295. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 28. decembra.
XVIII. leto, 1885
I   ftU vBak dan sveeer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti p:ojeman za avotrij iko-oger ok« de*olo z* v*o teto 15 gid., za pul le(a 8 t?Id., za četrt lota 4 gld., u - kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na d \m ia vm leto 18 gld. M Mrt, lota 3 gld 30 k;., za j.*km metea l «ld. 10 kr. Za prljanje- ua dom računa bo po
jeden mesec 1 gld. 40
10 kr.
a uuKtec. po  0 kr. u čotrt lbta. — Za tujo dcielo toliko vi-J, koliko p.j3tu-ai» mul:.
po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiika.
Za oznanila plačuie »e od detiristopno petu- vrsto po 6 kr.. ia ee oznamlo jedeilkrat t:aha, po 5 kr., co se dva! I   m po 4 kr., če bo tr.krat ali ffl Dopisi naj bc izvole frankovati.    Rokopisi bo no vračajo.  Urodnian o In upmvnifttvo Jo v Buđolfa Kirbiša hini, „OledalUka Itolba Upravništvv p.a; ge DlafOvoUjo pošiljati naročnino, rekluraaoije, oznanila, t.j. »'ae a»iuu»i«tn»Uvno »tvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doni:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6 „ 50 „
„ četrt leta........ 3 „  30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
„ pol leta........ 8  „  — „
„ Četrt leta........ 4   ,,  — „
„ jeden mesec....... I   ., 40 „
UprnvntStvo „Slov. Nat-nla**,
Premirje na Balkanu.
Ni težko uganiti, da bode hrabra bolgarska vojska s težkim srcem ostavila srbsko zemljo. Pravična osvetoželjnost je v Bolgarih netila nagon, „bratskegaa sovražnika še bolj ponižati in naravna je bila tudi želja, z nadaljnim prodiranjem v srbsko svojino dobiti si zastavo za najugodneje mirovne pogoje ter za gladki bodoči razvoj bolgarsko-rumelijskega vprašanja. Konstelacija jim je bila v to jako prikladna ter vabilna in radi verjamemo, da bi začetkom tega meseca knez Aleksander bil gospodar glavnega srbskega tabora v Niši, da mu ni bila pota zasto-pila teroristična beseda Avstrije. Na podlagi tega smo mislili, da bode evropska diplomacija, ker je že Bolgarom usilila premirje, dala premirju take osnove, da se ne bodo bolgarski stvari prilegale samo po tem, kar so zmage bolgarske v istini dosegle, marveč tudi po tem, kar bi bile dosegle, ako bi se ne bilo preprečile. Toda mejnarodna vojaška komisija je bolgarskega zmagovalca le toliko uvažila, da morajo najprvo poraženi Srbi ostaviti zasedene bolgarske kraje, a šele potem Bolgari Pirotski okraj. Če tudi izjavlja vojaška komisija, da je ugibajoč za premirje pogoje „ozir jemala na bolgarske zmage", vender pripuščine, ki so se v najmanjši meri odmerile Bolgarom, nikakor ne ustrezajo tistemu, kar bi pravica v tem slučaji storila. Bolgarska kardela bodo le obotavljajoč se odšla iz zajete sovražnikove dežele in proti knezu Aleksandru vzdignila se bodo očitanja, da ni znal ukoristiti zmagoslavnih pritrudov, z drago bolgarsko krvjo dobljenih. Da pa se je navzlic temu bolgarski knez zadovoljil z odmerjenim, s tem je znova dokazal vsemu Bvetu, da mu prva skrb ni njegova vojaška čast, nego opravičeno teženje bolgarskega naroda, teženje, ki je srečno došlo pod milejše nebo, katero pa bi se takoj znova oblačilo, če bi se knez Aleksander upiral nekamo zjedinjeni „Evropi". In ta premislek realnega položaja bode sigurno pomirljivo uplival tudi na bolgarsko javno mnenje, da bode s tem zadovoljno, kar se tačas in v sedanjih mejnaroduih razmerah sploh doseči da za bolgarski napredek.
Pravemu napredku bolgarskega naroda na severu in na jugu Balkana viri so danes ta dan kakor so bili pred tremi meseci v tem, da se potrdi združenje Bolgarije z Vzhodno Rumelijo. Da je knez Aleksander to spoznal, najbolje dokazuje zmernost,
s katero je on dosedaj ravnal v vseh vprašanjih, ki se neso naravnost dotikala združene Bolgarske. Razprave zastran konečnega miru s Srbijo zategadelj tudi ne majo toliko važnosti, kakor bi jo sicer imelo v drugačnih razmerjih. Srbski kralj, ali kako bi imenovali Milana, ne more zabraniti združenja, — če je kdo poprej to mislil, se je premislil, odkar je dokazano, kako šibka kolena ima srbska vojska. Kaj bi moglo posebnega biti v tem, ako Srbija pri-pozna združenje, ali pa, če ga ne pripozna? Uprav smešno bi bilo, ako bi ministerstvo Garašaniuovo stavilo za mir pogoje, ki bi se odnašali na bodoče razmerje mej Vztočno Rumelijo in bolgarsko kneževino. Tako menda mislijo tudi velemoči, ker so odsvetovale mej pogoje premirja vzeti določila glede na rešitev bolgarsko-rumelijskega vprašanja, čeprav bi se bilo v drugačnih okolnostih razumelo samo po sebi, da se je pri premirji postavil tudi temelj rešitvi tistega vprašanja, katero je pravo za pravo bilo vojno prouzročilo.
Bolgarsko-srbsko premirje se tedaj ne bode koj porabilo za sporazumljenje mej zmagovalcem in poraženim, nego dopolnilo se bode z diplomatskim sem-ter-tja velemočij, kateri pa so bode osobito vrtel okoltt „t'ait accompli" z 18. septembra. Na tej stopnji je stvar stala že pred tremi tedni, ker takoj po zajetji Pirota bi se bilo lahko premirje sklenilo, nko bi veliko-državna diplomacija, ki se je tudi v tej stvari usodila sodelovati, ne bila tako Ža-lovito okorna, in po težavno dognancm premirji bi lahko našel se tudi sklep miru, ako bi se velemoči odločile storiti sedaj to, kar bi bile storiti imele že koncem septembra : priznati namreč unijo. V tem oziru ne pomeni nič dobrega, da se je premirju določila čezmerna doba do 1. marca prihodnjega leia. Zelo razširjena je nemalo osnovana misel, zimo, ki ie osobito na Balkanu preneugodna za vojaške operacije, prebiti z dogovorim in razpravami take bazo in vrednosti, kakor jo je imela zadnja konferencija v Carigradu. Čas, kadar se na Balkanu sneg jame trgati in tajati, je že od nok-daj jako pomenljiv in prihodnje pomladi morebiti čakata Rusija in Avstrija, da postaviti tabore vsaka svoje oblasti na balkanskem poluotoku. To so vidi dognana stvar zlasti tistim, kateri so prepričani, da se je na shodu Kromerižkem glede na orijentalsko politiko nekaj gotovega, morebiti, kakor trd gospa Novikov v „Pa 11 Mol Gazette", kar pa se jej oporeka iz Rusije, celo razdelba Balkana dogovorila mej avstrijskim in ruskim carjem; v spomin se tudi kličejo oficijozrii glasovi, kateri so le zavoljo tega obsojali Plovdivski preobrat, ker je došel Rusiji prezgodaj.
Kadar se premirje približa svojemu koncu, imeli bodemo bržkone precej jasno situvacijo. Mi ne verjamemo, da bi bili Avstrija in Rusija nove zemlje lačni, nego mislimo, da bodemo v tem premirji mogli le bolj opazovati, kako si obe državi zagotavljata svoje uplive, zvršujoči vsaka svoje pokroviteljstvo. Povoda in prilike bode jima v to dovolj tako, kadar se bodo pretresali pogoji miru mej Bolgarijo in Srbijo, a še bolj, ko se bode reševalo poglavitno vprašanje tudi v premirji, združenje bolgarskega naroda.
Akoravno pa bolgarsko-srbsko premirje nema posebnega stvarnega pomena, mora le vender biti dobro došlo sleharnemu človekoljubu, vzlasti pa Slovanom, ker storilo jo konec vojni, ki se je po najfrivolni-Sem potu bila prouzročila mej brati, Slovani. S srbsko-bolgarsko vojno je itak evropska diplomacija zakrivila neizmerno veliko nesreče in bede: ker je
sedaj dopala premirje, rešila se je vsaj očitanja, da so Bolgari in Srbi groze njene krivde trpeli celo v trdi zimi. —o.—
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dne 18. decembra 1 885.)
(Dalje.)
Poslanec dr. Vošnjak osvetljuje, da cika predlog barona Schvvegla le na to, da bi se sklenila nekaka nezaupnica proti delovanju deželnega odbora. To je prava namera predloga, druzega nič. Ako se je naglašalo, da ni imel deželni odbor podatkov za razpis te naklade, je ta trditev jako napačna, kajti kranjska dežela je mej vsemi avstrijskimi kronovinami jedina, katera ima pristne podatke, koliko špirita se porabi v Kranjskoj, to pa zaradi tega, ker se je obrnil deželni odbor o priliki kmetijske enkete na južno in na državno železnico, da mu o tem sporočata. Poročila dobil jo deželni odbor in bila so prva podloga pri oddaji zakupa. Torej je gotovo utemeljeno, da deželni odbor ni oddal zakupa doklade na žgane pijače brez podatkov. Naglašalo se je tudi od nasprotne strani (nemške) deželnega zbora, da je prejšnja ('nemška) večina deželnega zbora že hotela uvesti naklado. Hvala ta je jako cena, a poudarjati treba, da prejšnja „nemška" večina ni hodila po pravem potu, kajti obdačevati je hotela vedno le uvaževanje Špirita, kar bi vlada nikdar ne odobrila, u a r o d n a slov e n s k a večina deželnega zbora kranjskega pa je bi1'-, katera je nasvetovnla, da se obdači užitek (consum) na žgane pijače, kar je vlada odobrila.
Ko je obveljal dotični sklep v deželnem zboru, ni bilo mogoče predložiti ga v potrjenje mi-nisterstvu, ker treba k poročilu o vsakej potrjene] postavi tudi priložiti stenografične zapisnike, kar pa ni bilo mogoče, ker se je udomačila navada, da se pošiljajo govori poslancev vsakemu v presojo in popravljanje. Navstalo pa je vprašanje, kako naj se odda ta naklada? Ali bi se naj sklenila pogodba z davkoplačevalci, ali naj bi se pogajali s ponudnikom. Ko bi bil deželni odbor prvikrat obravnaval z do-tičniki, ki plačujejo davek, potem bi bile ponudbe gotovo tako nizke, da bi se za ta davek niti gotovih 5000 gld. dobilo ne bilo, sosebno, ko bi vpra-šaval deželni odbor prvikrat, brez vseh podatkov. Znano je deželnemu odboru in v obče, da jo sol-nograška dežela imela pri pobiranji jednakoga davka veliko izgubo, ko ga je pobirala v lastni režiji, isto tako bi imela i kranjska dežela, ko bi prevzela pobiranje te naklade v lastni režiji, še večjo izgubo. Upor bil bi še večji od strani dotičnikov, ki ta davek plačujejo seveda neposredno, ko ga bi prevzela dežela sama, in treba bi bilo, najeti celo vrsto uradnikov, kateri bi vsa ta posla oskrbovali. Treba je bilo sploh podloge dobiti in le pot, kateri je nastopil deželni odbor, privel je deželni urad sploh do tega, da more sedaj to naklado sploh z vspehom razpisati. Račun, kateri je v denašnji seji razlagal baron Schvvegel je čisto neosnovan, kajti pozabil je naglaševati, koliko se porabi špirita za industrijo, koliko se špirita nakupi, da se pomeša z vodo. Bila je o tej zadevi že razprava pri okrajnih glavarstvih, a okrajna glavarstva razsodila so, da je plačevati naklado le od špirita, ne pa od vode, katera se je v istega pomešala. 30.000 gld. ponuja dosedanji najemnik zopet za to doklado, kakor je isto svoto ponujal poprej, ko je sam seboj ugibal bode li kaj dobička, ali pa ne.
(Konec prih.)
/
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b lj an i 28. decembra.
Drželni 7.bori istrski, dalmatinski, goriški in moravski so se že zaključili, kranjski, solnograški, Štirski, koroški, tirolski, češki, gorenjeavstrijski in Šlezijski snidejo se zopet po Novem letu. Dolenje-avstrijski in gališki snideta se pa še pred Novim letom.
Ker imajo nekateri deželni zbori še mnogo dela in ni misliti, da bi mogli končati zborovanje do 22. januvarja, se državni zbor nekda ne bode sešel 22. januvarja, ampak še le 2<J. prihodnjega meseca.
Na č'esbmi so bili nekateri Nemci osnovali avstrijsko gospodarsko stranko. Osnova te stranke zgodila se je na željo in s pomočjo vlade. Toda načela te stranke, katera je brojila samo nekoliko uradnikov, nemškemu prebivalstvu neso ugajala. Pri zadnjih državnozborskih volitvah bil je voljen v kmetskih občinah litomišelskega okraja pristaš te stranke lleiunch. Povsod drugod so propali njeni kandidatje, v največ okrajih se pa še ta stranka ni upala postaviti svojih kandidatov, kajti prebivalstvo se je že več mesecev pred volitvami odločno izreklo proti avstrijskej gospodarskoj stranki. Proti Hein-richovi volitvi so pa nekateri volilci ulovili protest, kajti prigodile so se bile nekatere nepostavnosti. Poslanec lleinrich se je bil oglasil pri adresni debati in jako spravljivo govoril. S tem si je pa le še bolj nakopal nevoljo svojih volilcev, katerim bi bolj ugajal poslanec Knotzovega mišljenja. Poslali so mu zaradi tega nezaupnico. Sedaj bode najbrž odložil mandat in stranka zgubi svojega jedinoga Zastopniku v državnem zboru. To je zopet nov dokaz, da vladna spravljiva politika se ni priljubila Nemcem. Vse laskanje Nemcem je zaman. Želeli bi, da bi vladni krogi jedenkrat spoznali, da se jim je treba opirati na Slovane, ker za prijateljstvo Nemcev se itak zastonj trudijo.
Vmaiaj*" dr&ave.
Turčija se hoče dejansko udeleževati srbsko ■ boi&arskih mirovnih pogajanj, kakor suverenna vlast Bolgarije. Obrnila se je že do velevlastij, da bi se Bolgarom, kot zmagovalcem, priznala vojna odškodnina. Bolgarski vladi je pa naznanila, da bode Madjid paša vodil mirovna pogajanja, bolgarski delegiranec bi se pa teh pogajanj smel udeleževati le kot pomočnik turškega delegiranca. Na ta način hoče porta varovati svoje vrhovne pravice. Bolgarski knez najbrž ne bode dovolil v tako ponižanje Bolgarije in Turčijo opomnil, da se ni spominjala svojih dolžnostij kot vrhovna oblast, ko je bila Bolgarija napadena.
Ifolgari so izpraznili Pirot. Pri tem so pa bile mej srbskimi in bolgarskimi pred.stražaini manjše praske, ki so pa brez pomena. V soboto se je knez vrnil na čelu 12.000 vojakov v Sonjo. Prebivalstvo ga je kaj prijazno vsprejelo. Že pred mestom so njemu izročile Sofijske gospe prekrasen venec, častnike in vojake pa kar obsule s sveticami in venci. Navdušenost bila je velikanska. Ta vsprejem se da primerjati vsprejemu generala Skobeleva pred osmimi leti, ko so Rusi osvobodili Bolgare. Mestno starej-šiastvo je vse storilo, da se mesto za ta vsprejem dostojno okrasi. Dovolilo je bilo v ta namen 20.000 frankov. Po hišah so visele bolgarske zastave. Ko so čete korake v mesto je godba igrala „Bolgaiieo" in „Sumi Marica". Knez je jahal naprej, za njim ordonančni častniki, konjica, potem pa hrabri zmagovalci pri Slivnici, Caribrodu in Pirotu. Župan je pozdravil pri uhodu kneza. Izražal je sočutje in občudovanje hrabroj vojski ter zagotavljal udanost knezu. Pravoslavni metropolit je blagoslovil kneza in vojake. Kuez je odšel v stolno cerkev, kjer ga je čakala duhovščina mej druzimi biskup Plovdivski. V cerkvi pela se je zahvalna pesen, Iz cerkve odšel je knez v svojo palačo. Pred konakoin so ga čakali diplomati v uniformah in razni dostojanstveniki. Zvečer so pogostili vojake na stroške občine in nekaterih bogatejših meščanov.
Nrbl so izpraznili Vidinsko okrožje. General Lješanin prišel je v Zajčar, kjer ga je mestna deputacija pozdravila kot rešitelja srbske vojaške časti. General je bil vidno ginen ter je zaklieal: „Živio kralj!" — 7000 vojakov, ki so bili poklicani, da se izvežbajo, so v Srbiji že odpustili domov.
V tem, ko še diplom".ti premišljujejo, v kakej obliki bi se priznalo zjedineoje Bolgarov, se je zjedinenje že popolnem dovršilo v administrativnem oziru. Yxlio<liioriiiiit»lijKki uradi dobivajo vsa povelja iz Sofije. Sodnije bile so nekaj časa zaprte, 14. t. m. je pa bolgarski pravosodni minister za-ukazal, da imajo zopet začeti poslovati. S tem ukazom je bolgarsko pravosodno ministerstvo potegnilo vzhodnorumelijska sodišča v svoj delokrog. Druga ministerstva so pa poprej bila razširila svoj delokrog na Vzhodno Rumelije. Najprej je ministerstvo notranjih zadev začelo odstavljati in nastavljati uradnike v Vzhodni Rumeliji, za njim je naučno ministerstvo prevzelo učitelje pod svojo oblast. Tako se je polagoma Vzhodna Rumelija v vseh ozirih spojila z Bolgarijo.
Z zjedinenjem Vzhodne Rumelije z Bolgarijo se še ne bode nič stalnega doseglo na Balkanu. V
Makedoniji se nekda že delajo priprave, da bi j sdfta tfeš^la Osvobodila1 turškega litega Seveda se sedaj vso vrši na tihem. V Bolgariji in Vzhodni Rumeliji delajo posebni odbori, da se prej ko mogoče ta deželi pridruži Bolgariji, ali pa dobi vsaj podobno avtonomijo, kakor jo je dosedaj imela Vzhodna Rumelija. Nekemu Dunajskemu Lista se piše iz Plovdiva, da bode morda že bodočo pomlad v Makedoniji buknil ostanek.
Če tudi je že srbsko-bolgarska vojna končana, in je upanje, da se kmalu ugodno reši vzliodnoru-k melijsko vprašanje, vendar Tureija še vedno nadaljuje oboroževanje. V poslednjem času dobila je mnogo konj iz Azije, veliko jih je pa tudi nakupila na Ogerskem. Mnogo pušk v kratkem dobi iz Amerike. Prihodnji mesec, poslala jej bode Kruppova tovarna 120 novih topov.
ItiiNki listi se sedaj zopet bolj bavijo z vprašanjem v Dardanelah. „Novoje Vremja" in „Dnevnik Varšavskij" mislita, da mora Rusija obračati tej stvari večjo pozornost. Ta dva lista mislita, da se Rusiji ni treba potegovati, da bi morsko užine odprli ruskim vojnim ladijam, ampak gledati mora, da se zapro tudi za druge vojne ladijje. Potem bodo ruska pristanišča ob Črnem morji varna in Rusija bode obračala vso pozornost Baltijskemu morju.
Ko je že drugod bil nastopil božični mir na Sveti večer, nadaljevala se je v francoski zbornici še burna debata o tonkinškili zadevah. Ura se je že približala polunoči, ko je bilo končano glasovanje. 274 poslancev glasovalo je za vlado, 270 pa proti. Ko je bilo glasovanje konča trn, navstal je velik hrup v zbornici. Sovražniki republike so bili veseli, da ima vlada tako neznatno večino.   Sedaj je gotovo, da ministerstvo ne more več ostati na krmilu, kajti s 4 glasi večine so nobena vlada na Francoskem ne more vzdržati. Ministerstvo bode takoj odstopilo, ko bode voljen nov predsednik republike. Danes se je namreč Bpšel kongres v Versaillesu, da ga voli. Najbrž bode zopet voljen Grevy, več i glasov pa tudi dobita Brisson in Freveiuet. Desnica BO volitve ne bode udeležila, ker je zbornica več j njenih volitev zavrgla in se še neso razpisale nove ' volitve, kakor bi bili desničarji radi. Kakor se čuje bodo konservativci pred volitvijo uložili protest in : potem pa odšli. Ne ve se pa, kdo bode prevzel te- : žavno nalogo, da sestavi novo ministerstvo. Brisson neki nikakor neče tega storiti.
V Birmi vlada velik nered. Netf Phongvi je
I objavil prebivalstvu, da so Angleži kralja ujeli, in j si izmislil, da so njega postavili za generalnega gu-vernerja. Nabral je nekaj vojakov in sedaj ropa ž | njimi po deželi. Potrgal je brzojavne zveze. Angle i ška vlada je razpisala veliko nagrado na njegovo glavo.
. i
Dopisi.
Iz Celja 26. dec. [Izv. dop.] („Perlen".) Dozdaj smo imeli v Celji samo jeden biser, namreč : „die Perle der Priestorschaft", kakor je vabtarica j našega slovitega g. opata imenovala. Sedaj je pa i i vabtarica našla še drug biser, ,,die Perle des oster- | I reichischen Richterstandes" v osobi g. Heinricherja, okrožne sodnije predsednika.
V zadnjem času začeli so naši nasprotniki Ileinricherju silno kaditi. Lepo je, če so nasprotniki Heinricherju hvaležni, če ga hvalijo, saj je za nje res mnogo storil, ter bil vedno njihov odločen pristaš in pokrovitelj. Ali naj bi to vsaj storili pametno, če pa se to tako počenja, kakor je to vabtarica v št. 100 od 13. dec. t. 1. v članku „der Gerichtshof in Cilli und sein Praesident" storila, je že preveč. Caesar je rekel, da si dva augurja ne smeta y lice pogledati, ker bi se inače morala zakrohotati. Tako se tukaj pri sodniji, ko je vah-tarica prinesla ta članek, dva sodnijska uradnika nista smela pogledati, ker sta se drugače morala na glas zasmijati.
V gotovih krogih, ki o tem lahko znajo, trdi se, da je ta članek pisal dr. Glantschnigg, če je res, naj se mu torej Heinricher za to zahvali.
Pisan je ta panegvrikuB na Heinricherja tako neumno, da se slednji v očeh onih, ki razmere poznajo, silno smešnega dela. Hvala se bere kakor najbolj zlobna in bridka ironija, da se človek res mora čuditi, kako si kdo Heinricherjeve stranke upa kaj takega pisati, kajti pisatelj moral je znati, da naravno: t izziva odgovor in pojasnenje, posebno, ker pri tem napada narodno stranko. Dozdeva se nam skoro, kakor da je pisatelj v resnici hotel izzvati pojasnenja, ter na ta način provocirati kritiko o lleinricherji. Mi smo ravno zaradi tega hoteli to hvalisanje popolnem prezreti. Ker so pa sedaj začeli „nemški" okrajni zastopi ta članek prepisavati, ter ga kot zaupnico za Heinricherja mej svet pošiljati, kakor je to okrajni zastop marenberški storil (glej „Vahterco" od 20. dec. 1885 št. 102), premaga nas sočutje in usmiljenje do teh nevednežev, ter jim hočemo svetovati, naj no smešijo sebe in
Heinricherja; naj ne gredo vahtoiičinemu člankarjn na led, ki, ne vem zakaj, hoče tega „ironizovatK
Pravi, da je Heinricher mož, „der mir semeni erhabenen Berufe lebt und sich vom r/ol itisehen Leben fern h a lt . . . Als Jurist ist unser Kreis-geiiclitspraesident eine Perle des dsterreichisehen Richterstandes und trotz seiner vorgeruVkton Jahre, mit dem Zeitgeiste rlistig fortsehieitend. Als Vor-sitzender bei Strafverhandlnngen ist er stets aus-gezeichnet informirt. . . Hiebei muss bernerkt wer-deu, das- der Herr IIofrat.li die complic rtes'ten und BCnwwrig8ten Falle seiner Leitung vorbehillt." Wir vervveisen in dieser Richtung auf den im Zuge be-findlichen Selnvurgerichtsproeess Pančič und Con-sorten . . . wenn man bedenkt, dass er bereits be-deutend in den Jabren vorgeriickt ist, so muss man, iiher seine geistige Spannkraft ge rade z u staunen." Dalje se govori „von der riesigen Arbeitskraft und ungevvolinlichen, ja geradezu jugendlichen Geistes-frisehe des Praesidenten".
Komur so razmere znane, ve koliko je na tej „jugendlicher Geistesfrische"; omenjam le, da ta „Geistesfrische" pri Celjskih sodnijskih uradnikih ni na posebnem glasu, ker morajo skoro vsi za Heinricherja delati. Ravno proces Pančiča in drogov, ki bi imel dokazati, kako mladeniško duševno prožnost še ima stari gospod, je dokazal, da so Heinricher-jevi časi že minoli. Proces je bil obširen, trajal je več dnij; Heinricher je bil res informovan, alt koliko truda je k temu treba bilo! Dotični referent (preiskovalni sodnik) delal in trudil se je več nego teden dnij zvečer od 9. do 1. ure v noč ž njim skupaj, da informuje gosp. predsednika. Če je torej pri procesu bil informovan, ima mnogo zahvale dotični referent-instruktor. Ali ne, bi bilo bolje, da se za take veče procese odloči mlada moč, ki se sam lahko informuje in to v krajšem času. Kajti če ima g. predsednik cele tedne kazenske akte pri sebi, da tako rekoč sedi na njih, to gotovo ni v interesu justice. Zagovornikom akti neso lahko in dovolj pristopni; ne morejo se torej tako dobro poučiti, to rodi pa nevarnost, da premalo korenito poučen zagovornik ne more dobro zagovarjati in da je vsled tega kdo nedolžno obsojen.
Pri tem pa ima g. Heinricher še slab spomin za imena; lahko si je misliti, kaka nevarnost potem navstane, da se porotniki motijo, ker predsednik pri resumeji imena zatoženih in prič križema meče in zamenjuje, kakor se to g. Ileinriclierju pogostem pripeti.
Toliko resnici na ljubo.
I/. Zagreba 23. decembra. [Izviren dopis.] Sabor je zaključen.  Do 29. januvarja morejo poslanci počivati in nabirati novih močij za bodočo borbo. Poslanci obeh opozicij, da se pripravijo za novo borbo proti vladajočemu sistemu, poslanci večine, da si malo počijejo vrat, kateri jih je že začel boleti od pre večkratnega kimanja za vladne osnove. Naravno je, da bode večina tudi v bodočem zasedanji vsprejela vse vladne predloge, naj bodo še tako pogubni za narod — vlada hoče, da ' se vsprejinejo, pa se morajo vsprejeti. Da je to tako, dokazuje razgovor, kateri sem imel z jednim poslancem večine. Ta poslanec je tudi župan jednega mesta. To mesto je jednoglasno sklenilo poslati saboru peticijo, da ne vsprejme vladne osnove glede velikih županov in nadžupanov za mestne občine, in je to peticijo saboru tudi doposllo. Vsak človek bi si mislil, da bode poslanec ob jednem mestni župan tega mesta glasoval proti vladnemu predlogu. Ali Jokvala", rekel bi graničar; on ni tega storil, nego je proti volji svojih volilcev glasoval za osnovo. Ko sem ga vprašal, zakaj je to storil, in zakaj ni vsaj kluba prosil dovoljenja, da sploh ne glasuje, odgovoril mi je, da je vlada to zahtevala, in da je tako moral glasovati. Drugač bi se vladi zameril, kakor Sram, kateri ni hotel glasovati, pa ga zato nič kaj radi v vladnih krogih ne gledajo.   Jaz ne morem pomagati, rekel mi jo, rad bi šel v opozicijo, ali če grem v opozicijo, potem bo se vlada osvetila mojemu mestu. Zato moram, ako nečem svojega upliva zgubiti, glasovati za vlado in potrditi, kar ona hoče. Na moje vprašanje, zakaj se potem ne odreče županstvu svojega mesta, da prestopi potem v opozicijo, ko vidi, da ima ta pravico nasvojej strani, ni mi nič odgovoril.
Kako vlada ne drži zakonov, vidi se tudi iz tega, kako so vse bolje službe napolnjene s Ma-djari, posebno pri fiuanciji in pri gozdarskih uradih. Mi imamo gozdarsko šolo v Križevcih. Ali oni, koji
so svoje nauke zvršili ua tem učnem zavodu, ne morejo dobiti državne službe, ker za to treba, da se je položil izpit na Madjarskem, seveda v ma-djarskem jeziku. Ker je pa takih malo, nameščavajo se Madjari, kateri ne znajo ni besede ali pa vsaj vrlo malo hrvatski. Tako se dogaja, da uradujejo ti uradi, akoravno je uradni jezik po nagodbi hrvatski, v nemškem ali pa madjarskem jeziku; imel sem priliko videti, kako ti uradi svoja poročila pošiljajo vladi v nemškem jeziku, in vlada jim na to v nemškem jeziku odgovarja. Saboru, kakor tudi vsacemu poznane so te okolnosti, pa se vsako leto obeča, da bosta regnikolarni deputaciji nagodbo sanirali, ali sanirana še zdaj ni. To v ostalem kažejo tudi nemi grbi na zajedničkih uradih.
Kakor čujemo, preiskuje naša mestna policija vrlo marljivo demonstracijo, katero je Zagrebško občinstvo dne 18. decembra t. I. banu priredilo. Pozvano je že nekoliko oseb radi tega na magistrat. Mej ostalim konfiskovali so povodom demonstracije tudi 22 klobukov, zdaj pa čakajo, da se njihovi lastniki oglase. Vrlo je dvojbeno, da se bode kdo prijavil.
Te dni bode obravnava proti urednikoma „Po-zora" in »Slobode1**, ker sta vesti razglasila, s katerimi vlada ni bila zadovoljna.
V Kostajnici bila je dne 5. decembra t. 1. volitev v mestni zastop. Ker se je volitev proti pričakovanju vlade dobro za opozicijo izvršila, uničila je vlada to volitev radi ,,inkorektnega postopanja radikalacah", pa je odredila novo volitev, katera se bode dne 29. decembra t. 1. vršila. Kakor se ,,Agr. Ztg." grozi, bode vlada tudi uničila novo volitev, če Kostajničani na novo vladi protivne zastopnike izbero\
Razmere so pri nas res žalostne. Kdor ne drži z vlado, tega proganjajo na vse mogoče načine; kdor pa je za vlado, posebno pa, Če še razume „kortešovati'1, ta živi kakor v nebesih. Mastne službe, avancement, podpore, vse kar hoče, more dobiti. Ako je obtožen radi kakega zločinstva, ali radi kaj druzega, to mu nič ne škodi, on ostane v Bvojej službi. Ako je vladi dolžan, on ne treba plačati niti glavnice, niti obrestij, vlada ga čaka, dokler hoče, samo da za njo glasuje in dela. Tem načinom je mogoče, da vlada danes taka korumpcija tu pri nas. Narod izgubil je zaupanje v oblasti, financija izterjava nemilo zaostali davek, dostikrat po dva- ali trikrat, in narod vedno bolj propada. Pa pri vsem tem ima ljudij, kateri podpirajo današnjo vlado in njeno upravo! Da hrvatski narod ni tako žilav, moral bi pri takih okolnostih že davno propasti. Ali narod, kateri je toliko pretrpel, pa še živi, ne more propasti. Prišel bode tudi njemu dan svobode, dan boljše bodočnosti, da bode mogel svobodno s svojim gospodariti. V to ime Bog po-mozi! Alfa.
Iz Pirota v Srbiji 11. decembra. (Iz prijateljskega pisma.) Nadejam se, da si prejel moj list, kojega sem Ti pisal, ko sem prispel v Pirot. V njem sem Ti bil opisal slavno zajetje tega mesta od naše hrabre vojske, kakor tudi postopanje avstrijskega agenta, koji je lično zajavil knezu Aleksandru, da, ako bi se naša vojska samo za kilometer dalje pomaknila, imeli bodemo opraviti z avstrijsko vojsko. Naravno, avstrijski diplomatje se mučijo, da de-mentnjejo te agentove besede, osobito, ko so občutili neprijetni severni veter, ali ti lokavi izgovori nemajo nikakeršne osnove, ker smo mi vsi in vnanji dopisniki to čuli. Videti hočemo, kako bode Avstrija za to svoje postopanje pred kongresom odgovarjala. Da se nam ni dogodila takšna nesreća, bi Te že davno pozdravil iz Niša. S srbsko vojsko boriti se, to Ti je čista šala. Srbi so se le tam junaško borili, ali bolje rečeno, le tam junaški napredovali, kamor ni bila še prispela naša vojska, a ko se je ona pojavila, bežali so, kakor „popaljeni zajci". Pravo je rekel nek Anglež, koji je gledal boj pod Slivnico in Dragomanom, kjer so srbski bratje (1) skusili prvi poraz, da je Srbija po vsem osramotila vojniško čast. Interesantno Ti je to, ker največi častniki, koji so komandovali našo vojsko pri Slivnici, bili so samo kapetani, za to je tudi ta vojna dobila ime „vojna kapetana". Srbi so iz početka bili preglušili ves svet, da so oni najlaglje došli na bolgarsko zemljo', da neso nikjer našli odpora, da so se naši na granici raz-begali itd. Lahko je bilo tedaj tako govoriti, dokler je bila naša glavna sila na potu iz Rumelije v Bolgarijo in ko so oni prestopili našo granico *a jedno noč preje, nego je bila oficijalno
objavljena vojna. Na takšen nepošten način mogli so lahko prispeti do Slivnice; pa zakaj tedaj neso napredovali, kadar so se pojavili naši „sokolovi" ?
No, o tem drugi pot kaj več. Za sedaj sem jako umoren, ker deset dnij tukaj bil sem v jedno-mer na levem krilu naše pozicije okolu 500 metrov pred srbskimi postajami, kjer sem nekoliko rekogno-skoval, a nekoliko fskal najugodneje komunikacije, ako bi v slučaji nastopila naša vojska. Včeraj je pričel naletavati silen sneg, prestalo je tudi moje delo . . .
Domače stvari.
— (Naredbe zoper kolero.) Ker se je nevarna ta bolezen prikazala že v Trstu, ukrenile so se v Ljubljani nemudoma vse previdnostne na« redbe. Župan G ras se 11 i sklical je včeraj popo-ludne posebno komisijo, obstoječo iz magistratnih uradnikov in mestnih odbornikov v magistratno dvorano. Ta komisija razdelila je vse mesto v 5 oddelkov, katere bodo nadzorovali v to določeni uradniki, ubožni očetje in odborniki. Priredila se je poleg hiralnice bolnišnica za 30 bolnikov. Daljo se je sklenilo, da se imajo vsi iz Trsta prihajajoči potniki na Tržaški cesti in na južnem kolodvoru preiskavati in desinfictrati. V ta namen bode pri prihodu vsacega vlaka jeden mestnih zdravnikov navzoč. Ko bi nastopilo južno vreme, bodo se čistila in in desinfieirala vsa stranišča in sploh ravnalo točno po predpisih, da se zabrani nevarna bolezen, — Menimo, da je nevarnost sedaj manjša. V Trstu umrle so vsega vkupe samo 4 osobe. Delavec Dolenc zbolel je v nedeljo, umrl v torek; Hajduk zbolel v torek, umrl v sredo; Ličen iz Rihenburga zbolel v četrtek, umrl v petek; Katarina Kočevar, Dolenčeva ljubica, zbolela v četrtek, umrla v soboto Prvi trije delali so na parniku, ki je iz Benetk priplul, Kočevar pa je bolezen od Dolenca nalezla. Ker so vsa dotična stanovanja, vse hiše in ulice, kakor tudi njih prebivalce desinficirali, smemo upati, da bodemo obvarovani prod kolero. — Vest, da je kolera že v Postoj ini, ni istinita.
— (Krajearska podružnica »Narodnega Doma* v Ljubljani.) Omenjali smo že marljivi trud za pospeševanje naše ideje mej učiteljskim in trgovskim stanom; z veseljem smo zabeležili, da Bi tudi slovensko ženstvo v tem oziru marljivo prizadeva našej ideji koristiti. Istotako se opaža tudi pri družili stanovih primeroma živahno zanimanje na korist zgradbi „Narodnega Doma". Le mej jednim stanom pogrešamo še istega zanimanja, to je naša prečastita duhovščina. Res, da je tudi tu začetek že storjen, ker tudi mej gg. duhovniki imamo že dvajset poverjenikov, v kojih oskrbi je 25 knjižic. Želeti bi pa bilo, da bi bilo zanimanje tu večje, želeti tembolj, ker smo za trdno prepričani, da je treba prečastiti duhovščini vsled njenega velikega upliva v višjih in nižjih krogih in mej Slovenstvom sploh le malega prizadevanja iu truda, da bi dosegla velikanske vspehe. Saj je vender treba pomisliti, da ima biti „Narodni Dom" ne le središče narodnim Ljubljanskim in deloma sploh slovenskim društvom, ampak sploh shajališče Slovenstva. Lastnica mu ima postati naša „Slovenska Matica" in njegovi čisti dohodki so posvečeni zelo blagemu konečnemu namenu, namreč, pospeševanju literature in vede, podpori znanstva in umetnijo slovenske. — Razposlanih je sedaj 470 knjižic, razpečanih 81. Razen že omenjenih 29 dobili smo namreč v zadnjem času kot 30. in 31. knjižici pod št. 34 (poverjenica gdč. A. D.) iz Trbovelj in pod št. 311 (poverjenik g. A. L.) iz Rakeka. Najtoplejšo jima zahvalo. (Denar in oglasila pošiljati je blagajniku g. dr. Jos. Staretu, blagajniku „Narodnoga Doma" v Ljubljani.)
— (Deželno priklado na žganje) po 3 gld. za hektoliter oddal je danes deželni odbor pri ofertni obravnavi za leto 188G g. Antonu Staretu v Mengiši, ki je ponudil za vse okraje na Kranjskem 55.005 gld. zakupnine, torej za 30.000 gld. več, kakor za leto 1885.
— (Božičnica) požarne brambe Ljubljanske v steklenem salonu kazinskem bila je prav živahna in mnogobrojno obiskana. Svojim pohodom počastila sta jo tudi župan G ras seli i in deželne sodnije: predsednik Kočevar. Došla je tudi deputacija požarne brambe v Preserji iu Podpečjo, katero je načelnik Doberlet srčno pozdravil. Bogato obdarovani bili so najprej ognjegascev otroci, potem
pa je tudi vsaki ud požarne hrambe dobil primerno darilo.   Za bolnišno blagajnico ostal je lep znesek.
— („Agrarner TagblattJ) je naslov novemu dnevniku, ki bode z novim letom 1880 izhajal v Zagrebu kot organ „osrednje opozicije". Program označen mu je že v pravilih imenovane stranke, katera se je — kakor smo ob svojem času poročali — konstituirala tekom zadnjega zasedanja hrvatskega sabora. Novi list bode tedaj pobijal za Hrvatsko tolikanj pogibeljno politiko sedanjega bana in njegovih vladnih kimovcev, katerim — kakor to poslednji dogodki dokaj jasno in drastično osvetljujejo — najviši in zadnji smoter je ta: Hrvatsko po madjarskem receptu gmotno in politično uničiti.
— Na čelu tega podjetja stoje gospodje, po vsem nezavisni in samostalni, kojih slavni pradedi so v hrvatskoj zgodovini čestokrat igrali velečastne uloge. Slavna imena gospodov lastnikov, njih ziiaraj in osobne lastnosti so nam že dovolj porok, da bode list dobro in le v onem duhu uredovan, koji jedini
— če prošine vse hrvatske patrijote — more še odvrniti sicer gotovo pogibelj. Pri sklepu: list v nemškem jeziku izdavati merodajen bil je baje faktura, da se po nemško uradovanem vladnem organu »Agr. Ztg." o Hrvatski in njenih razmerah ne baš istinita poročila pošiljajo v svet, katera se tem lagljo verjamejo, ko vnanji in osobito merodajni krogi ne čitajo i hrvatsko uiadovanih patrijotičnili listov, ter na tak način presodke ustvarjajo, koji so Hrvatski nič manj nego prijazni. It. R.
— (Šolsko.) Minister nauka prepoveduje s posebno naredbo, da bi se v bodoče od Šolskega leta 1886/87 rabile pisanke s povprečnimi (dijago-nalnimi) črtami- — (I. kr. linančno ministerstvo je na vprašanje, kako je glede na kolkov pri izpiskih iz matic, kateri se izdajajo za šolo, ali za domovnice, poselske ter delavske bukvice, izreklo, da so vsi ti izpiski iz župnih matic, osobito krstni ali rojstni listi, katere zahtevajo privatne osobo, oziroma roditelji za šolo godnih otrok zastran šole, podvrženi tarifnemu odstavku 73 pristojbinske postave, ako imajo ti izpiski v sebi potrdilo župnoga urada aii matičinoga spisovatelja. Tem osebam se imenovani izpiski tedaj no smejo uročevati, ne da bi se ravnalo po kolkovnih prepisih. Po deželnih šolskih postavah ima krajni šolski svet popisati začetkom šolskega leta vse v šolo spadajoče otroke svojega okraja ter skrbeti za to, da se šola pravilno obiskuje. Ta svet tedaj ima izključivo dolžnost, da poišče dotične izpiske v župnom uradu, a za roditelje otrok ali njihove zastopnike take obo-zanosti ni.
—- (Poziv.) „Slovanska Čitalnica" v Trstu poziva vse častite gospode društvenike na glavni zbor, ki bodo v nedeljo 17. januvarja 1886. ob 5l/a popoludno. — Dnevni red: 1. Govor predsednikov. 2. Izvest je tajnikove o društvenem delovanji minolega leta. 3. Izvestje blagajnikovo. 4, Izvestje pregledovalnega odseka društvenih računov. 5. Posamični predlogi ter interpelacije. G. Volitev odbora po novih pravilih. 7. Volitev treh pregledovalcev društvenih računov za bodočo leto. Odbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Celje 28. decembra. Pravila Celjske pod-družnice sv. Cirila in Metoda ministerstvo potrdilo.
Dunaj 2(). decembra. Generalni proku-rator dr. Julij Glaser danes zvečer za vnetjem plač umrl. (Porojen 19. marca 18,'U bil je Glaser že 13. oktobra 1849, torej jedva 19 let star doktorjem lilozoiije promovirali. Pozneje postal je profesor kazenskega prava, 1867 dekan juridiške fakultete, 18G8 poklical ga je Hasner v naučno ministerstvo, 1. 1871 pa je ustopil kot pravosodni minister v ministerstvo Auerspergovo. Ko je slednje odstopilo, bil je 19. avgusta 1879 generalnim prokuratorjem imenovan. Uredn.)
Dunaj 28. decembra. Cesar izrazil po državnem sovetniku Braunu obitelji Glaserjevi najglobeje sočutje. Dalje izrekli so svoje so-žaljenje člani cesarske obitelji, obestranski mi-* nistri, načelniki upravnih oblastev, diplomati itd. Pogreb danes popoludne.
Sofija 27. decembra. V dnevnem povelji konstatuje knez, da je sovražnik deželo ostavil ter priznava hrabrost in samozatajevanje bolgarskih vojakov, ki so pokazali, da se v njih žilah pretaka kri pradedov, zavojevateljev Carigrada.
Vabilo na naročbo.
Ko smo pred petimi leti s pokojnim Jurčičem osnovali „Ljubljanski Zvona, boteli smo ž njim omikanemu občinstvu slovenskemu, srednjemu stenu našemu, podati v roke lepo knjigo, da bi ž njo um vedril in srce blažil ter so vueinal za sveto domovinsko stvar. Kajti bili smo preverjeni, in zlasti oepozabljivi Jurčič je vedno in vedno poudarjal, da slovenski književniki vse premalo skrbimo za tako berilo, ki bi ugajalo krasnemu spolu, odrastli mladini, rodbinam našim in sploh vsem tistim omikanim Slovencem, ki iščejo v knjigi poleg pouka zlasti prijetne zabave in plemenitega veselja.
Za nežno mladino našo skrbi lepi „ Vrtec"; preprostemu narodu podaja krepke hrane družba sv. Mohorja; strokovnjaku in učenjaku slovenskemu prijajo — poleg drugih — knjige Matice naše j a dolžnost in prava naloga leposlovnih listov naših bodi, srednjemu stanu našemu, našemu učitelju, uradniku in trgovcu, našemu tržanu in meščanu in njih rodbinam oskrbeti toliko prijetnega domačega berila, da ne bodo morali sezati po tujem. Vzbudite mu z domačimi pesmimi in baladami, z domačimi povestitni in ukovitimi spisi veselje do knjige slovenske, in pridobili ste njega in rodbino njegovo za domovinsko stvar!
Po teb načelih smo skušali doslej uredovati „Ljubljanski Zvon". Smo li dosegli svoj namen, o tem ne gre sodba nam. Vsaj resno smo se trudili o tem! Po teh načelih bodemo uredovali list svoj tudi odslej.
Tudi odslej bodemo skrbeli najprej za leposlovno, zabavno in ukovito berilo: za pesmi, balade in romance; za povesti, novele in za znanstveno' poučne razprave raznovrstne vsebine.
Na prvem mestu bodemo bralcem svojim prinašali povest
„Prvi Hiieg",
katero nam je spisal znani književnik slovenski, g. profesor Jo s. Stare v Zagrebu. G-, pisatelj v ti povesti, zajeti iz resničnega življenja, spremlja slovenskega mladeniča na veliko šolo ter nam živo opisuje vse dogodke njegove v velikem svetovnem mestu, katero s svojimi velikimi napravami in s svojim živahnim socijalnim življenjem silno vpliva na duševni razvoj našega mladega Slovenca ter naposled določi usodo njegovo.
G. Janko Kersnik, ki nam je doslej tako vestno in zanimivo slikal slovensko gospodo po trgih naših, spisal nam je za prihodnji tečaj kriminalno uovelo
„Testament".
Zlasti pa opozarjamo bralce svoje, da mislimo odslej iz literarne ostaline Jurčičeve, posebno iz njegovega romana
..Slovenski svetel* in ueilelj--
priobčiti najlepše celotne prizore, v katerih nam ne-dosežni pripovedovalec slovenski v divno krepkem jeziku in s svetim domovinskim ognjem opisuje najimenitnejše dogodke po slovenskih pokrajinah v drugi polovici IX. stoletja za delovanja Metodovega in kra-ljevanja Samovega.
Preverjeni, da raziskavanje domače zgodovine in opisovanje imenitnih in zaslužnih mož slovenskih posebno povzdiga narodni ponos ter v dovzetnih srcih vzbuja ljubezen do domovine, utrjuje značaj in voljo do krepkega delovanja, nadaljevali bodemo tudi letos l'azpredel
„glavni Slovenci"
ter v njem opisali več slovenskih umetnikov in književnikov ali drugače za domovino našo zaslužnih mož.
A temu razpredelu bodemo dodali novo rubriko pod naslovom:
..I/, doniaee zgodovino*-.
v kateri bode g. prof. Ivan Vrhovec priobčeval raznovrstne nove, zgodovinsko-znamenite črtice, ki jih je nabral po raznih arhivih ljubljanskih.
Vrhu tega bode „Slovenski glasnik" vestno naznanjal vse nove knjige slovenske ter točno poročal o delovanji književnih in kulturnih zavodov naših.
Konečno omenjamo, da imamo že listu pripravljene ali za gotovo obljubljene raznovrstne spise, ki so jih spisali priznani književniki slovenski, tako n. pr. gg.: Gorazd, dr. F. J. Celestin, Jos. Cimperman, Andrej Fekonja, Anton Fun-tek, dr. Fr. Kos, Josip Kržišnik, Alfonz Pirec, Simon Rutar, Svojmir, dr. K. Štre-kelj, Janez Trdina, dr. Josip VoŠnjak, Fr. WieBthaler in še mnogi drugi pisatelji naši.
Oziraje se na tukaj razviti program BLjubljanskega Zvona", nadejemo se, da nam zvesti ostanejo dozdanji in da nam prispe na pomoč tudi novi naročniki, ter želimo, da bi se, kakor doslej vsako leto, tudi v bodočem tečaji v našem listu oglasili novi pisatelji, da nam bode toliko lože zvrševati nalogo svojo. In ta je: vsestranski raz voj lepe in znanstveno-ukovite književnosti slovenske.
Cena »Ljubljanskemu Zvonu" je za vse leto po 4 gld. CO kr., za pol leta po 2 gld 30 kr., za četrt leta po 1 gld. 15 kr.
V Ljubljani meseca decembra 1885.
Uredništvo,
AtstrijsLa Mpccijitiifriu. Tridesetletna lakuvitva so dokazala, da se je „Molio v S eidli tz-prašek" pri vsakerSncm slabem prebavljen j i in zaprtji kot jedino uspešen lek izkaz.«]. Cei>S ikaUjiei z navodom 1 gld. Vsak dan rnzpoSilja po poštnem ppvtetjl A. -Moli, lekarnar in r. kr. đvornl založn k i a Dunaji, Tiicblaubea 9.   V lckarn,tb pO
prepirat z njegovo
deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v varstveno znamko in podpiaoiD.
5 (11—9)
27. decembra
Pri **N>t»fit Polak iz Trsta. — TVitig iz Grade«. — 8ebwfl.ni z Dunaja. — Scliatz iz Celovca. — Sclmeider izGradra.
Pri JI«IJr": ftoasarović iz Bosne. — UellMrth z Dunaja. — Otscbuiaier i  Kranja. — Kuina iz Kočevju.
Me i m ro logi <■no poroči 1 o.
1 a	Cas opazovanja	Stanje baroinetr;i v nun.	ioia-perttnra	Ve-Irov;	Nebo	Mokri na v mm.
! 24. dec.	T. »jutraj 2. pop. 9. zvečer	744-78oidi. i 45 ijUmi]!. 74f> 24imn.	- 58*6 - 0 8* C - 4 0' C	brezv. brezv. brezv.	obl. obl, d. jas.	000 ram.
25. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744 86mni. 743 06 ni; 740 94 umi.	- 38 C - 3-4* C - 48"C	brezv. si. szh. brezv.	megla megla megla	000 mm.
26. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-07 nm. 73(5 lil mm. 740 71 mm.	-— ti 2" (! —10 6° (J	brezv. brezv. brezv.	megla megla megla	__ (fOOmm.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
sta izšli knjigi:
]¥ o v.
Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°, 32 pol.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
lBiihn»YNki.
Povest.   Spisal A. S. l'x*ki>i, poslovenil ./. /'.      Ml. 8\ 122 stran ij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr.
Št. 21.000.
Razglas.
(759-1)
Ker se je te dni prikazala v Trstu kolera in že tudi zahtevala nekaj žrtev, opozarja se p. n. občinstvo nujno, vsakega prišleca iz Trsta, katerega vzame v zasebno stanovanje, nemudoma naznaniti policijskemu oddelku mestnega magistrata, da se more v interesu občinstva ukreniti, kar je potrebno proti koleri in nje razširjanju.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 25. dan decembra 1885.
Srednja temporarura — S'50, —       in — 8't0, za 0 9», 12' in'6'30 pod nornialom.
IDianaosfea "borza
dne 28. decembra t. 1.
(Izvirno tolegrarično poročilo.) r'apirna renta..........82 gld. 15 bi
Srebrna renta
83
Zlata renta...........110
5°/„ marčna renta
100
45 25 15
Akcije narodne banke....... 870  „ —
Kreditne akcijo........ '297
London ....             .   .      .   . 125
Srebro..........                                          . —
Napol. ...... 9
C kr cekini   .  ,   ,             ... 5
Nemško marke       .      ...... 61
4°/o državne srećke iz I. 1854   250 gld 127
Državne srečke iz 1 186t        100 gld 170
OgTska zlata renta 4%...... 100
*    papirna renta 5"',.             ... 91
B*/0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104
Dunava reg srečke 6%           100 gld. 117
Zemij. obč avstr 4'/,°,, llftti tast listi , 12.r>
Prior, oblig Elizabetiue. isapad železnico 115
Prior, oblig Ferdinandove sev. ielennice 105
Kreditne srećke   ....   100 gld l-o
Rudolfove, srečke.....                    10   „ 1
Akcije anglo-m'str. banke        120   „ 103
Trammway-društ vel j. 170 gld a. v, .  . 196
75 95
98 97 90
75
<10
2»
90
50
60
50
I
♦
♦ ♦
I
:
♦ ♦
a
1
:>*t
Cvet zoper trganje
po dr. vinlieii H 50 kr.,
zoper pftttin ter revmatizom, trganje po uilih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce In kite itd. V svojem učinku je nepresegljiv in liitro ter radikalno _ zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj Šd)idjm»rf*i iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (046—9)
I Alt.Vt   I »UhOi / V'
♦        MTzmen rotovža v Ljubljani.
£        Razpošilja se vsak dan  po posti.
NAJBOLJŠI
?KP1R ZA CIGARETP
LE HOUBLON
Francoski fabrikat CAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. Pnitl. dr. E. Ludnig. dr. E. Lippmaiin,
profcsorji kemiju ni DunajukiMii TMUOillHt,
in sicer zaradi som/ i/.vmLn« kvaliteti), naselm« čistosti in kor mu neso [fritlJMI nikake zdravju škodljive m i.
mm
i
u, rus Beraogi
i PARIŠ
05
B I
[
(t
C5<
Jako koristna in primerna
božična in novoletna, darila
dobe se pri
v Ljubljani vis-a-vis železnemu mostu, na Starem trgu štev. I, H
v podobi
BBTjako elegantnih
(743-3)
F. Wertheimovih blagajnic
i. t. d. i. t. d.
po tovarniških cenah.
kmetijskih strojev.
Izd atol j in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".