S URADNE OBJAVE OBClN ILIRSKA BISTRICA, !ZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 1. oktobra 1982 Št. 26 Obema Koper — ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada občine Koper za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 Občinska izobraževatna skupnost Koper — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Koper — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Koper (prečiščeno besedilo) — STATUT občinske izobraževalne skupnosti Koper Občinska kutturna skupnost Koper — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Koper — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Koper Občinska raziskovalna skupnost Koper — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občmskc raziskovalne skupnosti Koper — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi raziskovalne skupnosti občine Koper VSEBINA: — STATUT raziskovalne skupnosti občine Koper (prečiščeno besedilo) Občinska kulturna skupnost Piran — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega \porazuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Ptran — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Piran Občinska zdravstvena skupnost ilirska Bistrica — STATUT občinske zdravstvene skupnosti Občinska zdravstvena skupnost Koper — STATUT občinske zdravstvene skupnosti Občinska zdravstvena skupnost Postojna — STATUT občinske zdravstvene skupnosti Medobčinska zdravstvena skupnost Koper — STATUT medobčinske zdravstvene skupnosti Koper OBČINA ILIRSKA B!STR!CA Kraje\ na skupnost Zabiče Skl EP o razpisu referenduma /a uvedbo kraje\ nega samopri-spe\ka /a \as Zabiče OBČtNA KOPER Na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kme-hjstvu in porabi hrane (Uradni list SRS. št. 1/79), drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnjo hrane v obdobju 1982/85 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 239 člena statuta občine Koper je skupnost občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. septembra 1982 sprejela 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št : 320-13/82 Koper, 22. septembra 1982 Predsednik BRUNO KORELIČ. ! r. OBČINSKA EZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KOPER ODLOK 0 SPREMEMB! ODLOKA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNEGA SKLADA OBČINE KOPER ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU IN PORABI HRANE IN O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V OBDOBJU 1982—1985 1. člen V 3. členu odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada občine Koper ^ intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju '982-85 (Uradne objave, št. )7/82) se besedito četrte in pete atinee spremeni in se glasi: *— 7 delegatov temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki združujejo sredstva v sklad 4 delegate krajevne skupnosti.« Na podlagi 24. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Koper je skupščina zdravstvene skupnosti Koper na seji dne 11. februarja 1982 sprejela naslednji SKLEP Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot dve tretjini delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih do 11. februarja 1982 pristopilo k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Koper. S tem je samoupravni sporazum skladno s 46. členom sklenjen. Številka: 010-1/82 Koper. 11. februarja 1982 PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI Bogdan Vran, I r. 346 URADNE OBJAVE 1 oktobra 1982 — $t. 26 Na podlagi 8. člena in 32. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list SRS št. 1 80) ter 66. člena zakona o osnovah svobodne izmenjaje dela i Ur. list SRS i' 79) sklenejo delavci v svojih temeljnih organizacijah združenega dela m delov -nih skupnostih m drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah ter občani po krajevnih skupnostih kot uporabniki in delavci temeljnih organizacij združenega dela. ki opravljajo vzgojnoizobraže-v alno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela. ki na podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju vzgoje m izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje v občini Koper, kot izvajala SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Koper (prečiščeno besedilo) I SPLOSNE DOLOČBE 1 člen S tem samoupravnim sporazumom se na podlagi prvega odstav ka 8. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list SRS štev. 1 8tJ) uporabniki in izvajalci z območja občine Koper združijo v Občinsko izobraževalno skupnost Koper (v nadaljnjem besedilu Izobraževalna skupnost), dahi v skladu z zakonom v njej ugotavljali in obravnavali celotne potrebe m interese v vzgoji m izobraževanju v občini Koper m jih v skladu s potrebami družbenega razvoja uresničevali s svobodno menjavo dela v svoji skupnosti in po njej. z usklajevanjem planov izobraževalnih skupnosti ter z oblikovanjem m sprejemanjem dogovora o temeljih plana občine Koper 2. člen V Izobraževalni skupnosti omogočajo uporabniki m izvajalci uresničevanje samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževanja tako. da zlasti: — opredeljujejo potrebe na področju vzgoje in izobraževanja ter možnosti in načine uresničevanja teh potreb v planih svojih organizacij in skupnosti: — zadovoljujejo potrebe uporabnikov na področju vzgoje in izobraževanja z neposredno svobodno menjavo dela: — se sporazumevajo o uresničevanju svobodne menjave dela. o vzajemnosti m solidarnosti, o drugih ukrepih za pospeševanje razvoja vzgoje in izobraževanja in za dvig izobrazbene ravni delovnih ljudi ter sprejemajo vzgojnoizobraževalne programe. 3. člen $ svobodno menjavo dela v izobraževalni skupnosti uporabniki in izv ajalci zadovoljujejo skupne ter celotne družbene potrebe in interese na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov, združujejo sredstva m delo za opravljanje teh dejavnosti. ugotavljajo družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju m sodelujejo pri planiranju razvoja usmerjenega izobraževanja ter druge potrebe po vzgoji in izobraževanju v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom 4. člen Uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v izobraževalni skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem, z družbenim dogovarjanjem in drugimi oblikami samouprav nega odločanja v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom. 5. člen Za oblikovanje skupnih osnov politike vzgoje in izobraževanja v socialistični republiki Sloveniji in za uresničevanje nalog skupnega pomena se uporabniki in izvajalci po izobraževalni skupnosti skupno z drugimi izobraževalnimi skupnostmi združujejo v Izobraževalno skupnost Slovenije 6. člen Za usklajen razvoj in oblikovanje standarda vzgoje in izobraževanja na obalnem območju se izobražev alna skupnost povezuje z občinskima izobraževalnima skupnostima Izola in Piran. 7. člen Uporabniki storitev ene ali več vzgojno-izobraževalnih organizacij lahko skupaj z delavci te organizaaje in drugimi izvajalci za uresničevanje svobodne menjave dela ustanovijo enoto izobraževalne skupnosti. Za kar najbolj neposredno uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti m odgovornosti v svobodni menjavi dela na posameznem področju vzgojnoizobraževalne dejavnosti se uporabniki in izvajalci lahko v izobraževalni skupnosti organizirajo v temeljno skupnost. S statutom izobraževalne skupnosti se določijo pogoji za organiziranje enot m temeljnih skupnosti ter načela za njihovo samoupravno organiziranost. 8. člen Izobražev alna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme njena skupščina Statut prične veljati. ko ga potrdi Skupščina občine Koper in ga objavi v svojem uradnem glasilu 9. člen Dejavnost izobraževalne skupnosti je posebnega družbenega pomena Izobraževalna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov. Ime skupnosti je Občinska izobraževalna skupnost Koper V italijanskem jeziku se ime glasi: Comunità comunale dell'istruzione Capodistha. Sedež skupnosti je v Kopru. Telovadniški trg 1. Delo izobraževalne skupnosti je javno. H. DELOVNO PODROČJE 10. člen Izobraževalna skupnost upošteva pn oblikovanju politike in programov skupnosti družbeno dogovorjene olje. zakonske predpise, družbene dogovore m samoupravne sporazume. 10. a člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje v drugih samouprav nih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih uresničujejo samoupravljanje v Izobraževalni skupnosti po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti tako. kot je to določeno s tem samoupravnim sporazumom, z drugimi samoupravnimi splošnimi akti in z zakoni: — z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami neposrednega izjavljanja. — z odločanjem po svojih delegatih v organih upravljanja v organi-''* zadjah združenega dela. drugih organizadjah oz. skupnosti. — z odločanjem po svojih delegatih v Izobraževalni skupnosti, v Izobraževalni skupnosti Slovenije in v drugih združenjih v katere se vključi Izobraževalna skupnost. — s kontrolo nad izvrševanjem odločitev, ki jih sprejmejo delovni ljudje in občani pri uveljavljanju svoje pravice odločanja in s kontrolo nad delom organov in služb izobraževalne skupnosti. Ko uporabniki in izvajala v izobraževalni skupnosti oblikujejo osnove politike vzgoje in izobraževanja, se usklajujejo tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi drugih družbenih dejavnosti z družbeno političnimi skupnostmi in družbeno političnimi organizacijami o vprašanjih, ki so pomembne za skladen družbeni razvoj. 11. člen V Izobraževalni skupnosti uporabniki in izvajala: — usklajujejo elemente za priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana: — usklajujejo predloge programov storitev oziroma posamičnih vzgojnoizobraževalnih storitev s področja skupnosti: — usklajujejo predloge meri! za vrednotenje programov storitev oziroma posamičnih vzgojnoizobraževalnih storitev: — ugotavljajo obseg sredstev za izvedbe programov storitev oziroma posamičnih storitev v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev: — zagotavljajo solidarnostna sredstva za uresničevanje obveznega osnovnega šolanja: — zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti šol in drugih izobraževalnih organizacij, kolikor ta sredstv a niso v sebov ana v ceni storitev: — sprejemajo plan izobraževalne skupnosti: — sodelujejo pn planiranju usmerjenega izobraževanja: — sodelujejo s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, z občinskima skupnostima Izola m Piran, s skupnostjo za prosveto in kulturo 1.o*tobra1982-Št. 26 URADNE OBJAVE 347 pripadnikov italijanske narodnosti, z izobraževalno skupnostjo Slovenije, $ skupščino občine, z zavodom za šolstvo in družbenopolitičnimi organizacijami pri reševanju skupnih zadev — sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore; — skrbijo za uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju vzgoje in izobraževanja; — opravljajo druge naloge določene z zakonom in s samoupravnimi tploinimi akti izobraževalne skupnosti. HI. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 12. člen Uporabniki in izvajalci skupno in enakopravno planirajo vzgojnoi-zobraievalno dejavnost, sprejemajo vzgojnoizobraževalne programe ter se sporazumevajo o svojih pravicah, obveznostih in odgovornostih tako, da uresničujejo enakopraven družbenoekonomski položaj. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pogoje in načine uresničevanja svobodne menjave dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana, z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami. 13. člen Predmet svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja je program stobtev v skladu z zakonom, lahko so pa tudi posamične vzgojnoizobraževalne in druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe skupnega pomena, opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana izobraževalne skupnosti ali drugem samoupravnem sporazumu. V programih vzgojnoizobraževalnih storitev morajo biti vrste, obseg zahtevnost vzgojnoizobraževalnega dela ter pričakovani rezultati tega dela usklajeni: — s celotnimi družbenimi potrebami za izobraževanje o teh programih; — s samoupravno dogovorjenimi standardi in normativi; — z materialnimi možnostmi uporabnikov, da zagotovijo izvajalcem povračila v skladu s tem sporazumom. Programi vzgojnoizobraževalnih storitev v svobodni menjavi dela so ovrednoteni s samoupravno dogovorjenimi cenami za enote teh storitev po osnovah in merilih, določenih v skladu z zakonom in tem sporazumom. 14. člen Povračilo za opravljen program storitev v predvidenem obsegu i^ s predvidenim rezultatom mora temeljni organizaciji združenega dela izvajalcev zagotoviti celotni prihodek v tolikšni višini, da delavci iz njega lahko: 1. pokrijejo materialne stroške, potrebne za opravljanje teh stori-ttv, 2. pokrijejo stroške amortizacije osnovnih sredstev, potrebnih za opravljanje teh storitev, 3. ustvarijo dohodek, ki jim zadošča: a) da poravnajo obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje določenih skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge določene obveznosti in izdatke, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, b) da oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, udeleženih pri opravljanju storitev, c) da oblikujejo sredstva rezerv v višini predpisani z zakonom, upoštevaje tisti de! dohodka, ki je ustvarjen s povračilom. Sredstva, ki jih delavci potrebujejo za širitev materialne osnove dela se vračunajo v povračilo, če je tako določeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana izobraževalne skupnosti. 13. člen Višina povračila se dokončno ugotavlja, ko je storitev opravljena. Izvajalci imajo med letom pravico do akontacij na plansko vrednost Programa storitev. Razlike med prejetim zneskom akontacij in ugotovljeno višino povračila se poravnajo po poteku leta. IV. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 16. člen Uporabniki združujejo v izobraževalni skupnosti sredstva, potrebna za uresničevanje z zakonom določenega obsega obveznega osnovnega šolanja in sredstva za uresničevanje z zakonom določenih nalog skupnega pomena ter s samoupravnim sporazumom dogovorjenih skupnih nalog. Višino in način združevanja sredstev, ki jih uporabniki po prvem odstavku združujejo v izobraževalni skupnosti, za izvedbo programov storitev v izobraževalni skupnosti in po njej, določa samoupravni sporazum. V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST a) Sestava skupščine 17. člen Izobraževalno skupnost upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov izobraževalne skupnosti delegirajo delegacije ali konference delegacij uporabnikov z območja občine Koper. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije ali konference delegacij izvajalcev z območja občine Koper. Število delegatskih mest v posameznem zboru skupščine se določi s statutom izobraževalne skupnosti. S statutom izobraževalne skupnosti se določi tudi način delegiranja delegatov uporabnikov in izvajalcev. 18. člen Enoto oziroma temeljno skupnost izobraževalne skupnosti upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote oziroma temeljne skupnosti se določi število delegatskih mest v zborih skupščine enote oziroma temeljne skupnosti ter število in način delegiranja delegatov, ki jih delegirajo delegacije uporabnikov in izvajalcev. 19. člen Razdelitev delegatskih mest na združeno delo in krajevne skupnosti ter povezovanje delegacij manjših delovnih organizacij, TOZD in delovnih skupnosti v konference delegacij, se uredi s statutom ali drugim aktom skupnosti. b) Delovno področje skupščine 20. člen Po svojih delegatih v skupščini izobraževalne skupnosti se uporabniki in izvajalci sporazumevajo o svobodni menjavi dela. enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko na področju vzgoje in izobraževanja, se sporazumevajo o programih storitev, cenah oziroma povračilih, samoupravnem nadzoru, sprejemajo odločitve, ki so potrebne za delovanje skupnosti in njenih organov, za začetek in potek samoupravnega sporazumevanja, za ugotovitve, da so sklenjeni samoupravni sporazumi, ki jih sklepa izobraževalna skupnost ter za izvajanje samoupravnih sporazumov in soodločanje v Skupščini občine Koper o vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja. Delegati v skupščini izobraževalne skupnosti se sporazumevajo oziroma sprejemajo odločitve tudi o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih, ki jih določata ta sporazum in statut izobraževalne skupnosti. ^ 21. člen Skupščina izobraževalne skupnosti: 1. ugotavlja, da so udeleženci skupnosti: — sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti, — sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja občinske izobraževalne skupnosti za srednjeročno obdobje, — izvolili delegate v skupščino občinske izobraževalne skupnosti. 2. voli in razrešuje: — predsednika skupščine in namestnika predsednika. — stalne in občasne odbore in druga telesa, — delegate za konferenco delegatov za skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije, 3. imenuje in razrešuje: — z drugimi skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti v občini vodjo delovne skupnosti (44. člen), — delegata, ki v odsotnosti predsednika ali njegovega namestnika predstavlja in zastopa skupnost, — odredbodajalca za izvrševanje finančnega načrta skupnosti, — delegata v razpisno komisijo za imenovanje vodje delovne skupnosti. 4. sprejema: — statut skupnosti, poslovnik o svojem delu in programe svojega dela, — zaključni račun, — samoupravne sporazume in družbene dogovore o uresničevanju programov izobraževalne skupnosti in o drugih skupnih nalogah, s ka- 348 URADNE OBJAVE 1. oktobra 1982 — Št. 26 terimi se udeležencem skupnosti ne nalaga dodatnih finančnih obveznosti. — usklajene elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljth plana in pripravi predlog tega samoupravnega sporazuma, — letni ali dolgoročni plan izobraževalne skupnosti. — letni delovni program in letni finančni načrt za uresničevanje letnega ali srednjeročnega plana skupnosti, — ukrepe za uresničevanje programa in finančnega načrta skupnosti. — programe kadrovske politike in strokovnega izobraževanja kadra, k! dela na področju vzgoje in izobraževanja, — družbene dogovore in samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena, o usklajevanju odnosov in meri! v svobodni menjasi dela. o združevanju dela in sredstev, ali o izvajanju drugih ukrepov za dosege skupnih ciljev. — usklajene elemente za določanje cen vzgojnoizobraževalnega dela ir druge pogoje pri svobodni menjavi dela, — usklajene elemente za obseg in kakovost vzgojnoizobraževalnega dela. ki jo lahko zagotovijo izvajalci ob danih kapacitetah, kadrovski zasedbi ter veljavnih normativih in standardih za vzgojnoizo-braževalno delo. — ceno oziroma povračilo za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela oziroma za opravljeno vzgojnoizobraževalno delo, — poročila o delu odborov in drugih delovnih teles, ki jih imenuje skupščina in o delu delegacije v Izobraževalni skupnosti Slovenije, — sklepe o podeljevanju nagrad (delavcem in organizacijam) za uspehe pri uresničevanju nalog na področju vzgoje in izobraževanja v občini Koper, — ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. 5. ustanovi: — skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Koper delovno skupnost skupne strokovne službe, 6. obravnava: — poročilo odbora samoupravne delavske kontrole. — poročilo upravnega organa pri skupščini občine, ki skrbi za zakonitost poslovanja skupnosti in njenih samoupravnih organov. — poročilo Službe družbenega knjigovodstva. — poročilo in pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja. 7. zagotavlja: — stalno in tekoče obveščanje delegatov, delegacij članov skupnosti. družbenopolitičnih organizacij in javnosti, — družbenopolitično izobraževanje delegatov, 8. ugotavlja: — družbene potrebe po usmerjenem izobraževanju in sodeluje pri planiranju razvoja usmerjenega izobraževanja ter pri usmerjanju v izobraževanje. Skupščina izobraževalne skupnosti opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu, po tem sporazumu, statutu skupnosti in po drugih samoupravnih splošnih aktih. 22. člen O vprašanjih, ki so s področja vzgoje in izobraževanja v pristojnosti Skupščine občine Koper skupščina izobraževalne skupnosti odloča enakopravno z njenimi pristojnimi zbori. 23. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izobraževalne skupnosti lahko samostojno obravnava vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, zavzemata stališča do teh vprašanj in dajeta pobude za njihovo reševanje. Vsak zbor samostojno voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora, oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli in razrešuje njihove člane. 24. člen Delegati v skupščini izobraževalne skupnosti odločajo o obeh zborih enakopravno o sprejemu statuta skupnosti, plana skupnosti in ukrepih za njegovo uresničitev, o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, o sprejemu drugih samoupravnih splošnih aktov ter o drugih zadevah v skladu s samoupravnim sporazumom. 25. člen Zbor uporabnikov izobraževalne skupnosti oziroma enote izobraževalne skupnosti delegira delegate v svete vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki izvajajo programe po 3. členu tega sporazuma. c) Način odločanja v skupščini 26. člen Delegati v skupščini izobraževalne skupnosti sprejemajo odločitve po medsebojnem usklajevanju stališč do vprašanj, z delovnega področja skupščine. Ko delegati v skupščini obravnavajo posamezna vprašanja, izražajo stališča delavcev, ki so jih izvolili ter stališča delegacij in delegatskih organov, ki so jih izvolili ter stališča delegacij in delegatskih organov, ki so jih delegirali. Delegati v mejah prejetih pooblasti! usklajujejo različna stališča, da bi našli rešitev, ki najbolj ustreza utemeljenim posamičnim in skupnim ter širše družbenim potrebam in interesom. Pri usklajevanju stališč v skupščini lahko vedno sodelujejo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj, katerih dejavnost prispeva k uresničevanju določenih vzgojnoizobraževalnih smotrov. $ statutom in poslovnikom se zagotovi možnost udeležbe teh predstavnikov pri delu skupščine. Pod pogoji, določenimi s poslovnikom, lahko v obravnavanju posameznih vprašanj sodelujejo tudi delegati, ki niso bili delegirani na sejo in povabljeni predstavniki organizacij in skupnosti, ki zaradi posebne zainteresiranosti za obravnavano vprašanje lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve. 27. člen Skupščina izobraževalne skupnosti sprejema odločitve na sejah. Skupščina zaseda na sejah zborov, ki so lahko tudi skupne. Zbor skupščine ima lahko sejo izven zasedanja skupščine zaradi usklajevanja stališč med delegati v zboru do posameznih vprašanj z delovnega področja skupščine ali zaradi odločanja o zadevah o katerih zbor lahko samostojno odloča. Postopek sklica in potek sej zbora ter način odločanja oziroma sporazumevanja urejata statut in poslovnik izobraževalne skupnosti. č) Organi skupščine in njenih zborov 28. člen Skupščina oblikuje skupne izvršilne organe za izvrševanje določenih v skupnosti sprejetih odločitev in za pripravo osnutka oziroma predlogov samoupravnih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina. Skupščina in njena zbora lahko oblikujeta svoja stalna ali občasna delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj z delovnega področja skupščine in za pripravo stališč do teh vprašanj. Način oblikovanja izvršilnih organov in delovnih teles ter njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti določa statut, način njihovega dela pa ureja poslovnik. V izvršilne organe in delovna telesa je lahko izvoljen, kdor je lahko delegiran v skupščino izobraževalne skupnosti. 29. člen Za usklajevanje dela zborov skupščine in njenih organov, za programiranje in pripravo sej ter za sodelovanje v teh vprašanjih s skupščino občine Koper in njenimi organi in z organi družbeno političnih organizacij in skupnosti občine Koper in Obale se oblikuje predsedstvo izobraževalne skupnosti kot metoda njenega dela. Način oblikovanja predsedstva in njegovo delovanje podrobneje urejata statut izobraževalne skupnosti in njen poslovnik. d) Samoupravna delavska kontrola 30. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v izobraževalni skupnosti po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih organih in delovnih telesih ter po svojih delegatih v njenem odboru samoupravne delavske kontrole. Način, kako se uporabniki in izvajalci seznanijo s plani in programi izobraževalne skupnosti, z uresničevanjem svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosov ter z delom organov skupnosti, urejajo statut in drugi samoupravni splošni akti izouraževalne skupnosti. S samoupravnimi splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se uporabnikom in izvajalcem ter organom samoupravne delavske kontrole zagotovi tudi uresničevanje pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z družbenimi sredstvi. 31. člen Skupščina nadzoruje delo svojih organov in strokovne službe. V nadzorovanju njihovega dela jim skupščina daje smernice in navodila, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti. 1 oktobra 1982 — št- 26 URADNE OBJAVE 349 32. č!en Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih v izobraževali skupnosti sprejetih samoupravnih splošnih aktov zlasti glede uveljavljanja pravic, izpopolnjevanja obveznosti in uresničevanja odgovornosti uporabnikov in izvajalcev ter strokovne službe. Odbor samoupravne delavske kontrole posebno skrbno nadzoruje poslovanje z družbenimi sredstvi in uporabo teh sredstev. S statutom in drugimi samoupravnimi akti se uredi obveznost organov in strokovne službe, da sproti obveščajo odbor samoupravne delavske kontrole o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo ter da mu dajo na voljo podatke, ki jih potrebuje za delo. Skupščina je dolžna obravnavati poročila in predloge odbora samoupravne delavske kontrole ter odpraviti nepravilnosti oziroma obvestiti ta odbor o ugotovljenem stanju, sprejetih ukrepih ali stališču v zvezi s posameznim vprašanjem. 33. člen Število članov odbora samoupravne delavske kontrole, njihovo sestavo. volitve in odpoklic ureja statut izobraževalne skupnosti. VI. SODELOVANJE MED OBČINSKIMI IZOBRAŽEVALNIMI SKUPNOSTMI OBALNIH OBČIN 34. člen Način in oblike medsebojnega sodelovanja uredijo občinske izobraževalne skupnosti obalnih občin na podlagi sprejetih stališč občinskih in obalnih družbeno političnih organizacij. VII. PLANIRANJE IN URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV 33. člen Nosilci planiranja v izobraževalni skupnosti so uporabniki in izvajalci. Planiranje mora biti v skladu z dohodkom, ki je kot rezultat skupne družbene produktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega dela uporabnikov. 36. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana se udeleženci sporazumejo, katere naloge bodo uresničevali s svobodno menjavo dela v ?voji izobraževalni skupnosti in katere naloge bodo reševali po njej. Samoupravni sporazum o temeljih plana izobraževalne skupnosti temelji na usklajenosti elementov, ki jih sprejemajo uporabniki in izvajalci na podlagi zakona in določa tudi druge naloge za katere se še posebej dogovorijo kot npr. naložbe v razširitve zmogljivosti temeljnih organizacij združenega dela izvajalcev, ki niso vključene v ceni storitev, posebni dogovorjeni programi izobraževanja in štipendiranja delavcev izvajalcev, ki niso zajeti v ceni storitev, strokovno in raziskovalno delo za potrebe razvoja izobraževanja, zagotavljanje razširjenih pravic učencev osnovnih šol, zagotavljanje pogojev, ki jih osnovne šole omogočajo za življenje in delo mladine v krajevni skupnosti itd. Skupščina izobraževalne skupnosti spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in uresničevanje plana ter najmanj enkrat letno poroča o tem delavcem uporabnikom in izvajalcem. 37. člen S statutom izobraževalne skupnosti se v skladu z zakonom in tem sporazumom uredijo vprašanja, ki so pomembna za delovanje skupnosti, kot so zlasti: — število delegatskih mest v zborih skupščine in način oblikovanja konference delegacij za delegiranje skupnih delegatov; , — način zagotovitve možnosti sodelovanja predstavnikov organov drugih organizacij in skupnosti v skupščini izobraževalne skupnosti, — usklajevalni postopek za primer, da med zboroma skupščine ni soglasja; *** delovna področja, pooblastila, obveznosti in odgovornosti delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini in njenih zborih ter njihovih organih in način njihove izvolitve in razrešitve: — način oblikovanja izvršilnih organov in delovnih teles skupščine in njenih zborov, njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti, način izvolitve in odpoklica članov ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti; — postopek sprejemanja vzgojnoizobraževalnih programov; — način seznanjanja uporabnikov in izvajalcev z delovanjem skupnosti in način uveljavljanja njihove pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi; sestava, volitve in odpoklic ter število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter obveznosti organov in strokovne službe do tega odbora; naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi delavcev, ki jih opravljajo; — sedež skupnosti; — zastopanje in predstavljanje skupnosti; — odgovornost skupnosti v javnem prometu; — zadeve o katerih enakopravno z zboroma skupščine odloča samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo italijanske narodnosti; — načela za ureditev vprašatlj, ki se urejajo s poslovnikom skupščine; — druga vprašanja, določena s tem sporazumom ali z zakonom. 38. člen Za reševanje sporov, ki nastanejo iz družbenoekonomskih in iz drugih samoupravnih odnosov v izobraževalni skupnosti je pristojno Sodišče združenega dela za področj^izobraževalnih skupnosti SR Slovenije v mejah svoje stvarne pristojnosti. Ne glede na prejšnji odstavek se stranke v sporu lahko sporazumejo, da reši spor arbitraža, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom. ' VII SODELOVANJE S SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOSTJO ZA PROSVETO IN KULTURO PRIPADNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI V OBČINI KOPER 39 člen Skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti v občini Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost za prosveto in kulturo) obravnava svoj program dela skupaj z izobraževalno skupnostjo, na skupni seji skupščin obeh skupnosti. Skupščina skupnosti za prosveto in kulturo nastopa enakopravno v vseh zadevah, ki pomenijo uresničevanje njenega programa dela. oziroma posebnega interesa pripadnikov italijanske narodnosti, s skupščino izobraževalne skupnosti. 40. člen Če ni doseženo soglasje med skupščinami iz prejšnjega člena o določeni zadevi po dveh zaporednih obravnavah, se ustanovi skupna komisija v katero izvoli vsaka skupščina enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če skupna komisija ne doseže soglasje, ali če skupščini skupnosti ne sprejmeta njenega predloga, se sporna zadeva odloži z dnevnega reda in se o tem obvesti Skupščino občine Koper. O sporni zadevi dokončno odločata zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupščine. 4L člen Za uresničevanje sprejetega programa skupnosti za prosveto in kulturo. zagotovi sredstva izobraževalna skupnost. 42. člen Sodelovanje s skupnostjo za prosveto in kulturo podrobneje ureja statut izobraževalne skupnosti. VIII. STROKOVNA SLUŽBA 43. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in tem podobnih del, ki omogočajo uporabnikom in izvajalcem, da v izobraževalni skupnosti samoupravno sprejemajo in uresničujejo odločitve, razen za dela, ki jih lahko opravljajo uporabniki in izvajalci sami oziroma upravni organi, ustanovi izobraževalna skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini Koper skupno strokovno službo. Delovna skupnost skupne strokovne službe se oblikuje s samoupravnim sporazumom. 44. člen Vodjo delovne skupnosti imenujejo in razrešujejo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jo ustanovile, potem, ko dobijo mnenje delovne skupnosti, Vodjo delovne skupnosti se imenuje za dobo štirih let. Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in delo delovne skupnosti odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ustanovile delovno skupnost. 45. člen Statut izobraževalne skupnosti in samoupravni sporazum o ustanovitvi delovne skupnosti podrobneje urejata način imenovanja, pravice, dolžnosti in odgovornosti vodje delovne skupnosti. 350 URADNE OBJAVE 1. oktobra 1982 — $t. 26 IX PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 46. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen. ko ga podpiše 2/3 pooblaščenih podpisnikov. ustanoviteljev skupnost!. Ko da k njemu soglasje Skupščina občine Koper ga objavi v Uradnih objavah občine Ilirska Bistrica. Izo!a. Koper. Piran. Postojna in Sežana. Ta sporazum začne-ve-ljati osmi dan po objavi 47. č!en Ta samoupravni sporazum se !ahko spremeni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev Spremembe lahko prediagajo ustanovitelji skupnosti. 48 člen * Do sprejetja Ntatuta !zobraževa!ne skupnosti opravijajo naloge skupnosti (trgani skupnosti v Nedanji sestavi Koper. ib. novembra i^bO K tem sporazumu je daia sogiasje skupščina občine Koper s skiepom št. !J25-7/82 z dne 24 marca 1982. Na podiagi 47. ciena Zakona o svobodni menjavi deia na področju vzgoje m izobraževanja (Uradni iist SRS. št. L 80) ter 8. čiena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževaine skupnosti Koper je skupščina občinske izobraževaine skupnosti Koper na seji zbora uporabnikov in seji zbora izvajalcev dne 24. junija 1981 in 3. marca 1982 sprejela STATUT OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KOPER I SPLOŠNE DOLOČBE L čien Občinska izobraževalna skupnost Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samouprav na interesna skupnost, ki so jo s samoupravnim sporazumom, sklenjenim v januarju Ì978 in samoupravnim sporazumom o spremembah m dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti, sklenjenim v januarju 1981. ustanovili delavci v temeljnih oigamzacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih na območju občine Koper — kot uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost ter delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela. ki na podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje v občini Koper kot izvajalci (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) 2. člen V skupnosti delavci, drugi delovni ljudje in občani ugotavljajo in obravnavajo celotne potrebe in interese po vzgoji in izobraževanju v občini Koper in jih v skladu s potrebami družbenega razvoja uresničujejo s svobodno menjavo dela ter v ta namen zagotavljajo in združujejo sredstva za uresničevanje potreb na področju vzgoje in izobraževanja. 3. člen Skupnost uresničuje svoje naloge v skladu z ustavo, zakoni, družbenimi dogovori m samoupravnimi sporazumi ter samoupravnimi splošnimi akti skupnosti 4. člen Skupnost je ustanovljena za območje občine Koper (območje občine v nadaljnjem besedilu: občina). 5. člen Ime skupnosti je: Občinska izobraževalna skupnost Koper. V italijanskem jeziku se ime glasi: Comunità comunale deli' istruzione Capodistna. Sedež skupnosti je v Kopru, Telovadniški trg L 6. č!$n Skupnost je družbeno pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja skupnost neomejeno, z vsemi svojimi sredstvi, s katerimi razpolaga. Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. 7. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. V primeru odsotnosti predsednika skupščine in njegovega namestnika lahko zastopa skupnost druga oseba v mejah pooblastil, ki jih da predsednik skupščine 8. člen Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: Občinska izobraževalna skupnost Koper — v italijanščini Comunità comunale de!!' istruzione Capodistria. 9. člen Skupnost se vpiše v sodni register v skladu z zakonom. 10. člen Za usklajen razvoj in oblikovanje standarda vzgoje in izobraževanja se uporabniki in izvajalci, organizirani v skupnosti po njej povezujejo z občinskima izobraževalnima skupnostima Izola in Piran. Način in oblike medsebojnega sodelovanja uredijo občinske izobraževalne skupnosti obalnih občin v skladu s sprejetimi stališči v skupnostih in obalnih družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih. 11. člen Uporabniki in izvajalci se po skupnosti združujejo v Izobraževalno skupnost Slovenije, da v njej oblikujejo skupne osnove politike vzgoje in izobraževanje v SR Slovenije, uresničujejo širše družbene interese, uveljavljajo vzajemnost in solidarnost, izenačujejo možnosti za izobraževanje in opravljajo druge naloge skupnega pomena. 12. člen Za dogovarjanje o skupnih nalogah in usklajenega delovanja pri teh nalogah, sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti v občini Koper. V ta namen lahko skupnosti družbenih dejavnosti ustanovijo skupne organe. 13. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti opravlja za zadeve vzgoje in izobraževanja pristojni upravni organ skupščine občine Koper. Družbeno nadzorstvo nad delom skupnosti opravlja skupščina občine Koper. 11 SODELOVANJE S SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOSTJO ZA PROSVETO IN KULTURO PRIPADNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI 14. člen Skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti obJikuje srednjeročni program vzgoje in izobraževanja z enakopravnim odločanjem z izobraževalno skupnostjo na skupni seji skupščin, obeh skupnosti. Usklajen in soglasno sprejet program skupnosti za prosveto in kulturo postane sestavni de! programa izobraževalne skupnosti, ki za njegovo izvajanje tudi zagotavlja potrebna sredstva. Brez uskladitve stališč med skupščinama obeh skupnosti ni mogoče sprejeti nobene odločitve, ki zadevajo posebni interes narodnosti. V primeru, da se obe skupščini po dveh zaporednih obravnavah o spornem vprašanju ne zedinita, se ustanovi skupna komisija, v katero izvoli vsaka skupščina po 5 članov. Skupna komisija izdela predlog za rešitev spornega vprašanja. Če se skupna komisija ne sporazume ali če njenega predloga ne sprejmeta skupščini na skupni seji, se predlog odloži z dnevnega reda. Zadevo obravnava in o njej dokončno odločata zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupščine. 111 NALOGE SKUPNOSTI 15. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani združeni v skupnosti, uresničujejo skupne in splošne družbene interese na področju vzgoje in izobraževanja ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem sporazumu in v drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti s tem, da se zlasti sporazumevajo o uresničevanju svobodne menjave dela, o vzajemnosti in solidarnosti, o drugih ukrepih za pospeševanje razvoja vzgoje in izobraževanja ter skrbijo za dvig izobrazbene ravni delovnih ljudi. 1. oktobra 1982 — Št. 26 URADNE OBJAVE 351 IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 16. č!en Skupnost je organizirana tako, da de!a v organih upravljanja, zagotavlja kar najbolj neposredno spdelovanje delavcev in drugih delovnih -r občanov, kot uporabnikov in izvajalcev vzgoje in izobraževanja pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena. 17. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nad-zor. 1 Pravice, dolžnosti in odgovornost delegatov 18. člen Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa zakon, samoupravni akti skupnosti in ta statut, zlasti pa: — da izrazijo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine; — da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine; — da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe; — da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini, na medobčinski in republiški ravni; — da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti; — da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine; — da zastavljajo delegatska vprašanja; — da spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katere so bili izvoljeni. 19. člen Delegat ima pravico biti voljen v organe skupščine in njena delovna telesa ter v druge organe skupnosti in je dolžan v njih tvorno sodelovati. Delegat ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor oziroma delovno telo skupnosti. 20. člen Delegat ima zlasti pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora skupščine, v katerega je delegiran, skupnih sej obeh zborov skupščine ter sej organov oz. delovnih teles, v katere je delegiran, skupnih sej obeh zborov skupščine ter sej organov oz. delovnih teles, v katere je bil izvoljen oz. imenovan ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju. Delegat ima pravico in dolžnost, da glasuje o vsakem predlogu, o katerih se odloča na seji zbora, v katerega je delegiran, ali na skupni seji obeh zborov skupščine. Delegat ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. 21. člen Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju. Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. 22. člen Pravice, dotžnosti in odgovornosti deiegatov, način uresničevanja pravic in dolžnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom delegatov po drobno določa poslovnik skupščine skupnosti v skladu z ustavo m za konom. 2. Skupščina skupnosti 23. člen Skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu. v skupnem delu pa enakopravna. 25. člen Število delegacij in konferenc delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina s posebnim splošnim aktom, ki je sestavni del tega statuta. 26. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih Zbor uporabnikov ima 61 delegatskih mest. 27. člen Delegate v zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drugi organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje v občini, po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. Zbor izvajalcev ima 23 delegatskih mest. 3. Sklicevanje sej 28. člen Skupščina dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik skupščine (skupna seja 37. člen), oziroma predsednikov zborov (35. člen in 36. člen). V odsotnosti predsednikov opravljajo njihove naloge namestnic ki. Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora sklicuje seje na podlagi sprejetega delovnega načrta skupščine oziroma zbora ter glede na potrebe. 29. člen Predsednik skupščine skliče sejo na lastno pobudo, v skladu s sprejetim delovnim načrtom, oziroma v drugih nujnih primerih. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo, če to zahteva: — najmanj ena tretjina delegacij zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev; — izvršilni organ uporabnikov in izvajalcev: — odbor samoupravne delavske kontrole; — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. (e predsednik v ! 5 dneh po prejemu pismene zahteve ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sklicevanje sej zbora upotabnikov oz. zbora izvajalcev. 30. člen Predsednik skupščine ali predsednik zbora skliče sejo s pismenim vabilom in z navedbo dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda. Vabilo in gradivo za sejo mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij praviloma vsaj petnajst dni pred sejo. O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja in vroči dnevni red z gradivom v krajšem roku. vendar ne krajšim kot 10 dni pred sejo. V vabilu je treba posebej obrazložiti, zakaj je seja sklicana v krajšem roku. 31. člen Na sejo skupščine se vabijo predstavniki: — občinske konference SZDL Koper — občinske konference ZSMS Koper — skupščine občine Koper — izvršnega sveta Skupščine občine Koper — občinske konference ZKS Koper — občinski svet zveze sindikatov Koper Predstavniki navedenih organizacij aktivno sodelujejo na seji skupš-čme zlasti, ko se obranvavajo vprašanja širšega družbenega pomena. 24. člen . Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov, upo kov in izvajalcev. Na seje skupščine se vabi tudi predstavnike drugih interesnih skupnosti v občini in predstavnike republiških SIS, kadar so na dnevnem 7 352 URADNE OBJAVE 1. oktobra 1982 — $t. 26 redu seje vprašanja, ki so v skupnem interesu skupnosti, pa tudi predstavnike drugih organizacij in skupnosti, če !ahko s svojim delovanjem prispevajo k uspešnemu de!u skupščine. 32. čien Natančnejše določbe o sklicevanju in vodenju sej skupščine vsebuje poslovnik skupščine. 4. Delovno področje zbora 33. člen Delegati v skupščini skupnost! ali v njenih zborih odločajo o zadevah. ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje obravnave. Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugih delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih: — predlog elementov plana, — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana. — zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom, — druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor. 34. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov m zbor izvajalcev: — enakopravno v obeh zborih, — v posameznem zboru samostojno, — na skupni seji obeh zborov. 35. člen Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblasti! delegatov na seji zbora, — voli predsednika zbora in njegovega namestnika izmed članov delegacij za zbor, — ustanavlja svoja delovna telesa, jim določa naloge in odloča o sestavi teh teles, — sprejme program svojega dela. — opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. Zbor uporabnikov: — delegira delegate v organe upravljanja izvajalcev v skladu z določbami njihovih samoupravnih splošnih aktov, — izvoli 5 delegatov v delegacijo za zbor uporabnikov Izobraževalne skupnosti Slovenije. Zbor izvajalcev: — izvoli 5 delegatov v delegacijo za zbor izvajalcev Izobraževalne skupnosti Slovenije. Vsak zbor delegira skupnega delegata z zbori tistih občinskih izobraževalnih skupnosti, ki po določilih statuta delegirajo skupnega delegata v zboru IS Slovenije 36. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno: — določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — sprejemata plane skupnosti in izvedbene akte. — sprejemata programe razvoja vzgoje in izobraževanja v občini. — sklepata družbene dogovore in samoupravne sporazume, če je skupnost udeleženka v teh postopkih dogovarjanja, ali sporazumevanja, oziroma o pristopu skupnosti k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, — sprejemata statut skupnosti in druge samoupravne splošne akte ter druge akte skupnosti, — dajeta obvezno razlago določb statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. — določata naloge skupnosti ter sprejemata akte in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina, — sprejemata program in načrt dela skupnost! ter poročilo o delu. — sprejemata finančni načrt in zaključni račun o izvršitvi finm^-nega načrta skupnosti, — odločata o najemanju kreditov, — sprejemata poslovnik skupščine in drugih organov ter delovnih teles skupnosti, — opravljata druge zadeve, ki spadajo v enakopravno odločanje obeh zborov po z zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in tem statutu, ter druge zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine, pa za njih n! izrecno določeno, da jih obravnava ali o njih odloča posamezni zbor samostojno oziroma da jih obravnavata ali o njih odločata zbora na skupni seji z večino gl3so\ delegatov obeh zborov 37. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji: — oblikujeta polittko in obravnavata problematiko vzgoje in !zo-braževanja v občini, — obravnavata osnutke in predloge zakonov s področja vzgoje in izobraževanja ter dajeta pobude in predloge za spremembo ali dopolnitev teh zakonov. — dajeta pobude in predloge za sprejem predpisov s področja vzgoje in izobraževanja. — volita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika, — volita oziroma imenujeta skupne organe uporabnikov in izvajalcev, druge organe skupnosti ter komisije in delovna telesa. — imenujeta s skupščinami drugih SIS v občini vodjo skupne strokovne službe. — imenujeta odredbodajalce za izvrševanje finančnega načrta skupnosti, — odločata o ustanovitvi skupne strokovne službe skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi, skleneta samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe — dajeta soglasje k statutu in drugim samoupravnim splošnim aktom ter drugim aktom delovne skupnosti skupne strokovne službe, v skladu z zakonom in tem statutom. — obravnavata analize, poročila, informacije in drugo gradivo o delu skupnosti, njenih organov, skupne strokovne službe ter organizacij združenega deta na področju vzgoje in izobraževanja ter organiza-C!j. ki so člani skupnosti. — obravnavata pripombe mnenja in priporočila skupščine in drugih organov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij v občini ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbemh dejavnosti v občini v zvezi z delom skupnosti, ter jih obvešča o svojih stališčih oziroma sprejetih sklepih v tej zvezi. — obravnavata pripombe, predloge in mnenja ter poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole. — podeljujeta priznanja organizacijam združenega dela. drugim organizacijam in skupnostim ter posameznikom za izjemne dosežke in prizadevanja na področju vzgoje in izobraževanja. — opravljata druge zadeve, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in ta statut. 5. Odločanje 38. člen Skupščina sprejema svoje odločitve na sejah zborov oziroma na skupni seji zborov. 39. člen Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odloča vsak zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora. Odločitve in sklepi v zadevah, o katerih odločata zbor uporabnikov in zbor !zvajalcev enakopravno, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina delegatov v vsakem zboru. Stališča, sklepi in odločitve v zadevah, o katerih odločajo delegati na skupn! seji so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov. 40. člen Če samoupravni splošni akti in drugi akti skupnosti ter sklepi v zadevah. ki jih sprejemata oba zbora skupščine enakopravno niso sprejet! v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, zbora nadaljujeta obravnavo spornega akta ali predloga sklepa in znova glasujeta o spornih vprašanjih, potem ko sta dobila obširnejšo razlago od organov oziroma delovnih teles, k! so pripravili predlog akta ali sklepa 41 člen Če se zbora tudi po dveh zaporednih obranvavah spornega vprašanja ne sporazumeta o besedilu samoupravnega splošnega akta ali drugega akta ali sklepa v zadevah, o krterih odločata oba zbora enakopravno, se začne usklajevalni postopek V ta namen zbora dotočita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po tri člane. 1.oktobra 1982 —Št. 26 URADNE OBJAVE 353 De!u skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator deta med zboroma in komisijo. 42. eten Skupna komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladita stališča in sestavi! sporazumen predtog. ki ga predloži v sprejem zboroma. 43. čten Zbora si prizadevata uskiaditi svoja statišča in sprejeti odtočitev na podtagi sporazumnega predtoga skupne komisije, če je te mogoče na isti seji. -44. čten Če so razhajanja med zboroma v statiščih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči tako gtoboka in bistvena, da ni pričakovati, da bi tahko prišto do uskladitve na isti seji. ali ker je očitno, da komisija za usklajevanje zaradi velike obsežnosti ali zahtevnosti dela ne bo mogla opraviti svoje naloge v tem času oziroma ker je treba pripraviti novo besedilo spornega akta ali sklepa na novih izhodiščih, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje. se nadaljuje obravnava in odločanje o zadevi preloži do naslednje seje. Odločanje o sporni zadevi se predloži do naslednje seje tudi v primeru. če večina delegatov v zboru po obravnavi sporazumnega predloga skupne komisije meni. da je sporazumni predlog treba še delno dopolniti ali spremeniti, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje. ali da se o predlogu skupne komisije ne morejo izjaviti, dokler se o tem ne posvetujejo v delegacijah, ki so jih delegirale na sejo skupščine. V primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se skupni komisiji določi rok. do katerega naj pripravi svoj predlog. Celotna zadeva se v tem primeru vme v obravnavo delegacijam, skupaj z besedilom sporazumnega predloga skupne komisije ter z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami predloga. 45. člen Če se v skupni komisiji za usklajevanje ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga. se predlog akta ali sklepa odloži z dnevnega reda. Predlog akta ali sklepa v sporni zadevi se lahko, da ponovno na dnevni red na predlog enega zbora ali izvršilnega organa. 46. člen Če skupščina skupnosti tudi po izvedenem usklajevalnem postopku ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odv^no njeno delo in je s tem bistveno ogroženo opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti v občini, obvesti skupščino občine, ki lahko s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje. 11. Predsednik skupščine in predsednika zborov 47. člen Skupščina skupnosti ima ptedsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine, ki ju volita enakopravno oba zbora skupščine izmed članov delegacij. Predsednika in namestnika predsednika imata tudi oba zbora. Predsednika in namestnika predsednika zbora voli vsak zbor samostojno izmed članov delegacij za ta zbor. Volitve za predsednika skupščine in njegovega namestnika ter volitve za predsednika zborov in njuna namestnika se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča vsak zbor samostojno. Predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika zborov in njuna namestnika so izvoljeni za dobo dveh let. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen na isto funkcijo. 48. člen Predsednik skupščine zlasti: — predstavlja in zastopa skupnost. — odgovarja za zakonitost dela skupnosti, — sklicuje seje skupščine — vodi skupne seje obeh zborov skupščine, — predseduje predsedstvu skupščine, — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihovih funkcij v skupščini, — spremlja in nadzira izvajanje sklepov skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov, — skrbi za javnost dela skupščine. — skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, ter za sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, — opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in samoupravni splošni akti, ter naloge, ki mu jih poveri skupščina. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 49. člen Namestnik predsednika skupščine: — nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko !e-ta ne more opravljati svojih dolžnosti, — pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih nalog. — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri predsednik ali skupščina. Predsednik zbora: — sklicuje in vodi sejo zMbra. — vodi sejo zbora, če zaseda zbor na ločeni seji. — skrbi, da dela zbor po poslovniku skupščine. — spremlja in nadzira izvrševanje sklepc\ /bora. \prejenh \ zadevah. ki spadajo v izključno pristojnost zbora. (e zbora zasedata skupaj, sodelujeta predsednika zborov pri pripravi dnevnega reda seje skupščine. (e zbora zasedata skupaj, odločata pa o zadevah o katerih sta pristojna odločati enakopravno, daje predsednik zbora zadevo oziroma vprašanje na glasovanje in ugotovi izid glasovanja zboru, kateremu predseduje. Če je predsednik zbora odsoten, ga nadomešča njegov namestnik. Predsednik zbora in njegov namestnik sta za svoje delo odgovorna zboru, ki ju je izvolil. 51. člen Predsednik in namestnik predsednika skupščine skupnosti ter predsednika in namestnika predsednika obeh zborov sestavljajo predsedstvo skupščine, ki: — usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej, — skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih. — daje pobude za zboljšanje in razvoj delegatskih odnosov v skupnosti. — skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih S!S. z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. — opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov. 7. Organi skupščine skupnosti 52. člen Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti, in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev: — koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge. — koordinacijski odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela, ^ — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo le delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev. 53. člen Za opravljanje nalog in izvrševanje odločitev skupščine lahko skupščina imenuje tudi druge stalne ali občasne samoupravne organe. Sestavo, naloge in trajanje mandata članov organov iz prvega odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom o imenovanju organov: a) Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge 54. člen Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge ima 9 članov. Člane odbora izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in namestnika predsednika odbora. 354 URADNE OBJAVE 1. oktobra 1982 — Št. 26 55. č!en Odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja predloge družbenih dogovorov.^amoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali v skupščini skupnosti. — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini skupnosti. — skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja vzgoje in izobraževanja, ki jih je sprejela skupščina skupnosti kot enakopraven zbor v skupščini občine. — seznanja zbora in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike vzgoje in izobraževanja in predlaga ustrezne ukrepe. — spremlja problematiko na področju usmerjenega izobraževanja v občini Koper ter predlaga skupščini ustrezne ukrepe v zvezi z izvajanjem nalog skupnosti s tega področja dela. — poroča o slojem delu skupščini skupnosti. — zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi občine, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini, — spremlja prizadevanja strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za skupnost, — opravlja druge skupne naloge, za katere sta ga pooblastila zbor uporavnikov in zbor izvajalcev ter naloge določene v tem statutu in drugih samoupravnih aktih skupnosti b) Koordinacijski odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela 56. člen Koordinacijski odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela iam 9 članov. Člane odbora izvoli skupščina skupnosti izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in namestnika predsednika odbora. 57. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — skrbi za usklajevanje aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci v skupnosti, — oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, — spremlja izvajanje nalog s področja svobodne menjave dela v skupnosti, — poroča skupščina skupnosti in predlaga ustrezne ukrepe, — opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci. c) Predsednika koordinacijskih odborov 58. člen Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge: — vodi in usklajuje delo koordinacijskega odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti, — sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga njihov dnevni red. — skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora. — poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema zasedanjema zborov in o izpolnitvi sprejetih ukrepov, — po pooblastilu skupščine in koordinacijskega odbora opravlja druge naloge. Če je predsednik koordinacijskega odbora odsoten, ga nadomešča namestnik predsednika koordinacijskega odbora. V. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 59. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti kot sredstvo in način uresničevanja nadzorstva nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva svojih pravic in družbene lastnine. Nadzorstvo opravljajo po svojih delegatih v skupščini in njenih organih ter po posebnem organu samoupravne delavske kontrole. — Odboru za samoupravni nadzor. 60. člen Odbor za samoupravni nadzor ima tele pravice in dolžnosti: — nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov; — nadzira skladnost delovanja organov skupnosti s pooblastili iz sta-tuta in samoupravnih aktov skupnosti; — nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov skupnosti; — nadzira porabo sredstev skupnosti; — nadzira delo in poslovanje skupne strokovne službe; — nadzira obveščanje članov skupnosti; — opravlja druge naloge. 61. člen Odbor za samoupravni nadzor ima 7 članov. Člane odbora volijo delegacije na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo sprejme skupščina. V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen člane delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti. Mandat članov traja štiri leta. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za člana odbora. 62. člen Člani odbora za samoupravni nadzor izvolijo izmed sebe predsednika odbora in njegovega namestnika. 63. člen Delegati odbora samoupravnega delavskega nadzora so lahko odpoklicani pred potekom mandata, če se ugotovi, da ne opravljajo dolžnosti za katero so izvoljeni. Pobudo za odpoklic posameznega delegata ali odbora v celoti lahko poda posamezen zbor skupščine ali drugi organ skupščine. 64. člen Odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik odbora. Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora, če to zahtevajo: — najmanj trije člani odbora, — predsednik skupščine, — drugi organ skupščine, — najmanj ena petina vseh delegacij, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti. Odbor se mora sestati najmanj enkrat na leto. O svojih ugotovitvah in o oceni stanja v skupnosti mora poročati skupščini najmanj enkrat letno. VI LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 65. člen Delovni ljudje in občani organizirani v skupnosti, na podlagi samoupravnega sporazumevanja skrbijo, organizirajo, pripravljajo, usklajujejo in uresničujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite tako. da jih opravljajo v okviru temeljnih dejavnosti, za katere je skupnost ustanovljena. V skupnosti se v skladu z obrambnimi in varnostnimi načrti zagotavlja učinkovito delovanje ustreznih dejavnosti za primer vojne, ob naravnih ali drugih hudih nesrečah in v izrednih razmerah. 66. člen V primerih oboroženega napada na državo izvaja skupnost mobilizacijo svojih sil in sredstev za izvršitev nalog obrambe in samozaščite. Po ukazu organa, ki ga določa zakon, se izvaja mobilizacija tudi ob neposredni vojni nevarnosti, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter ob izrednih razmerah. Ob mobilizaciji preide skupnost iz mirnodobne v vojno organizacijo in se pripravi za vodenje, splošnega ljudskega odpora. 67. člen Za izredne razmere se šteje oboroženo, subverzivno ali drugačno nasilno delovanje sovražnih in drugih družbi nevarnih sil, ki neposredno ogroža ustavno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije ali Socialistične republike Slovenije ali druge temeljne vrednote socialistične ureditve, varnost države ali njenih posameznih delov ali življenje ljudi in materialne dobrine v večjem obsegu. 68. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, zagotavljajo s planiranjem splošne ljudske obrambe kot sestavnim delom planiranja v skupnosti, materialne in druge pogoje za aktivno in nepo- URADNE OBJAVE 355 1. oktobra 1982 — št. 26 sredno udetežbo v obrambnih pripravah in za krepitev obrambe in samozaščitne priprav! jenosti. V p!anih skupnosti se dotočijo na!oge v zvezi z organiziranjem in pri-prav!janjem sp!ošne tjudske obrambe in družbene samozaščite, sredstva za uresničevanje teh na!og ter drugi ukrepi za pripravo na obrambo države in ža de!o v vojnih razmerah. 69. č!en Za izvrševanje na!og sp!ošne tjudske obrambe in družbene samozaščite skrbi Odbor za !judsko obrambo in družbeno samozaščito. 70. č!en Uresničevanje sp!ošne ijudske obrambe in družbene samozaščite, pravice in do!žnosti organov skupnosti pri tem uresničevanju in druga pomembna vprašanja s področja sptoš^e ijudske obrambe in družbene samozaščite se podrobneje uredijo z enim a!i več samoupravnimi sptošnimi akti skupnosti. VH. ENOTE IN TEMELJNE SKUPNOSTI 71. č!en Uporabniki storitev ene a!i več vzgojnoizobraževainih organizacij !ahko skupaj z de!avci te organizacije in z drugimi za uresničevanje svobodne menjave de!a ustanovijo enoto občinske izobraževale skupnosti, v kateri izvajajo dotočen vzgojnoizobraževatni program oziroma posamezne natoge iz detovnega načrta izobraževatne organizacije Za kar najbotj neposredno uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi deta na posameznem področju vzgojnoizobraževatne dejavnosti se uporabniki in izvajatci tahko v občinski izobraževatni skupnosti organizirajo v temetjno skupnost. 72. čten Enoto oziroma temetjno skupnost skupnosti upravtja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajatcev. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi enote oziroma temetjne skupnosti se dotočijo pogoji za njihovo organiziranje, števito detegat-skih mest v zborih skupščine enote oziroma temetjne skupnosti, števito in način detegiranja detegatov uporabnikov in izvajatcev. način odto-čanja ter druga načeta za njihovo samoupravno organiziranost. VIII PLANIRANJE IN URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV 73. čten Nositci samoupravnega in družbenega ptaniranja na področju vzgoje in izobraževanja so detavci. drugi detovni tjudje in občani, združeni v skupnosti. Pravico in dotžnost ptaniranja uresničujejo detavci,drugi detovni tjudje in občani v skupnosti tako, da sktepajo samoupravne sporazume o temetjih ptana skupnosti in dogovor o temetjih ptana občine, da sprejemajo piane skupnosti in da ukrepajo ter detujejo za njihovo uresničevanje. 74. čten * Skupnost ptanira