S Krškim stopamo v atomski čas
V petek je naša prva jedrska elektrarna že postala energetski objekt
V krški jedrski elektrarni je minuli petek ob 14.38 verižna reakcija prešla v samoohranjujo-čo fazo. Naša prva nuklearka je tako postala jedrski elektroenergetski objekt. Zdaj bo sledil preizkus obratovanja reaktorja z majhno močjo vse do naslednje faze poskusnega obratovanja nuklearne elektrarne.
81 mesecev po letu 1974, ko je predsednik Tito položil temeljni kamen v Krškem, se je tudi Jugoslavija priključila državam, ki že vrsto let izkoriščajo eno med najbolj zanesljivimi energijami — jedrsko. Do oktobra, ko naj bi dobili iz Krškega tudi prve kilovate, bodo strokovnjaki skrbno proučevali ..obnašanje” našega prvenca; že usposobljeno domače osebje pa bo ob pomoči številnih tehničnih pripomočkov zlahka obvladovalo jedrsko elektrarno tudi tedaj, ko se bo elektrarna s priključitvijo na omrežje pridružila 240 podobnim elektrarnam po svetu.
Z gorivom je krška nuklearka dobro preskrbljena. Zagotovila si je uvoženo gorivo za prvo polnjenje in dve zamenjavi goriva. Do leta 1985 imajo dovolj goriva, do tedaj pa bo že na volio uran z Zirovskega vrha.
P.P.
Le ugotoviti je premalo
Posavski komunisti o svojem delu in nalogah — Uvoz močno prehiteva izvoz — Stališče o klavnicah in setvi
-fr*******-*	-K*****-*«.
★	*
PENDIRJEVKA JE OŽIVELA — Na kraju, kjer je več mesecev delovala partizanska vojna bolnišnica Kira, so ob srečanju Goijanskega bataljona odkrili spominsko obeležje po zasnovi akad. kiparja Vladimira Stovička, več sto pionirjev in mladih pa je prisostvovalo slovesnosti v sicer manj obiskanih gorjanskih gozdovih. (Foto: R. Bačer)
Kako so komunisti učinkoviti pri spreminjanju razmer, zlasti pri uresničevanju stabilizacije, je bilo osrednje vprašanje celodnevnega regijskega posveta komunistov Posavja 9. septembra v Sevnici.
Precejšen napredek je opazen pri razširitvi članstva ZK in tako skorajda ni krajevne skupnosti ali tozda, kjer ne bi ustanovili osnovne organizacije ZK. Pomanjkljivost pri kadrovanju pa je bila, da v vrste ZK niso sprejemali kmetcfv. Hkrati so ugotovili, daje bilo v minulih dveh, treh letih zlasti po zaslugi študijskega središča pri medobčinskem svetu v Brežicah bistveno več storjeno za idejnopolitično usposabljanje članstva. Menili so, da je nujno zaostriti odgovornost članov, pa najsi gre za neudeležbo na nesklepčnih občinskih konferencah ali pri vodilnih.
Da bolnišnice ne bi pozabili
V Pendirjevki je bila v nedeljo odkrita spominska plošča, zatem pa je bilo na Prežeku tradicionalno srečanje borcev in aktivistov Gorjanskega bataljona
NADIGRALI
KRME LIČANE
V ponedeljek je bila v Sevnici tekma za pokal maršala Tita med moštvom domačega TVD Partizana in krmeljsko Svobodo. Občinski derbi je gledalcem prinesel zanimiv rokomet Prvi polčas je minil z neodločenim izidom 11 : 11, končni izid pa je bil 29 ; 19 za Sevničane. Sevničani izgrajo v soboto novo kolo v slovenski ligi v gosteh v Radečah.
V nedeljo, 13. septembra, je bilo letošnje srečanje Goijanskega bataljona z mladino in prebivalstvom prav tako prisrčno kot zmeraj. Med gosti na Prežeku je bil Viktor Avbelj, predsednik
predsedstva Slovenije.
Sončno zgodnjejesensko vreme je še pripomoglo k prijetnemu vzdušju.
Več sto pionirjev in mladincev pa nekdanjih borcev Gorjanskega bataljona in njihovih svojcev ter predstavnikov družbenopolitičnega življenja okoliških občin je v Pendirjevki prisostvovalo odkritju spominske plošče, na mestu, kjer je od oktobra 1943 do marca 1944 delala partizanska vojna bolnišnica Kira. V nemški ofenzivi 1943, ko je imela Gubčeva brigada več ranjencev, se jih je 40 zdravilo v Kiri. Ko pa je ob žalostnem koncu bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici Kira ostala brez kritja, so bolnišnico premaknili v drugi konec Gorjancev.
Vse to je med drugim povedal Jože Penca - Dečko, ki je v Pendirjevki govoril in tudi odkril spominsko
obeležje, šolarji in taborniki pa so pripravili priložnosten program.
Glavno partizansko slavje je bilo zatem pred gradom Prežekom, kajti mnogi borci zaradi let in bolehnosti v Kiro niso več mogli. Tu pa so se polnoštevilno zbrali z okoličani vred. Mladi planinci iz Novega mesta in Šentjerneja so imeli 12. septembra na Dan planincev pohod v Pendirjevko in od tam na Prežek, pridružilo pa se jim je tudi 50 novomeških in 50 šentjemejskih tabornikov.
Na Prežeku je imel slavnostni govor Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine, ki je med drugim poudaril, da srečanja borcev in aktivistov Gorjanskega bataljona niso imela nikdar samo reprezentatitevn značaj, ampak gre vselej za ohranjanje pristnih vezi s prebivalstvom, s katerim so v najhujših časih delili dobro in zlo.
Po krajšem kulturnem programu, v katerem sta sodelovala Sentjemej-ski oktet in šolska mladina, so udeleženci srečanja preživeli vse popoldne v prijetnem in dobro organiziranem snidenju. Med številnimi gosti sta bila tudi Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS, in prior Kartuzije Pleterje p. Janez
Drolc-	R.	BACER
Deveta spet v Kočevju
Po 38 letih znova v mestu, kjer je brigada nastala
Skupščina 9. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade je bila v soboto, 12. septembra, v Šeškovem domu v Kočevju. Ta brigada, ki ima tudi domicil 'v Kočevju, je bila ustanovljena 12. septembra 1943 v Kočevju.
Na skupščini so razpravljali o poročilu o delu odbora brigade, yrejeli pravilnik o skupnosti brigade in izvolili nov odbor brigade. Za predsednika so izvolili Alojza Bele-l ta-Tička. Vsi udeleženci svečanosti i so prejeli spominske značke, zaslužnim organizacijam in posameznikom
pa so podelili 12 plaket in 6 priznanj.	v
Skupščino je pozdravila šolska mladina, kije prinesla borcem šopek cvetja. Delegacija predstavnikov brigade in JLA pa je položila venec k spomeniku ustanovitve te brigade, ki je pri nekdanji Bračičevi šoli v Kočevju. Po skupščini so za udeležence izvedli kulturni program moški pevski zbor Kočevje, mladinci in šolarji
Ta skupščina je bila prva izmed prireditev ob letošnjem prazniku občine Kočevje, 3. oktobru.
i
Zdravstvo brez dinarja
Brežiško zdravstvo že več let živi na up
Za brežiško zdravstveno skupnost izguba ni nič novega, ponavlja se že več let. Najbrž tudi zdaj še ne bi sprožili alarma, če bi zdravstvo lahko obračalo 7 milijonov dinarjev iz predvidenih presežkov SIS. Ta denar so letos namenili skladu skupnih rezerv, zato je nastala praznina. Za 2 milijona dinarjev neplačanih računov zahteva takojšnje ukrepanje.
Da bi po bliže spoznali vzroke za takšno stanje in se vsaj okvirno dogovorili, kaj storiti, so se na pobudo zdravstvene skupnosti 11. septembra sešli na skupnem sestanku predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, izvršnega sveta. Posavske banke, zdravstvenega centra, bolnišnice, lekarne in zdravstvenega doma v Brežicah. Izrečeno je bilo precej ostrih in kritičnih besed, saj to ni bil prvi razgovor te yrste. Pred letom dni so mleli iste stvari in sprejeli čvrst dogovor, da bo zdravstvena skupnost pripravila sanacijski program in v njem natančno opredelila, kdo in kako naj ukrepa, kaj lahko napravi zdravstvena skupnost sama, kaj je rešljivo takoj in kaj dolgoročno. Tega programa ni bilo, čeprav je nujno iskati rešitev v tej smeri. Samo tak
program lahko podpre tudi banka, vendar ne samo z likvidnostno injekcijo, kakršno trenutno pričakujejo od nje! Nujna je boljša sistemska rešitev, ne pa kratenje pravic zavarovancev. Ce bi zvišali participacijo zavarovancev za 1 odst. ter znižali nadomestila za bolniške in dnevnice, ki po besedah dr. Sušina prihranili na leto komaj poldrugi milijon dinarjev, kar zdravstva . ne bi rešilo. Razen tega je poraba denarja na zavarovanca v brežiški občini manjša kot v drugih občinah celjske regije.
Ob tolikšnem pomanjkanju denarja za poravnavo računov pa seveda marsikomu ne gre v račun izredno velika vsota neizterjanih prispevkov od obrtnikov in kmetov. Kmetje dolgujejo za zdravstveno zavarovanje okoli 3 milijone dinarjev, obrtniki pa še več. Od 1. julija letos je za izterjavo pooblaščena davčna služba, vendar ta ne želi prevzeti nerazčiščenih zaostankov za prejšnja leta. To pa ne sme biti vzrok za zavlačevanje, so poudarili na seji. Zaključili so jo s priporočilom zdravstveni skupnosti, naj imenuje delovno telo, ki bo takoj pripravilo sanacijski program in določilo, kdo naj izterja zaostale prispevke.
__________________JOŽICA	TEPPEY	j
delavcih - članih ZK, ki so storili gospodarske prestopke. „Primeri izrekanja vzgojno-političnih ukrepov zoper komuniste na osnovni šoli Bizeljsko pa kažejo na močno prisotnost oportunizma pri članih OOZK in familiarnosti,” je poudaril sekretar MS ZKS Posavja Mirko Kambič. Izvršni sekretar CK ZKS Roman Ogrin je zahteval natančne odgovore tudi o vlogi 00 ZK DES TOZD Elektro Krško pri vpeljavi nove samoupravne organiziranosti. Znano je namreč, da dva referenduma nista uspela.
Kljub pozitivni izvozni bilanci, saj je v polletju izvoz presegel uvoz za 7 odst., je gibanje uvoza trikrat hitrejše od izvoza, če ga primetjamo z lanskim poletjem. Resje tudi, da so gospodarske organizacije povečale dohodek za 38 odst. in čisti dohodek za 30 odst., vendar zaskrbljuje naraščanje zalog, ki so višje od lanskih kar za 59 odstotkov.
• Glede klavniško-predelo-valnih zmogljivosti v Posavju so menili, da zadoščajo skupaj s črnomaljsko in metliško klavnico tudi širšemu zaledju Dolenjske. Zato v treh posavskih klavnicah ne bodo podprli sporazuma o ukinjanju manjših klavnic, da bi namesto teh zgradili eno — veliko.
Ker grozi, da bo 30. septembra republiški komite za kmetijstvo prenehal izplačevati premije za privez telet, se bodo medobčinski svet SZDL in posavska gospodarska, zbornica še prej sestali s podpisnicami sporazuma.
Kot nestvaren so ocenili jesenski setveni načrt. Naposled so podprli večja kmetijske projekte v Posavju: farmo bekonov v Krškem in privez govedi v Brežicah.
ODGOVOR
O jugotaninu
★
★
*
*
★
*
*
*
*
★
*
Med delegatskim gradivom za sejo vseh treh zborov občinske skupščine, ki bo v torek, 22. septembra, je tudi Odgovor na vprašanje delegacij Jutranjke in Lisce o Jugotaninu.
Odgovor zajema skoraj štiri tipkane strani Belinka načrtuje/za začeto srednjeročno obdobje 100 milijonov dinaijev naložb v Jugo tanin. Vse to z namenom, da bo sedanji stečajnik dosegel prvotno načrtovano proizvodnjo.
Trije tedni do i odhoda vlaka v|
bratsko Srbijo |
„	'	— *
J V Srbijo bo 11. oktobra*
J 17. vlak bratstva in enot-*
* nosti odpeljal 1400«
*	potnikov	*
*	11.	oktobra zvečer bosta£
* odpeljali iz Jesenic in Maribora* J vlakovni kompoziciji, združeni v*
* 17. vlak bratstva in enotnosti,*
* okoli 1400 potnikov srbskim*
* gostiteljem naproti. Tudi ob*
* 40-letnici pregnanstva Slovencev*
* v Srbijo bodo med potniki*
* najštevilnejši prav bivši pregnan-*
* ci in njihove družine, poleg teh*
* bo na vlaku še 28 uradnih*
* delegacij slovenskih občin, ki so*
* pobratene s srbskimi občinami,*
* ter delegaciji Slovencev iz Avstri-*
* je in Italije.
* V ponedeljek bodo vlak prvič*
* pričakovali tudi Beograjčani,*
* organizatorji pa so posebej po-*
* nosni, da je vlaku dalo ob SZDL*
* Srbije vso podporo še pred-*
* sedstvo SFRJ. Dve lokomotivi*
* modrega vlaka sicer kompozicij*
* ne bosta zaustavili v Zidanem*
* mostu in Posavju, zato bodo*
* morali Posavci in drugi udeležen-*
* ci vstopiti že prej.
* Zahvale 104 srbskim druži-*
* nam, ki so v najtežjih časih*
* sprejele na svoje domove Sloven-*
* ce kot brate, bodo le skromna*
* oddolžitev.
*-M
Boncar premagan
Boljša cestna zveza Dolenjske z Notranjsko
,.Velika naravna ovira med Zahodno Dolenjsko in Notranjsko — Boncarski klanec - je premagana. To bo v prihodnje gotovo prispevalo k hitrejšemu razvoju naših krajev, olajšalo bo potovanja, zbliževalo kraje in ljudi ter prispevalo k razvoju turizma," je v govoru ob otvoritvi novega odseka regionalne ceste Nova vas-Sodražica, kije bila 11. septembra pri Kadicah, poudaril predsednik občinske skupščine Ribnica Stane Kromar.
Posodabljanje te ceste od Žlebiča do Planine je trajalo poldrugo desetletje. Zadnji je bil na vrsti Boncarski klanec, kije bil s svojimi vzponi od 16 do 24 % pozimi pogosto neprevozen. Ta del ceste je zdaj povsem nov, poteka po novem zemljišču in ima le 7 % padec. Hkrati s klancem so posodobili tudi zadnji del ceste v Žimaricah.
Pri posodabljanju ceste proti Notranjski je veliko pomagala tudi JLA.
ŽUPANA ŽAGALA - Predsednika občinskih skupščin Ribnica (Stane Kromar) in Cerknica (Janez Pakiž) sta odpiia novi cestni odsek, ki povezuje ti dve občini, tako, da sta na meji občin požagala hojo. (Foto: Primc)
Kos gospodarski zaostritvi?
Na ponedeljkovem medobčinskem posvetu v Novem mestu znova pozvali k resnosti
VOSOVCI v TACEN
Nad dolenjskim gospodarstvom se še kar naprej zbirajo črni oblaki in povzročajo zaskr-
jAGODE SE POUVIJO S SLADKORJEM - Obeta se zgodnja trgatev. Lani so bile jagode poznih sort v tem času še zelene, letos Pa že čakajo obiralce, saj je bilo letošnje poletje za vinsko trto zelo “godno in če bo še drugi del septembra količkaj sončen, bo mošt dovolj sladak. Zgodnje sorte portugalka, šentlovrenka in game so že »na varnem" v sodih - ali pa so že končale v želodcih nestrpnih Pokuševalcev. (Foto: J. Pavlin).
!iililfi
Po prehodnem poslabšanju, bo v četrtek - petek prevladovalo lepo vreme, ponovno poslabšanje s padavinami pa bo ob koncu tedna.
bljenost. V številnih organizacijah združenega dela priznavajo, da jim še nikoli ni šlo tako za nohte. Da je bojazen upravičena, dokazujejo tudi rezultati, doseženi ob polletju. Prizadeti •;o proizvodnja, dohodek, živ-ljenjski standard. Gospodaijenje v stabilizacijdcih pogojih prinaša vse prej kot zadovoljstvo.
Nič rožnata polletna bilanca je zadosten razlog, da vsi premisljjo
dosedanje ravnanje, odpravijo slabosti in rešijo, kar se še da. Nedvomno je res, da so za mksikaj, kar se v bilanci kaže črnega, odgovorni ljudje na različnih delovnih mestih in položajih. V analizah je podčrtano, da so do takega stanja privedli tudi neresnost, neodgovornost, starokopitnost^ izmikanje dolžnostim, nemalokrat nesposobnost oziroma neznanje.
Zaskrbljuje več ugotovitev, še
(Nadaljevanje na 4. strani)
19. septembra bo v Izobraže-; i valnem centru organov za notra-|j nje zadeve v Tacnu pri Ljubljani proslava ob 40-leJnici varnostno-obveščevalne službe OF. Slovesnost se bo začela ob 8.30, ko bosta delegaciji VOS OF in republiškega sekretariata za notranje zadeve položili vence h grobnici narodnih herojev in k spomeniku VOS OF v Ljubljani. Praznovanje se bo nadaljevalo v Tacnu, kjer se bo letos zbrala velika večina vseh vosovcev.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Vlada predsednika Reagana bo, kakor tudi prejšnje vlade, nadaljevala tradicionalno ameriško politiko močne podpore neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in narodne enotnosti Jugoslavije. Menimo, daje neodvisna, resnično neuvrščena Jugoslavija pozitiven činitelj pri zagotavljanju varnosti in miru v Evropi in svetu. Naše stališče do Jugoslavije je jasno in nobena vlada ne bi smela kakorkoli dvomiti o imenu tega stališča.
To je izjavil Alexander aig, ameriški zunanji mini-er v zdravici med slovesno 'čerjo, ki mu jo je ob
Alexander Haig obiskal Jugoslavijo
koncu dvodnevnega obiska priredil njegov gostitelj, jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Ameriškega zunanjega ministra je sprejel tudi Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SFRJ.
Čeprav obstajajo v neke-tarih stališčih tudi razlike (povsem razumljive ob dejstvu, da predstavljajo Združene države Amerike voditelja enega izmed blokov in da je Jugoslavija neuvrščena država izven blokovskih vezi), so v razgovorih znova poudarili, da te niso ovira za dobro in plodno sodelovanje in utrjevanje vsega tistega, kar ie državama skupnega. Tega pa ni malo.
Sodelovanje se razvija na podlagi medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti, suverenosti in nevmešavanja.
Tokrat so razpravljali o zares izjemno široki paleti vprašanj, ki bi jih v grobem lahko razdelili na tista, ki zadevajo neposredno sodelovanje in odnose med Jugoslavijo ter Združenimi državami Amerike in ona, ki zadevajo širši splet mednarodnih zadreg. Razlike, kolikor jih je, se kažejo predvsem v pogledih na ta sklop.
Sicer pa prevladuje prepričanje. da bodo razgovori
zlasti koristili nadaljnjemu tehničnemu, znanstvenemu, industrijskemu, poslovnemu in drugim oblikam medsebojnega sodelovanja. Posebno pozornost so posvetili nujnim naporom za odstranitev nevarnosti terortma v mednarodnih odnosih. Pri tem je jugoslovanska vlada izrazila zadovoljstvo z ukrepi vlade ZDA zoper protijugoslovanski terorizem v Združenih državah Amerike. Ta boj bo ameriška vlada še nadaljevala.
Alexander Haig je ob koncu obiska izročil predsedniku predsedstva SFRJ Sergeju Kraigherju pozdrave predsednika Ronalda Reagana in dejal, da ameriški predsednik z zadovoljstvom pričakuje njuno prvo srečanje na bližnji konferenci Sever-Jug, ki bo v Mehiki
POLJSKA: KONČAN PRVI DEL KONGRESA
V izredno polemičnem vzdušju, ki ni bilo brez prizvoka negotovosti, se je na Poljskem končal prvi del prvega kongresa neodvisnih sindikatov Slovenije. Drugi del se bo začel 26. septembra in bo trajal predvidoma do 3. oktobra.
Že pred koncem kongresa, na katerem zaradi razlik v mnenjih niso mogli sprejeti osnutkov dokončnih sklepov in zaključnih dokumentov, so začeli v Sovjetski zvezi in nekaterih drugih državah tako imenovane socialistične skupnosti prirejati množična zborovanja, na katerih so ostro obsodili početje Solidarnosti in sploh razvoja zadnjih dogodkov na Poljskem
Kaže, da gre za načrtovano in uglašeno kampanjo političnega pritiska na poljski neodvisni sindikat Solidarnost, ki se bo ob koncu drugega dela svojega kongresa (medtem pa se bodo zvrstila široka posvetovanja v članstu) vendarle moral izjasniti o številnih zapletih in dilemah, denimo o stališču do samoupravljanja in bodočih odnosih, oziroma načinu sodelovanja z vlado ter partijo. JANEZ ČUČEK
K
KRKA
KRKA
TOZD ZDRAVILIŠČA
KRKIN HRAM NA TRŠKI GORI VABI!
na svojo pestro jesensko gostinsko ponudbo z dolenjskimi domačimi jedmi:
— krvavice, pečenice, krače,
— zidaniške specialitete,
— jedi na žaru,
— jagnjetina, odojek ob pristnem
— trškogorskem cvičku in
— trškogorskem belem vinu.
Po predhodnem dogovoru oz. naročilu lahko organiziramo v prostorih hrama ali na odprti terasi družabna in poslovna srečanja tudi v dneh, ko hram sicer ni odprt.
Vabljeni vsak petek, soboto in nedeljo od 13. do 22. ure! Naročila za družabna in poslovna srečanja sprejemajo recepcije: Zdravilišče Dolenjske Toplice, tel.: 85—730, Zdravilišče Šmarješke Toplice, tel.: 84—900 in Hotel Kandija, tel.: 22-410.
Posebno prijetno razpoloženje ter še bogatejši izbor jedi in pijač bo v Krkinem hramu ob priliki trgatve in martinovanja, zato tedaj še posebej vabljeni!
Prostovoljci kot vojaki
V soboto so z mitingom ob tabornem ognju uspešno končali štiridnevno usposabljanje mladincev in mladink prostovoljcev Posavja v centru obrambne vzgoje Gorenji Leskovec.
Starešina Mirko Onjenovič je bil zadovoljen ne le s tem, da so navkljub slabemu vremenu zadostili zastavljenemu načrtu uposabljanja, temveč tudi z zanimanjem dijakov, delavcev, kmetov in vajencev za vojaško življenje. Številne naloge so premnogi vzeli za pravcati izziv, kar so potrdili tudi tekmovalni rezultati v streljanju, drugih veščinah in orientacijskem pohodu. V petek, 11. septembra, so imeli v gosteh predstavnike Zveze združenj borcev s Senovega; pogovor se je zavlekel pozno v noč. Enote teritorialne obrambe vseh treh posavskih občin vsekakor lahko v vsakršnih razmerah računajo na srčne mlade ljudi.
Na mitingu v soboto je pel pod taktirko mladinke zbor mladih prostovoljcev borbene in partizanske pesmi. Kot se za ljudsko vojsko spodobi, so se te pičle štiri dni zgledno povezali z okoliškimi mladinskimi organizacijami. Senovčani so se tako neposredno vključili v kulturni spored z recitacijami svojih članov. Tako rekoč „na položajih” so izdali mladi ciklostirano glasilo ..Teritorialec”. Krepke mlade roke so domačinom pomagele v petek, 1J. septembra, pri obnovi ceste. Krajani so jih po opravljenem delu prisrčno pogostili.
A. Z.
JESENSKI NASTOPI VITISA
V jesenski sezoni načrtuje metliški sekstet Vitis vrsto nastopov v kulturnih in gasilskih domovih v krajevnih skupnostih. S svojimi nastopi bi Vitis rad vsaj delno zapolnil praznino, ki zija po vaseh. Edino, kar spravijo vaščani skupaj, so gasilske veselice.
Invalida čez prag tovarne?!
Tudi to se, žal, dogaja — Kadrovske službe se otepajo zaposliti invalide, ki jih je iz leta v leto več — 2e vsak četrti slovenski upokojenec je invalidski upokojenec
V naši državi se vsako leto na delu poškoduje 300.000 delavcev, po podatkih sveta Zveze sindikatov Jugoslavije pa med njimi 40.000 delavcev teže. Zaradi tega iz leta v leto narašča število invalidov. Lani je to številko naraslo na 675.000!
Najpogosteje in najteže se poškodujejo delavci med 25. in 35. letom starosti, ker še nimajo dovolj delovnih izkušenj. Dosedanje analize so
pokazale, da do poškodb prihaja največ zato, ker delavci ne spoštujejo varnostnih predpisov. Čeprav ima skoraj vsaka delovna organizacija
PREGLED
Ob 30-letnici priključitve Primorske ter 30-letnici tovarne igel Tiki je v Kobaridu govoril Stane Dolanc, ki je med drugim poudaril:
... Boj za ekonomsko stabilizacijo in nadaljnji razvoj samoupravljanja je hkrati tudi boj za ohranitev naše neodvisnosti, kajti notranja družbenoekonomska in politična stabilnost države sta bistveni pogoj za
Le akcija spreminja
ohranitev njenega mednarodnega položaja in ugleda, pa tudi za uspešno vodenje zunanje politike. Za nas je edina možna izbira nadaljevanje Titove politike tudi na mednarodnem področju. Za to so se plebiscitarno opredelili vsi naši narodi in narodnosti ter jugoslovanski delavski razred, ki so pripravljeni braniti svojo neodvisnost z vsemi sredstvi suverene države in avtohtone revolucije . . .
... Zaradi lakote po novih investicijah v vseh naših republikah in pokrajinah, v občinah in krajevnih skupnostih smo se znašli v položaju, ko številne izmed teh investicij niso pokrite z dohodkom, ki ga ustvarjamo, mnoge izmed njih so ekonomsko premalo premišljene, tako da nam namesto novih vrednosti v bistvu ustvarjajo izgube. Če k temu prištejemo še lakoto po nerealni rasti družbenega in osebnega standarda, privatizacijo, pojave skupinsko-lastninskih odnosov, upoštevanje zgolj lokalnih, parcialnih, pa tudi občinskih, pokrajinskih ali republiških interesov, ne pa države in družbe kot celote, potem ni presenetljivo, da smo se znašli v položaju, ko je razrešitev problemov v zvezi z ekonomsko stabilizacijo postala ekonomska in
politična naloga prve vrste. Ti problemi so prav gotovo še težji zaradi resne mednarodne ekonomske krize, vendar nas to ne opravičuje, ker bi morali misliti tudi na to in bi morah vedeti, da bo do takšnega položaja prišlo na mednarodnem tržišču. Dejstvo je, da ni izgledov, da se bo mednarodni ekonomski položaj izboljšal v bližnji prihodnosti. Nasprotno, verjetno bp postajal vse bolj zapleten. Vse to terja od nas naglo in neodložljivo, organizirano in vseobsegajočo družbeno, ekonomsko in politično akcijo.
NJEGOŠEVA NAGRADA JOSIPU VIDMARJU
Slovenski književnik Josip Vidmarje sedmi dobitnik Njegoševe nagrade za književnost. To največje jugoslovansko priznanje za literarno ustvarjalnost je Josip Vidmar dobil za knjigo „Obrazi“, ki jo je v Cetinju 12-članska žirija soglasno ocenila kot najboljše književno delo naših narodov in narodnosti, objavljeno v preteklih treh letih. V obrailožitvi je rečeno, da gre za celovito delo, ki osvetljuje slovensko ustvarjalnost, hkrati pa je to etični in estetski portret samega avtorja. V nagrajeni knjigi so objavljeni osebni portreti 25 velikih osebnosti slovenske kulture in zgodovine, od Cankarja do Kardelja. Po oceni žirije je ta knjiga vrhunec književne ustvarjalnosti Josipa Vidmarja in njegovega delovanja, ki je vgrajeno v temlje jugoslovanske socialistične skupnosti. To veliko književno priznanje, ki ga podeljujejo od leta 1960, so do zdaj dobil-Mihajlo Lalič, Miroslav Krleža, Meša Selimovič, Branko Čopič, Blaže Koneski in Oskar Davičo.
MILAN MEDEN
/
svojo službo oziroma referenta, kije dolžan skrbeti za varstvo pri delu, število poškodb narašča. Referenti svoje 'delo najpogosteje organizirajo tako, da po hodnikih tovarne nalepijo razne plakate, ki naj bi opozorili delavce, kako uporabljati zaščitna sredstva. Tu pa se njihovo delo največkrat tudi konča.
Vendar letošnjega mednarodnega leta in dneva zdravja nismo namenili le skrbi za delovne invalide, marveč tudi skrbi za osebe, ki iz raznih razlogov niso povsem sposobne za normalno življenje brez pomoči okolja in družbe.
Druga svetovna vojna je pri nas pustila 80 tisoč invalidov in še 50 tisoč civilnih oseb, ki so postali invalidi delno zaradi poškodb, delno pa zaradi slabe prehrane ali mučenja v koncentracijskih taboriščih. Omrežje zavodov za usposabljanje prizadetih otrok in odraslih v državi obsega 36 vzgojnih zavodov, posebnih šol in oddelkov za teže duševno prizadete otroke, 5 zavodov za varstvo in delovno usposabljanje duševno težko prizadete- mladine. •Vzgojno-izobraževalnih zavodov za vedenjsko motene otroke je 11, za govorno ih služno prizadete 3, za slepo invalidno mladino pa 2. K temu je potrebno prišteti še zavode za rehabilitacijo mladine, ustrezne oddelke pri zavodih za zaposlovanje, enote za medicinsko rehabilitacijo v psihiatričnih bolnišnicah ter precej društev, npr. društvo slepih, ali za pomoč prizadetim, kot npr. društvo za pomoč duševno prizadetim, ter še marsikaj drugega.
V Sloveniji je okrog 32.250 laže duševno prizadetih, ki v predšolski dobi potrebujejo le malo več pozornosti v rednih vzgojno-varstvenih ustanovah, ko odrastejo, pa se lahko vključujejo v manj zahtevno delo in ne potrebujejo družbene pomoči. Šolski otroci potrebujejo svojim sposobnostim prilagojene učne programe in šole. Takšne šole oziroma oddelke obiskuje okrog 5.450 otrok, za okrog 220 pa še ni prostora.
Porazni pa so podatki o družbeni pomoči zmerno in teže duševno prizadetim osebam, posebno podatki o tej pomoč; težko duševno prizadetim. Če združimo skupine zmerno, teže in težko prizadetih
oseb, ki bi morale prejeti družbeno pomoč strokovno usposobljenih bolničarjev, lahko ugotovimo, da prejema takšno pomoč v Sloveniji 1040- oseb, brez te pomoči pa je še vedno 9380 oseb. Ta podatek kaže, koliko dela nas še čaka pri organiziranju in nudenju pomoči samo za eno kategorijo ljudi z zmanjšano sposobnostjo, za kategorijo duševno prizadetih.
Tudi število invalidskih upokojencev zadnja leta v Siovenijj stalno narašča. Invalidskih upokojencev je . v republiki že več kot četrtina vseh upokojenih. *
Kadrovske službe v temeljnih organizacijah se otepajo novih invalidov, ki naj bi jih zaposlile, z izgovorom, da imajo že dovolj svojih. In tako se dogaja, daje čutiti vse večji pritisk za zaposlovanje invalidov v invalidskih delavnicah. Tudi skupnosti za zaposlovanje imajo težave, pri iskanju zaposlitev za invalide. Poleg tega delovne organizacije veliko premalo vlagajo v socialno rehabilitacijo, zaposlitev na domu in v druge oblike ter možnosti za deli, čeprav je zaposlovanje invalidov najbolj smotrna in ekonomsko najbolj učinkovita oblika pomoči invalidnim občanom.
VINKO BLATNIK
»Dolenjski list« v vsako družino
MED DVODNEVNIM OBISKOM ameriškega državnega sekretatja za zunanje zadeVe Alexandra Haiga je prišla na dan tudi zanimiva podrobnost, ki jo je gost omenil v svoji zdravici na slovesni večerji, ki mu jo je priredil gostitelj, Josip Vrhovec. Haig je namreč dejal, da državi prav letos praznujeta stoto obletnico navezave diplomatskih odnosov. Te je z Združenimi državami Amerike pred sto leti navezala kajpak tedanja Srbija, a odnosi se potem, dasi v drugačnih okoliščinah (najprej kraljevina Jugoslavija in potem SFR Jugoslavija), niso nikoli pretrgali, marveč razvijali naprej . Dolgoletno sodelovanje ...
DOSTI TESNEJŠO POVEZAVO pa načrtujeta vladi Senegala in Gambije, držav na zahodni obali Afrike. Senegalski predsednik je napovedal, da se bosta državi združili že prihodnje leto. Ko so pred nekaj tedni poskusili v Gambiji izvesti državni udar, je Senegal poslal na pomoč nekaj čet padalcev (Gambija ni imela vojske, saj so bili oboroženi le sorazmerno redki policijski oddelki), ki so zlahka zatrli upor, Senegal (ki ima okoli šest milijonov prebivalcev) je seveda ^ velio večji od Gambije (le okoli [ 600.000 prebivalcev) in jo tudi ; obkroža na treh straneh, nekate- 1 ri so v zvezi s tem izrazili dvome, če ne gre sploh za ,4zbrisanje“ suverene države, kar je pa senegalski predsednik zanikal. Dejal je, da bosta imeli od
združitve koristi obe državi_______
Zgodovina bo povedala, kdo je imel prav...
KDO IMA PRAV, PA SE MEDTEM DAJEJO tudi v nekaterih časopisih na Zahodu potem, ko so prenesli novico južnoafriškega rasističnega tiska, da so enote Južne Afrike med svojim vdorom v Angolo tam zajele tudi nekega sovjetskega (menda celo dva) polkovnika. To naj bi bil NikoUg Feodorovič Pestrecev, kije bil menda vojaški svetovalec pri angolski armadi. Debata, ki jo je sprožila ta novica, pa je v naslednjem: nekateri trdijo, da gre za čisto propagandno potezo Južne Afrike, ki s tem poskuša opravičili (vsaj delno kajpak) svojo invazijo v suvereno Angolo, drugi pa, da je novica resnična... Bolje bi bilo, če bi razpravljali o tem, kako je Južna Afrika sploh smela napasti neodvisno in suvereno državo .. .
TELEGRAMI
TEHERAN - Iranski državni tožilec ajatolah Rabani Amlasi je izjavil, da je bombo, ki je 30. avgusta ubila predsednika Alija Radžaja in premierja dr. Džavada Bahonarja, podtaknil sekretar iranskega sveta za varnost Masud Kešmi-ri. Po tej izjavi, ki sta jo objavila teheranski radio in poročevalska agencija PARS, je Kešimiri pripadal levičarski organizaciji Mudžahcdin Halk, sekretar sveta za varnost pa je postal pred letomA
KAIRO — Egiptovski organi državne varnosti so menda odkrili široko zaroto, katere cilj je bil spodnesti režim egiptovskega predsednika Sadata z razpihovanjem verskih sporov in z destabilizacijo razmer v Egiptu. Kot poročajo tuje agencije, jyto vest objavil tednik vladajoče nacionalne demokratske stranke Majo, ki zaroto neposredno povezuje z nedavno aretacijo 1500 ljudi, obtoženih, da so hujskali k verskim spopadom ali sodelovali v njih, ter ukrepi proti ,.muslimanski bratovščini” in koptskemu poglavarju Senudi.
Rožnata za delegate
'' 'č.
DOLENJSKI LIST
NASVET PRED KAZNIJO - Svet za preventivo m vzgojo v cestnem prometu je v petek in soboto na brežiških ulicah preverjal, kakšna je opremljenost vozil za bližnje zahtevnejše jesensko zimske pogoje varne vožnje. Kjer je bilo pomanjkljivosti le preveč, so imeli besedo miličniki. (Foto: P. Perc)
NA STRELIŠČE - Štab TO Novo mesto je v brigadirskem naselju v Žužemberku pretekli teden pripravil vsakoletno štiridnevno šolo mladincev prostovoljcev v TO iz občine Novo mesto. Mladi so se urili v streljanju, metanju bombe in ABH zaščiti ter so pokazali veliko znanja. (Foto: J. Pavlin)
EDINI PROIZVAJALCI - Delavci krškega SOP so ponosni, ker so na nedavnem vinskem sejmu v Ljubljani največ zanimanja poželi prav njihovi stroji za živilsko industrijo. Gre za stroje za prebiranje in pranje sadja in stroje za pranje embalaže (na sliki), ki jih izdelujejo le v Krškem. (Foto: Perc)
KORISTNO PREDAVANJE - Predavanje prof. dr. Slavice Šikovec o sodobnem kletarjenju je v petek pritegnilo v sevniški gasilski dom mnogo vinogradnikov. Inšpektorica inž. Vida Femčeva je posredovala napotke, da ne bi prišli navžkriž z zakonom. (Foto: A. Železnik)
BO ZATO VINO CENEJŠE?
Čeprav so polletje zaključili pozitivno, v Slovinu še kako občutjjo težave z zagotavljanjem repromateriala, sladkorja in etiket. Pri tem je najbolj boleče zapiranje trga, zahteve po plačilu vnaprej, vezana trgovina, občutjjo pa tudi že padec kupne ' moči. Ker so te tegobe značilne za vso Jugoslavijo, je moč vse pogosteje slišati, da bo treba ceno vinu bržkone znižati, veliko vagonov vina, kije še vedno v skladiščih, bo potrebno predelati v vinski destilat in ne nazadnje - posvetiti več pozornosti prodajni mreži in propagandi. Ti ukrepi pa slej ko prej ne bi dovoljevali, da bi odkupne cene letos poviševali.
Ustavilo se je pri peščici
V Sloveniji še vedno le toliko pozdov kot pred osmimi leti — Ovira tudi davkarji?
Sejmišča
NOVO MESTO: Slabo vreme se je poznalo tudi pri kupčiji, saj je bilo naprodaj 274 prašičev, prodanih pa 115. Pujski so stali 1.900 do 2.800 din, od tri do pet mesecev stari prašiči, ki jih je bilo naprodaj 17, pa 2.900 do 4.000 din.
BREŽICE: V soboto so rejci in prekupčevalci ponujali 337 pujskov *n 22 nad tri mesece starih prašičev. -Brvih so prodali 213 po 100 din, drugih pa 14 po 70 din kilogram žive teže.
Nekdanje „grupe gradjana”, kjer so se brž razkrile številne stranpoti, so naredile gibanju obrtnih zadrug in kasneje pogodbenim organizacijam združenega dela (pozd) veliko škodo. Zaradi nekaj nepoštenih je padla čma senca na množico poštenih obrtnikov.
Na celjskem sejmu, naj večji tovrstni prireditvi malega gospodarstva v Jugoslaviji, bo sodelovalo tudi 25 pozdov. Številka se lahko kmalu zdi velika, vendar v resnici ni tako. Mihajlo Mišica, sekretar splošnega združenja drobnega gospodarstva Slovenije, je v pripravah na sejem v Celju kratkomalo dejal, da obstaja sedem razlogov, zakaj sedanji pozdi životarijo, kaj še, da bi se porodil kakšen nov. „Bodisi da prerastejo v delovno organizacijo kot Tajfun na Planini pri Sevnici ali pa se nekako držijo skupaj z reinvestiranjem,” je dejal. Marsikje še tako dobra pobuda za nov pozd ugasne, ker kratko malo ni ustreznega prostora za obratovalnico. Kateri so problemi, da se je komaj 24 slovenskih obrtnikov - tako je že osem let — odločilo za to obliko dela?
Občinski proračuni, predvsem davkarji, marsikje postrani gledajo na pobudo za preraščanje obrtne delavnice v pozd, saj jim obrtniški davek bolj napolni občinsko blagajno. V združenju vseeno izpodbijajo veljavnost takšnega proračunskega naziranja. Pozdi namreč namenjajo za razvoj dolgoročno dosti več kot zasebni obrtnik. Preprosto
J<metijski
Boj za vsak stot zrnja /II./
Zadnjič smo videli, katere sorte letos priporoča ljubljanski kmetijski inštitut, da bi dobili „bitko za pšenico”, danes pa je na vrsti gnojenje, ki skupaj s pravilno agrotehniko lahko dela čudeže, seveda če so tudi vremenske razmere kolikor toliko naklonjene.
Pšenica je inteznivna kultura, predvsem novejše sorte, ki dajejo le, če dobijo. Brez gnojenja ni velikih pridelkov. Slovenskih povprečnih 30 stotov na hektar kaže, da se poljedelci tega še ne zavedajo dovolj. Ker pšenici s hlevskim gnojem ali gnojevko ne gnojimo, je tako vse odvisno od umetnih gnojil in njihove cene. Prav pri tem pa lahko družbena dcupnost največ pomaga. Regresni dinar je več vreden kot stotine besed * priporočil.
Da se povrnemo k stroki! Ugotovljeno je, da potrebuje hektar pšenice na tleh, ki imajo malo fosforja in kalija (10 mg oksidov na 100 g tal), 120 kg fosforja ( P205) in 160 kg kalija (K20). Če je založenost tal srednja, sta potrebni količini 90 in 120, če je velika, pa le 60 in 80 kg fosforja oz. kalija. Če ostanemo pri srednji vrednosti, torej pri potrebnih 90 kg fosforja in 120 kg kalija, naj navedemo, da tolikšno količino potrebnega hranila vsebuje 500 kg umetnega gnojila NPK 6:18:18. Če ima trgovina na voljo kako drugo kombinirano gnojilo, je mogoče brez večjih težav izračunati potrebno količino. Fosfor in kalij morata v zemljo že pred setvijo ali pa ob setvi.
Kot večina poljedelcev dobro ve, pa je povsem drugače pri najpomembnejšem gnojilu, pri dušiku. Duška ne smemo zaorati ali zabranati vsega naenkrat, marveč ga je treba dodajati tudi n^d rastjo. Za srednje intenzivne sorte na primer priporočajo Pognojiti s 120 kg KAN, kije najbolj znano dušično gnojilo, od tega pred setvijo 30 kg, ob koncu zime 50 kg in ob kolenčenju posevka 40 kg. Na zelo rodovitnih tleh se izplača še eno dognojevanje ob klasitvi (40 do 60 kg), kar sicer malo zakasni dozorevanje, vendar se zelo izboljša kakovost zrnja.
Inž. M. L.
rečeno:	pozdi dajejo za ceste,
energetiko, železnice, solidarnost itd. znatno več iz leta v leto, kar je pomemben prispevek družbi, ne pa zgolj občini. Nadaljnja cokla, ki zavira ..zasebno pobudo” za pot v pozd, naj bi bila nerazščiščena višina obračuna kot vsakoletne udeležbe poslovodje v čistem dohodku pozda. Smernice pa so zato jasne: družbeni dogovor, ki ga terja že obrtni zakon, sklenjen med pristojnim izvršnim svetom, zbornico, sindikati in obrtnikom, bi lahko točno opredelil pravila igre, vendar še niti en tak dogovor ni sklenjen. Pozde tarejo tudi podobne težave kot ostale obrtnike, namreč ovire v zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju.
A. ŽELEZNIK
TVKP NE tOB/Al BOLNiSKE-tOTEMMKEM lAHKo mEAM.M^E
ntoTi vEaifvo
*
I
*
I
S
S
S
I
S
!
N
*
*
i
*
d
Prosijo za izjemo
Slovin prosi, da bi še letos predeloval in donegoval plešivičko vino
Zaščiteno plešivičko vino je doslej predelovala in donegovala delovna organizacija v Brežicah, novi zakon, sprejet v Hrvatski, pa določa, da lahko zaščitno znamko dobijo le tista vina, ki jih predelajo in donegujejo na območju, kjer je zrasla grozdje. Glede na to, da Slovin Bizeljsko Brežice še ni dobil dovoljenja za izgradnjo predelovalnih zmogljivosti na Plešivici, ostaja vprašanje, kako predelati pridelek skoraj 400 kooperantov.
To je bilo bistvo pogovorov nedavnega celodnevnega obiska predstavnikov TOK iz Plešivice pri DO Slovin Brežice. Gostje tega srečanja so bili generalni direktor sozda Slovin Rado Dvoršak ter predstavniki CK ZKS in Hrvatske, brežiškega
občinskega komiteja ZK in izvršnega sveta. Slovin je naslovil prošnjo na sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo sosednje republike, da bi še za letošnji pridelek dovolil predelavo v Brežicah. Ob tem je zanimivo, da so še tri zadružne skupnosti iz Plešivice zaprosile za vključitev v TOK Plešivica, kar priča, da vidijo vinogradniki tega predela Hrvatske večjo varnost in zanesljiv odkup pridelka pri temeljni organizaciji, povezani z brežiškim Slovinom.
P.P.
Pisemca odločajo
Nova „moda'* v delegatskem glasovanju — Očitki na račun zdravstvene služ-________________be_______________
V novomeški zdravstveni skupnosti pa tudi drugod je zadnje čase sklepčnost vse bo (j dvomljiva. Nazadnje je na zasedanju 10. septembra spet manjkalo 6 delegatov iz zbora uporabnikov, glede na nujne zadeve pa je skupščina vseeno zasedala in sprejela več pomembnih pogojnih sklepov. Če bodo manjkajoče delegacije (predvsem IM V in Iskre) s pismenim pristankom potrdile sklepe, bodo veljavni, sicer pa bo potrebno vnovič razpravljati in usklajevati zadeve.
Zakaj uporabniki zdravstva kažejo tako malo zanimanja za odločujoče in domala usodne zadeve te skupnosti in dejavnosti, ko je vendar sleherni občan zainteresiran za dobro zdravstveno službo in mu ni vseeno kako le ta deluje?
Za vogali in v zasebnih pogovorih je slišati nemalo očitkov na račun zdravstva, češ da je bil ta ali oni pacient grdo sprejet, da ni dobil tistega, kar bi mu šlo, itd. vendar pa delegati teh stvari ne povedo na edino za to pristojnem mestu - v delegatskih klopeh. Sumničenja izražajo le tam, kjer predstavniki' izvajalcev zdravstvenih uslug niso zraven. Tako ravnanje so navzoči delegati dokaj ostro obsodili.
Vsekakor bi bili v delovnih organizacijah, posebno največjih, dolžni poskrbeti za navzočnost svojih delegatov. Če so ti nedelavni, naj bi jih zamenjali.
R. B.
KAR w	RBUti/MH	m	2A	om-
EN HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: Tit Doberšek
Alkoholno vrenje
Kvaliteta vina je v veliki meri odvisna od alkoholnega vrenja mošta. Zato noben kletar, ki želi predelati dobro vino, ne bo prepustil mošta spontanemu vrenju. Danes lahko tudi manjši, vinogradnik — kletar bistveno vpliva na potek alkoholnega vrenja in s tem doseže boljšo kvaliteto vina. j
Alkoholno vrenje je biokemični proces, ki se odvija v prisotnosti živih celih kvasovk. Kvasovke, kakor tudi druge drobnoživke, bakterije in plesni pridejo v mošt z grozdjem. Med temi drobnoživkami je največ takšnih, ki v moštu niso zaželene. V manjšem številu pa so prisotne žlahtne kvasnice, ki so sposobne kvalitetno in do kraja razgraditi sladkor v etilni alkohol. Na srečo pa so ravno te nezaželene divje kvasovke in bakterije zelo občutljive na žveplo, medtem ko so žlahtne kvasovke veliko bolj odporne. Zato je nujno žveplanje mošta, s katerim zavremo delovanje divjih kvasovk, žlahtnim kvasovkam pa omogočimo hiter razvoj.
Iz izkušenj vemo, da alkoholno vrenje ne poteka vedno tako, kakor je opisano tu. V$e pogosteje se dogaja, da mošt noče zavreti. Predvsem pride do tega takrat, če smo prisiljeni trgati v hladnih in deževnih jesenskih dneh. Takšni dnevi nas spremljajo že nekaj let in verjetno nas bodo tudi letos. Tudi uporaba raznih zaščitnih sredstev je vzrok za težave pri vrenju. Zato ne smemo čakati, da se na moštu oz. tropu začne razvijati plesen, ampak moramo poskrbeti, da bo mošt'začel čimprej vreti. To dosežemo z dodatkom vrelnega nastavka, ki vsebuje tudi kvasovke, sposobne vreti pri nižjih temperaturah. Količino dodanega vrelnega nastavka moramo povečati tudi do 5 %. Po potrebi klet primerno zagreje-mo.
Predelava rdečega grozdja
Bistvena razlika med predelavo belega in rdečega grozdja je v , tem, da mora rdeči mošt VTeti skupaj z jagodnimi kožicami, iz katerih se med vrenjem izlužijo barvne snovi. Le dobro dozorelo in zdravo gTOzdje ima dovolj barvnih snovi. Zato ne trgamo prerano in pri trgatvi gnilo grozdje odbiramo. Pri tem pazimo, da čim manj poškodujemo grozdne jagode. Nepoškodovano grozdje pripeljemo do kleti, kjer ga najprej razpecljamo in zdro-
zgamo. Čas, ki preteče od trenutka, ko smo grozd odrezali na trti, do drozganja v kleti naj bo čim krajši. Drozgo nato prečrpamo v vrelne kadi. Kadi napolnimo le do 4/5 prostornine. Takoj ko smo kad napolnili, drozgo zažveplamo ter ji dodamo 2 % vrelnega nastavka. Žveplamo lahko s kalijevim meta-bisulfitom ali z žveplasto kislino poznane koncentracije. Boljše je žveplanje z žveplasto kislino, ker s kalijevim mctabisulfitom vnašamo v mošt nezaželeni kalij. V normalnih letinah žveplamo z 10 g kalijevega metabisulfita na hektoliter drozge ali s 100 ml 5-odst. žveplaste kisline. Če je grozdje gnilo, količino žvepla povečujemo.
Vinska klet v Metliki je tudi letos pripravila za vinogradnike 5-odst. žveplasto kislino. Tu dobijo vinogradniki vsa potrebna navodila za njeno uporabo.
Vielni nastavek čistih kvasovk si moramo pravočasno pripraviti pred glavno trgatvijo. Čisto kulturo kvasovk dobimo pri biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kdor si tega ni pravočasno nabavil, lahko dobi vrelni nastavek v Vinski kleti v Metliki, tu ga vsako leto pripravijo v večji količini.
Da pospešimo začetek vrenja, drozgo po potrebi zagrevamo. Predvsem je potrebno zagrevanje drozge, če so bile dnevne temperature v času trgatve nizke. Zagrevamo jo do 25 C. Ko prične drozga vreti, se začno dvigati na površje jagodne kožice in ustvarjati se začne klobuk. Vsaki 2 uri moramo drozgo temeljito premešati. Tako bomo v kratkem času izlužili dovolj barvnih snovi. Postopek izluže-vanja barvil lahko traja največ 3 do 4 dni. Če bomo pustili mošt dlje časa v dotiku z jagodnimi kožicami in pečki, se bo izlužilo v mošt preveč taninskih snovi in imeli bomo vino s preveč trpkim okusom. Zato začnemo prešati, ko prevre približno polovica sladkorja.
INŽ. STANE BAJUK
Cigareta -naslada in zlo
Teden boja proti kajenju
Kajenje je postalo najbolj množična narkomanija sodobnega sveta. Zasvojenost, odvisnost od tobačnega dima, ki je značilna za strastnega kadilca, je dobila do danes v svetu ogromne razsežnosti. Sprva so ljudje uživali tobak največ s pipo, ki jo je izpodrinila cigara, od začetka 20. stoletja dalje pa je cigareta omogočila uživanje tobaka, ki se je širilo kot epidemija.
Razvadi kajenja so najprej podlegali le moški. Nežnejši spol jim je v tem začel slediti- nekaj desetletij kasneje. Že pred leti je znašala letna poraba tobaka v svetu kar 6 milijonov ton. Ta številka iz leta v leto naglo narašča, kot tudi število ljudi, ki se vdajajo tej za zdravje tako škodljivi razvadi. Še posebno je zaskrbljujoče, da se kajenje z veliko naglico širi med mladino in ženskami.
Jugoslovani smo po številu kadilcev, porabi tobaka in pokajenih cigaretah na prebivalca blizu svetovnega vrha. Ob tem pa si pred škodljivostjo kajenja za zdravje tako kadilca kot nekadilca, ki je izpostavljen tobačnemu dimu, ne moremo več zatiskati oči. V tobakovem dimu je več kot tisoč kemičnih spojin, od katerih sta najnevarnejša nikotin in katran. Ta se nabira na dihalnih organih in je osnova za razvoj raka. Ravno pljučni rak je v Sloveniji najpogostejša oblika raka, kar je v nesporni povezavi s kajenjem. Kadilcu se obetajo tudi druge številne težave z zdravjem.
Prizadevanja, da bi omejili kajenje, je čutiti po vsem svetu. Pa uspehi? Nekaj jih je, čeprav se večina kadilcev vsem opozorilom in neizpodbitnim dokazom o škodljivosti kajenja enostavno izogne. Upreti se zahtevam organizma po določeni „dozi" nikotina namreč ni lahko. Pa se velja potruditi. Saj kajenje nenazadnje tudi ni poceni.
Direktor izključen iz ZK
Pijan je snel v gostilni Titovo sliko in jo vrgel ob tla — Zadeva seje vlekla skoraj tri leta — Ker je ribniški komunisti niso znali rešiti, je moral pomagati CK — Ugotoviti še krivdo ostalih, ki so za dejanje vedeli, a niso ukrepali
Inž. Alojz Zavolovšek, direktor tozda .Jelenov žleb" GG Kočevje ni več član ZK. Sklep o njegovi izključitvi so sprejeli minuli ponedeljek na seji občinske konference ZK Ribnica. Proti izključitvi je glasoval en član konference, ostali pa so glasovali za izključitev.
Sklep o izključitvi so utemeljili s tem, daje Alojz Zavolovšek sramotil predsednika Tita, in sicer tako, da je 24. novembra 1978 okoli 19. ure snel s stene v gostilni Štcbljaj v Dolenji vasi sliko predsednika Tita in jo vrgel ob tla. Priče so na javni
SEVNICANI NIZAJO ZMAGE
Na sobotni tekmi II. SRL pred okrog 200 gledalci so sevniški rokometaši premagali moštvo iz Bakovcev (32 : 26, prvi polčas 16:11). Največkrat so zatresli mrežo gostov Edi Trbovc (13 zadetkov), Marič (7), Svažič (6) itd.
obravnavi 19. junjja 1979 povedale, da je prišel Zavolovšek takrat v gostilno že močno pijan, da je najprej razbjjal kozarce, nato pa stopil na klop, snel s stene sliko predsednika Tita in jo vrgel ob tla. Vendar je bil obtožni predlog umaknjen, ker naj bi to dejanje' očitno storil „v afektu oziroma v stanju delirium tremensa”.
To dejanje direktorja Zavolov&a je 3. julija letos obravnavala osnovna organizacija ZK tozda .Jelenov žieb“. Takrat je Zavolovšek sam predlagal, naj bi ga izključili, vendar je za njegovo izključitev glasovalo S članov, proti izključitvi pa 6.
Na seji konference so imenovali še posebno delovno skupino, ki naj ugotovi stopnjo odgovornosti (da ta zadeva ni bila že prej razrešena)
slehernega elana OO ZK tozda Jelenov žleb in predlaga za krivce partijske kazni. Nadalje naj komisija v razgovoru z najodgovornejšimi funkcionarji v bivšem komiteju ZK in v sedanjem vodstvu občinske skupščine Ribnica ugotovi politično odgovornost slehernega člana teh organov, ki je za Zavolovškovo dejanje vedel, a ni ukrepal, in tudi te predlagati za vzgojno-politične ukrepe, se pravi kazni. Naloga te komisije pa je tudi, da pomaga OO ZK tozda, da bo v najkrajšem času prebrodila težave.
Na seji konference je en izmed članov vprašal (še pred glasovanjem) če bo Zavolovšek izključen zaradi očitanega dejanja ali morda zaradi njegovih stališč pri „sozdiranju“ ZKGP Kočevje (ko je referendum propadel). Odgovor je bil, da izključno zaradi očitanega dejanja. Res pa bo treba tudi preučiti, zakaj je propadlo predvideno združevanje v SOZD ZKGP in tudi, kdo je za to odgovoren.
JOŽE PRIMC
Predsednic občinske konference ZK In sekretar občinskega komiteja ZK morata biti kot ščuki v občinski vodi in tudi šavsniti, kadar je potrebno. Položaj v gospodarstvu in drugod je tak, da teija odgovorno • do. Slogaštvo, oportunizem in navidezni mir v občinskem vrhu so škodljivi, če niso razrešene zastavljene naloge. To je ena izmed misli v uvodni območje Ljubljana—okolica, ki
razpravi sekretarja Medobčinskega sveta ZK Ljubljana Ludvika Zajca na razgovoru predsednikov in sekre-taijev občinskih organizacij ZKS za
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kos gospodarski...
najbolj pa podatek, daje ob polletju 15 organizacij združenega dela, ki zaposlujejo več kot 6.000 delavcev ali 16 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu na Dolenjskem, „pri-delalo” 446 milijonov dinarjev izgube. Poleg tega je še več takih organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti.
Pomanjkanje surovin in reprodukcijskih materialov pesti skoroda vse po vrsti Največje težave občuti predelovalna industrija, ki mora precej surovin in reprodukcijskih materialov kupovati v tujini, pretežno na zahodnem trgu. Deviz za to pa je čedalje manj, zato je pr o izvor uja nenehno ogrožena. Izvozniki svoje naloge izpolnjujejo, vendar s skrajnimi napori. Prihaja pa do neskladja, saj se zadnje čase izvoz preveč usmerja na klirinško področje, kar seveda ne prinaša deviz.
O vsem tem je tekla beseda tudi na ponedeljkovem posvetu v Novem mestu, ko so o izpolnjevanju gospodarskih in stabilizacijskih načrtov spregovorili najodgovornejši komunisti v dolenjski regiji. Poudarili so.
*da v prenekateri organizaciji združenega dela, ki je zabredla v težave, vzroke za nastalo stanje iščejo drugje, ne pa pod domačo streho. Zdi se, da se kaj malo zmenijo za stabilizacijske programe, ki so jih bili sprejeli Kaže, da še niso povsod doumeli, da stabilizacija ni ..mizica, pogrni se“, marveč je moč živeti le od lastnega dela in tudi znanja.
Potrebno po boljši izrabi domače pameti in vključitvi raziskovalne dejavnosti v razreševanje pereče gospodarske problematike pa tudi pri planiranju bi morali, kot je na posvetu menil Franci Sali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, upoštevati v vseh delovnih organizacijah.
Skoraj peturna razprava na omenjenem posvetu je izzvenela v zahtevo, da do premikov mora priti. Zato bo ton politični jeseni na Dolenjskem dajalo prizadevanje vseh dejavnikov za izpolnitev stabilizacijskih nalog. Posebne omembe je vredna pripravljenost združenega dela, da prevzame dodatne izvozne obveznosti Med drugim je predstavnik 1MV na posvetu povedal, da se je njegova delovna organizacija že odločila preseči svoj izvozni načrt za več kot 16 milijonov dolarjev.
L ZORAN
je
bil minuli četrtek, v Ljubljani. Na njem so ocenili dosedanje delo ZK pri uresničevanju sprejetih stališč in sklepov ter začrtali aktivnost ZK v jesenskem času.
Tako sekretar Ludvik Zajc kot izvršna sekretarka pri CK ZKS Ivanka Vrhovščak, kije tudi sodelovala v razpravi, sta poudarila odgovornost posameznega komunista in organizacije ZK pri uresničevanju sprejetih oziroma dogovorjenih nalog ter naloge komunistov pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Posebej sta opozorila na ivesti-cije (ki so na področju gospodarstva že v pravih okvirih, na področju SIS in krajevnih skupnosti pa še ne), izvoz, produktivnost (ki stagnira), dohodkovno povezovanje (ki je še slabo, kot uspešne primere pa so med drugim omenili tudi Inles in Riko iz Ribnice ter kočevski Melamin), zaposlovanje, program razvoja, cene, itd.
Sposobni komunisti se ne bi smeli otresati odgovornih dolžnosti in
BLI2A SE TRGATEV
Tudi v Posavju se vinogradniki že pripravljajo na trgatev. Grozdje postaja vse sladkgše, zato je treba pravočasno poskrbeti za vinsko posodo in naprave. Moj stari oče ne zaupa novostim, zato ni razdrl stare lesene stiskalnice. Ta mu je že prišla >iav, saj se je električna, ki izgleda :ot pralni stroj, pokvarila, rezervni deli pa se dobijo samo v tujini. Vinogradnikom povzročajo skrbi tudi požrešni škorci, ki se ne bojijo niti glasnih klopotcev.
SAMOPETEUNC OS Brežice
E
m
PRAZNIK ŽELEZNIČARJEV — Med gosti, ki so se udeležili spominske slovesnosti na Karlovcu pri Hmeljniku, sta bila tudi Viktor Avbelj', ki je imel kot takratni sekretar okrožnega komiteja za Dolenjsko veliko zaslug za napredno gibanje med železničaiji (v sredini) in eden od ustanoviteljev železniškega rajonskega komiteji Daniel Lepin (na sliki levo). (Foto: J. Pavlin)
Slavje železničarjev
Tradicionalen shod na Karlovcu pri Hmeljniku
Zaostriti osebno odgovornost
Osebna odgovornost se ne sme razbliniti v kolektivno — Odgovornost je sorazmerna z možnostjo vpliva in položajem — Nekaj misli s sestanka MS ZK Ljubljana—okolica
zaradi komoditete stati ob strani. Če komunist dolžnosti noče sprejeti, ga tudi ni treba preveč siliti, ampak sprejeti proti njemu ukrepe. Nista namreč dve vrsti komunistov: eni ki bi delali, in drugi, ki bi stali ob strani in le kritizirali.
Evidentirati (za možne kandidate) je treba ljudi, ki uživajo ugled zaradi svoje poštenosti Žalostno je, če smo tudi nekateri komunisti izgubili vsa merila osebne poštenosti in se tako rekoč sploh ne zavedamo nepoštenosti komunistov ali drugih.
• Seveda pa vseh odgovornih dolžnosti ne bi smeli opravljati le komunisti. Pritegniti je treba čim širši krog delovnih ljudi in občanov. Po doslej znanih podatkih je vsak četrti občan nosilec neke dolžnosti. Ljudem je treba bolj zaupati. Volitve naj ne bodo nekakšen občinski vrtiljak, kjer občin&i funkcionaiji le zamenjajo stolčke.
Ostali udeleženci v razpravi so v glavnem prikazovali gospodarsko stanje v svojih občinah in predvidene ukrepe za boljše gospodarjenje. Le predstavnica Vrhnike se je lotila zadeve z druge plati in med drugim poudarila, da so vse težave posledica prešibke partijske zavesti, ki je ponekod skorajda ni več, in prešibkega znanja. Preveč dajemo -tudi komunisti - na kariero, osebni standard. Če hočemo pridobljene dobrine obdržati, bo potrebno več učinkovitega dela. Več pozornosti bo treba v bodoče posvečati liku komuniksta.
O teh drugih zadevah, predvsem o uresničevanju sklepov in stališč problemskih konferenc, bodo v občinskih organizacijah ZK in osnovnih organizacijah pripravili akcgsko usmeritev za jesen. Opredelili bodo tudi nosilce nalog in roke izpolnitev.
J. PRIMC
Letošnjim proslavam ob 40—letnici vstaje in ustanovitve OF so se 13. septebmra pridružili tudi dolenjski železničaiji s tradicionalno spominsko svečanostjo na Karlovcu pod Trško goro. Poteklo je že 38 let od ustanovitve železničarske brigade, 15. septebmra pa 39 let, odkar je bil med zidanicami v vinorodnem Karlovcu ustanovljen železničarski rajonski komite.
Med gosti sta bila tudi Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS, in Niko Šilih, član sveta republike. Zbranim je najprej spregovoril predsednik KS ZSM Železniškega vozlišča Novo mesto Rudi Ravnikar in v svojem govoru obudil spomine na borce, ki so v vojni darovali življenje za naš lepši jutrišnji dan. Posebej je orisal borbeno pot železničarjev, ki zavzemajo v zgodovini NOB častno mesto. Prvim padlim iz njihovih vrst, ki so dali življenje 9. februarja 1943, je delagacija na jCramarjevi zidanici položila venec. „XJstanovi-tev železničarskega komiteja na Karlovcu ni bilo slučajno, saj je bil
to teren, ki je delal in živel s partizani Tu so se srečevali kurirji ilegalci in drugi, ki so iz Ljubljane potovali v Glavni štab Slovenije," se spominja še edini živeči udeleženec ustanovne trojke Daniel Lepin, danes upokojeni direktor Slovenskih železnic, rojen v Rožnem dolu pri Semiču.
Kulturni program so pripravili mladinci ZTO Novo mesto in ansambel Henčka Burkata.
J. P.
SEVNICAN V RIMU
Prizadevni vodja sevniških raketarjev, sedaj duša tovarniškega kluba v trboveljski Strojni tovarni, Marjan Zidarič je 8. septembra poročal v ljubljanskem radjjskem dnevniku o svetovnem kongresu osvajalcev vesolja v Rimu. Tam sta se mudila tudi kozmonavt z najdaljšim bivanjem v vesoljnem prostranstvu, sovjetski astronavt Rjumin in Paul Crippan, član znamenite ameriške posadke Space Shuttla, kateremu je Zidarič segel v roko že med obiskom v Beogradu. Naši raketarji so v Rimu poročali o skupnem projektu Sirij 5 kluba STT in Celjanov.
Sej	em nad	sejmi v I	)el	ju
Mnogo prireditev ob XIV. sejmu obrti				
V petek, 18. septembra, bodo v celjski dvorani Golovec odprli XIV. mednarodni sejem obrti in opreme za obrt. Na okrog 2.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora bo mogoče videti zanimivo ponudbo tako imenovanega malega gospodarstva.
Cegani kot znani prireditelji bodo tudi tokrat ob sejmu v tem lepem športno-rekreacijskem centru pripravili številne prireditve. Za pokal sejma se bodo pomerili obrtniki in pri njih zaposleni delavci na tretjih športnih igrah. Pomemben prispevek k nadaljnjemu uveljavljenju malega gospodarstva bodo tudi tokrat dali številni predvideni posveti, za katere vlada, kot so v četrtek, 10. septembra, priredi-teelji povedali novinarjem na tiskovni konferenci, precejšnje zanimanje tudi med predstavniki raznih zveznih organov.
Poudariti je treba, daje celjski obrtni sejem že zdavnaj prerasel regjjske okvirje, čeprav je posebno tam odigral opazno vlogo
motoija sodelovanja in povezovanja malega gospodarstva, združenega dela in drugih organov. Kot je na tiskovni konferenci dejal predsednik organizacijskega odbora (in predsednik sveta sevniške zadruge Bohor) Franjo Verdnik iz Žalca, bodo letos nadaljevali pred leti prekinjeno tradicijo tesnejših stikov z obrtniki in združenji Zasavja, Posavja, veseli pa bi bili kajpak tudi Dolenjcev in drugih.
Med osrednjimi posvetovanji-bodo zanimiva žlasti: v ponedeljek, 21. septembra, o ustanavljanju in delovanju pogodbenih organizacij združenega dela, naslednji dan pa bo Zveza obrtnih združenj Slovenije prireditelj posveta o razvoju zadružništva na Slovenskem. Na posvetovanje v sredo, 23. septembra, „Drobno gospodarstvo in njegova vloga v izpopolnjevanju gospodarske strukture Slovenije” so povabili vse slovenske 'predsednike občinskih skupščin in izvršnih svetov.
A. ŽELEZNIK
Sola je končno zaupana praksi
Dober
ravnatelj nenehno spremlja delo učiteljev, učencev, razrednikov, strokovnih in samoupravnih organov, društev, družbenopolitičnih organizacij, interesnih dejavnosti itd. Ravnatelj je torej gonilna sila vseh prizadevanj na šoli, poleg tega pa otgani-zirano skrbi, da se šola uveljavlja tudi v okolju, kjer deluje. Če ravnatelj ni dovolj vnet pedagoški vodja, to hitro izkoristijo posamezniki, ki jim je boB všeč nered kot pa zdravo in ustvarjalno delovno okolje. Samo organizirano in sproti spremljano delo rodi v šoli uspešne vzgojno-izobraževalne rezultate. Torej je ravnateljeva vloga pomembna in nenadomestljiva.
Razredniki
Oddelek - oddelčna skupnost, temeljna delovno in samoupravno organizirana celica učencev, ima svojega vodjo, razrednika. Razrednik pomeni za oddelek toliko kot ravnatelj za šolo. Vse pedagoško in drugo delo se pravzaprav uresničuje v oddelku. Razrednik vodi
učence, jih usmerja in spodbuja, poleg tega usklajuje delo oddelčnega učiteljskega zbora, sodeluje s starši, ravnateljem in strokovnimi službami v šoli in zunaj nje.
Razrednik je učencem tudi glavni mentor pri usklajevanju njihovih pravic in dolžnosti, pri utrjevanju samoupravnih odnosov, organiziranju in izvajanju interesnih dejavnosti vključevanju učencev v delo društev, družbenih in družbenopolitičnih organizacij.
Zavzet razrednik ustvari v oddelku delovno vnemo, katere rezultati so v ponos razredniku in v veselje učencev.
Starši in šola
Starši se iz leta v leto bo(j zanimajo za napredek svojih otrok v šoli. To je zelo pomembnoza otroke pa tudi za šolo. Sola in starši se morajo pri vzgojnih prizadevanjih dopolnjevati ne pa razhajati V šolskih programih ni niti najmanjših hotenj, da bi učence vzgajali drugače kot v poštene, odgovorne in delovne ljudi.
Zato bi bik) zelo prav, da okolje zunaj šole ne bi rušilo tistega, kar želi šola postaviti na zdrave temelje. Za to pa so prvenstveno odgovorni starši ker želgo omogočiti svojemu otroku zdravo telesno in duhovno rast ter srečno življenjsko prihodnost Doraščajoči človek se mora postopoma osamosvajati toda predčasno ali pretirano izsiljevanje v to ali ono smer je potrebno preudarno omejiti Kdor se odloči za šolanje, naj mu bo to prva skrb in odgovornost. Seveda ima mlad človek zaradi telesne in duševne rasti in zaradi vraščanja v družbene odnose že itak obilo problemov. Le zakaj bi mu jih po nepotrebnem omogočili še več! Stiki med šolo in starši naj bodo pogosti. Vsako tako srečanje naj prispeva k temu, da bi se bolje razumeli starši učenci in učitelji in da bi bik) več uspehov in manj porazov.
Strokovni organi na šoli „
Med strokovne organe na šoli sodijo poleg ravnatelja in razrednika
še razredni (oddelčni) učiteljski zbori, učiteljski zbor šole pa tudi strokovni aktivi Največ neposredno odgovornega dela imata oddelčni učiteljski zbor in razrednik. Vsi strokovni organi imajo svoje delovne načrte. Temeljna in zahtevnejša vprašanja usklajujejo v učiteljskem zboru šole. Vrsto vprašanj, ki jih sprožijo in .oblikujejo strokovni organi, obravnavajo in sprejemajo še samoupravni organi in organi upravljanja šole. Pomembno nalogo in odgovornost imajo ti organi tudi za organizirano strokovno in pedagoško izpopolnjevanje prosvetnih in drugih strokovnih delavcev na šoli.
/
Delo je steklo -
Novo šolsko leto se je torej začelo. Samo na videz gre življenje v šoli enolično dalje. Mladostna vedoželjnost in zagnanost sc še ni prav dobro umirila. Energije ni malo. Do konca pouka pa je še daleč, zato je ne kaže tratiti v nekoristne namene, ampak za delo. Najtežje je popravljati zamujeno.
Samo na Dolenjskem in v Posavju je napolnilo osnovne šole nad 20 tisoč osnovnošolskih radovednežev, srednje šole približno pet tisoč učencev, od tega več kot dva tisoč prve razrede usmerjene srednje šole, približno 900 srednješolcev si je našlo začasno domovanje v domovih za učence itd. Odraslih sc je letos vključilo v izobraževanje precej manj kot prejšnja leta. Morda zato, ker so se zbali novosti, ki jihprinaša usmerjeno izobraževanje. Cc tiči vzrok samo v tem, potem bo težave v prihodnje lahko premagati. Na področju srednjega šolstva je z zunanjimi sodelavci vred kakih 300 učiteljev, na osnovnih šolah vsaj 900. V redni program predšolske vzgoje je vključenih skoraj štiri tisoč otrok, za enako število pa bodo med letom organjziranc krajše oblike vzgoje, kar bi vodilo in usmerjalo nad 300 vzgojiteljic in varušk.
Torej tudi številke nas opozarjajo, da smo na celotnem področju vzgoje in izobraževanja napravili velike remike. In če bi dodali še podatke delavskih univerzah, bi bila ta trditev še bolj utemeljena.
USMERJENEMU IZOBRAŽEVANJU: SREČNO!
Zdaj že lahko govorimo, da smo začeli uvajati usmerjeno izobraževa-
nje. V Sloveniji se je v 1. letnike usmerjenih srednjih šol vključilo nad 30.000 učencev, in sicer v skrajšane in srednje programe. V tem trenutku se povsem še ne zavedamo, kako močan „stroj“ je začel delovati in koliko ..energije” bo potreboval za svoje nadaljnje delovanje.
Toda start je uspel. Ob vseh solidno opravljenih pripravah, ki pa še niso končane, je zlasti pohvalno, da bodo dobili učenci 1. letnikov vse učbenike, delovne zvezke in priročnike.
Tega so še posebej veseli učitelji, saj takega dogodka na Slovenskem še ni bilo. Kljub temu bodo morali prav učitelji dokazati, da je pedagoška praksa kos tudi tako zahtevnim nalogam, kot jih je 1. septembra sprožilo uvajanje usmerjenega izobraževanja. Podobno tudi delovne organizacije, proizvodne in neproizvodne, saj so prevzele vrsto neposrednih in posrednih nalog v zvezi z izvajanjem pravkar začetega izobraževanja. Sicer pa je vloga delovnih organizacij in vrste drugih dejavnikov zunaj šol tako pomembna, da zasluži širšo pozornost v posebnem prispevku.
JOŽE ŠKUFCA (Nadaljevanje op rihodnjič)
kultura
in
izobra-
ževanje
KROŽKI ŽE DELUJEJO
Semiška šola je premajhna za vse šolarje, zato se učenci treh oddelkov vozijo v 3,5 km oddaljeni Streklje-vec. Nasploh se delovni dan v celodnevni osnovni šoli precej razlikuje od prejšnjega, ob pouku imamo več časa za razvedrilo in samostojno učenje, večje so tudi možnosti za interesne dejavnosti. Tako že deluje več krožkov, še posebno veliko zanimanje je za prirodoslovni, literarni, folklorni, radioamaterski in kmetijski krožek, dejavna sta tudi športno društvo in pevski zbor.
Člani literarnega krožka COŠ Semič
OBIRALI SMO HMELJ
195 učencev 7. in 8. razredov šentjemejske osnovne šole je prejšnji teden pomagalo obirati hmelj. Nabrali smo blizu 287 mernikov hmeljevih kobulj, z zasluženim de-narjem pa bo šolska kuhinja kupila jabolka, kijih bomo učenci dobivali kot priboljšek ob malici.
MARINKA GRGOVIČ
pisma
in
odmevi
ŠVEDI OBISKALI
8.	RAZRED
Pred kratkim je med poukom kemije v našo učilnico vstopila skupina ljudi. Tov. ravnatelj nam je pojasnil, da gre za švedsko parlamentarno delegacijo. Gostje so si ogledali našo učilnico, nato pa jih je zanimalo, katere tovarne smo si že ogledali in kam bomo šli po končani osnovni šoli. Upamo, da so bili z našimi odgovori, ki jih je v švedščino prestavljala prevajalka, zadovoljni-
MELITA FISTER OS Trebnje
Še: „Velja za obe strani’'
Opombe na enostransko poročilo Nejeverneži naj bi si ogledali opustošena polja v Suhi krajini
V predzadnji avgustovski številki Dolenjskega lista je bil objavljen sestavek z naslovom „Velja za obe strani". Slo je za precej enostransko obarvano poročilo o sestanku, na katerem so (v okviru Socialistične zveze) kmetje iz Suhe krajine in predstavniki lovcev razčiščevali sporna vprašanja škode, ki jo povzroča divjad.
Tisti nejeverneži, ki dvomijo, da je škoda res velika, bi si morali ogledati naša opustošena polja. Ni pravega načina, da bi se kmetje lahko ubranili dvijadi. Ne zaležejo velike količine žic, trakov, razna strašila, tudi s ponočnim obhodom njiv in kurjenjem ni moč pregnati divjadi Kaj naj potem kmetje rečemo na očitek, da kmetujemo le zaradi dobička? Res pa je, da stežka redimo živino, marsikdo še toliko semena ne dobi nazaj. In kako naj v takih razmerah živimo, kupujemo gnojita?
Ključno vprašanje je, ali naj v Suhi krajini živi človek ali divjad. Na omenjenem sestanku pa ni nihče dejal, da je treba vso divjad pobiti ali pa škodo dobro plačati. Srnice so res ljubke živalice, še zlasti v očeh lovcev, kmetom, ki si prizadevamo uresničevati zahtevo po čim večjem pridelku hrane, pa ni do občudovanja živali, ki nam dela toliko škode.
Obetajo odstrel. Ne bo zalegel dosti, saj je divjadi toliko, da ni redko sredi belega dneva videti nad 20 jelenov ali divjih prašičev. Kmetje se zavedamo, da škoda ne bo nič manjša, dokler bo imela divjad toliko zagovornikov v vrstah lovcev. Ti se dolgočasijo, ko kmetje, po njihovem, na.sestankih mlatimo prazno slamo. Pa se je že kdo vprašal, kaj bomo jedli tedaj, ko bo zmanjkalo takih mlatičev, divjadi pa bo čedalje več?	ANA	PAPEŽ
Ratje 29
Medved se je prelevil v psa
Sumničenja, da je krivolovec ustrelil medveda odveč, ker je ustreljeni medved v resnici pes, pravijo lovci
Pred kratkim je več časopisov, med njimi tudi naš Dolenjski list, poročalo, da so gobarji, naleteli v gozdu na Mali gori, pri Kočevju na medveda, ki je mrtev ležal za grmom, in da lovci že poizvedujejo za krivolovcem, ki ga bo to dejanje veljalo nekaj starih milijonov.
Nesrečnega mrtvega medveda sije ogledala tudi tričlanska komisija lovcev in ugotovila, da gre za medvedjega mladiča, črne barve, težkega 50 do 60 kg. Neupravičenega odstrela pa so bili osumljeni lovci okoliških lovski družin in gojitvenega lovišča Žitna gora.
Te dni pa je med kočevskimi lovci završalo, da ustreljeni medved ni medved ampak pes. Padle so tudi razne stave o tem. Med nekaterimi lovci in lovskimi strokovnjaki pa je prišlo že do velike zamere.
Zadeva naj bi prišla na dan tako: Neki kočevski lovec je hotel te dni ustreljenemu medvedu porezati ta-
ce, da bi jih imel za spomin. Ko je prišel na kraj, kjer je ležal ubiti medved, je ugotovil, da je meso s kožo že odpadlo in daje ostalo le še okostje, ki je še najbolj podobno pasjemu. Tudi tace niso imele toliko blazinic, kot jih ima medved, ampak kot jih ima pes.
Lovci pa vendar najdejo opraviči-, lo za zmoto svoje strokovne komisije. Pravijo, da je bil pes novofundlandec, ki je res precej podoben medvedu. Ko je komisija prišla do „medveda“, je ta močno smrdel in po njem so gomazeli črvi, zato se ga je ogledala z oddaljenosti kakih 5 m, zaradi česar je še lažje prišlo do zmote.
Hkrati pa lovci menijo, da je zadevo javnosti le treba prikazati tako, kot je v resnici, pa čeprav bo za člane komisija neprijetna, saj so bili zaradi njene ugotovitve osumljeni lovci kar štirih lovskih organizacij kot morebitni krivolovcj. j. p.
Malomarnost brez primere
Pri vodovodarjih v okviru Komunale očitno ne poznajo odgovornosti — Šest ur je trajalo, preden so v Koštialovi ulici zaprli ventil, voda pa je bruhala ...
Pri rekonstrukciji Koštialove ulice na Mestnih njivah so dogodki minulega ponedeljka (7. september) močno razburili krajane, tako da je na račun vodovodarjev oz. Komunale huda kritika. Podjetje, ki je v izgubi in ima za dolžnost krajanom pomagati, je ravnalo povsem brezbrižno, ko je voda z vso silo bruhala iz prelomljene glavne vodovodne cevi.
Zgodilo se je okrog 11.30, ko je stroj Cestnega podjetja pri delu poškodoval glavno vodovodno cev. Voda je z vso silo začela visoko bruhati. Delovodja je takoj telefoniral na Komunalo, kjer je oseba pri telefonu izjavila: ..Trenutno ni nikogar, bomo pa čimprej nekoga poslali zapret vodo." Čakali so uro, še dlje, nato je delovodja sam odšel v mesto in pripeljal 2 delavca Komunale. Hodila sta sem in tja P° delovišču s sprehajalnim korakom. Nista našla ventila za zapirar\je vode in nista imela s seboj nobenega orodja. Rekla sta, da obstaja en sam ključ od rezervoarja, tega pa da ima delavec v Suhi krajini. Odšla sta, ljudje iz okoliških hiš, ki jim je voda grozila, pa so bili čedalje
B
bolj nestrpni. Mislili so, da sta delavca šla koga iskat, pa nič. Tudi ostali iz Cestnega podjetja so natanko ob 14. uri zapustili delovišče.
Ko je prišel na delovišče še iredsednik gradbenega odbora Danijel Štirn in je izvedel za vse to, je telefoniral na postajo milice in prosil za posredovanje, da bi vodovodarji vendarle prišli. Voda je sprva tekla po jarku, nato iskala pot navzdol k hišam. Tudi predsednica krajevne skupnosti je telefonirala na vse strani in iskala pomoč. Ivedela je, da obstajajo pri vodovodarjih dežurni, ampak niknjer ni bilo nikogar dobiti!
Med vsem tem dogajanjem pa je eden odgovornih iz Komunale le izvedel za zadevo in prišel osebno na teren, nato pa odšel po ljudi. Kaj hitro je dobil prve in ob 17.30 so vodo zaprli. Celih šest ur pa je trajalo, da so vodovodarji prišli, čeravno sojih iskali še med delovnim časom in čeprav imajo dežurne! Nemaren odnos do dela je prizadete krajane razburil tako, da so začeli dvomiti, če je takim delavcem sploh zaupati upravljanje z vodo.	-a
Zbirka je, kaj pa zdaj?
Stalna zbirka prikazov in dokumentov NOB in revolucionarne preteklosti na Dolenjskem, slovesno odprta v novem oddelku NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja pred letošnjim dnevom OF in kasneje začasno zaprta zaradi nujnih izboljSevalnih opravil, je že več tednov spet na ogled. Seveda se muzejski delavci zavedlo, da dela še dolgo ne bo konec, saj bo treba poleg nenehnega dograjevanja razstave z morebitnimi ustreznejšimi, a za zdaj še nedostopnimi ali neznanimi dokumenti (izvirne listine, fotografije, drugi dokazi), uresničiti tudi obilo drugih nalog, navedenih v programskih smernicah oddelka.
S postavitvijo stalne zbirke se je, kot pravita ravnatelj Dolenjskega muzeja Ludvik Tončič in vodja oddelka. NOB, pravo muzej deo delo šele začelo. Kdaj bo uresničeno vse drugo, kar naj bi sledilo razštavi, pa je odvisno od številnih dejavnikov, ne samo od Časa in denarja. Za delo, ki je načrtovano za vsako leto posebej, je denar menda zagotovljen, le porabiti ga nima kdo. Oddelek bi namreč potreboval še najmanj dva do tri strokovnjake, in to takoj, žal pa jih muzej ne dobi kljub vztrajnemu poizvedovanju in iskanju v strokovnih krogih.
Kdaj bo torej oddelek to, kar naj bi bil - ne samo lep objekt, pomnik, kulturno žarišče in še
kaj, marveč učilnica zgodovine, kot je svojčas slikovito dejal Bogdan Osolnik — je vprašanje, ob katerem lahko edini zaposleni v njem le nemočno dviga roke. Zato je prihodnosti prepuščen tudi odgovor na vprašanje, ali bo obveljal sedanji program dejavnosti oddelka ali ga bo nujno prilagoditi kadrovski zasedbi in še čemu.
Kljub temu bodo poskušali nekatere zadeve urediti že prej, ne čakaje na kadrovsko zasedbo. Tako bo v delo po možnosti že letos vključen svet oddelka, ki bo, sestavljen iz najprikladnejšega številka predstavnikov zainteresiranih, kot samoupravni organ nadaljeval poslanstvo že ukinjenega odbora za programske zasnove in se ukvarjal pretežno s programskimi zadevami. V eni od sob bodo poskusili z dodatnimi urami zgodovine NOB in revolucionarnih časov na Dolenjskem za učence novomeških in okoliških šol ter pri tem uporabiti tudi priročna sredstva, ki so že na voljo. Ob tem bodo razmislili o postavitvah tematskih razstav in oblikovanju manjših potujočih razstav, ki bi krožile po večjih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Na vrsto pa bo prišel tudi katalog ali vsaj vodnik po razstavi in v muzeju menijo, naj bi kaj takega pripravili in natisnili že prihodnje leto.
I.	Z.
ODDOLŽITEV SPOMINU NA PADLE - Novi oddelek NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja je bil ob navzočnosti številnih obiskovalcev odprt jeseni 1978. Posnetek je z otvoritve.
NOVA RAZSTAVA V NOVOMEŠKI „KRKI“
Danes ob 13. uri bodo v avli upravne stavbe tovarne zdravil Krka v Ločni odprli razstavo slikarskih stvaritev akademskega slikarja Leona Koporca, večkratnega udeleženca Dolenjske slikarske kolonije in Svobodne slikarske akademije, ki jo vsako leto prireja ta delovna organizacija. Razstavo je pripravilo Kulturno-umetniško društvo Krka.
„MALI PULJ“ SE IZTEKA
V Novem mestu se bo danes iztekel teden domačega filma pod naslovom „Mali Pulj". Kot zadnji je na sporedu film „Visoka napetost" v režiji Veljka Bulajiča. Predvčerajšnjim so vrteli tudi film „Se spominjaš Dolly Bell" mladega reži-seija Ermina Kusturice, ki je dobil na nedavnem beneškem festivalu „zlatega leva". Na sporedu je bilo sedem filmskih stvaritev, ki so jih prikazali na puljskem festivalu domačega filma lani in letos.
FILIP ROBAR POSNEL NOV FILM
Te dni bo Novomeščan Filip Robar začel montirati svoj novi film „Sence bližnjih prednikov”, ki gaje s svojim denarjem snemal tri leta. Film je ljubljanska televizijska hiša uvrstila v program za prihodnje leto, tako da je Robar dobil vsaj del denarja, ki ga je v teh letih vložil v snemapje filma. V glavnem je film posnet v Gabrju, v njem pa nastopa precej igralcev naturščikov iz teh krajev.
VIDMARJU ZA „OBRAZE“ NJEGOŠEVA NAGRADA
Slovenski književnik, kritik, esejist in estet Josip Vidmar je sedmi dobitnik Njegoševe nagrade za književnost. To največje jugoslovansko priznanje za literarno ustvarjanje je Vidmar dobil za knjigo „Obrazi“. Dvanajstčlanska žirija je v obrazložitvi med drugim zapisala, da gre za celovito delo, ki osvetljuje slovensko ustvarjalnost, hkrati pa je to etični in estetski portret samega avtoija. V nagrajeni knjigi so objavljeni osebni portreti petindvajseterice velikih osebnosti slovenske kulture in zgodovine. Josip Vidmar je prvi slovenski književnik, ki so mu prisodili Njegoševo nagrado.
„Šola” za ljubitelje
Posavski odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije pripravlja več seminarjev
Posavski odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije ne pozna premora. Zlasti posveča veliko skrb nenehnemu usposabljanju akteijev in sploh privržencev ljubiteljske kulture. Po uspešnem seminaiju na Senovem, kjer so se pogovarjali o vseh podrobnostih, ki sestavljajo pisan mozaik odrske predstave za odrasle od kostimov in scenografije do režije, že snuje-
jo program gledaliških predstav za prihodnjo sezono.
Na današnjem posvetu v Krškem se bodo amaterski gledališčniki dogovorili o repertoarju 1981/82.
2.	oktobra pa se bo v Sevnici pričel ciklus „vikend“ seminarjev za ustvarjalce v ljubiteljski kulturi. Prvi seminar „v živo" bo v celoti posvečen lutkarstvu.	P.	P.
Težave okrnile nakup knjig
V minulih dveh letih povečana nabava knjig prinesla Valvasorjevi knjižnici „rekord" polletne izposoje — Razveseljivi dosežek grenijo letošnje težave pri nakupu novitet
Kultura.ne pozna rekordov, če pa bi jih, bi morali mednje vsekakor uvrstiti dosežek Valvasorjeve knjižnice v Krškem pri knjižni izposoji. Iz evidenčne knjige je namreč razyidno, da je knjižnica v letošnjem prvem polletju dala v branje 15.000 knjig ali dobrQ tretjino več kot lani v enakem obdobju.
V knjižnici ne skrivajo zadovolj-	„Po mojem," pravi Sribarjeva, „se
stva ob tem zares izjemnem uspehu, je izposoja povečala predvsem zara-
čeprav ni naključen. Nedvomno je v njem skritega'veliko potrpežljivega strokovnega dela z bralci, ki se počasi, a zanesljivo obrestuje. Vendar pripisuje upravnica Ljudmila Šribar povečano zanimanje za knjigo nekemu drugemu dejstvu.
di tega, ker se nam je posrečilo pomladiti knjižni fond. V zadnjih dveh letih smo na policah razvrstili po 2.000 novih knjig, kar je bila za knjižnico velika pridobitev, bralci pa o dobili na voljo boljši izbor in so hlastno segali zlasti po novostih."
Nabavo 2.000 novih knjig je Valvasorjeva knjižnica načrtovala tudi za letos, a je ob polletju uresničila le četrtino te količine. Kaže, da se bo morala tudi v drugi polovici leta zadovoljiti s tako količino in da od planirane' nabave ne bo nič. Splošne finančne težave so se po svoje odrazile tudi v knjižničarstvu. Upravnica Sribarjeva si ne upa pomisliti, da bi se znatno okrnjeni nakup knjig negativno odrazil pri bralcih oziroma obiskovalcih knjižnice.
KONCERT NA TRIGLAVU
Moški pevski zbor delavskega kulturnega društva Svoboda iz Brestanice je pevsko sezono 1980/81- zaključil 22. in 23. avgusta s pohodom na Triglav in krajšim koncertom v domu na Kredarici Tega svojevrstnega zaključka seje udeležilo 27 članov zbora, med njimi tudi najstarejši član - 71-letni Karel Stropnik. Pohodnike je vodil izkušeni vodnik Janez Kavčič, tudi član zbora. Pot prvega dne od Pokljuke do Kredarice se je končala s krajšim večernim koncertom v domu. Na vrh Triglava so odšli naslednji dan, vendar so pri Aljaževem stolpu zaradi slabega vremena lahko zapeli le dve pesmi: „Oj Triglav, moj dom" in Prešernovo ..Zdravljico".
Sprememb ne delajo sklepi, marveč ljudje
Kulturni del poročila za 9. kongres slovenskih komunistov Dolenjske ne bo mogel pretirano hvaliti
V kulturi ni vse rožnato. Škriplje v organiziranosti, dogovaijanju, odprtosti. Celo v dejavnosti. Kratki stiki so malone povsod. Delegatski sistem je natrgan kot stara ribiška mreča. Čedalje več je nesklepčnih skupščin. Glasovanje o pomembnih zadevah poteka po pošti.
Taka in podobna dejstva že dolgo bodejo v oči. Na kulturniških sejah povzdigujejo glasove proti njim. Tako stanje kritizirajo nemalokrat v krogih, ki jim kultura pomeni področje postranskega zanimanja. Včasih se zdi, da je prišla ura za plat zvona. Razpravljalci se razvnemajo. Dalj kot do retoričnega vprašanja, zakaj in doklej tako, ne pride skoraj nobeden.
Vse diši po mrtvilu, ravnodušju in nemoči. Ali res ni izhoda ali pa ni več prave pripravljenosti? Odgovor je bržčas treba iskati v slednjem. Nemara je še najbolj res to, da so vsa ta vprašanja sila nehvaležna. Kdo ve. Vemo le, da pot v razreševanje ni izogibanje problematiki.
Nezdravo stanje je že začelo pljuskati čez rob nevzdržnosti. Zato ga je treba spremeniti. To je neizprosna zahteva, politična dolžnost. Naloga ni naprtena zgolj kulturnim delavcem in kulturnim organizacijam, marveč tudi družbenopolitičnim dejavnikom - ZK,
SZDL, sindikatom, ZSMS. Ukvarjanje s to problematiko je slednjim naloženo z resolucijami, stališči, sklepi, sprejetimi na raznih ravneh.
Vsi ti dokumenti niso bili sprejeti zato, da bi rumeneli na papirju. Z njim so bile dane naloge, često tudi kažipot, kako se problematike lotiti.
Naloge za vse ravni razreševanja, v ZK - denimo — od osnovnih do republiške in zvezne organizacije.
Ko je že beseda o ZK, povejmo, da
predstavniki CK ZKS prav te dni obiskujejo regije in poizvedujejo, kako se uresničujejo partijski dokumenti o kulturi. Zbirajo podatke za poročilo o dejavnosti ZK na kulturnem področju med osmim in devetim kongresom ZKS, ki bo prihodnje leto.
Ko se je izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franci Sali s svojimi sodelavci prejšnji teden sestal v Novem mestu s predstavniki komitejev, komisij in drugih organov, kise v dolenjski regiji po partijski dolžnosti ukvarjajo s kulturo, si ni mogel pribeležiti veliko razveseljivih podatkov in ugotovitev. Lahko je slišal, da kultura še vse preredko zapolnjuje dnevne rede družbenopolitičnih organizacij, tudi občin-
skih konferenc in komitejev ZK, kjer pa so že imeli take tematske seje in sprejeli sklepe in stališča, pa ni ustreznih rezultatov. Ni zadovoljive aktivnosti, ne akcijskih načrtov. Zdi se, da je vse obtičalo v okvirih formalnosti.
Posebno poglavje predstavljajo občinske Zveze kulturnih organizacij. Vsaj za novomeško je bilo slišati ugotovitev, da je s svojim neustreznim delom povzročila zastoj, ki se kaže v mrtvilu društev. Dodano je bilo mnenje, da prihaja do zastojev, neaktivnosti in malodušja dostikrat tudi zavoljo neustreznih ljudi v organih kulturnih organizacij, kar seveda ne velja samo za ZKO.
V Sloveniji poteka več akcij, ki pa na Dolenjskem še nimajo plodnih tal. Akcijo ,.Družba in knjiga", s katero naj bi spodbudili ustanavljanje tako imeftovanih vzajemnih knjižnic, vodi ZK, akcijo „Sloven-ščina v javnosti" pa SZDL. Zlasti za slednjo, ki je starejša, velja, da v občinah še ni pognala korenin, čeprav je bilo rečeno, naj bi, denimo, tudi v občinah ustanovili jezikovna razsodišča. O potrebnosti slednje ne kaže tratiti besed, saj jezikovni spački tod strašijo, kot niso še nikoli. O koristnosti vzajemnih knjižnic tudi ni potrebno na dolgo govoriti; da gre za posrečeno obliko približevanja knjige delavcem, lepo kaže mariborska izkušnja.
Ugotovitve na Dolenjskem v glav-
nem niso spodbudne. Stanja tudi ni moč- spreminjati zgolj s sprejemanjem sklepov in kritiziranjem. Do rezultatov drži samo ena pot: delo, uresničitev sprejetega in napisanega. Kar zadeva ZK, bi se morali premiki začeti v osnovnih organizacijah. Le-te bi morale kdaj spregovoriti tudi o kulturi, še zlasti-pa pretresti delovanje komunistov oziroma svojih članov v sindikatih, SZDL, samoupravnih organih SIS, delegacijah itd. Osnovne organizacije bi morale biti motor oziroma stalno žarišče aktivnosti. Najbrž bo potem manj kratkili stikov v odločanju in manj nesklepčnih sej tudi v kulturi Ne nazadnje pa tako iniciativo nalagajo osnovnim organizacijam in vsem komunistom še ne uresničeni partijski dokumenti.
I.	Z.
MIŠKO KRANJEC NAGRAJEN V BOSNI
Letošnjo književno nagrado, imenovano po Skendeiju Kulenoviču, ki jo v okviru tradicionalnih literar-' nih srečanj na Kozari podeljuje rudnik železove rude Ljubjja za umetniška besedila, inspirirana z NOB in socialistično revolucijo, je dobil slovenski pisatelj Miško Kranjec. Kranjec je bil s tem visokim priznanjem nagrajen za življenjsko delo, ki šteje več kot petdeset romanov, novel in povesti
(TELEVIZIJSKI SPORED1 ponedeljek
18.	IX.
petek 1
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Angleščina, Slovenščina
10.00	TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute
17.15 POROČILA
17.20	RDEČA ZORA
17.50 JAZZ NA EKRANU; PORL
18.15 OBZORNIK
18.25	JEZIK V JAVNI RABI Prvo nanizanko oddaj o pravilni rabi jezika so televizijci že ponovili, tokrat bo na sporedu uvodna oddaja nadaljevanja. Govor bo o ustvarjanju
novih izrazov v jeziku, se pravi besed, ki barvajo besedišče, ga bogatijo, včasih pa tudi maličijo.
18.35	SODOBNA MEDICINA: NAŠ SVET JE TUDI NJIHOV
18.55 NE PREZRITE
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 VITEZ V MODREM
21.00 ŠTIRIDESETLETNIKI
21.50	V ZNAMENJU
22.05	NOČNI KINO: JAZ, PIERRE RIVERE
Ni znano, zakaj televizijci že pred meseci niso predvajali tega francoskega filma saj je bil napovedan kot delo za nočni kino. Upamo, da tokrat ne bo umanjkal, zato naj ponovimo, o čem govori. ,,Jaz, Pierre Riviere, priznavam, da sem
zadavil svojo mamo, sestro in brata." To pošastno izjavo je zapisal mlad normandijski kmet, ki so ga zaprli 1835, zdravniki in pravniki pa so ga spoznali za neprištevnega. Morilčevi spomini so Michelu Foucaultu služili za podlago pri pisanju scenarija za film, ki ga je 1976 zrežiral Rene Allio. Glavne vloge igrajo Claude Hebert, Jacgueline Milliere in Jospeh Leportier.
15.10	Test - 15.25 Balkanske atletske igre (prenos iz Sarajeva) -
18.45	Pesem, ki traja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Porota (dokumentarna oddaja) — 20.45 Zagrebška panorama - 21.10 Narodna glasba - 2145 Kultura srca
19.	IX.
sobota, 1
8.00	POROČILA
8.05	NA OBISKU PRI ZBORU
SUNCOKRILI
8.35	BELI DELFIN
8.50 DIVJA LETA
9.20 KO UTIHNE ŠOLSKI ZVONEC
9.50 NARAVA ČUSTVENIH PROCESOV
10.15	NASILJE V DRUŽINI
11.20 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA
12.10	in 15.35 POROČILA
15.40	GALEJE Z ZAKLADI, amerF ški poljudnoznanstveni film
Četudi je bil film posnet po romanu Kipa IVagnerja, gre za resnično zgodbo o odkritju bajnega zaklada, ki se je 1715 potopil z ladjo španske amrade.
17.10 NAŠ KRAJ. HOTEDRŠICA
17.25 SLOBODA: CRVENA ZVEZDA, prenos nogometne tekme
19.10 ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 LISCIO HIT, oddaja o italijanskih narodnozabavnih pesmih
21.00 MODNI UTRINKI
21.10 DVOBOJ PRI O. K. COR-RAL, ameriški film
Znameniti šerif W. Earp in zapiti zobozdravnik D. Holliday s skupnimi močmi, se pravi s hitrim streljanjem, pri O. K. Corralu
obračunata s Clantonovo tolpo. Ni treba posebej poudaijati, da gre za vestern, 1957 ga je posnel John Stuiges, igrajo pa Burt Lancaster, Kirk Douglas, Jo Van Fleet, Rhonda Fleming in drugi.
23.10	TV KAŽIPOT
23.30	POROČILA
15.25	Balkanske atletske igre (prenos iz Sarajeva) - 18.05 Narodna glasba — 18.35 Koncert ansambla Pro cantione antiqua - 19.30 Dnevnik - 20.00 Ona - 20.45 Poročila - 20.55 Vidiki - 21.40 Športna sobota - 22.00 Jugoslavija: Bolgarija (posnetek z evropskega prvenstva v odbojki)
20.	IX.
nedelja
1
10.10 POROČILA
10.15	NIKAR KJERKOLI CEZ CESTO
10.25 ŽIVŽAV
11.25 LJUBEZEN PO KMEČKO, ponovitev beograjske nadaljevanke
12.10 TV KAŽIPOT
12.30	NARODNA GLASBA
13.00 KMETIJSKA ODDAJA
14.00 POROČILA
14.55 SVETOVNO PRVENSTVO V SPEEDWAYU, prenos iz Gornje Radgone
17.00 EDINO ŽIVLJENJE ČLOVEKA, dokumentarna oddaja
17.35	ŠPORTNA POROČILA
17.45	ZLOMLJENA PUŠClCA, ameriški film
_ Vojaku ameriške vojske se posreči skleniti premitje z Apači. To je vse, kar hoče povedati vestern, ki ga je posnel Delmer Daves. Igrajo James Stewart, Jeff Chandler, Dobra Paget, Basil Rusdavel in drugi.
10.10	RISANKA	*
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 BAZA NA DONAVI
21.05	U l OGRAD SKOZI STOLETJA
Dokumentarna oddaja bo prikazala zgodovino črnogorskega glavnega mesta, in to od ilirskih časov do osvoboditve 1944.
21.35	V ZNAMENJU
21.55	RADNICKI: HAJDUK, reportaža o nogometni tekmi
22.25	ŠPORTNI PREGLED
15.25	Balkanske atletske igre (prenos iz Sarajeva) - 18.45 dokumentarna oddgja - 19.30 Dnevnik -
20.00	Večer z ... - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.35 7+7
8.45	TV V ŠOLI: Koledar, Koš za košem, Kultura branja, Marijan Detoni
10.00	TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute
15.30	TV V ŠOLI: Matematika, Koš za košem, Moja pot od doma do
Šole. Tl H
17.20	POROČILA
17.25 CICIBAN, DOBER DAN: AKVARIJ
17.45 BERBERSKA RAPSODIJA, češki kratki film
18.05	JEDRSKA REVOLUCIJA V današnji oddaji poučne nanizanke bo beseda tekla o raziskovanju atoma pred zadnjo vojno in kasneje. Zvedeli bomo, daje Enrico Fermi decembra 1942 v Chicagu izdelal prvi jedrski reaktor, iznajdba ciklotrona je pospešila še nova odkritja.
18.35	OBZORNIK
18.45 MLADINSKA ODDAJA
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	A. Stuparich: ZADNJE ŠOLSKO LETO, 2. del televizijske drame
21.05	KULTURNE DIAGONALE
21.45	V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik - 17.45 Otroški oddaja - 18.00 Miti in legende -
18.15	Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra 18.50 Športni oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost in mi 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Skag
22.	IX.
torek
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Matematika, Od doma. do šole, Dnevnik 10
10.00	TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Glasbeni pouk, Zadnje minute
15.30 TV V ŠOLI: Vzajemna pomoč samoupravljavcev, Otok Hvar
17.05	POROČILA
17.10	BELI DELFIN
17.25	PRAZNIČNI DNEVI SLOVENSKE FOLKLORE
17.55 PISANI SVET: ŠIBENIK
18.30 OBZORNIK
18.40	CAS. KI ŽIVI: PRVA JE GORELA RAŠICA
Pred dvema dnevoma je preteklo štirideset let, odkar je nemški okupator požgal Rašico, ljudi pa izgnal na Hrvaško in v Bosno. Partizanski napad na nemški osebni avto je bil povod za prvi požig slovenske vasi med zadnjo vojno. Dokumentarna oddaja bo z besedami prjč medvojnega dogajanja, povedala, kakšna je bila vloga Rašice za vstajo, govor pa bo tudi o povojnem razvoju te vasi nad Ljubljano.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 PRIPOVED O STEREOTIPNEM VPRAŠANJU, dokumentarna oddaja
21.00 VOLTAIRE, ‘TA VRAŽJI
Človek
Na sporedu bo prva od šestih oddaj francoske nadaljevanke, ki bo
življenj*
filozofa
prikazala posebnosti velikega književnika in filozo Voltaira (1694-1778). Po scenars« C. Brula je nadaljevanko posnel Marcel Camus, igrajo pa Claudej Dauphin, Denis Manuel, Nicole *' Garcia, Martine Sarcey in drugi. j
22.00	V ZNAMENJU
22.15	ZA LAHKO NOC Z IRENO GRAFENAUER
17.10	Dnevnik v madžarščini '
17.30	Dnevnik - 17.45 Pustolovščin na — 18.15 Kpjiženost - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00	Zabavnoglasbena oddaja -
20.55	Portreti: arheolog Milutin Garašanin - 21.25 Zagrebška panorama - 21.50 Safari v Jankanariju
23.	IX.
sreda
9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Vzajemna pomoč samoupravljavcev. Otok Hvar
10.00 TV V ŠOLI: Biologija, Risanka, Kocka, kockica, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute
17.25 POROČILA
17.30	CIRKUS
17.55	ROMANTIKA PROTI KLASICIZMU. dokumentarna oddaja
18.25 OBZORNIK
18.40	GLASBENA ODDAJA
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: NAŠA HCl Tudi kamerunski film, ki ga bomo gledali drevi, je bil pred časom že napovedan za predvajanje v okviru filma tedna. Ni znano, zakaj je prišlo do prestavitve. Vemo, da gre za pripoved o afriški družini, ki se odloči, da bo eni od hčera omogočila nadaljevanje študija. Ko dekle doštudira, družina kajpak pričakuje, da bo skrbela za ostarele sorodnike. Po lastnem scenariju je film lani zrežiral Daniel Kamwy,
igrajo pa Stanislav Awona, Elist Atangana, Nicole Okala in drugi.
21.40	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.45	MINIATURE: STANE DREMELJ
21.55	V ZNAMENJU
10	Dnevnik	v	madžarščini	-
17.30	Dnevnik	-	17.45 Dom	in
otroštvo — 18.15	Splošna ljudska
obramba - 18.45 Dinamo: Partizan (reportaža o nogometni tekmi) -
19.30	Dnevnik	-	20.00 Bitef	-
21.35	Zagrebška panorama
24.	IX.
četrtek
1
8.55	TV V ŠOLI: Koledar, Matematika, Serijska proizvodnja, Tla
10.00	TV V SOLI: Kemija, Risanka, OZN., Risanka, Pravljica, Zadnje minute
15.25	OFK BEOGRAD: SARAJEVO, prenos nogometne tekme
17.30 POROČILA 17 35 DIVJA I FTA
18.00	NOVA OBZORJA, dokumentarna oddaja
18.30 OBZORNIK
18.40	PO SLEDEH NAPREDKA Zakaj dandanašnji otroci hitreje rastejo in dozorevajo; naprava za meijenje seizmičnih pojavov; nov postopek za pridobivanje boljšega
jekla; naravni rezervat - o teh zadevah bo govorila oddaja, katere namen je predstaviti dosežke naših strokovnjakov.
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	BOBU BOB, aktualna oddaja
21.35	IZ KONCERTNIH DVORAN - M. Lipovšek: ORGLAR, kantata
22.05	V ZNAMENJU
Emona Posavje nazdravlja jubileju
Za 490-članski kolektiv DO Emona Posavje v Brežicah je tridesetletnica pomemben delovni in razvojni mejnik. Ob ustanovitvi 1951 je takratno trgovsko podjetje Ljudska potrošnja združevalo le enajst prodajaln s 55 delavci. Leto dni pozneje je poslovanje razširilo še na grosistično dejavnost, iz katere se je 1954 razvilo samostojno podjetje „Krka".
Obe podjetji sta se z leti širili, odpirali nove prodajalne in priključevali prodajalne kmetijskih zadrug. Večji razmah je trgovina v Brežicah doživela šele po 1965, ko sta se obe podjetji načrtno lotevali gradnje novih trgovin, posodoblja-nja obstoječih lokalov in specializacije prodajaln. 1968 se je Ljudski potrošnji pridružilo brežiško Gostinsko podjetje in tako je ta prevzela tudi del gostinske dejavnosti. V Brežicah so začeli kmalu zatem razmišljati o izgradnji večje trgovske hiše, ki naj bi obogatila ponudbo ter z večjo izbiro blaga privabila čimveč kupcev iz bližnje in daljne okolice.
Da bi s skupnimi močmi izpeljali zamisel, sta se kolektiva decembra 1973 združila v delovno organizacijo „Posavje", vendar sta bila za uresničenje načrtov tudi združena še vedno premajhna, saj so se medtem pogoji gospodarjenja precej spremenili. Navezali so stike z ljubljansko Emono, ko so spoznali, da jih bo združitev s še večjim in močnejšim partnerjem najhitreje pripeljala do cilja. Tako so se julija 1977 po uspešnem referendumu vključili 5 y SOZD Emona pod novim imenom ,,Emona — Posavje", pogovorili so se za skupen "nastop na tržišču, za vključitev V interno banko Emone, za '"‘njeno strokovno pomoč, za postavitev blagovnice in postopno izgradnjo sodobnih trgovskih lokalov v občini.
Blagovnico so odprli 12. septembra lani in isti dan letos so si izbrali za kolektivno počastitev 30-letnega jubileja. Ta dan je bil za vse delavce praznik, zlasti za tiste, ki sojih nagradili in jim izročili priznanja za tridesetletno zvestobo delovni organizaciji.
V obdobju 1951-1981 so v brežiški občini odprli osemnajst novih trgovin, Turist hotel v mestnem središču in tri gostišča. V tem času so dobili nove prodajalne tudi kraji na podeželju, in sicer v Župelevcu, na Čatežu in v Krški vasi, v Brežicah pa samopostrežnico tipa Market in lani novo blagovnico, zraven katere so zgradili tudi restavracijo. V načrtu so imeli še trgovino v Cerkljah in skladišča v Brežicah, vendar so oboje morali preložiti. Čas za nove naložbe rti primeren, čeprav sta obe investiciji še kako potrebni. Prišli bosta na vrsto, pozneje, ko bo DO Emona Posavje spet laže zadihala. Trenutno spričo stabilizacijskih ukrepov in velikih obveznosti na račun blagovnice ni mogoče misliti, kljub temu, da Brežice nimajo skladiščnih prostorov niti za najnujnejše rezerve hrane.
Delovna organizacija Emona — Posavje združuje danes tri temeljne organizacije združenega dela; Tozd Trgovina na debelo z lastnim avtoparkom. Tozd Trgovino na drobno s 40 prodajalnami in enajstimi oddelki v Blagovnici, Tozd
Gostinstvo s Turist hotelom, dvema restavracijama in tremi gostišči. Naloge skupnega po-
mena opravlja zanje delovna skupnost skupnih služb.
Emona — Posavje bo letos imela 1,150.000 dinarjev celotnega dohodka, 143 milijonov dinarjev dohodka in 91 milijonov dinarjev čistega dohodka. Kolektiv šteje 490 zaposlenih. Trenutno štipendirajo 105 učencev trgovske in gostinske smeri ter 8 študentov na srednjih, višjih in visokih šolah.
Na proslavi jubileja dne 12. septembra so z zadovoljstvom obudili spomine na prehojeno pot in se ob uspehih spomnili tudi težav, s katerimi so se spoprijemali v minulih desetletjih. Izrazili so upanje, da bodo z nadaljnjim razvojem odpirali nova delovna mesta, da bodo zaposlenim postopoma izboljševali delovne razmere, kupcem pa nudili pestrejšo izbiro blaga ob kulturnejši postrežbi.
Z lani dokončano trgovsko hišo je brežiška trgovina napravila, velik korak naprej, zato je
za lanski občinski praznik kolektiv nadvse razveselila listina o priznanju DO Emona -Posavje za uspešen razvoj trgovine in izgradnjo blagovnice. Listino so tudi na jubilejni •slovesnosti delovnega kolektiva omenili predvsem kot spodbudo za še boljše delo v prihodnjem obdobju. Posebej so se zahvalili potrošnikom in poslovnim partnerjem za njihov delež pri doseženih uspehih, iz srca pa so čestitali tudi jubilantom — tridesetletnikom za njihovo pionirsko delo in za usposabljanje mladega rodu.
POSAVJE
emona posavje brežice
3o
Poln drugoSgaški izkupiček
Obetaven start v rokometno sezono — Gladki zmagi Inlesa in Novega mesta — Točke tudi Krčanom, šentjernejčankam in Kočevkam v SRL
Ce je soditi po uvodnih tekmah nove drugoligaške rokometne sezone, so Inles pri moških in Novomeščanke pri dekletih dobro pripravljeni. Ribničani so v I. kolu II. SRL-sever v slovenskem derbiju v Ljubljani gladko ugnali vrsto Prul in tako vnovič napovedali boj za naj višja mesta. Presenetile so tudi Novomeščanke z eladko zmago
Novo mesto -Libela 108:115
2(104:104, 51:61)5
0 ~ **
£ Četrtfinale košarkarske-^ £ ga pokala SRS £
J Le malo je manjkalo Novo- { 0 meščanom, da bi se približali ji £ lanskoletnemu uspehu, ko jim je 5 0 uspelo uvrstiti se v finale košar- ^ 0 karskega tekmovanja za pokal <i £ SRS. V nedeljo so se namreč v J £ novomeški športni dvorani po- J J merili v četrtfinalu pokala SRS s ^ 0 celjsko Libelo in po splošnem i 0 mnenju strokovnjakov in okoli Ji £ 350 gledalcev izgubili predvsem J 5 po krivdi sodnikov. Rezultat: w ^ 108:115 (104:104,51:61).	*
0 Novomeščani, ki nastopajo S £ tokrat z izredno pomlajeno J £ ekipo, saj je nekaj igralcev odšlo ^ 0 k vojakom, so pokazali dobro in ^ 0 borbeno igro. Prva peterka v J
doma proti Preddvoru. Močno pomlajena domača vrsta je namreč zanesljivo osvojila prvi par prvenstvenih točk. Popoln izkupiček so osvojile tudi Šentjemejčanke in Kočevke v slovenski rokometni ligi in so tako po dveh kolih povsem pri vrhu, visoko zmago pa je dosegla tudi vrsta Krčanov, novincev v SRL.
PRULE -INLES 16:28 (8:12)
Čeprav je bilo že pred srečanjem moč napovedati zmagovalca, so Ribničani z dobro, domiselno in učinkovito igro dokazali še nekaj več: da so namreč na novo sezono izredno dobro pripravljeni in da jih lahko vnovič štejemo v ožji krog favoritov za vrh lestvice. Mate, Tanko, Mikulin in vratar Gelze so bili prehud oreh za borbene domačine, ki niso dosegali zadetka niti z dvema igralcema več.
Inles: Gelze, Križman 1, D. Ilc 1, J. Ilc 5, Tanko 5, Mikulin 4, Karpov 2, Putre, Ambrožič 2, Mate 8, Rački.
V 2. kolu bodo imeli Ribničani v gosteh Spličane.
NOVO MESTO -PREDDVOR
26:17(11:7)
Novomeščanke, ki so se tokrat prvikrat v borbi za točke predstavile s tako pomlajeno ekipo, so prijetno presenetile maloštevilne gledalce. Z izredno razpoloženo Mršnikovo na čelu, ki je kar petnajstkrat zatresla mrežo nasprotnic, so domačinke že v prvem polčasu zlomile odpor
0 vrstah nekaj prekaljenih igralcev, ^ 0 in po prikazani igri bi si že v i* 0 regularnem delu srečanja zasluži- ^ £ li zmago. Takrat pa sta na sceno J 0 stopila slaba sodnika in z nekaj ^ 0 nerazumljivimi odločitvami ^ £ oškodovala domače moštvo, ki J
Za 4 milijone malomarnosti
Komu pripisati 400 starih milijonov dolga, ki bo potreben za obnovo zapuščenega doma TVD Partizan?
Dom novomeškega TVD Partizan na Loki je hudo načel zob časa. Za Krko sameva v razpadajočem stanju in pozabljen od vseh, ki so ga na veliko uporabljali v različne namene, dokler je seveda bil uporaben. Pod lastništvom in upravo društva Partizan je dom namreP služil marsičemu, kar ne bi ravno sodilo vanj. Nenazadnje je bil nekaj časa celo delavsko prebivališče. Ko pa je stavba začela nezadržno propadati in klicati po temeljiti obnovi, se ni zanjo zmenil nihče več.
Očitno nekaj škriplje v odnosu do skupne družbene lastnine Kako sicer razumeti, da donedavna nikogar ni skrbela usoda Partizanovega doma na Loki? Saj ni bil postavljen zastonj! Medtem ko bi lahko služil mnogim društvom in splošno gimnastičnim dejavnostim, npr. planincem, kolesarjem, smučarjem, za podvodne aktivnosti itd., ga je ob tako rekoč nikogaršnji skrbi neusmiljeno razjedal zob časa.
Novomeška telesnokul-turna skupnost si je sicer že nekaj časa prizadevala pridobiti in ponovno usposobiti stavbo za potrebe nekaterih športov. Se pred kratkim pa je bila v občinskih strukturah izrečena pripomba, naj dom malo počaka na obno-
vo, če je že pet let v razpadajočem stanju. Pri tem pa je škoda vsak dan večja Stavba je trenutno v tako slabem stanju, da je težko verjeti Tla zaliva voda, omet odpada, napeljava je neuporabna itd. Kljub vsemu pa se je zadeva le začela premikati z mrtve točke. Adaptacijo stavbe bo prevzela novomeška telesno-kulturna skupnost, ki končno ima urejeno lastništvo nad tem domom. Obnova bo stala kar 400 starih milijonov, zanjo pa je že podpisana pogodba z obrtno zadrugo Hrast, ki bo začela z deli v oktobru. Letos bodo opravili najnujnejša dela, v kar vsekakor spada nova streha. Predvidena vrednost del v letošnjem letu je 100 starih milijonov.
Obnovljena stavba bo večnamenski dom športov. V spodnjem delu bodo uredili dve skladišči in delavnico za potrebe uprave športnih objektov. V srednjem delu bodo prostori za upravo nekaterih društev (smučarjev, planincev, kolesarjev, potapljačev itd.), delno pa se bo sem lahko preselila TKS in Uprava športnih objektov. V podstrešnem delu bo predavalnica, prostor pa bodo lahko uporabljala različna amaterska društva
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
V naslednjem kolu potujejo j Novomeščanke v goste Ini.
V SRL POLN IZKUPIČEK
KRŠKO - USNJAR 35:23 (16:9) - Okoli 350 gledalcev v I športni dvorani v Leskovcu je bilo zadovoljnih s prikazano igro novincev v ligi, ekipo Krškega, ki je tako že v 2. kolu dosegla prve točke. Krčani so ves čas vodili, tako da njihova zmaga ni bila nikoli ogrožena. Pri domačinih so največ zadetkov dosegli Longo 9, Kekič 4, Bizjak 5 in Šebalj 13.
ANDRAŽ - ITAS KOČEVJE 22:28 (10:18) - Z drugo zaporedno zmago so tudi Kočevke pokazale, da so dobro pripravljene na novo sezono. Na gostovanju v Andražu so si že v prvem polčasu priigrale dovolj veliko prednost za nadalje- ] vanje, v katerem so z rutinsko igro zanesljivo zmagale.
Največ golov za gostje sta prispevali S. Jeričeva 7 in M. Jeričeva 9.
ŠENTJERNEJ - FUŽINAR 24:10 (10:14) - Čeprav so Šentjer-nejčanke izdatno zmagale, bi si po prikazanem lahko še izboljšale razliko v zadetkih. Najučinkovitejša domačinka je bila M. Kovačičeva s 7 zadetki.
Po dveh kolih v SRL so Krčani pri moških na 6. mestu z dvema točkama in se bodo v naslednjem srečanju pomerili v gosteh s Poletom, medtem ko so pri dekletih po 2. kolu Kočevke 3. s 4 točkami, Šentjemejke pa 4. s točko manj. V naslednjem kolu igrajo: Burja -Šentjernej in Itas Kočevje-Šmart-
MLADE MOCl — Mlada Sitarjeva bo v letošnji sezoni ena udarnih moči v pomlajeni vrsti novomeških rokometašic.
gostij, v nadaljevanju pa prednost večale.
Novo mesto: Robek, Majcen, Turk, Štrukelj, Iličin 7, Sitar 4, Jakše, Godler, Mrhar, Mršnik 15.
PIONIRJEV USPEH V DARUVARU IN KARLOVCU
V počastitev pakraškega občinskega praznika je bil v nedeljo v Daruvaru močan odbojkarski turnir, na katerem sta poleg prvoligašev Pakraca in Metalca nstopila tudi drugoligaša Novi Zagreb in novomeški Pionir. Zmagali so domačini, ki so v finalni tekmi premagali Pionir s 3:0 (12, 10, 8), drugi je bil Pionir, kije poprej strl Metalca z 2:0 (10, 8), tretji je bilMetalac, ki je premagal Novi Zagreb z 2:0. Novi Zagreb je z istim rezultatom izgubil tudi s Pakra-cem.
Med tednom je Pionir igral prijateljsko tekmo s Karlovcem v Karlovcu in zmagal s 3:1.
POTA IN STO/
dežurni
nnmiJCjiih
poročajo
NA HLADNO - Novomeški miličniki so v soboto pridržali do iztreznitve 20-letnega Štefana Mitroviča iz Novega mesta. Mladenič seje nalival v restavraciji hotela Metropol. Okoli 22. ure se je pričel prepirati z osebjem in drobiti steklenino. Odpeljali so ga v Jerebovo 1.
OB MOTORČEK - V noči na soboto je nekdo odbrenčal z motorčkom, ki gaje na dvorišču pustil Alojz Pirnar iz Smarjete.
KJE JE FICKO? - V nedeljo zvečer je iz nezaklenjene garaže v Škocjanu izginil fičko Marjana Pov-šeta. Vozilo je vredno 70.000 din.
VLOMILEC ODNESEL ŠUNKO
Od 7. do 9. septembra je bilo vlomljeno v hišo 73-letne Mihaele Turk v Škrajnčah. Nepridiprav je razbil steklo na oknu, prišel noter in vse razmetal. Odnesel je šunko, kije bila v hladilniku, ter dva bankovca po 100 din.
*
NESREČA PRI POSTAVLJANJU OSTREŠJA
Zadnjega avgusta okoli 18. ure so v vasi Curile postavljali ostrešje na hiši Antona Govednika. Pomagalo je 13 ljudi. Ko so dvigali okoli 400 kg težko gredo na pokončne stebre, visoke 3 metre, so se ti nagnili. Rudija Cmiča (39 let) iz Gabrovca, ki je tudi pomagal, je greda stisnila ob steber ter mu poškodovala hrbtenico. Cmiča so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju, zoper Govednika pa je podana kazenska ovadba javnemu tožilstvu.
Je prvo mesto nedosegljivo?
Odigrano 3. kolo v SNL
Po treh kolih nogometnega prvenstva v obeh skupinah slovenske nogometne lige se dolenjske enajsterice postavljalo s polovičnim izkupičkom. Poglejmo najprej izide 3. kola vzhod: Brežice-Steklar 0:2 (0:0); zahod: Elan-Kičevje 1:0, Bela krajina-Litija 2:1 (1:0—. Bre-žičani so v svoji ligi krepko zadnji z vsega eno točko in razliko v zadetkih kar 1:7, medtem ko so na zahodu Črnomaljci drugi s 5 točkami, Novomeščani tretji s točko manj, Kočevci pa šesti s 3 točkami.
Po takšnem razpletu uvodnih kol je že moč oceniti možnosti dolenjskih enajsteric na tem tekmovanju. Slej ko prej so v naj slabšem položaju Brežičani, ki se bodo morali krepko potruditi, da bodo ubežali z zadnjega mesta. Nekolikanj drugače je v zahodni skupini, kjer bi ob ugodnem razpletu v nadaljevanju lahko katera od dolenjskih ekip (predvsem Novo mesto ali Bela krajina) posegla po prvem mestu na lestvici in si tako zagotovila nastopanja v enotni slovenski nogometni ligi. Mimogrede povedano: Dolenjska je edina slovenska regija, ki nima v enotni republiški ligi nobenega zastopnika.
USPEŠNI NA DR2AVNEM PRVENSTVU|
Pred dnevi se je v Livnu končalo državno prvenstvo modelarjev, na katerem je nastopilo tudi novomeško zastopstvo. V kategoriji F-l-B je med posamezniki Grešak zasedel 5. mesto, Stankovič je bil 12., Brodar pa 18., medtem ko so bili med ekipami Novomeščani tretji. Še več uspeha je bilo v kategoriji F-l-C, kjer so bili Novomeščani ekipno 2., med posamezniki pa je bil Grošelj H-. Kranjc 13. in Golobič 17.
Dan kasneje, 5. septembra, pa je bilo v Livnu tudi zvezno tekmovanje za 5. memorial Izleta Kurtaliča, kjer so Novomeščani zmagali v skupnem seštevku in dobili prehodni pokal. Med posamezniki je največ dosegel Kranjc v kategoriji F-1-A z drugim mestom, v isti kategoriji pa so bili Novomeščani tudi ekipni zmagoval-
Ribe so se zadušile
Inšpektorji ugotavljali vzroke pogina rib v Mirni - Reka je v obupnem stanju — Kanalizacija kar v vodo
SMRT V KRKI
V soboto popoldne je v Krki utonil 26-letni Jože Zabukovec z Velike Ilove gore pri Grosupljem. Mladenič se je z 28-letnim Antonom Štibernikom iz Luč vozil v dvosedežnem plastičnem čolnu po reki pri Marinči vasi. Coln se je na mirnem delu Krke iz neznanega vzroka prevmiL Štibemik se je rešil na breg, Zabukovec, ki ni znal plavati, pa je utonil v 6 metrov globoki vodi. Njegovo truplo so izvlekli potapljači.
TRAKTOR V HIŠO
Jože Kuhar (29 let) iz DoL Vrhpolja je v soboto zjutraj peljal s traktorjem od Smetovšč po klancu navzdol proti Mokronogu. Traktor je bil v prostem teku; zanj je bil pripet predelan kmečki voz, ki pa tudi ni bil zavrt. Zadrg na traktorju je sedel še 35-letni Anton Mostek iz Vučkove vasi pri Šentjerneju. Ko je Kuhar pripeljal v levi nepregledni ovinek, se je voznik skušal ogniti luknje na cesti Zapeljal je v levo na rob ceste, kjer ga je na pesku zaneslo. Zaradi prevelike hitrosti Kuharju ni uspelo obvladati vozilo, traktor se je zaletel v hišo ob cesti in se prelomiL Sopotnika Mostka so odpeljali v novomeško bolnišnico, na traktorju pa je za 150.000 din škode.
ZLETEL S CESTE
Alojz Strman (36 let) s Čateža je 7. septembra zvečer med vožnjo z osebnim avtom v Novi vasi pri Jesenicah zaradi neprimerne hitrosti zletel s ceste, pri čemer je bila ranjena 35-letna sopotnica Nada Preskar iz Brežic. Preskarjevo so odpeljali v bolnišnico.
TOVORNJAK JI JE ZAPRL POT
Minuli četrtek zjutraj je Franko Grohel iz Lokev vozil s tovornjakom proti Radečam. V Šmareni vasi pri Sevnici ga je po več zapored nit ovinkih začelo zanašati, zapeljal je v levo in zaprl pot voznici osebnega avta Vlasti Jenčič (28 let) iz DomžaL Hudo ranjeno Jančičevo so odpeljali v bolnišnico.
Zadnjega avgusta je bila novomeška uprava inšpekcijskih služb obveščena, da so v Mimi pri Slovenski vasi poginile ribe. Sanitarni inšpektor je v sodelovanju z delavci novomeške uprave za notranje zadeve in vodnogospodarskim inšpektorjem pregledal vodo Mimo in prišel do kaj žalostnih ugotovitev.
Že na pogled je bilo ugotovljeno, da je Mirna zelo onesnažena, kalna in motna. V vodi so našli številne poginule ribe. Da bi ugotovili vzrok pogina, so jih nekaj vzeli za analizo. Na istem mestu so vzeli za analizo tudi vzorec vode. Zanimivo je, da nad Slovensko va$o v vodi niso našli poginulih rib, voda pa je bila proti izviru vse bolj motna in kalna.
Vzorce vode so zato vzeli še v naselju pred tovarno Dana, iz kanalizacije tovarne Dana, iz kanalizacije tovarne Kolinska, iz čistilne naprave in iz reke Mirne kilometer pod čistilno napravo.
V nadaljevanju preiskave so se inšpektorji seznanili z ugotovitvijo ribiške družine v Sevnici, kije v vasi Puščava ob Horvatovi hiši, kjer je prodajalna plina, pobrala iz vode večjo količino poginulih rib različne velikosti - od 10 do 40 cm. Rib je bilo za okoli 60 kg. Inšpektorji so si ogledali posestvo Slovenska vas in ugotovili, da ni nepravilnosti, ki bi lahko bila edini vzrok pogina rib. Ko so pregledovali čistilno napravo, je bilo že na prvi pogled očitno, da je voda neočiščena, kalna in motna. Pregledana je bila tudi mehanska čistilna naprava Kolinske. Po mnenju strokovnjakov je iztočna voda še preveč onesnažena za izliv na čistilno napravo. Prav tako je z iztočno vodo iz Dane. Kolinska in Dana bi morali zagotoviti večjo stopnjo čiščenja odpadnih voda že v okviru čistilnih naprav delovne organizacije.
Sedanjo čistilno napravo pa je treba dograditi in nanjo speljati tudi
SPET SMRT POD TRAKTORJEM
Janko Lasič (21 let) iz Priselja, občine Ozalj, se je 7. septembra ob 6.S0 peljal na traktorju in nad Slanino vasjo zapeljal v desno. Traktor se je prevračal po nasipu in pod sabo pokopal voznika Lasiča, ki je bil takoj mrtev.
kanalizacijo iz naselja Mirna, ki zdaj teče neposredno v potok!
Ko so inšpektorji zbirali omenjene ugotovitve, je prišel iz Ljubljane izvid, da so ribe v Mirni poginile zaradi zadušitve. V vodo je bila spuščena prevelika količina organskih snovi, ki so začele gniti in tako porabile ves kisik. Kdo je spustil v vodo vso to nesnago, bo ugotovila analiza vzorcev vode. Zoper krivca bodo uvedli postopek.
M. B.
BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO
Minuli teden smo v prispevku „Brezhibnost je hkrati varnost” zapisali, da bo turistično—tehnična baza AMZ Slovenije na Otočcu 19., 28. in 30. septembra zastonj pregledovala brezhibnost vozil občanov. Vse je res, nekoliko je ponagajal le tiskarski škrat, ki je zapisal, da bodo pregledali v okviru akcije ..Brezhibno vozilo je varno vozilo” od 17. do 18. ure. Prav je seveda od 7. do 18. ure!
ŽAGA V GRMOVJU
Na novomeško postajo milice je 8. septembra prihitel 58-letni Alojz Kastelic iz Vikerč pri Ljubljani in povedal, da so mu ukradli motorno žago. Kastelic je 30. avgusta pripravljal drva v svojem gozdu med Prečno in Žabjakom. Ko je zvečer nehal z delom, je žago znamke Husquarna skril v grmovlje. Ko je naslednje jutro prišel v gozd, žage, vredne 30.000 din, ni bilo več.
V NOVEM MESTU
KADILI
MARIHUANO
V Novem mestu so pred kratkim zalotili skupino sedmih mlajših ljudi, ki so kadili marihuano. Med preiskavo so zasegli nekaj mamila, za katero kaže, da je vzgojeno doma, torej v Jugoslaviji. Zaradi interesa preiskave javnost še ne more zvedeti za podrobnosti.
NESREČNI ZABOJI - Pod vago Bistrica pri Črnomlju se je 9. septembra popoldne prevrnil tovor-, njak s prikolico, ki ga je vozil Anton Pečarič iz Drašičev. Tovornjak je bil naložen z zaboji, ki pa roso bili privezani. Tovor na prikolici se je v ostrem levem ovinku premaknil na desno, prikolica se je prevrnila na desni bok, zaboji pa so zgrmeli pod cesto. Škode je za 50.000 din.
ZBIL MOTORISTKO - Voznik osebnega avtomobila Miro Anžiček (21 let) iz Zagorice je 5. septembra ob 0,30 peljal od Zagorice proti Mirni Ko je v vasi Sevnica pripeljal v nepregledni ovinek po levi strani,
je z avtom oplazil 20-letno motoristko Zvonko Anžiček, ki je pripeljala nasproti na neregistriranem motoiju. Anžičkova je bila laže ranjena.
PO SREDI CESTE - V petek popoldne je 41-letni Martin Gorše iz Dobindola peljal z osebnim avtom iz Straže proti Novemu mestu. Ko je v Bršljinu pripeljal v oster in nepregleden ovinek po sredi ceste, mu je nasproti prav tako po sredi pripeljal na motorčku 50-letni Stanislav Saje iz Novega mesta. Saje se je pri trčenju tako hudo ranil, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Gorše je osumljen, daje vozil pijan.
IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KRŠKO
objavlja
prosta dela in naloge
TAJNIKA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
Pogoj: srednja ali vi§ja izobrazba pedagoške smeri in 5 let delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti in ustrezne moralnopolitične lastnosti.
Rok prjjave: 15 dni po objavi.
NOVO
AVTO ELEKTRIKAR-STVO
VERBIČ PETER VANDOTOVA 8 (Novoteksovo naselje) NOVO MESTO telefon: (068) 25-024 DELOVNI ČAS: od 7. do 12. in od 13. do 16. ure
OBVESTILO
Cenjene kupce obveščamo, da je prodaja naših izdelkov v TOZD TVP (prodaja boksov) in v TOZD TDP (prodaja gugalnikov) izključno samo ob sredah, in to od 10. do 14. ure.
DO NOVO LES Straža
AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM »GORJANCI" NOVO MESTO - STRAŽA VABI K SODELOVANJU
1. VEČJE ŠTEVILO AVTOMEHANIKOV ZA VZDRŽEVANJE AVTOBUSOV IN TOVORNIH VOZIL
2. AVTOKLEPARJA
3. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ALI VARILCA
4. VEC KV NATAKARJEV
5. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO
6. VEČJE ŠTEVILO VOZNIKOV V TOVORNEM PROMETU.
Pogoji:
Pod št. 1. 2. 3. in 4 morajo imeti kandidati končano poklicno šolo odgovarjajoče smeri.
Pod št. 5 morajo imeti kandidati končano srednjo ekonomsko šolo in najmanj eno leto delovnih izkušenj ali opravljen strokovni izpit.
Delo se opravlja v Novem mestu.
Pod št. 6 morajo imeti kandidati yozniški izpit C in E kategorije ter po možnosti končano šolo za poklicne voznike motornih vozil.
Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem na območju sedeža podjetja.
Za vse kandidate velja splošni pogoj odslužen kadrovski rok. Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Straži.
Objava prostih del in nalog velja do zasedbe.
Odbor za delovna razmerja.
699/38-81
01
novoles
»NOVOLES", LESNI KOMBINAT TOZD TPP - NOVO MESTO Trdinova 45, n. sol. o.
Delavski svet razpisuje JAVNO PRODAJO
1.Dostavni avto — kombi nevozen 2.Spajalec furnirja KUPER — 3. Robna furnirka IDM
4. Pisalni stroj TOPS — 3
5. Vakuumska črpalka
6. Peč za centralno ogrevanje
7. Krožna žaga HOLZ — HER
8. Stroj za cofanje
9. Ventilatorji za odsesavanje
10. Ceparka
11. El. motor RK 22 KW
12. El. motor Sever 30 KW
13. Brusilka STEINEMAN
14. Računalnik (mlinček)
15. Crpakla — ročna
Izklicna cena IMV, letnik 72 -
8.000.00 din brez motorja
15.000.00 din
200.000.00 din
2.000.00 din
5.000.00 din IP 2006 - SOMBOR
5.000.00 din
12.000.00 din
4.000.00 din — 3 kom
9.000.00 din
100.000.00 din
11.000.00 din
11.000.00 din
150.000.00 din
1.000.00 din 200,00 din
Javna prodaja bo v soboto, dne 26. 9.1981, ob 10,uri v prostorih TOZD TPP, Trdinova 45, Novo mesto.
Ogled je možen 2 uri pred pričetkom javne prodaje. Kupci (fizične in pravne osebe) morajo pred pričetkom javne prodaje vplačati 10 % izklicanega zneska v gotovini.
Vse obveznosti iz sklenjenih pogodb poravnajo kupci.
Pred vami je naš smučarski program ZIMA 1981/82. Priporočamo vam, da ga pazljivo preberete, se glede .na svoje denarne zmožnosti odločite, kje boste smučali, in kar je najvažnejše: pravočasna prijava vam bo zagotovila bivanje v izbranem kraju.
Gostje, ki so že potovali z nami, poznajo naša pravila. Dolžni pa smo povedati nekaj najosnovnejših pogojev tistim, ki se bodo prvič odločili za smučanje z nami.
Pri prijavi je potrebno vplačati 40 % cene aranžmaja, razliko pa do petega dne pred odhodom.
Cene so kalkulirane na dan 15. 8.	1981. Če se cene
dvignejo za manj kot 10% zaradi spremenjenih deviznih tečajev, prevoznih stroškov in drugih vzrokov, to povečanje ne gre. v breme potnika. V kolikor pa je odstotek povečanja višji kot 10%, pa se cena aranžmaja ustrezno dvigne. V kolikor se potnik s povečano ceno ne strinja in aranžma odpove, dobi povrnjen ves vplačan denar.
Pred odhodom v tujino morate preveriti veljavnost potnih listin, kajti če zaradi neveljavnih potnih listin potnik ne more potovati preko meje, ne dobi povrnjenih vplačil aranžmaja in se taka ovira smatra kot odpoved potovanja. V primeru dokazane višje sile, ki ne dovoljuje potniku potovanja, dobi povrnjene vse stroške, če ob prijavi sklene ustrezno zavarovanje.
Globtour garantira vse storitve, navedene v programu. Dodatne storitve pa potniki plačajo predstavniku Globtoura v valuti države, kjer so storitve izvršene.
Priporočamo, ca si pred odhodom v tujino zagotovite zdravstveno varstvo pri krajev-
no pristojni Skupnosti za zdravstveno varstvo. Če pa boste smučali v domovini, priporočamo, da vzamete s seboj potrjeno zdravstveno izkaznico.
Kmalu bo izšel naš program ZIMA 1981/82, v katerem boste lahko prebrali podrobne informacije.
Program boste dobili brezplačno v vseh naših poslovalnicah. Predlagamo, da si vzamete čas in preberete vse, kaj vam nudimo.
-TATRANSKA LOMNICA: Dom Sasanka 3.550 din. Hotel Slovan 5.950 din,
— JASNA: Hotel Liptov od 4.400 din.
NA POLJSKEM:
- ZAKOPANE: Hotel Hymy 3.800 din, hotel Imperial 4.050 din, domovi: Krokus, Zvviazko-wiec, Janosik 3.300 din.
JUGOSLAVIJI: v AVSTRUI:
BOVEC: Hotel Kanin, od 4.390 din,
- CELJE:	Hotel	Evropa
5.150	din vključno s skibusom in žičnico na Golteh,
- TARA: Hotel Beli bor, od
3.750 din,
- BLED: Hotel Krim od
3.750 din, hotel Jelovica od 2.980 din,
- KRANJSKA GORA: Pen-sion Smuk samo spanje 1.050 din,
- JEZERSKO: Hotel Kazina od 2.150 din. Hotel Planinka od 3.150 din.
NA ČEŠKOSLOVAŠKEM:
- DONAVALV: Campfng Donavaly—hišice	tedensko 6.860 din,
- LIPTOVSKI JAN: Chata Tatra od 4.120 din,
- ŠTRBSKE PLEŠO: Hotel FIS od 5.500 din.
- REICHENFELS: Hozel zur alten Muehle od 3.500 din, hotel Steinkellner od 3.650 din,
- KLIPPITZTHORL: apartmaji v raznih hišah od 5.300 din,
- VVEISSBRIACH: Pension Sonnleiten od 3.150 din, Ch. VValdner od 4.950 din GLOBTOUR ima poseben dogovor s smučarskim društvom SMUK: paket 7 polpenzionov s skipa-som in smučarsko šolo SAMO 5.700 din.
- NASFELD: Hiše Larix, Fritz, Jochum, Ramsbacher od 6.850 din,
BAD ' KLEIN-KIRCHHEIM: Pension Waltl od
6.150	din, Pension Aufegger od 6.280 din. Hotel Eschenhof od 6.950 din,
- INNERKREMS:	Hotel Schvvarzenbacher od 5.400 din, apartmaji H. A. K. od 7.750 din.
- MALLNITZ: kmečka hiša Fiausch od 8.200 din, počitniška hiša Melchner od 7.200 din, počitniška stanovanja Wieser, Truskoller, Passhuber od 8.400 din, hiše Telsing, Kempf, in Mosser od 4.000 din.
_____________________________________________________
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO TOZD GRADBENA OPERATIVA METLIKA
objavlja na podlagi sklepa Komisije za kadrovsko socialne zadeve proste delovne naloge in opravila
VODJA ODDELKA ELEKTROINSTALACIJ
Pogoji za sprejem:
— višja šola elektro smeri—jaki tok in 5 let delovnih izkušenj s strokovnim izpitom ali:
— srednja šola elektro smeri—jaki tok in 7 let delovnih izkušenj s strokovnim izpitom
Kandidat mora imeti opravljen vozniški izpit B kategorije. Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nudimo dvosobno stanovanje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: SGP »PIONIR" — TOZD Gradbena operativa Metlika, 68330 Metlika, Cesta XV. brigade 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu samoupravnega organa TOZD.
EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge
SNAŽILKE
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa komisjji za delovna razmerja EASC v Novem mestu.
DIVJE SMETIŠČE
Desni breg Lahinje v Črnomlju j* pravo razstavišče vseh mogočih reči, katerih prebivalci KS Loka in Črnomelj očitno ne potrebujejo več. Prav gotovo je, da takšno divje smetišče ni v okras obema krajevnima skupnostma, še manj pa krajanom. Enkrat so mladinci pripravili delovno akcijo in očistili ves desni breg, vendar je kmalu spet zadobil staro podobo. Mislim, da nakup dveh opozorilnih tabel ne bi bila tako strašna investicija za krajevni skupnosti.
T.S.
Črnomelj
GLOBTOUR VABI NA SMUČANJE
emona globtour
novo mesto
- LIENZ: Penzioni II. kategorije od 15.350 din, apartmaji na Zettersfeldu od 9.800 din,
- ST. JAKOB: Pension Le-dererhof od 4.845 din,
- SILLIAN: Hotel Schvvar-zer Adler od 4.250 din. Penzion Sprenger od 4.800 din, apartmaji Oskar Leiter 6.380 din, Anton Leiter (Schvvarzer Adler) od 5.750 din, Weisses Roessl (Hubert Linder) od 5.790 din,
- KORALPE:	Počitniška stanovanja F. Jaeger — Scha-denbauer od 9.500 din,
- MAUTERNDORF: Hotel Steffner - VVallner 5.550 din, Hotel Kernvvirt 6.250 din, Pension VVeitgasser 5.550 din — v vseh treh objektih je v ceno za 7 polpenzionov vključen tudi skipas, za 3 otroke do 12 let starosti 1.200 din popusta.
VITALUI:
- RASEN: Pension Broetz od 3.350 din, Pension Brunner-hof od 3.850 din,
- BRUNECK: Hotel Bologna, od 5.500 din,
- FALCADE: Hotel San G iusto od 4.150 din,
- SAN GIORGIO: Hotel Valnera od 3.950 din,
- SAN MARTINO: Apartmaji Valdiroda od 8.400 din,
- NEVEGAL: Hotel Pineta od 4.150 din,
- AURONZO: Hotel Auroii-zo od 4.150 din,
- MONTECAMPIONE: Hotel Monte Campione od 6.050 din,
- FOPPOLO: Hotel Cristallo od 4.950 din,
APARTMAJI V AVSTRUI:
AURACH od 6.690 din, EBBEN 6.180 din, GER-
LITZEN od	8.460	din,
KIRCHERG	13.800	din,
KIRCHLEITN od 8.590 din, KLEINARL od 4.850 din, SEELETN od 6.500 din, ST. GILGEN od 6.490 din, ST. VVOLFGANG od 6.490 din, ZILLERTAL	14.650	din,
MAYRHOFEN od 14.650 din.
— PEČE: Hotel Linde od 6.790 din, privatni pension od 5.960 din.
OPOMBE:
Cene apartmajev se nanašajo na najem za več oseb glede na zmogljivost posameznega apartmaja.
Iz programov je razvidno, za katere aranžmaje lahko plačate skipas v dinarjih in kje v nacionalnih valutah, kje je lasten prevoz in kje je možen organiziran prevoz s strani Globtoura.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: VSE POSLOVALNICE GLOBTOUR in pooblaščene agencije.
NAROČILNICA
Ime in priimek............................................
ulica, hišna številka.....................................
kraj in poštna številka...................................
Prosim, da mi pošljete brezplačen prospekt ZIMA 1981 /82 na moj gornji naslov.
Kraj in datum..............
(podpis)
Izrezano naročilnico prilepite na dopisnico in jo pošljite na eno izmed Globtourovih poslovalnic:
— Ljubljana: Trgovska hiša Maximarket, Trg revolucije 1
Gosposvetska 4 Šmartinska 130
— Maribor: V. Kraigherja 4
— Novo mesto: c. kom. Staneta 19
— Nova Gorica: Delpinova 24
— Bled: Cesta svobode 9
— Portorož: Obala 22
— Radenci: Hotel Radin
Od 15. do 30. septembra v blagovnicah v Ljubljani in v Mariboru in v prodajalnah na Topniški v Ljubljani, Kamniku, Ptuju, Metliki posebno bogata izbira kopalniške opreme.
Poleg Metalke sodelujejo: Gorenje, Velenje; INKOP, Kočevje; Marles, Maribor; Meblo, Nova Gorica; Novoles, Novo mesto; Sigma, Žalec.
NOVO NA TRZlŠCU KOPALNICE GORENJE
Ker se ne kopamo samo v morju in ker preživimo v kopalnici precej časa, si jo uredimo tako, da nam bo všeč in da bo kar najbolj uporabna.
Pred odločitvijo o nakupu se oglasite v Metalki, saj:
— lahko kupujete na potrošniško posojilo,
— dobite vse na enem mestu,
— vam strokovno svetujemo,	/
— pri nakupu nad 10.000,00 din blago prepeljemo zastonj do 35 km od prodajalne,
— kabine za tuširanje Sigme iz Žalca tudi montiramo zastonj,
— imamo prodajno novost — kopalnice Gorenje.
@ metalka
PRAVOČASNO NAČRTUJTE GRADNJO S TOPLOTNO IZOLACIJO IN raa SILIKATNIMI FASADNIMI ZIDAKI I«
+ 120
s=
r
S120
Dvoslojni obodni zid z zračno plastjo in toplotno izolacijo. Lahko je tudi brez toplotne izolacije. Zunanji zid je iz silikatnih fasadnih zidakov, neometan, z obdelanimi regami. Notranji zid je iz armiranega betona, silikatnih modularnih blokov ipd. Zidna sloja sta med seboj povezana z nerjavečimi žičnimi sidri.
-j-120 -1-190(290)-!-
-120 g 20
Obodni zid, izdelan kot dvoslojna zidna konstrukcija. Obložni zid je iz neometanih silikatnih fasadnih zidakov; notranji zid pa iz silikatnih modularnih blokov. Zidna sloja sta med seboj povezana z žičnimi sidri iz nerjavečega jekla ali bakra.
Zahtevajte informacije in
  ^[RI]Gt](S)W@	strokovne	nasvete
industrija gradbenega materiala Anhovo v prodaji Brežice
TOZD OPEKARNA BREŽICE tei.co68) 61-798
FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO IN SREDNJA SOLA TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO
RAZPISUJETA
VPIS v začetni letnik višješolskega študija ob delu v Novem mestu za šolsko leto 1981/82.
Prijave oddajte na Srednji šoli tehniških usmeritev (dosedanji Izobraževalni center za tehniške stroke) do 30. 9. 1981.
Vse informacije dobite na Fakulteti v Ljubljani ali na Srednjj šoli tehniških usmeritev, telefon 21—481.
„SOP", SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO KRŠKO, TOZD KLEPAR, KRŠKO, GASILSKA 3
objavlja
prosta dela oz. naloge VODJE SKLADIŠČA
Pogoji: ~ trgovska šola (kovinska-elektro smer)
— 3 leta delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
Prijave sprejema kadrovska služba ,,SOP" Krško, in sicer 15 dni po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa.	-	__________
Komisija za delovna razmerja Projektivnega biroja REGION, p. o. Brežice, Cesta prvih borcev 11, na podlagi 31. člena Zakona o delovnih razmerjih in 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.) SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA KA
STATI-
Pogoji:
— diplomirani inženir gradbeništva z najmanj 3 leti delovnih izkušenj v projektivi ter opravljenim strokovnim izpitom
2.) VODJA POSLOVNE ENOTE V SEVNICI
Pogoji:	y	.
— diplomirani komunalni inženir z najmanj 5 leti delovnih izkušenj v projektivi ter opravljenim strokovnim izpitom
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pod 1. stanovanje po dogovoru.
Pod 2. stanovanja ni. Za določena dela in naloge v Sevnici. Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
Projektivni biro REGION, p. o. Brežice, Cesta prvih borcev 11. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po preteku veljavnosti razpisa.
VPIS V1. RAZRED
OSNOVNE SOLE NOVO MESTO OBJAVLJAJO, DA BO VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE SOLE ZA ŠOLSKO LETO 1982/83 PO NASLEDNJEM RAZPOREDU:
TOZD OSNOVNA ŠOLA BRŠLJIN:
— v ponedeljek, 28., in torek, 29. septembra 1981, od 8. do 17. ure
- v sredo, 30. septembra, od 8. do 15. ure
TOZD OSNOVNA ŠOLA GRM:
— v ponedeljek, 28., in torek, 29. septembra 1981, od 8. do 17. ure
— v sredo, 30. septembra, od 8. do 15. ure
TOZD OSNOVNA SOLA JANEZ TRDINA, STOPICE:
— v petek, 25. septembra, od 8. do 17. ure
— v sredo, 30. septembra, od 8. do 15. ure
NA PODRUŽNICI DOLZ:
— v ponedeljek, 28. septembra, od 12. do 17. ure
NA PODRUŽNICI PODGRAD:
— v torek, 29. septembra, od 12. do 17. ure
TOZD OSNOVNA SOLA KATJA RUPENA:
— v petek, 25. septembra, od 8. do 14. ure
— v torek, 29. septembra, od 8. do 17. ure
— v sredo, 30. septembra, od 8. do 15. ure
NA PODRUŽNICI MALI SLATNIK:
— v ponedeljek, 28. septembra, od 9. do 15. ure
TOZD OSNOVNA SOLA MILKA SOBAR-NATA-SA, ŠMIHEL:
— v petek, 25., in torek, 29. septembra, od 8. do 17. ure
— v sredo, 30. septembra, od 8. do 15. ure
NA PODRUŽNICI BIRCNA VAS:
— v ponedeljek, 28. septembra, od 11. do 17. ure
Vsaka šola bo vpisovala otroke šolskega okoliša (TOZD osnovna šola Grm bo vpisovala otroke iz Ulice Majde Šilc in Ragovske, TOZD osnovna šola Milka Šobar—Nataša — Šmihel, pa otroke iz Šegove, Volčičeve, Slavka Gruma, Irče vasi, Srebrnič, z Drske, Broda in Vrha).
Starši morajo obvezno vpisati otroke, rojene 1975. leta, in otroke, rojene do 28. februarja 1976, ter pogojno otroke, rojene od 1. marca do 31. avgusta 1976.
Starši naj k vpisu pripeljejo otroka in prinesejo otrokov izpisek iz rojstne matične knjige.
702/38-81
DELAVSKI DOM EDVARD KARDELJ KRŠKO
RAZPISUJE
PROSTA DELA IN NALOGE
RAČUNOVODJE
za opravljanje računovodskih del (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom). Zahtevamo končano 4-letno srednjo šolo ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: DELAVSKI DOM EDVARD KARDELJ, KRŠKO, Trg Matije Gubca 2.
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb.
ORVESTILO
BORCEM 5. SIMI IVIN CANKAR
VABIMO vas na ZBOR borcev s tovariškim srečanjem, ki bo v soboto, 26. septembra, ob 18. uri v dvorani doma JLA Ljubljana.
ZBOR je posvečen 40-letnici ustanovitve OF, vstaje slovenskega naroda, in 39-letnici ustanovitve brigade Ivana Cankarja.
Na svidenje!
Odbor
685/38-81
DOLENJSKI LIST
GRAŠKI VELESEJEM
26. SEPT.- 4. OKT. 1981
INFORMACIJE, PRIJAVE IN PRODA- telefon: (062)
JA VSTOPNIC;	in druge pooblaščene turistične posloval-
KOMPAS, MARIBOR, Trg svobode 1, nice v Sloveniji.
Tekstil, krzno, modne revije, lesni center, stavbno in sobno pohištvo, prehrambeni izdelki, orientalske preproge, zabavna elektronika, mednarpdna vinska pokušnja, vse za otroke, štajerska gastronomija, energija danes, stroji za predelavo lesa in kovin, naprave za avtomobilske servise, varilni stroji, grelne naprave, stroji in naprave za gostilne in kuhinje, sodobna pisarniška tehnika, svetlobna telesa, kmetijski center, razstava konj itd.
M		
MS	JjUU TgfT m	M
foto slišal Milan Markelj
-N ' '
č:-W>«$8 <y >>	•••	•
V >•$- • v £$
PA TAKI VESELJAKI! VINO SO POPILI, ZA PLES V DEŽJU JIM PA NI.
*
PO SVETU OKOLI
dolenjski list pred 20 let
Do sestanka ni prišlo
Investitorjev ni bilo blizu — Sestavljalci niso napisali dovolj objektivno — Prispel drobilec
INVESTITORJEV NI BILO BLIZU. - Ob zaključku letošnjih mladinskih delovnih akcij v novomeškem okraju je okrajni Stab MDB sklical posvetovanje, katerega naj bi se udeležili vsi komandanti lokalnih brigad in predstavniki investitoijev. Namen sestanka je bil, da bi se skupaj pogovorili o slabostih in dobrih straneh lokalnih akcij, predvsem pa, da bi izluščili pomanjkljivosti, ki so se bržčas pojavljale v odnosih brigade do investitorja in obratno. Čeprav bi se ob pregledu teh vprašanj lahko marsikaj koristnega naučili, kar predvsem velja za investitorje, do sestanka ni prišlo.
GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA preureja gostišče Kolodvorska restavracija. En prostor bodo preuredili v kavarno, prepleskali bodo vse gostinske prostore, uredili sodobne sanitarije v veži gostišča (doslej so bile v kleti), plesalcem pa bo na voljo novo, vrtno plesišče.
TOPOGRAFIJA ZA BELO KRAJINO še vedno ni popolna in tudi ne povsem točna, ker jo sestavljalci niso napisali dovolj objektivno. 14 krajevnih organizacij ZB zdaj piše kronike vasi.
MLADINA IZ RAZBOJA je pripravila prijetno kulturno razvedrilo: v osnovni šoli so zaigrali Lipahovo veseloigro v treh dejanjih „Glavni dobitek11. Mladinci so prisrčno zaigrali. Želijo pa dobiti svoje klubske prostore, kjer bi lahko še temeljiteje pripravljali podobne nastope in se izobraževali.
V KOT PRI SEMIČU je pred dnevi prispel drobilec za kamen. Vaščani, ki nameravajo popraviti, poti, so že začeli delati.
Z DOSTAVO MLEKA stanovalci novih blokov Nad mlini v Novem mestu zadnje čase niso več zadovoljni. Prej so dobivali mleko pred sedmo uro zjutraj, zdaj pa ga dobe navadno šele okoli pol osmih. Takrat je prepozno za kuhanje zajtrka otrokom, ki gredo v šolo, in ljudem, ki so v službah.
ELEKTRIKA JE V VASI DRNOVO napeljana že dalj časa, vendar je tok prešibak. Vaščani želijo, da bi Elektro iz Krškega
ojačalo električno omrežje. Pripravljeni so pomagati.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 14. septembra 1961)
LECHU WALESI, vodja neodvisnega poljskega sindikata Solidarnost, je znana zahodna tovarna Gillette ponudila milijon dolarjev, kajpak pod pogojem, da si z njenimibritvicami obrije brke. Poljak se ni dal premamiti, priložnost, da bi bil z denarjem preskrbljen do konca življenja, je zavrnil s pripombo, češ da je človek s častjo. In če natanko premislimo — Wale-si neznanska vsota denarja ne bi dosti pomagala, saj so poljske trgovine zvečine prazne, v kakšnem tujem letovišču pa se ne da boriti za pravice poljskih delavcev.
• ••
TURISTOM, KI SI ogledujejo Zambijo, oblasti te afriške države priporočajo, naj se varujejo prodajalcev smaragdov in pazijo pri vožnji z avtom. In kakšno zvezo imajo dragi kamni in vožnja? Veliko! Tudi skozi tista zambijska križišča, ki so opremljena s semafori, je treba voziti na moč pazljivo, saj semafori običajno ne premorejo zelene luči. Nepridipravi jih sproti pokradejo, razbijejo in fino zbrušene črepinje turistom prodajajo kot prvovrstne smaragde.
• ••
LJUDJE NE TRPIJO samo za morsko boleznijo, tudi duševna razrvanost ni prijetna. Ta je hudo mučila mehiškega uslužbenca Juana Kahana, mnogi psihiatri mu nišo mogli pomagati, a končno je le naletel na pravega, ki mu je svetoval, da se bo duševne stiske najlažje otresel s pripovedovanjem šal, Bolnik se ni dal dvakrat prositi, pred neko veleblagovnico v mehiškem glavnem mestu je v 25 urah mimoidočim povedal 3.505 takih in drugačnih vicev. Posledica: 66-letni možak je zdaj duševno zdrav, a vseeno v bolnišnici zaradi poškodovanih glasilk, menda pa imajo psihiatri polne roke dela s tistimi, ki so poslušali Juanove vice.
Kaj	so pred	80	leti	pis Dolenjske	Novice.
Vršijo se mnoge hibe in napake
(Povdarja se) in toži, da se ravno v kletarstvu vršijo mnoge hibe in napake, kterih površni vinogradarji z neko posebno hladnokrvnostjo prezirajo, ne računajoč na posledice, ki vsled te površnosti nastanejo. Dobro ime dobi le tisti vinogradnik, ki pravilno kletari oziroma le oni Okraj, kjer je umno kletarstvo doma. Vrsta trt sicer igra pri napravi vina jako veliko vlogo, a še večjo pa kletarjenje. Marsikateri ima v svojem vinogradu samo dobre, žlahtne trte, toda vino nikakor ne odgovarja dotični vrsti, kajti eno je pretrpko, drugo grenko, tretje diši po plesnivcu, četrto je spet brez prave barve itd. In mesto da bi svoja vina hitro in po dobrih cenah v denar spravil, mora dotično povsod ponujati in na zadnje še vesel biti, da ga sploh po primerni ceni odda.
(V bolnišnico) Usmilj. bratov v Kan-diji pri Novem mestu se je sprejelo meseca avgusta 132 bolnikov, koncem julija jih je ostalo 74, skupaj 204. Od teh se jih je ozdravilo 109, zboljšalo 22, neozdravljeni bili so štirje. Umrli so .Štirje, in sicer vsi umirajoči v bolnišnico privedeni. V oskrbovanji ostalo jih je
67. Oskrbovalnih dnij se preteklega meseca 2234.
je nabralo tekom
(V L j ubij a ni) je dne 6. t. m. začela voziti električna železnica. Precej prvi dan se je izdalo 6400 listkov. Pripetilo se je radi nepaznosti ljudij nekaj nesreč, a poredni paglavci polagajo na tir kamenje in železo, da bi spravili vozove iz tira.
(Balkanski slovenski) narodi še ..vedno morajo čutiti trdo pest Turčina. Na vse mogoče, načine stiskajo ti zakleti sovražniki križa kristjane, da bi jih tako pripravili do ustaje in jih potem kar trumoma pobili.
Da bi povečali pridelek hrane, v revnih deželah spet uvajajo organske načine gnojenja obdelovalne zemlje.
Se že vračajo h gnojnici!
Tudi načini gnojenja z organskimi snovmi so pot k večjemu pridelku hrane -
(Zadnje deževje) napravilo je dokaj škode na polju, zlasti pa na sadju -in trtah. Košnja je ponekodi uničena.
Naprezanja za čim večji pridelek hrane so v zdajšnjosti, ko je svet še zmeraj krivično razdeljen na bogate in revne dežele, gotovo pomembnejša od, denimo, nesmiselnega tekmovanja v oboroževanju. Žal bogatih nič ne ganejo umirajoči od lakote, za orožje gre več denarja kot za prehrano večine človeštva. In kako si v revnih deželah prizadevajo, da bi na skopi zemlji pridelali kar največ hrane?
V času, ko je bila nafta kot surovina za kemikalije in druge umetne tvarine, potrebne za izboljšanje rodovitnosti zemlje, še tako rekoč zastonj, so tudi poljedelci v deželah v razvoju opustili načine gnojenja, katerih podlaga so organske snovi. Da bi zato res pridelali več hrane, o tem ni podatkov, nesporno pa so ugotovili, da je močno zmanjšanje uporabe naravnih gnojil povzročilo poslabšanje sestave zemljišč in pospešilo erozijo. Zaradi drage nafte so kemikalije marsikje že nedostopne, zato se ponekod vračajo k starim načinom gnojenja.
Giavni so trije načini t. i. organskega pripravljanja zemljišč, in sicer recikliranje organskih odpadkov, metoda ustvarjanja gornjega sloja organskih snovi na zemljišču in biološka vezava dušika.
Najpogosteje je v rabi prvi način, zasluga za to gre tudi FAO (mednarodna organizacija za hrano in poljedelstvo), ki je
pripravila obsežen program recikliranja v Aziji, poskrbela za strokovne seminarje in poznavalcem omogočila, da so se seznanili, kako na Kitajskem uporabljajo za gnojenje domala vse organske snovi, od mulja v kanalih do gnojnice, katere je v mestih na pretek. Organskih snovi, ki so primerne za gnojenje zemlje, je namreč izredno veliko, predvidevajo, da dežele v razvoju premorejo blizu 130 milijonov ton dušičnih, fosfornih in kalijevih gnojil naravnega izvora, to pa je desetkrat več od količine umetnih gnojil, ki jih porabijo v teh deželah.
Reciklirani organski odpadki kot gnojilo povečujejo rodovitnost zemlje, hkrati zmanjšujejo erozijo, zemljiščem večajo sposobnost zadrževanja vode, izboljšujejo pa tudi učinke umetnih gnojil.
Za ustvarjanje gornjega sloja organskih snovi na obdelovalni zemlji vjužnih krajih uporabljajo praprot, slamo, listje, več vrst rastlin itd. Tak sloj v precejšnji meri onemogoča erozijo, povečuje vsrkavanje in zadrževanje vode, prihaja do manjših nihanj toplote tal itd. V Nigeriji so izračunali, da se s pomočjo nastlane zemlje izpod-jedanje zmanjšuje tudi do 90 odst., večji pridelek pa je odvisen od sestave gornjega sloja, najbolj se obnese nanašanje riževih lusk.
Uporaba tega načina gnojenja je v načelu enaka metodi
Dobro ime dobi le tisti vinogradnik, ki pravilno kletari — Umrli so štirje, in sicer vsi umirajoči v bolnišnico privedeni — Poredni paglavci — Stanovanje za oddati
(Stanovanje) obstoječe iz 3 sob, kuhinje, čumnate in drvarnice v II. nadstopju, na glavnem trgu št. 67 v Novem mestu je takoj za oddati.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1901)
Odpor ni iz trte izvit
Ameriški delavci se branijo zaščitnih naprav — Vlada pripravlja dodatne predpise, sindikati pa se zavzemajo za korenito izboljšanje delovnih pogojev
Več milijonov ameriških delavcev si služi kruh v zdravju izredno škodljivih delovnih razmerah, zato ni nič čudnega, da se z vprašanjem njihove varnosti ne ukvaijajo le sindikati, ampak tudi zvezna administracija. Razlika je v tem, da se sindikati zavzemajo za korenito izboljšanje delovnih pogojev, vlada pa meni, da bo cilj dosežen z doslednim izvajanjem že sprejetih predpisov za varnost pri delu.
Lastniki tovarn tarnajo, da so predpisi po nepotrebnem krati, povzročajo pa tudi ogromne stroške. Vlada se ne ozira na take pripombe, izboljšava delovnih pogojev je zanjo deveta briga, roke si hoče oprati z dodatnimi predpisi o uporabi zaščitnih sredstev, kot so čepi za ušesa, naprave za dihanje itd. Poznavalci razmer, v kakršnih se mučijo delavci, trdijo, da zaščitna sredstva niso vselej dovolj učinkovita, ne nazadnje zato, ker so nezanesljiva in se jih delavci branijo.
Poseben inštitut za zaščito pri delu in medicino dela je ugotovil, da odpor delavcev do zaščitnih sredstev ni iz trte izvit. Testirali so petnajst tkanin, iz katerih so narejene rokavice in obleke, ki naj bi delavce varovale pred škodlji-(vimi učinki bencola. V več
kot polovici primerov je tkanina prej kot v dveh minutah povsem vpila strupeno tekočino. Nič bolje se niso obnesla zaščitna očala, pred časom pa so že prepovedali uporabo posebnih naprav za dihanje, saj so umrli trije gasilci, ki sojih nosili.
Težko je torej prepričati delavce, naj se zaščitijo, tudi zakonska prisila ne zaleže veliko. Dogaja se, da delavci iz naprave za zaščito ušes odstranijo notranji najvažnejši čep, kontrolor pa tega seveda običajno ne opazi. Ponekod pa delavci zaščitnih sredstev sploh ne dobijo, čeprav bi jih morali imeti. Na račun delavčevega zdravja tovamaiji kujejo dobiček, kazni pa niso tako visoke, da se jim tovrstno početje ne bi splačalo.
Sindikati so odločni, zoperstavljajo se vladi, ki pospešeno pripravlja dodatne predpise o uporabi zaščitnih sredstev. Predvidoma naj bi tovarnarje samo naprave za varovanje sluha stale blizu 254 milijonov dolarjev na leto. Ali bi jih delavci sploh nosili, to je drago vprašanje; odpor, ki ga že zdaj kažejo do tovrstne zaščite, je namreč tesno povezan z že omenjenim zavzemanjem za korenito izboljšanje delovnih pogojev. Sestavni del teh pa niso le zaščitna sredstva.
gojenja povrtnin brez okopavanja, poljedelci pa se ga zaenkrat še otepajo, češ da ne daje večjih učinkov. Strokovnjaki to zanikajo, trdijo, da prva leta pridelek res ni bistveno večji, a nato se iz leta v leto veča, odvisno od količine in sestave gornjega sloja. Dokazali so: na preoranih njivah je bil pridelek koruze po dve toni na hektar, na sosednjih, neokopanih njivah, na katerih je že več let raslo šest vrst t. i. plezalnih povrtnin, katerih odmrla stebla niso preorali ali kako drugače odstranili, pa je bil pridelek koruze večji za eno tono. Tak način gojenja koruze je hkrati zmanjšal tudi stroške pridelovanja, in sicer za blizu 30 odst., delo pa je bilo opravljeno s tretjino manj delovne sile.
FAO ustvarjanja gornjega sloja organskih snovi še ni uvrstila v svoje poljedelske programe, že doseženi rezultati pa govorijo zoper namere, da bi v tropskih področjih Afrike še razširili oranje zemlje.
Pravijo, daje med organskimi načini gnojenja najzanimivejša biološka vezava dušika. Vezava dušika se lahko vrši s simbiozo, j z bakterijami v kolencih kore- ! nin, z asimbiozo, to je s pomočjo svobodnih bakterij v tleh, in še kako drugače. Ugotovili so, da posamezne povrtnine, ki jih ljudje uporabljajo za prehrano, vežejo tudi do 550 kil dušika na hektar, travne bilke celo do 860 kil, to pa so tolikšne količine, da v naslednjih letih zadostujejo rastlinam, ki vežejo manj dušika.
Dozdajšnji poskusi, da bi čimbolj razširili uporabo omenjenih treh načinov organskega gnojenja zemljišč, so naleteli tudi na odpore, bodisi zaradi higienskih pomislekov (gnojnica), bodisi zaradi pomanjkanja goriv. Organske odpadke, zlasti živalske, Afričani, pa tudi Azijci, raje uporabijo za kurjavo kot pa za recikliranje, tudi rastlinje in drugo, primerno za gornji sloj organskih snovi, je pogosto porabljeno kot drva. Pa vendar naftna suša in draginja mineralnih umetnih gnojil opozarjata, da bodo revni lahko izboljšali rodovitnost zemlje in tako povečali pridelek hrane le s pomočjo naravnih gnojil. Prihodnjič bomo na kratko opisali način naravnega gnojenja, ki hkrati daje drva, pogozduje (zmanjšuje erozijo), ustvarja gornji sloj organskih snovi in biološko veže dušik.
Misli Nizamija
Je sploh kakšno poželenje vredno življenje? Bomo vede zaužili strup, tudi če je V me du?
Ne pljuvamo v skodelo, ii katere smo pravkar pili, in ne pacamo po čistem ogledalu, v katerem smo pravkar videli svojo podobo!
Ne misli vedno samo slabo - kajti kakršna je misel, je nazadnje dejanje.
Le kaj ti pomaga vsa pridnost in vse naprezanje, če je pot, ki jo ubiraš,' čisto napačna? Če tvoj cilj ni vreden zaupanja?
Samo resnica obstane v času in to je ključ, s katerim moraš ločevati resničnost od domišljije.
Rešitev iz prejšnje številke
M
SSS52
mm
s23SCffl
u
K
KI
En
Dr
A K I
ge
Tfi
K
— 1	miiumuu t	
	prgišče i misli +n .lil";;;;;;;;;;.	11 !k
Sadeži postanejo dobri, ko dozorijo — z babnicami pa je narobe: čiste in dobre so, dokler so še nezrele, toda zrele postanejo slabe.
NIZAMI
Kolikor bolj je človek slaven, toliko manj prijateljev ima.
G. GRASS
makar
ska
zvrst
višnje
reka v burmi
srb-
donava
z.ime
obljuba
pestner
prostor
peščina
n.zel
gardner
okrasni
... . .vodna it.luka iiya|
kori^t| 1^1
organ
vida
mm
etiop.
jezero
st.gr. tragedi ja
central
komite
naš
pesnik
popravljalec ur
naprava zaraze-Vjei
povrs.
mera
zasuk
prva sl-
film
igralka
senčna
stran
polaga lec tlaka
oidricn
černik
Začelo se je z zašito rano
Ameriški kirurg si je za konjička izbral nenavadno slikanje, izdelke imenuje rentegnografika, umetniki pa pravijo, da niso nič prida
ni važno, na kakšen način izdelki nastanejo. Umetniki, ki jih je Myers poprosil za mnenje, pa so bolj neprizanesljivi in pravijo, da njegovo početje nima nič skupnega z umetnostjo. A možak se ne da in se nadeja priložnosti, ko bo z razstavo lahko dokazal, da se ljubosumna umetniška srenja moti.
Nekega turobnega jesenskega dne pred sedmimi leti je bil Bert Myers, kirurg iz New Orleansa,nenavadno dovzeten za umetniške stvaritve. Preden se je lotil posla, je prebiral Whitmana, med pregledovanjem pod mikroskopom za- -šite rane pa se mu je zazdelo, ko da vidi delo abstraktne umetnosti. Brž je napravil rentgenski posnetek in rana je tako dobila še večjo podobnost z morebitno umetniško stvaritvijo.
Zdravnik, ki dotlej še ni imel konjička, je prosti čas začel izrabljati za izdelavo svojevrstnih likovnih del. Opravilo ni bilo niti najmanj lahko, saj je zahtevalo temeljito obvladanje fotografske veščine. Prenekateri posnetek se mu je spridil, napake pa so ga izučile, da je namesto rentgenskega filma zanesljivejše uporabljati fotografski papir in slike razvijati v posebnem razvijalcu.
In kaj slika umetniško na-
Samomor se pripravlja v tihoti srca prav tako kot veliko delo.
A. CAMUS
dobudni Bert? Rane le obča. sno, saj umetniška strast in njegov poklic ne gresta preveč skupaj. Zato pa z rentgenskimi žarki toliko pogosteje preslikava rože, gobe, drobne živali itd. Izdelki so res na moč podobni grafikam, zato jih imenuje rentgenografike. Fotografom se zdi, da bi zadostoval naziv fotografija, češ da
Zakaj so jeziki
V ljubezni ni greha.
Takole so videti t. i. rentgenografike, o katerih njihov tvorec A. GIDE misli, da so tako rekoč umetniški izdelki.
Z A IIV A L A
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 77. letu zapustila naša
BARA
PLUT
roj. Škof iz Trnovca 10
Prisrčna hvala 1MV TOZD Suhor, Komet Metlika, GIP Obnova Ljubljana, organizacijam ZB in SZDL, osebju zdravstvenega doma Metlika za vso skrb in lajšanje bolečin, govornikoma Hermini Magovec in Milici Kokalj za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred, sosedom in vaščanom za~vso pomoč in podarjene vence.
Žalujoči: mož Štefan, otroci Tone, Micka, Jože,Tončka in Bariča z družinami, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
Cervantes v izvirniku Izražanje istih neumnosti — Oblizovanje znamk -Časopisi pa po svoje
Pred tednom dni smo pisali o neuspelih jezikovnih domislekih dveh Francozov. Zdi se, da so njuni rojaki, ki dandanes trepetajo za francoščino, v katero nezadržno vdirajo številne tujke, nasploh ljubitelji humornega poigravanja z jezikom.
Tako je Ludvik XIV. pred stoletji vprašal nekega plemiča, ali zna špansko. Možak modre krvi je bil prepričan, da mu „sončni kralj" ponuja službo veleposlanika na Pirenejskem polotoku, zato se je v dveh mesecih naučil španščine in o tem ponosno seznanil njegovo veličanstvo. „Čestitam, odslej mi boste vi brali Cervantesa v izvirniku," je mrko pojasnil kralj.
Pisatelj Maurice Barres je pogosto izjavljal, da znanje tujih jezikov nič ne koristi književnikom. „Gre samo za to, da iste neumnosti lahko izraziš v toliko jezikih, kolikor jih obvladaš."
Prodajalec Louis Servisen je pravcati poliglot „Sem človek številnih jezikov," se je v mladosti pohvalil prijatelju in ga povprašal, ali ve za kakšno službo zanj. ,,Da, na pošti že dolgo iščejo sposobneža za oblizovanje znamk," seje glasil odgovor.
Pokojni Fernandel se je za neki priložnostni obisk v Lizboni naučil kratek nagovor v portugalščini. Doživel je burno odobravanje občinstva, časopisi pa so poročali, da je znameniti igralec govoril v pristni provansalščini.
ZAHVALA
V 62. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ANGELA
DERGANC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami, nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje in pokojnico tako številno spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala župniku iz Prečne za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Marija z družino, bratje Ivan, Lojze in Jože z družinami
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, sestra in stara mama
ANAZAMIDA
iz Uršnih sel 105
Naj lepše se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice za lajšanje njenega trpljenja. Iskrena hvala za podaijene vence in cvetje podjetju za PTT promet Novo mesto, Intereuropi Novo mesto, Komunalnemu podjetju Novo mesto, sodelavcem mizarskega obrata Ruperč vrh, 00 ZSMS Uršna sela ter ostalemu sorodstvu. Zahvaljujemo 1 se tudi sosedom za pomoč v teh težkih trenutkih ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
MARJAN
BREGAR
ilir se vnncn
A
Voda je pomikajoče šumela. Vriski v daljavi so kdaj pa kdaj oživeli in sledovi kresov so risali Po obzorju rdeče vijuge.
Na stezi je Ken uzd belo postavo ...
Anesta!
Ken!
Stopila je tesno k njemu. Zadihana, vroča, dišeča.
Zdrknila sta v travo in mile zvezde so ju Prekrile...
Pozno, zelo pozno sta se ločila. Anesta je stekla po stezi, se še enkrat ozrla in se stopila z ozadjem. Kot bela vila je utonila v jutranji polmrak.
Ken je dolgo stal na mestu. Bil je slep in gjuh za vse okrog sebe. Ko bi se same gore podirale - Ken bi tegp ne opazil v tej srečni minuti. Kako bi torej videl, da se za njegovim hrbtom 'premikajo veje. Da neznana postava hiti odtod...
Ne, lisica je, srna, morda gozdni škrat Taus! bi dejal Ken tudi, ko bi na lastne oči videl nepoklicano pričo njune ljubezniokajti ni mogel dovoliti, da se ena sama kapljica sreče izgubi, prelije z roba sladke kupe. Stopal je domov počasi in zamaknjeno in pred kovačijo se je še enkrat ozrl nazaj v sij velikega slavja nad Gradiščem, da si za vselej vtisne v spomin to noč ...
Ta hip pa ga je silovit udarec podrl na tla.
Krog njega so stali oboroženi možje. Jutranja zarja se je lovila v njihovo orožje. Ken je zvezan ležal na konjskem hrbtu, oči mu je zalila kri iz rane na tilniku, vrv se je zagrizla v meso in udje so oleseneli...
Konj se je premaknil, ujetnik je tiho zastokal in karavana je krenila vzdolž reke, nazaj h Gradišču.
R mpvnl ip civ iitmipn Hun
GETRTK0V INTERVJU
Resnica o pomoči Romom
Otroški dodatek za otroke nezaposlenih Romov — Ostri kriteriji — Sredstva pošljejo v trgovine
r
Med ljudmi je marsikdaj moč slišati pripombe, kako so Romi ,.zaščiteni" in deležni najrazličnejših pomoči, medtem ko so uspehi pri njihovem zaposlovanju, delu in vključevanju v družbo dokaj skromni. Da jim gradimo hiše, urejamo naselja, napeljujemo vodo in elektriko, precej pripomb pa je tudi na račun družbenih denarnih pomoči, ki da jih Romi dobivajo v velikih količinah. Da bi zvedeli, kako je z romskim življenjem na račun družbenih denarnih pomoči, je o njihovem dodeljevanju in višini govorila Silva Žičkar, ki se na Centru za socialno delo ukvarja z romsko problematiko.
Silva Žičkar: ,JPri dodeljevanju družbene denarne ponoči veljajo za Rome enaka nerila kot za vse druge občane..
„Vsi nezapolseni Romi v občini so vključeni v kategorijo metov in njihovi otroci dobivajo kmečki otroški dodatek, ki /naša 400 dinarjev mesečno za vsakega otroka. Dodatek za samohranistvo je ISO dinarjev, za duševno ali telesno prizadetega otroka pa še 320 dinarjev. Seznam upravičencev do otroškega dodatka naredimo v centru in ga posredujemo šolam. Dobi ga namreč le romski otrok, ki obiskuje vrtec ali šolo, drugače do njega ni upravičen. Otroški dodatek za romske otroke nakazujemo na najbližjo trgovino pri romskem naselju, kjer lahko za določen znesek nakupijo v glavnem živila.”
- Kako pa je z družbeno denarno pomočjo starejšim in nezaposlenim Romom?
..Enkratno, začasno in redno družbeno denarno pomoč dodeljuje občinska skupnost socialnega skrbstva po veljavnem pravilniku. Postopke za dodelitev pomoči pripravljamo v centru, al-bo nekdo pomoč dobil ali ne, pa je stvar komisije oz. sveta za varstvo odraslih. Treba pa je poudariti, da veljajo pri dodeljevanju pomoči za Rome enaki kriteriji kot za vse druge občane, ali celo strožji.”
- Koliko Romov dobiva stalno pomoč in v kakšnih zneskih? Kakšen je naval po enkratni ali začasni pomoči?
,,Iz vseh romskih naselij v novomeški občini dobiva redno denarno pomoč 18 Romov. Če je to edini vir preživljanja, znaša pomoč 3.200 dinarjev, kot dopolnilni vir pa polovico manj. Prošenj za denarno pomoč je zelo veliko, vendar jih ni veliko ugodno rešenih. Povsem jasno je, da je pravzaprav vsaka romska družina, kjer ni nihče zaposlen, v stiski in da tudi 3.200 dinarjev ni veliko, čeprav so navajeni na Skromno življenje. Seveda je tudi res, da Romi, če se jim le da, predvsem poleti veliko zaslužijo z nabiranjem in prodajo zdravilnih zelišč in odpadnega materiala. Pri presoji,'komu od prosilcev res gre pomoč, upoštevamo vse, kar zvemo. Včasih je prav težko. Nihče pa ne more dobiti pomoči, če si je za poletni zaslužek npr. kupil avto. Prav tako ni upravičen do pomoči Rom, kije zapustil zaposlitev.”
- Ali Romi dobijo ta denar na roko?
„To je odvisno od primera do primera. Presodimo, komu lahko damo denar na roko, da ga bo koristno porabil. Večinoma pa se denarna pomoč nakazuje na trgovine, tako da bi se sredstva res namensko porabila za nakup živil in drugih potrebnih stvari. Kaj dobitnik denarne pomoči v trgovini kupi, je odvisno ott prodajalcev. Veja dogovor, da bi jim ne prodajali alkoholnih pijač in kave. V trgovinah pa je verjetno precej izsiljevanja. Tudi v center se hodijo mnogi pritože-vat, zakaj nekateri dobe denar na roko, drugi pa ne.”
Z.L.-D.
SREČANJE NA PREŽEKU — Borci in aktivisti Goijanskega bataljona so imeli v nedeljo, 13. septembra, pri gradu Prežek srečanje, ki se ga je udeležilo tudi mnogo okoliških krajanov in mladih iz šol, tabornikov in planincev. Prenašanje tradicij NOB na mlajši rod borci in aktivisti Goijanskega bataljona že vrsto let zelo uspešno uresničujejo. (Foto: R. Bačer)
Kmetijci vsi pod isto streho
Uspel referendum za združitev žužemberške in novomeške zadruge — Novi direktor združene zadruge KZ Krka Novo mesto je postal dipl. pravnik Lojze Ratajc
8. septembra so delavci in člani Kmetijske zadruge Žužemberk in KZ „Krka“ Novo mesto na referendumu odločali o združitvi v eno delovno organizacijo, hkrati pa so sprejeli še več samoupravnih aktov. Vse kaže, daje bil referendum navzlic počitniškemu času v pripravah uspešen, kar je dokazal izid v Žužemberku in Novem mestu.
Na območju novomeške zadruge je bilo v volilne imenike vpisanih 896 ljudi, referenduma se je udeležilo 868 volilcev ali 97 odstotkov vseh. Za združitev je glasovalo 80 odstotkov volilcev. Najboljši rezultat je bil dosežen v Mirni peči, in sicer z 92-odstotnim glasovanjem ZA, najslabši pa v Šentjerneju in v TZO Agroservis, kjer so ugotovili malo nad 58 odstotkov glasov za združitev z Žužember-čani.
Nepričakovano lep uspeh je referendum dosegel zlasti na suhokranjskem območju, kjer je od 544 delavcev in kmetov, vpisanih v volilne imenike, glasovalo 532 volilcev ah 97,55 odst. vseh, za novo organiziranost in združitev z Novomešča-ni pa se je izreklo kar 81,95 odst. volilcev.
V Žužemberku so se že pred tem organizirah kot temeljna zadružna organizacija, ta pa se je združila s KZ Novo mesto. V bodoče bo v Žužemberku poslovala TZO Suha krajina v sestavu KZ Krka Novo mesto in sozd KIT. Na referendumu so bili hkrati sprejeti temeljni samoupravni akti. V oktobru so
predvidene volitve novih samoupravnih organov v zadružni svet TZO in druge samoupravne organe, v naslednjih mesecih pa bodo v Žužemberku sprejeli še več drugih potrebnih samoupravnih aktov in pravilnikov.
Z novim letom predvidevajo začetek pravega skupnega poslovanja, dotlej pa bodo pripravili vse potrebne. Zadružni svet KZ Krka je 25. avgusta za novega direktorja združene zadruge sprejel diplomiranega pravnika Lojzeta Ratajca, ki je bil doslej predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Tovariš Ratajc ima doslej že več kot 6 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih.
R.B.
Potreben je drugi korak
Ukrepati, da ne bo presežkov pri interesnih skuphostih in da bodo osebni dohodki rasli v dovoljenih mejah
V zdravstvu izguba še narašča
Zdravstvu bo treba nameniti več sredstev, sicer bodo notranji varčevalni programi povzročali bolnikom škodo — Participacija večja za 20 odstotkov
10. septembra je pomanjkljivo sklepčna skupščina obeh zborov icvomeške občinske zdravstvene skupnosti obravnavala polletno ročilo in s tem v zvezi kritičen položaj: v izgubi sta zdravstvena upnost pa tudi novomeška bolnišnica.
Število storitev v zdravstvu se je le os zelo povečalo, k3r kaže, da se bolniki pogosteje zatekajo v ambu-lante po pomoč. Tudi če so plani posameznih postavk za zdravstveno varstvo preseženi, zdravnik ne more zapreti ambulante, češ naš plan je prekoračen. Povečal se je bolniški stalež, močno so presežena planska sredstva za izdajo zdravil, povsem je izkoriščen planirani fond za zdraviliško zdravljenje itd.
Vse to je dejstvo, ki je ob nenormalnih podražitvah elektrike, hrane in vsega drugega pripeljalo novomeško bolnišnico v izgubo, ki je ob polletju znašala 4,2 milijona dinarjev, medtem ko je občinska zdravstvena skupnost zaključila pol-
«	;«Š3
letno 'bilanco z nekaj nad 18 milijoni dinarjev primanjkljaja. Stalno pa prihajajo opozorila, da bo izguba do konca leta še večja, če ne bo takojšnjih ukrepov.
Ker je pogosto slišati, da v zdravstvenih kolektivih premalo iščejo notranje rezerve, je v skupščini primarij dr. Tone Savelj izjavil: „Bolnišnica je ukrenila vse potrebno za uresničitev svojega varčevalnega programa. Znižala je nadurno delo za 30.008 nadur, čeprav delajo s 6 zdravniki manj kot lani. Ukinili so 47 postej in zmanjšali ležalno dobo na minimum v Sloveniji. Tako je bilo letos prihranjenih za več kot 4.000 oskrbnih dnu V bolnišnici
delajo s 50-odstotno zasedbo višjih medicinskih sester in odišlib zdravnikov ne nadomestujejo z novimi kadri. Občutno so varčevali pri energiji, celo zmanjševali stroške za literaturo, ki je zdravnikom za spremljanje strokovnih novosti gotovo nujno potrebna. Tudi udeležbo na kongresih so skrčili na najmanjšo možno mero itd.
Konec koncev je bil sprejet pogojni sklep da se začne postopek za valorizacijo programov, kar pomeni v preostalih mesecih letošnjega leta nameniti v okviru prispevnih stopenj za domače SIS večji delež zdravstvu. Hkrati so sprejeli predlog o 20-odstotnem povišanju participacije in podprli predlog za spremembo zakona, da bi se krog upravičencev do oprostila plačil teh dajatev bistveno skrčil.
R. BACER
Nič kaj razveseljiva polletna analiza gospodarskih uspehov v novomeški občini je trenutno predmet podrobnejših razprav na raznih forumih, med prvimi pa je svojo oceno dal koordinacijami odbor za spremljanje družbenoekonomske politike in stabilizacije pri občinski konferenci SZDL Novo mesto.
Koordinacijski odbor je'ob polletni analizi sprejel več priporočil raznim naslovnikom, da ne bi ostalo pri ugotovitvah in da bi s hitrimi ukrepi popravili, kar je še mogoče storiti. Tako v omenjenem odboru menijo, da je kot prvo čimprej uskladiti prispevne stopnje za interesne skupnosti do konca leta, kajti dotok sredstev je nad planiranimi. (Posledica višjih osebnih dohodkov, ki so tudi nad pričakovanji). Ko bodo obveznosti gospodarstva do interesnih skupnosti izpolnjene, naj bi se plačevanje prispevne stopnje do konca leta ustavilo.
Opozorili so tudi na izredno velik porast neplačanih prihodkov, ker je posledica nespoštovanja Zakona o dolžniško-upniških razmerjih. Tako ima novomeško gospodarstvo za 755 milijonov dinarjev neplačanih prihodkov in dolžnikom tako rekoč kreditira kupljeno blago. Čakalna doba od odpreme blaga do plačila znaša v nekaterih primerih tudi 300 dni. Koordinacijski odbor je glede tega priporočil SDK in tožilstvu, naj v mejah svojih pristojnosti ukrepata, da se stanje izboljša.
Prav tako so v koordinacijskem odboru mnenja, da je dosledno vztrajati pri določilih resolucije glede izplačevanja osebnih dohodkov, da bo osebni dohodek rasel počasneje od dohodka. Izvršnemu svetu občinske skupščine so priporočili, naj pripravi analizo o uresničevanju občinske resolucije glede predvidevanj in doseženih uspehov s posebnim poudarkom na izvoz. Taka analiza j c v delu.
Razen tega naj bi izvršni svet poskrbel za analizo splošne in skupne porabe, ker je tudi ta prekomerno porasla, in sicer kar za 43 odstotkov.
R. B.
ČEDALJE VEČ UPOKOJENCEV
Julija letos je v novomeški občini prejemalo pokojnine že 4.676 oseb, od teh 1.883 starostno, 1.413 invalidsko in 1.380 občanov družinsko pokojnino. Razen tega je julija letos dobivalo 646 upokojencev še varstveni dodatek, ki znaša v poprečju 1.277 dinarjev. Z upoštevanjem zadnjega povečanja ja znašala poprečna pokojnina v novomeški občini julija letos 6.750 dinarjev. Pri starostnih upokojencih je bila poprečna pokojnina 8.180 dinarjev, pri invalidskih upokojencih 6.317 din in pri uživalcih družinske poprečna pokojnina'5.240 dinarjev. Glede poprečij je kajpak slika o življenjskem standardu pokojencev lahko varljiva, ker so pokojnine zelo različne, res pa je, da je skupno poprečje nekoliko pod slovenskim.
V resno bitko za večji izvoz
Sklep s posveta: do konca leta izpolniti izvozne plane
Glede na polletne rezultate, po katerih so gospodarske organizacije z območja novomeške občine izvozile za 2,496 milijarde dinarjev blaga in storitev, kar pa je le 43,5 odstotkov letošnjega plana, je očitno, da v doseganju planskih rezultatov zaostajajo. Čeravno je bil letošnji izvoz za 38 odst. večji od lanskega, je še vedno premajhen po predvidevanjih, ki so jih v kolektivih sami začrtali.
Da pa so marsikje ob začetku leta izvozni plan preoptimisti-čno zastavljali,Je odkrito povedalo na posvetu več predstavnikov organizacij, ki izvažajo. Posvet sta sklicala izvršni svet novomeške občinske skupščine in medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko in je imel namen spodbuditi že vpeljane izvone kolektive in možne izvoznike, da bi v naslednjih mesecih šli v zelo resno bitko za doseganje boljših izvoznih rezultatov.
Pokazalo se je, da je bila zaradi svetovne gospodarske krize, preklicanih že nekaj sprejetih naročil našim izvoznikom in da so-le ti tudi zaradi vse hujše konkurence nekajkrat ostalih praznih rok. Predvsem Iskram, ki v izvozu dokaj zaostajajo za planom, se pozna huda japonska konkurenca.
Razveseljive obete sta dala predstavnika IMV in Novolesa, češ da bo izvoz ne le dosežen, ampak tudi presežen. Krka, Pionir, Beti in Novoteks ter Pionir pa so opozorili na novi način obravnavanja izvoza, po katerem se izvoz storitev ne šteje za izvoz, ob sestavi letnih planov pa je bilo to upoštevano.
V vseh delovnih organizacijah, ki se bavijo z izvozom, bodo vnovič temeljito pretresli možnosti za prodajo svojih izdelkov, zlasti na k lir in Sc o področje, in kot so zatrdili na posvetu, bodo storili vse, da bi dosegli prvotno zastavljene izvozne plane. Če pa bo le kakšna možnost, bodo sklepali še dodatne izvozne pogodbe.
R.B.
LETOS V NOVEM MESTU
16. in 17. oktobra bo v Novem mestu 9. srečanje samoupravljalcev zletnega področja ..Bratstvo in enotnost". Ob tej priložnosti bodo delegati 7 regijskih zletnih področij iz treh republik obiskali več delovnih organizacij, glavna tema pogovora pa bo v okviru priprav na III. konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Razpravljali bodo o vlogi in nalogah sindikata v socialni politiki in o zagotavljanju socialne varnosti delavcev.
Novomeška kronika
PIONIR/EVCI SO SLAVILI - Na svečani proslavi je kolektiv SGP Pionir Novo mesto počastil 35—letnico obstoja z otvoritvijo samskega doma in proizvodne hale, tekmovalci vseh 13 tozdov pa so imeli hkrati tekmovalni dan z več proizvodnimi in športnimi srečanji. (Foto: R. Bačer)
35 let Pionirja
V soboto, 12. septembra, seje začelo slatje, posvečeno jubilejnem letu ustanovitve SGP Pionir v Novem mestu. Dva pomembna nova objekta sta za kolektiv velika pridobitev, isti dan pa so se začela tudi razna proizvodna in športna tekmovanja. Pokrovitelj tekmovalnega dne je bil Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine.
Pionirjevci so v skupinah po tozdih že ob 7.30 z zastavami prikorakali na slavnostni prostor, na veliko športno igrišče pred samskim domom, kjer sta goste in tekmovalce pozdravila inž. Marjan Zupanc kot predsednik organizacijskega odbora in Milan Kapetan v \imenu samoupravnih organov
4500-članskega kolektiva SGP Pionir, zatem pa je pomen in vlogo domačega gradbenega podjetja osvetlil slavnostni govornik Uroš Dular, pokrovitelj tekmovalnega dne.
Takoj zatem so slovesno odprli novi samski dom s 3018 m2 površine, v katerem je 93 sob, 19 garsonjer in 286 ležišč. Vsaka soba ima WC s tušem in na voljo družbeni prostor. Gradnja z opremo vred je veljala 50 milijonov dinarjev, večino tega denarja pa predstavljajo lastna sredstva.
Sledila je otvoritev proizvodne hale za strojno-prometni tozd, v katerem bodo vzdrževali, skladiščili in servisirali kovinske opaže in lastno mehanizacijo. Investicija 42 milijonov dinarjev je bila uresničena z veliko pomočjo in prostovoljnim delom delavcev tozda.
ZAMAŠENI KANALI - Ponedeljkov dež je pokazal na eno drobnih, a vendar hudih mestnih pomanjkljivosti. Vzdolž Ceste herojev na starem delu in Ljubljanske ceste od Novolesa do Glavnega trga so bili obzkraj majhni potoki. V gostem prometu se avtomobilisti niti niso mogli dovolj izmikati, tako se je marsikateri pešec moral z dežnikom braniti pred dodatnimi curki.
OSTALE SO JAME - Za bivšo davkarjo, ki so jo uradi izpraznili, češ da bo zavoljo gradnje blagovnice porušena, je ostal velik, toda zelo jamast prostor, ki se je naglo sprevrgel v neuradno parkirišče. Ker je že znano, da letos z gradnjo blagovnice ne bo nič, bi lahko navozili vsaj nekaj gramoza in naredili zasilno parkirišče, ki jih v mestu tako in tako manjka.
Jf TA TEDEN SAMO TRIJE - V novomeški porodnišnici so v preteklem tednu rodile s področja mesta: Nada Turk s Ceste komandanta Staneta 13	- deklico; Milena
Korbar z Ljubljanske 38 - dečka in Ljudmila Eržek iz Ulice Danila Bučarja 26 - Jako.
OBRTNIKOV NI BILO - Na tržnici je v ponedeljek, verjetno zaradi slabega vremena, ostal dokaj
prazen prostor na obrtniškem delu. Kar lepa ponudba pa je bila rned domačimi kmeticami, ki so prodajale jajca po 7 din, solato po 40 din, sirčke po 60 din kilogram ter razno jušno in drugo zelenjavo. Se vedno pa je tržnica založena z vrečami paprik, ki jih ponujajo za vlaganje po 20 din kilogram.
/
Ena gospa je rekla, da ni res, da se železničaiji ne drže voznega reda. Njihova nedeljska proslava na Karlovcu pri Hmelj-niku se je začela točno ob napovedanem času. Upam, da ne le zato, da bi bila čimprej na sporedu zadnja točka - tovariško srečanje.
Iščejo pota za pomoč delavcem
OD delavca čateških Term ni manjši od 5.630 din -- Do leta 1985 blok pri Mokricah
Nagla rast življenjskih stropov vedno najbolj ogroža de-Javce z nizkimi osebnimi dohodki. V čateških Termah, tozdu ljubljanske Emone, so proučili zaposlovanje in izrabo delovnega časa in brž ugotovili, na bi lahko še povečali storilnost dela, s tem pa tudi »odebelili" mesečne kuverte.
Zaradi neugodnega finančnega Položaja tozda, ki se že nekaj časa otepa izgube, so šele marca letos povečali OD za 17 odstotkov. Hkrati so se dogovorili, da nihče izmed 300 delavcev ne sme dobiti
Jubilej
brežiške
trgovine
Slavje je bilo v Artičah
V soboto, 12. septembra, natanko po letu dni, odkar so se odprla vrata brežiške blagovnice, je kolektiv DO Emona Posavje slavil tridesetletnico. Z njeno izgradnjo in Prvim letom poslovanja se je uspešno izteklo odbobje tridesetletnega razvoja in kolektiv se je med tem Podeveteril. Ob ustanovitvi trgovskega podjetja Ljudska potrošnja leta 1951 je namreč kolektiv štel komaj 55 zaposlenih, danes jih je 490. Medtem so obnovili in na novo odprli 18 prodajaln, uredili Turist hotel v središču mesta, v Brežicah pa razen blagovne hiše zgradili tudi yečjo samopotrežnico. Letos bo DO Emona Posavje s tozdi za maloprodajo, prodajo na debelo in gostinstvo ustvarilo za 1,15 milijarde dinarjev celotnega prihodka, za 143 ■nilijonov dohodka in za 91 milijonov dinarjev čistega dohodka. Novih investicij si trenutno ne more Privoščiti, zato bodo v Cerkljah morali še počakati na trgovino, v Brežicah pa na skladišča.
BREŽIŠKE VESTI
ob koncu meseca nižji OD kot 5.630 dinarjev. Uresničili so tudi predlog osnovne organizacije sindikata, da so največji znesek regresa za letni dopust dobili najbolj ogroženi delavci.
Zvečine imajo delavci Term lastne stanovanjske hiše, zato je vsako leto največ potreb po preureditvah in novogradnjah. Denar pa je brtreba v zadnjih petih letih vse pogosteje najti tudi za družbena stanovanja, saj je kolektiv mlad in so vse številnejše mlade družine. Zato so v zadnjih letih kupili pet stanovanj, vrednih okoli 4 milijone dinarjev. V Termah so zadovoljni s sodelovanjem z Jutranjko in Alpe-tourom, saj se niso težko sporazumeli pri nakupu stanovanj za delavce iz različnih kolektivov. Z oroča-njem sredstev pri poslovni banki so letos sprostili 1.188.000 dinarjev sredstev za stanovanjske namene; ta denar so že razdelili delavcem, ki so zaprosili za posojilo. Da bi do leta 1985 rešili najbolj žgoče stanovanjske probleme v enoti Hotel grad Mokrice, je tozd Terme dal pobudo za izgradnjo stanovanjskega bloka v
neposredni bližini Mokric. Ker bodo delavci tozda primaknili tudi nekaj denarja, je brežiška stanovanjska skupnost predlog vključila v svoj program.	p	pERC
Ofum
KONJEREJA JE NJIHOVA LJUBEZEN — Nepriznanega žrebca Jožeta Krošlja iz Dečnih sel 37 so konec maja letos rezali, saj z inšpekcijo ni šale, čeprav gre za nekdaj najbolj razšiijeno pasmo — posavsko. 23-letni Slavko bi se rad ukvarjal s konjerejo. Predlani so postavili nov hlev in če bi lahko rodovniškega žrebca plačali na obroke bi šlo.
TRAGEDIJA NA MAGISTRALI
V petek zjutraj je 41-letni turški državljan in zdomec v ZRN Emin Oezer peljal z osebnim avtom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Mačkovcu, kjer teče magistrala v blagem, vendar slabo preglednem desnem ovinku, je verjetno zaradi preutrujenosti zapeljal čez dvojno črto na levo polovico ceste in trčil v avto, ki ga je nasproti pravilno pripeljal 22-letni Branko Zupan iz Novega mesta. Turški avto je po trčenju treščil še v tovornjak, podjetja Kremen, ki ga je nasproti pripeljal Marjan Kuralt iz Novega mesta. Hudo sta bila ranjena oba voznika ter štirje sopotniki v turškem avtu. V novomeško bolnišnico, kamor so vse odpeljali, je čez tri ure umrla 1 l-Ietna Senay Oezer.
ODPRTO PRVENSTVO BREŽIC
Na čateškem kegljišču Terme bodo v soboto in nedeljo nastopili najboljši dolenjski kegljači na odprtem prvenstvu Brežic. Tekmovanje bo pripravil KK Partizan.
NOVO V BREŽICAH
„POGOVOR ZA DOMAČO MI-ZO“ - Tak je naslov nove ciklične oddaje brežiškega radia, ki je bila prvikrat na sporedu v soboto. Marljivi radijci, ki ves čas iščejo nove prijeme, da bi dodobra izkoristili vse izrazne možnosti radia in tako še poživili program, so tokrat obiskali vas Cirnik. Predstavitve ljudi, njihovih običajev in življenja nasploh bodo krog poslušalcev gotovo še razširile.
GOSPODARJENJE V POLLETJU POD LUPO - Svet za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu občinske konference je minuli četrtek razpravljal o analizi periodičnih obračunov za prvih šest letošnjih mesecev. Ob tem so se poglobili tudi v uresničevanje letošnje resolucije.
Polovico izdelkov izvozijo
Kolinska na Mirni bo odkupila 7.500 ton krompirja - Povečujejo delež otroške hrane
Sodeč po koloni kamionov, traktoijev in voz, ki se te dni od jutra do večera nabira pred tovarno za predelavo krompiija, bo Kolinski letos uspelo pridobiti 7.500 ton krompirja, za kolikor imajo tudi sklenjenih pogodb.
Kljub temu da se zdi številka dokaj velika, pa je treba povedati,' da Kolinska s tem še ne bo v celoti pokrila svojih potreb. Njene kapacitete so namreč še za enkrat večje. Toda težave pri nabavi krompirja, še posebej lanske, ko so lahko odkupili le nekaj več kot 3.000 ton krompirja, so tovarno prisilile, da na tem področju zastavlja bolj realne plane. Seveda pa zaradi tega ne bi smele stati proizvodne linije. In tudi ne
ŠE STISKA S PROSTOROM ZA MALČKE
V trebanjski občini še vedno močno primanjkuje prostora v vzgojnovarstvenih ustanovah. Tako so morali po znanih stiskah s prostorom zdaj spet poiskati zasilno rešitev, ki bo obveljala, dokler ne bodo usposobili prostorov v stari trebanjski osemletki. Zdaj so našli prostor za 16 malčkov v nekdanjih prostorih samoupravnih skupnosti, kjer so otroci nekoč že bili.
stoje. Tovarna se v zadnjem času uspešno preusmerja v izdelavo otroške hrane, katere veliko izvozijo tudi na zunanji trg. Zlasti veliko gre te hrane v Sovjetsko zvezo, kamor bodo z Mirne izvozili 900 ton. Tudi sicer je izvoz ena izmed temeljnih usmeritev tovarne, ki izvaža kar polovico svojih izdelkov.
Čeprav se v tovarni zelo trudijo, da bi omogočili kar najbolj nemoten dotok krompirja - o tem priča letos prvič že spomladi zagarantirana cena in tudi dokaj razviti dohodkovni odnosi - pa načrti za prihodnost ne ostajajo samo pri krompirju. Povečati nameravajo delež otroške hrane, za katero bodo nabavili tudi novo strojno linijo. Projekti so že naročeni pri Krški Kovinarski, postavili pa naj bi jo do konca leta 1983. in povečali količine otroške hrane na 3.00 ton. Poleg te naložbe, ki jo bodo izpolnili v naslednjih letih, pa morajo že ta hip zamenjati dotrajani kotel, ki jih bo veljal nekaj več kot sedem in pol milijonov dinarjev. Vse to bodo lahko opravili, ker so vsa leta doslej kljub občasnim
i
KROMPIRJA BO DOVOLJ - Pred mirensko tovarno za predelavo krompirja že stoje dolge kolone različnih vozil, s katerimi so kmetje pripeljali svoj pridelek. Krompir sprejemajo vsak dan do 18. ure tudi ob sobotah, tako da poteka delo hitro in brez zastojev. Tako je lahko reči, da so kmetje po tej strani zadovoljni, jasno pa je, da niso zadovoljni s cenami. Toda kakšne bodo cene, so vedeli že od spomladi, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti tudi napredek. (Foto: J. S.)
težavam z nabavo surovin dobro gospodarili v tozdu in v delovni organizaciji.	J.	S.
* * V ZAPUŽAH 5 RAZVILI PRAPOR * ★ ★
* Pri lovski koči v Zapužah je*
* bilo minilo soboto srečanje* J trebanjskih krvodajalcev in sre-*
* Čanje starejših občanov. Na*
* prireditvi, ki je bila pod pokrovi- *
* teljstvom „Dane“, je predsednik *
* občinske krvodajalske komisije *
* Jože Kukman podelil priznanja * J najbolj prizadevnim krvodajal-*
* cem. Priznanja za petkratno, *
* desetkratno, petnajstkratno, *
* dvajsetkratno in petindvajset-*
* kratno darovanje krvi je dobil ★
* 201 trebanjski krvodajalec. J
* Hkrati so na prireditvi razvili ★
* prapor krajevne organizacije*
* Rdečega križa na Mimi, ki že ★
* dolgo šteje med najbolj prizadev-J
* ne v trebanjski občini.	*
GASILCI SE MERIJO NA TEKMOVANJIH
V nedeljo je bilo v Velikem Gabru občinsko tekmovanje članskih gasilskih desetin trebanjske občine. Med dvanajstimi ekipami so se najbolje odrezale: ekipa Ponikev, kije s 839 točkami zmagala, druga je bila ekipa Štatenberka z 836 točkami, tretji pa so bili Šen-truperčani, ki so osvojili 814 točk. Na tekmovanju so sodelovale tudi ekipe civilne zaščite, kjer so zmagali člani ekipe KPD Dob, drugi so bili člani ekipe iz Novolesa, tretji pa iz IMV. Prvi so osvojili 775 točk, drugi 757, tretji 675. S tem pa še ni konec gasilskih aktivnosti v trebanjski občini: v soboto bo v Šentrupertu ob 15. uri popoldne tekmovanje pionirskih gasilskih desetin, ki se bodo pomerile v dveh desetinah.
TREBANJSKE NOTICE
Več dela - manj zaslužka
Bogat program krške delavske univerze
„Vsi letniki ekonomske srednje in poklicne administrativne šole gredo do konca, novega vpisa pa ni. Samo v tej izobraževalni sezoni bo potekala še gasilska poklicna šola, oddelek tacenske šole,“ pojasnjuje direktor krške delavske univerze Slavko Šribar.
Številni seminarji, tečaji in predavanja, ki jih bo v sezoni 1981/82 Kvedla delavska univerza, so redna, vsakoletna oblika dejavnosti, več pa Jih je novih, bolj rezultat tržnega obnašanja, oz. prilagajanja. Tečaji in seminarji resda tekajo znatno več dela in povečujejo stroške, kajti Slede na število izobraževalnih ur so te znatno bolj „obremenjene“. Toda Pri krški DU pogumno korakajo naproti zahtevnejšemu obdobju, hecej delovne vneme je bilo potrebno, da se lahko že pohvalijo, kako so se dogovorili, se pravi že sklenili
KRŠKE NOVICE
ZA MODELARJE NI DENARJA ~ Krški modelarski klub je pripravil na Griču razstavo (zaprli jo bodo danes popoldne) jadralnih modelov {n motornjakov, kakor pravijo izdelkom, kijih poganja šibak motorček. Trinajst modelarjev, ki razkazujejo svoje uspešno delo, je lahko ponosnih na svoje delo, a očitno to ni dovolj, da bi dobili več podpore Širše družbene skupnosti. Zaenkrat lahko delajo le po zaslugi entuzi-azma in plačevanja materiala za modele iz lastnih bolj plitvih žepov. Zaživeli bodo lahko šele, ko jim bo Priznano potrpežljivo (en model ■zdelujejo okoli 200 ur) in družbeno koristno delo.
Razstava pqhištva - Do
20. septembra bo v Nakupovalnem centru razstava in prodaja pohištva. Obiskovalcev je precej, vendar se marsikdo v zadnjem hipu, ko Kračuna, koliko pologa ob najetem Posojilu bi moral plačati, še premisli
KRŠKI TEDNIK
pogodbo za to ali ono izobraževalno obliko.
Ob družbenem izobraževanju in idejnopolitičnem usposabljanju vsebinsko dopolnjuje program DU Krško še strokovno izobraževanje (denimo iz varstva pri delu, iz požarne vari.osti) in splošno izobraževanje. Slednje vključuje tudi oddelek osnovne šole za odrasle Rome ter začetne in nadaljevalne tečaje angleškega in nemškega jezika.
Slavko Šribar nikakor ne soglaša z znano parolo, češ da iz dobrih delavk DU naredi slabe administratorke. ..Pritisk, predvsem iz gospodarstva pa tudi iz družbenih dejavnosti, je velik. Vsi pridejo gledat, kaj zmorejo naše slušate|jice. Bistvo problema je - odpravljanje administrativnih postopkov. Za nas bi bilo bolje, da bi dopolnilno usposabljali k osnovnim poklicem. Za to pa je sila pičlo zanimanje. Sicer pa se pri nas izobražuje za administratorja kakšna tretjina slušateljev, ki ta poklic že opravljajo!" zatrjuje direktor Šribar.
P.P.
NI POŽAR -LUČKA GORI!
Poklicna gasilska brigada iz Krškega je letos opravila že čez 300 tehničnih intervencij in pogasila 40 požarov. Lažnih klicev je bilo precej, zato poslej, če se le da in če je količkaj časa, klice tudi preverjajo. Če bi jim to uspelo tudi 1. septembra, ko je iz novega obrata sedežnega pohištva sevniške-ga Stillesa na Blanci poklical novopečeni telefonist, češ da mu gori rdeča lučka na stikalni plošči, ne bi zastonj pridrveli z orodnim vozom v K ladje nad Blanco. Telefonist je samo zmedeno pojasnjeval, da je pomotoma poklical 93, namesto številke, kjer je mojster za vzdrževanje telefonskih central...
Vse sile za večji izvoz
Največji izvoznik je Lisca, razen sedmorice drugih vsi ostali stojijo ob strani - Administrativne ovire
KAKO DO ASFALTA?
Šest kilometrov ceste med Kostanjevico in Podbočjem na desnem bregu Krke je še vedno makadamskih in kaj dvomljivi so obeti, da bodo tod v kratkem učakali asfalt. Zlasti ga pričakujejo Slivljani, ki so potožili, da se obe krajevni skupnosti ne moreta sporazumeti, ker bi Ko-stanjevičani menda raje položili črno preprogo proti Vodenicam. Slivljani se zavedajo, da po pet starih milijonov vsaka hiša nikakor ne bi zmogla, da bi posodobili cesto in pridobili boljšo neposredno povezavo* z Brežicami. Ce ne bo dogovora jim ostaja slaba tolažba, da so pač nekoč bili v načrtu za asfalt. Toda ta „nekoč” je minulo srednjeročno obdobje .. .
Polletne rezultate gospodarjenja v sevniški občini je od začetka avgusta sem, ko jih je prvi razčlenil izvršni svet občin-dte skupščine, pretreslo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, 9. septembra predsedstvo občinske konference SZDL, isti dan popoldne pa še seja občin-ske konference ZK: V torek je bila to ena osrednjih točk sindikalnega sveta, te dni pa bodo o tem govorili tudi na sqi vseh treh zborov občinske &upščine.
Vse sile v družbi so usmerjene v to, da bi vendarle bolje gospodarili. Kot smo že poročali, goli knjigovodski podatki o poslovanju v sevniški občini za minulo polletje niso niti tako slabi. Predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Ogorevc je v uvodu k tej razpravi na občinski konferenci ZK vseeno izdvojil nekaj vprašanj, med drugim amortizacijo. Okrog 20 milijonov, kolikor je znašala v polletju, stoji nasproti dvema milijardama (novih) dinarjev, kolikor so ta osnovna sredstva vredna Na dlani je, da bi s tem denarjem težko kupili načrte, kaj šele stroje.
Na konferenci ni manjkalo misli, kako povečati izvoz, čeprav je
KDAJ BO NA VRSTI AVTOBUSNA POSTAJA? - To vprašanje večkrat zastavljajo Krčani in odgovora v teh časih res ni lahko stresti iz rokava Znano je le, da bo avtobusna postaja ob železniški, kamor tudi najbolj sodi, in da naj bi pri gradnji sodelovali Izletnik, Integral in ŽTP Ljubljana, ki Krčanom obeta večjo železni ško postajo. Ker bo samoupravna komunalna skupnost poskrbela v okviru postajnega kompleksa tudi za tržnico, je razumljivo vse več vprašanj — kdaj? Na sliki: postajališče pred občino (Foto: P. P.)
lisjak lisjaku
- Nekateri v prid stabilizacije predlagajo, da bi po vseh občinah v državi nehali slaviti občinske praznike.
- Premisleka vredno, zlasti še če ni kaj pokazati!
maki vestmi
uvozno-izvozna bilanca občine zelo pozitivna. To pa gre slej ko prej na rovaš Lisce, ki prednjači s svojim izvozom. Ob predvidenih še hujših uvoznih omejitvah, s katerimi kanijo udariti vse počez, se ob tem odpira življenjsko vprašanje, kaj bodo sploh še lahko delali. Na konferenci so grajali odsotnost člana oziroma predstavnika CK ZKS, čeprav se je le-ta opravičil. Predsednik Ogorevc je ob tem pribil, da nobena druga ožja seja ne more biti bolj pomembna od občinske konference ZK, ki se ubada s takimi življenjski-' mi vprašanji
A. ŽELEZNIK
SEVNIŠKI PABERKI
GORENJCI V LISCI IN BOŠTA-NJU - Folklorna skupina z Ribnega pri Bledu vrača obisk boštanjske folklorne skupine. Gostovanja obeh skupin mg bi postala tradicionalna. V soboto ob 16. uri bosta pionirska in članska skupina iz Ribnega zaplesali v jedilnici Lisce. Isti večer bo zabavno v Boštanju. V domu TVD Partizan bodo uprizorili komedijo A. P. Čehova Medved, O škodljivosti tobaka in Snubač, kajpak ne bodo izostali plesalci.
V SLABIH ROKAH - Med dopustom si je nekdo ,.izposodil"' samokolnico v Kvedrovi ulici v Sevnici. Pravi lastnik si je nemudoma omislil novo, čeprav se mu zdi čudno, da v tisti soseščini kradejo orodje. Ce mu tat že noče iti v pomoč z ukradenim „polavto-matom", naj ga vsaj, četudi neopazno, vrne. Saj so ga pri nečednem poslu videli.
„PESTRO“ NASELJE - Kdorkoli se pripelje v Sevnico s „Kranjske-ga” čez savski most, hitro opazi na pobočju nad železnico in pod Zajčjo goro lepo urejene hiše in njih okolico. Pod Ribniki pa rastejo stavbe kot gobe po dežju, čeprav tja po mnenju mnogih sploh ne sodijo. Marsikoga je pred časom zmotila že prostrana topla greda pokrita s plastičnim obodom; ta je montažna, take pa so tudi nekatere hišice, ki se zdijo v primerjavi z zidanimi, večjimi hišami, kot da bi Guliverju ob bok postavili pritlikavce.
Skupna seja občinske konference SZDL in ZK pred meseci o kmetijstvu še odmeva, predvsem zaradi vrste sklepov, katere je mogoče uresničiti šele čez čas.
Kot smo že poročali s konference, ni manjkalo občutenih razprav kmetov. Ena takih je tožila, kako kmet pravzaprav nima možnosti, da bi si posodobil stanovanjsko hišo, kaj še, da bi zidal na novo. Tako po vaseh
Globlja vreča
ZJružiti gozdarsko in kmetijsko hranilnico?
. velikokrat vidimo pravcato na-'šJJTptje: urejen velikanski hlev na izplakovanje, z napajalniki, molznimi stroji, ob njem pa prav ponižno čepi skromna stara domačijica. Prenekatera ima še stranišče na „štrbunk“. Da bi premogla še kopalnico, to so že sanje, čeprav bi se kmet po trudapolnem delu tudi rad malo udobneje očedil.
Razmišljanja, da bi tudi kmečki gospodarji lahko najeli stanovanjsko posojilo, zadenejo ob večno prazne blagajne, ker pač v te namene ne združujejo denarja. Na imenovani konferenci se je porodila zamisel, da bi združili hranilno-kreditno službo pri kombinatu in gozdarjih. Obe navsezadnje obračata kmetov denar. Kljub temu, kot so menili na seji predsedstva občinske konference SZDL, s povezovanjem ne bi hiteli. Prenekatera sicer dobro mišljena integracija v preteklosti je namreč neslavno propadla ob znatni politični škodi. Zadevo bodo torej še pretehtali z raznih vidikov. Ker potrebe živo kličejo, je samo upati, da to ne bo trajalo predlogo!
A. Ž.
NAJPREJ SEJEJO V HRIBIH
V sredo, 9. septembra, so v sevniški občini pričeli s sestanki po vaseh o akciji za to, da bi posejali čimveč pšenice. Po dva člana akcijskega odbora bosta obiskala 17 večjih krajev in zaselkov. Računajo, da bodo v tej široki akciji zajeli najmanj 700 kmetov.
Deliti le, kar smo ustvarili I Optimizem ob načrtovani izgubi
Strokovnjaki brez idej - Na področju raziskovanja in razvojnega dela ni posebnih rezultatov — Kljub jasnim sklepom v bančništvu in gradbeništvu ni napredka
Da se bo IMG Kanižarica izkopala iz dolgoletnih težav, je v prvi vrsti treba dosledno izvajati sanacijski program — Slabi plačniki večajo izgubo
Ob polletju so bili doseženi zelo slabi gospodarski rezultati, ugotavljajo te dni v kočevski občini, ko obravnavajo polletne rezultate. Indeksi rasti so sicer razmeroma visoki, vendar kljub temu močno zaostajajo za slovenskim povprečjem in za rastjo inflacije ter življenjskih stroškov.
V večini delovnih organizacij je fizični obseg proizvodnje celo manjši, kot je bil v istem obdobju lani, in seveda tudi manjši od načrtovanega. Zato je tudi rast celotnega prihodka nižja, kot znaša stopnja inflacge. Le v 12 OZD je ta stopnja viija, vendar tudi v teh to ni vedno rezultat večjega obsega proizvodnje, ampak poviševanja cen. -
Druga stran molči
Jezovi na Kolpi velikega pomena za ljudi in ribe
Na vprašanje, zakaj kljub večletnim razgovorom še vedno niso začeli obnavljati jezov na Kolpi, je tehnični direktor tozda Hidro-gradnje, ki sodi v Vodnogospodarsko podjetje Ljubljana, Anton Rigler dejal, da je slovenska stran pripravljena na ta dela, potrebno pa je dobiti še sofinancerja z druge strani Kolpe.
Na Hrvaškem se namreč ne morejo sporazumeti, kdo naj bi to bil: ali območna vodna skupnost Reka ali OVS .Karlovec ali OVS Zagreb ali kdo drug. Na Kolpi je tudi veliko jezov, ki so spomeniške vrednostL Slovenci So že pripravili načrt vzdrževanja jezov, Hrvatje pa še nič.
Zaradi razdrtih jezov voda hitreje odteka in poplavlja v spodnjem toku. Vode je v Kolpi manj, zato je v njej tudi manj rib. Razen tega se zdaj voda hitreje segreva, oz. spreminja temperaturo, zaradi česar ribe v njej poleti poginjajo' in to vse od plemenitih, kot so sulci, postrvi in lipani, do belih rib, kot so podusti, platnice, klrtii in druge.
Dva tozda (LIK-Tovarna pohištva in LIK-Iveral) sta izkazala ob polletju preko 12 milijonov dinarjev izgube. Letošnja izguba gospodarstva je za dobrih 100 odstotkov večja, kot je bila v istem obdobju lani.
OZD so razporedile sicer več dohodka za akumulacijo, vendar tega niso storili povsod, saj jih je kar 21, ki so namenile za razširitev materialne osnove dela manj kot v enakem obdobju lani
Tudi pri delitvi sredstev za osebne dohodke so bila pretiravanja, saj je kar 27 OZD namenilo za osebne dohodke več, kot bi lahko z ozirom na ustvaijeni dohodek. Za osebne dohodke je bilo tako izplačanih kar za preko 29 odstotkov več denarja kot v istem obdobju lani (porast bi lahko znašal 27,4 odstotka), vendar so stvarni osebni dohodki padli za 17 odstotkov, saj so hkrati življenjski stroški porastli za 46 odstotkov.
O teh rezultatih razpravljajo te dni v kočevski občini na raznih ravneh. Ob tem ugotavljajo, da seje treba držati dogovorov in deliti le toliko, kot je bilo ustvarjenega, in da jih - podobno kot vse naše gospodarstvo — lahko reši iz težav le boljše delo, več dela, večja produktivnost, boljši proizvodi, boljše izkoriščanje delovnega časa, materiala in strojev.
STABILIZACIJA IN GOSPODARJENJE
Za torek, 29. septembra, je sklicana seja zborov občinske skupščine Kočevje, ki bodo obravnavali poročilo o delu upravnih organov občinske skupščine, izvajanje stabilizacijskih nalog v občini, oceno akcije NNNP 80/81, osnutek sprememb in dopolnitve družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike v občini in več drugih zadev. Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti bosta obravnavala več prčdlogov predpisov o ..Zgodovinskem arhivu" Ljubljana, sam zbor združenega dela pa še informacijo o go spodarjenju v prvem polletju letos.
občan vprašuje
odgovarja
- Kaj praviš na pogoste huliganske izgrede po Kočevju ter uničevanje zasebne in družbene imovine?
— Da smo storilcem na sledi.
DROBNE IZ KOČEVJA
LOVIJO PREZGODAJ - Ze 2. septembra so našli nastavljene polšje pasti, in sicer ob cesti za Grintavec. Polšji lov se lahko začne šele 25. septembra. Kdor lovi prej, je lahko kaznovan. Kaže, da so nekateri s polšjim lovom pohiteli zato, ker polharji ugotavljajo, da je polšje hrane malo in da bodo polhi šli kmalu spat.
PUNK ZA PRAZNIK? - Po pročeljih hiš v mestu, po ograjah, transformatorjih in drugod so še vedno napisi „Punk“ in podobni, v zadnjem času pa so se pojavili še napisi „Smrtšminkarjem”.Taki napisi so se pred več meseci pojavili tudi v drugih mestih, vendar so jih tam kmalu odstranili, v Kočevju pa kaže, da čakamo, da bodo napisi krasili | mesto še za bližnji občinski praznik'
VELIKO GOB - Te dni nabirajo po gozdovih in travnikih okoii Kočevja gobe. Oglasili so se že gobarji, ki so našii prašnice, velike kot nogometna žoga, ali jurčke, težke nad pol kilograma, in druge gobe - velikanke. Veliko naberejo tudi dežnikanc, parkeljčkov, tur-kov, biezovcev in še nekaterih.
CESTA ŠE ČAKA - V radiu smo že nekajkrat slišali, da preurejajo Ljubljansko cesto v Kočevju in daje zato treba voziti po obvoznih cestah. Vendar v resnici Ljubljanska cesta še ni zaprta, ker se na njej dela še niso začela.
Čeprav je Industrija gradbenega materiala iz Kanižarice, bivši brat tamkajšnjega Rudnika, zaključila polletno poslovanje z izgubo, poudaijajo, da je izguba v okviru načrtovane in da je
na odločbo republiškega izvršnega sveta o zadržanih cenah.
poslovanje v prvem letošnjem polletju veliko boljše kot v enakem lanskem obdobju.
Izguba v tem obdobju sicer znaša 1,7 milijona dinarjev, vendar gre tu precej na račun zaostalih plačil, tako da izguba po fakturirani realizaciji znaša precej manj - 828 tisočakov. Zato nameravajo v IGM poslej več pozornosti posvetiti sodni izterjavi dolgov, premislili pa bodo tudi, kakšen naj bo poslej njihov odnos do slabih plačnikov, kar se tiče dobave njihovih izdelkov. Da bi se dokončno izkopali iz težav, ki ta kolektiv pestijo že lep čas, pa bo v prvi vrsti treba dosledno izvajati sanacijski program in zmanjšati prav vse stroške.
Da s sedanjo tehnologijo in načinom dela lahko dosežejo zastavljeni plan, pove tudi podatek, da so pri proizvodnji apnenca v peskokopu le za devet odstotkov pod načrtovano količino, kar pa v prvi vrsti pripisujejo slabemu odnosu do dela v zadnjem trimesečju; tudi tu je treba dosledno izvesti ukrepe iz sanacijskega programa pa bo delo ob manjših stroških normalno teklo.
Količinsko so naj slabše rezultate dosegli pri proizvodnji opažnih betonskih plošč, saj plana za prvo
polletje niso izpolnili niti polovično, vendar gre tudi tu v primerjavi s prvim trimesečjem na boljše; kljub nedokončani investiciji in neurejenem transportu bi ob pravilnem odnosu do dela lahko dosegali tri četrtine načrtovane proizvodnje. Že sredi maja pa so v IGM ustavili proizvodnjo betonskih blokov, ker le-ta po sedanjih cenah ni rentabilna. Seveda pa te proizvodnje niso opustili, z daljšo ustavitvijo pa lahko izgubijo kupce. Zato v IGM težko čakajo odgovor na njihovo pritožbo
NAJVEČ NESREČ PRI KLJUČAVNIČARJIH
Število nesreč pri delu v črnomaljskem Goku se je v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo; medtem ko seje lani pripetilo 18 nesreč, se jih je letos 21. Vendar se je zmanjšalo število zaradi nesreč izgubljenih dni od lanskih 255 na letošnjih 215. Največ nesreč, 4, seje pripetilo v ključavničarskem obratu tozda Obrt.
KOČEVSKE
ŠE NA SVEŽEM ZRAKU - V zgodnji jeseni je ura telovadbe na prostem vsekakor prijetnejša na stadionu kot v telovadnici. Poleg tega je sedaj črnomaljski stadion preurejen in lahko tam vadijo tudi atletske discipline. Prav zato je moč v prihodnosti pričakovati ponoven vzpon črnomaljske atletike, Belokranjci pa so od nekdaj I znani zlasti kot dobri tekači.
OSEBNI DOHODKI V IGM
V primerjavi z lanskim prvim polletjem so se osebni dohodki v kanižarski IGM povečali za deset odstotkov in znašajo sedaj 7.700 dinarjev, kar pa je še vedno manj, ! kot so načrtovali. Ce bi vse potekalo po planu, bi morali biti osebni dohodki v prvem polletju 8.118 dinarjev.
ČRNOMALJSKI DROBIR
NEPOTREBNA BOJAZEN - Sobotni „Dan Belta", ki so ga pripravili v Adlešičih, je povsem uspel. V Adlešičih, kamor so delavce Belta iz vseh koncev Bele krajine pripeljali posebni avtobusi, so našteli tudi kakih 200 osebnih vozil-Bojazen, da bo pečenka, ki so jo bettovci dobili z bloki, ostala in da jo bodo po četrti uri popoldne morali po 350 dinarjev za kilogram prodajati, je bila nepotrebna. Nasprotno: pečenke je celo zmanjkalo.
STABILIZACIJSKO SPANJE -Medtem ko so se delavci Belta veselili v Adlešičih, pa je sindikat Goka, druge velike črnomaljske delovne organizacije, za konec prejšnjega tedna pripravil izlet v Avstrijo in Italijo, kamor so delavce Goka odpeljali trije avtobusi. Da pa gokovci ne bi po nepotrebnem zapravljali dragocenih in dragih deviz,, so se na poti iz Avstrije v Italijo ustavili v domovini in na Gorenjskem prespali.
SPET STOJI - Pred časom je tovornjak pri obračanju na križišču pred stavbo družbenopolitičnih organizacij podrl drog javne razsvetljave, tako da je bil nekaj časa ta del mesta ponoči nerazsvetljen. Zadnjič pa se je zbralo kakih, deset delavcev Elektra in so kandelaber spet postavili. Sedaj ga bo težje podreti, saj ne stoji več sredi ceste, ampak so ga umaknili na varnejše mesto.
'/Inf///
Menjava večine najodgovornejših Pet udarniških značk
Ker jim poteka mandat, bodo ob volitvah izvoljeni novi — Možni novi kandidati bodo kmalu znani in o njih bo potekala široka javna razprava
Mladen Ivičič je bil v štirih letih petkrat v brigadi
S kadrovsko politiko se v ribniški občini ne morejo posebno pohvaliti. To ugotavljajo te dni, ko so se začeli resneje pripravljati na volitve, ki bodo prihodnje leto.
Po dosedanjih ugotovitvah kaže, da bo zaradi poteka mandata treba zamenjati tudi večino najodgovornejših občinskih funkcionarjev, kot: predsednika občinske skupščine, predsednika izvršnega sveta, podpredsednika občinske skupščine, dva člana izvršnega sveta, predsednika občinske konference SZDL, 'predsednika in sekretarja občinskega sveta Zveze sindikatov, mladine in Zveze borcev. Le predsednik in sekretar občinske konference oz. komiteja ZK še nista pred zaključkom mandati, ker sta bila izvoljena
pred kratkim. Podoben položaj je v vseh SIS.
Upoštevati je treba tudi, da bo potekel delegatski mandat precejšnemu delu delegatov v zborih skupščin SIS in občinske skupščine.
V dosedanjih razpravah ugotavljajo, da ne kaže ponavljati stare napake in izbirati kandidatov za najodgovornejše dolžnosti le v ozkih krogih. Vsi predlogi bodo dani v široko javno razpravo, da bodo delovni ljudje in občani lahko temeljito razpravljali o njihovi ustreznosti in neustreznosti, razen tega pa dodajali tudi svoje predloge.,
Menijo, da bo v bodoče potrebno sprotno preverjanje dela ljudi na odgovornih položajih. Ocenjevati je treba odločitve in njihove posledice ter v luči tega osebno in kolektivno odgovornost. Zato je treba v bodoče
Kdo so najboljši kovinarji ?
V ribniški občini zmagala Andoljšek in Starc
Na nedavnem tekmovanju kovinaijev ribniške občine je bil v skupini varilcev najboljši Janez Starc (692 točk), 2. Alojz Knavs (689), 3. Ciril Samsa (528) (vsi Rikostroj) itd.
Pri kovinostrugarjih je bil najboljši Peter Andoljšek (874 točk),
2.	Miro Košorog (852), 3. Drago Češarek (851) (vsi Rikostroj).
Najboljša sta prejela pokala, najboljši trge v vsaki skupini pa še diplome in denarne nagrade za prvo mesto 5.000 din, drugo 2.500 din in tretje 1.500 din. Tekmovanje je odprl, nato pa podelil nagrade direktor Rikostroja inž. Franc Sile.
Sklenjeno je bilo, da se bosta republiškega tekmovanja udeležila Alojz Knavs, ki je bil letos sicer drugi v svoji skupini, lani pa je bil na s republiškem tekmovanju sedmi, in Peter Andojjšek.
Direktor Rika Stane Škrabec je dejal, da se poklica varilcev m kovinostrugarjev postopoma uvrščata med tiste, ki jih je v občini največ, oziroma so najbolj potrebni, v bodoče pa bodo potrebe prav po teh dveh poklicih še večje. Dejal je tudi, da bo zelo verjetno podobno
tekmovanje maja prihodnje leto v Loškem potoku, kjer bodo odprli novi Rikov obrat.
Ugotoviti moramo tudi, daje bila udeležba na tekmovanju zelo skromna. Najštevilnejši so bili tekmovalci iz tozdov Rika, čeprav so organizatorji povabili na tekmovanje varilce in kovinostrugarje tudi iz vseh ostalih delovnih organizacij.
M. GLAVONJIČ
NAJBOLJŠI KOVINARJI - Na fotografiji so najbolje uvrščeni kovinarji na tekmovanju v Ribnici, oba prvaka, Andoljšek (prvi z leve) in Starc, pa držita v rokah tudi pokala. (Foto: Gla-vonjič)
pričakovati zamenjavo celo med mandatno dobo, in sicer v obliki odstopov, odpoklicev in zamenjav.
L PRIMC
— Kaj meniš o trditvi, da bo o kandidatih za najodgovornejša mesta v občini široka javna razprava?
— Bojim se, da ne bo ostalo tudi tu le pri besedah, kot je pri nas običaj.	,
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
OBNAVLJAJO SOLO - Čez dve leti bo šola na Velikih Poljanah slavila 100-letnico obstoja. Ta šola pa že nekaj let ne dela, ker manjka učencev, in je v glavnem prazna. Goste ima le občasno. Poljanci so sklenili, da stavba ne sme propadati. Po zaslugi pomoči Rika iz Ribnice bo obnovljena. Dela bodo kmalu končana. Zamenjali so okna, uredili vodovodne napeljave, ometali in prebelili pa so tudi stavbo oz. prostore. V prenovljenih prostorih bodo pionirska knjižnica, prostori krajevne skupnosti, lovske družine, mladine, predvidoma pa tudi prostor za potujočo cicibanovo šolo.
ROVINJČAN1 NA OBISKU -Riko so obiskali člani delovnega kolektiva Obrada iz Rovinja, ki poslovno sodelujejo z Ribničani. Gostje iz Rovinja so si ogledali proizvodne prostore Rika, nato pa se ribniški grad in muzej. Z domačini so sc pomerili v streljanju in malem nogometu. Obakrat so zmagali domačini. Za zaključek je bilo prijateljsko srečanje pri Francetovi jami.
REŠETO
Prihodnje poletje se bo prvič v zadnjih petih letih zgodilo, da se mladi Metličan Mladen Ivičič ne bo udeležil mladinske delovne akcije. Mladen, ki je letos končal srednjo medicinsko šolo v Novem mestu, bo namreč "prihodnji mesec odšel služit vojaški rok na Vrhniko.
Ne samo da je bil Mladen doslej v štirih letih petkrat v brigadi, ampak se je z vsake delovne akcije vrnil domov kot udarnik. ,.Prvič sem bil v brigadi
P *
1978, in sicer v Deliblatski peščari; tam mi je bilo tako všeč, da sem se akcije udeležil tudi leto zatem, istega leta pa sem šel še v brigado na Goričko; lani sem bil na MDA Kras, letos pa na Goričkem," je na kratko naštel Mladen svoje brigadirske postaje.
Mladen je res prekaljen brigadir, česar pa nikakor ni moč trditi za večino njegovih vrstnikov iz občine. „Meni je bilo v brigadi vedno lepo in prijetno, zato sem vsako leto z veseljem šel na akcijo. V brigadi sem si
O STABILIZACIJSKIH NALOGAH
Prejšnji četrtek so na posvetu s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov v Metliki ocenili družbenoekonomske razmere s posebnim poudarkom na izvrševanju stabilizacijskih nalog v metliški občini, čemur bo posvečena glavna pozornost na bližnji seji občinske konference ZK.
pridobil veliko dobrih prijateljev, tako rekoč od Triglava do Gjevgjelije. Žal pa večina mladih iz naše občine očitno ni do tega, drugače si ne znamo razlagati • slabega odziva za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah. Mislim, da bi moral vsak štipendist vsaj enkrat v brigado, zgodilo pa se je, da precej brigadirjev na zadnji akci sploh poznal nisem, saj jih je bilo iz Metlike zelo malo, več pa iz vaških krajevnih skupnosti."
Poleg brigadirskega dela se je Mladen na vsaki akciji udeleževal tudi drugih oblik brigadirskega življenja idela: politične šole, kulturnih, športnih in drugih prireditev. „Sedaj me čaka vojska, potem pa bom, če bo le mogoče, z veseljem še šel v brigado; če bom študiral, to ne bo težko, če bom šel v službo, pa bo to odvisno tudi od delovne organizacije," pravi Mladen.
A.B.
POČASTITEV SPOMINA F. LEVSTIKA
Na torkovi seji sveta za vzgojo, izobraževanje in kulturo pri predsedstvu OK SZDL je beseda tekla o pripravah na proslavo 150-letnice rojstva Frana Levstika ter o nadaljnjem delu in dejavnosti Belokranjskega muzeja.
PRED PROGRAMSKIMI KONFERENCAMI
Na zadnjem sestanku predsedstva OK SZDL Metlika in posvetu s predsedniki krajevnih konferenc SZDL so se seznanili s potekom razprav v interesnih skupnostih o družbenem dogovoru o zagotavljanju sredstev za izvozne stimulacije. Beseda je tekla še o pripravah na letne programske sestanke krajevnih konferenc v oktobru ter o pripravah na razpravo o dopolnilih in spremembah pravil delovanja OK SZDL in krajevnih konferenc. Govor je bil še o aktivnostih v zvezi z volitvami prihodnje leto.
SPREHOD PO METLIKI
NEKAJ MLADIH, ki so bili zadnjega avgusta na metliškem kopališču, je na široko odprlo usta, ko sta se ustavila dva avtobusa deklet in fantov, ki so slekli in poskakali v že precej hladno vodo. Presenečenci so zvedeli, da so kopalci maturantje slovenske gimnazije iz Celovca. Na obisku pri nas so se ustavili tudi v Metliki, ko so se vračali s Plitvic.
ZADNJE DNI AVGUSTA in prve dni septembra sta bili zaprti kar dve metliški gostilni:	Rajmerjeva in
Mežnaršičeva. Gostinska ponudba je bila tako v mestu osiromašena, v odprtih lokalih pa so imel; več dela. Zaslužka nemra tudi.
PREJŠNJI PETEK JE BIL ustanovljen ženski rokometni klub in pričakovati je, da se bo ženski rokomet v Metliki močno razvil. Zlobneži sicer pravijo, da nič zato, če dekleta ne bodo dosegala zmag, drži pa, da bodo najlepša na igrišču. Da je to res, je pokazala nedavna tekma z novomeško ekipo iz Krke. Med navijači so bili sami - moški.
MALO JE MANJKALO, PA bi povzročila prodaja paprike pretep, m sicer med priložnostnimi prodajalci in tistimi, ki imajo postavljene v mestu stalne stojnice. Izrečenih je bilo veliko hudih besed, ko pa se je izkazalo, da imajo priložnostniki vsa potrdila za nemoteno prodajo, se je razgreta kri ohladila. Tudi na konkurenco se bomo morali navaditi
V DELOVNI ORGANIZACIJI BETI so skokovito porali stroški za telefonske storitve, odkar ima vse več zaposlenih zunaj linije. Odgovorni vedo povedati, da se na debelo telefonira po vsej Evropi, in celo v Ameriko. V kratkem bodo poostrili nadzor, kar bo gotovo vplivalo na obveščenost posameznikov o do-
fodkih v Clevelandu, Stuttgartu, 'arizu in tako naprej. Kako gre že tisto:	Le dobro obveščen dela-
KONČNO JE TUDI SILVESTER MIHELČIČ, naturalizirani Črnomaljec, sicer pa Metličan, napisal slovenski popevkarski hit, ki nosi naslov Kopalnico ima. Popularna ljubljanska skupina Hazard je uvrstila popevko na svojo pravkar izšlo veliko ploščo, pesem pa je tudi nt kaseti z naslovom Melodija morja in sonca 81. Sicer pa popevko vztrajno vrtijo na radiu.
metliški tednik
DOLENJSKI LIST
IZ KRAJA V KRAJ
VESELO SO SE NASMEJALI domači mokronoški funkcionarji, ko so v tej rubriki prebrali o tem, kakšni nagibi so vodili novomeško cestno podjetje, da je cesto popravilo samo proti Malkovcu. Kfe pa so cestarji vzeli resno omenjeno bodico in popravili tudi ostale ceste v Mokronogu, ki pač sodijo pod njihovo „upravo“, je domačim funkcionarjem ugasnil nasmeh. Zdaj šo namreč oni na potezi, da pokažejo, koliko so sposobni za urejanje takih problemov. In pri tem jim menda ne bo pomagalo niti sklicevanje na pretekle zasluge, ki se jih vidi po vaških cestah.
MOKRONOŠKA ISKRA SE JE OD Strelovega ,,turna" ogradila z visoko ograjo, vrli možje od nekdanjega Zavoda za spomeniško varstvo pa so se pred njim ogradili spravim kitajskim zidom. In čez ta veliki zid zdaj nočejo niti slišati, da so nekoč omenjeno zgradbo proglasili za
kulturnozgodovinski spomenik. Tako Mokronožani samo čakajo, kdaj se bo stolp podrl in bo mir z ugibanji o njegovi nadaljnji usodi.
VSEENO NAM JE, kdo bo postavil trgovino, pravijo Mokronožani. Še posebej se košatijo s takujii izjavami zdaj. ko vedo, da je namesto Mercatorja v Mokronogu vskočila Dolenjka. Ta trgovska delovna organizacija namreč namerava zgraditi v tem kraju novo samopostrežnico, s katero naj bi se precej izboljšala oskrba.
DA MOKRONOŽANI NE BODO NOSILI denarja samo v novo samoposrcžnico, je poskrbela Ljubljanska banka, ki je v Mokronogu odprla novo ekspozituro. Kot je moč videti po številnih obiskih krajanov v novi ustanovi, je banka zanje še kako dobrodošla. Zdaj jim namreč ne bo treba za vsak dvig denarja na Mimo ali celo v Trebnje.
TREBANJSKE NOVICE
Direktor ..konkurenčne" delovne organizacije Tregrad, Ivan Longarje povedal, da so njihove zmogljivosti precej majhne, pomoč pa iščejo le v konicah. O usklajevanju glede potreb po betonu v trebanjski občini pa tudi ni mogl povedati nič novega, saj se o tem niso niti pogovarjali. Ko
Ko je bila akcija proti nepokritim, nesmotrnim ali podvajajočim se naložbam najhujša, je bilo v trebanjski občini postavljeno tudi največ vprašanj, zakaj Gradbeno opekarsko podjetje Mirna poleg betonarne, ki ju že imata Tregrad in KPD Dob, gradi še tretjo. Kasneje se je razprava nekoliko ublažila, zato pa so se pojavila vprašanja, kako je mogoče, da oprema za betonarno leži na Prostem in „propada“.
Kot je povedal Stanislav Pančur, direktor GOP z Mirne, je z njihove strani naložba povsem upravičena.
njihovih raziskavah sodeč, so kapacitete v trebanjski občini pre-•najhne, saj so se morala doslej gradbena podjetja obračati za po-fboč k drugim delovnim organizacijam. Poleg tega pa v GOP utemeljujmo smotrnost naložbe s tem, da njihovi delavci nimajo čez vse leto dovolj dela, z izdelavo tako imenovane betonske galanterije pa bodo lahko sezono precej podaljšali. Kot je direktor še dodal, pa se ne splača vlagati v obstoječo opekarno, saj bi bile tam naložbe veliko večje.
Znašale bi okoli 150 do 200 milijonov, ki jih GOP nikoli ne bi zmogel, poleg tega je po njihov«n vprašanje donosnosti, saj je opekarn povsod dovolj. Poleg tega naj bi bila v Prelesju, kjer stoji opekarna, tudi precej slaba glina. Vzrok za to, da betonarne niso postavili spomladi, kot so nameravali, pa je bila zakasnitev .pri pridobivanju dokumentacije in pomanjkanje delovne sile. Vsekakor bodo zamujeno do jeseni nadomestili.
Predsednik trebanjskega izvršnega sveta Nace Dežman je dejal, da doslej še ni nič slišal o kakšnem Usklajevanju okoli te naložbe. Ponovil je že znana dejstva, da bodo v novi betonarni izdelovali razne robnike, plošče, cevi in drugo. Kot je še rekel, komite za gospodarstvo in družbeno planiranje trebanjske obline tudi ni imel nobenih pripomb na plan GOP, po katerem so v GOP tudi ukrepali. Razlika je le ta, da so v planu navedli, da velja naložba '7 •bilijonov dinarjev.
pa so se začeli razgovori o združitvi obeh delovnih organizacij v enovito DO, so bili stroji za betonarno že nabavljeni. Torej bi bilo tudi dogovarjanje glede tega prepozno.
Resnici na ljubo je treba dodati, da je vsakršna razprava o tem vprašanju skoraj odveč. Stroji že leže v Prelesju, z njimi naj bi bili delavci zaposlehi čez vse leto. Vprašanje pa je, kam bodo plasirali svoje izdelke. Betonarna KPD. Dob namreč že dela podobne izdelke, kakor jih namerava delati GOP Mirna.
J. SIMČIČ
„Dana” dobro gospodarila
V „Dani" so letos precej presegli lanske poslovne rezultate — V skladu z njimi so povečali tudi osebne dohodke — Zdaj je glavna naloga povečati tudi količino proizvodov
Mirenska Dana tudi letos nadaljuje z ugodnimi poslovnimi rezultati, ki so bdi še posebno očitni ob polletnem obračunu. Celotni prihodek je v primeijavi z enakim obdobjem lani narasel za 55 odst. dohodek za 49 odst., čisti dohodek pa za 39 odst.
Čeprav se je v celotnem prihodku pajbolje odrezala prodaja na domačem trgu, kjer so prodali 96- odst. vseh svojih izdelkov, pa ni mogoče zanemariti tudi izvoznih rezultatov, ki so v zadnjem času v velikem porastu. Ti rezultati so toliko bolj spodbudni, ker so tudi ta delovni kolektiv spremljale težave, kot so pomanjkanje surovin in embalaže. Tudi na porabo sredstev so v veliki meri vplivale cene surovin in energije, ki so precej porasle. Na prvem mestu
med podražitvami je treba omeniti podražitev sladkorja in špirita. Podražila pa se je tudi ekonomska propaganda, kjer so stroški narasli za 35 odsf. nad dogovorjenimi.
Uspešno gospodarjenje se je prav gotovo najbolje pokazalo pri delitvi osebnih dohodkov, kjer so v Dani poskočili kar za 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tako znaša zdaj v tej delovni organizaciji poprečni osebni dohodek 9,45 7 dinarjev, kar šteje v zgornji razred osebnih dohodkov v trebanjski občini. V tej smeri bodo še nadaljevali, saj se produktivnost še povečuje, hkrati z njo pa tudi donosnost. Vendar bodo morali v drugem polletju še več pozornosti posvetiti povečevanju količinske proizvodnje, kije bila zaradi znanih težav nekoliko manjša od načrtovane.
Renault 4GTL- »mali velikan«
inDUSTRIJA mOTORniH VOZIL novo mESTO
RENAULT#
RENAULT 4 TL Special ZA 60.000 GOTOVINE
in 18 mesečnih obrokov.
PRI PLAČILU Z DEVIZAMI 19% CENEJE
VSE INFORMACIJE V:
POSLOVALNICI IMV:
NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 10, TEL. (068) 21-770, 22-927 IM OSTALI PRODAJNI MREZl:
Tretja betonarna je tu - in pika
čeprav kaže, da je naložba potrebna, pa o kakšnem usklajevanju doslej ni bilo slišati — Opekarna ne bi imela prihodnosti — Stroji že kupljeni
Renault4 GTL
kljub manjši porabi goriva še močnejši in udobnejši!
Ct avtotehna
LJUBLJANA, TITOVA C. 36, TELEFON: (061) 317-044
avtofflcfkur
TOZD CELJE, CELJE, MIKLOŠIČEVA 5 TELEFON: (063) 24-200
OPREMA ČAKA NA INSTALIRANJE - Oprema za novo betonarno v Prelesju že čaka od pomladi dalje, da jo bodo montirali. Sprva jim to niuspelo, ker niso pravočasno dobili vseh soglasij, kasneje pa niso imeli dovolj delovne sile, ker je bila gradbena sezona na višku. Opremo bodo, vsaj tako so nam rekli, montirali v jesenskih mesecih.
Najpopularnejše francosko vozilo je preizkušeno na cestah sveta in s številnimi prednostmi osvaja tudi naše tržišče.
RENAULT 4 GTL je predvsem gospodarno, praktično in zanesljivo vozilo. Avtomobil oblikovan za danes in jutri.
Avtomobil, čigar udobje bo zadovoljilo tudi vaše želje.
RENAULT 4 GTL!
- Močnejši in bolj dinamičen motor s 1108 cm3 (1,108 I)
- minimalna poraba goriva - 4,8 1/80 km/h
- v^lik prtljažni prostor - 1185 dm3 (1185 I)
- Udoben - izpopolnjena neodvisna obesa in amortizerji ter obogatena oprema
- design za danes in jutri
VOZITE SE GOSPODARNO, UDOBNO IN ZANESLJIVO!
Kaj BODO S PEČJO? - Tako re sprašujejo stanovalci novih •dokov, ki že eno leto opazujejo Peč za centralno ogrevanje,'ki 80 jo postavili pod napušč enega izmed blokov. Omenjeno Peč so namreč z dograditvijo hovih stanovanj vzeli iz kurilni-5*. zdaj pa se na njej in ob njej •grajo otroci. Resda je pod vprašanje pa je, če ne bi trebanjskemu gradbeneiiu po-'etjk Tregrad prišla prav kje
d!
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO , SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
TEDENS
i
Četrtek, 17. septembra - Frančiška Petek, 18. septembra - Irena Sobota, 19. septembra - Suzana Nedelja, 20. septembra - Svetlana Ponedeljek, 21. septembra - Matej Torek, 22. septembra - Mavricij Sreda, 23. septembra - Slavojko Četrtek, 24. septembra - Nada
LUNINE MENE
20. septembra ob 20.47 krajec
zadnji
BREŽICE: 18. in 19. 9. jugoslovanski barvni film Gosti iz Galaksije. 20. in 21. 9. francoski barvni film Smrt korumpirane podgane. 22. in 23. 9. ameriški barvni’film Stekleni
zvon.
ČRNOMELJ: 17. 9. ameriški film Legenda o Kastneiju. 18. in 20.
9. ameriški film Pajek v vsemirju. 19. in 20. 9. ameriški film Ljubezenske zgodbe na ledu. 22. 9. ameriški film Harlekin.
KOSTANJEVICA: 19. 9. francoski film Nora vožnja. 20. 9. japonski film Vihar na Pacifiku. 23. 9. izraelski film Limonin sladoled.
KRŠKO: 19. in 20. 9. ameriški, film Človek iz San Fernanda. 23. 9. ameriški film Noč čarovnic. 24. 9. jugoslovanski film Tiger.
NOVO MESTO - KINO KRKA:
18. 9. domači film Visoka napetost.
19. in 20. 9. ameriški barvni film Ladja smrti. 21. in 22. 9. francoski barvni film Mladost norost. 23. in 24. 9. francoski barvni film Fantom svobode.
SEVNICA: 18. 9. angleški film Vanesa. 19. in 20. 9. ameriški film Razbijač. 23. in 24. 9. ameriški barvni film TV mreža.
SLUŽBO DOBI
IŠČEM pridno in pošteno dekle z veseljem do dela v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Gostilna URBANČ URŠULA, CKŽ 85, 68270 Krško, tel. (068) 71-176.
ZAPOSLIM takoj tri dekleta za serijsko šivanje. JOŽICA SEV-ŠEK, Klobučarstvo,	68270
Krško, tel. 71-437.
HONORARNO ZAPOSLIM žensko za vodenje knjig v obrti. Šifra: „HONORAR“.
BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico, samostojno, dobro, sprejme t^koj salon BURJA, Senovo, tel. (068) 75-332,
SLUŽBO ISCE
KLJUČAVNIČAR - ŠOFER tovornjaka išče zaposlitev. Naslov v upravi lista (3923/81).
STANOVANJA
GARSONJERO na Ragovski 8/1 v Novem mestu prodam. Informacije dobite po 14. uri v Gojtni vasi 26/d.
SOBO, opremljeno, ogrevano, v centru, oddam ženski za delno pomoč. Šifra: ..VESTNOST".
SOBO s tremi ležišči oddam. Naslov v Upravi lista (3922/81).
SOBO s posebnim vhodom, garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu išče mlad zakonski par brez otrok. Naslov v upravi lista (3294/81).
SOBO s kopalnico in hrano oddam dekletu ali samohranilki za občasno pomoč. Telefon 22-415.
MLADA ZAKONCA brez otrok, dobra plačnika, iščeta sobo s kuhinjo in sanitarijami v Črnomlju ali bližnji okolici. Po želji nudita tudi predplačiloMetka Weiss, Na bregu 31, Črnomelj.
PRODAM ALI ODDAM v najem za
dobo petih let enoinpolsobno mansardno stanovanje (velikost cca 50 m2) v Novem mestu. V slučaju oddaje v najem velja predplačilo stanarine za dobo 2 let. Interesenti naj se oglasijo dopoldne na telefon 22-341 ali v večernih urah po 20. uri na telefon 24-683.
IŠČEM neopremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (3925/81).
Motorna vozila
Z 750, letnik 1974, v odličnem stanju, prodam. Merica Kržan, Gučeva o, Brežice.
NSU 1200 C, registriran do junija 1982, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto.
ZELO POCENI prodam Z 101, letnik 1972. Silvo Šobar, Uršna sela, Dobindol 20.
DYANO 6, letnik 1978, registriran do junija 1982, prodam. Boris Kuhar, Dol. Prekopa 35, Kostanjevica.
NUJNO PRODAM Z 101, letnik 1975. Rozalija Povše, Klenovnik 38, Škocjan.
FORD ESKORD 1100, letnik 1973, ugodno prodam. Tel. 23-436, Peter Kovačič, Jerebova. 14, Novo mesto.
FIAT 125 P, star dve leti, z rezervnim motorjem in menjalnikom, italijanske izdelave, prodam. Anton Saje, Lovetova 4, Novo mesto.
FIAT 750, registran do j unija_ 1982, prodam. Cena 1,5 M. Mačkovec 4, Novo mesto.
Z 101, letnik 1976, prodam. Ogled na Lebanovi 36. Novo mesto, od 17. do 19. ure.
ZASTAVO 750,letnik 1979,garaži-rano, prevoženih 23.000 km, prodam. Ogled vsak dan pri Francu Centi, Partizanski trg 17, Metlika.
SPAČKA prodam. Lahko tudi po delih. Telefon 24-766.
DIANO, letnik 1977, prodam. Informacije na tel. 24-151.
Z 101, staro dve leti in pol, prevoženih 30.000 km. ueodno
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni oigan upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 160 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000—009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljna beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št, 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33. tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
prodam. Lahko tudi na kredit. Vizec, Šentjernej 209/a.
ZASTAVO 101 C, letnik 1979, in Z 750, letnik 1968, prodam. Možnost obročnega odplačevanja. Munih, Ločna 4, Novo mesto.
AVTO 126 P, letnik 1979, zelo dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Anton Zorko, Selo 2, 68213 Podbočje.
126 P, letnik 1977, prodam. Štefka Dragaš, Cesta herojev 30, Novo mesto.
DUCATTI 250 prodam in kolesne obroče z	gumami CEAT
165/70-13. Branko Uhernik, 68222 Otočec 48.
ZASTAVO 750, letnik 1977, nujno prodam. Agata Vesel, Uršna sela 19.
R 4 prodam. Hadl, Cankarjeva 34, Novo mesto, tel. 21-254.
FORD TAUNUS prodam ali zamenjam za ostrešni les. Telefon (068) 25—796.
PRODAM 126 P, letnik 1980, dobro ohranjen. Tratar Ketejev drevored 41, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1978, v dobrem stanju prodam. Bevc, Dol. Kronovo 33, Šmarješke Toplice.
125 PZ, letnik 1976, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Butala, Dol. Toplice 3 b (nad pošto).
ŠKODO 110 L, letnik 1972, registri-' rano do 21. 3. 1982, prodam. Ludvik Makše, Rdeči Kal, Dobrnič.
MINI* 1000, letnik 1972, prodam. Šmarješke Toplice, tel. 84-994.
ZASTAVO 101 L, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 25-055 po 16. uri.
z:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;
lj Kmetijski stroji jj
TRAKTORSKI NAKLADAC za gnoj - na hidravliko prodam. Potov vrh 53/a, Novo mesto.
NOV TRAKTOR TV 419 s prikolico prodam. Tel. 21-287 od 7. do 14.30 ure.
TRAKTORSKI NAKLADALNIK za gnoj - zadenski, skoraj nov, prodam. Miha Zorko, Vel. Mraše-vo 9, Podbočje.
PRODAM
BELO GROZDJE na Bizeljskem prodam. Tel. dopoldne 69—311, popoldne 23-362
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG (4 KW), malo rabljeno, prodam. Tel. 21-398.
TRAJNOŽAREČO PEČ Kuepper-buch prodam za 6.000 din. Lado Mišica, Stražni vrh pri Črnomlju.
60-BASNO HARMONIKO znamke Veltmaester, prodam. Stevan Zec, Zagrebška 6, Novo mesto, tel. 23-965.
MOTORNO ŽAGO STIHL 75, kosilnico BCS 127 in princa 1200 C, lahko tudi po delih prodam. Jože Blažič, Žihovo selo 4, Otočec ob Krki.
VINSKI SOD (1500 1), dobro ohranjen, prodam. Gazvoda, Črmošnjice 28, Stopiče.
GROZDJE (črno in belo) v Golobi-njeku prodam. Naslov v upravi lista (3929/81)
DNEVNO SOBO, sedežno garnituro, spalnico in trodelno omaro prodam. Tel. 23-433.
POCENI PRODAM malo rabljeno peč na kurilno olje in harmoniko, trivrstno, skoraj novo. Jože Novak, Gor. Straža 33.
ČRNO-BELI TV sprejemnik in belo poročno obleko št. 38 ugodno prodam. Ivan Brulc, Še-gova 3, tel. 24-391.
KRAVO, v devetem mesecu brejo z drugim teletom, prodam. Jože Hočevar, Regrča vas 40.
PRODAM 2000 kg žlahtnega grozdja (Vinji vrh) in 20.000 kg hlevskega gnoja. Naslov v upravi lista (3930/81).
BALKONSKA VRATA - OKNO z zasteklitvijo in roleto prodam. Kovačič, Mestne njive 19, Novo mesto, tel. 23-539.
I,5m3 SMREKOVIH PLOHOV in 10 m3 drv prodam. Parkelj, Mirna peč 37.
BARVNI TV SPREJEMNIK zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista (3931/81).
PRODAM ŽIVO MEJO, visoko 50 cm. Pokorny, Drejčetova 11, Novo mesto.
BETONSKO ŽELEZO IN KORUZO prodam. Tel. 23-142.
GROZDJE (šmarnico) na Riglju prodam. Jožica Nardin, Meniška vas 60, Dol. Toplice.
PRODAM enofazni motor Sever (1,5 KW) in sklopko, oboje še v
faranciji. Alfred Železnik, 68294 loštanj 56, tel. 81-069.
MLADO KRAVO, odlično mlekarico pred telitvijo, prodam. Kralj, Dobliče, Črnomelj.
PRODAM večjo kaličino mešanega grozdja (frankinja, žametovka, kraljevina). Martin ZagoVc, Gor. Vrhpolje 58,68310 Šentjernej.
VEČJO KOLIČINO GROZDJA (šmarnice) prodam. Lado Miklavčič, Gor. Brezovica 22 (hiša ob cesti), Šentjernej.
UGODNO PRODAM nov pograd in
500-litrsko zamrzovalno skrinjo. Tel. 21-864.
3 m3 SMREKOVIH (suhih) plohov in 1 m3 desk prodam. Naslov v upravi lista (3932/81).
PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, novo lažjo, prodam. Avsec, Gotna vas 63.
PO UGODNI CENI prodam mlin za grozdje - malo rabljen. Tel.
22-349.
PRODAM grozdje (mešano) na trti - trgatev. Jože Konda, Osojnik 2, Semič.
PRODAM, grozdje (samorodnice). Jožefa Žibert, Brezje 3, Leskovec pri Krškem, tel. 72-644.
UGODNO skupaj prodam kombiniran štedilnik, hladilnik, peč na olje in pralni stroj (potreben popravila). Zaman, Jedinščica 27, Novo mesto.
PRODAM steno za predsobo z ogledalom, jogi za otroško posteljo, pisalno mizo, dve zimski gumi za Ž 101 in pletilni stroj Standard. Milič, Ragovska 8, Novo mesto.
KUHINJSKE ELEMENTE poceni prodam. Nedanovski, Gradac 27.
DIATONIČNO HARMONIKO prodam po ugodni ceni. Šafran, Kristanova 22/17, Novo mesto.
PRODAM grozdje šmarnico na trti in kravo s teletom (dobra mlekarica - garancija), zna tudi voziti. Bakšič, Koroška vas. .
PRODAM 80-basno harmoniko Melodija. Senica, Sela 2, Dol. Topli-
ŽENSKO POROČNO OBLEKO, bele barve (št. 40), prodam. Tel.
23-893.
PRODAM opremo spalnice, gradbeno barako in material. Informacije na tel 24-887.
KOBILO (7 let), žrebetno, ter kravo po izbiri prodam. Vodopivec, Biška vas 23, Mirna peč.
KUPIM
ZEMLJIŠČE za vikend ob Krki med Kostanjevico in Cerkljami kupim. Telefon 21-696.
urejen na žico. Naslov v upravi lista (3927/81).
HIŠO, 2500 m2 vrta, primerno tudi za obrt, prodam. Rajakovič, Gotna vas 42, Novo mesto.
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom v Novem mestu, takoj vseljivo, prodam. Ogled vsak dan popoldne. Naslov v upravi lista (3928/81).
VINOGRAD (1583 m2) z zidanico (43 m2) v Grčevju prodam. Jakše, Linhartova 64, Ljubljana, tel. (061) 315-951.
ZIDANICO s stanovanjem, vinograd 13 arov (7 let), voda, elektrika, dostop z vsemi vozili, v Stari gori pri Semiču prodam. Informacije v večernih urah na tel. (068) 25-237.
GRADBENO PARCELO na Grmu prodam. Oglasite se od 15. do 20. ure na telefon 23-816.
RAZNO
STAREJŠA ZENSKA išče upokojenko za pomoč in družbo. Nudi stanovanje, hrano in dobro plačilo. Vprašajte: Bršljin 4 ali na telefon 23-431 po 15. uri.
OPRAVLJAM vsa daktilografska dela formata A4. Šifra: „HITRO IN NATANČNO".
INŠTRUIRAM angleščino za osemletko in stenografijo za srednje šole. Šifra: „USPEŠNO“.
JADRNICE -	JAHTE izde-
lujem po ANDREJ	naročilu.
	GOSENCA,
> Partizanska	19, Novo
mesto	
V BREZOVSKI GORI - Leskovcu pri Krškem prodam hišo, vinograd, sadovnjak - primerno za vikend ali stanovanjsko hišo. Emica Simunič, Ostrgovičeva 7, 41020 Novi Zagreb ali telefon (041)674-516.
TRAVNIK (75 a) v Zameškem ob glavni cesti prodam. Informacije pri Fakin, Čučja mlaka, Škocjan.
HISO z gospodarskim poslopjem v centru Kostanjevice prodam. Informacije Milan Škrjanc, Krška cesta 2 a, Kostanjevica na Krki, telefon 69-725.
STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje v okolici Novega ‘ mesta prodam. Naslov v upravi lista (3926/81).
V NOVI GORI pri Prečni prodam 12 arov 7 let starega vinograda z 240 žlahtnimi trtami. Vinograd ie
iffOBvmiLAl
VEČ KOT 30 SORT okrasnega grmičevja in dreves lahko dobite pri JOŽETU KLEVIŠARJU, Lu-terško selo 1, 200 m od bencinske črpalke Otočec.
DVA MESECA stare jarčke, rjave, hisex, prodam. Cena 80,00 din za kos. Stanonik, Log 9, Škofja Loka.
SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO Ivan Bobič, Partizanska 21, Novo mesto, tel. 21-115. Cenjene stranke obveščam, da je delavnica za zaščito avtomobilov zopet odprta in obratuje od 6. do 15. ure.
SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRITIN, kijih lahko sami montirate, dobite v delavnici DANETA MIZIGOJA. CKŽ 25, 68270 KRŠKO, in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom.
12-, 13-, 14-, 15-. in 16-colske gumi vozove, nove, prodam za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se STANE
BULC, Jurčkova pot 73, Ljublja-na-Rakovnik.	_
KEMIČNA ČISTILNICA OBERČ, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da prevzamejo^ svoja očiščena oblačila, ki so v čistilnici nad 6 mesecev, sicer jih bomo po 10 dneh oddali RK.
FANI AVGUŠTINČIČ, Trdinova 4, Trebnje. Osebno o Martini Jel« iz Golobinjeka nisem govorila nobene žaljive besede. Besede, ki sem jih izrekla o njenj druži111 pred Jožo v vezi našim stanovanjem, kar sem slišala od drugih,111 da je neresnično, se ji opraviču-jem.
JOŽE GLOBEVNIK, Škocjan 5. prepovedujem prehod živine čer moj travnik v Dobruški vasi Pn studencu Janezu Kralju iz Dobni-ške vasi. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
MARTIN KOŠMERL, Potov vrh 6, Novo mesto prepovedujem kakršnokoli širjenje poti čez moje dvorišče, ker to ni javna pot.
ANTONIJA ŠKRBEC, Ratež 29, preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla proti Roziki KRISTAN z Rateža 21 ter jo istočasno opozarjam, da tudi ona preneha z žaljivimi besedami.
ALOJZ SMOLE iz Praprotnice 17, Mirna obžaluje, ker je žaljivega izrekel o zasebnih tožilcih Alojzu Kirnu in Stanislavu Kirnu in obžaljuje, da je udaril zasebnega tožilca Jožeta Kirna - vsi iz Gomile 15. Zahvaljuje se jim, da odstopajo od zasebne tožbe.
ANA GRAMC, Vrhovska vas 14, Cerkve ob Krki, prepovedujem pašo kokoši po koruzi in posejani detelji na parceli, ker je tam zastrupljeno proti poljskim škodljivcem.
JOŽEFA GAČNIK, Globočdol 10, Mirna peč, prepovedujem vožnjo po mojih parcelah v hribih nad Globočdolom. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
ELKE JANKOVJČ, Muelheim, Nemčija, slavi 14. 9. svoj 18. rojstni dan. FRANCA JANKOVIČ iz Jankovičev pri Adlešičih pa bo 15. 9. slavila 60. rojstni dan. Prav tako bo 30. 9. slavil 60-letnico rojstva JOŽEF JANKOVIČ iz Jankovičev 6 pri . Adlešičih. Vsem iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo sreče in zdravja ter izpolnitev vseh želja. Družina Petrič iz Nemčije.
ZAHVALA
OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE Novo mesto se najlepše zahvaljuje TILKI ŠINKOVEC iz Milke Šobar 8 za 1:000,00 din, ki jih je podarila za učence naše šole namesto venca za pokojno GRETO VRHOVNIK.
Prazen dom je nema priča, da te več med nami ni.
V naših mislih boš vedno z nami.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in prerani izgubi naše drage žene, mame in hčerke
IVANKE KLEMENČIČ
izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se nam pridružili v naši globoki žalosti in bolečini ter darovali cvetje, ki ga je tako ljubila. Iskrena hvala zdravniškemu osebju internega in kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala organizacijam ZB Gradac, Metlika in Jugorje, OO ZK Gradac in Metlika ter Društvu upokojencev. Za poslovilne besede se zahvaljujemo Malčiki Plut, Francki Malešič, Zofki Bajc in Anki Sodja ter godbenikom iz Metlike. Posebna zahvala DO Komet in nekdanjim sodelavcem, DO Beti, COŠ Semič, GG Novo mesto TOZD Črnomelj in LD Gradac.
Vsi njeni V Gradacu, 7. septembra 1981
ZAHVALA
V 54. letu nas je mnogo prezgod*aj zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra, teta, sestrična in svakinja
JOŽICA JAKŠA
rojena Rapuš iz Novega mesta, Kristanova 24
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni poklonili cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala stanovalcem bloka, posebno Kosovim, zdravnikoma dr. Željku Bošnjaku in dr. Marjanu Lapajnetu ter zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, godbi in pevcem, posebno predsedniku KO ZB Francu Kotniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, sinova Milan s Kristino in Jože z družino, sestri, bratje in ostalo
sorodstvo
DOLENJSKI LIST
Št. 38 (1(575) 17. septembra 1981
L
ZAHVALA
V 56. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
FRANC HOSTNIK
iz Mrzle Luže 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom vasi Mrzla Luža in Iglenka, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, kolektivu TOZD za tehnično-vozovno dejavnost Ljubljana za darovano cvetje in poslovilne besede, kolektivu tovarne DONIT-TOZD TESNILA Velika Loka za izrečeno sožalje in darovane vence. Hvala tudi pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena, sin, hčerka, brat, sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, tasta, pradeda, strica in svaka 77-letnega
ANTONA BRULCA
Šrangatjevega ata iz Smolenje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga z nami v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in sodelavcem ža izrečeno sožalje, tolažilne besede ter podarjene vence in cvetje. Prav tako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za skrbno nego ter lajšanje bolečin, gasilskemu društvu Smolenja vas za opravljene pogrebne svečanosti, Stanetu Mavsarju za poslovilni govor ob odprtem grobu in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Jože z ženo Julko in otrokoma, sinova Tone in Franci z družinama, hčerke Marija, Lojzka, Martina, Ančka, Elica in Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prezgodnji in tragični izgubi našega moža, sina in brata
DUŠANA DUŠANICA
iz Gubčeve 5
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste ga imeli radi, se tako številno poslovili od njega, nam izrekli sožalje in mu podarili cvetje. Posebno se zahvaljujemo OOS Labod Krško, GIP Beton Zasavje TOZDI Sevnica, Trbovlje in Zagorje, stanovalcem Gubčeve 5 za podarjene vence in pomoč ter duhovniku za opravljeni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena Jožica s hčerko Nino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prastare mame
MARIJE KUKEMBERGER
Goijupove mame iz Mokronoga
se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Novem mestu, osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto župniku za izredno lepo opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste nam karkoli pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter se v tako velikem številu poslovili od nje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Jože z družino, sin Tomo z družino, hčerka Marija z družino in ostalo
sorodstvo
Mokronog, Toronto, Novo mesto, Koper
V SPOMIN
16. septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša dobra mama in sestra
NEŽA RUPAR
iz Telčic pri Škocjanu
10. septembra pa je minilo šest let, odkar ni več med nami dragega očeta
ALOJZA RUPARJA
iz Telčic pri Škocjanu
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate sveče!
VSI NJUNI
MOZELJČANI
TRETJI
Na nedavnem občinskem gasilskem tekmovanju, ki je bilo v Dolgi vasi pri Kočevju, so mozeljski gasilci med 17 društvi zasedli odlično tretje mesto. Rezultat je še posebno razveseljiv, ker v društvu nimajo dovolj strokovnega kadra. Uspeh daje upanje, da bo v prihodnje v Mozlju dobra gasilska desetina.
M. KUZMA
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
KARLA KOZINCA
iz Krškega, Podgora 3
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali s toplimi besedami, darovali cvetje, šopke in vence, Pevcem, godbenikom, rudarjem s Senovega, gasilskemu društvu, ribiškemu društvu govornikom, zdravnici iz Krškega in župniku za opravljeni obred. Prav vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Antonija, hčerke Karolina, Kristina, Analize in sin Karl, vsi z družinami, ter sestri Rozi in Minka
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 82. letu zapustil naš dragi oče, stari oče in praded
JOŽE KUZMA
iz Mihovice pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, sorodnikom in vaščanom za darovane vence, župniku in kaplanu za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: hčerka Marija z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani smrti moje ljube žene
r '
MARIJE VIDMAR
Dol. Straža 68
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in vence ter sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo TOZD TES Novoles za organizacijo pogreba, kakor tudi godbi Novolesa in pevcem iz Dolenjskih Toplic ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Stanislav, mati, brat Ivan z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 80. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in stric
JOŽE BARTOLI
Gor. Težka voda 14
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Zahvala tudi župniku iz Stopič za opravljeni obred.
s Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN na \
MARIJO ALIČ
ki je tragično preminila v nesreči 24. 9. 1980, so vabljeni vsi sorodniki in sosedje iz Gor. Brezovega, ki so tedaj priskočili na pomoč, da se udeležijo svečanosti ob njenem grobu 27. 9. 1981 ob 11. uri. Vabljeni so Brezovljani, hčerka Mici z družino iz Niša, sin Drago z družino iz Portoroža, sestre iz Zabukovja, sestre iz Metlike z družinami, nečaki iz Zagreba in Splita z družinami. Zbirališče bo pred sevniško cerkvijo ob 10. uri. Tako sc zberemo tudi v Zabukovju že v soboto 26. 9. 1981 ob 10. uri. Za udeležbo prosi
žalujoči mož
ZAHVALA
V 75. letu nas je nenadoma zapustila draga sestra in teta
NEŽKA
KASTELIC
iz Karlovške lav Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni poklonili cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala sosedu dr. Kinclu za pomoč, bolnišnici Novo mesto - interni oddelek, posebno dr. Starcu, krajevni skupnosti Žabja vas in vsem govornikom in pevcem, ki so se od pokojne poslovili, pa tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sestri Lojzka in Angela ter ostalo sorodstvo
I
si.'-..:
V času od S. do 9. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Sla-vojka Evdjenič iz Straže - Svetlano, Majda Jazbec u Krškega - Gregorja, Jožica Regina iz Dolenjih Kamene -Majo, Zlata Kerč iz Metlike -Marjetko, Marica Karič iz Črnomlja
- Krasnodara, Nuša Šemrov z Mirne
- Boruta, Edica Tkalčič iz Metlike
- Tanjo, Branka Brajdič iz Gradca
- Mojco, Nežka Staniša iz Dolnje Težke vode — Petro, Fanika Novak
iz Brezja - Tanjo, Daija Palčič iz Šmarja - Kristino, Jožica Rakar iz Mačjega dola - Marjanco, Marija Golobič iz Coklovce - Roberta, Alojzija Kovačič z Gorice - deklico, Jožica Levačič iz Velikega Podljubna deklico in Jožica Škrbec z Rateža — dečka. Čestita-
»Dolenjski list« v vsako družino
19
DOLENJSKI UST
»Pogozdena” športna dvorana
Prvi mu je kombinat !!
Vse pregloboko je zakoreninjeno naziranje, da dela od vida do vida le kmet, v družbeni kmetijski proizvodnji pa da pade vse od rok, ko zatuli sirena. Inž Srečka Žvegliča, direktorja tozd Proizvodnje pri Mercatorju v sevniškem Kmetijskem kombinatu, je razen zgodaj zjutraj težko najti v pisarni, še posebno, kadar je vse v znamenju velikih sezonskih del, kot je bilo pred nedavnim obiranje hmelja Srečko je začel kot preprost kmečki fant pri posestvu v Boštanju. Takrat je bilo že nemalo izkušenj, da nasilna kolektivizacija ne gre. Že takrat je bil dosleden pri štetju mernikov obranega hmelja, merila priložnostnega zaslužka prenekaterega kratkohlačnika med počitnicami. Navidezna strogost je splahnela kot rosa na obrani jablani, če je videl, da so bile kobuljice obrane skrbno, ne da bi obiralec postrgal vitico. Strpnost zbrano in molče poslušati sobesednika, četudi si je zatem priboril naslov inženirja, mu je ostala tudi poslej. Glas povzdigne, bodisi v izvršnem svetu sev-niške občinske skupščine ali kje drugje, če nanese beseda, na krčenje že tako pičlih kmetijskih površin na račun betona. Tako ne skriva neza-
dovoljstva, da je posavska zelena knjiga (koncept dolgoročnega razvoja) kar nekako potisnjena v pozabo, saj \ je knjiga kratkomalo odpisa- J; la znano Kompoljsko polje za kmetijstvo.
Inž Žveglič je vesel, da so sovaščani v rodnem Koma-rivcu s tako vnemo pričeli melioracijo stržiške doline. „Ob slabi plohi je Bukovšči-ca vsepovsod čez rob zavite struge," prizadeto govori o nesreči te kozjanske dolinice. Marsikdo bi zamahnil, češ gre le za 30 hektarjev. Ker pa bodo to zemljo iztrgali nekoristnemu bičevju, napor ni odveč, zlasti pa ne, ker je to prva melioracija v sevniški občini Kajpak sledi tudi akciji za večji donos vri pridelovanju pšenice. Čeprav se pri kombinatu in v občini še niso do potankosti domenili, kako dobiti od Betona nazaj površine okrog opuščene gramoznice, nameravajo tam tudi sejati pšenico, podobno kot še na nekaterih površinah, kjer še ne rastejo nasadi. V očeh se mu zablesti poseben lesk, ko je govora o novih načrtih. Tudi če gre le za premeno sort hmelja ali predavanja o kmetijstvu.
ALFRED ŽELEZNIK
Šport od tu in tam
Od 26. do 28. septembra v Novem mestu 4. razstava „Gozd, gobe, cvetje"
S prižigom oglarskega ognja in kope, nekakšnega simbola letošnje, že 4. razstave „Gozd, gobe, cvetje", v petek, 25. septembra, ob 17. uri na gostišču Loka se bodo v Novem mestu pričele prireditve, posvečene ne le gozdu, gobam in cvetju, pač pa tudi bogatenju naših spoznanj o naravnih bogastvih.
V dneh od 26. do 28. septembra pripravljajo organizatorji, Turistično društvo Novo mesto ob pomoči pokroviteljev, IS skupščine in tovarne Krka Novo mesto, poleg že tradicionalno pestre in bogate po-
NOVOMEŠČANI!
Že pred otvoritvijo razstave „gozd — gobe — cvetje", ki bo od 26. do 28. septembra 1981 uredite okolje svojih hiš, stanovanjskih blokov in stavb delovnih organizacij.
S tem boste prispevali k urejenemu okolju in lepšemu izgledu mesta.
Metelko najboljši
Mirna:	uspela	tekma	v
streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka
Pri lovski koči na Mirni je bilo v nedeljo meddružinsko tekmovanje v streljanju z lovsko puško na glinaste golobe in tarčo srnjaka, ki ga je organizirala LD Mirna. Sodelovalo je devet ekip, ki so v kombinaciji dosegle naslednje izide:	1.	SD
Partizan Krško I 621 točk; 2. LD Dobrava 601; 3. LD Veliki Gaber 554; 4. SD Partizan Krško II 553; 5. LD Grosuplje 499; 6. SD Partizan Krško III 481; 7. LD Mirna 473; 8. LD Otočec 414 in 9. LD Gotjanci Novo mesto 360 točk.
Posamezno v kombinaciji:	1.
Darko Metelko (SD Partizan Krško) 168 točk, 2. Matjaž Mihev' (SD Partizan Krško) 162; 3. Tone Marinko (LD Dobrava) 160 itd.
Posamezno — glinasti golobi: 1. Alojz Mihev (SD Partizan Krško) 95 točk; Tone Marinko (LD Dobrava) 95 točk; 3. Darko Metelko (SD Partizan Krško) 95 točk itd.
Posamezno - tarča srnjaka: 1. Vinko Tomažin (LD Dobrava 85 krogov); 2. Matjaž Mihev (SD Partizan Krško) 82; 3. Marko Vilfan LD Grosuplje 78.
Pokaj „Mirna 1981“ v streljanju na glinaste golobe na izpadanje pa je osvojil Srečko Štricelj iz LD Trebnje.
J. Platiše
V Krškem nova diskoteka
KOČEVSKE ODBOJKARICE V ZOL
Disko glasba še vedno najbolj vleče, so ugotovili
Na sobotnem in nedeljskem kvalifikacijskem odbojkarskem turnirju v Žalcu za vstop v enotno žensko odbojkarsko republiško ligo, so imele največ uspeha mlade igralke Kočevja in Kamnika. Kočevke so po vrsti premagale vse nasprotnice: Rogozo s 3:1, Slovensko Bistrico s 3:0, Plastik s 3:0 in Kamnik s 3:0.
Petkove otvoritve diskoteke v hotelu Sremič - malce prenovljene in z novo glasbeno opremo - se je udeležilo preko dvesto starih in mladih, gostja Mateja Koležnik pa je za svoj krajši program požela zaslužen aplavz.
MOKRONOG CLAN I. SOL
Na kvalifikacijskem turnirju v Bohinjski Bistrici se je med petimi ekipami moštvo Mokronoga uvrstilo v prvo slovensko odbojkarsko ligo -zahod. Tako ima Dolenjska po odhodu Pionirja v II. zvezno ligo spet zastopnika v slovenskem prvenstvu.
- Glasbenoplesni program je bila prva dva večera — v petek in soboto; to sta zaenkrat dneva, ko bo lokal odprt - predvsem poskusen, saj je
Balinarji oživeli
Po dolgoletnem životarjenju je letos v Novem mestu spet oživelo
balinanje. Na novo je bila ustanovljena balinarska občinska zveza (predsednik Robert Romih), v katero je včlanjenih osem klubov. Letos so organizirali občinsko tekmovanje v četvorkah, parih, posamezno in v zbijanju. Sedmega septembra so balinarji pričeli tudi z ligaškim tekmovanjem na baliniščih na Loki in v Bršljinu.
Rezultati: občinsko prvenstvo, posamezno: 1. Jože Mohorič (Novo-teks), 2. Cvetko Moro (Krka), 3. Marko Zupančič (Novoteks), itd.; pari: 1. B. Strumbelj in V. Drenovec (IMV), 2. C. Moro in B. Bambič (Krka), 3. P. Juvan in J. Srovin (Krka); četvorke: 1. upokojenci NM 2. Krka, 3. Novoteks; zbijanje: 1. Jože Srovin (Krka), 2. Bogdan Hren (Pionir), 3. Peter Juvan (Krka). Ligaška tekmovanja: Krka - Pionir 13:8, Novoteks - Iskri 13:4, UNZ - IMV 13 - 8, Železničar -Upokojenci ,8:13, (prvo kolo), Železničar - Krka 13:10, IMV: Iskra 6:13, Novoteks - UNZ 13:6, Upokojenci: Pionir 5 - 13; (drugo kolo). Po dveh kolih vodi Novoteks.
bilo potrebno ugotoviti želje vseh, ki bodo v bodoče gostje tega lokala. In kot smo izvedeli, so obiskovalci, kljub temu da v večini boljših diskotek ne vrtijo več ‘disko glasbe, še vedno najbolj zadovoljni prav z njo! Tako pa je tudi bodoča glasbeno-plesna usmeritev diskoteke v Krškem sedaj znana.
Sem ter tja bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji reggae, country, stare in nove rock glasbe in še česa. Tako bo torej že ta petek v krški diskoteki vsakdo zaplesal v ritmu najpopularnejših in najnovejših disko melodij.
„Ker bomo v Krškem na tekočem z vsemi tovrstnimi dogajanji po svetu, ne bodo boljše disko glasbe vrteli nikjer," nam je zaupal voditelj in pridal, da razmišlja tudi o nabavi ‘laseigrapha', naprave, s katero je moč risati po zraku najrazličnejše oblike, in o še nekaterih drugih, za takšen lokal pomembnih stvareh.
nudbe blizu 80 razstavljalcev iz cele Jugoslavije, še vrsto obrobnih prireditev. Več o njih prihodnjič.
• V tednu razstave, od 21. do 28. septembra, bo v Hotelu Kandija že prav tako tradicionalni teden gobjih specialitet. Pester jedilnik bo obsegal blizu 50 vrst gob, pripravljenih na nešteto načinov. V istem času bodo na Loki na voljo divjačinski menuji.
Tokrat omenimo le, da bodo v soboto, 26. septembra, starejši in zaslužni športniki Novega mesta ob 8. uri zasadili drevnine ob teniških igriščih v Portovaldu, uro kasneje pa bo pred 'športno dvorano otvoritev razstave s krajšim kulturnim programom. Zanimanje obiskovalcev, bo vsekakor pritegnilo blizu 400 vrst razstavljenih gob, lovska razstava, prikaz zdravilnih zelišč, sobnih rastlin, cvetja, drevnin, gnojil, strojev, strokovne literature in vrtnarskega orodja. Veliko tega bo na razstavi moč tudi kupiti.
B. B.
Pestrost mehiške folklore tokrat v izvirni podobi
V novomeški športni dvorani pod Marofom bo 23. septembra dvakrat nastopil Mexico ballet folklorico
Mexico ballet folklorico. Tako se imenuje skupina, ki jo poznavalci uvrščajo med najboljše izvajalce mehiških ljudskih plesov in pesmi. O tem so se že lahko prepričali tudi jugoslovanski ljubitelji folklore, saj je skupina že gostovala pri nas. Takratni odziv pri občinstvu in kritiki je povzročil, da so 'se za zdajšnji obisk mehiških folkloristov potegovala številna mesta, videli pa jih bodo le v osmih, med drugim tudi v Novem mestu.
23. septembra bo torej priložnost spoznati pesmi in plese, ki so se
stoletja ohranjali na več koncih Mehike. Glasbeniki, pevci in plesalci bodo v dvanajstih prizorih pokazali izvirnost in pestrost folklore, kije k nam prihajala v precej izkrivljeni podobi prek umetelnih popevk. Novomeščanom se bodo mehiški izvajalci predstavili dvakrat: najprej ob 16. uri, ko bo v športni dvorani pod Marofom predstava za šolarje, in ob 19. uri za drugo občinstvo. Četudi vstopnice niso ravno poceni (150 dinarjev), ime skupine in program obetajo užitek, vreden omenjene vsote.
Up v srečo vleče
Rekorden obisk tombole v Krškem — Kam z dobitki
Na nedeljski 17. tomboli v Krškem se je zbralo rekordno število obiskovalcev, preko 10.000. Prvo tombolo - traktor je zadel Jože Srpčič iz Gornjih Skopic, zastavo 101 je dobil Ivan Zorko iz Krškega, PZ 125 Karmen Kerk (Krško) in P 126 Albin Požun (Senovo). Barvni televizor je pristal v rokah delavca ŽTP Ljubljana Slobodana Kruniča, pralni stroj pa je dobil Krčan Martin Dernovšek. Stotih vreč cementa sta se razveselila Anton Stefančič iz Buč pri Kozjem in Martin Grmšek iz Koprivnice. Slavko Soldat, kije na začasnem delu v Krškem, bo univerzalni kmetj-ski stroj poslal očetu v sosednjo republiko, dobitek desete tombole — hladilnik pa je prejel Alojz Hočevar iz Krškega.
Organizator tombole, domače turistično društvo, bo izkupiček od prireditve porabil za urejanje okolja -in ureditev spominskega parka „88 dreves za Tita" pri ribniku Resa.
P, :
KRAVJI FLAMSKI DVOJČEK" — 12. septembra je v Tržišču krava Ivana Majcna povrgla tele z dvema glavama, štirimi prvimi nogami, dvema zadnjima ter dvema repkoma. Spačena telička, ki še je rodila mrtva, je imela tudi dvojno drobovino. Kravo je rešil veterinar Maver. Na sliki: lastnik s čudnim stvorenjem. (A. K., foto: LOKO)
m* I -
MEXICO BALLET FOLKLORICO — Priznana folklorna skupina bo popravila podobo mehiškega ljudskega izročila pesmi in plesov.
Tri zlate medalje in trije rekordi Igorja Primca
Spet vidni uspehi na pionirskem in mladinskem prvenstvu Slovenije
Najuspešnejši tekmovalec republiškega pionirskega prvenstva v atletiki je bil Novomeščan Igor Primc, ki je osvojil 3 zlate medalje in v vseh treh disciplinah dosegel nove pionirske rekorde SRS. V metu diska je dosegel izvrstnih 63,30 m in kar za 24 m premagal naslednjega! Pohvaliti moramo tudi Bregača, ki je z 11,9 s na 80 m z ovirami osvojil četrto novomeško zlato medaljo. V kopju se je odrezal Krešo Jurekovic, kije z osebnim rekordom 54,12 m osvojil drugo mesto. Štafeta 4x300 m je v postavi Zupančič, Jeriček, Zaman, Bregač zasedla tretje mesto.
Rezultati: kladivo: 1. Primc 40,72 m; krogla: 1. Primc 15,43; višina: 6. Ivanovič 175 cm, 11. Jožef 165 cm; 2000 m: 6. Zaman 6:33,0; 4x100 m: (Zupančič, Primc, Jeriček, Bregač) 5.49,5; 100 ov.: 1. Bregač 11,9, 4. Zupančič 12,2; 300 m: 7. Bregač 40,00, 11. Jeriček 41,0; 1000 m: 5. Savšek B. 3:00,5.
V Celju so nastopili mladinci za pokal SRS, v Mariboru pa mladinke. Hren Greta je zmagala v skoku v daljino s 539 cm in potrdila svojo dobro formo z zadnjih tekem, Lapanje je z 200 cm zasedel drugo mesto v višini, s 50,70 pa 5. v metu kopja.
Pohvaliti moramo Gačnika za osebni rekord v metu kladiva in za srebrno medaljo (43,40). Prvo i mesto mu je ušlo le za 12 cm.
J. PENCA
s_________________________i-----m
Peti v Zeltwegu
prtega prvenstva domačin Lavrič z
V DVOJE NA IZLET - Igor Špelko in Brane Šušteršič z Dvora sta nerazdružna prijatelja, zato sta sklenila iz svojih koles napraviti eno vozilo. Zvarila sta kovinske okvire, jih z drogovi med seboj povezala tako da ..pogruntavščino" lahko upravlja eden ali oba hkrati. S seboj lahko vozita tudi prtljago in rezervno kolo. (Foto: J. P.)
Vdor sodobnih osvoboditeljev
Jesen je. Zlatorumena in s plodovi plodna jesen. Sonce ni več močno, a je še vedno toplo. Lastovice so odletele, škorci posedajo po telefon-
skih in električnih žicah. Vsak \ gniti...
gostoljubni. Za rokav da te vlečejo v zidanico, če greš samo mimo, popotnik! Darovi jeseni da se ponujajo sami od sebe! Samo roko je treba ste-
čas jih bodo zamamili južni kraji. Odleteli bodo, ko so se dodobra nazobali grozdja. Preko Gorjancev pa se valijo, avtobusi, polni priložnostnih izletnikov, ki so slišali, da je Bela krajina čudovita deželica, polna hribčkov in dolinic, prebrali, da so tukajšnji prebi-
valci ljudje zlatih src, prijazni,
In nekateri jemljejo to dobesedno.
Kmet, ki ima njivo blizu Semiča, mi je povedal, da so mu neznanci izkopali celo njivo krompirja.
„S staro sva se mičila in zdaj...“ je nemočno stegoval stare, zgrbančene roke. Krompir bo moral kupiti, sodobni
osvoboditelj semiškega kmeta pa je prihranil nekaj denarja.
Zenica iz Rosalnic mi je povedala pred samopostrežbo, da ji jabolk ne bo treba obirati, ker je nekdo storil to že brez nje. Na vejah je ostalo le nekaj listov.
Nad Suhorjem pa so štiri desetine sodobnih osvoboditeljev ..osvobodile" tamkajšnjega vinogradnika za nekaj sto kilogramov grozdja. Šofer je ustavil avtobus, iz katerega so se usuli potniki, ki so bdi na posebni vožnji. Z vrečkami
so se zapodili med trte, se nazobali in si odnesli še s seboj. Kot v raju! Bela krajina se jim je zdela gotovo kot paradiž, obljubljena Indija Koromandija. Niti pomislili niso, da je bilo treba vinograd kopati, trte rezati, škropiti, prašiti...
Te in podobne sodobne ..osvoboditelje" prosim, naj nikar ne osvobajajo dežele, ki živi v miru že celih šestintrideset let. Da je tako, bi lahko vedeli že, če bi odprli katero koli zgodovinsko knjigo šo-larčka iz katerega koli razreda osnovne šole. Tako pa ..,.
TONI GAŠPERIC
Nov mednarodni uspeh dir kača Lojzeta Pavliča
V nedeljo je bila v Zeltvvegu ni dirkališču Oestereichring veliki mednarodna tekma hitrostnih moto ciklistov, kjer sta nastopila tud novomeška dirkača Pavlič in Hmel jak. Pavlič sije na treningu dosege šesti čas in ugodno startno mesto rt dirko. Povedel je Avstrijec Auingel in vodstvo obdržal do cilja, Pavlič pa je kljub zaostanku na startu in 1 odlično vožnjo predvsem v drujf polovici dirke prišel na cilj peti Kranjčan Pintar je zasedel osmoi Hmeljak pa enajsto mesto. Motocik listi se bodo ponovno srečali 27j septembra na dirki za evropsk« prvenstvo v Hockenheimu.
M. K
VODI LAVRIČ
Po predtekmovanju četrtega od; sga prvenstva Trebnjega vod 835 podrtiirt
keglji, sledjjo: Pucelj (Brežice) 833
Hrastar (Novo mesto) 823 itd. finalu bo nastopilo deset najboljših Lanski zmagovalec Goleš je šele n< 9. mestu.
N. G
PRESENEČENJE V KRMELJU
Rokometaši Dobove so v II. kolti II. Republiške lige - vzhod gostova li v Krmelju in dosegli presenetljiv« zmago z 19:17 (6:13). Pri gostil lahko pohvalimo celotno ekipo, pf domačih pa se ni nihče posebn« izkazal.
O. S