podjetju, -skupaj 10.009 Din. torej vsak izmed njiju Lin bi ja na. dne 9. decembra 1924 5000 Dim,.	' '	"	'	,
13. Sedež: Ljubljana (Emonska cesta št. 8). j	Besedilo firme:	Konfekcijska tovarna Franc
Derenda & Cie., družba z o. z.:
Izbrisal se je poslovodja Josip Ivančič.
Z notarskim zapisom z dne 7. oktobra 1924. se je izpremenila družbena pogodba v odstavku «Trinajstič».
Odslej se podpisuje firma tako, da postavlja poslovodja pod n,jemo besedilo svojeročno svoje ime. L j u b I j a n a, dne 9. decembra 1924.
Ljubljana, dne 3. januarja 1925.
8.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Hotelska družba z o. z.
Obratni predmet:	Družba nakupuje, zakupuje,
o .»ratu je in prodaja hoteli ter izvršuje vsa opravila, ki spadajo v to stroko in .so združena, z njo.
Družbena pogodba z dne 17. novembra 1924.
Osnovna glavnica, znaša 21.000 Din ter je v goto vini popolnoma vplačana
14. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Marion», fotokemična tovarna,
dražba z o. z.:
Izbrisal se je poslovodja Josip Košak; vpisala, pa se je poslovodkimja, Jo,sipina Štubelj, trgovka v Ljubljani, Kolodvorska ulica.
L j u b 1 j a n a, dne 15. decembra 1924.
(Poslovodja: Riko Debelak, tvomiški poslovodja v Ljubljani.
Družbena firma se podpisuje tako, da postavlja -pod njeno natisnjeno-, s štampilijo odtisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo svoj podpis samostojno ali poslovodja ali prokurist, dokler ima družba le «noga poslovodjo; če ima dražba dva ali več poslovodij, pa postavljata na enak način svoja podpisa kolektivno ali dva poslovodji ali pa on poslovodja ln «m prokurist, prokurist vselej s pristavkom, ki j ,5_ Sodež, Ljubljana.
označuje prokuro («pp»).	Besedilo firme: «Material», trgovska družba z
L j u b 1 j an a, dne 9. decembra, 1924.	i o. z.:
Z notarskim zapisom, z dne 12. novembra 1924., 9. Sedež: Ljubljana.	j poel. št. 3549, se je izpremenila točka «Tretjič» druž-
Besedilo firme: -slovenski:: Vnovčevalnica pafen- j bene pogodbe, lov in izumov, družba z o. z.; nemški: Verwertung i Izbrisala, sta se poslovodji Anton Vovk ml. in von Patenten und Erfindungen, Gesellschaft m. b. i Franjo Hočevar, kor sta odstopila; vpisala pa sta se francoski: Utilisation des brevets et des inven- poslovodji Minko Vovk, bančni uradnik v Ljubljani, ‘,®ns> »ocičtč it, r. L; ang-le-ški; Utilisation of patents I Miklošičeva cesta št, 13. Ln Aleksander Molnar, bote-and inventione, Company Ltd.: italijanski: Utiliza-! lir na Bledu.
zione de!le patenti ed invenzioni, societä a g. 1. i Ljubljana, dne 9. decembra 1924.
Obratni predmet: Družba financira in ukorišča ! izume in patente v vseh državah; ustanavlja .podjetja nacionalnih in iutemacioinalui-h oblik za lastni ali za tuj račun, da fiiuaiuclva, ju ukorišča- izume in patente; nakupuje in prodaja, izdeiuje in uvaja izume, zavarovano predmete, novosti in patente v tuzemstvu in v inozemstvu; posreduje patente, varstvene prijave in varstvene znake v vseli patcimtnih državah.
III. Izbrisala ,s e je nastopna firma : 16. Sedež.: Ljubljana.
Besedilo firme: Žitni zavod v Ljubljani v likvi daciji:
Kor je likvidacija končana.
L j u b 1 j a n a. dne 16. decembra 1924.
80 B. Vpisi v zadružni register.
1.	Vpisali stase nastop m i zadrugi:
17.	Sedež: Beltinci.
Besedilo firme: Hranilnica in posojilnica v Beltincih, reg is trovana zadraga z neomejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima nameii, iz boljše vati razmere članov v gmotnem ozira, zlasti izpodbil jati varčnost in s svojim, zadružnim kreditom preskrbovati članom denarna sredstva, potrebna v gospodarstvu, predvsem pa:
L) sprejemati in obrestovati hranilne vloge 111 vloge v tekočem računu;
2.	) si pridobivati s svojim zadružnim kreditom nadaljnja denarna sredstva, kolikor so potrebna za dosego zadružnega smotra;
3.	) dajati članom posojila;
4.	) oskrbovati članom inkasio;
5.	) pospeševati varčnost med člani z ustanavlja njem «čebelic», s poučnimi shodi, predavanji, z izdajanjem primernih navodil itd.
Zadružna pogodba z dne 12. novembra 1924. Opravilni delež znaša 5 Din ter se mora plačati takioj ob pristopu.
Oznanila se izvršujejo z objavo v «Slovenskem Gospodarju» ali «Novinah».
Načelništvo sestoji iz devetih zadružnikov; člani načelništva so: Franc Friedrich, jmsostnik v Beltincih (načelnik); Štefan Balažič, posestnik v Beltincih (načelnikov namestnik); Ivan Sreš, posestnik v Rra-toncih; Štefan Forjan, posestnik v Lipovcih; Martin Cigan, posestnik v Gančanih; Jožef A n tol in, posest nik v Odrancih; Ivan Sreš, ]>osestnik v Ižakovcih: Marko Kozjan, posestnik v Odrancih: Štefan Kočar, posestnik v Beltincih.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno ]»o dva člana načelništva tako, da postavljata pod njeno po komerkoli napisano ali natisnjeno besedilo i svojeročno svoja podpisa,
M a r i b o r, dne 20. decembra 1924.
18.	Sedež: Spodnja šiška.
Besedilo firme: «Mali dom», stavbna in stano-! vanjska registrovana zadruga z omejeno zavezo.
; Obratni predmet: Zadruga ima namen, preskrbo vati članom, ki so brez stanovanja:
a)	cenena, najsi zasilna -stanovanja, in sicer s tem, ! da oskrbuje in vzdržuje že postavljene stano-
vanske barake v Spodnji Šiški, objekte I do XII, nadalje pomnožiti zasilna stanovanja z nakupom novih 'barak ali pa z nakupom in zidanjem stamo van s kih hiš;
b)	omioigočiti gradnjo in nakup stanovanskih hišic po zakonu z dne 22. decembra 1910., drž. zak. št, 242. kolikor so za to sredstva razpoložna. Zadružna pogodba (šta-tut) z dne 11. novembra
1924.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom na posebni deski v poslovnih prostorih zadruge.
Načelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov; člani načelništva so: Ivan Mežek, stražnik, stanujoč v Spodnji šiški, objekt IH; Josip Bajde, mizarski mojster, stanujoč v Spodnji Šiški, objekt I; Alojzij Vogrič, sprevodnik državnih železnic, stanujoč v Spodnji Šiški, objekt I; Matevž Pirih, sprevodnik državnih železnic, stanujoč v Spodnji šiški, objekt I; Ivan An žl o var, skladiščnik državnih železnic, stanujoč v Spodnji Šiški, objekt IV; Mihael Pirnat, brusač, stanujoč v Spodnji šiški, objekt VI/26; Ivan Starman, premikač državnih železnic, stanujoč v Spodnji šiški, objekt IX/44.
Pravico, zastopati zadrugo, imata po dva člana načelništva skupno.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta po dva člana načelništva skupno.
L j u b 1 j a n a. dne 10. decembra 1924.
II. Vpisale so se izpromembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
19.	Posojilnica in hranilnica za Apačko kotlino v Apačah, registrovana zadruga z neomejena zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Hinko Mattes, dr. Leopold Potainger, Karel Tretbnak in Anton Semlitsch; vpisali pa so se novoizvoljeni -elani načelništva Franc Wres-nig v Plitvici, Jožef Luttenberger v Segoveih, Karel Tsehiggert. in Ivan Kreiner — oba v Apačah.
Maribor, dne 20. decembra 1924.
20.	Hranilnica in posojilnica v Blagovici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Josip Ovca, Ferdinand Žordani, Janez Štrekar in Janez Cencelj. Ljubljana, dno 4. decembra 1924.
21.	Nabavljačka zadruga državnih službenika v Črnomlju, reg. zadr. z o. z.:
Vpisala se je razdružba po likvidaciji.
Likvidatorji so Ferdinand Stonič, Jože Kastelic, Jožef Štrubelj in Franc Kramarič — vsi v Črnomlju.
Zadruga ima lodislej pristavek «v likvidaciji».
Novo mesto, dne 27. decembra 1924.
22.	Kmetijsko-gospodarska zadruga v Oplotnici, re-
gistrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 12. oktobra 1924. se je zadruga raizdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Ivan Razbornik, župnik v Keblju; Ivan Rančiga j, kaplan v Čadramu; Ivan Guiznik ml., posestnik v Kelblju; Anton Pučnik, posestnik na Dobrovi pri Spodnjem Grušovlju; Anton Leskovar, posestnik v Oplotnici; Jožef Rakovnik, posestnik v Malhami.
Besedilo likvidacijske firme: Kmetijsko-gospodarska zadruga v Oplotnici v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno.
Celje, dne 7. januarja 1925.
23.	Kmečka hranilnica in posojilnica v Pišecah, re-
gistrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz mačelništva so izstopili Franc Gerec, trgovec v Pišecah, Anton Srebočan, župnik v Pišecah, Franc Gregorevčič, veleposestnik na Malem vrhu, Karel Retrer, posestnik v Pišecah, Franc Agrež, posestnik v Pišecah, »n Franc Podvinski st., posestnik v Blatnem; v načelui^tvo pa so vstopili novoizvoljeni člani Franc Podvinski ml., posestnik v Blatnem St. 42 (načelnik), Franc Toplak, župnik v Pišecah (načelnikov (namestnik), Jožef Kerne, posestnik v Pavli vasi št. 76, Martin Sušterič, posestnik v Pišecah št. 67, Karel Ogorevc, posestnik v Pišecah št. 82, in Josip Ko-stajnše.k, posestnik v Pišecah št. 40.
Celje, dme 31.decembra 1924.
24.	Posojilnica v Trbovljah (Trlfail), registrovana
zadruga z neomejeno zavezo:
Besedilo firme odslej: Posojilnica v Trbovljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo (§ 1.).
Vabilo na občni zbor se mora razglasiti vselej najmanj «isem dni prej v slovenskem dnevniku ali v uradnem listu, ki ga za to določi načelništvo (§ 32.).
Celje, dne 24. decembra 1924.
Preda. 923/24—1067—16/22—30.	116 3—2
Razpis.
Po odločbi ministrstva pravde št. 87.569 z dne
2.	januarja 1925. se bo vršila dne
9.	februarja 192 5.
ob enajstih v pisarni ravnatelja jetniščnice v Ljubljani nova ofertna licitacija za dobavo kruha ljubljanski jetniščnici za dobo do dne 30. junija 1925.
Popolni razglas je natisnjen v Uradnem listu 5 z dne 20. januarja 1925.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 14. januarja 1925.
Št. 15/25.	148
Objava.
Po amislu § 7. odvetniškega feda se objavlja, da je gospod dr. Tone P e r n a t z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1925.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
D. št 2052/HI—1925.	144
Objava o dobavi elektromotorjev za pogon strojev.
Podpisana direkcija razpisuje na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in njegovega pravilnika ofertno licitacijo za dobavo štirih elektromotorjev, ki se potrebujejo za pogon mizarskih strojev v kolarskih delavnicah te direkcije. Licitacija se bo vršila dne
19. februarja 192 5. ob enajstih v poslopju podpisane direkcije.
Pogoji se dobivajo proti položitvi predpisanega kolka za 20 Din, odnosno so na vpogled v sobi št. 75 istega poslopja.
Ponudnik mora položiti kot kavcijo 5 % (tuji državljani 10 %) ponujene cene pri pomožnem uradu podpisane direkcije najkesneje do desetih na dan licitacije.
Licitacije se lahko udehrži le ponudnik, ki je vpogledal ali prevzel pogoje.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani
(Sv. Jakoba trg št. 2), dne 18. januarja 1925.
Št. 18/pr.	3—3
Razpis.
Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika, državnih in samoupravnih oblastev.
Vse ostale pravice in dolžnosti so določene s službenim pravilnikom za uslužbence osrednjega urada.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, naj «e predlože podpisanemu uradu do vštetega dne
2 8. februarja 192 5. ob dvanajstih.
Zakesmele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 5. januarja 1925.
Podpisano ravnateljstvo razpisuje po odloku inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani z dne 7. januarja 1925., št. 149/25, pri upravi splošne bolnice v Ljubljani dve mesti ekonomskih uradnikov (pripravnikov) v II. kategoriji civilnih uradnikov.
Izmed prosilcev po členu 6. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih imajo prednost oni, ki so prebili računski izpit.
Prošnje s prilogami po členu 12. navedenega zakona naj se vliože pri ravnateljstvu državnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do dne 31. januarja 192 5.
Ravnateljstvo državnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani,
dne 12. .januarja 1925.
Dr. Ješe s. r.
Št. 835.	141
Razglas.
Lov občine sodražiške se bo oddajal na javni dražbi v najem za dobo od dne 1. marca 1925. do dne 28. februarja 1930. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem poglavarju v Kočevju.
Dražba se bo vršila v občinski pisarni v Ribnici v torek dne 3. februarja 1 925. ob devetih.
V Kočevju, dno 16. januarja 1925.
Sreski poglavar: Loger s. r.
Razne objave.
Št. 33.152—1924.	78 3—3
Natečaj.
Po sklepu predsedništva osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 3. januarja 1925. se razpisuje s tem natečaj za popolnitev izpraznjenega mesta pravnega referenta tega urada, konceptualne stroke, kategorije A, položaja VI., z letno sistomiziranio plačo 12.000 Din, letno položajno plačo 15.000 Din in pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado.
h 3-2	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vsi podpisniki novih delnic Narodne banke se pozivljejo, naj polože na podstavi zakona in bančnih statutov (člen 7. zakona, člen XVT. a njegovih prehodnih odredb in člena 7. štatutov) najkesneje da dne 3 0. aprila 1925. IV. vplačilo Din 576-— za vsako delnico.
Pri polaganju tega IV. vplačila je treba predložiti potrdili o L, II. in III. vplačilu.
Vplačila bodo sprejemali: v Beogradu zastavni oddelek (založno odelenje) banke, v ntotranščini pa podružnice Narodne banke v Banjiluki, Varaždinu, Velikem Bečkereku, Vršcu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Mostaru, Nišu, Novem Sadu, Osijeku, Pančevu, Sarajevu, Skoplju, Splitu, Subotici, na Cetinju v Šabcu in Bitolju.
Opozarja se na člen 8. štatutov banke, ki s« glasi;
«Vsak podpisnik-delničar mora položiti vplačilo točno ob rokih, ki jih ob,javi uprava.
Kdor ne položi vplačila oib določenem roku, nora plačati za zakesnelo vplačilo 8%ne obresti od dne, ko je bilo treba izvršiti vplačilo, do dne izvršenega vplačila.
Ako podpisnik-delničar vkljub ponovnemu poziv» v ,Službenih Novinah1 ne položi vplačila niti v dveh ■mesecih od dne ponovljenega poziva, izgubi brez nadaljnjega sojenja pravico do vseh vsot, ki jih j* že vplačal banki na svojo delnico.
Uprava proglasi to delnico za neveljavno, fzd» in proda namesto nje drugo, že vplačane vsot« p* prevzame kot izreden dohodek v rezervni fond.»
V Beogradu, dne 26. decembra 1924.;
št. 137.791.	„ „ M .	___.
Uprava Narodne beute.
149 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. januarja 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Pogoji za namestitev so ti-le:
1.	) Prosilec mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mora biti vešč srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku.
2.	) Imeti mora telesno, duševno in moralno sposobnost za službo osrednjega urada za zavarovanje delavcev vobete.
3.	) Dovršiti je moral 18. leto starosti im star ne sme biti nad 40 let, razen če je bil že prej v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda z.a socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi.
4.	) Biti ne sme pod skrbstvom ali v konkurzu niti ne v preiskavi zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja, nadalje ne sme biti s sodbo rednega sodišča pravnomočno obsojen zaradi hudodelstva ali pregreška iz, koristoljubja im ne obsojen na izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodibo
5.	) Služba pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi mu ni smela prestati iz. vzrokov, omenjenih v § 112. in v točkah 5.) in 7.) § 113. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
6.	) Dovršiti je moral pravno fakulteto z vsemi predpisanimi izpiti.
Vsak prosilec mora priložiti prošnji rojstni list, domdvinski list, potrdilo o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, potrdila o dosedanjem poklicu, o zdravju in o ureditvi vojaške ob veznosti.
Metalna podloga............... 462584092'86
Posojila	..........: • 1.427.929 084 52
Račun za odkup kronskih nov-
čanic	........ 1.186,367 9o6'76
Račun začasne zamene ....	367 963 005'24
Dolg države	.... 2.966,355.034' —
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2.138,377.163' — Saldo raznih računov ■ • •	693,984.2'4'14
Pasiva:
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano
Rezervni fond ...............
Novčanice v tečaju Državni račun začasne zamene Terjatve države po raznih računih Razne obveznos i Terjatve države za založene domene
Nada vek za kupovanje zlata za glavnico in fonde . .
9.243.560 510 52
25.465 800 " 5 832 821 61 5 877,033 850 367 363 005 24 14,739.523'82 750.679.788 9$
2.138,377.163
63 468.558*':
9.243.560 510 ^
V metalni podlogi se računi: dinar v
zlatu
en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za i dinarjev, lira zai dinar, švicarski in francoski frafl* za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — *a v«* bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
L