Maribor, dne 4, maja 1914.
Štev. 20
Letnik V L
Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	10’—
Pol leta	.	.	„	5‘—
Četrt leta	.	.	„	2-50
Mesečno	.	.	„	1-—
Zunaj Avstrije: ----
Celo leto	.	.	K	15-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Ins er ati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust. ::::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. ||	«.-«"T. %££
Zra uarodse pravice.
Veličasten je bil občni zbor Slovenske Kmečke Zveze vč’erajj, dne 3. t. m., v Celju. Na stotjine in stotine zavednih naših voliloev, t odličnih županov, kmečkih ter delavskih mož in mladeničev, obrtnikov in tudi lepo število naše inteligence, samih zvestdi pristašev Slovenske Kmečke Zveze, je z napetostjo poslušalo izvajanja govornikov. N'a občnem zboru smo opazili veliko število deželnih in državnih poslancev Slovenske Kmečke Zveze; in sicer: dr, Benkoviča,, Brenčiča, dr. Korošca, Novaka, Pišeka, Oz-mecai, Terglava, dr. Verstovšeka in Vrečka. Udeleži-,o se je shoda tudi lepo števito slov. deklet in žena. Shodu je predsedoval poslanec in župan Terglav in med burnimi ovacijami pozdravil pred vsem voditelja koroških Slovencev dr. Brejca. Ko so zborovalci stišali ime dr. Brejc, je po dvorani zagromelo kakor iz enega grla:	Živijo dr, Brejc! Žjiveli koroški naši
bratje. Na predsednikovo pova.bilo je prvi povzel besedo
dr. Brejc.
Krasen, poln ognja za naše brate v Korotanu, poln ognja tudi za našo zeleno Štajersko je bil njegov govor. Izvajal je te misli:	Prihajam iz dežele,
kjer se bije boj dan na dan., Kdor hoče vede1 i, kaj čaka Slovence, kaj čaka Kranjca, kaj čaka Štajerca, kaj Primorca, ako se ne bodo dovolj močno uprli nemškim okrutnežem, ta naj pride na Koroško. Tu gledamo vsak dan naravnost v obraz nemški pošasti, nemškonacionalni oholosti in nepreračunljivi hinavščini. Slovenec, slovenski oratar, oropan vseh pravic, živi življenje pravega sužnja. Je brez pravic v šoli, brez pravic na davkariji, na sodniji, sploh y vseh uradih. Nima svojih mož, svojih zastopnikov, niti v deželnem, niti v državnem zboru, kolikor bi mu jih šlo. Mi smo se tega življenja naveličali že do grla, zato smo začeli boj, ki ga bodemo, dal Bog, z uspehom dobojevali. Usoda hoče, da smo mi prvi kamen spodtike,da pridemo mi prvi na vrsto v tein lju-tem boju. Na Koroškem vidite, kaj čaka vas, Štajerce, ako v pravem času ne zavijete vratu nemško-na-cionalnemu zmaju, temu oklrutnežu, ki mu je edino načelo — sila, surovost, moč. In v čem obstoji ta-le moč, naperjena proti nam? V prvi vrsti v zagrizenih nemškonacionalnih uradnikih. Streti’ te moči pa ne more ljudstvo, niti njega zastopniki, ampak edinole vlada». Tudi v starejši dobi so bili med nami Nemci: nemški zdravniki, sodniki i. dr. Ali ti Slovenca nißo sovražili; zato jih je ljudstvo upoštevalo in je
potrpelo. Imeli smo tudi uradnike Slovence, katerih nikdo ni preganjal. Zdaj pa je drugače; sedaj se izganja Slovenca domačina in med nas prihaja tujec, ki nas zaničuje! Ljudstvo se tujca boj,i in mu ne zaupa. Vsemu temu pa edino le lahko napravi konec za vselej — vlada. Ministrski predsednik govori z u-radniki tudi če je treba s palico. Ako pa vlada tega noče storiti, pokajže s tem, da ne ilzvrši svoje dolžnosti. Zatorej proč z vlado! In zato podpirajmo vse, ki hočejq strmoglaviti sedanji vladni sistem. Dajmo pa Nemcem, našim tradicionalnim zatiralcem, enkrat za vselej pošteno po glavi. Prisilimo jjih, da bodo morali skleniti spravo s celotnim narodom. Mi hočemo svojo avtonomijo ali trializem. Ako odklanjajo ti za-grizneži vsake* spravo, ako nočejo mirnega skupnega življenja — tedaj narazen! Hlapci ne bomo več, zahtevamo enakopravnost in dosegli jo bomo v tej ali drugi obliki. Kdor spravo odklanja, dela za trializem. In ako se vprašamo, kdo je kriv vseh teh sporov, in analiziramo elemente, ki nosijo vso krivdo današnjih narodnostnih zmešnjav, vidimo, da je to le edino nemškonacionalna birokracija vseh gradov in vseh vrst. In kakor so že pred prajv kratkim Turčijo upropastili nemški oficirji, tako bo Avstrijo ubila politična nemška birokracija. Na ves glas vpijejo koroške „Freie Stimmen“,, da principijelno odklanjajo nemški nacionalci vsako narodnostno, spravo. Rešitve pričakujemo od močne roke. Začeti se mora na pravem kraju. Ne pri ljudstvu, ki je nedolžno in si ne more. pomagati. Ne s suspendiranjem u-stavnih pravic, kajti s tem se ojačuje samo moč in samovolja birokracije. Tudi nobena reforma poslovnega reda v državnem zboru ne bo odpravila te bolezni; kajti na smrt bolnemu človeku se ne pomaga s tem, da se mu obleče med mehke srajce železno. Začeti je treba pri državnem .aparajtu samem, vlada mora začeti pri sebi. Zapomnimo si naj, da so tega uradniškega sindikalizma do grla siti vsi proizvajajoči stanovi in težko čakajta rešitve iz tega jerobstva. Posnemajmo Nemce v narodnem boju. Klin s klinom. Izrabimo svojo moč tam, Kjer jo imamo v rokah! Ne gladimo Nemcev, z mehkimi rokavicami, ampak vračajmo hudo za hudo. Kakor čutijo naše manjšine ob jezikovni meji nemško okrutost in silo, naj se pokaže moč Slovencev tudi tam, kjer smo močni! Nemške manjšine v našem ozemlju naj, nam bodo porok, da se bo tudi našim bratom na mejah bolje godilo. S tem bomo preprečili nemške sanje, da bo kedaj vse ozemlje med Hamburgom in Trstom nemška posest. Nobena postava in nobena dolžnosti nam ne pravi, da
bi morali svoje nasprotnike podpirati, posebno ne tistih, ki so kot tujci prišli k nam, da bi nas pritiskali ot> steno. Naš boj naj velja tudi vsem posameznikom, ki želijo našemu narodu hudo in ga tlačijo. Ce bomo tako delali, bodo Nemci skoro začeli piskati na drugo bolj ponižno piščalko* Vi Štajerci imate v o-gromni večini vašiih občin: moč. Izrabite jo v svojo korist, posebno v narodnem oziru. Ne strašimo se boja^ Brez boja ni zmage. Ce odnehamo, bomo ostali vedno hlapci predrznih nasprotnikov. Nemci hitijo! Nedavno je fejavil nek visok nemški uradnik: Rešimo za nemštvo to, kar se še rešiti da, drugo pa likvidirajmo* Iz dejanj Nemcev in njih listov vidimo, da so Nemci že pustili Avstrijo pasti, postali so ho-lieneolernski patrijoti. (Klici: izdajalci, fej, Avstrijo prodajajo!) Mi vsi vemo, da je danes habsburška dinastija naslonjena na nas Slovane, naš boj zoper naše narodne nasprotnike je boj za dinastijo Habsburžanov! (Gromoviti živijo-klici.) Kot domoljubni Slovenci ne bomo nikdar dopustili, da bi Nemci našo državo raztrgali. (Nikdar!) Bliža se čas, ko bomo tudi Jugoslovani prosteje dihali in sicer pod zaščito — habsburškega orla. :Ta veliki dan se bliža. Da bode sleherni slovenski kraj rešen, delajmo noč in dan. Opuščajmo kolikor mogoče, to kar najs loči, Sklenimo še trdnejše na.še vrste; vsi složni v eni misli:	ne
udarno se, ne prodamo se, naših dedov zemlja ostane naša zemlja, dokler jo svobodno solnce obseva in o-greva! (Gromovito ploskanje.)
Nato govori
dr. Verstovšek
o točki jMnogo davkov.“ V ostri besedi, med pritrjevanjem navdušenih stotin naših zavednih mož je govornik energično bičal sistem, ki nam nalaga že vedno več davkov in drugih bremen, poleg tega pa našemu narodu krati pravice kar na debelo. Tega sistemai več ne prenesemo mirno. Krivice se nam godijo na vseh koncih in krajih. Premagali jih bomo, ako se jim bomo upirali korajžno in s skupnim nastopom. Kar nas sedaj tlači, bo izginilo, meje, ki nas Slovence ločijo v razne kronovine, se bodo razrušile, a mi si bomo priborili pravice, ki nam .gredo in o nas Jugoslovanih se bo lahko reklo, da smo sami gospodarji na lastnih tleh. Želi, da bi nam ta srečna zvezda prav kmalu zasijala.
K besedi se oglasi
dr. Korošec.
Njegove besede vsebujejo navdušen poziv za narodno delo. Danes se navdušujemo za narodne bo-
PODLISTEK.
V deželi Faraonov.
Dr, M. Slavič.
(Dalje.)
Učitelj čita naprej, ter jim potem razlaga vrsto za vrsto. Dijaki nalahno, z glaven prikimavajo v znamenje, da so razlago razumeli ali da jo odobravajo.
Tuintam je kateri dijak sam za|se zatopljen v koran. Gledal sem dalje Časa takega 201etnega mladeniča. Na nekakem odru je sedel na svojih petan, pred seboj je imel stojalo in na njem odprt koran. Učil se je koran na pamet, V stvar zatopljen in kakor zamaknjen je recitiral lepo razločno izgovarjaj e besede. Stai sem sicer ob strani, vendar me je čez nekoliko časa opazil in se mli prijazno nasmehnil. A nisem ga hotel dalje motiti v njegovi sveti gorečnosti. Naredil je pa name dober utis.
Vmes so čepeli v svetišču redki moliilci, nekateri, menda daljni romarji, so tudi ležali in spali na tleh.
Ker je bila tako vsa univerza zaposlena, nismo govorili z nobenim dijakom. Storili smo pa to pri drugi priliki v otroški šoli na Nilovem otoku Roda v Kairi. Tam je bila nekaka soba za šolo, severa tudi brez klopi ali kakih druglih sedežev, kakor tla s preprogo. Klopi v arabski šoli, pa vendar brez pisalnih miz, sem našel Šele v Svèti deželi, v stari Samariji, zdaj Sebaste imenovani, Tarn so bili učitelji Itako olikani, da so me s spremljevalcem-učitel-jem povabili v šolo. Na nizko šolsko klop so naju kot profesorja-kolega posatili ter se z nama pogovarjali v francoščini, med tem ko so učenci pisali naprej na svojih kolenih.
Tbda v šoli na otoku Roda je bilo drugače. Učitelja, glavnega, ni bilo v, šoli, otroci so sami čvekali in črčkali na svojih ploščevihastijh tablah s črnilom. ‘Odsotnost učiteljeva se je obojestransko prav dobro porabila. Otroci so nas nagovorili s svojim:
„le bakšiš“!, mi smo pa jim odgovorili, da jjim ‘damo denar, če nam prodajo table za spomin. (Takoj šobili pripravljeni, prodati svojo edino lastnino. Mi smo se pa tudi poslužili prilike in vzeli za spomin vsak vsaj eno tablo. Ko smo pa odšli kakih 3 minut po otoku, pride ves razgret pomočnik učiteljev z nekaterimi fanti za nami ter nas roti v nagli arabščini, naj damo table nazaj, ker je učitelj jako hud, da smo odnesli table s koranovimi besedami. Moja tabla je. našla milost v njegovih očeh. Izbral sem si namreč tako, kjer je samo arabska abpceda, ker me je to najbolj zanimalo. iTable s koranom pa so šle nazaj, a tudi denar so vrnili za vsako tablo pošteno.
Ko smo se vračali iz otoka v mesto nazaj, sem naprosil mladega Arabca, ki mi je rekel, da je u-služben pri mestu, da je pisal arabsko abecedo pred menoj v moj zapisnik. Vozili smo se namreč počasi v celo navadnem čolnu, zato je bilo časa dovolj za Študij arabske pisave sredi Nila- Pozneje na vožnji iz Beiruta v Carigrad sem gledal, kako je pisal turški oficir dopisnico. Arabske črke ijzgledajo namreč na prvi pogled jako težke; povrh se še piše od desne na. levo. Vendar so pa te črke skoro lažje ko naše, pišejo se od domačinov vsaj ravno tako hitro in pa gladko ko naše.
Poleg teh domačih Šol ima vsaka evropska veroizpoved svoje konfesionalne šote, ki jih obiskujejo tudi domačini-mohamedanski. V najnovejšem, času tudi vlada skrbi za boljše šole po evropskem nafeinu. Imajo že juridično šolo, Ecole de Droit, Šolo za medicino, School of Medicine, ter 1. 1908 ustanovljeno vseučilišče, Universite egypjienne, evropski organiziran zavod s profesorji vseh narodov.
Zvečer življenje v pristno domačih delih mesta kmalu utihne; domačini k večemu v kakih zakotnih svojih kavarnah pijejo kavo in pulijo nargile. Tem živahneje je v evropskem delu, kjer so po večerih polni restavracijski vrti. Tu je tudi pravo Življenje za male arabske prodajalce, ki ponujajo vse mogoče
reči, razglednice, starinske predmete, mohamedanske rožne vence, orientlalno orožje, obutelj, tarbuše, turbane, pase itd. Sem prihajajo tudi rajzni „umetniki“, telovadci, krotilci kač in drugih nevarnih živali.. Prodajajo tudi časnike v arabskem, angleškem, grškem, francoskem in nemškem jeziku.. iVčasih se vsuje cela kopica teh paglavcev naenkrat, tako da jih natakorji podijo od gostov kakor sitne muhe po drugod. A popolnoma jim pa ne prepovejo nadlegovati gostov s svojimi ponudbami, ker gostje sami to želijo. Nekaj časa je namreč za tujca zabavno, preklati se s temi pobalinčki; povrh še pa ima človek celo razstavo najrazličnejših reči, ki si jih lahko zastonj ogleda. Neki 1 Oletni Ibrahim Hasan, ki ga je nekdo naučil celo travestijo na ^Deutschland, Deutschland über alles“, je namreč vedno poudarjal: b,Anschauen kost’ nix.“ Drugi je hvalil svoje blago v dvorljitvi francoščini, tretji je ponujal svoje meče in mohamedanske rožne vence v odločni angleščini; večina se je zadovoljila s svojo arabščino ter internacionalnimi znamenji, ki jih vsak razume. Zia konec debate je najboljša arabščina, s katero se vsiljivcu dopove, da se naj hitro pobere.
V veče verande, ki imajo ograjo s ceste, ne pridejo ti prodajalci. Tam je tuintam godba, seveda evropska.. Najlepše je pa po večerih v mestnem vrtu Ezbekije, kjer se plača majhna vstopnina. Bujno o-rientalno je opremljen ta ne ravno velik park z gledališčem in restavracijo ter prostori za Športe. Sredi vrta je pa paviljon, kjer dvakrat na teden igra angleška vojaška godba.. ^(Programme of Friday, 18th July 1913“- je bil jako lep in zanimiv. Zjlasti sta mi ugajala serenada wThe Belfry, Bell Solo“1 (stolp, zvon solo) in „Descriptive Piece A Dervish Chorus“ (zbor dervišev). Kot 10. točka je bila koračnica ,„|Tiwo Step“, na kar so zasvirali nad vse zanimivo polkovno, egiptsko-khedivialno in angleško-kraljevo himno: ^Regimental March, Khedivial Anthem, God save the King“ (Bog ohrani kralja).
(Dalje prih.)
je. Do sedaj smo se borili doma, z našimi domačimi nasprotnimi strankami. Tie stranke sp sedaj v razsulu, njih pristaši beže na vse strani. Vi naših srcih ni maščevanja, ni maščevalnega siidu, ni kamna v naših rokah za bežeče, ampak kot rodni bratje jih vabimo v našo stranko. 'Mlada stranka smo. Kakor smo mladi, tako smo tudi močni in silni. Mi nočemo pojemati, ampak rasti. Poprej smo vals vžigali ^a boj proti liberalcem, danes pa vas prosimo: pojdite sem in pridobite naši zmagujoči stranki nove pristale! Ne vabimo jih zato, da bi jih rabili, ampak mi rabimo močnejšo armado za naše narodne boje, za velike boje, ki jih bomo borili v bližnji bodočnosti. Vsi vemo, da se nekaj pripravlja. Da ne boste pošiljali še svojih poslancev ne v Berolin in ne V Rim, ampak na avstrijski Dunaj, in da bo naš narod vedno pod Vladarji habsburške cesarske hiše, na to se mora naš narod kot en mož skupno pripravljati. Mi smo vajeni zmag, kakor smo bili odločni v boju z domačimi strankami, tako smo odločni in neizprosni tudi v, narodnem boju. Ponesimo torej narodno zastavo na naše okope v boj proti okrutnemu narodnemu sovraj-žniku. Ko smo se borili v Gradcu za pravice naših štajerskih Slovencev, ste edino, vi kmečki in, delavski možje stali za nami, mnogi drugi so metali kamenje na nas. A danes stojimo pred vami vaši deželni poslanci kot zmagovalci. Hvala vam za vašo podporo. Naša deviza za bodoče boje pa je : osamosvojitev našega Spodnjega Stajerja izpod nemfekutarskega je-robstva.
Ko je končal poslanec dr. Korošec, svoj globo-kozasnovani govor, je bilo v dvorani vse polno navdušenega ploskanja. Potem je povzel besedo pa poslanec
dr. Benkovič,
ki je v vznesenih besedah- dejal, da je treba v naše ljudstvo zanesti več poguma, več korajže. Preveč da smo bili do sedaj potrpežljivi, preveč uljudni napram našim sovražnikom. Ko pridemo na Dunaj ali pa v Gradec po pravice, ki nam gredo po človeških, božjih in državnih postavah, dajo nam le drobtinice tef ga, kar zahtevamo, češ, potolažite s tem svoje ljudstvo. In mi naj še naprej živimo v temi bridkem položaju? Kakor se je pred 800 leti glasila znana pesem: „Le vkup vboga gmajna“!, tajko naj posebno v sedanjih resnih Časih se oklene vsak zaveden član našega naroda naše stranke. S skupnim, pogumnim nastopom bomo one, ki hočejo nas ugonobiti, pregnali iz naše rodne, s krvjo napojene grude.
Z velikim navdušenjem je bila nato sprejeta resolucija, v kateri se izraža popolna solidarnost s koroškimi brati ter zahteva od vlade z vso odločnostjo, fla ščiti naše gospodarske, kulturne in pa narodne pravice.
Izmed zborovalcev se je ha to oglasu g. Turnšek,
ki je s prisrčnimi besedami imenom zborovalcev izrazil našim poslancem zahvalo in splošno zaupanje.
Ko je predsednik Terglav zaključil shod in je celi zbor enoglasno zaklical trikratni živijo cesarju in prestolonasledniku, je iz stotin navdušenih grl mogočno zadonela po dvorani in tje proti celjskemu obzidju veličastna himna („Hej Slovani ! “
Nase prireditve.
Slivnica pri Mariboru.
Nedeljo, dne 3, majnika, smo določili za to, da poživimo podružnico Slovenske Straže in si tudi u-stanovimo Dekliško Zvezo. Na naše povabilo je prišel dr. Hohn j ec, ki nam je obrazložil položaj in trpljenje slovenskega ljudstva ter nas je na podlagi že stare prisloyice: „Pomagaj si sam in tudi Bog ti bo pomagal“ vspodbujal k odločnemu in požrtvovalnemu obrambnemu delu. V odbor, ki; je obljubil voditi podružnico Slovenske Straže k novemu (življenju, so izvoljeni bili nasljednji:	Bregant Matej, predsednik;
kot odborniki, oziroma zaupniki Štefan Belšak, kapi., Jožef Kolman, Štefan Falež, Jakob Kolman in mladenke Furek Alojzija, Ledineg Marija, Lešnik Ana, Falež Ivana, Isto popoldne se je tudf ob ogromni u-deležbi domačih mladenk in deklet iz sosednih župnij ustanovila Dekliška Zveza za 'Slivnico. Dr. Hoh-njec je v obširnem govoru razpravljal o vprašanju: „Zakaj je treba in kakšna bodi dekliška vzgoja/1 Navdušene besede je tudi govorila mladenka Alojzija Furek iz Rač, Lešnik iz Brezulj, Marija Toličič in Filomena Visočnik s Hočkega Pohorja. Naše geslo za bodočnost bodi: Na vstrajno In požrtvovalno delo krščansko !
Jarenina.
Velepomembna je bila naša prireditev^ v nedeljo, dne 26. aprila. Cvet jareninske fare, najodličnejši možje, navdušeni fantje ter rodoljubna dekleta so z zadovoljstvom sledili poročilu o obširnem delovanju bralnega društva. Vsem navzočim pa bo ostal za vedno v, spominu velezanimiv govor č. g. župnika L. Vračkota, ki nam je lepo povedal, kako naj se Jare-ninčani v bodoče upiramo za nas tako pogubnemu delovanju Südmarke in Heimstatta. Priporočal je govornik pred vsem narodno zavesit, živo véro ter ljubezen do rodne grude. Živo nam je naslikal nesrečo onih, ki so zlasti v Št liju prodaji dragi očetov dom protesjtantovskim Švabom ter. s pretresljivo, in resno besedo nas v duhu popeljal v one pokrajine šentiljske, kjer je sedaj Nemec protestant gospod, Slovenec, prejšnji lastnik te lepe zemlje, pa samo viničar ali pa hlapec. Po shodu so se naši vrli kmette ps
dolgem medsebojnem, posvetovanju združili v misli: nobeno ped naše lepe, zemlje več Nemcem, ampak s pomočjo Slovenske Straže hočemo na vsa v Jarenini na prodaj' namenjena posestva naseliti naše ljudi iz spodnjih krajev. Apeliramo torej na vsa slovenska srca, podpirajte Slovensko Stražo, pomagajte nam rešiti za St. lijem najvažnejšo postojanko, obmejno Jarenino.
Ribnica na Pohorju.
Naše kmečko bralno društvo je priredilo dne 26. aprila v gostilni gospoda Hj, Puhra veselico. S ponosom lahko zre na to prireditev. Udeležba je bila tolika, da je bila sicer velika dvorana natlačena do zadnjega kotička, pa še premajhna. Razun mnogoštevilnih ljubih domačinov, ki so z udeležbo pokazali svojo odločno kaitoliško-narodno zavednost, so nas iz drugih župnij posebno razveselili premili gostje in sosedje od Sv. Lovrenca nad Mariborom in iz Ma-renberga; oboji šo počastili prireditev v izredno velikem štelvilu. Hvala jim iskrena! — Velečastiti gospod župnik pozdravi občinstvo in razložji vspored. Uprizori se dr, Krekova igra ,„|Tri sestre.“ Sledi govor o Turkih na Slovenskem, ki je imel pripraviti na dr. Krekovo igro: „Turški križ“, glavno točko sporeda, Igralci „Turškega križa“, kakor tudi „Treh sester“, ki so žrtvovali mnogo 'truda in časa za vaje, da zadovolijo občinstvo s čim lepšo uprizoritvijo, so častno rešili svoje vloge. S tem je njihov trua Še najlepše poplačan! Gospodu župniku, katoliško-naro-dnim obiteljem ter igralcem, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli, da je prireditev uspela tako «rasno, prisrčna zahvala!
Dobova.
Zborovanje S. K. Z. v Dobovi se je vršilo v nedeljo, dne 26. aprila, ziutraj v Katičevi gostilni, katere prostori so bili nabito polni zavednih mož cele dobovske fare. Poročala sta poslanca dr. Jankovič in dr. Benkovič o političnem položaju ob velikem odobravanju volilcev, ki so jima izrekli popolno zaupanje. Gospod Ceifjn iz Sel je stavil na oba poslajnca več gospodarskih vprašanj, ki so zanesla veliko zanimanja med zborovalce Shod je bil lep vspeh naše organizacije. Oba poslanca sta si ogledala regulacijska dela pod Mostecem, in ukrenila potrebno, da se posestnike obvaruje škode.
Politični pregled.
Splitski župan Katalinič pred sodiščem.
Dne 1. t. m. se je vršila v Celovcu obravnava proti splitskemu županu Rataliniču, ki je obtožen veleizdaje radi svojega govora, v katerem je slavil on zmago balkanskega orožja najd turško carevino, tekom katerega je med drugim baje tudi rekel: „(Upa-mo, da bodo ti junaki osvobodili tudi nas.“ Katalinič in predsedstveni tajnik Šegovič, ki je obtožen, da je prvemu sestavil govor ter sufliraj; imenovani stavek, trdita, da sta nedolžna in da nista izustila inkriminiranih besed. Policijski komisar Peršič je (kot priča potrdil inkriminirane besede. K obravnavi je bilo poklicanih iz Splita 20 prič. Priča Lukšič, ravnatelj tovarne cementa v. Splitu, je konečno izpovedal, da je prišel neposredno po županovem govoru k njemu Peršič in ga vprašal, kaj je župan pravzaprav govoril. Iz tega Perčičevega rekognosciranja se razvidi, da o županovem govoru niti ni bil na jasnem, — Razprava je trajala sedem ur. Oba obtoženca, Katai-linič in Šegovič, sta oproščena*. Iz tega slučajja, prav jasno razvidimo, da je bila to le umetno vprižorjjena gonja proti Kataliniču,' proti Jugoslovanom, kajti še celovško sodišče je indirektno tem potom izjavilo, da Slovani niso veleizdajalci in tako obsodilo nemško-nacionalna, o slovanskem veleizdajalstvu dan na dan kričeča glasila.
Ruska oranžna in avstrijska rdeča knjiga.
.„St. Petersburger Zeitung“ je priobčila povodom Berchtoldolvega ekspozeja v. avstrijskih delegacijah z ozirom na avstrijsko zunanjo politiko zanimiv članek, v katerem se bavi z ruško oranžno in pa z avstrijsko rdečo knjigo. Članek se zaključuje s sledečimi besedami:	„Rdeča knjiga izkazuje napram
Rusiji izredno razveseljive tendence, V brzojavno nam doposlani navedbi njene vsebine se vsekako ne povdarja, Kar je obe sili za Časa balkanske krize ločilo eno od druge, marveč to, kar jima je bilo skupno.“ Besede, ki jih je govoril grof Berchtold v avstrijski delegaciji na naslov naše vlade, morejo ta razveseljiv vtisk vsekako le poglobiti.
Portugalska pred razpadom — sadovi svobodomiselstva.
Angleška in Nemčija sta se dogovorili, da si bodeta razdelili portugalske kolonije, to je posestva portugalske republjike v Afriki in Aziji. Leta 1909 je zavladalo na Portugalskem svobodomiselstvo. Takrat so pregnali kralja in proglaisili republiko. Sedaj so prišli tako daieč, da se tuje države javno posvetujejo, kako si bodo razdelile (njihovo državo posestvo. Dogovor med Nemčijo in Anglijo se glasi, da si razdelita kolonije takoj, ko Portugalska ne bo mogla že več vzdrževati reda v teh pohrajinah„ Toda portugalska vlada vzdržuje le z najsurovejšo silo komaj red doma, zato se utegne kmalu zgoditi, da si bodo Nemci in Angleži razdelili kolonije. Za ta slučaj bi dobila Portugalska nekaj odškodnine v denarju.
Mehika in Severna Amerika.
VstaŠki general C avanza je mobiliziral 12.000 mož, ki korakajo pod poveljstvom generala Mille se-
daj proti Tainpiki in ob enem izjavil, da ne priznava premirja med Mehiko in Združenimi državami, ker smatra tako premirje za nemogoče: Listi poročajo, da namerava predsednik Huerta sj svojimi najožjimi pristaši zapustiti Mehiko in odpotovati v Berolin, ker je v ondotnih bankah že naložil velike svote denarja. Tudi poročajo amerifcanski listi, da je bila dne 27. p. m. kar na lepem ustreljena Nemka Beekmayer od poulične svojati, ker jo je smatrala za Američanko. — Veracruzu grozi lakota.
Statistični izkaz trgovinskega ministrstva o avstr, zunanji trgovini.
'Meseca marca je znašal uvoz 334,5 in izvoz pa 246.5 milijonov kron, torej 41.5, rešpektivno 11.7 milijonov več kakor lani. Uvoz prvih treh mesecev 877, izvoz 646.7 milijonov kron, torej za 64.4, respektive 3.3 več kpt lansko leto. Trgovska bilanca prvih treh mesecev izkazuje minus 240.1 proti lanskemu minusu 169 milijonov.
Raznoterosti.
Duhovniška sprememba. Velečastiti gospod A. Medved, pomožnij duhovnik v Cadramu, je premeščen v MajŠperg.
Iz justične službe. V pokoj je stopil divorai
svetnik kjasajcijskega dvora dr. Ignacij Pevec, doma iz Vojnika pri Celju. Čeprav rojen Slovenec, je bil dr. Pevec hud nasprotnik Slovencev.
Iz poštne službe. Graško poštno in brzojavno ravnateljstvo je poštnemu adjunktu Francu Prahu v WJldonu in poštnemu oficijantu Jožefu Praslu v: Celju dovolilo, da smeta svoji mesti zamenjati. Poštni kon-ceptni praktikant je Maks Paulič, dr. Franc Janžekovič in dr. K.arol Novak v Gradcu so imenovani za poštne koncipiste. Poštni pristav Franc Jecel v Mariboru je premeščen v Köflach.
Iz veterinarne službe. Pristav medicinske klinike na Dunaju V. Sirk je imenovan za deželnega okrajnega živinozdravnika v Rogaški Slatini. '
Vladarjevo zdravje. Predvčerajšnjim, to je v soboto, se je pojavil pri naišem cesarju precej močan kašelj in tudi noč je bila bolj nemirna;, kakor običajno. Vzrok temu je bila živčna iritapija, ki rada obišče^ vsakega bolnika, da, še zdrave ljudi, ki so občutljivi za meteorologične momente ; kajti v četrtek je vel široko, v soboto pa se je pojavil nenadoma silen padec temperature. Kaj slabšegai se pa pri splošno zadovoljivem stanju in apetitu vladarjevem ni pokazalo. Včeraj zvečer, dne 3. t. m., sta zdravnika izdala sledeči buletin: Kataraljčno stanje Nj. Veličanstva je vedno enako. Popoldne se je mudil monarh 1 uro na malli galeriji. Kerzl, Ortner.
Novi kardinali. Izmed 13 bodočih novih kardinalov je 5 italijanskega pokoljenja, 8 pa je inozem-ceVi Domačini so: Serafini, assessor v sv. oficiju in titulami nadškof v Seleuciji; Della Chiesa, nadškof v Bologni ; Giustini, prelat v Rimu ; Lega, (Joyen v Roti; Tocchi, prelat pri Sv, Janezu v Lateranu. I-nozemski kardinali so: Begin, koadjutor v Quebeku ; pl. Bettmger, nadškof v Monakovem,; pl, Hartmann madškof v Kolinu; Czernoch, nadškof v Ostrogonu,’ Piffl, knezonadškof dunajski; Sevin, nadškof v Lyo-nu; Gasquet, generalni svetnik angleških benediktincev.
Položaj slovenskega naroda. Ob priliki občnega zbora Kmečke Zveze za ljubljansko okolico v nedeljo, cine 26. aprila, je imel deželni glavar dr. Ivan Šušteršič krajsen govor, v katerem je med drugimi izvajanji tudi jasno dokazal, da je Kranjska napredovala za najmanj 20 do 30 let, odkar gospodari na Kranjskem S. L. S. Omenil pa je y svojem govoru tudi našo zeleno Štajersko in (izustil te-le pomenljive besede: Na; Kranjskem, kjer 'ima naši narod ogromno večino, gre seveda lažje. Veliko težavnejše so razmere v obmejnih deželah^ kjer je slovenstvo v manjšini v javnih zastopih .ali manjšina prebivalstva. 'A vendar vidimo tudi tu vesele pojave napredka* Štajerska je bila v zelo slabem narodnem položaju, dokler je bilo vodstvo slovenske politike v liberalnih rokah. V tistem hipu, ko so se štajerski kmetje otresli gospodstva celjske klike, .stjopill na lastne noge in začeli delati v tistem duhu in smislu, kakor S. L. S. na Kranjskem, so se narodne razmere nerazmer-no zboljšale. Danes vidimo,, kako Štajerski Slovenci napredujejo dan za dnem. Prej je imela celo narodno politiko v zakupu liberalna gospoda v. Celju. Četa njena politika je bila obrnj,ena na tiste stvari, ki so bile njej najbližje, O ljudski politiki ni ta gospoda niti pojma imela. Zato je narodna politika kmetu bila nekaj tujega. Vsled tega je bilo mogoče, da se je narodni nasprotnik, ki je delal, vrinil med naše ljudstvo in zanesel medenj tujega duha, in sicer v imenu kmetske in gospodarske politike. „Neodvisni kmetje“ so pod parolo gospodarske politike širili nemš-kutarijo. Ves narod je bil v nevarnosti. Pa prišel jo veliki, srečni dan, ko se je pod vodstvom dr. Antona Korošca osnovala Slovenska Kmečka Zveza, narod se je dvignil, pomedel celjsko kliko in začel zmagovit boj proti hemškutariji, Na Štajerskem sedaj napredujemo vrlo, tam je povsod veselo življenje, ljudstvo navdaja samozavest: ve da ima prav in da ono zmaguje! "	j '
Nekaj o politiki Nemcev. „Goriški list“ piše: Nemška politična modrost kakor znano ni posebno velika, kar se tiče naših avstrijskih zadev. Tako pripoveduje neki članek dr. Hermanna,, natisnjen
Sn?j?°Xw^ K-1 bila AvstT v,;:;e- yoJJefga svojega kneza na Gosposvetskem polju. ~ državaNam «o ih o ì pop -rti i	X. i /i1.-, ivu i ^ i -, „	.. i. i '	■	...	■,	so. že enkrat, dne 19*
država. Nam se to sicer zdi nekam čudno; kajti po temtakem bi bile v nevarnosti vsie druge obstoječe slovanske države in morda celo vse druge — razun Nemčije seveda. Tega nam pa nemški gospodje vendar ne bodo skušali dokazati, kaj ? Politično kratkovidnost teh ljudi pa spoznamo Še najbolj, ako primerjamo to mnenje z mnenjem pokojnega Bismarcka, kateremu bodo naši Nemci morda vendar pustili še
nekaj veljave. Ta železni gospod Bismarck je bil pa	____ _____________________
mnenja, da bi se znalo kedaj' zgoditi, da bi Avstrija slavnostni "govor“ Upamo; daTe slavnoTto pot naravno z ozirom na svoi obstanek morala, začeti nm.	.n.i_____•	7^, us>l' ”ul a
apnila, proslavila tla dan v prostorih mariborskega Narodnega/ doma. Kler je pa ta slajvnost za nas ob-mejne Slovence velike važnosti, se je sklenilo na zborovanju slovenskih narodnih društev dne 28. aprila v Narodnem domu, da se ta narodna slavnost ponovi v nedeljo, dne 10. majnika, ob pol. 4. uri popoldne. Predstavljalo se bo tudi tokrat „/Tugomera“ in „Knez Volkuna.“ Vrhu tega je na sporedu tudi Še cela vrsta pevskih in glasbenih komadov in pa
ravno z ozirom na svoj obstanek morala začeti pro-ti-nemško politiko, pri čemur seveda tudi sam knez Bismarck ni več računi! na kako zavezništvo. Pr.vič obstanek, potem Še le zaveznik — ultra posse nemo obligatur, so prav Bismarckove besede. Ce se ta potreba protinemške politike, katero je Bismarck pred desetletji jemal v pretres., sedaj morda nekoliko približuje, je pač to le razvoj časa in kaže, kako dalekovidno je znal računati najjvečji nemški politik Bismarck in . kako slabo šo o njegovih nazorih poučeni ravno — Nemci.
Gonjo proti slovenskemu uradništvu na progi južne železnioe so zadnji ča.s pričeli nemški listi. Zamerijo južni železnici, dia ima na svoji progi slovensko uradništvo. To je nemškonacionalnim petelinom sildslavische Propaganda.“ V interesu južne železnice same in v interesu prometa je, da ima južna železnica jezikovno popolnoma kvajljtfikovane uradnike. Taki uradniki so za prometno družbo prva potreba in samo ob sebi je umevno, da tako uradništvo more dobiti le iz domačega prebivalstva. Ali naj nastavlja ljudi tiste vrste, ki je duševno tako razvita, da se v desetletjih ne more od drugih jezikov naučiti drugega kot kletvine? Tlaki ljudje so k večjemu le sposobni za uredništva nemškonacionalnih listov, koder zadošča taka jezikovna kvalifikacija, na odgovorna mesta tako velikih prometnih družb, Kakor je južna železnica, pa taiti revčki ne spadajo. Od nemškega nacionalizma nima južna železnica nič.
Papež in alkoholno vprašanje. „Grazer Volksblatt“ poroča v štev. 182 z dne 2. maja t. 1,, da se je papež pri sprejemu katoliških an ti alkoholikov; izrekel za zmernost. Ne popolne abstinence, ker s (tem se le Škoduje dobri stvari, modruje „iVolksblaftov“' dopisnik. Ker se ta list tudi med nami precej bere, bodo naši „prijatelji dobre kapljice“ zopet hlastno segli po tem odstavku /in v prilog kralju alkoholu se bodo sklicevali celo na papeževo avtoriteto. (Od strani „Volksblatta“ je prvič zelo netaktno, vlačiti papeža v nemški prepir med abstinenti in zmerniki. Njegov dopisnik, Če je že res v Rimu, bi bil 'lahko slišal tudi predsednikove besede, ki je kongresistom sporočil papežev izrecni opomin: edini bodite! Drugič pa ta „Volksblattova“ trditev ne odgovarja resnici. Pisatelj teh vrstic je razločno slišal kratek nagovor papežev na kongresiste. Tu se niti z eno besedo ni dotaknil ne abstinentov, ne zmernikov, ampak vsem skupaj dal opomin: ostanite zvesti svojemu, pravilu! Pred seboj imam „Osservatore Romano“, uradno glasilo vatikansko, ki je v štev. 113 dne 25. aprila priobčil besedilo adrese kongresistov lin odgovor na njo. Zastonj iščem le eno besedo, s katero bi se bil papež izrekel za zmernost proti abstinenci, ampak hvali in daje pogum, vsem članom protialkoholne lige, naj vstrajajo v svojem vzvišenem apostolatu. Ali se je tedaj „Volksblattov“ dopisnik enostavno zlagal, a-li pa njegova notica ni prišla iz Rima, temveč od. go-tòve visoke strani, kjer so ahstinentje ravno tako priljubljeni, kakor Slovenci.
Občni zbor slovenskega katoliškega političnega društva za celjski okraj se vrši v nedeljo, dne 1(J. . m., dopoldne ob 9. uri, v Petrovčah (Društveni dom). Na dnevnem redu je poročilo društvenega predsednika dr. Benkoviča ter poslancev dr,. Korošeca m pa Terglava.
Volitve v pokojninski zavod. Razposlali smo pozive vsem slovenskim delodajalcem, ki so, vpisani kot volilni upravičenci skupine D (svobodni poklici) za volitve delegatov v občnem pokojninskem zavodu. Ti pozivi veljajo enakomerno tudi za vse volilno opravi-S namläW Doslej se jih je le še malo število odzvalo. Opozarjamo ponovno na svo^o dotično okro žnico in na nujnost in važnost zadeve. Prosimo tem potom še enkrat vse volilne upravičence iz skupine D (šefe in nameščence), naj nam takoj vpošljejo glasovnice in izrecno svarimo pred separatističnim postopanjem. Le če stojimo zelo složno m zberemo vse slovenske glasove, dosežemo vspph, ki ga pri teh volitvah želimo doseči, - Društvo slovenskih odvetmšr kih in notarskih uradnikov v Celju.
Ruška koča se otvori v nedeljo, ’dne 10. maja, in bode od istega dne oskrbovana., askrbništvoje tištalo v istih spretnih roKah, kakor lani. Planinka je popolnoma dograjena. Pričakujemo prav obilnega o -
iška!
vno tako sijajno obiskana kot prvič.
Maribor. Pretečeni četrtek je blagoslovil eksc. knezoskof dr. Mihael Napotnik' naše novo, mestno pokopališče na Tezhu pri 'Mariboru. Pri Gselmanovi kapelici je našega nadpastirja pozdravil tezenski župan. Razven mnogobrojnega občinstva je bil navzoč tudi zastopnik okrajnega glavarstva, baron dr. Neu-gebauer, župan dr. Schmiderer iz Maribora in K. Schaffer iz Krčevine ter (več občinskih svetovalcev iz Maribora, Po blagoslovljenju pokopališka in pokopa-liščnega križa je daroval naš nadpastir ob asistenci stolnega kajpitelja sv. mašo v nalašč za to pripravljenem lepem šotoru. Po sv. mašij pa smo čuli iz njegovih ust nekaj krasnih besedi o pomenu cerkvenih pokopališč ; konečno je izrekel gospod knezoškof viš-jepastirsko zahvalo vsem onim činiteljem, ki so si s t'o napravo pridobili trajnih zaslug.
Tezno pri Mariboru. V, soboto, dne 2. t. m., sta se peljala Janež in Ivanka Babič, posestnika v Sv. Miklavžu, v Maribor na. sejm. Na okrajni cesti v tezenskem lesu jima pride v najhijtrejšem teku nasproti ajvtomobil štev. : H II 123. Konj se je splašil in krenil s ceste, vsled česar se je voz prekupicnil, ter podsul Ivajnko Babič, a možu se je posrečilo še pravočasno odskočiti. Za njima prihajajoči kmetje so voz zopet vzdignili ter Ivanko Babič, kajtera je na desni nogi zadobila poškodbe, spravili na voz. Mož jo je potem zapeljal v mariborsko bolnišnico. Janezu Babič se sicer ni nič hudega zgodilo, pač pa ima znatno škodo, ker se mu je pobilo mnogo jajc in se raztrosile in poškodovale še tudi druge za prodajo namenjene reči.
Ruše. Med turisti, ki posečajo naše planine, se nahaja precej surovih ljudi, ki delajo posestnikom škodo. Tako so podrli na velikonočni pondeljek precejšen del vodne drče v Šumiku. Hrbet morajo držati planinska društva in falska graj|šoina namerava pot v Šumik zaprti.	■■ ß
Ptuj. Ravnatelj tukajšnje sodnijskje pisarne, g. Hermann Kersche, naš „.zaslužni Gemetiiderat“, je stopil v pokoj.
Crhagorà pri Ptuju. Slično, kakor vabi spomladansko solnce s svojo gorkoto cvetlice iz zemlje, va|bi tudi nas ljubezen do Marije, da, se zatekamo k njej, k svoji zvezdi vodnici, k svoji nebeški priproš-njici. Prav posebno pa še rad časti Mater božjo pobožni Slofvenec, kar nam dokazujejo lepa božja pota naše slovenske domovine. Mnogoteri povprašuje, kako dolgo že uslišuje Marija naše prošnje na, Crnigo-ri ? ! Kako dolgo že roma slovensko ljudstvo k Materi gorski? 500 let je preteklo, kar stanuje nebeška, kraljica na gori, 500 let je minilo, kar hodi sloven-
česar. Odkuril j0 jß zopet nazaj, odkoder je prišel. Dne 1. majnika, nekako proti 3. uri popoldne, se je pä posrečilo orožnikoma Gorjupu in Kolmaniču s pomočjo nekega policijskega psa izslediti drznega vlomilca in sicer- v osebi nekega Franca Tavčer, ki je že oblastem znan kot mojstrski vlomilec. Na nekem kozolcu blizu mesta, kjer je bil skrit, so nagli pri njem srebrno žensko uro, več hlebov kruha, ki ga je ukradel na Bregu v gostilni Pahole, kuhinjskji nož in še nekaj drugih predmetov. Izročili so ga okrožni sodniji v Celju.
Spodnja Hudinja pri Celju. Posestnica in branjevka Marija Prosenjak na Spodnji Hudinji se je dne 29. aprila zastrupila. Vzrok samoumora Še ni pojasnjen.
Razgled po svetu.
Ognjenik Etna pred izbruhom. V okolici ognjenika Etne se pojavljajo potresni sunki in tresljaji zemlje tako pogosto, da se sodi, da bo ognjenik Etna v kratirem začel bruhati. Iz žrela ognjenika se vali lava in gost dim, kar zelo vznemirja ondotno prebivalstvo, ki je pripravljeno, da vaRk hip odpotuje na varno.
Kitajci prestopajo v katoliško vero. Neki katoliški misijonar iz Kitajske piše „,'Zlavodu za tuje misijone v Milanu“, da je prestopilo lanskb leto v. glavnem mestu Kijtajske, v Pekingu, 37.000 odraslih o-seb v katoliško cerkev. Jezuit Netto je omenjenemu zavodu tudi poročal, da je bila v Shin-Hingu, starem glavnem mestu province Kuang-jTung, ustanöv-bena nova misijonska postaja, mestu, kjer je že pred nekaj stoletji oznanjeval sv, evangelij znani misijonar in matematik, jezuit Ricci. Novo ustanovljeno misijonsko postajo oskrbujejo iz Portugalske izgnani jezuitje.
Malikovalstvo v Tibetu. V južnohazijskem, 40.10 _ do 5000 metrov visoko dvigajočem se Tibetu živi dva in pol milijona Bodžev, ki so sorodni Kitajcem. Po veri so, kakor Indi, budhisti, njihovi svečeniki se zovejo Lama . ter žive tudi skupno v samostanih. Tibet je pod kitajsko nadoblastjo, toda Angleži imajo v Tibetu svobodno trgovino ter s tem tudi največji u-pliv. Glavno mesto je Lhasa, to je sedež bogov; in v njem živi Dalai-Lama, vladar, ki je povsem odvisen od svojih svečenikov. Njegova palača je prekrasna in ima pozlačene kupole. V Lhasi živi 16.000 menihov, ki verujejo še v razne duhove in malike ter jih časte v čudno strašnih maskah, Pri vsej kulturi, ivi jo imajo Kitajci in ki jo vsiljujejo Angleži, se je pa v Tibetu po bramanskem vzoru ohranilo še doicaj najneumnejše malikovalstvo, ki je včasih evropskim potnikom smrtno nevarno in usodno.
Sofija in njeni prebivalci. Bolgarska prestolnica se nenavadno hitro razvija. Leta 1880 je imela še le 20,856 prebivalcev; leta 1890 39.549, leta 1900 je poskočila na 67.788, pet let kasneje na 82.621, do-čim je imela leta 1910 že 102.812 prebivalcev. Tudi sedaj narašča število sofijskega prebivalstva naravnost rapidno. Leta 1911 je namreč Sofija štela še 1Q7-407 prebivalcev, koncem leta 1913 pa že 117.956.
V teku 30 let se je torej sofijsko prebivalstvo poše-.	. .	,	. sterilo.
sko ljudstvo k gorsk-i Materi Mariji profit pomoči.	Upor kaznjencev. V kaznilnici v Sitomiru na
Pred dolgimi 500 leti so hodili naši pradedje k 'Mariji na goro tožit svojih težav ter prosit tolažbe ravno tako, kakor hodimo sedaj mi. Zato pa nočemo zaostati letos, ko obhajamo 500letoi jubilej romanja k Materi božji na Crnogoro, ampak se ji hočemo prav posebno priporočati. Pridite torej v prav obilnem številu častit Marijo, ker hočemo celo leto kolikor mogoče slovesno obhajati SOOleinico romanja k Mariji na goro. Ta jubilej smo zaceli s Lmajnukom, s premišljevanjem lepote Marijine. Od, dne 9. do dne 12. majnika pa bomo obhajali sv. misijon v proslavo romanja h gorski Materi božji. Na to opozarjamo naše romarje.
Rogatec. Dne 1, majnika se je otvorila avtomobil na vožnja med Rogatcem in Krapina-Toplicami na Hrvaškem.
Konjice. V četrtek popoldne star se peljala gospod Martin Ogorevc in vpokojeni nadpoštar Žvižaj iz Konjic na državni cesti proti Vojniku.. Blizu Stranic se jimai je splašil konj ‘in se spustil v divji beg. Voz se je prevrnil na tla in oba je vrglo iz voza. G. Ogorevc si je zlomil levo roko in tudi na glavi je dobil poškodbe. Nadpoštar Žvižaj je pa ostal neznatno poškodovan,
Celje. Samostojnemu zobotehniku Emanuelu Hoppeju je celjlsko okrožno sodišče prisodilo 300 kron globe, ker je zlorabljal pravice, ki jih je imel kot zo-botehnik.
Celje. Hildebrand Bartolussi iz Travesto je bil zaposlen pri betonski tvrdki Rolla in nečak in ji je izvabil 220 K pod pretvezo, da rajbi, denar za plačilo svojim delavcem. Dne 10. prosinca je pobegnil; pred
Ruskem se je uprlo 86 kaznjencev. Kaznjenci so se pritoževali že dalje časa zaradi slabe hrane. Prosili so za poboljšek in obljubili, da bodo v slučaju, Če se jim prošnja ugodi, še bolj pridno in vstrajno delali.. Za odgovor so dobili kaznjenci batine, batinam je pa sledil upor. V kaznilnico so poklicali vojake in naj-stal je krvav boj med njimi in med neoboroženimi kaznjenci. Na bojišču je obležalo mrtvih 6 kaznjencev in en ječar. Več kaznjencev ih tudi vojakov pa je še težko ranjenih.
___ Hmelj.
V pretečenem tednu ni bilo posebnih novic na iimeljskem trgu v Žatcu. Pokupilo, oziroma poproda-lo se je le nekaj malega. Vkljub temu so se obdržale cene. Žatečki hmelj je stal 242—285 K stot po 50 kg. Trgovina s tujim hmeljem je bila 'zelp malenkostna, cene tujemu hmelju so bile 150—2201 K za stot. Končno razpoloženje mirno.
Vreme je precej suho in toplo. Dežja bi bilo že nujno potrebno, ker žito, osobito ječmen, silno trpi vsled suše. Ponekod so mlaidike že čez 1 meter dolge. Žalibog se je tudi hmeljska bolha že ponekod pojavila.
Za Slovensko Stražo nam je poslal velečastiti	pratk|im pa se je pojavil zopet v Celju, kjer ga je pa
gospod. Filip 'Oštir, frančiškan v Klanjecu na Hrva-	prijela roka pravice
škem, lepo število obrabljenih poštnih znamk. Hvala
prisrčna!
Štajersko.
Maribor. Drugo slavje SOOletnioe v Mariboru., _	.
Slovenci obhajamo letos 500 let, odkar so svobodni kaj je s silo odprl dva kovčeka v nadi, da bomjegov slovenski koroški kmetje „zadnjič ustoličili svobodno trad obilo poplačali. Toda glej! Odnesti ni bilo m-
Celje. Dne 28. aprila ti L je bil izvršen v tukajšnji hotel „Stadt Wien“ drzen vlom. Najjpoprej si je vlomilec poiskal kuhinjo, iz katere je odnesel netta] vkuhanega sadja in drugih jestvin. Ko se je nekoliko okrepčal, je šel na hodnik, kjer so bili shranjeni razni kovčeki agentov in drugih potovalcev. Tu-
1_*	■*	_ _ J________1 A__n. Lb'rrXftlro tr n n ril rio Vir\ mflrfAV
Bay-Rum s konjičkom
Iz tovarne Bergmann & Comp., Dečln ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za umivanje glave, za pametno negovanje las, zabranjuje lnskavost, zabranjuje predčasno oeivelost ia izpad las ter krepi lasne ko-ienine. Nebroj priznanj! V steklenicah po K 2-— in K 4'— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfume rij&h in brivnicah.
Ustnica uredništva. ;
Sv. Trojica v Slovenskih goricah:. Žaljivo, ni za javnost! ■ t	. .L" .
Prva Južnoštajerske vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskninjol Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Iščemo boljšega vpokolencs,
ki bi se nastanil v krasnem kraju, če le mogoče duhovnika. Dotičnik dobi mnogo ugodnosti. Pojasnila daje Slovenska Straža v Ljubljani.
Loterijske številke.
Gradec: 29. aprila 64 82	17	28	11
Line:	2. maja 50 63 38 59 60
pristno vino.
Absolutno
zajamčeno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Prva slovenska izdelotainics mostnih, živinskih in dragih tehtnic za trgovin in obrt, stav. in unset ključavničarstvo
Ivan SlebeSc
Celje, Poljska ulica it. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilust rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
Dm E« S eiu m razpošilja na vse strani rUlIlSlVU trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpošil j sinica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhmska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobo in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz im česna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkib cenah. Rasni posamezni deli posebno poceni. Pt sebni oddelek za pohištvo iz želez», medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Slóbodno na ogled.
Iiustrovani ceniki brezplačno!
Krojač ali čevljar,
Ki bi imel veselje tudi do organizacije, dobi v večjem kraju, kjer je velika slovenska naiselbina, jako ugodno stajlišče. Vprašanja in ponujdbe na Slov. Stražo v Ljubljani.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljen» z najboljšimi Biroji, z lastnim električnim obratom, najraovejfilml črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor« časnike, knjige, broiure, stenske In druge koledarje.
Za vid. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske In druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike In trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vahila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
ooooo
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po II 01 12 10
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Daje posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel «Pri belem volu*) v Celju, GraSka cesta 9, l.nadstr.
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
peglstpovana zadruga zj omejenim jamstvom
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li g» Ql Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po	j 0 iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije
— -	po najkulantnejših pogojih. - 1	.■■=■■■■■	■■- ■
» -■	-"T'iBTri «irr trm
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru :
registrai. rašnp Dramskim rami
V
A
Hranilne ginne se. 8PreJema.i0 »dvsakega in se obrestujmo : navad * j* A */,•/„ proti trimesečni odpovedi po	Obreati m
® pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsa «V,* »o Hranilne kigišice ae sprejemajo kot gotov denar, ae da
bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganja po pošti so pošt. hran. poiot. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Posolili SE daieio k ^anom 'n ®C6r:	Vknjižbo proti papilarni varnosti po 5»/«, na vknjižbo sploh po S1/«0/«» na vknjižbo in
'	' * poroštvo po 5‘/«V, in na osebni kredit po 6#/0- Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri
dragih denarnih zavodih prevzame posojilnioa v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje MMMMHMMMHMMH za vknjižbo dela posojilnioa brezplačno, stranka plača le koleke. MiwnaMnawnziipjiamm
QMS so YBako vedo la četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V u> ° uradnih arah se spngema in izplačuje denar. peMBairaBa»maiiaiWM|wBawarinii«iii"--|rnfg|(inaiHnifani
Pljunili n da]c]0	FmpIIHIm Im tudi n nupiltgo domai« brinili« iiblrelalbi.
Stolna