PoStartna plačana.	Posamezna Stav. Din 1*—^
itev* %	y LiubMavti, y «setek dne 11. lanusrga 1924.	Leto VI8.
Upravništvo „Don:ovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 18, Telefon 72
Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din I5*—y celoletno Din 30'—.
Org&Eiizirajmo se!
Leta 1923. je našega kmeta in obrtnika, a tudi delavca zadela huda nesreča. Klerikalci so Jih dobili popolnoma v svoje kremplje. Od 18. marca 1923., to je od dne, ko je bilo izvoljenih v Sloveniji 21 tigrov, 2 radičevca, 1 Nemec, gre vse nazaj in navzdol. Davki povišani, kuluk uveden, v gospodarskem življenju je manj zaslužka, draginja raste na vseh krajih.
Ljudstvo, prepuščeno samemu sebi, si ne more pomagati. Zato zopet nezadovoljstvo narašča.
Splošno se uvideva, da jc zanašanje ljudstva, da mu bo pomagala duhovščina, doživelo veliko razočaranje. In kar jc še hujše, ljudstvo, izročivši vse odločitve duhovnikom, ki vodijo tudi razne gospodarske zavode, je izgubilo sposobnost, da si pomaga samo. Zato se vdaja obupu.
Zato moramo naprednjaki opominjati k' pogumu in dciu. Samopomoč je pravo geslo za vse stanove. Predvsem nam je treba organizacije. V organizaciji bomo spoznali vzroke naših težav in misel se bo
rodila ob misli, kako naj si pomagamo. Organizacija je prvi korak v samopomoči.
Potrebna nam je gospodarska, prosvetna in politična organizacija: Politična organizacija bo središče vseh drugih, ki jih bo podprla v njihovem samostojnem delu.
Na deželi je mnogo vrlih in zavednih mož, ki niso še v nobeni naši organizaciji, pa bi bilo umestno, da stopijo na plan. Taki možje naj sc z zaupanjem obrnejo na tajništvo JDS v Ljubljani za nasvet in za govornike na sestanku, ki bi sc sklical.
Kjer vas jc pet zavednih mož m rula-deničev, je treba osnovati poverjeništvo JDS, kjer pa Vas je 12 in več. pa krajevno organizacijo.
Brez organizacij rii nič. Ne zanašajmo sc na čudeže od zgoraj. Le lastna pridnost nas more rešiti. Sami se moramo organizirati in sc izvežbati v voditelje, da nam niti ne bo treba inteligentov voditeljev. Tako bo postal neodvisen naš kmet in naš obrtnik. Politično delo je izvrstna šola za vsako drugo socialno delo.
Na dan in na delo!
»Hvala Bogu, da nisem tak, kakor so drugi...» Na to stališče se je postavil »Kmetijski list», ki pa kljub temu, da se dela lepega, že nekaj časa sem bruha psovke ter po vsej sili hoče postati veren sodrug mariborske »Straže <>. Ne bomo mu sledili na pot neotesanosti in mu nc bomo odgovarjali s psovkami, ker ne maramo pridigovati posirovijenia in ker mu hočemo le dokazati njegovo lažnivo blebeta vost.
Predvsem ugotavljamo, da se iz te kričavosti «Kmetijskega lista« prav jasno vidi težka vest voditeljev SKS, ki se na tihotapski način družijo z največjimi škodljivci slovenskega kakor sploh jugoslovanskega ljudstva, to je z radikalci. Da bi voditelji SKS svoje tajne namere prikrili, pa glasno kričijo v »Kmetijskem listu® in hočejo tako prevpiti resnico pred podeželskimi pristaši SKS.
Mogoče bodo ti gospodje tajili stike z radikali. Povemo jim pa že vnaprej, da je za mislečega človeka vsak zadevni ugovor piškav. Kdor je osnoval z neko stranko skupen list, ta vendar ne bo trdil, da je odločen nasprotnik dotične stranke. In voditelji Samostojne kmetijske stranke v Sloveniji izdajajo z radikalci. narodnimi
j socialisti in ravniharjevci skupno glasilo
i »Narodni Dnevnik*.
Se nedavno je »Kmetijski list» razsaja! : nad klerikalci, ki so pomagali postavili | radikalsko vlado, češ. to je blagoslov i 18. marca, danes pa jc glavni urednik j «Narcdnega Dnevnika«, naslednika radi-
i kalskih »Jutranjih Novosti«, obenem glav-! ni urednik ( Kmetijskega lista«. Zato se I jc tudi »Kmetijski list« kar čez noč izpre-| menil. Ves ponižen in pohleven je postal ! napram radikaliji. toda ves besen in divji j na demokrate.
Zlasti hud jc na «Domovino» in ji očita i bankarstvo. O, razumemo, zakaj dela to.
S »Kmetijski list» se tiska v tiskarni Jadran-I ske banke, to je banke, ki se je vpregla v j voz slovenske radikalije. Brez nadaljnjega j je jasno, da »Kmetijski list« ne živi le od božje besede kakor svetniki, temveč od debelih dinarjev, ki gotovo ne pritekajo le od naročnine majhnega števila naročnikov in ne od kakega tiskovnega sklada ali da-režljivosti posameznih pristašev SKS, kar nam je dobro znano. Odkod torej podpora? Da zakrije sled, se poslužuje izreka: Reci. da ti ne poreče... In tako smo culi, da «Kmetijski list«, ki se tiska v tiskarni banke, očita bankarstvo »Domovini«.
«Domovina» se tiska danes v najmanj dvakrat tolikem številu izvodov kakor, «Kmetijski list« in živi od naročnine ter, v potrebi od manjših vsot, ki jih darujejo v njen tiskovni sklad premožnejši zvesti naši somišljeniki. Drugače pa nima prav, nobenega stika z bankami ali komurkoli.
«Kmetijski list» pač računa na nepo« učenost svojih bralcev, toda zagotavljamo ga. da se bridko moti, če se poslužuje znane klerikalne metode. Mi vemo, da danes v SKS na deželi vre in da bo še bolj za« vrelo, ko se bodo pristašem SKS popolnoma odprle oči. Pristaši SKS niso klerikalne ovčice, ki jih fajmoštri in kaplani komandi rajo, da ne smejo misliti z lastnimi možgani, temveč so ljudje, ki bodo kljub' naporom voditeljev hoteli imeti jasnost, kaj pomeni to mešetarjenje z radikali.
Povedali smo suha dejstva brez psovk. Brez psovk in zmerjanja se bodo vračali v naše vrste pristaši SKS, izdani od lastnih voditeljev. Vrnili se bodo zopet v vr-? ste, iz katerih so svoječasno Izšli, misleč, da bo SKS znala varovati njihove interese. Ce glasilo SKS še toliko govoriči o boju za Staro pravdo, je to le hinavščina, kajti kdor se druži s protikmečkimi radikali, ne da bi pri tem imel kakšno odločilno besedo, temu so postali kmečki interesi le komedija.
Politični pregledi
Politični in parlamentarni položaj VI Beogradu je tekom prejšnjega tedna na« raščal v precej ostro vladno krizo in vlada se je že zelo močno majala. Največji re< spekt je v radikalskih, a tudi v drugih poli« tičnih krogih ustvarjalo
snovanje opozicljonainega bloka,
ki naj bi se izvršil pod vodstvom glavne opozicionalne skupine, demokratskega kluba. Zaradi vedno bolj nevzdržnega položaja, ki nastaja za vse prebivalstvo v dr* žavi pod radikalskim režimom, naj bi se organizirale vse opozicionalne skupine v parlamentu, da predvsem vržejo radikalsko vlado, nato pa s skupnim delovnim programom izvedejo, kar je najvažnejše' In najpotrebnejše, da izgladijo pot pošte« nostl In nepristranostl v vse državno živ« Ijenje. O osnovanju opozicionalnega bloka še nI padla zadnja beseda, ker je med sku« plnami tako različnih programov kakor! ravno v beograjskem parlamentu irenda£?r le težko najti enotno, osnovo.
s
V ostalem jc v beograjskem političnem gibanju nastopilo premirje zaradi pravoslavnega božiča,
ki so ga naši bratje praznovali minulo nedeljo. Zdaj po pravoslavnih praznikih je pričakovati, da bo radikalskemu režimu odklenkalo in da se bo vendarle našla pot .v pošteno javno življenje.
Radič čepi na Dunaju in sc počuti mnogo bolje kakor v Londonu, kjer mu je začelo primanjkovati denarja iex §o mu Angleži prav. prijazno namignili, <ta je vsakega gosta že v treh dneh zadosti ... Na uttnaju vzdržuje Radič toč-nejše stike s svojimi generali v Zagrebu, ki ga obveščajo z žalostnimi poročili, da se hrvatsko seljaštvo vedno bolj iztrez-njuje. Radie vzdržuje zveze tudi z naj-zakletejšimi sovražniki naše države. Nedavno pa ga je obiskal dr. Korošec in se ne ve, kaj vse sta preudarjala o svojih zavoženih načrtih. Radič si nc upa nazaj v 'Jugoslavijo, ker se strahopetno boji odgovarjanja pred sodnijo. Medtem sc njegove vrste krhajo, kakor se tudi klerikalni barki na vseh koncih in krajih lomijo deske.
Pričakovati je v doglednih mesecih novih volitev, ki bodo čisto drugače obrnile jadra kakor lani. Ljudstvo bo obračunalo z obljubarji in sleparji.
,Važnega pomena je sestanek državnikov Male antante, ki so se v torek zbrali v Beogradu. Prišla sta češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš in rumunski zunanji minister Duca, da skupno z našim zunanjim ministrom drjem Ninčičem pretreseta poglobitev medsebojnih stikov in utrditev enotnosti v skupnem nastopanju napram ostalim evropskim državam. Posebno naša država, ki ji zavidni sosedje pod spletkarjenjem Italijanov skušajo kjerkoli povzročiti neprilike, dočim nas Italijani sami ščipljejo
z zategovanjem reškega vprašanja, potrebuje vedno čvrstejše zveze s prija-
ZORANA:
Žaloigra prevaranih
t . (II. nadaljevanje.)
«Na moj dom,» odgovori Lidija. «če bi gospodu Stobički morda prijalo, vaju povabim na veČerjo.»
«Prav rad se odzovein,» je dejal ta.
Prav kakor da bi imele te besede posebno moč, se je polastilo družbe neko prijetno razpoloženje.
Leon se je pridružil Jolandi, Egon Lidiji in odšli so proti vili «Vlaski».
Egon se je ponovno pritoževal starejši sestrični o njeni mlajši sestri in njenem trmastem značaju. Lidija je seveda kolikor toliko pazila; da ni zanikala njegovih nazorov, vendar je pa pri vsaki njegovi besedi zagovarjala sestro. Leon in Jolanda pa sta se pogovarjala le o slikarstvu.
Ko je bil Siobiček predstavljen Lidijinemu možu dr. Lazaniču, sta brž zasukala pogovor na češko deželo in njeno kulturo. Vsa družba se je kmalu zapletla v živahno kramljanje. Pogledi so leteli vedno nanovo od Leonove strani na Jolando, kateri pa Egonu nijso ostali prikriti. Sama misel, da sestrična
telji za skupne nastope v zunanjepolitičnih zadevah.
Drugod po Evropi zadnji teden ni bilo beležiti posebnih političnih dogodkov. V Nemčiji je začasno popustil vihar političnega in gospodarskega propadanja, v Angliji imajo velike križe z nastopanjem močne delavske stranke, ki bo v kratkem prevzela vlado v svoje roke, v Franciji pa pletejo niti na vse strani, prijateljsko so nase navezali češkoslovaško vlado, a bodo tudi našo, o čemer se baš posvetuje konferenca maloantantnih državnikov v Beogradu.
Dopisi
IG. Na Silvestrov večer smo se zbrali v Sokolskem domu, kjer je uprizoril dramatični odsek veseloigro «Anarhist», kuplef «2upan» itd. Staro leto je Šlo v pokoj in nastopilo je novo. Nosilcem napredne misli in sokolske ideje kličemo: Zavedajmo se, da smo imeli prvič priliko, dočakati novo leto v Sokolskem domu. Razum naš, bratje, in pogum sovrage vse premaga. Orodje v desni, v levi svoj meč, dom zgradili se boreč. Na-padnik mora pasti, naš Sokolski dom pa trdno stati. — Zdravo!
ŠMARJE PRI LJUBLJANI. V nedeljo 13. t. m. se vrši pri nas v prostorih tako zva-nega «Turnčka» ustanovni občni zbor telovadnega društva Orel. Po dolgem trudu in prizadevanju se je našemu g. dekanu vendarle izpolnila vroča želja. Za nas ta ustanovitev ni nič novega, saj je bilo to društvo že večkrat ustanovljeno in je vsakokrat takoj zopet mirno v gospodu zaspalo, čim je zmanjkalo božje kapljice, s katero so si navdušeni Orli in Orlice gasili ob večerih svojo žejo. Telovadilo se je bore malo, tem več pa popivalo, saj takratni g. kaplan je bil blaga duša in je bilo njemu pač vseeno, ali se telovadi ali popiva. Tudi to pot se že naši Orli in Orlice vesele ustanovitve, češ, zopet ga bomo. Vprašanje je le, bo li naš g. dekan, ki je, mimogrede povedano, manj darežljive narave, dal na razpolago zadostno množino božje kap-
ljice. O tem bomo pozneje poročali. Radovedni smo pa, če se namerava ustanovitve Orla udeležiti tudi njihov najvišji general, g. občinski svetnik Pire iz Ljubljane. Ce se bo udeležil, potem ga prosimo, da se pripelje z magistratnjm avtomobilom, da bomo tudi mi Šmarci videli, kak avto ima ljubljanska občina. In pa, g. Pire, ne pozabite na nežni spol, pripeljite nekai ljubljanskih Marijinih devic s seboj. — Vec Smarčanov.
GORNJI LOGATEC. V zadevi prezidave župnišča, ki jo je zahteval prejšnji župnik, je sedaj odločilo okrajno glavarstvo na podlagi izjave gradbenega izvedenca, da se mora žup-nišče popraviti nastopno: napravi se pravilna kanalizacija; popravi se greznica; odbije se vlažni omet zidov, zidovje se posuši in vnovič omeče; zniža se del veže; zvišajo se tla v sedanjih kleteh vsaj za 50 cm; zvežeta se obe kleti, od katerih se ena lahko rabi kot drvarnica; slednja se ali podere ali preuredi za svinjsko kuhinjo; uredi se hlev in v njem postavi svinjak; napravi se gnojna iama. Vse druge v načrtu in stroškovniku predlagane prezidave se smatrajo za nepotrebne. Celokupen izdatek za popravila župnišča je določen na 59.922 Din. Za kritje teh stroškov se mora uporabiti predvsem avstrijska predvojna renta, ki je last gornjelogaške^cerkve in je danes vredna 3575 Din, in pa les* v cerkvenem gozdu, kolikor se ga sme posekati. Ostanek (gotovo nad 50.000 Din) se pokrije z do-kladami na vse neposredne davke v poštev prihajajočih davkoplačevalcev, ki so vžupnje-ni v gornjelogaški župniji. Potrebno vsoto naj bi zaenkrat preskrbelo županstvo in jo dalo na razpolago stavbenemu odboru. Proti tej odločbi so stari občinski odborniki — novi občinski odbor še ni zaobljubljen — vložili pritožbo na pokrajinsko upravo. Stališče demokratov v tej zadevi je znano. Vedno smo pripravljeni dati župniku, kar mu gre. Tudi župnišče bi mu bili že zdavnaj popravili, v kolikor je res popravila potrebno, če bi bil to od nas zahteval, toda brez konkurenčnih obravnav in brez dragih in nepotrebnih načrtov in stroškovnikov. Prejšnji I župnik pa je hotel župljane naravnost prisiliti,
utegne postati njegovemu prijatelju kaj več kot njemu, ga je skrajno razdražila. 2e v tej noči je tajno sklenil čuvati, da Jolanda ne postane Leonu nič drugega kakor dobra znanka.
Med drugim je vprašal Leon Jolando: «Gospodična, ali se nikdar ne vozite po jezeru? To je vendar rajski užitek!»
«0, da,» mu je odgovorila ona, «včasih, a nekdaj sem imela večje veselje.»
«Sedaj ne več?»
«0, še, ampak ...»
«Sie se že naveličali, kajne.»
«Nikakor...»
« Torej bi se odzvali, če bi vas povabil ?»
«Vsekakor.»	v
Dasi sta se pogovarjala popolnoma tiho in je Egon prav živahno razpravljal o slovenski literaturi s svojim svakom, mu vendar ni ušla niti najmanjša med njima izgovorjena beseda. Ko je slišal, kako povoljen odgovor je dala Jolanda Leonu, ga je srd tako prevzel, da ga je komaj krotil. Vendar se je končno premagal in se prav prijazno obrnil k prijatelju, rekoč:
«Rade volje te sprejmeva,» je odgovoril prijatelj.
Egon se je zopet zatopil v pogovor z dr. Lazaničem. Izgledalo je, kakor če bi mimogrede napravil malo opazko. Vse je bilo izrečeno tako spretno in brzo, da je Leon mislil, da Egon njegovega odgovora sploh slišal ni. Izrazil je svoje mnenje Jolandi. Ta se je nasmehnila, češ, Egon je dobro slišal.
Po večerji ie družba cdšla na balkon.
Noč je bila lepa in jasna. Iz daljave so se slišali zvoki salonskega orkestra; po jezeru so pa tiho, tiho, kakor da bi se bali biti opaženi, drčali mali čolni. V enem izmed teh je sedel mlad par.
Leon je zahrepenel, da bi mogel biti on j na njihovem mestu, da bi tako mirno veslal ! in njemu nasproti bi sedela Jolanda. In on i bi ji gledal v tiste mile, modre oči, bolj modre od jezera samega.
Jolanda je odšla medtem v salon in zaigrala romanco, za katero jo je Egon nekdaj prosil, pa mu je kljubovala.
Njen bratranec je dobro vedel, čemu dela to. Pa da bi jo začel sedaj vpričo drugiii' oštevati, bi bilo nedostojno.
da mu župnišče kar najbolj udobno in ko-modno preurede, pri tem pa je pozabil na današnjo hudo denarno krizo, ko povsod pri-mnajkuje zaslužka in denarja, in pa na strahovito pomanjkanje stanovanj, ko toliko rodbin stanuje še po vagonih, druge se zopet stiskajo po nezdravih luknjah in tretje žive ločeno, ker ne dobe v kraju službe niti naj-skromnejšega stanovanja. Juho, ki jo je skuhal, mora sedaj srebati njegov naslednik. Je precej vroča, ker so farani vsled takega ne-krščanskega postopanja opravičeno razburjeni.
RADOVLJICA, Prošlo nedeljo je občinstvo zopet do zadnjega kotička napolnilo dvorano v Sokolskem domu. Igrala se je četrtič «Lukrecija Borgia». Vsa agitacija tukajšnje duhovščine proti obisku ni nič pomagala in tudi ne grožnja, da bodo iz cerkve izobčeni vsi, ki bodo šli gledat to «pregrešno» igro. Od vraga je ta zgodovina, ki se je upala o «vidnem poglavarju* katoliške cerkve zapisati resnico! Pa nič ne pomaga, ljudstvo spiegleduje in se rado prepriča samo o kaki stvari. Sokolski doin ste prekleli, prepričati ste hoteli ljudstvo, da gospodari v njem sam antikrist, naslikali ste na steno samega vrhovnega vraga, toda ljudstvo ga ne vidi, ker ga ni! Tako se Sokolski dom vedno bolj polni in so vse prireditve vedno bolje obiskane. Prihodnjo nedeljo pa bomo videli «Patri-jote», tragedijo našega ljudstva v predpust-nem oblačilu. Hvaležni smo vodstvu sokoljega gledališča, da nam prinese to stvar, da bomo zopet videli na odru nekaj, kar se je dogajalo povsod in vsak dan med vojno. Os« cžiti si hočemo spomin, da bomo laže sodili one, ki so bili goreči avstrijski patri-|oti med vojno in so danes zopet ravno taki jugoslovanski. Oniin pa, ki mislijo, da morejo razvijati kako agitacijo proti našim prireditvam, povemo samo, kar je nekoč rekel na njihovo psovanje ugleden in spoštovan duhovnik: «Kaj briga luno, če lajajo vanjo razna pseta in ščeneta!*
JAVORNIK. Da ne bo .kdo" mislil, da je naše sokolsko društvo že v rani mladosti zaspalo spanje pravičnega, damo tukaj kratko
Leon pa se ni mogel vzdržati. Stopil je v sobo, misleč, da ji bo odkril vsa svoja čuvstva; a ko jo je ugledal, mu je glas zamrl r.a ustnicah.
Mesečina je obsevala njen lepi obraz in njene bele prste, ki so urno skakali po koščenih tipkah. Kakor zelenje vrtnico, so ji krasili glavico črni lasje. Igrala je z izrednim občutkom in bila je tako zamišljena, da ni slišala, ko je vstopil.
Leon je nehote škrknil z nogo. Ozrla se je in ko ga je zagledala, je skoro zavpila.
«Ali sem Vas zelo prestrašil, gospodična ?»
«Ne! Ampak, gospod Stobiček, za božjo voljo, kaj delate tu in stojite nemo kot kip?»
«Premišljal sem, kako bi bili Vi lep mo-. del za sliko.»
«Ali res, ali se šalite?*
«Res, res!»
< 0, potem sem Vam rada na razpolago,» je veselo vzkliknila.
Tedaj se je oglasil za njima Egon: «Kaj delata tu: Ali stavkata?» se je pošalil.
<Egon, pomisli,» mu je veselo poročala sestrična, «gospod Stobiček napravi mojo sliko.»
l>oročilo o njegovem delovanju v prošlem letu. Dramatični odsek je pod vodstvom br. učitelja Bulovca v tem času priredil sedem, predstav, in sicer so bile te: «Spavaj, moja deklicam; Bulovčeva «Bajka o ujedinjenju*; « Zaklad*; Miklavžev večer; «Povodni mož» in «Bucek v strahu». Posebno je ugajala «Bajka o ujedinjenju*, kjer je res svečan prizor, ko Sokol in Orjunaš prisegata večno zvestobo svoji majki Domovini. Tamburaški zbor pod vodstvom učitelja br. Frluge, se je tudi tako izvežbal, da je pravi ponos našega Sokola; njegovo število (dvaintrideset članov) nam jamči za krepak razvoj. —■ Dne 6, t. m. je imela tukajšnja krajevna organizacija JDS svoj letni občni zbor, katerega se je udeležil tudi centralni tajnik dr. Rape, ki je podal razna poročila. Novoizvoljeni odbor nam je porok, da bo organizacija tudi v bodoče skrbno čuvala napredno idejo na Ja-vorniku in Koroški Beli.
RAKEK. Niti «Slovenec» niti «Domo-ljub» ne moreta preboleti strahovitega poraza, ki so ga doživeli klerikalci pri občinskih volitvah. V onemogli jezi napadata sedaj občinsko upravo in nekatere napredne odbornike, posebno sedanjega splošno spoštovanega župana. Ker se zaletavata tudi v mojo malenkost, hočem nekoliko pojasniti «sla'oo» občinsko gospodarstvo v občini Rakek. Ni res, da se je dolg napravil med vojno, kakor trdi «Domoljubov» dopisnik. Dolg je nastal nasprotno za časa italijanske okupacije. Prebivalstvo je bilo odrezano od trgovskega sveta 111 je bilo v velikem pomanjkanju popolnoma navezano na italijansko aproviza-cijo. Na občinski seji sem vprašal sedaj že pokojnega takratnega župana Belleta, kaj je z aprovizacijo, ali je kaj dobička ali izgube itd. Župan je odgovoril, da občinski odbor rima pri aprovizaciji ničesar opraviti, ker da komisar vse na njegovo lastno odgovornost. Na ta odgovor tudi od toliko hvalisane SLS ni nihče reagiral in je bilo torej z njim vse zadovoljno. Ko je župan Belle zbolel, je prevzel župansko upravo sedanji župan Str-žaj in našel primanjkljaj, ki se je pod sedanjim županom pokril, ker je komisar zagro-
«Slik imaš dovolj,» ji je odgovoril ta. «0, imam jih, a ne v barvah.* «No, čeprav ne, menda ne boš sedaj gospoda s tem nadlegovala.*
«Oho, prijatelj!* se je oglasil Leon, «tu sem se pa sam ponudil.*
«No, radi mene,» je menil Egon. Vendar mu pa ta načrt ni ugajal. Odšel je zopet na balkon. Kmalu za tem sta mu sledila Leon in Jolanda. Pogovarjala sta se o najrazličnejših stvareh. Jolanda je postala dobre volje. Brez prestanka je zbijala šale. Egona je to peklo, ker je vedel, da je vse to povzročil Leon in da bi ji on nikdar ne mogel vzbuditi toliko živahnosti.
Družba se je veselo zabavala in govorila o vsem. Prišli so na zakon.
Dr. Lazanič je podražil svakinjo: «No, Jolanda, kakšen bo moral biti tvoj mož?» Oba mladeniča sta se ozrla v njo. Ona pa je brez vsake zadrege odgovorila: «Moral bo biti prav takšen, kakor bom jaz hotela.*
«Pa kakšen ?» so vsi radovedno poizvedovali.
«Oprostite, gospoda, to je pa moja
stvar,» je norčevale se odgovorila.
zil, da sicer razpusti občinski odbor, nasfavi gerenta in ustavi dovoz živil potom aprovi« zarije. Opozorili smo ga, da je bilo postopanje župana Belleta nepošteno, a komisar je odgovoril: «Kaj vaši paragrafi, sodili bodo pa naši sodniki!* Ako bi bil župan Belle živ, se gotovo nikomur ne bi zgodila krivica, ker denarja ni nesel s seboj. U ver jen sem, da se bo ves bivši primanjkljaj izterjal in pride v korist občanom. Toliko pojasnila na vsa izmišljena natolcevanja dopisnika «Sloveu-ca» in «Domoljuba», ki ga poživljam, ako ljubi resnico, naj se prihodnjič podpiše s polnim imenom. — Simon Ribarič.
POLJANSKA DOLINA. V nedeljo, 13. t. m. prirede igralci iz Poljan v Sokolskem domu igro «Užitkarji». Zečetek ob 3. uri popoldne. Igra «Užitkarji» je vzeta iz kmetske« ga življenja. Predstavlja življenje in prepir, med starimi in mladimi radi odstopa posestva mladim. Znane so pravde, ki so nastale med starimi in mladimi radi kosa kruha, poseganja starih v gospodarstvo in povrh še hujskanje sosedov. Posebno prejšnja leta je bilo to nekaj navadnega, da se stari in mladi niso razumeli. Igra kaže, kam pripelje taka razprtija. V nedeljo vsi v Sokolski dom! — Zadnji dve prireditvi, na Štefanovo in Silvc-strovo, sta se prav dobro obnesli. Igralo se je prav dobro in igralci zaslužijo vse priznanje in zahvalo za njihov trud in požrtvovalnost za napredno stvar. Vsega obžalovanja in obsodbe vredno pa je, da so posamezniki, ki so napredne misli in to tudi često poudarjajo, silno redki obiskovalci naših' prireditev, dasi gmotno dobro stoje. Če pride med posamezniki do kakega navskrižja, zato se še ni potreba odtegovati našim prireditvam. S takim postopanjem se daje povod nasprotnikom za ruvanje proti Sokolu in proti sokolskim prireditvam. Kdor je res ndprednjak, ta bo podpiral sokolstvo ob vsaki priliki.
ŽIRI. Na Dobračevi pri Žirih stoji siav-ba, katero imenujejo tukajšnji Orli Katoliški dom To poslopje dela po svoji zunanjosti naši lepi vasi Dobračevi pravo sramoto: malta odpada, stopnice porušene, okna in vrata
Ne Leon ne Egon nista mogla razumeti, kateri izmed njiju 'dveh bi ji bil ljubši. Tisto noč so se pozno razšli.
Leon je postal v družini dr. Lazaniča dober prijatelj in po Egonu vpeljan v družini Radosinoviča stalen gost.
Teden dni pozneje je pričel Leon z Jo-landino sliko. Vsak dan je stala cele ure na vrtu v enaki pozi. V svetlomodri obleki z razpuščenimi lasmi je sedela na klopi, opirala roko ob marmornato mizo in zrla v daljavo, kakor bi z največjo gotovostjo pričakovala od tam svojo srečo. Leonu se je dozdevala v takih trenutkih zelo dražestna. Kaj je tedaj občutil do nje, je vedel samo on. Le eno besedo bi ji rekel... A ni mogel, ni smel... Neprestano mu je stal prijatelj na potu.
Če je včasih namenoma začel slikati uro pozneje, je Egon rajši zamudil službo, nego bi pustil slikarja s svojim modelom samega. In zraven tega ju je še dolgočasil s pripovedovanjem o medicinski fakulteti, pri katerem se ni naveličal ponavljati enega in istega po cele ure. Onadva sta imela v začetku tajno željo, da bi se delo čimbolj zavleklo, a zaradi Egonovega nadlegovanja sta želela sedaj čimprej izgotovitve.
polomljena, namesto steklenih šip so papirnate Stranišča menda Orli tudi ne poznajo, če bi sklepal po tem. kar vidiš okrog Katoliškega doma Zato posebno poleti rie diši bas prijetno okrog doma. Pa vsega tega ne vidijo društveni voditelji in jim tudi ni zameriti: kakršno je društvo, takšen je dom in kakršni so društveni voditelji, takšno ie društvo. Kajne, gospod župnik!
BOšTANj OB SAVI. Dne 27. decembra se je v gozdu pri sekanju drv ponesrečil Jože Petek, posestnikov sin iz Kompolj. Ravno, ko se je drevo že nagibalo, mu je padla na glavo veja ter mu prebila lobanjo. Prepeljali so ga v krško bolnico. *— Da bo že enkrat konec ugibanja, kaj je bilo pravzaprav v resnici l boštanjskim nepriporočljivim ženinom«, sledeče.-Omenjeni slepar se res ni ženil pri domači gospodični, pač pa ji je h o bi «nakomandirati» ženina-hotelirja Mož? : je napravil precej škode in je marsikaj zginil? z. njim.
DOBOVA. Kar dva pretresljiva smrtna slučaja imamo v kratkem času zabeležiti. Komaj so se nam po prvem slučaju, namreč inženirja Permelča malo pomirili živci, že nas obiš-ie na brzb roko drugi, skoro pre-tresljivejši od prvega. Posestnika Jurkasa iz Mohalovca, vračajočega se z vlakom iz Brežic, jc radi neprevidnega skoka dobi! vlak pod se ter mu prerezal lobanjo, noge in ga sploh prozno razinrcvaril.
SV. KRIŽ PRI MARIBORU. Pri nas imamo silno vnetega župnika. O božičnih praznikih je hodil okrog po fari hiše blagoslavljat in marsikje je opravljal obenem tudi nekako domačo spoved. Izpraževal je, kolikokrat je bil kdo pri spovedi in kateri časniki se berejo v hiši. Posebno se je hudoval nad «Domovino. Nekje je cclo pravil, da je pisana s hudičevo krvjo. Z župnikom je hodil tudi mladi klerikalec čevljarski učenec z veliko košaro, v katero je pobiral jajca aii klobase, kar je pač kdo dai Obenem je dečko požiral besede, da bo imel preko celega leta kaj govoriti po fari. Kaj se ne sramujete, gospod župnik, da kot izobražen človek govorite take budalosti o <<Domovini»?
In končno ji je Leon nekega dne podaril krasno sliko v naravni velikosti, pod katero je stalo napisano: «Gospodični Jolandi Ra~ dosinovič v spomin od češkega slikarja Leona Stobička na blejskem letovišču».
Zahvalila se je Leonu za dar priv iz srca.
Egon pa nj niti malo izražal svojega do-padenja nad sliko. Kadar je bil s sestrično sam, je imel vedno kaj kritizirati. Roke so bile premalo oblikovane, izraz oči premrtev, barve premedle itd.
Vsak dan je našel nove napake.
Jolanda se je pa vselej zasmejala, rekoč: «Nezmožni obsojajo zmožnejše.»
Joj, kako so ga srdili taki odgovori! Čim bolj si je prizadeval, tem manj je bil sposoben zrušiti njeno simpatijo do Leona.
Ob večerih so zahajali na jezero. Imeli so svoj čoln. Ko sta se Leon in Jolanda vsedla na nasprotna sedeža, je bil Egon takoj na mestu, da jima zabrani srečanje njunih pogledov. Prav prijazno je dejal prijatelju: •»Toliko pacijentov smo imeli danes, da sem ves izmučen. Leon, hočeš ti nekoliko časa veslati, da se malo odpočijem ?»
ZAMENJAVA ZEMLJIŠČ.
Naša znala posestva so močno razkosana. Njive leže raztresene, nekatere bližje, druge bolj oddaljene od doma. Človek bi mislil, da se dajo po takih krajih spričo raznih neprilik, ki so v zvezi s tako razkosanostjo, naši kmetovalci radi pridobiti za tako zameno svojih njiv, da bi ležale vse njive skupaj v enem kosu. Toda moti se, kdor bi tako mislil. Naši posestniki so v tem pogledu zelo trdovratni ter nočejo ničesar slišati o kaki zložbi zemljišč, četudi še jim obetajo vse tiste prednosti, ki jih imamo na zloženih posestvih.
Marsikje imamo širno ravno polje z enako zemljo, kjer bi: se dala taka zamenjava in žložfca prav lahko ir. uspešno izvršiti. Take prilike nahajamo n. pr. na kranjskem in sorskem polju, na kamniškem in ljubljanskem polju itd. Povsod tukaj bi se dala izvesti.taka izboljšava (melioracija). Toda naši posestniki so ji iz raznih nagibov nasprotni. Ne le da se drže najraje svoje podedovane zemlje, se tudi s tem ne zadovoljujejo, da bi se dosedanja last kaj premaknila in da bi se zemljišča tako zamenjala, da bi jih dobili potem skupaj v enem kosu na kakem drugem prostoru. Taka izpreuiemba v legi zemljišč ie namreč zmeraj posledica zlaganja. Pomisliti pa je pri tem, da je tako izpremenjena lega zemljišč veliko manjšega pomena spričo velikih prednosti, ki jih imamo, če spravimo vsa zemljišča skupaj na en kraj. Vsaka taka zamenjava, ki je združena z zložbo vsega posestva, se zmeraj tako izvrši, da pridejo posestniki na svoj račun. Ker se tudi vse prejšnje posestne razmere kolikor mogoče tivažuiejo, ni pri taki zamenjavi noben prikrajšan ali kako drugače oškodovan in prizadet.
Izkušnje, ki jih imamo danes z zamenjavo in z zlaganjem zemljišč po drugih krajih, sa povsod tako ugodne in spodbudne, da bi se morali tudi pri nas ogrevati za tako izboljšavo, in sicer po vseh tistih legah, kjer trpimo zaradi prevelike razkosanosti naših zemljišč in kjer so prilike za zameno ugodne, tedaj tam, kjer je zemlja enako dobra in kjer imamo ravno polje. Kajti na zloženem posestvu odpadejo vse nepritike, ki jih danes težko občutimo po naših razcepljenih posestvih in ki ne obstoje samo v neprilikah zaradi številnih meja, ampak tudi v tistih, ki se tičejo omejenega obdelovanja zemlje, pridelovanja in kolobarjenja sadežev in sploh vsega gospodarstva.
LUCERNA NA ŽITORODNEM POLJU.
Po žitorodnih legah imamo večji del same njive. Malo je po teh krajih travnikov, to pa zaradi tega, ker je vsa lega veliko bolj ugodna za pridelovanje žita kakor pa za travnike. Sicer je tudi po teh krajih nekaj trav-niščine, toda v izdatno manjšem obsegu. Pečat vsej pokrajini dajejo njive in žito.
Če hočemo, da se bo živinoreja po teh krajih dvignila, potem je potrebno, da dvignemo tudi pridelek krme in da omejimo po-kladanje slame. Najbolj se da to doseči s pridelovanjem lucerne, če ji le ugaja zemlja in druge razmere. Z lucerno se dajo najbolj nadomestiti travniki. Lucerna daje namreč dosti več košnje kakor travniki, pa tudi vse boljšo krmo, kakor je travniško seno. Ne le, da je lucerna bolj tečna in se da s slamo izvrstno mešati, nam daje ona tudi bolj bogate in šte-
vilne košnje, ki prično sredi spomladi in trajajo ves čas poletja. Kakor travnik daje tudi lucerna večletne košnje in vpliva navsezadnje tudi ugodno na rodovitost zemlje,
Zbog svojih velikih prednosti bi se morala lucerna povsod tam, koder manjka travnikov, vse bolj upoštevati in pridelovati, če nam je na tem, da povzdignemo živinorejo in storimo tudi kaj več za pridelovanje potrebnega in boljšega gnoja. Pridelovanje lucerne se mora pri nas sploh še razširiti in izboljšati, da pride do tiste vrednosti in veljave, ki ji pripada za napredek našega gospodarstva in naše živinoreje. Sredi žitnih njiv bi se morale šopiriti njive z bujno rastočo lucerno, po vseh tistih krajih, kjer manjka travnikov in kjer je zemlja ugodna zanjo. Le tako pridemo tudi pri nas do boljših uspehov pri živinoreji in po njej tudi pri poljedelstvu. Močna in dobra živinoreja dela tudi poljedelstvo bolj dobičkanosno!
i glasnik
o Obrtna zadruga urarjev in sorodnih strok za mariborsko oblast (vštevši politični okraj Brežice) je odobrena in prične v kratkem poslovati.
o Obrtno zborovanje se vrši 17. t. m. v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja za pridobitne sloje.
o Zadruga rokodelskih in sorodnih obrti v Kranju ima 20. t. m. ob devetih dopoldne v prostorih Mestne hiše v Kranju vajeniško preizkušnjo. Redni občni zbor pa se vrši 3. februarja ob pol devetih istotam.
Gospodarstvo
— Vrednost našega denarja. Dne 8. t. m.
se je dobilo na zagrebški borzi (v devizah): 100 avstrijskih kron za 12M: pare, 100 madžarskih kroifcza 45 do 48 par, 1C0 italijanskih lir za 384 Din 40 par do 387 Din 40 par, 1 dolar za 89 do 90 Din, 100 češkoslovaških kron za 260 do 263 Din.
= Uvedba zlatega denarja v naši državi. V finančnem ministrstvu se je vršila te dni konferenca finančnih strokovnjakov, na kateri se je razpravljalo o uvedbi zlatega denarja v naši državi. Prvi jugoslovanski zlatniki se bodo kovali najbrž v Brnu v Češkoslovaški.
=: Položaj na žateškem hmeljskem trga.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča: Božični prazniki niso ovirali hmeljske kupčije. Povpraševanje se je vzdržalo in je ob koncu leta še bolj oživelo. Lastniki hmelja tu in na kmetih ne ponujajo svojega blaga in zahtevajo višje cene, katere tudi dosežejo. Pred prazniki je bila cena za srednje dobro blago 3700 do 3750 Kč za 50 kg, ob koncu leta pa se je plačevalo za isto blago že po 3800 Kč. Hmeljarji in drugi lastniki hmelja zahtevajo že po 4000 Kč za 50 kg. Tudi za lanski hmelj je nekaj zanimanja in se plačuje do 2S00 Kč za 50 kg. Z ozirom na le pičle zaloge se mora reči, da je tržni položaj prav zdrav. Češkoslovaški pivovarji še niso kriti s potrebno množino hmelja in bo v to svrho sedanja zaloga komaj zadostovala. Ker je zima pritisnila, bodo pivovarji in gostilničarji dobivali obiio leduj kar bo tudi hmeljarstvu v prid.
Zmrzli krojaček
Živel je pred leti v gorski vasi krojaček, suh kakor drobna trstika, in je vse svoje življenje zmrzoval. Ljudje so dejali: v mrzlici ga je rodila mati.
V njegovi delavnici je bila vsaka luknjica zadelana s cunjico, sleherna špranja zataknjena z volnico. Kadar so se odprla vrata, je krojačka objela kurja polt, pri najmanjšem vetričku je postal nahoden, ob vsakem prepihu se je zbal nevarnega prehlajenja. Pozimi si je kuril v peči kakor v fužinah; poleti, ko so drugi vaščani bežali v senco, je krojaček sedel pri šivanju zavit v košato suknjo. In je imel na vsem svetu in v svojem življenju eno samo skromno željo:
«Oh, da bi se vsaj enkrat mogel potiti!»
Dolgo seveda taka zmrzla rožica ne more živeti in tudi krojačku se je bližal konec. Prehladil se je jeseni in zlezel v posteljo. Slutil je svoj konec, sklical sosede in vaščane ter rekel:
«Vsi poznate mojo edino željo. Ker se v krutem življenju nikoli nisem potil, vas prelepo prosim: ne polagajte me v hladni grob. V krušno peč naložite klad in polen in me notri sežgite!»
Izrekel je to in izdihnil. Majali so vaščani z glavo, zadnje prošnje mu niso mogli odreči. Zakurijo v peči, notri položijo krojač-kovo truplo in pristavijo zapah.
Veselo je prasketalo v peči, čez dve uri }e pojenjal ogenj; tedaj odrinejo vaščani zapah — in kaj vidijo!
Stal je v krušni peči krojaček, grel se ob žerjavici in hitro rekel: «Zaprite! Vleče, vleče...
Zapisal: Mate z Golj£te.
Kristusove solze
Na pobočju italijanskega ognjenika Vezuva zori na strnjeni lavi rujno in posebno dragoceno vince imenovano «Kristusove solze».
Zgodilo se je med svetovno vojno, da je neki gorenjski Janez prišel v italijansko ujetništvo in bil interniran v okolici Vezuva. Posrečilo se mu je nekoč, da je prejel v roke steklenico •((Kristusovih solz». Nagnil je in izpil, nato pa ves žalosten vzdihnil:
«0, ljubi Jezus, zakaj nisi nikdar zašel med gorenjske gore, da bi se bil tudi tam — razjokal.
Beležke
+ «KlerikaIni tigri so brezzobi!« je zdaj splošen pregovor med slovenskimi volilci, ki končno vendarle spoznavajo, da z avtonomijo in vso drugo lažnivo ropotijo ni in ne bo nič. Tigri so zdaj na vakancah in klerikalni listi vneto poročajo, kako tigri pridno prirejajo shode. Volilci jih tuintam še poslušajo za špas in kratek čas in se jim veselo smejijo. Zdaj namreč na lastne oči uvide-vajo, kako resnična je bila zadnja slika, ki jo je prinesla «Domovina»: V Beogradu so
pred Pašičem ponižni, doma na vakancah pa rjujejo, da je strah. Toda njihovo zobovje -r je umetno! . . .
X Stara zaloga. V novem letu «Domo-ljub» za povišano ceno prodaja svojim bralcem žlindro, čeprav ima še staro zalogo. To dokazuje namreč s tem, da jo v novem letu prav kakor lani velikodušno razliva na demokrate in posebno na zasluženega prvo-boritelja dr. Žerjava. Istočasno pa sam o sebi zadovoljno prepeva, da njegova cena «... zdaj prav res je taka, da včasih ni skor' krava stala tol'ko vsaka. > To je pa res pametno povedal. Odslej bo pač «Domoljuba» namesto krav treba razpeča-vati po živinskih sejmih . . .
'+ Politična Mica Kovačeva. Pri zadnjih volitvah v narodno skupščino se je stvoril v Ljubljani iz demokratov in iz skupine dr. Rav-niharja napredni blok, ki je skupno nastopil. Pogoj je bil, da bo nekaj časa obdržal mandat demokrat profesor Reisner, nato pa ga bo odstopil dr. Ravniharju. To bi se imelo zgoditi s 1. t. m., toda dr. Ravnharjeva skupina noče plačati polovice stroškov za agitacijo. Zato profesor Reisner ne odstopi prej, dokler gospodje ne odštejejo soldov, ki so jih dolžni. Koristi bi že radi imeli, toda nič stroškov, kakor:
Mica Kovačeva piva nič pvačava. Piv b' ga vsak hudič, pvačov pa nič.
(Popevke Gašperja Slane)
Lahkih nog gredo okrog, zraven kuluk gre od rok. Pašič jim veselo piska, da se kar od pete bliska. Vsi veselo rajajo, njemu hvalo dajejo.
Pašič piska na piščal... Kdo se je krog njega zbral? Prvi Turek poskakuje, Nemec z njim se napihuje, tretji je Korošec zali, zadnji Ravnihar je mali.
To otroci so najbolj!, Pašič piska jim po volji, Manjkajo le še ljubljanski samostojni generali, ki se banki so jadranski — radikaliji prodali.
Radikalske nečuvenosti in SKS.
Iz Beograda prihaja vest, da hoče radi-kalska vlada upokojiti nekatere najuglednejše strokovnjake in uradnike pri ljubljanskem kmetijskem oddelku. Med temi je tudi kmetijski svetnik g. Viljem Rohrmann. Devetintrideset let je posvečal vse svoje inoči in veliko znanost prospehu našega kmetijstva, nepregledne so njegove zasluge, zdaj pa ga hočejo brezobzirno upokojiti. Ali ni to gorostasnost, da ne omenimo še drugih nečuvenosti radikalskega režima, ki stopa našemu kmetijstvu na prste, kjer le more.
In voditelji SKS se vdinjajo za pokorne prislušnike temu režimu. Zvezali so se z ljubljanskimi radikali, ki dajejo beograjskemu režimu navodila, kako in kje naj se pričenja v Sloveniji rušenje našega kmetijstva. Tu pa še pravijo samostojni, da so za kmeta, ko morajo pogoltniti vse, kar radikalci storijo. Voditelji SKS store vse, da se le lahko tepejo proti demokratom.
ki so njihovo stranko ustanovili in jih po žalostnih grehih tekom zadnjih dveh let hoteli spraviti nazaj na pravo pet.
Bog varuj, da bi samostojnim generalom očitali kakega kozla, kakor jih zapored streljajo v škodo slovenskega kmeta. Ker jim je naš list parkrat dobrohotno namignil, da tako ne gre naprej, sedaj kar besne na «Domovino». Svoj koruzni zakon, ki so ga o božičnih praznikih sklenili z ljubljanskimi frakarji in radikali iz same bu-dalaste zamere proti demokratom in iz ljubezni do Jadranske banke, bodo presneto kmalu obžalovali.
Če enkrat dejstva govore, da so samostojni zlezli pod radikalsko kuto in da ne smejo interesov slovenskega kmetijstva odkritosrčno braniti niti v tako škandaloznih primerih kakor smo enega zgoraj navedli, tedaj mora sleherni njihov kmetski pristaš uvideti, da zeleni generali v Ljubljani niso nič manjši njegovi škodljivci kakor brezzobi klerikalni tigri.
*	Volitve v Albaniji. Pri volitvah v albansko narodno skupščino je dobila vladna stranka 50, opozicija 23 in nezavisni 4 mandate.
*	Žalostna smrt na Božič. Na božični dan je nameraval neki trgovec odpotovati s svojim sinom iz Dubrovnika v neko drugo obalno mesto v Dalmaciji. Pri vkrcanju na parnik «Bosaaka>- se je sinku na oleaenehh tieh izpodrsnilo in je padel s krova v morje. Oče, hoteč sina rešiti, je skočil za njim, vendar pa so razburkani valovi kmalu oba pokopali pod seboj. Par ur pozneje so ju po-tegnili iz morja mrtva.
*	Orožen samomor. Pred dunajsko državno opero se je nekaj min rt pred n vim letom umoril rudar Herman Kurbis. Dal si je v usta ekrazitno patrono in zažgal vogalno vrvico. — Posledice so bile strašne. Truplo je ležalo v veliki mlaki krvi, glava je bila popolnoma razbita, možgani in deli kosti so ležali 20 korakov na okrog. Nekaj ur pred samomorom je Kurbis v družbi monterja Roberta Kiihneja napadel trgovko s perutnino Fieischerjevo in ji vzel 25 milijonov avstrijskih kron., Kiihneja so aretirali, Kurbis pa se je sam obsodil.
*	Dva nevarna potepuha se klatita po Savinjski dolini, zlasti v okolici Celja. Prvi je neki 351etni Franc Turnšek iz Braslovč, drugi pa neki Anton Gaber. Nedavno sta v Jazlin-cih okradla Terezijo Jevšenakovo.
*	Mačka zadušila otroka. Na štirimesečno hčerko kmetovalca Života Stojkoviča iz Bu-dinaca je legla ponoči mačka in jo zadušila^
*	Zločin žene. V Jamu tu na Hrvatskem je Marija Pilepič zadavila dvoje svojih dojenčkov, nakar je tudi sebi hotela vzeti življenje, a je to preprečil zdravnik. Zločin je storila zato, ker je kršila zakon. Da se osvobodi svojega nepoštenega ravnanja, je sklenila z otrokoma vred oditi na drugi svet. V pismu, ki so ga našli pri njej, pravi, da njenemu strašnemu činu ni kriv mož, temveč sosed, ki je onesrečil njo, otroka in njunega očeta.
*	Razbojnik Čaruga. Slavonski hajduk m razbojnik Jovo čaruga, zadnje mesece strah in trepet slavonskega prebivalstva, je končno le prišel v pest pravice. Pohodu močne orož« niške patrulje se je posrečilo, da ga je i z tak-nila v samotni koči nekega prevžitkarja. Bil je lepo gosposko oblečen in se je predstavil kot Nikola Drezgič, vojni liferant iz Vinkov-cev. Orožnikom se je takoj zdel sumljiv, odvedli so ga seboj in po par dneh je res priznal, da je sam razbojnik Čaruga v lastni, osebi. Vjeli so tudi njegove tovariše, čaruga je bil leta 1918. obsojen radi raznih zločinov na štiri leta težke ječe, pa se mu je z neverjetno spretnostjo posrečilo pobegniti izza zi-dovja, nakar se je začel klatiti križem po Slavoniji, kakor svoj čas na Štajerskem znameniti Guzej. Zdaj hladnokrvno priznava celo vrsto svojih težkih zločinov. Ko so ga peljali v posebno ječo, je dejal: «No zdaj me pa peljete — v grob!» Nedvomno ga bo namreč zadela smrtna kazen. Prebivalstvo se je oddahnilo, orožniki pa si bodo razdelili 50.000 dinarjev, ki so bili razpisani na glavo razbojnika Čaruge.
*	Na Košaku pri Mariboru je v petek okoli dveh zjutraj nenadoma izbruhnil požar v viničarni posestnice Ele Daclis. Gasilci so sicer takoj prihiteli na kraj nesreče, a gašenje je bilo radi pomanjkanja vode silno težko. Gospodarsko poslopje s pridelki je zgorelo.
Tedenske novosti
*	Nova amnestija. Kralj Aleksander je podpisal ukaz, s katerim se je na rojstni dan kraljice Marije, 9. t. m. znižala kazen velikemu številu obsojencev.
*	Princ Gjorgje, brat našega kralja Aleksandra, je prispel iz Pariza v Beograd.
*	Rutnunski prestolonaslednik Karel v Ljubljani. Te dni se je peljal z vlakom mimo Ljubljane rumunski prestolonaslednik Karel. Potoval je v Pariz.
*	Odlikovani narodni poslanci. Več narodnih poslancev je kralj odlikoval z redom sv. Save III. reda, med drugimi tudi ljubljanskega narodnega poslanca prof. Josipa Reis-nerja.
*	Srečno in veselo Novo leto želimo vsem naprednim Slovencem in Slovenkam, posebno pa naročnikom «Domovine», slovenski fantje 48. pp. iz Črne gore na straži na sveti večer: Josip Goričan iz Vojnika pri Celju, Ivan Kac iz Tomaške vasi pri Slovenjgradcu, Frane Kopina iz Velike vasi pri Krškem, Leopold Gospodaric iz št. Ruperta na Dolenjskem, Franc Hočevar iz Ponikve prf Krškem, Franc Mastnak iz Dramelj pri Št. Juriju ob juž. žel., Josip Jezernik iz Možice na Koroškem, Peter Jelen iz Trbovelj, Anton Jakob s Pohorja, Vinko Ljubič iz Stičine na Dolenjskem, Anton Romih iz Griž pri Celju in Franc Andič iz Žalca v Savinski dolini.
*	Jubilej češkega junaka. Letos proslavijo Čehi 8001etnico smrti husitskega vojskovodje Jana Žižke iz Trocnova. Obletnica se bo obhajala na zelo slovesen način.
*	Huda zima je letos skoro po vsej Evropi. V naši državi so bili ponekod taki zameti, da vlaki ne morejo naprej ali pa prihajajo z velikimi zamudami. V Srbiji je sne£ zametel več ljudi, ki so zmrznili. Donava je zamrznila, da so morali ustaviti ladijski promet na njej. Letos je celo po takih krajih Italije visok sneg, kjer ga navadno komaj poznajo. Celo na Siciliji so nekatere vasi zaradi visokega snega odrezane od prometa. V severni Evropi je zamrznilo več morskih pristanišč.
*	Prepovedan kongres neodvisne delavske stranke. V Beogradu bi se imel 13., 14. in 15. t. m. vršiti velik kongres neodvisne delavske stranke. Policija je kongres prepo-
vedala, češ, da se za tem imenom skriva stara komunistična stranka.
*	Povodenj na Barju. Ljubljanski mestni magistrat je povodom svoje podporne akcije za Barjane, ki so bili po zadnji veliki poviA nji oškodovani, nabral po svojih orguvh znesek 18.205 dinarjev in 25 par. Denar in nekaj daril v naravi se je razdelilo odstotno po uradno ugotovljeni škodi in po premoženjskih razmeran posameznikov.
*	Umrljivost v Ljubljani. V prefeklem letu je umrlo v Ljubljani 1244 oseb, pri čemer so všteti tudi mrtvorojenci. Največ mrličev izkazujejo bolnice, hiralnice, sanatoriji in slični zavodi.
*	Ljudsko gibanje v celjski župniji v letu 1923. Rojenih je bilo skupaj 427 otrok, in sicer 229 dečkov in 189 dekli.:. Poročilo s?, ie 191 parov. Umrlo je 443 oseb, in sicer 262 moških in 131 žensk.
*	Ljudsko gibanje v Mariboru leta 1923. V prošlem letu je bilo rojenih v Mariboru 941 otrok, in sicer 472 deklic in 469 dečkov. Med temi je bilo 48 mrtvorojenih. Umrlo jih je pa 743 in to 419 moških in 324 ženskih oseb. Porok je bilo 399.
*	Vračanje ruskih beguncev. Po statističnih podatkih ministrstva za notranje zadeve se je tekom prošlega leta vrnilo iz naše države v Rusijo nad 5000 ruskih beguncev.
*	Sekta adventistov prepovedana. Ministrstvo za vere je prepovedalo propagando adventistične verske sekte, ki ima v Beogradu in Novem Sadu nekaj tisoč pristašev. Sekta je prepovedana v naši državi radi tega, ker ni priznana v ustavi.
*	Državna podpora Orlom. Prosvetno ministrstvo je naklonilo Orlovski zvezi v Ljubljani podporo v znesku 5000 dinarjev. Radikalci pač morajo nekoliko nagraditi klerikalce, saj največ po klerikalni zaslugi sami ravnajo usodo države. Njim ni mar, če tulijo klerikalni tigri v Sloveniji, samo da so v Beogradu pridni in pohlevni.
*	Znižanje kazni atentatorju Rajiču. Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi na 20 let ječe obsojenega Milana Rajiča, atentatorja na ministrskega predsednika Pasiča, ter mu znižalo kazen od 20 na 18 let.
Iz rasnih, krajev
*	V Locnah pri Trati je prošlo nedeljo pogorela posestniku Justinu, po domače Vovšarju, hiša in k hiši spadajoče poslopje. Požar je nastal iz neznanega vzroka proti jutru. V takem času pogoreti je ne le enkratna, ampak trikratna nesreča.
*	Na Rakitni sta se pojavila dva volka, ki v tamošnjih gozdovih zasledujeta srne. V dolini Zale pod Rakitno pa je nedavno neki kmet opazil medveda.
*	V Oselici so v nedeljo 13. t. m. občinske volitve. Vloženi sta dve listi, bolj kra-ijevno-gospodarskega značaja. Nekaj posebnega je pa, da klerikalne liste ni. Možje ene kot druge liste so večinoma naprednega mišljenja. Gre tu za to, kje naj bo županstvo, ali na Trbiji ali na Sovodnu. Morda bi se dal mirnim potom med seboj izravnati ta spor v prid in korist občine, pa naj bo potem župan tu ali tam.
*	V Strugah pri Dobrepolju prične 1. februarja poslovati pošta. Razpisana je služba poštnega odpravnika.
*	V Rovtah nad Logatcem je umrl gimnazijski maturant 201etni Ivan Kune. Blag mu spomin!
*	V Kotu pri Ribnici je pogorelo gospodarsko poslopje Antona Miheliča. Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti nekega dečka.
*	V Adlešičih v Beli Krajini je umrl daleč naokoli znani gostilničar g. Miha Grabrijan. Blag mu spomin!
*	Na Koroški Beli je tamkajšnji cerkovnik Koniž skoči! dne 4. t. m. v Savo ter utonil. Truplo so dobili še istega dne. Pravi vzrok samomora še ni znan. Domneva pa se, da je izvršil samomor v hipni omračitvi uma.
*	V Parižljah pri Braslovčah je umrl 2. t. m. v 83. letu starosti posestnik Franc Prislan. Bil je pristaš SLS; a je bil zaradi svoje poštenosti splošno priljubljen. Pokojni 5e bil vedno dober narodnjak in prvi narodni župan v Braslovčah. Pred kakimi tridesetimi leti je napravil s pokojnim županom Florjanom Rakom po Češki in Bavarski poučno potovanje o hmeljarstvu. Bil je med prvimi hmeljarji v braslovški občini. Blag mu spomin!
*	V Celju je umrl dne 3. t. m. gospod Josip Vouk, hišni posestnik ter bivši trgovec v Hrastniku, v 77. letu starosti.
*	V Strnišču je zgorela velika baraka, v kateri je stanovala družina v Ljubljani službujočega višjega policijskega paznika Bor-'dona.
*	V Ptuju je bilo v noči dne 1. januarja vlomljeno v železniško pisarno in odneseno 48.296 dinarjev gotovine. Vlomilci so odnesli denar, ki se je nahajal v mizah, niso pa odkrili neke večje vsote, ki je bila skrita.
*	V Hodoša v Prekmurju je posestnik Benča zažgal svoje leseno poslopje, da bi lahko dvignil zavarovalnino, ki znaša 50.000 dinarjev. Požar so pravočasno opazili in iidušili. Požigalec, ki je bil aretiran, je izjavil, da je hišo zažgal radi tega, ker je bil v hudi denarni zadregi.
skarni lična knjižica, v kateri avtor pojasnjuje, kako naj se posameznik usposobi za dober zaslužek, kako naj uslužbenec varčuje in in se osamosvoji, pridobi premoženje in kako naj premoženje dobro upravlja. Avtor vzpodbuja v lepem jeziku k zanimanju za zdravstvo, k samostojnosti, delavnosti, varčevanju, podjetnosti in k samostojni presoji politike in vsega gospodarskega življenja. Posebno so sedaj, če dobimo v Ljubljani efektno borzo, navodila, kako je treba špekulirati z nakupom in prodajo delnic na borzi. Knjižico priporočamo najtopleje, in to tembolj, ker je cena knjižice 10 Din zmerna. Knjižica se dobiva v vseh knjigarnah.
Sokolstvo
Resna beseda
Sokol se in...
Zopet smo stopili v novo leto. S trdno voljo smo obljubili, da usmerimo v tekočem letu vse svoje sile v pravo smer, da nadomestimo vse, na kar smo pozabili v starem letu. Ob novem letu smo si stavili v program našega dela mnogo načrtov, ki jih bo treba uresničiti. Predvsem je treba, da vzgojimo našo mladino, saj le ona je up in cvet naroda.
Kje naj vzgojujemo mladino, kdo naj jo povzdigne na najvišjo točko nravnosti, duševne in telesne lepote ter vroče ljubezni do svojega naroda?
Y
Res je} da je šola velik vzgojni činitelj, vendar pa ne v taki meri, kakršna bi morala biti. Treba je še izven šole takih vzgojeval-nic, ki vzgajajo dušo in telo. Taka vzgoje-i valnica je sokolska šola, na katero moramo biti vsekakor ponosni. Sokolska ideja hoče vzgojiti zdravega, krepkega človeka s čistim srcein^ z nepokvarjeno dušo, vrednega člana človeške družbe.
Vseh teh lastnosti je treba naši mladini, treba ji vsega tistega, kar diči dobrega, zna-! čajnega moža, ljubečega svojo domovino. Eden za vse, vsi za enega! Ta misel bo prevevala v mladih, čistih srcih ter jim bo dajala novih, svežih moči...
Zato pa naj ne branimo vstopati mladini v sokolske telovadnice — vzgojevalnice duha in telesa. Ne dopuščajmo, da bi se mladina pokvarjala v slabi družbi, da bi že v mladih letih hodila krivo pot. Ljubezen do domovine nam veleva, da jo spravimo na ono pot, ki vodi v pravo smer, k lepim sokolskim idealom. Tam bo mladina pravilno oblikovala svoje telo in dušo, tam se bo vzgojila v zdrave, krepke in plemenite ljudi, ki bodo vredni potomci tistih, ki so darovali dragoceno kri, svoje življenje na oltar Svobode.. <
Vsakdo od vas, očetje in matere, naj premišljuje o tem ter naj da mladini priliko, da vstopa v vrste sokolskega naraščaja. Tako bomo mnogo pripomogli k temu, da bomo dobro pripravljeni rešili one, ki kličejo po odrešenju, po zlati svobodi...
Na delo za lepo, dobro stvar!
Albert Žerjav.
Prosveta
Franc Ravoli: Vsak je sam svoje sreče kovač alt kako povečani svoje dohodke, se
osamosvojim in pridobim premoženje. Pod
tem naslovom je izšla v tukajšnji Zvezni ti-
KRALJ ŽELEZNIC IN VOZNI LISTEK.
Wiiliam Vanderbiidt, težak milijarder in lastnik večine severoameriških železniških prog, se jc nedavno na lastni svoji železnici peljal v Buffalo. Pride v njegov kupe sprevodnik ščipat vozne listke. Ker pa je Vanderbilta, svojega gospodarja, očividno poznal, ni od njega zahteval listka. Vanderbiidt to silno zameri sprevodniku in ga nahruli:
«Zakaj pa tudi od mene ne zahtevate voznega listka?«
«Ker vas poznam,» odvrne sprevodnik.
«To je vseeno. Vaša služba zahteva, da brezpogojno od vsakega potnika pregledate vozni listek, sicer vas lahko kaznujem, da ne vršite svoje s!užbe.»
Sprevodnik se je pustil mirno opsovati, nakar se je vzravnal in — zahteval od Vanderbildta vozni listek.
«Kralj železnic» seže v žep, pa listka ne najde. Seže v hlačni žep, prebrska denarnico, toda voznega listka ni.
»Hitreje, hitreje,» pravi kondukter strogo, «Vi me zadržujete v službi!»
Vanderbiidt je zastonj pretipal vse svoje žepe, listka pa ni našel. Končno je moral priznati, da voznega listka res ni kupil.
«A tako!» pravi zdaj sprevodnik hudobno. «Brez voznega listka se pri nas ne vozi. Plačati morate dvojno pristojbino!«
In res ni Vanderbildtu, «kralju železnic«, preostalo drugega, kot da je plačal dvojno ceno voznega listka na svoji lastni železnici.
Tako vsaj poročajo ameriške nov i ne...
PUSTOLOVSTVO KNEGINJE KOZLOVSKE.
Ruska kneginja Kozlovska, hči nekdaj bogatega ruskega generala in veleposestnika Kozlovskega, ki je na carskem dvoru igral veliko vlogo, a so ga nato boljševiki ubili, je bila nedavno v Kopenhagenu razkrinkana kot tatica dragotin. Mlada kneginja je pred tremi leti kot begunka dospela s svojo materjo v Kopenhagen, kjer, sta se obe naselili v prav skromnem hotelu.
V kratkem času jc umrla mati, mlada kneginja, ki so jo ostali ruski begunci uvedli v najodličnejše kopenhagenške kroge, pa je postala manj skromna in se začela prepuščati razuzdanim zabavam. Odkod je imela denar za svojo zapravljivost, je bilo prav dolgo zagonetno, dokler ni končno policija našla sledi. Kneginja Kozlovska jc enostavno v hotelu, kjer je prebivala zadnje mesece, pobirala gostom po sobah dragotine, bisere in zlatnino. Gosti so se pritoževali, policija zasledovala vsepovsod, toda kneginje Kozlovske ni nihče niti oddaleč sumil kaj takega.
Tajnost pa se je razkrila, ko je neki danski bogatašlnji v hotelu iz zaklenjene omarice izginil nakit v vrednosti 15.000 švedskih zlatih kron. Policija je nemudoma preiskala vse sobe brez izjeme in našla dragulje v postelji kneginje Kozlovske, ki je ukradeno dragocenost že všila v blazino. Ko so jo prijeli, je padla v nezavest, nato pa odkrito priznala svoj zločin In vse ostale prejšnje.
se vedno novi interesenti. Kopenliagenska policija ni imela nič več rešpekta napram knežjemu pokolenju mlade dame, temveč jo je brez pardona vtaknila onkraj kjlu-čuvnice.
X Smrtne kazni v angleški vojski. Tekom svetovne vojne je bilo v angleški armadi 3080 častnikov in vojakov obsojenih na smrt. Smrtna kazen pa je bila izvršena samo v 346 slučajih, ostali so bili pomilovani. Ustreljenci so bili trije častniki, in sicer dva zaradi de-zertiranja, eden pa zaradi umora. Neki vojak, obsojen na smrt zaradi begunstva, je bil dvakrat pomilovan, tretjič pa ustreljen. Ravno tako je bilo 40 vojakov prvič pomilova-nih, ko pa so znova pobegnili od svojih čet, jih je doletela krogla. V celoti je bilo zaradi dezertiranja ustreljenih 266 mož, 37 zaradi umorov, 18 zaradi strahopetnosti, 3 zaradi upora in dva zaradi spanja na straži V primeri s- krvoločnim ravnanjem v avstrijski armadi je število smrtnih obsodb med anjleško vojsko vsekakor zelo majhno.
X Zaigrani milijoni. Italijanski grof Torrigani je nedavno tekom enega ledna zaigral na kartah nič več in nič manj kakor 5 milijonov lir. Zdi se, da se je zapravljivega grofa Torriganija končno le lotil maček, ker je vložil tožbo proti svojim soigralcem iz najodličnejših rimskih obitelji. Rimska policija je povodom preiskave dognala, da se je pri igranju slenarilo na debelo. Krivcev pa ni mogla prijeti, ker so jo pravočasno popihali v Švico. Kaznovan bo zaenkrat samo oskubljeni groJ Torrigani, ker se je spuščal v prepovedane hazardne igre.
X Poljub jo je zbudil od smrti. Posebno genljiv in senzacijonalen dogodek beležijo španski lisli. V Vittoriji na Španskem so pogrebci ravno hoteli zapreti krsto desetletnega dekletca, ko prihiti mati in prosi, naj svojo mrtvo hčerko še enkrat poljubi za slovo. Pogrebci so odložili pokrov, mati se sklone in poljubi hčerko na usta, tedaj pa začuti, da se je hčerka zganila. Kakor blazna od radosti pohiti mati po zdravnika, ki po njeni prošnji poizkusi vse načine obujevanja. Uspeh je bil presenetljiv: srce je zopet začelo biti in dekletcu se je tekom ene ure vrnilo življenje Zdravnik je dognal, da je dekletce zapadlo v posebno močno letargij ko spanje, ki je pri otrokih pač zelo redek slučaj. Ker mu je zastalo tudi srce, je oglednik seveda moral ugotoviti smrt. Dekletce se zdaj že prav dobro počuti v — novem življenju.
X Raztreseni Pariz. Končen leta se po velikih mestih sestavljajo raznovrstne statistike. Posebno podrobna je statistika lani izgubljenih stvari, ki jo je te dni objavila pariška policija. Po njej so Parižani tekom lanskega leta izgubili v celoti 153.534 naj-raznovrstnejših stvari, predvsem denarnic, rokavic, briljantov, uric in prstanov. Največ pa je bilo izgubljenih, oziroma pozabljenih dežnikov, v celoti kar 28.424, kar pa je povsem naravno, ker se v Parizu nahaja obilo — profesorjev, ki najbolj slovijo po svoji raztresenosti. Največ stvari se je našlo na tramvajih, v kavarnah in čakalnicah. Največja vsota denarja, ki se je izgubila z denarnico vred, a je bila vrnjena, je iznesla 30 tisoč frankov (okrog 150.000 dinarjev).
X Brezbožno gledališče. Kakor se do-znava, je bilo v Moskvi nedavno otvorjeno
novo gledališče, imenovano «Brezbožni teater*. V njem se upiizarjajo samo take igre, ki imajo protiverski in proticerkveni značaj. Namenjeno je predvsem moskovskim delavcem, ki imajo prosto vstopnino.
X Trije otoki izginili. Nenaden potres, ki pa se ni občutil toliko na suhi zemlji kakor na dnu morja, je povzročil, da so izginili trije majhni otoki, pripadajoči republiki Mehiko v Ameriki.
Za smeh m kratek čas
Svinjka In rci>ek.
Svoje dni so otroci v šoli govorili drugače kakor dandanes. Če je kdo v zvezek napravil packo, so packi rekli «svinjka» vejici pa «repek». Pa je prišla v hribovsko šolo mlada učiteljica in je otrokom razložila, da se po novem «svinjki» reče «madež», «rep-kuv pa «vejtca>v... Naslednji dan vpraša malo Miciko:
«Zakaj te včeraj ni bilo v šoli?»
< Klali smo,» se odreže razumna Micika, «pa sem madež za vejico držala.»
Nepoštenosi.
Dne 31. decembra se je ustrelil reven najemnik, ki že pet dni ni imel niti pare. Ko je njegova gospodinja zvedela to novico, je ogorčeno vzkliknila:
«To je pa že nesramno, da je tudi on postal nepošten in se ubil tik pred novim letom, ko pobiram najemnino.»
Oj, ia umehta gnojila!
Veleposestnik Grča razlaga svojemu sosedu uspešnost umetnih gnojil in poudari: «Če bo izdelovanje umetnih gnojil tako napredovalo kakor doslej, jih bomo lahko v enem samem žepu znosili na polja.»
Na to meni starokopitni sosed: «E, bojim se, da bomo potem tudi ves pridelek lahko v žepu znosili domov>
Čudna tajnost.
Pankracij: «čuješ, Servacij, slišal sem, da si dobil krepkega sinčka, čestitam, čestitam. Kako pa gospa, je zdrava?»
Servacij: «Hvala, počuti se izborno in ji nič ne manjka. Ne sme pa izvedeti, da sem dobil sina.

Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elza-Fluid! Čudili se boste! Dobrodejen pri drgnenju vsega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje! čez 25 let priljubljen! Z zavojnino j in poštnino vred: 3 dvojne in 1 specialna j steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 spe- j cialnih steklenic 214 dinarjev z 10%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgen V. Feller, Siubica Donja, Elza trg št. 360, Hrvatsko.	(a)
Ker nimam nobene družiti?, prodam po ugodni ceui I
oddal jeuo eno uro od mesta Slovenske Hisirico iu obstoječe iz 30 oralov zomlje, 12 oralov travnikov, lOora- i lov njiv, 5 oralov debelega smrekovega goida, 3 oralov j debelega hras ovega gozda, 1 orala mladega vinograd« in 1 orala pašnika.	j I
V. Justinek, Giacomeško št 3 pri Slomški Bistrici,
" Kupite in berite
,Poper in paprika4
hudomušne kratkočasnice.
Cena 3 Din, po podti 3 Din SO p. Dobiva
s «
u Tistai zadrugi u Ljubljani.
pomladanskega in letnega blaga za ženske in moške obleke, ki je pravkar došlo, potem perila, šifona, koLenine, oksforta, cefira, cvilha, odej, kocev, posteljnih garnitur i. dr.
S3 priporoča domača trgovina	1
pri „ČEŠNSKU" v Ljubljani, Lingarjeva-Stritarjeva ulica.
Zlasti 88 opozarjajo ra to trgovino neveste In ženini, ki nakupujejo opremo (ijaHž). — Cene izredn j nizke in zmerne,
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu? Potrebuješ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo? Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
Ali želiš najboljše sredstvo za uegovanjo zob, kože, glavuV Ali si preveč občutljiv zaradi
mrzlega zraka? Ali želiš dobro domače in kos-metsko sredstvo?
fellerjev pravi Elza-Fluid je mnogo močnejši, izdatnejši in bolje delujoč kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti porečeš:
j To je najboljše, kap sem kdaj okušal! j
Uči Elza-Fluid v vseh dotičnib poulovnlcah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elza-Fluid lekarnarja Fallorja! Elza-Fluid stane z zavojnino in poštnino vred, če se ga naroči naravnost in če se denar pošljo naprej ali po povzetju: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 Din; 12 dvojnih ali 4 specialne stcklcnice 85 Din; 24 dvojnib ali 8 specialnih steklenic 151 Din; 3G dvojnih ali 12 speoialuib steklenic 214 Din.
Elza-voda za usta	_	___________________________ ■_______ _
18 dinarjev; Lysol, Lysoform po 25 dinarjev; kineškl č»j od 2 dinarev navzgor; originalno Uadikum irancosko žganje, velika steklenica, 15 dinarjev; Elza-mrčetnl prašek 10 dinarjev; strup za podgane in miši S dinar ev. Pri primoiu se zavojnina in poit-
nlna posebej zaračunavata.
K tem cenam se pri računava Bedaj 10%uo doplačilo. Pisma se naj naslavljajo natančno takolo: EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elia-trg štev. 360, Hrvatsko.