Leto V., štev. 138
LJubllaiMi Četrtek, 12. junija I9Z4
Pomnit ptTunrsnt
cena z ddh
Izb
■L
Stane mesečno 20-— Din M inozemstvo 30'— . neobvezno
Oglasi po Urifo.
Uredništvo t
Miklošičeva cesta it 16/L Telefon it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravnlStvo s
Ljubljana. Prešernova nU it 64. Telet it 98.
Podružnici«
Maribor, Barvarska ul. t C*l|e, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. iekor. zavoda iter. 11.842.
Ljubljana, 11. junija.
Veliki govor Svetozarja Pribičeviča odmeva po vsej naši državi. Lotil se je vseh težkih problemov, ki vznemirjajo duhove in jih razložil z njtmu lastno ostrino.
Tudi naši soparatlsti si lahko v njem poiščejo marsikojo lekcijo. Gosp. Pribičevič jo bil hudomušen in je naslikal, kakšen bi bil alučaj Slovencev, ako bi jih država smatrala za poseben narod, kakor to zahteva SLS in peščica praznoglavih naših kampanilistov. Na njihov konto je izpregovoril besedo, ki bi ne smele najti gluhih ušes niti med pristaši SLS, ako je v njihovih vrstah sploh še kaj razsodnih mož.
«Mi Srbi in Hrvati, ki smo za edin-stvo, pa nočemo nobene podrejenosti enega narodnega dela drugemu. Izhajajoč s stali-Sča državnega in narodnega edinstva, ne moremo pristati na predloge, ki ponižujejo poodlne narodne dele. Sa-mostalni demokrati bo za b a m o -opredeljenje narodaTcot celine, nikdar pa ne priznajo pravice samoopredo 1 jenj a poedinim delom našega nato da.
Srbi posebej, Hrvati posobej in Slo-vonci poseboj ne pomenijo ene države in enega naroda, marveč tri države in tri narode. Slovenci n. pr. so ravuo-pravni s Srbi in Hrvati zato, ker 60 cn narod z njimi, če bi pa Slovenci bili poseben narod, tedaj milijon Slovencev nc more biti ravnopraven z 12 milijoni Srbov in Hrvatov. Za Slovence bi v tem slučaju veljala konvoncija za zaščito narodnih manjšin kot za ostale narodne manjšino v naši driavi.» Tako pojasnjuje Svetozar Pribičevič vrtoglavo politiko naših separatistov, ki nas hočejo na vsak način iz državnega naroda potiš niti na nivo narodno manjšine in pri tem sebe proglašajo za edino poštene Slovenco . . .
Gosp. Pribičevič, ki ga vsa državno-pravna domišljavost na Hrvatskem slika kot sovražnika Hrvatov, je to svoje nasprotnike moralno žo zdavnaj razorožil s plemenitim delom za svobodo Hrvatov in za njih prosveto. Sedaj pa je ponovno pojasnil, kako on uniova «spora.ziim> med Hrvati in Srbi. češ:
«Mi smo že prod vojno govorili, da smo Srbi in Hrvati eno in isto. To, kar jo srbsko, bodi hrvatsko in obratno. — Srbstvo in hrvatstvo sta samo dve različni imeni za en in isti pojem. Č e bi sovražil Hrvate, bi sovražil samega sebe! Mi Srbi in Hrvati, ki mislimo tako, so lahko spora/z umemo, to se pravi, mi smo so že sporazumeli! Mi smo se sporazumeli tako. da v naši državi vse, kar doseže Srb, lahko doseže tudi Hrvat, da ima Hrvat toliko pravice pa tudi toliko dolžnosti ko Srb! Državnopravni položaj Hrvatske pod OgTsko je bil podrejen položaj.»
Da, tako je. če zaničujem Srbe, zar ničujem in slabim srbe. Ce jili odbijam in slabim, slabim ves svoj narod. Separatisti nas jugoslovenskih nacionalistov razumeti ne morejo. Oni zrejo na vse raz ozko svoje stališče, ker jim čut etnične solidarnosti sega le do Kolpe. A nas je objel ves narod. Zato pa zaman v naših srcih iščeš boja med plemeni.
Zdavnaj je premagano stališče, da bi kdo v Slovenstvu. Hrvatstvu in Srbstvu. ka.kor ga pojmujemo in ljubimo, videl kako opasnost za razvoj našega naroda, ki so sestavlja iz teh treh sestavin. Ravno tako ne vidi nihče več nič opasnopa v tem. da ima naš narod dva književna jezika, ki tečeta vsak zase, a ne bomo dopustili, da se še bolj razdvojita.
Samo hudoben jezuit more trditi, da Slovenci v tej državi ne obravnavamo kot del državnega naroda,. Kdor tega ne razume, naj primerja z nami stanje Arnnvtov, Nemcev ln ostalih manjšin, pa 6e mu bo morda vendarle počasi zasvetila razlika mod onim. kar mi hočemo, da smo in ostanemo, in onim, v kar nas SLS hoče ponižati.
Tronarodnjaštvo in njegova logična posledica — federalizem je negacija naše državne ideje. Tr on ar od nja.štvo jo protidržavna akcija, ono je opasno temeljem države. 2 njim mora obračunati, kdor hoče složno delo celega naroda.
Pred razpustom narodne skupščine?
NOVE VOLITVE V OKTOBRU? — NAPAD V TRBOVLJAH ORGA-N1ZIRALI BEOGRAJSKI KOMUNISTI. — RAZPUST RADIČEVE STRANKE? — SILNA NERVOZNOST V OPOZICIJSKEM BLOKU. — DAVIDOVIČ PROTI RAZPUSTU OBČINSKEGA SVETA V LJUB-
LJANI.
Beograd, 11. junija. Danes se je v radi. kalnih krogih naglašala verjetnost skli« canja narodne skupščine za prve dni bo« dočega meseca na izredno zasedanje, na katerem bo Pašič prečita! ukaz o razpu* stltvl narodne skupščine in o razpisu novih volitev za oktober.
Beograd, 11. junija, p. Ministrski svet ie razpravljal danes zvečer predvsem o vprašanjih naše prometne politike. Pripravlja se velik načrt za popravilo vseh starih In za dovršitev novih železniških prog, ki so so že začele graditi. Državni podtainik VVildcr je poročal vladi o preiskavi v Trbovljah, o kraljevem posetu v Varaždlnu, o svojem posetu pri kralju ter o zadnjih dogodkih v Zagrebu, ko so skupno nastopili radičevci s komunisti. Wilder jo vladi predložil dokumente, ki dokazujejo, da so dogodki v Trbovljah bili posebno pripravljeni po komunistih, kl so jih inscenlralL
Po seji ministrskega sveta je izjavil novinarjem, da se ie po točni preiskavi dognalo, da so komunisti pripravili napad v Trbovljah ter da je bil napad Inscenlran po beograjskih komunistih. Dosegli so s« dokumenti, ki sprlčujejo o instrukcijah, katere je komunistična centrala dajala posameznim organizacijam v državi z nalogom, da se trboveljski dogodki Izkoristijo, da naj se skllčejo protestna zborovanja ter so bili napisani tudi govori In resolucije. Zasegli so se tudi tiskani govori, katere so komunistični voditelji pošiljali svojim agitatorjem. Razpustitev ljubljanskega občinskega sveta se je izvršila v duhu zakona o zaščiti države. Ta zakon določa, da se Imajo ukiniti ne samo komunistični posla-niški mandati, temveč tudi mandati njihovih samoupravnih teles.
Beograd, 11. junija, r. Radičev odhod v Moskvo in njegovi poslednji članki v »Slobodnem Domu* so do kraja poslabšali že itak mizerno stanje opozicijskega bloka. V enem delu vladnih krogov se je zadnje dni pretresala možnost nastopa proti HRSS in eventualne uporabe zakona o zaščiti države, kar bi pomenilo razpustitev HRSS, kakor se je to svoj čas storilo s komunistično stranko. O tej stvari se je tudi govorilo in razpravljalo na konferencah in sejah ministrskega sveta.
Radi suspendiranja ljubljanskega občinskega sveta ter nameravanih
protiradičevskih ukrepov je opozicija zelo nervozna. Ni izključeno, da odidejo Davidovič, Korošec in Spaho po konferenci v Zagrebu na Bled. Nervoznost opozicijo je povečala tudi govorica o izvedbi politike nacijonalnega bloka, ki gre za tem, da se popolnoma izvede ustava. Na jutrišnjem zborovanju Davidovičcvih demokratov so bo sklopalo tudi o postopanju napram razpustitvi občinskega zastopa v Ljubljani in napram napovedanim nadalj-nim razpustitvam občinskih in mestnih občinskih odborov na Hrvatskem in v Sloveniji.	^ j -
REŠEVALNA AKCIJA ZA OPOZICIJSKI BLOK.
Beograd, U. Junija, p. V petek potuje v Zagreb Ljuba Davidovič, kjer bo imel v soboto sestanek z zastopniki HRSS, dr. Korošcem In dr. Spaliom in s katerimi se bo razgovarjal, kako bi sc rešila obupna situacija opozicijskega bloka. Nato bo Davidovič nastopil svojo turnejo po Dalmaciji In Bosni, da sc prepriča, ali Ima tamkaj kaj pristašev, ali nič. Na tem potu ga bodo spremljali Šcčerov. Člčcvlč ln dr. Radosavljcvič.
VPRAŠANJE REKONSTRUKCIJE VLADE.
Beograd, li. junija, p. Vprašanje rekonstrukcije vlade po poročilih ministrov šc nl rešeno, zelo verjetno pa je, da bodo Izstopili Janjič, Simonovič In Kojič. Z ozirom na mnoge kandidature nl izključeno, da bo Pašič, kakor običajno, sam odločil glede rekonstrukcije ter ukaz nesel kralju v podpis. Kot kandidati sc navajajo Nlnko Perlč, dr. Vasa Jovanovič ln Boža Maksltnovlč, kl Imajo največ upanja v ogromnem številu kandidatov.
BLOKASI VIDIJO POVSOD STRAHOVE.
Beograd, 11. junija, p. Dne 15. t. m.
na dan pravoslavnih blnkoštnih praznikov se bo vršila v Beogradu slava celokupne naše žandarmcrljc v spomin, ko se je orožnlštvo udeležilo obrambe Beograda pred 62 leti. Komandant žandarmerije general Totnič je danes posetil ministrskega predsednika Pašiča in ga povabil na to slavo. Poset generala To-iniča pri Pašlču Je v vrstah blokašev Izzval silen strah ter so blokaši širili vest, da gre pri tem za nekakšno vojno diktaturo. V tem strahu so današnje zemljoradniške »Novosti« prinesle članek z naslovom »Vojna diktatura«.
Slabi izgledi za dnevnice
PO DOSEDANJI PRAKSI POSLANCI NIMAJO PRAVICE DO
DNEVNIC.
SKOP JEGLIČ PRI PAŠICU.
Beograd, 11. junija, p. Pašič jo danos sprejel ljubljanskega škofa Jegliča in v «vozl s tem tudi predsednika narodno skupščine Ljubo Jovanoviča. Dr. Jeglič j« nocoj odpotoval t Zagreb, kjer se bo sestal z nadškofom dr. Baucrjom in Škotom dr. Akgamovičem, ...
Beograd, 11. junija, p. Opozicija sedaj menda na ničesar druzega ne misli, kakor nato, kako bl še Iztisnila Iz državne blagajne za svoje poslance dnevnice. Opozicijonalci so neprestano na vratu skupščinskega predsednika Ljube Jovanoviča ter pritiskajo nanj, naj vendar že enkrat izplača dnevnice tudi za čas, ko so seje skupščine zaključene. Pod pritiskom dljct lačnih poslancev, je sedaj predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič nadaljeval posvetovanja z odličnimi pravniki o vprašanjih, ali pripadajo narodnim poslancem dnevnice v času, ko je narodna skupščina odgodena ali nc. Pozval je k sebi tudi bivšega pravosodnega ministra in profesorja beograjske univerze ter narodnega poslanca N. Pcriča. Perič je nocoj izjavil vašemu dopisniku, da smatra, da poslanci v ta-
Dve vladi v Albaniji
TIRANA PADLA. - REDŽEP SAL SESTAVLJA NA SEVERU OFI-CIRSKO, V VALONI ŠKOF NOLI SVOJO VLADO.
V Valoni sestavlja vlado škof van
kem slučaju po dosedanli praksi nlma-lo pravice do dnevnic, ravno tako tudi ne člani finančnega in administrativnega odbora za čas, dokler ta dva odbora nc delujeta.
V poslanskih krogih jc napravila izjava g. Ninka Pcriča silno mučen vtis, zlasti, ker so poslanci že s sigurnostjo računali, da bodo do oktobra prejeli šo vsak po 42.000 Din. Opozicijski poslanci sc po« sebno hudujejo na dr. Korošca in Da« vidoviča, ki sta v zadevi dnevnic že ope« tovano intervenirala pri predsedniku na« rodne skupščine, češ, da šc take stvari ne moreta doseči. Med vsemi opozicijskimi poslanci bo ukinjenje dnevnic najbolj zadelo slovenske klerikalne poslance, ki so v Beogradu poznani kot najbolj vneti lovci za dijetami.
Volitev novega predsednika francoske republike
V PETEK POPOLDNE VOLILNA SEJA SENATA IN ZBORNICE V VERSAILLESU. — PAINLEVE IN DUMERGUE NAJRESNEJŠA KAN.
DIDATA.
Beograd, 11. junija, p. Uporniki so včeraj zavzeli Tirano. Oddelek nacionalistov pod vodstvom Rodžep Sale je vkorakal v mesto, no da bi naletel na kak odpor. Vladne čete in oblasti so že poprej pobegnilo. Izdala so je taltoj odredba, da se prostovoljci no smojo pustiti v mesto, ker bi je takoj oropali in demolirali.
Bivši ministrski predsednik Ahmed beg Zogu je s 500 pristaši krenil na sever, da se utrdi ob reki Macu, po drugi verziji pa je odšel proti Draču. V Draču bo poizkušal organizirati upor po načrtu, ki ga je svojča3 izdelal Essad paša. Ako bi so mu načrt no posrečil, so bo ukrcal na ladjo in pobegnil tudi on v inozemstvo.
Beograd, 11. junija, p. Bajram Cur je zavzel položaje pri Martinasu na gornjom toku roke Mat.
Beograd, 11. junija, p. Redžep Sal poizkuša sestaviti os severa .vlado oficir-.
jev.
Noli. On sam bi vodil zunanjo pošlo, Su-lojman notranjo posle, Tacati pa posle vojnega ministra. Redžep Sal jo razpustil odicde iz plemena Sajani zaradi ropanja.
VELIK UTIS GOVORA SVET.
PRIBIČEVIČA.
Beograd, 11. junija. Vsa javnost stoji pod utisom velikega govora šefa Demokratske stranko Svotozarja Pribičeviča, ki ga je govoril v nedeljo pred zborom nad 3000 volilcev. Vidi se, da jo stranka gosp. Pribičeviča v Beogradu samem mnogo jačja od Da-vidovičevcev. Vsi listi razpravljajo o go<voru gosp. Pribičeviča, ki so ga smatra kot otvoritev volilne kampanje.
Pariz ob 11. uri. Za današnjo sejo zbor« nicc, ki jo pričela ob 2. uri 10 min. pop. jc vladalo veliko zanimanje. Poslanci 60 bili zbrani skoraj polnošteviino. Po otvo« ritvl seje jo predsednik naznanil, da jc prejel pismo predsednika republike. Tre« nutno sc je dvignila desnica in del ccn« truma, da bi stoje poslušali prečitanje Millerandovcga pisma, kar jc večina spre« jela z ironičnim smehom. Predsednik Painleve jc izjavil, da poziva zbornico, naj tiho in mirno posluša čitanje pisma. Interesi in čast naroda zahtevajo, da se čitanje demisijskega pisma Millcranda izvrši mirno.
Pismo se jc glasilo: »Gospod predsed« nik! Čast mi je predložiti zbornici demi. sijo kot predsednik republike. Alcksan« der Millerand m. p.» Pismo enake vse« bine jc prejel tudi predsednik senata, ki je je prečital v senatu. Seji zbornice in senata sta bili nato ob 3. url 20 min. za« ključcni.
V petek ob dveh popoldne se sestaneta zbornica in senat v Versaillesu k skupni seji, da izvolita novega predsednika re« publike. Danes se jo vršila na prefekturi v Versaillesu konfcrcnca, katere so se udeležili poleg zastopnikov zbornice in senata tudi vojaški guverner in predstav« niki policijske oblasti, da so posvetujejo glede ukrepov za volitve.
Glede kandidature za mesio predsed« nika republike jc dosedaj gotovo toliko, da je kandidat levice še vedno Painleve, ki jc bil prejšnji večer na plenarnem zbo« rovanju levičarskega bloka končnovcljav« no postavljen za kandidata. Painleve ima tudi največ šans. Zbornica ima 489, senat
pa 330 glasov. Za kandidata mora biti združenih najmanj 400 glasov, da bo iz« voljen za predsednika. Painleve računa v zbornici lahko na 300 glasov. Komunisti pri tem ne pridejo vpoštev, ker so posta« vili lastnega kandidata. Izvolitev Painlc« veja zavisi od stališča v senatu. Za enkrat računa s 100 do 120 glasovi, tako da bo šlo v skupnem le za 20 do 30 glasov. Čo bodo potrebne ožje volitve, sc bodo naj« brž pojavile nove kandidature. Mogoč« je, da bo kot nekak kompromisni kandi« dat lcvice postavljen predsednik senata Dumcrguc. V zvezi s tem sc imenuje tudi imo poslanca Gcorgcsa Lcyguesa, ki jo popolnoma brezbarvna osebnost in' bi združil skoraj soglasno vso zbornico na svojo osebo, čc Painleve v volilnem boju nc dobi absolutno večine. Desnica za enkrat še ni postavila svojega kandidata. Sestala se bo v petek dopoldne v Ver« saillcsu in določila svojo stališče.
Izročitev uradnih poslov predsednika republike sc bo vršila drugače kot svoje« časno pri Poincarcju, ker je mesto držav« nega poglavarja žc ob volitvah nezase« deno. Od danes naprej t. j. po prečitanju demisijskega pisma starega predsednika v zbornici jc prešla eksekutivna oblasti Francijo po ustavi na ministrski svet. Cc« remonije pri predaji bodo zelo enostavna in sc bodo vršile v uradu predsednika na« rodne skupščine. Ministrski predsednik prečita protokol seje, nakar ima na no« vega predsednika kratek nagovor. Pred« sednik mu s par besedami odgovori. S tem jc predaja izvršena. Novi predsodi nik sc takoj nato vrne v Elysee.
Millerandov zadnji predsedniški akt
Parit, 11. junija, j. Ministri so se zbrali danes ob pol 12. uri pod predsedstvom Millcranda na kratko sojo ministrskega sveta, na kateri jo Milljrand sporočil svojo domisijo in prečital pismo, ki ga je poslal predsednikoma zbornico in senata. Polog tega jo sporočil, da bo objavil manifest francoskemu narodu.
Manifest Millcranda, ki ga jo razglasil francoskemu narodu so glasi: »Dragi sodržavljani! V trenutku, ko odlagam mesto, ki mi jo bilo dno 23. septembra 1928. z več kot tričetrtinsko večino izročeno, zopet v roko narodno skupščino, so obračam na narod kot najvišji uradnik republike, ki je, bil po najgrozovltcj-ši in najslavnejši vseh vojn poklican, da čuva nad usodo Francijo. Ko som pro-vznl to čast, sem vedol, da združujem cnodiišno Željo vso Evrope, čo stremim za zunanjim in notranjim mirom. Mir na zunaj som skušal ustvariti s pogodbami z našimi zavezniki, z razvojem mednarodnega sporazumljcnja pod vodstvom Zveze narodov, z izvedbo vorzajsko po-
godbo in z izvedbo diplomatskih aktov, ki so ustvarili novo Evropo. Vlada pri izvedbi tega načrta ni mogla pozabiti na sveti dolg, kl ga Francija dolguje svojemu opiiBtošcncmu czemlju in vojnim žrtvam. Da to poravna jo moral francoski davkoplačevalec plačali skoraj 100 milijard. Dne 10 maja so so vršilo splošne volitve. i':i parlamentarnem običaju sem so obrnil do politikov, ki so jih postavilo v ospredje. Odgovorili so mi % odklonitvijo in zahtevali moj odstop, kar znači neupravičeno zahtevo in no odgovarja niti duhu, niti črkam ustave. Državni glavar nima v dobi sodmih let, ako ni zagrešil volcizdajo, nikomur polagati računa. Kar eo nisem hotel izpostaviti nevarnosti, da podpiram s svojo osebo bojo za mesto predsednika republike, sem po kratkem odporu odložil to mesto v roke narodne skupščino*.
Pariz, 11. junija, j. Danes ob 3. popoldno so v palači Ely6Čo sneli zastavo predsednika republike.
Obnovite naročnino!
Radič se klanja bolj še vikom
Dunaj, 11. junija, s. Tukajšnjo sovjetsko poslanišivo jo prejelo iz Moskve obširno brzojavko o prihodu Stjcpana Radlča. Radič je po tej brzojavki tudi izjavil novinarjem, da je pravi prijatelj sovjetske Unijo, o čije političnem in kulturnem položaju, posebno pa v, položaju narodnih manjšin, bi se sedaj rad informiral. Vest, da ga je povabil Cičerin, ne odgovarja resnici. Pripotoval je v Rusijo na povabilo tajnika kmetske Internacljonale, bivšega poljskega poslanca Dombala, ki je bil svoječasno radi komunistične propagande obsojen v zapor in pozneje izmenjan.
Beograd, 11. junija, r. V političnih krogih se pripisuje velika važnost prihodu našega poslanika iz Varšave, ki je konferiral s Pašičem in dr. Ninčidem. Njegov prihod je baje v z ezi z Radičevim odhodom v Moskvo, o čemer jo naš varšavski p ' poročal vladi.
Iz Sveta Zveze narodov
Žcnova, 11. junija, s. Pričetkom današnje seje Sveta zveze narodov je predsednik dr. Beneš izrazil iskreno sožalje radi atentata na avstrijskega zveznega kancelarja dr. Soipla. Na njegov predlog jo bilo soglasno sklenjeno, da so odpošlje avstrijski vladi sožalna brzojavka Sveta zveze narodov. Na predlog španskega zastopnika je bilo vprašanje Gdan»ka odloženo do prihodnjega zasedanja. Tudi odločitev o noti nemškega zunanjega ministra dr. Stresemonna gledo orožnišlva v ruhrskem ozemlju je bila odgodeno do prihodnjega sestanka.
Na dnevnem redu jutrišnje seje je avstrijski finančni problem. Danes sta se jršlU žf dve tajni seji, kl se iih io ude-
ležil tudi generalni komisar dr. Zimmer« mann in predli ... predlog avstrijske vlade za zvišanje normalnega budžeta in uporabo posojila 200 milijonov zlatih kron.
SVETOVNI KONGRES KOMUNISTIČNE STRANKE V MOŠKI. Moskva, 11. Junija, j. Razširjena ck-sekutiva komunistične stranke ie pričela včeraj s pripravami za zasedanje, ki bo trajalo približno 14 dni. Zastopniki posameznih držav prihajajo dnevno v Moskvo. Dosedaj pričakujejo delegatov iz 40 držav. Na kongresu bo zastopana Rusija s 75 delegati in glasovi, Ncmčiia s 40, Češkoslovaška, Italija in Francija z 20, Anglija, Poljska in Amerika z 1? itd.
ULTIMAT ANGLIJE MEZOPOTAMSKI SKUPŠČINI. London, 11. Junija, c. Angleška vlada ic poslala zakonodajni skupščini v Bagdadu ultimat. Če tekom današnjega dno bagdadska zakonodajna skupščina no sprejme po Angliji predlagane prijateljske pogodbe iu jc takoj ne ratificira, bo lord Palmoore dobil navodilo, da zahteva od sveta Zveze narodov, kateri se danes snidc v Zcncvl, novo pooblastilo, da bo Anglija mogla nadaljevati svoj mandat v Mezopotamiji. Na ta način so podaljša poskus samostojnega neodvisnega kraljestva pod kraljem Hassalntn In sicer pod protektoratom angleške vlade, ki jc določen za štiri leta.
DEMISIJA LITV1NSKE VLADE. Varšava, 11. Junija. Ii. Iz Kovna poročajo, da jc vlada Oalvanauskal poda« la dcmisljo, ker zakon glede gradnje novih žcleznic z angleškim posojilom nl bil sprejet. Sestava nove vlade fc bila OQverisD» .VrijnovlCZU,
Seja celjskega občinskega sveta
ODMEVI TRBOVELJSKIH DOGODKOV. — KLERIKALNO-SOCIJA-LISTI CN A DEMONSTRACIJA PROTI VLADI.
Celje, 11. junija.
Začetkom današnje sejo občinskega 6veta je stavil občinski svet. Koren (soc.) na župana interpelacijo zaradi iz-obešonja žalno zastavo na poslopju magistrata ob priliki zadnjih dogodkov v Trbovljah. Napadal jo tudi ostro vlado zaradi razpusta ljubljanskega občinskega sveta in predlagal, da naj se seja v znak protesta prekine.
Zupan dr. II r a š o v e c- (dom.) io v svojem govoru naglaJal, da jo siaafal za svojo dolžnost, da ob priliki žalostnih dogodkov v Trbovljah razobesi žalno zastavo. Bil je prepričan, da znak žalosti odgovarja splošnemu javnomu mt.e-nju, ki se je šele po raznih vplivih pozneje nekoliko izpremenilo. Opozarja! je tudi. da se oba dva dneva, ko jo visela črna zastava, ni nikdo pritožil prot: temu.
Občinski svet. dr. Ogrizek 0>ler.), se je kot najnovejši zagovornik komunistov pridružil Korenovomu predlogi ln strastno napadal OrjunsSc. Podžupan Zabkar (nar. soc.) jc v uiplih bcs"dah zagovarjal županovo odredbo glede raz-obeSenja znstace, r.aglaSujo"!, da je b'l župan to v spomin pidlih idealistov in borcev za jugoslovensKO idejo naravnost dolžan storiti. Kar pa s3 tiče interpelacije glede razpusta ljubljanskega občinskega sveta, nima celjski občinski svet nobenega povoda, da se vtika v to vprašanje, ker niti ne pozna raziogev zu raz-
pust. Obč. svot. I.eskovšku (soc.) se jo videlo, da mu manjkajo stvarni argumenti, vendar pa jo skušal to nadomestiti z vpitjem 111 napadanjem Orjune in državnih oblasti, ki so so sicor udeVžiio IKigrcba padlih Orjunašov, ne pa tudi ustreljenih komunistov. Odgovarjal nn. jo mirno in stvarno dr. Ivalan (dem.), češ, da govorniki nasprotnih strank nalašč ustvarjajo zvezo med trboveljskimi dogodki in razpustom ljub janskega občinskega sveta. Orna zastava jo popolnoma odgovarjala mišljenju vsega narodno čutečega prebivalstva. Zato predlaga, da so predlog občinskih svetnikov Korena in dr. Ogrizka odkloni. Župau dr. Hra-šovec pa je nato izjavil, da glasovanja «o preklnjenju seje v znak protesta« sploh ne pripusti, ker bi s tem prekoračil delokrog občinskega sveta.
Nato so jo najnovejša klerikalno - socialistična koalicija odstranila, vsled česar jo postala soja nesklepčna, čudno je bilo videti, ko sta z opozicijo zapustila sejno dvorano tudi dva dos!u>enn državna uradnika, od katerih bi pričakovali vsaj v takih delikatnih trenutkih nekoliko več preudarnosti. Mirnim srcem pre puščamo javnosti, naj ona razsodi, ali so strinja s tem, da so oh pr'"iki, ko je treba rešiti važno komunaino zadeve, opozicija kratkomnlo odstrani od sejo ter s tem izigrava splošne interese p e-bivalstva v bvojo umazane demngoške svrhe.
Politika nemških nacionalistov
Iz debate o Izjavi Marxove vlade.
V nemškem državnem zboru se vrši sedaj velika debata o vladni izjavi, ki postaja vedno bolj burna in dokazuje, da vladajo med posameznimi parlamcn« turnimi klubi naravnost nepremostljiva nasprotja. Največjo zanimanje je via« dalo seveda za govor voditelja nemških nacijonaiccv, grofa \Vcstarpa, ki jc go« vori! v četrtek.
nalci, kar pa jc bilo vsled njihove za« hteve po izpremembi dosedanje zunanje politike in po vmešavanju v pruske vladne razmere nemogoče. Svoj odgovor ie kanceiar dr. Mane zaključil z bese« dami: »Porcnje jc siccr rojstna dežela grofa \Vestarpa, ki pa je ne ščiti nje« gova, ampak moja politika!«
jo stranke, ki jo hujši od »Slovenca« iu poklenski bolj od »Domoljuba« ali »Straže«.
+ »Slovenec® Iti slovenski narod.
Kadar klerikalci uganjajo pomp, a šo bolj, kadar jim najslabša prede, govorijo v imonu — slovenskega naroda. Tako naravno »Slovenec« v teh dneh, ko mu prvo trganje v glavi sili v pero poleg strupenih pamfletov tudi jeremi.iado, začenja. besed iti v imenu »slovenskega naroda« in »moči slovenskega ljudstva«. »Režim nima toliko nasjjnih sredstev, da bi spravil slovenski narod na kolena«, pravi »Slovenec«. Kako blazna domišljavost! Poraz klerikalnih tigrov naj bi pomenil propast »slovenskega naroda«, obračunavanja s politično inkvizicijo naših rimovcev nnj bi bilo »spravljanje slovenskega rodu na kolona!« Res je, s popolno nesposobnostjo in kruhom politike 21-terih poslancev, ki jih jo volilni red lani velikodušno naklonil klerikalni stranki, je slovensko ljudstvo bilo v marsičom prizadeto. Ravno to pa mu io tekom enega leta tudi odprlo oči, da bo samo podprlo novo odločno črto dela, konsolidacijo in državljanske zave«ti. Slovensko ljudstvo, sito pustih laži in jezuitske zlobe, bo samo obračunalo s kliko klerikalnih prvakov, ki nesramno uzurpirajo »slovenski narod«. Zatorej. «em z volitvami!
+ Stric Ljuba Iti kombinacije. Muha Davidovič podpisuje proglaso in daje intervhive. V proglasih tarna o svoji zaverovani večini, v intervjuvih pa se pomenkuje o kombina-ijnh. Tnko jn v intervjnvn. ki ga prlobBuje vgeraišnji »Jutarnji list« izjavil med drugim: »Vsaka druga kombinacija, samo ne sedanja, ki bi odgovarjala parlamentarnim običajem itd., bi bila deležna pomoči ofl na šo strani«. Zaman so se tekom enomesečno krize prerešotavale vse možnosti solucije, 7.aman se je Davidovič sam prepričal, da je sestava poslovno vlado pod Radičevimi avsplcijami nemogoJa. — m šo govori »o vsaki diugi kombinaciji«, ki bi jo odpri in šo jo zaverovan v lojalnost tistega Radiča, ki gn kompromitira v »Slobodnem Domu*, na Dunaju in -.daj še v boljšoviški Moskvi Oh, Sika Ljuba, knko se jo ponaral!
Amerikancih, ki bivajo v Tokiju vlada precejšnja nervoznost, tako da večina za«
pušča mesto.
—	Stavka v Angliji. Položaj v stavki se je zopet poslabšal. Delavci električnih podjetij so namreč sklenili, stopiti jutri v stavko, čc se položaj za stavkujoče de« lavce podzemskih železnic ne obrne na ugodno. Radi stavke dclavcev v clek« tričnih obratih bi bila razsvetljava Lon« dona, ki je navezana ns elektriko, zelo ogrožena.
—	Polet okoli sveta. Francoski letalec Pellcticr D' Oisy je včeraj popoldne do« spel v Tokio, kjer je pristal ob ogromni udeležbi prebivalstva. Včeraj popoldne je poletel iz Kai«Ku v Koreji in jo pre« letel morsko ožino med Korejo in Ja« ponsko šele po tretjem poskusu, ker je bila megla tako gosta, da se mu polet dvakrat ni posrečil. Pelletier je kljub temu, da se mu je v Sangaju pokvarilo letalo, dovršil polet iz Pariza v Tokio v 47. dneh in tako preletel v celoti di« štanco 20.770 km.
—	Wickham Steed v Pragi. Wickham Stood, svetovno znani in slavni publicist, nekdanji ravnatelj največjega londonskega Usta »Times«, sedaj izdajatelj vodilne angloško revijo »Review of Ro-vicws», jo te dni dospel v Prago, kamor ga je povabil prezident Masaryk. Steed se jo nastanil v gradiču Lani, kjer ostane ves čas gost prozidenta republike, s katerim ga veže iskreno prijateljstvo še izza časa, ko je bil dopisnik svojega lista na Dunaju.
Porota
-f- Vplivanje na soduo preiskavo.
! Klerikalci so stari denuncijanti. Šo iz j „s|0ven5eve» kreature. Včeraj-Kot prvi govornik v debati je izjavil j Avstrije imajo v tem znano prakso. $n), .Slovenec« ic med mnogo drugo go-predsednik nemške ljudske stranke, : Ravno 10 let jo tega, kar jo vsa SLS | jazn0stjo zapisal tudi tole: »Najvišja
dr. Scbol/, imenom treh vladnih strank. , nastopila kot organiziran denuncijant j j ' ' nlcsta v Sloveniji ie (režim) za- y raeiskajVe pričakovati in je bil da jc nujni sprejem izvedeniških pred« Slovencev 'lako tudi zdaj stikajo gg.	s svojIm, političnimi kreaturami. Jp,Xnc onrožčm O se^zac ,Ponfilnih
logov za hitro rešitev rcparacijskcga od SLS, kako b kakšnega Or unaša , k, naj bodo nJcwv0 poslušno orodje na ffi^TSSlBnem 3K vprašanja neobhodno in brezpogojno po« ali Sokola spravili pod ključ. Kujejo ! cc], £rt|, .Kreatura« je katcklzemsko	J	1	J h
se protokoli in zaslišbe kakor v starih pojmoVano, vsako živo bitje. Zato pa
PEKLENSKI STROJ V TRBOVLJAH.
Celje, 10. junija.
Porotnikom je bilo stavljenih 8 glavnih vprašanj. Potrdili so soglasno glede Konrada Modvejška vprašanje o tatvini in poneverbi kakor tudi eventualno vprašanje, da je s peklenskim strojem sporazumno z drugimi ogrožal življenje in zasebno lastnino. Medvejšek je bil nato na podlagi § 5. zakona o eksplozivnih snoveh z dno 27. maja 1885, št. 184, obsojen na 7 let težko ječe.
Vprašanja, nanašajoča se na sokrivdo Franca Planinca so porotniki soglasno zanikali, kar je bilo po razvo-
tajll in tudi pobegnil lz zaporov okraj, nega sodišča v Murski Soboti. Smodiš jc sploh velik ljubitelj dolarjev in posveča zato našim rojakom iz Amerike veli-ko pozornost. Tudi posestniku Adamu Lazarju je napravil dne 17. aprila 1922 obisk brez povabila. Vdrl jc v njegovo stanovanje in mu ukradel lz zaklenjene skrinje 15 bankovcev po 20 dolarjev, 17 po 100 Din, in še nekaj jugoslovanske ln avstrijske valute. Po tej tatvin! jc zopel izginil in se šele letos vrnil Iz Madžar, ske. Bil je znova aretiran in oddan v zapore. Denar je med tem že zapravil, druge predmete pa razprodal. Porotno sodišče je Smodlšu prisodilo eno leto težke ječe.
lepili avstrijskih časih. Medtem seveda »Slovenec« zasmehuje svoje žrtve in z raznimi opazkami skuša prejudicirati sodni preiskavi. Največje lopov-stvo pa jo nesramno sumničenje ministra pravde, ker se običajno mudi v
treben.
Med splošno napetostjo jc imel r.a to vodja nemških nacijonaiccv, grof Wcstarp, srdit opozicijski govor. Za« hteval jc predvsem, da se proglasi v verzajski pogodbi vsebovano priznanje, do jc Nemčija zakrivila svetovno vojno, kot
ne
namreč Nemčiji od antantnih vlasti na« bovcljski nesreči, a je bil zadržan ravnost vsiljeno. Nemški nacijonalci radi porotnih obravnav. Nam ni znalo zato pripravljeni podpirati samo tako ,110, kaj dela gosp. Domenico v Beogra-vlado, v kateri bi imeli tudi sami svoji du, a če je bil pri ministru pravde, Je Številčni moči primeren vpliv. Sedanja to nekaj po sehi umljivega. Ne more vlada pa nima nobene večine in tudi no«,minister govoriti z nobenim funkcijo-aenega programa. Glavna naloga, ki jo ; narjem. da bi ga katoliški lopovi ne je treba rešiti, je energičen boj proti , osumnieili. Glasilo SLS piše, da »ne moskovitski sovjetski stranki. Naša v6», kaj je rekel minister državnemu
.Slovenec« piše o »političnih« kreaturah istočasno, ko se njegova najodiičneiša rimska kreatura plazi pred vrati beograjskih ministrstev...
-f- Za kratek čas zopet skrbi glavno glasilo SLS. Še nedavno je »Slovenec«
stranka jc dovolj močna, da odstrani ne« varnosti druge revolucije. Seveda pa
pravdniku, a vseeno je to »nana-d na neodvisnost sodnikov z najbolj odgo-
bi morala vsaka vlada, v kateri bi mi so< ivornega mesta«. Le tako naprej, dragi
delovali, prekiniti vsake stike s socijal no demokracijo. V Nemčiji je namreč mogoče vladati le proti socijalni demo« kraciji.
Kar se tiče' izvedeniških predlogov, predstavljajo po njegovem mnenju po« polnoma napačno merilo nemške da« jatvcnc sposobnosti. Zato je sprejem predvsem za enkrat preuranjen. Pred« vsem je treba zasigurati rešitev tako« zvanih političnih vprašanj. K tem ne spada samo gospodarska osvoboditev Porenja in Porubrja, ampak tudi odstra« nitev francoskih garnizij iz novozasedc« nega ozemlja, v starem Porcnju pa sc morajo ustvariti znosljivc razmere Nem« čija se mora tudi zavarovati proti tako zvanim francoskim garancijskim zahte« vam. Poleg tega mora Francija izpustiti ujetnike in dovoliti izgnanccin povratek. Šele tedaj, ko bodo izpolnjene te za« hteve, se lahko sprejmejo predlogi iz« vcdencev.
Ncmško«nacijonaIna stranka tudi od« ločno protestira proti vsakemu vmeša« vanju inozemstva v njene notranje raz« jsere. Po njegovem mnenju je sedanja vlada sama izposlovala protest inozem« stva proti imenovanju admirala Tirpitza za državnega kanclerja. Vlada sama nas je zopet pognala v opozicijo, ki jo bomo nadaljevali zato z vso odločnostjo in tudi z uspehom. Grof \Vestarp je prečital končno resolucijo svoie stranke, v kateri sc naglasa, da jc državni predsednik Ebcrt kršil ustavo, ker ni poveril sestavo vlade najmočnejši stranki v parlamentu.
Državni kancler dr. Marx je v svojem odgovoru izjavil, da je verzajsko mirov« no pogodbo, ki vsebuje priznanje nem« ske krivde za izbruh svetovne vojne, takratna nemška vlada podpisala le pod silo razmer, vendar pa ta izsiljeni pod« pis nikakor ne more predstavljati ob« jektivne resnice. Zato bo nemška vlada storila vse, da pribori zmago resnici. V nadaljnem govoru je odločno zavračal Wcstarpove napade na državnega pred« tednika, češ, da nikakor ni njegova doiž> nost, da poveri sestavo nove vlade vedno najmočnejši stranki. Državni kanceiar jc zagotavljal, da je napel vse sile, da bi tloseucl »Dorazum z nemškimi naciio«
pred1ožL_
Zupanov, je SLS javila, da je kraljev položaj delikaten. Danes se humoreska
razkritjih in političnem ozadju tega zanimivega procesa izpregovorimo obširneje jutri.
Maribor, 11. junija.
Uboj radi malenkosti.
V Preradu je 26. marca posestniški sin Anton Golob, star komaj 18 let, radi naravnost malenkostnega vzroka ustrelil svojega tovariša Antona Rampreta. Ram-pret je gojil z Ano Visenjakovo ljubav-no razmerje. Neki večer pred pustom so prišli k Visenjakovim v vas tudi Anton Golob in dva njegova tovariša. Pri ple-
klerikalei. vse to so doneski za grob, ki si ga kopljote sami!
+ Nehvaležnost plačilo sveta. Gosp. Janjič je kot poslanec in minister ver nešteto uslug izkazal naši SLS. Podpiral je vse njene želje, in če je kak poslanec SLS prinesel listič, češ, temu duhovnu daj podporo, onemu pa nič. tega duhovnika uvrsti v višjo grupo draginjskih doklad, onega pa v nižjo, promptno jo g. Janjič ustregel vsaki zahtevi SLS. Gosp. Korošcc jo preko istega Janjiča občeval z radikali in so mu ponujal pri črni kavi in drugod. Hvalisal ga je na vso moč. Zdaj pa, ko jo gosp. Janjič dal ostavko, pišejo njegovi nehvaležni »prijatelji«, da ie gosji. Janjič »tipičen predstavnik korupcije in nasilja ter ljubljenec in dober prijatelj Rade Pašiča.» Treba le dostaviti, da ie do danes bil gosp. Janjič »ljubljenec in dober p r i-j a 11' j dr. Korošca.*
+ Tres t-cluiit coIIegHim. Kakor v Ljubljani »Slovenec« in v Zagrebu za-iedničarski »Hrvat«, toko v Beogradu zemljoradniško »Novosti« cksploatira.io trboveljsko tragedijo za najbolj brezdušno gonjo proti jugoslovennkemu nacionalizmu, vladi in državi. Ne sledijo prosto laži, klevete in podlosti, samo da v deliriju svojih porazov demonstrirajo svojo solidarnost. 7. mračnimi brezdomo-vinskimi atentatorji. V ostalem je soli-darizacija beograjskih terazijskih zemljo-radnikov s komunisti še najbolj razumljiva, kot so takorekoč smatrajo ludi za nekako »klasno« organizacijo. Razred-nost te anahronistične organizacije pa obstoja samo v demagogiji in destruktivnosti, zato jo torej sedanja fanatična naklonjenost kakega Joče Pižona ali Vo jo Lazida napram komunistom urnljiva. Ni pa za nas umljivo, kako more njun razredni in politični brat poslanei Ivan Pueelj kot voditelj slovenačkih zemljo-radnikov lojalno prenašati tako podlo stališče, kakor ga njegovo osrednje sodstvo v Beogradu zavzema napram trboveljskim dogodkom. No gro nam v glavo, da bi se samostojni kinetjo, ki vendar še kolikor toliko čutijo nacionalno, striniali z roboto clavnoca orsana svo-
nadaljuje. Minister notranjih zadev je . su je prISIo med Rampretom in ostalimi popolnoma pravilno izjavil, da je stvar ra(jj neznatne psovke do majhnega inci-
prizadetih, da se zoper Tazpust ljub-	......
ljanskega. občinskega sveta pritožijo, pa bo on po dolžnosti rnzmotrival raz-lo-sre velikega župana in pritožbo rešil po zakonu. Razlogi za razpust so tako sklepčni in vrhu tega za vso javnost notorični, da je podoba, da SLS nič ne diši pritožiti se zoper ra-zpustveni sklep velikega župana. Medtem pa je »Slovenec« pogodil, da Je vse dogodite v Trbovljah uprizorila — Trboveljska premogokopna družba. Gosp. Krem žar, ki je lani več tednov zadrževal delavstvo v brezupni stavki m ga s tem oškodoval za težke milijone, io jo zdaj pogruntal, da jo Trboveljska najela oboroženo tolpo komunistov. da so napadli Orjuno in izzvali hoj, ki naj bi delavstvo pognal v stavko. »Židovski kapital« že zopet straši gosp. Kremžarju v glavi. Mož žaluje no dnevnicah. Iz krvi delavcev na si črna internacij onal a skuša kuhati mandate.
— Italijanska kraljevska dvojica v Španiji. Italijanska kraljevska dvojica se je v torek v spremstvu špansko kraljevske dvojice vrnila iz Toleda v Madrid in bila v gostih pri vojvodi Alba. Včeraj zvečer jo italijanska kraljevska dvojica odpotovala v Barcelono, kjir ostane do petka zvečer, nakar so vkrca na italijansko vojno ladjo »Dante Ali-ghleri«, s katero odpotuje v Livorno, ka^ mor dospe v nodeljo zjutraj.
_ Napetost med Ameriko in Japon«
sko. «Dai!y Express» javlja iz Tokija, da dobiva nezadovoljstvo glede ameriškega izseljeniškega zakona žc grozeče oblike. Japonski poslanik v \Vashingtonu na« poveduje resne posledice, kadar bo ob« javljcno besedilo ameriškega odgovora na japonski protest. Japonski zunanji urad je radi položaja zelo vznemirjen. Pri
denta. Toda že ta malenkost ie zadostovala, da je Golob sklenil, da se maščuje nad Rampretom. Ko je Rampret čez nekaj dni prišel mimo obdolženčeve hiše, je Oolob vzel nabito lovsko puško in zakričal: »Auf biks!« Med tem je že počil strel, kl je Rampreta smrtonosno zadel, tako, da je že čez nekaj dni umrl v ptujski bolnici.
Anton Golob jc svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je deloma s silobranom deloma s pijanostjo. Porotniki so glavno vprašanje uboja zanikali ln potrdili vpra šanje glede nedovoljenega uporabljanja orožja, nakar je bil Anton Golob obsojen na eno leto strogega zapora.
Rop na cesti.
Dne 30. marca sta sedela Janez Lang, posestnikov sin in posestnik Tomaž Go-dar v Mckiševi gostilni v Nuskovl, kjer sta izpila poldrug liter vina. Okoli 10. zvečer je odšel Oodar proti domu. Nič hudega sluteč, je korakal že kakih deset, minut, ko ie nenadoma začutil, da ga je nekdo od zakaj prijel okoli rok in prsi lil mu bliskovito potegnil lz notranjega žepa suknje listnico, v kateri je imel 580 Din. Sum je padel takoj na Janeza Langa, ki so ga orožniki tudi takoj prijeli in našli v njegovi omari oropani denar. Lang je spočetka svoje dejanje tajil, končno pa le priznal in se zagovarjal s pijanostjo. Na podlagi pravdoreka porotnikov jc bil Lang obsojen na 6 me-sccev težke ječe.
Prijatelj dolarjev.
Dne 6. avgusta 1921 sta delala Janez Zakoč in fini Pcček, kl je sedaj žc mrtva, v Stanjcvcih na polju. Ko sta se opoldne vrnila domov, sta opazila, da je bilo v hišo vlomljeno. Iz enega kovčeka je bilo ukradenih Pečkovi 475 dolarjev, katerih kurz je bil takrat 170 kron. Nadalje je tat odnesel tudi precej blaga. Tatvine je bil takoj osumlien 25 letni delavec Kalman Smodiš, ki pa ie takrat
Zopet utopljenec na Bledu
Na binkoštno nedeljo se je dogodila na Blejskem jezeru zopet nesreča, ki je zahtevala žrtev, ki pa se gotovo ne bi dogodila, da ea blejskih kopališčih ne manjka najprimitivnejših rešilnih pri-prav. Štirideset zagrebških bančnih urad nikov je v spremstvu svojih ljubljanskih kolegov napravilo izlet čez Vintgar na Bled. Nekateri izmed njih so se po končani vožnji po jezeru šli kopat v grajsko kopel, med njimi tudi uradnik Jugosla. venske banko iz Zagreba g Galič, 19-le-ten, zdrav in močan mladenič. Spusti so v vodo, 2 metra od desko pa te naenkrat brez glasu jamo potapljati. Oglase se kliei po plavalnom mojstru, ki pa jc, namesto da bi bil na svojem mestu, peljal neke ljudi na otok. Vpije so po vr-vi, uslužbenci grajske kopeli pa niso vedoli, ali je vrv tu, ali je tam in začn« se krik in vik po vrvi in iskanje tisto, medtem ko se jo ubogi človek že potapljal. Skočilo jo pač par tam okoli stoječih plavalcev v vodo za njim, "on-dar je bilo že prepozno, telo je izginilo že v tam 16 metrov globoko vodo. lisd« tem se je plavalni mojster iole vrril ln začelo so je iskanje tiupla, kal ero so po dveurnem delu našli pra* pri eni žični ograji pred grajsko kopo1.«, kjer je voda 20 m globoka in kamor ga je bila ista zanesla. Ako M bi.e rešilre naprr,-ve: dolga vrv vsaj, 6e no zs rešilni pas na vidnem mestu pripravljen, ako bi lil plavalni mojster na svojem mestu, kjer mora biti, ako bi bil rešilni čoln tukaj, bi se težka nesreča, kl je uničila nilado upa polno življenje, no bi bila dogodila. V izogib nadaljnjih ne?-e5 jo nujno potrebno, da so poklicana obl.ist za to nezaslišano zanikainost nemudoma zainteresira in ukaže takojšnjo uap.avo rešilnih naprav v vseh kopališčih ter izvršitev ukaza tudi kontrolira. Dokler rešilne naprave niso na mostu, bi se moralo vsako kopanje v takih kopališčih zabranitl. Stvari bomo posvetili še na-dalje svojo pozornost.
11. junija:
ZAGREB: Devize: Dunaj 0.1186 do 0V>06, Curih 1487 do 1497, Praga 247.25 do 250.25, Pariz 434.20 do 439.20, London 365 75 do 368.75, Milan 367.10 do 370.10, New-Yorlc 84.25 do 85.25. Valute: dolar 83.80 do 84.80.
CURIH: Beograd 6.80, New-York 568, London 24.51, Pariz 29.40, Milan 24.70, Praga 16.615, Budimpešta 0.0061, Bukarešta 2.45, Sofija 4.05, Dunaj 0.0080125.
TRST: Devize: Beograd 26.90 do 27.20, Dunaj 0.032 do 0.033, Budimpešta 0.055 do 0 03, Praga 07 do 67.50, Bukarešta 9.60 do 10, Tariz 122 do 122.75, London 99.0a do 99.25, New-York 22.90 do 80, Curih 403 do 405. Valute: Dinar 26.90 do 27.20, avstrijske krone 0.032 do 0.038, dolarji 22.80 do 22.95, uradni tečaj zlate lire 444.96.
DUNAJ: Beograd 828 do 832, Berlin 16 85 do 17.15, Budimpešta 0.76 do 0.82, Bukarešta 311 do 313, London 306.300 do 307.300, Milan 3084 do 3096, Ne\v-York 70.935 do 71.185, Pariz 3712 do 3728, Praga 2077 do 2087, Sofija 498 do 502, Cunli 12 490 do 12.540, valute: dinarji 825 do 831, dolarji 70.460 do 70.860, levi 480 do 488, nemške marke 16.20 do 16.60, funti 304.500 do 806.100, lire 3090 do 3110, poljski zlati 13.730 do 13.870, leji 306 do 310, švicarski frauki 12.410 do 12.490, češke krone 2064 do 2080, madžarska krone 0.71 do 0.77.
TRAGA: Beograd 40.75, Dunaj 4.81, Berlin 8.20, Rim 150.75, Budimpešta 3.70, Pariz 179.75 London 146.80, New-York 34, Curih 601.
BERLIN: Beograd 4.94, Dunaj 5.89, Milan 18.175, Praga 12.22, Pariz 21.85, Ne\v York 18.055, Curih 78.52.
LONDON: Beograd 360, Berlin 18, Pariz 82, Rim 99, Curih 24.50, New-York 431.125, Dunaj 300.500, Bukarešta 1000, B"dimpešta 385.000, Praga 147.625.
NEW-YOR*': Beograd 119.50, Berlin 24, New-York 431.25, Pariz 535, Curih 17.60, Rim 436, Dunaj 0.1412, Budimpešta 0.1-Praga 292.50, Bukarešta 43.25.

Ppavo
Schichtovo milo z znamko »Jelen"
je najboljše in v uporabi najceneje milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „Sdiicht" in na znamko „Jelen'4!
Schicht
Naši
Zdenka Zikova
prlmadona ljubljanske opere,

r.apuSča Ljubljano. Glasbo i0 vzljubila že v rani mladosti. Sednm let stara je znala na pamet že vso »Prodano nevesto*, katoro je prepevala ob lastnem spremljevanju na klavirju. Šolska leta je prebila v samostanu v Draždanab, kjer je bila med tovariSiea.mi priljubljena predpevka. Pela jo seveda tudi v cerkvi. Baš zaradi toga petja se ji je samostan tako priljubil, da je hotela postati redovnica. Marsikatera grenka solza je potekla iz njenih oči, predno se jo privadila misli, da bo treba os ta viti samostan, v katerem je užila toliko spo&tovanja radi svojega lepega petja. Ko se je vrnila k roditeljem v Prago, jo začela zahajati k odlični učiteljici petja, gospe Rosenkrancovi. Pri njej je dobila vse: pevsko vzgojo, gotovost v nastopu, spoštovanje do umetnosti. Učiteljica je zbirala okrog sobe najuglednejše praške in tujo osebnosti ter dajala svojim gojencem s tem možnost prostega, umerjenega nastopanja.
Prvi angažma gdčne. Zikove je bil t gledališču na Kral. Vinohradych. Vendar je nanesel slučaj, da je pevka baS nekoliko dni prej podpisala po-frodbo z Ljubljamo. S ta,riši so se teman sklepu sicer upirali, a končno so privolili. Ko je bila gdč. Zikova žo v Ljubljani, je Vinohraldska opera razpadla in se razšla.
Tako je bila gdč. Zikova definitivno pridobljena za nas. Pola jo v Ljubljani skozi pet let. Nastopila je vsega skupaj 258 krat, in to vse samo v prvih ulogah mladostnodrama.tske stroke, ki nedvomno zahteva največ in najboljše. Njene uloge so bile v sledečih operah: Hoffmanove pripovedke, Prodana nevesta, Rusalka, Netopir, Pagliani, Ksenija, Lepa Vida, Vesele žene, Tos-ca, Carmen, Bohčme, Faust, Luiza, Triptihon, Mefistofeles, Onjegin, Slav-Čok, Aida, Manon, Pikova dama itd.
Kaj je pomenila gdčna. Zikova za našo opero, v6 samo tisti, kl jo jo videl in slišal v večini teh ulog. Sodelovala pa je tudi odlično pri raznih koncertih. A tudi odhajajoča povka ume pravilno coniti Ljubljano in njeno gledališko publiko. Saj je vondaT v Ljubljani stopila na desko, ki pomenijo življenje in pri nas začela svojo pevsko karijero. Priljubljena jo bila kakor malokatera umetnica. A tudi njeno nastopanje v gledališču in družbi je bilo vedno tako, da je žela splošni ugled. Ko se poslavlja od nas, kli-lemo njej in njeni umetnosti: Na zdar!
Marij Šimenc
jo bil prvotno namenjen drugemu poklicu: študiral jo za učitelja. Naključ-jo pa je naneslo, da jo rajši prepeval, kakor bi se posvečal šoli. Družba ga je radi njegovega toplega glasu vodno imela rada. Bil je takrat splošno iskan — baritonist! V Trstu ga je po vojni iztaknil igralec in režiser gosp. Milan Skrbinšek, tedanji vodja slovenskih predstav v Trstu. Pregovoril ga je, naj 60 posveti gledališču. S tom je gosp. Šimenc storil prvi, važni in odločilni korak k svoji sedanji gledališki karijeri. V Trstu so jo vpisal v kon-servatorij. Ravnatelj Luccarini mu jo obljubil, da ga bo poučeval brezplačno. Mož je držal besedo, in Šimenc jo postal — tenorist.
Režiser Hinko Nučič ga je pozneje, ko jo slovensko gledališče v Trstu po-gorelo angažiral v,a Maribor, kjer je pel vse operetno partije, a jo igral tudi v drami, dokler ni odšel na gostovanje v Ljubljano. Odtod so ni več vrnil v Maribor. V Ljubljani je bil nosilec prvih opernih tenorskih partij. Izuril se je v svoji stroki in napredoval toliko, da sedaj po uspešnem gostovanju lahko odide v Zagreb.
Pel nam je sledeče partije:
Janka (Prodana nevesta), Franja (Gorenjski slavček), Stevo (Je.mifa), Kozino (Psoglavci), Melimed Sokolo-vi<5 (Zrinjski). Maks (Čarostrelec), Ma-rio (Tosca), Faust (Boitov »Mefistofe-les»). Rnda^nes (Aida). do Gri'nx (Manon) in Horman (Pikova dama).
Ljubljana izgublja z gd&io. Zikovo in gosp. Šimencem dva stebra svoje opere. Niu-na izguba jo za nas izredno težek udarec. Tolaži nas samo zavest, da nas ostavljata le zato, da poneseta ime Ljubljane, kjer sta začela svojo pevsko karijero, dalje, ne samo po naši domovini, ampak tudi globlje v svet.
Bončarjeva zadnja pot
Ljubljana, 11. juriiia.
Iz sokoiskega Tabora, s čegar raiz-vojem in zgodovino bo večno spojeno tudi njegovo ime. je nastopil danes popoldne Anfon Bončar svojo zadnjo veličastno pot. Sokolstvo se jo kar najdostojneje oddolžilo in poklonilo mamom svojega velikega dobrotnika. Na Taboru, tem sokolskem mravljišču, je prenehalo delo, žalne zastave in brleč« žarnico pa so naznanjale, da leži v njegovi sredi mož. ki mu je bolezen sicer strla telo, nikakor pa ne njegovega nevklonljivega sokoiskega duha. Nepremično jo stala ves dan ob njegovi kTSt.i častna sokolska straža z golimi sabljami, vznožje mrtvaškega odra pa je bilo pregrnjeno z naraščaj-
skim praporom in posuto s cvetjem in venci.
Ob 5. popoldne so postavili pokojnika v krog njogovih ljubljoncov. Po izvršenih cerkvenih obredih stopi na tribuno br. dr. Š a p 1 j a, ki se v kratkem, bolesti polnem in z globoko hvaležnostjo prežotim govorom poslovi imenom Sokola I. in sploh vsega So-kolstva od ljubljenega brata, ki si j" s svojo plemenito gesto postavil sam najdostojnejši spomenik. Po Taboru zadone mogočni »Slava muh - klici, nato pa turobni glasovi žalostinke, ki so jo zapeli člani Glasbeno Matice, Ljubljanskega Zvona iti Slavca. Sokoli dvignejo krsto z zemskimi ostanki svojega dobrotnika in jo polo-žc v mrtvaški voz, ki ga obstopi častno sokolsko spremstvo. Muzika dravsko divizije zasvlra žalno koračnico in sprevod krene po ulicah šcntp?trskega predmestja mimo pokojnikove hiše zopet nazaj proti Taboru in potem proti .Sv. Križu. Otvorilo ga jo članstvo Sokola, Sokola I. in Sokola iz Stopanje vasi, moški in ženski naraščaj in deca, Slavec in Ljubljanski Zvon z zastavama. zastopniki vseli liubl!an«kib naprednih političnih in gospodarskih društev, šentpetrska podružnica CMD in mnogobrojno občinstvo, ki jo tvorilo tudi po vseh ulicah, kier se jo pomikala žalna povorka. špalir. Na njegovi zadnji poti so snremill pokojnika med drugimi tudi veliki župan dr. Bal-tič, ljubljanski občinski geront dr. Krejči z ravnateljem dr. Zamikom, oblastno načelstvo demokratske stranko pod vodstvom predsednika dr. Žerjava in številno narodno ženstvo. Mrak je že legel nad zemljo, ko so jc na Ljubljanskem polju zaprla nova jama. v kateri bo sanjal večni san in užival večni mir največji dobrotnik Sokolstva.
Strahovalca branjevskih barak
Ljubljana, 11. junija.
Pred kratkim sc je čtilo skoro dnevno o vlomih v različne branjevske barake, kl stoje skoro na vseh cestah, posebno v predmestjih. Na te vrste vlome sta sc specljallzlrala 28 letni delavec Ivan Mcr-žl in njegov tovariš, brezposelni 21 letni čevljar Ignac Salaj. Prvi doma iz Tolmina, se le klatil že nekai let po Ljubljani. drugi pa sc mu je kmalu priključil in tako sta pričela uganjati razne lopovščine. Po številnih Uubavnih aferah brez posebnih profitov sta se vrgla na bolj plodonosno delo, na vlomljanje v barake, koder sta pobrala vse, kar jima je prišlo pod roko. Oospodariia sta v strah in trepet branjevk tako skozi cclo leto. Radi tatvin In nepoštenega življenja sta prišla oba šele pred kratkim lz zaporov, lotila sta sc pa takoj zopet svojega starega posla. Na podlagi intenzivnega zasledovanja te vrste tatov in vlomilcev, kl ga je vodil policijski nadzornik F. Zajdela, sta bila pa oba ptička, pred nekaj dnevi zopet prijeta In vtaknjena v zapore. Meržl je bil aretiran v Kranju, drugI pa, na podlagi tiralice, na kolodvoru v Lendavi. Zasledovana sta bila oba v prvi vrsti radi vloma v trgovino Antona Markuna v Kolodvorski ulici, kl sta ga Izvršila v noči na 13. maja. Odnesla sta odtam 9 parov čevljev, par škornjev, 24 komadov amerikanskih šc-vro-kož In 12 komadov ustrojenih konjskih kož v skupni vrednosti 13.000 Din. Ukradeno blago sta takrat odnesla na ljubljansko polje v žito. Skrila sta ga visoko gori na neko njivo na Hmeljnikili ob Dunajski cesti.
Ukradeno robo sta počasi razprodaja-la. Nekega dne pa je Saiaj poslal Mer-žija s par čevlji v Kranj, koder naj bl jih spravil v denar, sam pa se jc s celo robo preselil v Prekmurje, koder je kup-čeval naprej. Nekaj dni nato, ko je zadela usoda Meržija v Kranju in kc jc bil po detektivu priveden na policijo v Ljubljano so Izsledili orožniki v Prek-murju tudi Salaja, ki je v zavesti, da
poseduje dokaj vrednosti, zopet veselo živel ln zapravljal Izkupljcnl denar.
Na policiji sta pa oba končno Izpovedala med zasliševanjem, da sta vlom-ljala tudi v barake v mestu In sicer: V barako Frančiške Zlvec na Oosposvetski ccsti, dne 3. maja, koder sta odnesla za 1000 Din raznega blaga; vlom v barako Marije Kozinc na Martinovi ccsti par dni pozneje, koder sta odnesla za 1100 Din salam ln slaščic; vlom v barako Marije Lovše na Tržaški cesti, kjer sta si nabrala nekaj gotovine In drugih stvari v vrednosti 500 Din. Se Isto noč sta se spravila tudi nad barako Marije Škuljeve na alineah. Nabasala sta si žc v pripravljeno vrečo 15 kg suhega mesa, klobas Itd., vendar pa ju je prepodil v zadnjem hipu stražnik in sta morala pustiti plen na mestu. Poskušala sta v eni prihodnjih noči vlomiti tudi v neko delavnico v Šiški, kar sc jima Istotako ni posrečilo. Najbolje se jima Je izplačala podjetnost po trodnevnem premisleku In oprezanju pri Markunu. Oba ptička prideta pred prihodnjo poroto. Slučaj bo zelo zanimiv, posebno točka, kako sta v raznih trenotkih pijane ginjcnostl pisarila svojim bivšim sotovarišem v ljubljanske sodne zapore.
Dopisi
JEZICA PRI LJUBLJANI. Tu bodo
občinsko volitvo v nedeljo dno 15. junija. Prva skrinjica SLS bo lotos noobl-čajno prazna, vsi protiklcrikalni volilci bodo zavalili v drugo skrinjico Delav-:ko iisto in pa v tretjo skrinjico (zadri//), k' io jo postavila nestrankarska gospodarska lista kmetovalcev, obrtnikov in delavccv. Razpoloženjo jo v rani'dnih vrstah tarav.iost razveseljivo.
V	klerikalni strarki pa ubija vsako misel na zmago t v k a poparjonost, ker ji jo g. Bizjak vsilil z. nosilca njene lista prav malo zmožnega pristaša, namreč trvoega strica Kosa, dočia jo količkaj zmo'ne ljudi postavil uai ;5 nazaj. Da reši ' saj najbolj neprovidu« pristaše gotove katastrofo, napada Doinoljubar vso kiizem napredno kandi lat«, namesto da bl povedal, kakšno pamotno načrto ima njihov volilni program. Iz teh besnih na-pacc< so vidi, kako »eiiko vrednosti jo na'a napredna fronta v tem vpliinem boju in kako dragocoao jo spoznanje naših delavcev, obrtnika'' in kmetovalci v, da zamoremo šolo takrat prav koristiti svoji občini kadar leži strt na tleh njon najhujši sovražnik: protiljudskl, brczdoinovinski, kulukarski klerikalizem
V	boj proti njemu stopamo napt jdnjakl složno in v zavesti, da bomo p:ed nasilnimi klerikalci in njihovim umazanim časopisjem šo mnogo trpeli, da pa jo končna zmaga le naša in da gotovo pride.
ST. VID NAD LJUBLJANO. So par
dni nas loči do volitev v naš občinski zastop. Na občinski deski razkazujejo od dežja razmočeno štiri kandidatske liste imena kandidatov. Prvo tri pripadajo razcepljeni klerikalni stranki, zadnja je gospodarsko - delavska (napredna). Marsikomu torej ni znano, da so nezadovoljstvo in razcepljenost v klerikalnih vrstah skriva kar pod tremi firmami. Pri sestavi enotno klerikalno listo jo namreč prišlo do ostroga spora, ker so hoto-li prva zasiirurana mosta opredeliti sedanjim občinskim zastopnikom. S temi ljudmi torej treznejši klerikalci niti sami niso bili zadovoljni, kor so so prepričali o njihovi nesposobnosti. Pa poglejmo sedanjo klerikalne kandidato na sigurnih mestih in prepričali so bomo, da so po večini zopet isti, lo s to izjomo, da so uvrščeni na različnih listah. Zmernejšo in razsodnejše pa so potisnili tja, kjer nc morejo škodovati. V tem so jasno kaže, da so klerikalci upajo operirati lo z ljudmi brez lastnega prepričanja. Pod sugestivno silo slepo parirajo ukazom svojega voditelja in mirno prenašajo njegov bič. S takimi ljudmi domov za peč, lam 60 mesta zanjo. Voliici. pomislite dobro, in priznali boste, da jo občinska uprava lo tedaj zadovoljiva, če jo vodijo ljudjo s trozniin preudarkom in zadostno razsodnostjo. Zato proč z omahljive! in nesposobneži. Vrzito kro-
glico v čotrto skrinjico, kl Je skrinjic*
pametnih in sposohnih mpž.
HRASTNIK. Pri nas širi i vsa vno-
ino krojač Arnšok »Slovenca«, kl ga čl-tajo naši komunisti z velikim veseljem. Samo ta list piše resnico, pravijo, vsi drugi lažejo. Pa dobro, mi jim pustimo to veselje, bodisi klerikalcem, kakor komuniston; in Arngku. Želimo lo da bi se tudi tako razumeli, kadar o o Šlo za povišanje delavskih plač ali za zopot-ni sprejem kakega odpuščenega delavca. Ali bo g. Arnšok takrat ti il taka pridon?
VOJNIK PRI CEXJU. Trg Vojnik ja
nekdaj slovel daloč v nomško dežeio kot eno tistih zastrupljenih in podkupljenih gnezd, kjor se jo s pomočjo pcščleo Nem cov tor s pomočjo Schulvoreina in Stld-marko skoz dolga dosetletja Btrahovalo ta kraj, čegar prebivalstvo jo bilo po krvi in rodu slovansko. Poleg obstoječe dvojezično ljudsko- šolo, ki jo imela 7.a vodjo odločnega nomškutarja, so jo ustanovila s pomočjo Schulvereina So trlraz-redna nemška ljudska šola, za katero so z denarjem in grožnjami lovili slovensko otroke. Propast Avstrije in naša osvobojonje jo z 'avstrijskimi razvalinami vred podrlo in podsulo tudi vojniško nemško preroke. Sicer so navidezno vsa zadnja leta počivali, dejansko pa so bili vedno na delu pri zabavljanju in rovar-jenju proti jugoslovanski državni upravi. Edon najbolj izrazitih narodnih odpadnikov jo bil nekdanji ravnatelj tkzv. avstrijske slovensko ljudsko šole, g. Jo« sip Koschutnigg, znana izza časa dunajskega svojega romanja, ko so jo šol kot nemški župan trga Vojnik poklanjat na Dunaj avstrijskemu cosarju, v času, ko jo slovenski narod z majniško jugoslovansko deklaracijo že pripravljal svoj odpor proti Dunaju, ki jo stoletja pil našo slovensko kri. Tega g. Koschutnigga, ki uživa jugoslovansko pokojnino hi jo zavzomal nemški županski stolček v Vojniku do prevrata, najdemo danes kol predstavnika nomškutarske listo ta vojniško občinske volitve v družbi z gg. Itattbog, Zottl, Auditsch, Lodl, Kolschcg in drugimi čistokrvnimi Gormani, ki še do dane« niso prišli do seznanja, da odpadnika matomega jezika ln rodne krvi zaničuje vsak narod in da te jih sramujejo tudi pošteni Nemci. Z obžalovanjem in ogorčonjem ju moramo kon-statirati, da najdemo na tej listi tu v. družili toh oseb tudi dosedanjega župana in predsodnika vojniške narodno « radikalno Btranko g. Jilko Kovačiča, ki nastopa kot nosilec to ihte. Zares globoko jo padla naša slovor.slia narodna in politična zavost, da na lastnih lamait dvigamo izpod razvalin propadlo avstrijsko odpadništvo in mu odpiramo v nacionalni državi vrata v i as sbivenski občinski zastop. Slovenski m prodn, volilci so se združili aa »Slovenski gospodarski listi», kojo nosilno je ugleden naS mož g. Josip Vrečor, kl zasluži zaupa-njo vseli onih Vojničanov, kl želijo preko malenkostnih osebnih prepirov pametno in dobro občinsko gospodarstvo. Skrinjica to gospodarsko liste jo prva.
MARENBERK. V soboto dno 81. maja jo zadnjikrat, uradoval naš okrajni glavar g. dr. Ipavio iz Slovcnjgradca v MaTenberku. S 1. junijem spada namreč okraj k »provaijskemu« srezu. Maren-berška občina jo priredila za slovo g. glavarju v soboto ob 3. uri »čajanko«. Načelnik okraj, zastopa inž. Pahernik, maronborški župan Predan, dekan dr. MOrtl, v imenu vseh občin Jončič iz Brer. na, v imenu učiteljstva Golob iz Vuzo-nice, nadalje župnik Sagaj iz Brezna in notar Kolšok so so v svojih govorih spominjali glavarjevega požrtvovalnega delovanja od prevrata do danes kot prvega slovenskega glavarja in predsednika okraj. šol. sveta, V imenu hvaležno šolsko dece marenborškega okraja je podarila g. glavarju učenka Langcr-šek lep šopek. Maronborški povski zbor jo dodal za slovo več povskih točk. Ginjen so ]e dr. lpavic pošlo/II od zastopnikov i d. čin, duhovščine in učiteljstva, ki so ga vzajemno podpirali pri delu. Z Zivio - kIK na našega kra'.'a jo končal prisrčni piijateljski poslovilni večor. Želimo g. giavarju se vnsproj plodonosno delovanji v oiid naroda in državel
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Llubllanska drama.
Četrtek, 12.: »Izgubljene duše». F. Petek, 13.: Zaprto.
Sobota, 14. ob 15.: »Mogočni prstan.. Mladinska predstava. Izv.
Llubllanska opera.
Četrtek, 12.: »Tosca«. Poslovilni večer
gdč. Zikove in g. Šimenca. Izv. Petek, 13.: »Travlata«. Oostovanje operne pevke Anke Millčcve. E. Sobota, 14.: »Carjeva nevesta«. B. Nedelja, 15.: »Pikova dama«. Na čast gostov kongresa Udruženja vojnih Invalidov. Izv.
Poslovilni večer gospodične Zikovo In gospoda Šimenca se vrši nocoj v ljubljanski operi, kjer se poje «Tosca», v kateri nastopita pevca zadnjič na našem odru. Občinstvo vabimo, da se udeleži te-poslovilnega večera v dostojnem številu.
Šentjakobski gledališki oder igra v
Jetok dne 18. junija kot zaključno pred-llavo Henrv Bernsteinoro dramo «Tat>.
»Tat« je drama ljubezni nesrečnega mladeniča iz bogate družine, ki 60 prizna za tata, čeravno je »tat« ona. ki jo ljubi. Kasneje so izkaže, da so je žrtvoval za svojo Ijubezon, a on je vseeno ne more pozabiti. Igra se ne bo ponavljala, zato upamo, da jo bodo posetili vsi prijatelji odra.
Sarajevsko glo,'a!i~n v provinci. Sarajevsko Narodno gledališče jo že zaključilo svojo sez uo do .a ter se je podalo na daljšo turnejo v Tuzlo. Brčko. Banja-luko, Bosanski in Slavonski Brod.
Angažma zagrel "'"'b ' mernikov na i. jih gledališčih. V prihodnji sezoni rsla-vi Zagreb več gledaliških umetnikov, ki so doslej več let I ' -nzivno in požrtvovalno nastopili na zagrebškem odru. Basist Arnold Fliigl je sklenil pogodbo z gledcTSčem v Brnu. Pevki gg. Wesel-r-d-la in Vika Engl se pogajata za angažma z dun-jskimi gledališči. Zagrebško gledali ostavijo tudi dnrrs: Juliettu Kučera, Jelena Jukatela, Blaž"nkn Kernic, Božena Begovič in g. Jakob Gotovac.
Zagrebško gledališče zopet v normalnih razmerah. Zagrebško gledališče, ki
je radi denarnih i mer prišlo v neljube stiske, se polagoma vrača v normalno stanje. Prosvetni minister jo namreč dovolil tri milijone din' Jjv kredita, ki so glednlišču potrebni, da lahko obnovi svoje delo v normalni obliki Upali je, da b tudi ministrski svet to postavko odobril.
ICoStrovičova dela na poti v Anglijo.
0. t. m. je odpotovalo 17 skulptur Ivana Meštroviča iz Gruža v Anglijo. Kipi bodo razstavljeni v Londonu, kamor so povabili Meštroviča na razstavo britanski upodabljajoči umetniki.
Ljubljanska opera r italijanskem tisku. G. Mario Nordio, glasbeni krilili tržaškega tPic-ola* je zadnji dan letošnje i meseca maja obiskal Ljubljano ter prisostvoval izvajanju <Carjcve nevesten, katero je dirigiral kapelnik Malačič. O lem svojem obisku poroča sedaj v «Pic-colu della Sera» od 0. junija jako toplo in resno. Po kratkem uvodu o ruski operni glasbi hi o stanju treh glavnih opernih gledališč v naši državi (Zagreb, Beograd, Ljubljana), prehaja k uprizoritvi <Carje-ve nevosle>, podaja svoje simpatične uti-se in govori o glasbi in izvajalcih, med katerimi omenja posebej gg. Popova In Beletta ter dar I gdč. Rozunovo in Sflli-gojovo. Taka poročila bi radi čitali v italijanskem tisku večkrat. Morebiti bo ao-
spolu Nordiu, marljivemu in nesebičnemu propogntorju za kulturno sliko med italijanskim in jugoslovanskim svetom še kdaj dana priložnost, da izpregovori o "a-šem glasbenem življenju. Zaenkrat mu moramo biti za njegovo ljubeznivost prijateljsko hvaležni.
Clodališka Olimpiada v Parizu. Poleg športnih tekem sc vrše lelos v Parizu tudi gledališko olimpijske tekme v <Thč-ntro des Champs Elysčcs>. Tekem so uleležuje 32 reprezentativnih gledališč iz vseh svetovnih držav. Dunajskn državna opera je že dosegla velikanski uspeh z Mozartovo opero <Don Juan». Jugoslavija bo na teh tekmah zastopana po zagrebškem gledališču, ki nnstopi z dvema do-m::rnia dramama, s Kosorovim cPožnrom stra?M> in Vojnovičevimi cMaskaratami ispod kuplja».
Meštroviliev spomenik Maruliču v Splitu. Letos se bodo vršile v Splitu ve-lil:i Marulideve spominske svečanosti. Ob tej priliki se o '':riJe zaslužnemu pesniku spomenik, kat ega jo že modeliral ltipnr Ivan Meštrovič. Za spomenik bo prispevalo največji obulus splitsko meščanstvo, na katerega sta izdala tozadevni oklic splitski župan dr. Tartaglia in ar-heo'"g msgr. Bulič.
Mladinska predstava v drami. Osnovna šola <Mladika» s sodelovanjem žensko
realne gimnazije priredi v petek dno 13. t. m. ob pol C. uri v <Dramskem glo-dališčui mlodiusko igro gospodične Marije Grošljeve <I)vo Marički» z godbo, petjem in baletom, ki je v lanski sezoni dosegla izboren uspeh. Vstopnice so v prt prodaji pri dnevni blagajni v opornem gledališču in na dan predstavo pri blagajni v drami. Opozarjamo p. n. starše, da naj pravočasno oskrbo karte svojim malčkom za to zabavno in obenem vzgojno igro.
ltoorganizacija moskovskega <Hudo-žestvonega tcatra>. V moskovskem <Hu-dožeslvenem teatru* se pripravljajo m začetek prihodnje sezono znatne izpremembe. Prvi studio Hudožestvenikov se izpromeni v »Novi Hudožestveni tentr>, četrti studio pa bo nosil naziv samostojnega gledališča pod vodstvom igralca Burdžaleva, ki so jo pravkar vrnil iz Amerike v domovino. Tretji studio bo nosil ime po umrlem režiserju Vahtangovu in bo tudi nastopal kot samostojna gledališka institucija. Poseben oddelek bosta tvorila drugI studio in glasbeni odsek HHožestvenikov. Velik del moskovskih umetnikov, ki so zadnji čas gostovali s Stanislavskim v Ameriki, so je že vrnil d imov v Moskvo. Med drugimi sta dospela v domovino Moskvin in Tarhanov.
Domače vesti
*	Kraljevski par v Ptuju. Kaltor nam poročajo iz Ptuja, jo kraljevski par na povratku iz Vnražilinu v nodeljo zvečer z avtomobilom prispel v Ptuj. Pred mestnim magistratom so Sokoli z naraščajem, ■ptujska požarna bramba in športniki napravili gpalir. Kralj iu kraljica sta izstopilo. Pozdravil ju je veliki župan dr. Pirk-mayer ob navzočnosti zastopnikov civilnih la vojaških oblasti, okrajnega zastopa jn raznih društev. Otroci so kraljevski dvojici sipall cvetje, narod pa je navdušeno vzklikal kralju in kraljici. Zupan mesta Ptuja jo z navdušenimi besedami pozdravil vladarsko dvojico, nakar si je kralj dal po velikem županu predstaviti navzočo zastopnike prebivalstva. Zastopnico slovenskega ženstva so bile predstavljeno kraljici, ki se jo zalrvalila za prisrčen sprejem. Ob navdušenih aklamacijah in zvokih ptujske .godbe se je kraljevska dvojica peljala okoli mesta in potem na kolodvor. Kralj in kraljica sta stala pri oknu ter mahala vzklikajočemu občinstvu v slovo.
*	Finančni minister o dinarja. Finančni minister Stojadinovič je podal izjavo, dn ni vzroka za bojazen, du bi dinar tudi v prihodnje še padal. Padanje dinarja spomladi je povsem naravno, a to stanje se bo spremenilo s povoljno letošnjo žetvijo, nakar se bo dinar zopet začel dvigati.
*	Odkritje spomenika Josipa Ressla t Chrudimu. Dne 15. t. m. so odkrije spomenik ehrudimskega rojaka, genijulnegn izumitelja in izgotovitelja ladjinega vija-kn, Ceha Josipa Ressla. Spomenik, kip, je umotvor prof. akad. kiparja Ladislava šalouna in sloji pred tehnično šolo v Chrudimu. Kakor znano, je deloval Res-sel ludi med- Jugoslovcni in je bil pokopan v Ljubljani pri Sv. Krištofu. Tamkajšnji nagrobni spomenik je lani prenovila ljubljanska »češka obec» ter ga je v oskrbo sprejela ljub'janska občina. K slavnostnemu odkritju je povabil eliru-dimskl župan dr. V. Sykora ludi Ijubljnn-sko občino.
*	Razpis sluib sanitetnih referentov. I ii"; ';lor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani razpisuje mesta sanitetnih re-ferenlov pri srezluh poglavarstvih Gornji grad, Šmarje. Dolnja Lendava, Brežice, Radovljica, Slovenjgradec, Ljubljana (drugo mesto). Interesenti se opozarjajo ua razpis v <Urndnem listu*.
*	Iz arrnrne službe. Kakor smo žo poročali, je bil imenovan pred par tedni ca ljubljanskega agrarnega ravnatelja gospod 1'ailalik iz Sarajeva. Te dni je bil (»odpisan ukaz, s katerim so g. Fajfalik slavija v pokoj. Na tn način mu je bila popravljena poprej storjena krivica, izvršena s tem. da je bil kot znslužen uradnik s polnim številom let preje penzijoni-ran po starem.
*	Imenovanja t državni službi. Kakor javljajo »Službene Novine», so v področju .Slovenije imenovani: dr. Martin OgoreTc za zdravnika v splošni bolnici v Ljubljani ter Joško F»rlu;a za pisarja v tretji skupini III. kategorijo pri direkciji pošte in bj-zojava v Ljubljani. Poštar 1. razreda Milan Reieh je po službeni potrebi od pošle Račje premeščen v Maribor.
*	Promocija. Na Karlovi univerzi v Pragi je bil prošlo soboto g. Anton Slivnik z Bleda promoviran za doktorja vsega zdravilstva.
*	V korist trboveljskih žrtev »Orjuno
je uredništvu »Jutra* potom Trgovske banke poslala Ivrdka Fr. Premrov in sin v Martinjaku znesek 500 Din, neimenovan Postojnčan pa 00 Din. Zahvaljujoč se omenjenima dobrotnikoma, izražamo željo da bi našel domoljubni vzgled obilo posnemovalcev.
*	Odklanjam teror. <SIovencu> ni prav, da nosim znak Orjune. Nosim ga že dve leti ob raznih prilikah in ga mislim ne-glcde na današnjo »Slovenčevo* notico nosili tako i v bodoče. Inž. J. Mafkovšek.
*	Ali je žandarmerija y Trbovljah brci kri rde? Na to vprašanje si bo treba odgovorili, ko se polaga račun o smrti 'veh nacionalistov. Izgleda, da je bilo orož-ništvo glede pripravljajočih se dogodkov telo nebrižno. Mesto, da bi pazili na nevarno točko, je nekaj orožnikov sledilo povorki. Ob spopadu samem nI bilo nobenega blizu. Tudi za pozneje se nam glede enega in drugega poročajo zelo neugodne stvari. Zelo neumestno je, če orožniki po gostilnah debalirnjo o stvareh, ki so političnega značaja ali se tičejo njih službe.
*	«Merknr> razširi delovanje na celo državo. Ministrstvo za soeijalno politiko je izdalo naredbo, da sme bolniška blagajna »Merkurja* razširiti svoje delovanje na celo državo. Osrednji urad zn zavarovanje delavcev je v smislu sklepa svojega ravnateljstva vsem okrožnim uradom razposlal navodilo, »naj bolniško blagajno ,Merkur' ne ovirajo v njenem delovanju, marveč jo podpirajo, kakor to predpisuje § 123. zakona o zavarovanju*. Tako le po dveletni borbi likvidirano to za trgovske nameščence važno sncijnlno vprašanje. »Merkur bo ustanavljal odslej svojo podružnice po celi naši državi v vseh onih krajih, kjer se prijavi.zadostno število nameščencev trgovskih strok.
*	Državne Štipendije ra iičileljiščnikp. Ministrstvo prosvete je izdnlo pravila o podelitvi štipendij učiteljišenikom. ki bodo znatno olajšale študije učiteljskega naraščaja. Po premoženju stnršev se dele učileljiščniki v dvo skupini: v Inke, ki plačujejo pod 20 Din in v take, ki ne plačujejo čez 40 Din letnega neposrednega davka. Davek državnih uslužbencev so pri tei odmeri ne unnšleva. če aa ne nla*
čujejo zaradi posebnih dohodkov. Po prid-n sti pn se dele učileljiščiilkl v «odlične», v »prav dobro in v »dobre*. Po teh ocenah se ravna tudi mesečna ustanova, kl zn;:ri 180, 200, 240, 300 ali 300 Din. Siromašni učenci imajo celo pravico do polovice mesečno ustanove v času velikih počitnic. Navedenih dobrot so lahko de-leŽMi tudi v I. letnik vstopajoči učenci na podlagi uspehov doprineSenega izpričevala. — Z veseljem pozdravljamo to odredbo gospoda prosvetnega ministra Sveto-zarja Pribičeviča, ki jo z njo gotovo pripomogel, da so bo število učiteljskega naraščaja (zlasti moškega) večalo.
* Medicinska razstava r Zagrebu. Meseca oktobra, o priliki proslave BOletnl-ce hrvatskega zdravniškega društva in kongresa jugoslovanskih zdravnikov bo prirejena v Zagrebu medicinska razstava. Iligijenski in medicinski zavodi, zdravilišča, industrije, tvrdke in zastopstva farmacevtskih preparatov, medicinskih instrumentov, založniki znanstvene in popularne domačo medicinske literalure starejšega in novejšega datuma in sploh vsi interesenti se poživljajo, da priglase z navedbo površine razslavuega prostora in predmetov svoje sodelovanje najdalje do 1. julija Izložbenemu odboru zbora liječnika (v roke dr. Vlad. čepuliča), Zagreb, Kukovičeva 32 (dispanzer), kjer dobe tudi vse podrobne informacije. Uradne ure ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 8. do 0. dopoldne. Rnzstava naj pokaže predvsem razvoj bigijene in medicine v zadnjih 50. letih v naših krajih.
REMIRGTBN Mod- 12
IIUIII11! U I U11 br,„(iS„| pisalni Umi FRANC BAR Cankarjevo nabr.S.Tol.407
*	Irseljevanje iz našo državo. Meseca aprila se je izselilo iz naše kraljevine skupno 1499 oseb, in sicer 074 moških in 525 žensk. Po pokrajinah odpade na Vojvodino 897, na Hrvatsko in Slavonijo 838, na Dalmacijo 113, Srbijo 08, Bosno in Hercegovino 38, Slovenijo 31 in Črno goro 13 oseb. Izselilo so je v Brazilijo. 822, v Kanado 301, v Argenlinijo 212, Zedi-njene državo G2, Čile 25 in v ostale državo Amerike 17 oseb. Poleg skupnega števila naših izseljencev je odpotovalo v istem mesecu iz našega ozemlja v prek-morske kraje 183 inozemskih državljanov, in sicer 84 Ameriknucev, 88 Poljakov, 5 Rusov, 3 Madžari, 2 Nemca, 1 Cchoslo-vak in 2 osebi ostalih narodnosti.
*	Caruga pred sodiščem. Na predlog državnega odvetnika sa je včeraj v Tom-pojevcili vršil lokalni ogled, da se ugotovi, kako je izgubil življenje nadšumar Pirkmaver. Razprava se danes, v četrtek, nadaljuje in se zaslišijo še nekateri orožniki, ki so sodelovali pri zasledovanju Carugo in njegove tolpe. V petek se začnejo čitnti akti.
*	Pangermanske zvonove dobi žiipna | cerkev t Kočevju. Iz Kočevja nam pišejo: | Nad dve tretjini je Slovencev v mestu,! v okolici pa do polovice prebivalstva, de-; nar za zvonove se je nabral od Slovencev i in Nemcev, a dekan Erker v Kočevju si j je dovolil drznost, da Je napravil na zvo- j nove izzivajoče samonemške napise: »Ge- j \vidniet von den Biirgern der Slndl Got-tschee*, <H1. Magdalena bitt' fiir uns* itd. Sedaj razumemo, zakaj je v odbor za nabavo zvonov povabil lo Nemce in sedaj, ko so nasipi že gotovi, zakaj vabi tudi Slovence v nekak »Festausschuss*. Seveda bodo Slovenci povabilo korporativno odklonili in prepustili odgovornost onim, katerih nacijonalnn zagrizenost se ne ustavi niti pred cerkvenim pragom. Pripominjamo, da se vrši svečana prepeljava pangerifianskih zvonov v nedeljo 15. t. m. istočasno, ko se vrši zlet sokolske župe v Kočevje. Ker je bil zlet že več mesecev znan v Kočevju, se je seveda priprava teh zvonov določila na zlelni dan — čisto slučajno. In sicer točno na popoldne, ko je nastop Sokolstva in telovadbe. Nadaljnjo odgovornost in posledice naj nosijo oni, M so inscenlrali to provokacijo.
Dasi so akti vsake sodne kazenske preiskave strogo tajni, objavljajo klerikalni listi članko, ki imajo očitni namen, da bi med nepoučenim občinstvom vzbudili mnenje, kakor da izhajajo razne »ugotovitve in dokazi* iz sodnih aktov. To je seveda izmišljeno. — Tako so klerikalni in komunistični listi in nekatere osebe po krivom obdolžili člana »Orjune-«, obrtnika g. Mekin-ca, da je vodil maščevalni napad na stanovanje g. dr. Lemeža ali se napada udeležil. Ta obdolžitev jo lažna, v prozorno svrho izmišljena. Zo sedaj so znane nekatero osebe, ki so v kritičnem času napada bile z osumljencem na drugem kraju, namreč pred magistratom. Prisostvovalo pa jo še mnogo drugih oseb, ki pa osumljencu niso imenoma znane. Vsi li, ki so dno l. junija t. 1. zvečer od 8. do četrt na 9. ure videli g. Fr. Mekinca v orjunaškem kroju prcrl magistratom, naprošoni so, da so v svrho čim bolj brezdvomnega sodnega dokaza javijo pismeno ali ustno pri moni.
Dr. Vladimir Knnflič 2891—a	odvetnik
Ljubljana, Janez Trdinova ulloa 8.
Darujte za spomenik oadlim Oriunašem!
Sokolsko društvo v Brežicah ponovno opozarja svojo prijatelje in bratska društva na žo naznanjono 20-Iotnieo, ki jo slavi v nedeljo dno 15. junija. Objavljeni spored ostane neizpremenjen. Za udeležence jo zaprošena polovična vožnja na železnici. Pri siavnosti sodeluje co jaška godba iz Zagreba, Obljubljen jo tudi nastop oddelka narodne vojske iz Zagreba pri prostih vajah. Bratska društva in prijatelje Sokolstva vabimo, da se naše siavnosti udeleže v polnem što-vilu.
*	Izseljevanje žena in mladoletnih olrok v Ameriko. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu nam poroča: Vrhovno sodiščo v Washinglonu jo izdnlo odlok, s katerim se razveljavlja pooblastilo, da smejo povratniki v Ameriko vzeti s seboj ženo in otroke v času, ko jo kvota že izčrpana.
*	Domač tobak zu nosljanje. Kakor se uradno razglaša, bo uprava državnih monopolov v najkrajšem času spravila v prodajo domač tobak za nosljanje, ki Je predelan na poseben način ter po kvaliteti mnogo boljši kakor tobak za nosljanje, ki smo ga doslej nabavljali iz tujine. Domači »šnofanec* so bo prodajal v paketih po 100 gramov. Cena za paket bo znašala 10 dinarjev.
*	Toča v Prekmurju. Iz Murske Sobote nam pišejo: Pretekli teden jo padala toča tudi v Prekmurju in napravila precejšnjo škodo na poljskih predmetih in ponekod ludi v vinogradih. Predvsem so prizadeti kraji v nekaterih občinah na Goričkem, kjer je uničeno nad polovico letine. Upamo, da bo priskočila vlada siromašnemu ljudstvu na pomoč vsaj pri odbitju davka.
*	Še o požaru pri Sr. Marjeti. O velikem požaru pri Sv. Marjeti na Dravskem polju dne 4. t. m., kateremu io sledil v soboto 7. t. m. drugi še večji požar, so nam naknadno poročajo še sledeče podrobnosti: V sredo dne 4. t. m. sta bili v resnici uničeni le gospodarski poslopji posestnikov Franceta Kumniča in Neže Špuraj. Prvotno poročilo, da bi la dan zgorelo osem poslopij, ni bilo točno. Pač pa jo v soboto 7. t. m. ob pol 3. zjutraj nov požar upepelil poslopje štirih posestnikov. Ogenj je izbruhnil na neznan način pri posestniku Štefanu Kacu in se razširil tudi na poslopja posestnikov Jakoba Gojčiča, N. Greitn in Neže Špuraj na drugem posestvu. Ogenj je uničil vsa poslopja, orodje in živila. Posestniku Kacu so zgorele tudi tri svinje in lep njladi konj. V nevarnosti je bila vsa vas. Ljudstvo je bilo zbegano, obupano in ni moglo mnogo pomagati, ker se Je ogenj blikoma razširjal in so bila vsa sosednja poslopja v četrt ure v plamenu. Žalosten pogled nudijo pogorišča v vasi in po toči opusto-šena polja, škoda Je ogromna, kritje z zavarovalnino malenkostno. Siromašno ljudstvo prosi nujno pomoči.
*	Velika avtomobilska nesreča. Ob cesti Bnnjaluka-Jajce se Je na binkoštni ponedeljek avtomobil tvrdke Bočac na nekem strmem ovinku prevrnil v reko Vrbas. Po informacijah »Večernje pošte> so bili v avtomobilu štirje potniki: srezki načelnik G j uro Popovič iz Varcar-Vakufa, višji davčni upravitelj ter nadcestar iz Var-carja ter šofer. Vsi so bili v veselem razpoloženju. Rešilna akcija se je posrečila le v toliko, da so potegnili iz Vrbasa davčnega upravitelja in cestarja — oba težko ranjena — ter ju prepeljali v banjaluško bolnico. Srezkega načelnika Popoviča in šoierja pa so odnesli valovi deročega Vrbasa.
*	NoDavadr.a smrt. V Beogradu je divjal te dni hud vihar, ki je v Dubrovački ulici podrl neki zid. Pri tej priliki so se potrgale tudi električne žice. V hiši je nastala paniko, prebivalci so bežali na vse strmi. Anka Panteltd, 70 letna vdova, Je pri tem zadela z nogo ob električno žico. Bila je na meslu mrtva.
Iz L]ub!fane
u— Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske razpuščen. Včeraj je veliki župan ljubljanske oblasti razpustil tudi upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske. Za vladnega komisarja je bil hkratu imenovan ljubljanski velc-tržoc gosp. Robert Kollmann, bivši Večletni predsednik tc hranilnice. Razpust jo prišel o pravem Sašu. Cr-no-rdeča, zveza v občinskem svetu si je izposojala milijone za milijoni iz Mestne hranilnico in gospodarila kakor objestni otročaji. Vsi protesti niso pomagali. V zadnjem času so se klero-komunisti spravili s terorjem še na uradnlStvo, ki je edino vzdrževalo ugled ne,kdaj tako cvetočega zavoda. Klerokomunisti so nameravali še v poslednjem hipu izkoristiti svojo stališče pri Mestni hranilnici. Zato so sklicali za včeraj popoldne šo nujno sejo upravnega odbora. Razpust jih jo presenetil in jim naklepe izjalovil.
u — Ali je g. Pire že poravnal škodo? Gospod Josip Pire jc polomil občinski avto in sc zavezal plačati škodo s slo« vesno izjavo. Ali jo jc že poravnal? Ali je poravnana tudi škoda zaradi pohabijo« nega konja?
u — Magistralno uradnlštvo se je vče« raj dopoldne korporativno predstavilo vladnemu komisarju g. dr. V. Krejčemu. Hkratu je bilo opozorjeno, da so ugas« nllc funkcije župana, občinskega sveta in vseh poročevalcev odsekov ter da so je v vseb zadevah obračati le na komisarja.
u —Kaj je z legitimacijami bivših ob« člnskih svetovalcev? Kakor znano, so si bivši klerikalni in socljalno«komunistlčni občinski svetovalci prisvojili legitimacije zn brezplačno vožnjo s cestno železnico, Zato so morali uradniki hoditi peš.
u — Ljubljanski šahovski klub priredi
n« r « v t /.ma i/ovalccn) v Malmv.ikc.tn tur«
nirju za prvenstvo Ljubljane v petek, 13. t. m. ob pol 21. url v notranjih pro« štorih g. Krapeža (»Zvezda«) svo] prvi letošnji družabni večer s šaljivim pre« davanjem prof. dr. Cadeža o šahu ter drugimi Improvizljoniraniml komičnimi točkami priznanega šaljivega umetnika «Kinčuva», kakor tudi neimenovanih klu« bovlh članov. Vabljeni so vsi prijatelji šaha brez razlike spola in stanu. Zn obilo smeha jamči prireditveni odbor ljublj an« skega šahovskega kluba. Vstop prost.
u — Mestna «Or«ju.ntt» Krakovo.Trno. vo poživlja svoje članstvo na izredni občni zbor, ki se vrši v petek 13. t. m. ob 20. uri v salonu gostilne pri Lozarju, Rožna ulica 15. Udeležba za člane in članice obvezna I — Odbor.
u — Invalidski kongres v Ljubljani. V dneh od 15. do 17. t. m. se bo vršil v Ljubljani redni državni kongres invalidov iz vseh krajev Jugoslavije. Razpravljalo sc bo med drugim tudi o izpremembi pra« vil, o volitvi novega osrednjega odbora in o programu in taktiki organizacije. Invalidi nameravajo v Ljubljani ponov« no dvigniti glas, da naj vlada izpolni obljube invalidom, vdovam in sirotam in jim da, kar bi jim morala dati iz hva« težnosti brez zahtev.
u — Občni zbor društva «Soče» se vrši v soboto 21. t. m. ob 8. uri zvečer pri «Levu» z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi — odbor.
u — Pevski zbor «Zveze jugoslovanskih železničarjev* začne v petek 13. t. m. ob
8.	uri zvečer z rednimi pevskimi vajami. Radi važnosti pridite vsil Novi pevci dobrodošli. — Pevovodja.
u — Narodna Čitalnica v Šiški priredi v nedeljo 15. t. m. nja. vrtu g. Valjavca veliko vrtno veselico. Preskrbljeno je za vsakovrstno zabavo. Pekli se bodo janci na ražnju, turška kaiana itd. Zvečer ob
9.	uri kabaret «Latema». Kdor se hoče dobro zabavati naj pride v Slško.
u — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Prošli teden se je rodilo v Ljubljani 28 otrok (14 moškega in 14 ženskega spola) med temi 1 mrtvorojenček, umrlo pa je 8 moških in 8 žensk, skupaj torej 16 oseb in sicer: 5 oseb za jetiko, 1 za škrlatico, I za možgansko kapjo, 1 za srčno hibo, 1 za rakom, 5 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 osebi pa vsled slučaj« ne smrtno poškodbe. Na nalezljivih bo« leznih jc obolelo 6 oseb: 2 na davicl, 2 na škrlatici, 1 na trebušnem legarju in 1 na ošpicah. Dve oboleli osebi sta ostali v domači oskrbi, 4 pa so bile oddane v bolnico.
u — 16 pišk je ukradel neznanec v noči na 9. t. m. Josipu Mirtiču iz hleva hiSe Stranska pot št. 19. Napravil je s tem Mirtiču čez 250 Din škode.
u — Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni sledeči slučaji: 5 tatvin, 5 prestopkov cestnega policij« skega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 2 prestopka pasjega kontumaca, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 pre« tep in 1 poškodba tuje lastnine.
u — Ograja pri Prisilni delavnici je bila v noči na 10. t. m. nekemu i-azgra> jaču na potu. Poklical je zato še več malopridnežev, ki so iznivali ograjo iz tal in jo vrgli v Ljubljanico. Storilec za« sleduje policija.
u — V Zagrebu se je hotel pozabavati za binkoštne praznike delavec Janez Skerjanc uslužben pri trgovcu z dežel« nimi pridelki Gustavu Erklavcu v Novem Vodmatu. Odšel je tja, kjer jc samo« lastno dvignil pri tvrdki A. Kreutzer 16.330 Din, znesek, ki ga je tvrdka dol« govola g. Erklavcu. Od tega sl jc lahko« živček pridržal 6250 Din gotovine, ostalo pa je poslal svojemu službodajalcu. Ta jc seveda sleparijo takoj opazil. Medtem se je pa Skerjanc že sam prijavil policiji.
Iz Maribora
a — Vsem članom gospodarskih in po« litičnih društev v Mariboru. Volilni ime« niki za občinske, srezke, oblastne in skupščinske volitve za mesto Maribor so razpoloženi v tajništvu, Cankarjeva ul. 1. Pozivamo vse člane, da zanesljivo pregle« dajo vse imenike, če so vpisani, ker jc ugotovljeno, da so izpuščeni mnogi, ki so že doslej imeli volilno pravico in so bili v prejšnjem volilnem imeniku vpi« sani. Zlasti pa pozivamo vse, ki so se v zadnjih dveh letih priselili v Maribor, da se prijavijo tajništvu v svrho vpisa.
a — Zaplenjen saharin. Carinski činov« nik Boris Verstovšek jc zaplenil s finan« čnima podpreglednikoma Rupertom in Dcrtnikom dne 8. t. m. v brzovlaku za« grebške proge 40 kg saharina.
Iz Cel; a
e — Gospodarska stranka (združeni na« rodno napredni volilci) v občini Celje« okolica priredi prihodnje dni sledeče vo« lilne sestanke: v četrtek dne 12. t. m. pri g. Spciserju na Lavi, v petek dne 13. t. m. v gostilni g. Gajšeka na Sp. Hudinji in v nedeljo dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v celjskem Narodnem domu.
c — Na drž. realni gimnaziji v Celju se vršijo sprejemni izpiti za prvi razred v ponedeljek, dne 30. junija t. 1. Od 8. do 9. ure jc vpisovanje, h kateremu mornjo pri« nesti učenci v spremstvu starišev, oziro« ma njih namestnikov krstni list in od« hodno izpričevalo, na katerem mora šol« sko vodstvo izrecno pripomniti, da je učence sposoben za sprejem na kako srednjo šolo. Pismeni in ustmenl izpiti iz računstva in slovenščine s evršijo od 9. ure naprej, iz veronauka pa le tedaj, ako ima učence slabši red kakor «dobro».
c — Vodstvi obeh mestnih osnovnih lol v Celju naznanjata, da sc vršijo iz« piti privatistov iz učne snovi za osnovne šole v soboto, dne 21 .t. m. med 15. in 17. uro. Priglasiti so je pa treba k tem izpi« tom s nrcdiažitviio zadniejla šolske Ja
naznanila io teden dni prej, to je ▼ so« boto, dne 14. junija med 11. in 12. uro * šolski pisarni.
c — Zavod šolskih sester v Celju pri« redi v soboto, dne 14. junija ob pol 20. uri in v nedeljo dne 15. juniji ob pol 6. uri v veliki dvorani Narodnega doma šolsko prireditev z jako pestrim pro« gramom. Nastopijo otroci v pevskem zboru, v igrah in z glasbenimi točkami.
c — Težka nesreča. Včeraj je doletela g. A. Pfciferja, uradnika Ljub. kreditno banke težka nesreča. Njegova hčerka jo namreč padla preko ograje stopnio iz prvega nadBtropja pred klet, ter si pri padcu prebila lobanjo in pretresla mož« gane. Kljub težkim poškodbam pa zdrav« niki upajo, da ohranijo mlademu bitju življenje. S spoStovano in splošno prt« ljubljeno rodbino g. Pteljerja vlada po« vodom težke nesreče, kl jo je zadela, splošno sočutje.
o — Občni zbor Olepševalnega io tuja sko prometnega društva v Celju se vrši danes, v četrtek, dne 12. t. m. ob 20. uri v rdeči sobi Narodnega doma v Celju.
Iz Primorja
' Maček obgrizel mrliča. V Trstu so
našli to dni vpokojeno učiteljico Zoratti mrtvo v njenem stanovanju. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer je bila izvršena obdukcija. Ker jo imela starka rane na raznih delih telesa, Be je domnevalo, da je postala žrtev zločina. Pri obdukciji bo je dognalo, da je Zoratti umrla naravno smrti pred prihližno štirimi dnovi in da so truplo obgrizle sestradane mačke, katerih je starka imsla sedem v svojem stanovanju. Za sostradano mačke, ljubljenko stare učiteljice, pa je napočil usoden dan: zgodaj zjutraj je prišel konjederee ter jih eno za drugo pa-basal v svojo malho.
« Žrtev avtomobila. Predvčerajšnjim popoldne se jo v ulici Cardueei v Trstu pripetila težka nesreča. Pred neko go-stilno je sedel pri mizi a svojim očetom petletni Virgilij Fortuna. Ko se jo očo razgovarjal s nekim znancem, je vstal deček od mize ter trgal listje z oleandrov. Ko je oče to zapazil, js vstal tet hotel otroka posaditi zopet »a mizo. Fantek pa ee je najbrže z bal kazni tor začel bežati preko ulice. Nenadoma ts je spodtaknil in padel ravno prod avtomobil, ki je otroka smrtno poškodoval. Ubožec je kmalu nato izdihnil.
Malkontenti iz Kranja
Kranjski malkontenti so položili vnovič kukavičje jajce v »Novo Pravdo*. O večini, kateri pripada najmanj 80 % sedanjega občinskega odbora in meščanstva, govore kakor o kliki, kateri koncem člamka obljubljajo prihod upokojitve. Ker so no morejo z nobeno drugo ročjo tolažiti, jim od srca privoščimo to malo veselje, vsaj bo itak zelo kratko. Ko se bo luna, ki jih sedaj trka, dvakrat povečala, bo njihovega veselja nad upokojitvijo pristanov JDS sicer konec, upamo pa, da bodo kljub tej žalosti našli tedaj veselje nad šo večjim trkanjem, ki ga bodo deležni radi večje lune in izida volitev. Zaeno z njim pa se bo veselil tega uspeha tudi goap. urednik »Nove Pravde«, ker bo imel potem pred slič-nimi konfuzijainl, kakor je omenjeni članek, za daljšo dobo mir.
Pisec tega članka piše to, kar njegovi pajdaši na tihem in med štirimi očmi posameznikom šepečejo na, uho; na javnem shodu, ki ga je pa JDS sklicala, se niso upali oglasiti k besedi in povedati, za koliko je kdo kranjsko občino ogoljufal in okradel, odnosno se okoristil z dolom za občino. Pozvalo se jib je tedaj javno, mj nri le jo z obračunom in z »bombami* ter z obtožnico, s katero groze, na dan, — pa čemu neki! Vsaj je dovolj, ko vč urednik »Nove Pravde*, kdo je oni lo| ov čemu še treba, da bi vedelo zanj kranjsko meščanstvo.
Sedaj govore o neomejenem kreditu gosp. župana in njegovem zetu pri Mestni hranilnici, ki je bajo eksplodirata na ta način, da spravljata dif :-; rcnco med hranilničnimi in bančnimi obrestmi v svoj žep — tako namrS pripovedujejo na zgoraj opisan način. Pri tem pa prav nič ne pomislijo, da bi bili oni, ako bi mi objavili številke, veliko bolj prizadeti kot mi in bi izgledalo, kakor da Mestna hranilnica nje celo favorizira pri podeljevani'! kreditov, neglede na to, da je pri vsci sejah Mestne hranilnice vedno navzoč kot vladni organ njihov somišljenik gosp. okrajni glavarč Prepričani smo, da jim gosn. glavar ni dal takih informacij, da bi mogli govoriti o večmili-j on Sikih, odnosno neomejenih kreditih gosp. župana. Svetovali bi mu pa. naj jih prime sam za ušesa, ker mu delajo s takimi lopovščinami zelo slabe usluge. Roke proč od naše vzorne in nepristransko Mestne hranilnice, sicer bomo udarili, da se. bo začelo kaditi na več koncih. Kar vas je resnejših, med temi političnimi otroci, vzemite jim ogenj in nož iz rok.
Da bi pa odgovarjali na ostala zavijanja in konfuzijc ter izzivanja, zato nimamo ne časa ne volje, naj počakajo do 21. junija na odgovor, o katerem bodo potem lahko govorili in pisarili tri leta. Omenjamo le, da more pisati take ogabne iusinuacijo ali jil' inapiriratl ln oni, ki so jo tičll morale in javno odgovornosti pri kakem se-kvestra. Sapienti sat.
Rešimo sflholsfei Tabor!
in sveta
Potovanje na luno
To besede se zdijo godba bodočnosti, sad domišljije Julcsa Vemea ali IVellsa, In vendar so jo zdaj obrnil profesor Hoddard, ki uči na univerzi Clarque v Zodiiijonih državah, na pmithonianski institut s prožnjo za denarno pomoč, ki bi omogočila . . . izpostaviti promet z luno. To ni ameriški bluff. Institut jo pregledal načrt ln dosodaj izvržena dela ter izplačal učenjaku pet tisoč dolarjev predujma. Prof. Hoddard je žo pripravil posebni top in bo izstrelil v začetku junija nekak torpedo v smeri proti onemu, na lančno določenemu prostoru, kjer so l>o takrat nahajala luna. Začetna hitrost bo z.na&Ua 11 km na sekundo. Avtomatično vnetje eksplozivnih snovi, kl 6o nastopno nameščeno v prostorih torpeda, jamči za, nepretrgan let. Ko doseže torpedo gotovo viSimo, kjer zemlja nima več privlačne sile, bo letel na,prej v medplmnetnem pro-Ftoru, dokler no pade na luno. Hoddard jo Izračunal, da bo trajala ta cela pot 86 ur.
Ko dosežo torpedo luno, se bo vnela posebna eksplozivna mov na koncu izstrelka. Ta ogonj se bo laliko videl na zemlji z navadnim teleskopom. Torpedo bo izstreljen ob času polne lune, da se bo lahko videl ogenj tudi v slučaju, čo bi padel izstrelek na temno polovico lune.
Astronomi in fiziki, katero je vprašal smithonianski institut za sodbo, so izjavili, (la bo poizkus gotovo uspel, če se ne zmoti Hoddard v svojih računih in če so torpedo no pokvari. Hoddard sam pa namerava, ako se mu ob-neso poskus z luno, ponoviti isto šo z Marsom. Njegovi torpedi bodo odgovorili na dve vprašanji: 1.) ali jo sploh mogoče vzpostaviti zvezo s planeti in 2.) ali so nebesna telesa obljudena, oziroma če žive na njih ljudje. V Ameriki pričakujejo poskusov prof. Hod-darda z največjo napetostjo.
Nekaj o Ameriki
čeprav ste žc toliko čuli o delavni, iznajdljivi Ameriki, vendar vam hočem povedati nekaj novega.
Na primer sobotni trg. Dobra polovica ameriSkih gospodinj se pripeljo v lastnem avtomobilu, ki ga samo vodijo, kar ni tako lahko mod tisoči voz, katerih v Washingtonu kar mrgoli od ranega jutra. Avtomobil pusto ob hodniku. Cesto čakajo v njem otroci, za katere doma ni služkinje. Gospa gre mirno nakupovat, prinaša v presledkih zavitke in jih sklada v avtomobil. Jlnnj srečne gospodinje, ki nimajo svojega avtomobila, prihajajo z nekakim velikim košem na dvokolnici.
Cena gasolina je v Ameriki tako nizka, da ni vožnja z avtomobilom nič dražja nego z električno železnico. Stroškom za garažo so izogne večina Amcrikancev s tem, da pušča svojo vozove čez noč stati pred hišo. motor pa zaklene. V Chicagu jc 45.000 avtomobilov brez nočne strehe pod milim nebom.
NaSe gospodinjee bi se čudilei, koliko sadja in sočivja nosijo njihove ameriške tovaričice s trga domov. Najrajši imajo glavnato solato, ki ge dobi skozi vse loto ln jo jedo povsod in k vsemu. Čudno bi gledalo našo gospodinje izvrsten kompot, hruško in breskve, podložene z listi krhke solate.
Ko sem prvič obiskala ameriško domačnost in videla, kako je devala gospodinja med dva koščka belega kru-ha, namaaana z maslom, listo glavna-te solate, nato vložila kos paradižnika in vse to prigrlzovala k beli kavi ter potem dejala, da je obedovala, sem debelo pogledala.
Gotovo vas bo zanimala ameriška •hrenovka* v kruhu, položena na solate ter pokrita s kosom paradižnika; to se imenuje »kot dog sauwitch»,
to jo »kruhek iz gorkega psa».
Mnogo se je žo pisalo, koliko bolj zdrava je hrana v angleških deželah nego pri nas; zdi sc mi, da imajo za to veliko zaslugo ncle zdravniki, ampak tudi izdelovalci živil, ki no dopuste, da bi vašo telo pogrešalo katerokoli redilne snovi. Po časopisih, ki imajo več kot polovico inseratov, kriči na vas eela stran s primerno sliko shiranega človeka: Ali sto imeli danes svojo porcijo železa'? — Soveda se pri-meto za glavo in hitite naravnost v trgovino po rozine. Rozino prodajajo tudi zavit« v čokolado, kair jo posebna slaščica.
Iuseriranje jo v Ameriki strašno razširjeno. Družbe skušajo druga drugo prekositi in izdajajo ogromno vsoto, ki jih morajo soveda plačati kunoval-ci. Tako jo sklenila neka tvrdka v New Yorku, da ukino reklamo z električnimi žarnicami, ki jo je veljala sedemdeset tisoč dolarjev na leto. Insc-riranje pa se vrši tudi drugače. Trgovci Taz.pisujcio kar tisočdolarske ceno kot nagr.vlo za najboljši članek o njihovih izdelkih, časopisi pn za najboljši predlog imena za nov tednik, nisem pa slišala doslej še o nikomer, ki bi mu pošta prinesla ček. Sumničim jih, da imajo članek že vnaprej napisan in da izkoriščajo konkurenčne razpise lo v to, da vzbude zanimanje občinstva.
Rada govorim z feseljemlki. ki sc tu preživljajo z rokodelstvom. Niti eden šo ni rekel, da bi so hotel vrniti. Res je, stoži so jim že včasih po domu, toda v Ameriki imajo predobre zaslužke in preudobno življenje, čeprav morajo pridno in mnogo delati
Baš danes sem zagledala nekaj zanimivega in veselega. Avtomobil, na katerem so viseli na vseli straneh plapolajoči časopisi; za vozom je ropotala na vrvici pločevinasta konva in na zadnji strani avtomobila je oznanjal veliki naipis: »Pravkar poročena.* Jarmlla Majer - Payne.
Oospej Russel se ni priznala krivda za-konolomstva in njen sin jo potemtakem legitimni sin častltega Johnu Russela.
In častiti John Russol sedaj lahko zopet vloži tožbo za ločitev, toda na kaki drugI podlagi. Pravda za razvedbo bra-ka bo na ta način lahko trajala letu in leta... _
X Zvišanje potniške pristojbine za potovanje i/, Nemčije v inozemstvo.
Berlinski »Achtulirblatt» • poroča iz zanesljivega vira, da pripravlja nemška vlada zelo resno akcijo, s katero namerava otežkočiti svojim državljanom potovanje v inozemstvo. Dosedanja pristojbina za vizum v inozemstvo znaša 500 zlatih mark. Kljub tej visoki taksi pa potujejo Nemci v tuje dežele kakor bi hoteli dokazati, du so pravi svetovni potniki. Ker s temi potovanji slabi nemška valuta, namerava berlinski kabinet sedaj pristojbino za vizum znatno zvišati, s čemur se upa, da sc mu posreči olajšati položaj marke na deviznem tržišču.
X Podkupljeno zavračanje nabornikov v Rusiji. Moskovska »Pravda, poroča, da je bilo pred kratkim v Rusiji obsojenih več zdravnikov, ki so pošiljali . za vojaško službovanje godne tnladeui-I ee domov, mesto da bi jili potrdili. Glavni krivec jc od boljševiških oblasti obsojen na smrt, njegova dva pomočnika pa na 10 in 7 let ječe. Oproščene!, ki so zdravnike podkupili z denarjem, pa so dobili dve, tri in štiri leta zapora.
X škandalu! proces v Rimu. Vsa rimska javnost stoji te dni pftd vtisom škandalncga procesa, ki jc nastal na ta način, da je poslanec Caslneiii predal sodišču tožbo neke gospe, ki obtožule barona di Fcrra, da je zapeljal njeno 16 letno hčer. Po navedbali matere se Je stvar zgodila v nekem zasebnem učnem zavodu, kjer ie baronova ljubica nastavljena kot ravnateljica. Dekle jc bilo zaslišano in na podlagi njenih Izjav so oblasti aretirale barona ter ga zaprle. Vse to se je izvršilo na zelo Uelikatcn način
Afera Lady Russelove
Lordska zbornica, ki je v Angliji zadnja pravdna instanca, jc nedavno rešila zadevo ločitve lady Russelove, pravdo ki se je vlekla dve leti.
Cela zadeva je bila v toliko zanimiva, ker je lady Russelova_ postala noseča, nc da bl, po izjavi zdravnikov strokovnjakov, prenehala biti devica. Gospa namreč ni hotela verjeti, da se zakon sklene zaradi ustvarjanja človeških bitij. Zato je zahtevala pred poroko kot pogoj od častltega Johna Russela ne samo, da ne bosta imela otrok, temveč tudl, da se on sploh ne bo spozabil Itd.
John Russel je kot gentleman držal besedo in četudi sta zakonca živela skupaj nad eno leto, nI prišla gospa nikdar niti v najmanjšo nevarnost, da postane mati. Vsaj mislila je tako, dokler jI ni neka vedeževaika napovedala, da bo rodila. Prestrašena jo šla lady k zdravniku, kl pa le samo potrdil istlno. Nato se je dala preiskati In zdravnik je konštatlral, da bi še vedno lahko stopila v krog vestalk, a da bo kljub temu rodila. Gospa Rus-selova bl si morebiti domišljevala, da se je zgodil čudež nad njo, ako ji ne bi strokovnjak pristavil, da so znamenja, ki tudl lahko varajo. *
Tedaj le bilo o vsem tem treba obvestiti soproga. Častiti John Russel je kar ostrmel. V začetku ni niti mislil na ženino nezvestobo. Njegovi sorodniki pa so ga poučili drugače In zato je mož vložil tožbo za ločitev.
Sodišče ie priznalo ženo za krivo, četudi jt ni moglo dokazati zakonolomstva. Gospa Russclova pa je vložila pritožbo. Lansko leto je potem vzklicno in kasacij-sko sodišče potrdilo ločitev. Ne da bi odnehala, Je gospa tirala zadevo pred lordsko zbornico.
Sedaj je lordska zbornica Izrekla pra-vomočno sodbo. S 3 proti 2 glasovoma je razveljavilo sklep prvih dveh sodišč.
ter je imelo ostati v tajnosti, kar pa jc preprečil baron, ki pravi, da Jc cela stvar samo Izslljevalnl manever, kl hoče nicga pripraviti ob 60.1100 lir. Da jo temu tako, trdi obtožence, jc najboljši dokaz dejstvo, da je sledila ovadba sele potem, ko je on definitivno odklonil plačati zahtevano vsoto.
X Stoletnica zanimivo ženske svo-hotiščinc. i-cios poteče sto let odkar so na Angleškem lil Škotskem odpravili takozvano »Jezično torbo za ženske. Besedlčniee so namreč do pred 100 leti obsojala sodišča na »jozlčuo torbo«, katero jo po razsodbi policaj privezal ženi na usta, tako, da je seglo železo do grla. Tako okomotauo brbljavko je policaj peljal po celem mestu ali trgu. L. 1824 jc bi! la barbarski običaj ukinjen, toda ostale so po njem šc vedno torbe, k.ilcrc je sedaj videti v angleških muzejih. Najlepši cksemplarji so danes na ogled v Ciieshlru in Laucashlru, kjer jc menda bilo največ obrekljivih Jczlčnic.
X Saljaplucvo uc/gtide v inozemstvu. Te dni so je peljal ruski basist Ša-ljapln Iz Pariza v London. Stopil jc v vlak in ko se je uredi!, je začel pregledovati svoje zapiske. A kako sc jc prestrašil, ko Jo našel beležko, da mora ta večer peti v pariški operi! Meni nič, tebi nič potegne Šaljupiu za zavoro brzo-vlaka, plača kazen, izstopi, najame avtomobil in se pelje nazaj proti Parizu. A naenkrat se domisli, da jc v brzovla-ku pozabil prtljago. Gre torej ua prvo radio-postajo in obvesti brzovlak o svoji nezgodi. Naslednjega dne se odpravi v London, Tu ga je čakala nova smola. Na meji ga jc policijski uradnik vprašal po potnem listu — katerega Šaljapin nI hncl pri sebi. Prebrskal jc vse žepe lil naposled Izjavil, da ie potni list ostal v nekem koveegu, o katerem nc ve, če se vozi ž njim ali ne. No, policijski komisar jc bil Inteligenten mož in ni delal pevcu nadailnlli neprilik. Ko pa je Šaljapin odprl svojo prtljago v carinskem uradu, je k sreči videl, da se nahaja potni list med obleko, katero jc smatral žc za izgubljeno. Tako jc po srečni odisc-jadi dospel v London In nastopil z velikim uspehom na večeru- f M
Nedeljski shod Pribicevica v Beogradu
Beograd, 9. junija.
V nedeljo se jc vršil v veliki dvorani »Kazine* v Beogradu shod g. Svetozarja Pribičcviča, ki je vzbujal Izredno zanimanje, ker se jc v blokaških krogih z gotovostjo pričakovalo, da doživi Prlbičevič v sredini Beograda fljasko. Tcm-večje ic sedaj njihovo razočaranje.
Velika dvorana »Kazine« na Terazijah je bila namreč nabito polna in ob veliki pozornosti ter burnem odobravanju navzočih, je govoril voditelj samostalnlh demokratov celo uro.
O. Priblčevič je uvodoma naglašal, da Je to njegov prvt govor na javnem shodu v Beogradu. Samo na kongresu demokratske stranke 1. 1921. Jc tudi govoril in takrat Izjavil, da je za politiko Srbov in Hrvatov, ki so za narodno edinstvo, merodajna beseda Beograda. S tem pa ni hotel reči, naj Beograd vrši neko hegemonijo nad našim narodom, temveč jc hotel samo naglasitl, da je naš najvišji Ideal narodno edinstvo In da je Beo grad srce ln mozeg tega edinstva. Beograd to more ln tudi mora biti, ako se iz Beograda nc bo vodila nikaka plemenska, regionalna, pokrajinska, ali tako rekoč šumadijska, temveč splošna narodna politika.
Demokratsko stranko smo ustanovili zato, da v našem narodnem življenju ustvarimo veliko gibanje za narodno edinstvo, da ga Izvedemo in zajamčimo z osnovnim državnim zakonom, z ustavo. Vsi drugi razlogi so bili manjšega in postranskega pomena.
Govoreč o najnovejšem proglasu g. Davidoviča, ki namiguje, da so v prečan-sklh krajih Srbi in oni Hrvati, ki so skupaj ž njimi za idejo narodnega in državnega edinstva, sami korupcijonisti, nasprotno pa da sc nahaja poštenost, Ideali zein v vrstah separatistov, t. j. Korošca lu Radiča, je Izvajal Priblčevič:
»Gospodje, mi vsi moramo biti za čistost v našem Javnem delovanju in vsakega lc treba eliminirati iz političnega življenja, kl nI za to. Ali ravno tako zahtevamo, da bo ta čistost povsod in na vscii straneh In da sc nc označa za korupcijo na eni slrani vse ono, kar sc na drugI strani dela s polno paro iu kar bl sc na drugI slrani s polno paro delalo, ako bl bilo prilike za to. Kako moreta biti proti sporazumu s Hrvati Lukinič In Krizman, ki sta sama Hrvata, prijatelji sporazuma pa naj bodo Ljuba Davidovič, dr. Vcljkovlč in drugi? Naša ideologija je tu druga. Pred vojno in po vo) ni smo ostali ml enaki. In ako Jaz tako razumem odnošaj med Srbi iu Hrvati, potem mi Hrvati niso samo bratje, temveč — oni so ono, kar sem jaz in ako bi jaz sovražil Hrvate, ki sovražil samega sebe.
V nadaljevanju svojega govora jc omc njal govornik delo za ujcdlnjcnjc, za slogo državotvornih elementov, In je opisal zadnje volitve, ko je bila v prečan-skih krajih vsa ost naperjena proti državotvornim elementom, ker se jc hotelo uničiti demokrate. Celo policija jc čuvala radičevske shode. Doslovno ju izjavil g. Priblčevič: «Ako je cill strankarskega boja ta, da radikalna stranka pogrni demokratsko stranko, ali da demokrati po-gazijo radikalce, potem, gospodje, ne bo več te države! Potem se ona razdeli, raz cepi in potem bo separatizem triumfiral, ker separatizem nikdar nc bo s svojo močjo zmagal, temveč zmaga samo, alco se državotvorni elementi medsebojno uničijo. Ponavljam ono, kar sem 1. 1921. rekel na strankinem kongresu: Med politiko našega državnega in narodnega edinstva in separatistično politiko ne mo ra priti tlo sporazuma... ne more biti kompromisa zato, ker sla separatizem in narodno edinstvo dva diametralno na-
sprotna pojma, kl drug drugega Izključujeta. Da, resnica jc, danes je večina narodnih poslancev hrvatskega dela naroda nasprotna narodnemu edinstvii. To je današnja situacija, ali to ne pomeni^ da tako mora ostati, to no mora pomeniti, da mora biti osnovna Ideja našo politike opuščena. Nasprotno, pustiti jo treba, da elementi, Id so za narodno in državno edinstvo, vodijo svojo politiko ln jaz garantiram za uspeh te politike!.'
O prihodu radičevcev v parlament jo dejal govornik, da so radičevci morali priti, ker je Rndlč doživel v inozemstvu brodolom In ker je s sporazumom z Italijo padla poslednja nada nn italljunsko pomoč. Radičeva pasivna politika ul dala nobenih rezultatov ln če bi se nadaljevala, bi stranka zdrvela vedno hltrejo v prepad. Samostalnl demokrati zahtevamo strogo aplikacijo zakonov za vsakega. Nemogoča in nedovoljena pa je s stališča naših pozitivnih zakonov, posebno s stališča našega kazenskega zakona kakršnakoli propaganda za nekako neodvisno republiko. Naj ml bo dovoljeno reči tudl to, da smatram samostahic demokrate za predstavnike politike, ki zahteva, da se današnji državni in družabni ml vzdrži; ml smo proli vsem sub-verzivnim strujam, nc samo političnim ln državnopravnlm, temveč tudl socljal-nhn. Mi smo za socijalnl napredek, ali ne za socijalno revolucijo. Jaz sem za to, da se današnje stanje, društveno In državno vzdrži s potrebnimi popravki. Ali, gospodje, pred vsem naglašatn to, tla dokler nc zavarujemo naše nacionalne in državne politike, ne bodo žailbog možne socllalnc in gospodarske reforme. Vse tc stranke danes, muslimanska, klerikalna, Davldovičcva In Radičeva vodijo pač čisto držnvnopravno politiko, niti socijalna niti ekonomska pa se jih nc tiče. Zahtevajo spremembo državnega ustrojstva, spremembo državne ureditve. Nihče od njih nc misli resno na kako socijalno ali gospodarsko reformo. Pa da sedejo za eno mizo, da izdelalo potrebne socijalne In ekonomske reforme, takoj bi sc razpadli!
Naš ideal jc, da se odbijejo plemenske stranke, da sc nc grupirajo Srbi, Hrvati In Slovenci strankarsko po plemenski nll verski pripadnosti, temveč da sc opredeli: po svojih kulturnih, soct/alnlti In ekonomskih nazorih o svetit. To ho doseženo, ako s svojo akcijo v narodu uničimo separatistične elemente In Iztrgamo koren njihove eksistence. Tedaj bomo, gospodje, ustvarili novo epoho, ko bodo Srbi, Hrvati In Slovenci ramo oh ranil reševali velika in resna vprašanja, kl d i< ncs pretresajo človeštvo.
Pravijo nam, da smo zapisali svoie duše radik&lcem. Politika g. Davidoviča — pa ic šla za tem, da sc Iztrebijo radikali. Ali bi bilo uničenje radikalccv za državo koristno? Kdo bl prišel n.i • njihovo mesto? Največja nesreča naše države je v tem, da jc bilo mnogo vplivnih radikalccv, Ki so mislili, da jc treb a uničiti demokrate! To ni bil Interes radikalccv, da uničijo demokrate, to ni bil zdravo razumljeni interes države, ker so je pokazalo, da sc brez njih nc more voditi nacionalna državna politika. To vprašanje sloji tako: kdor noče z demokrati. mora s separatisti. In ravno tako stoji tudl to-Ic: kdor noče z radtkalci, mora s separatisti. Takrat, ko so radl-kalcl mislili, da Je treba iti proti demokratom, jc prišel — Markov protokol, ko so pa demokrati mislili, da le njihov glavni interes v tem, da sc uničijo radi-kalcl, jc prišel blok z Radičcm. V obeh slučajih Je bilo slabo za državo, a ilobrn za Radiča. Markov protokol jc bil za Radiča dober, blok pa tudl, ker jo on zaščita njegove protldržavnc politike, nll oba slučaju sta slaba zn državo, ker sc jc moralo odnehati na škodo državnega in narodnega edinstva. Gospodje, rečem odkrito, da jc tudi v naši državi možna samo ena državotvorna politika, politiku koalicije radikalccv in demokratov.
Ako stranko nosi ideja, velika misel, posebno ako je ta misel rešilna za narod, potem ta stranka s svojo idejo stoji ali pade; jaz pa pravim, du samostalni demokrati s svojo mislijo stojijo in du bodo s to mislilo tudi zmagali. (Burno pritrjevanje in dolgotrajno ploskanje.)
?. S—a:
Žrtve
—	Gospod, prišel je gosp Robert. Breuil in bi rad z vami govoril! je na^ snanil sluga.
—	A! Dobro! Pelji ga v kadilno sobo, pridem takoj, reče Gaston Ilette, zavezujoč si pred zrcalom kravato.
Ko je bil gotov, se je podal v elegantno, angleško opremljeno sobo, kjer ga je čakal prijatelj. Bila sta nekdaj sošolca, toda Gaston, že plešast in Precej rejen, je izgledal deset let sta-r'*jši od lepega Roberta, ki je imel še vedno gosto rjave lase in vitko postavo.
—	Bog te živi, prijatelj, pozdravi Gaston.
—	Bog to živil Ali si bil kam nar-
monjen?
. — Da,, na kratek sprehod pred kosilom kot navadno. Greš z menoj?
—	No. Ostaniva tu, hočeš? Rad bi t teboj govoril.
—• A, tako! Potem pa sedi. ZeliS ci-Pa-reto? ... No, kaj bi rad?
—	Glej, prišel eem te prosit., da mi P<wocliS večjo vsoto denarja.
Ga.st.ona jo neprijetno dirnilo v naslanjaču.
—	Rabim precej veliko vsoto, je nadaljeval Robert mirno. Dosedaj to šc "isem nikdar prosil kai taktnim. Odlo-
žil sem to za skrajni slučaj in ta je sedaj prišel. Odpeljal bom Henrietto Pottor, tovar.iarjevo hčerko. .
Gaston Ilotte je presenečen vzkliknil:
—	Ali si iz uma?! Potemtakem . . . te ona ljubi, ti ljubiš njo, njemi starši pa so te zavrnili?
—	Dragi moj, ako je ona pripravljena bežati z menoj, je popolnoma razumljivo, da mo ljubi. Mnenja staršev pa niti vprašala nisva; Henrietta sama jo bila proti temu. Rekla je, da ni potrebno, ker žo vnaproj ve, da ne bi privolili v najino zvezo. To pa bi bilo poniževalno za oba.
—	Ni brez neke vrsto značaja, pripomni Gaston, sicer pa jo zelo ljubka in dražestna, zato razumem tvojo vr toglavost.
Robert skomizgno z Tameni.
—	Ne bom se hlinil. Povem ti odkrito, da bom odvedel Henrietto Pot-ter samo zato, ker je bogata, jaz pa sem brez premoženja. Ali si se že kdaj vprašal, od Sesa živim?
—	Mislim, da od neko dedščine . . .
—	Nič nisem podedoval. Oče je umrl na robu propada in mi zapustil komaj nekaj tisoč frankov, ki pa sem jih kmalu porabil. Delati no znam ničesar. Poskusil sem s pisateljevanjem, pa ni šlo. poskusil z borzo, tudi ni bilo boLisa. Mizi ui stUdiia. tcdia služba.
samo do velikopoteznih podjetij imam veselje. In zdaj. ko ewn vse clobro preudaril, sem prišel do zaključka, da je edina rešitov zame, alco poročim bogato žensko.
Prižgal si jo drugo cigareto.
—	Sem v ugodnem položaju, da razpolagam s trideset tisoč franki lotile rento, si jo mislil Gaston, toda to srečo kot Robert nunam, da bi so v mene zaljubilo bogato mlado deklo.
—	Dragi moj, je povzel zopet Robert, ni bila malenkost, ko sem sc trudil ohraniti ?i vnanji sijaj, du :-o mc smatrali zu ljubeznivega, zapeljivega, mladega moža. V salonih, kjer so 1110 sprejemali, sem iskal bogate partijo. Ko sl mc ti zadnjo zimo predstavil PotteTjevim. sem v Henrietti takoj spoznal žensko, ki sem jo iskal. Čutna, dovzetna, nekoliko sanjava deklica, samostojnih modernih nazorov. Proučeval sem 11,fo in njen materijalni položaj. Oč.e Pottor je bogat i« ima veliko dohodkov. Henrietta pa ima razen tega tudl lastno premoženje. Ko sem so o tom prepričal, sem so trudil kolikor mogoče, da me jo vzljubila, kar som tudi dosegel. Sedaj je priprav, ljena, da jo odpeljom, potem bodo njeni stavSi prisiljeni privoliti v najin zakon. Fo poroki pa bora imel vso Polterjevo v svoji oblasti. I'revzel_bom v-odatvaiuvitrcu.iu živel, siiaj
,jjjajuo..Tako kratko
— zdaj veš vse. Razložil sem ti pa zato vos položaj, ker vem, da 1110 110 boš izdal in, da mi ne boš odrekel vsote, ki jo potrebujem.
Gaston so jo obotavljal, toda zdelo so mu jo, kakor da mu Robert grozi. Vznemiril se jo vsled njegovo računajoče, predrzne lahkomiselnosti. Ali jo to res njegov nekdanji sošolec?
—	Veš kaj, reče Gaston, ne boan ti delal moralnih pridig, toda glej, dober dečko si, poznani tu — priznaj, da jo 110 jemlješ samo zaradi de.n;uja, To lepo, mlado dekle . . .
—	Sem pripravljen osrečiti, ga prekine Robert. Torej, prijatelj, za denar . . .
Vstal je, odločno s trdim obrazom.
Gaston so io bal.
—	Dobro, prijatelju kot si ti . . . Koliko potrebuješ?
Na oglu mizo jo potem podpisal nakaznico:
—	Vrnem,ti denar po poroki. Sedaj grem, da najamem avto. Nocoj jo odpoljom in jutri bova že daleč. Zato te prosim, da molčiš o lom vsaj do jutri, potem lahko pove?, da sem ti zaupal svojo brezmejno ljubezen . . .
Zasmejal so jo 111 dodal:
—	Sploh pa ti bom v kratkem pisal. Nato jo odšel.
Čez teden dni jc Gaston res prejel nitjiuo od Huberta. Nahajal ae
je s Henrietto Potter v Bruslju. Vse je šlo gladko, starši so privolili v zakon.
Pri tej poroki, ki se jo obhajala, v ožjem krogu, jo bil Gaston za pričo. Videl jo, kako srečen jo bil Robert pod svojo korektno vuanjostjo.
Mlada poročenca sta odpotovala za, dva mesecu, potem pa sta so nastanila v drugem nadstropju Potterjeve palače. Robert je vstopil kot družabnik v tnstovo tovarne.
Gaston ga jo sedaj videl redkokdaj. Posojeni denar je dobil nazaj. Srečal jo včasih mlada poročenca pri družabnih prireditvah, toda trajnih vezi ni hotel obnoviti, kor jo bil sedaj napram prijatelju ne za tt pl ji v.
Nekoga jutra, bilo jo ono- leto pn poroki,' sta sn srečala prijatelja na cesti.
—	Bog te živi! Kako sem srečen, da te vidim, rečo Robert prisrčno.
—	Pozdravljen, dragi Breuil, odvrne Gaston hladno.
—	Ali si jezen name? vpraša Robert, Zakaj se-mo ogiblješ, kadar se srečava?
—	Saj so to 110 ogibljem. Vesel sem, kadar lo vidim ... in zelo vesel, d 1 so so tvoji načrti tako dobro iztekli.
—	Ali se norčuješ i/, mene? je sko-i raj zavpll Robert.
I — Nttr6njeJ»? Kako to^v-praka, za-
rstvo
Kmet."svet. inž. Jos. Zidanšek:
Bodočnost
naše živinoreje
J'	ir.
Zboljšcvanjc domačih in udomačenih pasem mora pri sedanjih razmerah fun« dirati na preudarni odbiri za pleme. Naj bo največji ponos vsake občine, če ima najlepšega plcmcnjaka v okraju, naj bo pa tudi največja skrb vsako občine za« sigurati si spodrejo plemenskih bikcev od najbolj dobičkanosnih krav. To je delo, ki jc vredno napora naših najbolj pre« udarnih mož v občinskih odborih. Pri« poroča sc, da se v ta namen izvoli v ob» činskem odboru živinorejski odsek, ki prevzame nalogo pospeševalnega dela v občini (preskrbo dobrih bikov in sred« stev za nakup, sodelovanje pri plemenski odbiri, nadzorovanje licencovaniU bi« kov itd.)
Bike lahko uvažamo iz tujine ali jih pa vzrejamo doma. Uvažanje i z tujine bo skoro gotovo šc nekaj časa nemogoče ali pa jako otežkočeno. Vzroki za to so raz« lični, kakor pomanjkanje sredstev, uvoz« nc težkoče in visoke železniške prevozne tarife. Trdno sem pa prepričan, da tudi v normalnih časih nc bomo hoteli vedno in vedno nositi denarja v tujino, če se pokaže, da si moremo sami doma kaj poštenega vzrediti. Za osveženje krvi v domačih vzrejevališčih bo pač kazalo od časa do časa uprizoriti kakšen import, a za povprečno splošnost bodo pa morala vzrejati domača vzrejevališča, katera bo treba primerno urediti in spopolniti. I'o tej poti so hodili Danci in Svcdi ter do« segli popolne uspehe.
Najnujnejša je torej potreba po do« brih domačih vzrejevališčih, kjer sc bodo odgajali dobri plcmcnjaki za okolico. Taka vzrejevališča naj postanejo žarišča napredka. K temu delu je treba priteg« niti najboljše živinorcjcc s čredami, v katerih je rigorozna plemenska odbira mogoča, osobito v krajih, kjer jc živino« reja žc sedaj na zadostno visoki stopinji. Skoro v vsakem okraju najdemo vzgled« ne živinorejce, katerih živina slovi radi lepih oblik in dobre užitkanosnosti. Ali ni v splošnem interesu, da se take dobre živali razširjajo? Taki odlični živinorejci naj postanejo vzrcjevalci bikov. Vsak okraj in vsaka občina naj si skuša prido« biti za svoje potrebe takih vzrejevalcev. Dokler se to vprašanje ne reši povoljno, dokler bo slučaj odločal, kakšen junček ostane za bika v občini, ne pridemo ni« komor.
Vprašanje vzrejevališč naj se enotno reši. Želeti bi bilo, da se žc v kratkem razpišejo tekme med najboljšimi čredami posameznih pasem. Te najboljše črede bi dobile naslov »rejsko središčen in bi slu« žile vzroji dobrih plcmcnjakov. Razume se, da sc morajo v takih rejskih središčih voditi matične knjige, zapisnik o po« skusni molži ter račun o obratu z govejo živino. Bikcc mora «rcjsko središče« v prvi vrsti ponuditi državi v nakup. Pro« dajna ccna za bikce za domači okoliš praviloma ne sme presegati za več kakor za 20 % normalne tržne ccne. Rcjska središča stoje pod kontrolo države, ki jih po za to določeni komisiji da redno nadzorovati. Rciska središča, ki odgovar« jajo vsem pogojem in izpolnujejo vse ob« veznosti, naj bi država podpirala denar« no in v vsakem drugem oziru. To je stvar bližnje prihodnosti, brez velikih stroškov lahko izvedljiva, ki bo pa donašala ogromnih koristi. Naj bi inteligentni ži« vinorcjci začeli o podrobni izvedbi raz« mišljati, kmetijske organizacije pa sta« viti vprašanje na dnevni red svojih po« svetovanj.
Zaenkrat so živinorejski inštruktorji začeli pripravljati pot; vsak v svojem okolišu so si skušali pridobiti primernih vzrejevalcev za plcmcnjake vseh vrst, to« rej za bike, mcrjascc, mrkače in peteline. Dosedanje skušnje so ugodne: živali, ki pridejo v svrho osveženja krvi potom subvencije med prosilce, so zdrave ter se dobro razvijajo, ker so navajene na krmo
in podnebje. Treba je lc še, da »o ta do«
sedanja in na novo prijavljena vzreje« vališča ob priliki razpisanega celotnega tekmovanja natančnejše occnijo, po po« trebi spopolnijo z dokupom dobrih živali in da država za najboljša vzrejevališča dovoli redne letne prispevke. Ko bomo imeli za vse pasmo dobro urejena vzreje« j vališča, nc bo padlo nikomur v glavo, ! hoditi v tujino, čc lahko kupi dobro žival | doma.	(Sledi še cn članek.)
; Nemka gospodarska
krha
I Izguba vojno je pahnila Nemčijo v I takšno gospodarsko krizo, kakršna so v zgodovini redko beleži. Sporedni pojav vodno bolj zaostrujoče se gospodarsko krize jo bila inflacija, ki jo naraščala v vedno hitrejšem tempu tor s hitrim razvrednotenjem valuto povzročila popolno obubožanje srednjega stanu in zlasti delavstva. Posebno so to težko občutili na stalno mozde navezani, ki so danes prejeli šo dokaj" izdatno mezdo, za katero žo jutri ali nekaj dni nato niso uogli kupiti ničesar. To stan jo je po-vziočilo tudi neopravičeno obogatenjo lr.lžnlkov, katerim so dolgovi s propast-,i> valuto splahneli skoro v nič.
Tak položaj jo trajal do dno 15. novembra profiloga leta. Potem so so začelo mezdo izplačevati zopet v čvrsti valuti. Denar jo dobil kolikor toliko stalno vrednost. Prej jo nakupoval, kdor jo imel količkaj kapitala, na slepo delnico ia sploh Mago, samo da se jo znebil rapidno padajočih mark, sedaj pa jo polagoma zopet nastopilo iztroznjenjo. Delnico, ki so prej zaradi stalnega živahnega povpraševanja neprestano rasle nreko opravičenega razmerja s padanjem valuto, so zopet oslabelo. Z novim stanjem jo bila podana trgovini ponovno kolikor toliko trdna kalkulacijska baza.
Mnoga podjetja, ki so se navadila črpati svojo dobičke baš iz neprestanega slabljenja denarno vrednosti, so pa v novo stanjo niso mogla vživeti. Ta podjetja deloma tudi niso zaupala v stalnost novega položaja in so špekulirala na nadaljnji padoe marke. Bala sa niso šc tako visokih produkcijskih stroškov in sedaj imajo polne zaloge, katerih ne morejo razpečati v razmorju z lastnimi stroški no doma no v inozemstvu.
Cela vrsta industrijskih firm, ki je računala na polom rentne marko, jo jemala kratkodobaa posojila pod vsakimi pogoji. Za takšna podjetja se jo razvila v Nemčiji denarnoverižna trgovina, ki je doslej tam fie niso poznali. Tudi cela vrsta branilnio se jo to dobičkano6ne kupčijo udeleževala. Ker pa poloma rentne marko ni, niso denar jemajoče firmo v stanu, izpolniti svojo obveznosti, s čemer po prizadeto ludi te hranilnico, ki so do-bičkaželjno stopilo iz okvira svojih njimi pripadajočih poslov.
Vračanje v boljše razmere na denarnem trgu jo torej povzročilo novo krizo. Podjetja so začela prihajati v plačilne težkoče, čemer je pripomogla šo zadnja ponesrečena špekulacija na padec franka. Jo pa Nemčija kakor mnoge druge države dober vzgled, kako take kritične razmero ubijajo nesolidna podjetja in hudo trebijo predvsem nova popolnoma na nesolidni in špekulaciiski bazi temelječa podjetja. Sedaj so nahaja poleg Avstrijo tudi Nemčija v znamenju insol-venc in plačilnih težkoč.
čuden Gaston.
—	Seveda, tebi ni znano in nihče no sluti . . . Ah. moji načrti, moji imenitni načrti! Ali ti naj priznam, kakšen domišljav idiot sem? Smatral sem se za močnejšega kot sem bil v resnici. Mislil sem, da bom kot pretkan egoist varal druge, pa sem se prevari! sam. Moja energija je bila prazna pena. Obupan sem bil nad svojo revščino, nenasiten za luksus, in častihlepen. Pa sem si izbral ulogo, ki ji nisem bil kos. Dosegel sem edino to, da sem zvabil Hcnrietto Potter in jo poročil, vse drugo pa mi je spodletelo. Nimam oblasti nad njo, nasprotno, jaz sem ji pokoren. Denarja mi ne da, ker je skopa. Tašča m*e pošilja okrog in kritizira vse na moni. Tast mi pa pridiguje moralo in ukazu.ie kakor drugim svojim uslužbencem. Toda ti so vsaj plačani, jaz pa delam zastonj. Ah, želim si nazaj prejšnje pomanjkanje, neodvisnost, brezdelje . . . Strašno je sedaj moje življenje, nimam niti minuto prostosti.
Gaston ga jo poslušal s sočutjem, zraven bi so pa najraje zasmejal.
—	Pa ugovarjaj, zopcirstavi se!
—	Ugovarjati! Zoperstaviti sc! Ne morejp, zaradi Honriette.
—	Prijatelj, ako imaš tako žalostno življenje, kar loči se!
—	Ločiti se od Hcnriettc! Ne mo-nsn ... ne morem, ker Jo liubirn . •«.,
==.■ Nova izvozna carina. Z 10. junijem jo stopila -» veljavo nova izvozna carina, ki izkazuje nižje postavke. Za nekatero predmete se jo carina prav izdatno znižala. l'o novi izvozni carinski tarifi so odslej plačuje v.a. pšcnice po 20 Din 7a 100 kilogramov (doslej 30 Din), rž 20 (U0), koruzo 10 (20\ ječmen 10 (20\ oves 5 (10), fižol 26 (50), pšenični zdrob v pšenična moka 8 (25), seno 2 Din za 100 kg. Za konje, staro nad tri lota — plačujo po 203 Din za komad, do treh ;<ct po 100 Dir,, za zaklane po 50 Din 'za goveda do 100 kg živo teže po 40 Dm. zaklana in broz kože 80 prosta carine, s kožo no 40 Din. Prašiči do 70 kilogramov se no smejo izvažati, nad 70 kg za komad ali za vfakih 100 kg (po želji izvoznika) po 200 Dir.. Zaklano svinje 100 Din. Za me?o, sveže ali nasoljeno se plačuje odslej po 50 Din; mast jo prosta carino, ravno tako tudi vsi mesni izdelki. Jajca 100 Din, kože kakor do sed-vi s popustom, za kožo od ovc, koz, jag>i,]'lvov, konjske in svii'j-ske kožo po 20<: Dir,, goveja kožo brez carine. SveZo sliva so carino profcte, za druge vrsto 59 plačuje po 3 Din; Jied jo prost, ravno tako premog. Za smrekov les so pi,b'.n izvozna carina po 80 Din, hrastov stavbni los in prrgnvl po 15 Din brez odd.ve v naravi; o'jčni sadovi 100 Din. Olpadki od stekla so prosti carine. Perir.nina, viva 100 Pin, zaklana 50 Din.
= Izvoz lesa lz Hrvatske od 1. januarja do 31. maja 1924. Po podatkih Trgovsko in obrtniško zbornbe v Zagrebu jo v času od 1. januarja dn 31. maja, torej v prvih potih mo30c'h tekočega leta, izvozilo 22 tvrdk, vcčiuorua zagrebških 4218 vagonov v inozemM'o, od tega 2563 hrastovega, 1000 bikovega, 161 jesonovinc, 113 jelovoga ln.ii, 75 brestovega in 2 vagona lesa od tolo bukve. Na jjrvom mestu etoii Žruucija. kamor
se je izvozilo 2493 vagonov losa, potem Italija b 1000 vagoni, Avstii/» 242, Belgija 170, Španija 125, Švica 95. Anglija 15 in Nomčija z 11 vagoni.
= Sporazum o Izvozu vina na Češkoslovaško. Po daljših pogajanjih jo odobrila češkoslovaška vlada to dni načrt izvoza jugoslovanskega vina na Češkoslovaško. Naša kraljevina ima sedaj s to državo iste ugodnosti kakor Italija in Francija. S sporazumom je omogočen izvoz večje množine boljših jugosloven-skih vin v češkoslovaško republike, ker smo dosegli 50 odst. popusta pri uvozni carini v loj državi. Potrdila o izvozu vina izdajajo pristojno trgovske zbornico.
= Novi C iškoslovnški novel po 5 K. češkoslovaška vlada predloži v ki«:krm parlamentu zakonsko predlogo o no» ;h petkronsklii novcih. Novi novci I bde i/, zmesi 75 d :lov bakra in 25 delov nik'ia. Iz enega kib»r;ima to zmesi so bo fko-valo 100 kotov teb rovcov. Na eni strani novega denar,a sc bo nahajal mali državni grb. ua drugi pa označba vrednosti, izražMa v 5 .škoslovaških kroni-h. Vsega skupaj b'» stavljenih v premo; za 300 milijonov češkoslovaških k:c n novih novcoz. Novi denar ,ie namenjen kot nadomosti.o za padanji novčanlce po pet kron, i i so vzamejo za Isto vsoto iz prometa.
= Novi srebrni šilingi v Avstriji. Dno 10. junija bo stavi v Avstriji v promet nov srebrni denar, in sicer šiling po 10 tisoč avstrijskih kron, polovični šilingi po 5000 in dvojni šilingi po 20.000 K. Hkrati prido v promet tudi drobiž iz bakra po 100 in 200 ter Iz zmesi iz niklja in bakra po 1000 in 2003 ' ron. Ti novci pridojo v obtok kot nadomestilo za bankovce, ki so v odgovarjajoči vsoti vzamejo iz prometa. Srebrni šilingi imajo na eni strani sliko parlamenta, na drugI pa oljkovo vejico, označijo vrednosti in napis »Republik Oesterroich«.
= Fuzlja dveh velikih avstrijskih bank. Zadnje dni so so končala pogajanja med Centralno banko neuiskih hranilnic in Avstrijsko industrijsko in trgov sko banko, ki se spoji s prej inieno.a nim denarnim zavodom. Pogajanja so imela popoln uspeh. Fuzlja so izvede v treh etapah.
— Gospodarska kriza na Poljskem. Gospodarska kriza v poljski republiki postaja vodno večja i'i občutljivejša. Sredi tega meseca bo moralo ustavni eno največjih industrijskih podjetij, železarna in jeklama v Kralovi Lhuti v Gornji Sleziji, obrat. Med družbo in poljsko vlado so se začela pogajanja, da bl so preprečila ustavitev obrata. Družba, ki je lastnica podjetja, zahteva, da se ji mora preskrbeti kredit za nadaljcva-njo obrata. Zahteva tudi obsežne dobave železniškega gradiva, Huda stagnacija v industriji se pojavlja tudi v Lod-7.u, kjer 7avzema gospodarska kriza naravnost katastrofalen obseg.
= Jugoslovensko - holandsko društvo v Amsterdamu V Amsterdamu se jo ustanovilo Jugoslovensko - holandsko društvo, ki si jo nadelo nalogo, da zbliža obe državi, v prvi vrsti v gospodarskem oziru. Društvo jo zaprosilo naše zunanje ministrstvo, naj mu sporoči naslove nekaterih vplivnih oseb v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki bi botole vstopiti v društvo kot člani.
Sokol
Sokolski Glasnik. 10. številka Glasnika, kl ima kot prilogo 5. številko cJugo-slovenskega Sokola», razlaga v uvodniku pomen naraščajskega zleta v Prago, ki naj se izvrši prihodnje leto. — Dalje prinaša resolucijo, ki je bila sprejeta na seji ČOS. in JSS. — Brat Bogunovič piše članek: Proces protiv Sokolstva u Bosni i Hercegovini. Spis popisuje trpljenje Sokolov med vojno, je aktualen, ker je letos 10. obletnica, odkar so je pričelo preganjanje Sokolstva v Bosni in Hercegovini. — Sledi poročilo o seji ČOS.-JSS. - O rednem in podpornem članstvu izreka svoje mnenje br. Bendiš iz Kotora. — Obširen je del, ki obravnava sokolsko organizacijo. Vsebuje 3 zapisnike sej starešinstva, nekatere odredbe prosvetnega in organizacijskega odseka ter T. O., poslovnike fonda za nezgode, za finančni odsek in za pisarno JSS. ter kratko razpravico o sokolskem kroju. Med župnimi poročili so naznanjeni župni zleti nekaterih žup, daljo naznanilo o sarajevskem pokrajinskem zletu in o župnom zletu na Sušaku. Na koncu lista so kratke notice o raznih telovadnih organizacijah in posmrtnica za br. Pivkom iz Idrije.
Jugoslovenski Sokol pa nadaljuje razpravo o telesnem razvoju mladine, prevod iz češčine od dr. Ktiščerja. Sestra Vrdoljak ima spis »Srž telesnog vaspi-tanja dece, br. Švajgar pa nadaljuje svoj spis o sokolskih domovih. Velczanimivo je poročilo o delovanju češkega Sokolstva in reorganizaciji vzgojenja in prosvetnega dela v češkem Sokolstvu. V tem oddelku je tudi kratek zgodovinski pregled o poljskem Sokolstvu in o pripravah francoskih gimnastov za olimpijado. Pregled najnovejše sokolske literature zaključuje to številko.
Letno telovadišče Sokola Smichor I. je bilo otvorjeno koncom maja. Telova-dišče je najlepše v Progi po svoji legi in velikosti ter ima 400 m dolgo tekališče. Članstvo ie samo odkopavalo zemlio in
si pripravljalo vežbnlfščo, vrba tega Je plačalo še po 800 Ko izrednega davka za vzpostavitev telovadišča, ld stane 1 milijon Kč.
Odborova soja ČOS., imenovana pomladanska seja, so vrši dno 15. in 10. junija v Pragi. JSS, bo zastopal na tej seji br. Vorij Švajgar.
češki Sokoli na olimpijadi t Parizu. Za mednarodno telovadno tekmo na olimpijadi v Parizu so določeni sledeči Sokoli: Vacha, Pražak, Jindrucb, Supčik, Koutny, Mofehovsky, Kos, Karafiat, za namestnike pa: Virt, IClinger, Gajdoš, Rezek. Med temi tekmovalci sta samo dva iz predlanske mednarodne tekmovalne vrsto, vsi drugi so novinci. Najboljši tekmovalcc iz
lota 1922. v Ljubljani Fran Pehafek nj več med letošnjimi tekmovalci. S leško vrsto gresta v Pariz tudi brata Erben la
Čada ter zdravnik dr. Bukovskj, kl j0 član tehničnega odbora ČOS. Tekmovalci vzamejo seboj svojo kroge, lestvlne bradljo ln ročaja za konja.
Pokrajinskega ileta t Sarajeva s« udeležita kot zastopnika COS. br. Stepa, nek in br. Urban poleg odposlancev, ki jih določi prednjaški zbor.
Ta sklep mora potrditi šo odborov« seja COS. Istočasno s krojem bo Izdan tudi pravilnik, kdaj smejo članico nositi slavnostni kroj. Kakor kaže, bo vendar v kratkem prišlo do detinitivno odločitve o slavnostnem kroju za češke Sokollce.
Zmagovalna štafeta S. K. Primorja
kl Je v nedeljo v tretjič zmagala v teku za pokal «Jutra>, in si s tem priborila pokal v deiinitivno posest.
Danes priobčimo sliko štafete S. K. Primorja, ki Je s svojo tretjo zmago v stafetnem teku skozi Ljubljano dobila pokal našega lista v trajno posest. Štafeta je bila sestavljena Iz sledečih tekmovalcev (na sliki od leve na desno); Slamič, Modic, Jančlgaj, Valtrič, Perpar, Glavaški, Bizjak, Koch. Pri vseh treh
tekih so sodelovali Valtrič, Perpar ln Slamič. Doseženi časi v treh tekmah se; 1. leto: 5:0.1, 2. leto 4:47.1, 3. leto: 4:51. Proga Jc bila letos ca 15 m daljša kot lani. Kakor znano, jc ta štafeta doblia nedavno v Brnu tudi pokal lista »Morav-sklh Novin«.
Šport
Službene objave LLAP.
(Iz seje tehn. odbora, dne 11. t. m.)
V	soboto in nedeljo, 14. hi 15. t. m. se vrši ua Igrišču S. K. Primorja, Dunajska cesta, Izbirni miting za olimpijado s sledečim programom:
Sobota, dne 14. t. m. ob 17.30 uri:
1.)	100 m: od črte: Perpar, Valtrič (Primorje); handicap: Kandare 1-, Ljubič (Lask), Weib! (Ilirija), Koch (Prlmorie).
2.)	5000 m: od črte: KregcIJ (Jadran); handicap: Cuk, DeržaJ (Ilirija), Kristan (Jadran), Ravnikar (Primorje).
Nedelja 15. t m. ob 17.30 url: 1.) 200 m: od črte: Perpar, Valtrič (Prlmorje); handicap: Kandare L. (Lask), Pevalek, Vilbar (Ilirija); Modic (Prlmorie). 2.) 400 m: od črte: Koch (Prlmorje); handicap: Umek (Lask), Weibl, Persche (Ilirija), Hartman (Lask). 3.) Štafeta 4 X 100 m: od črte: S. K. Primorje: Koch, Slamič, Valtrič, Perpar, handicap: Umek, Weibl, Ljubič, Kandare L.
V	slučaju prijav, ki so proste prijav-nine ln katere naj se izročijo tajniku g. F. Ludviku, Gl. kolodvor, do sobote ob 12. uri, se tekmuje še v sledečih disciplinah: skok v daljavo in višino z zaletom, troskok, meti kopja, krogle, diska, 800 m, 1500 m in pešhoja 3000 m. V tem slučaju bi se vršile v soboto: skok v daljavo z zaletom, skok v višino z zaletom, met kopja, 800 m ln pešhoja; v nedeljo troskok, met diska in krogle, 1500 m.
Sodniški zbor: Vrhovni sod: gg. Bar, Slamič L., Zadnek, Betetto, Goreč, Ing. Debelak, Sancin S.; starter in handica-per: g. Sancin D.; časomerilci: gg. Bar, Brumat, Goreč, Sancin S., Slamič, Vodi-šek, Zadnek. Sodniki na cilju: gg. Fink, Ludvik, Rybaf. Zapisnikarji: gg. Grcgo-rič, Sadsida. Sodniki na progi: gg. Be-neš, Betetto, Kandare B., Marinko; vrhovni reditelj: ing. Debelak; reditelj starta svet. Dckleva.
Imenovani tekmovalci morajo nastopiti v določenih disciplinah, v nasprotnem slučaju bo postopal podsavez v zmislu pravil.
Gospodje imenovani v sodn. zbor, sc naprošajo, da se zanesljivo udeleže sestanka, *ki se vrši v soboto ob 17. uri na tekmovalnem prostoru.
Blagajno vodi pods. blagajnik g. Von-čiha. Cene: sedeži 10 Din, stojišče 5 Din, dijaško stojišče 3 Din.
Poživljajo se vsi gg. časomerilci, da oddajo svoje urc-merilke (stoparlce) g. preds. tehn. odbora L. Slamiču, Pokojninski zavod, Aleksandrova c. 22/IV. med uradnimi urami od 7.30 do 14., najpozneje v petek do 12. ure.
Dne 19. t. m. se vrši akademski peto-boj za prehodno darilo Športne zveze,
katero je v posesti tehn. fakultete ljubljanske univerze. Natančen razpis se objavi Jutri. — Predsednik.
Službene objave LNP. — (Iz seje posl. odbora 11. t m.) Dne 19. t m. se vrši v Mariboru medmestna tekma Maribor : LJubljana; sestavo ljubljanskega moštva objavi prihodnje dni podsavezni kapetan po svojcčasnlh navodilih upr. odbora. — Svojcčasno preložena prvenstvena tekma Lask : Slavlja se določa na 15. t. m. ob 10.30 na Igrišče S. K. Ilirije. Kot predigra se vrši ob 8.45 ponov-na prv. tekma Lask rez. : Slovan rez. Službujoči odbornik g. Klapalck, blagajniško službo opravlja Lask. — Službujoči odbornik povodom prvenst. tekme Ilirija : Maribor 15. t m. g. dr. Kro-pivnlk. — Vsled protesta S. K. Slavlje se odredi ponovno Igranje prv. tekme Slovan : Slavlja na termin 6. VII. — Prvenstvena tekma Slavlja : Svoboda dne 19. VI. se vrši na igrišču S. K. Primorja ob 10. url; službujoči odbornik g, Gosar, blagajniško službo vrši S. K. Slavlja. — Igraču g. Burger Vojtehu (S .K. Jadran) se izreka zabrana igre do ponovnega zaslišanja pred kaz. odborom. — Novi naslov Del. S. K. Zora (Trbovlje): Del. športni klub »Zora«, Trbovlje, g. Antc Šuntajs. — Tajnik II.
Innsbrucker SV., ki bl moral nastopiti v petek proti S. K. Iliriji, je svoje gostovanje odpovedal, ker so bile po odredb! ital, saveza preklicane dogovorjene tekme v Gorici in Trstu. Izjalovila se je vsled tega cela njegova turneja.
Zanimiva nogometna tekma v Ljubljani. »Udruženje gled. igralcev« in S. K. Ilirija priredita v torek, dne 17. maja ob 18. uri nogometno tekmo med prvimi solisti opere in drame. Pri tej tekmi, čiic dohodki so namenjeni v korist skladu za Borštnik-Verovškov spomenik nastopijo sledeči gospodje: Opera: Betctto-Zathej', Kovač-Kogoj, Zupan Popov-Mohorič, Debevec, Banovec, Pugelj, Šubelj. Rezerve: Šimenc, Cvejič. Drama: Danilo-Jerman, Terčič-Plut, Sancin, Jan.LIpali, Kralj, Bertok, SmerkolJ, Medven. Rezerve: Šest. Iz prijaznosti sodi tekmo predsednik nogometne sekcije S. K. Ilirije g. inšpektor R. Negovetič. Pol ure pred tekmo ln med odmorom svira na igrišču S. K. Ilirije godba Dravske di-igrišču S. K. Ilirije godba Dravske di-g. dr. Čerina. Daljša poročila slede. —
Zagrebški Usti so prinesli vest, da Je S. K. Ilirija igral v Sarajevu proti Sa-šku ter bil premagan s 4 : 0. Ta vest ne odgovarja resnici. Moštvo S. K. Ilirijo za blnkoštne praznike sploh nl nikjer nastopilo.
Lastnik in izdajatelj Koniorcij <Jntra>
Odgovorni urednik Fr. Bresorič Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LjuLIjani
Ljubljana 11. junija 1924.
popoč&lo
Ljubljana B06 nad morjem
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm
Ljubljana ,	7.	763 3	14-8	vzhod	jasno	—
Ljubljana .	14.	7G20	24-5	bresvetra		—
Ljubljana .	21.	7596	18-6	n	t!	—
Zagreb . .	7.					—
j Beograd .	7.					—
j Dunaj . .	7.	763-9	17-0	bres vetra	Teč. obL	—
l'raga . .	7.	763 2	140	jug. zap	tč.iasn	—
inomoat .	7.	7644	120	brezvetra	jasno	—
V Ljubljani barometer nižji temper. višja Solnce Tzhsja ob 4-6, zahaja ob 19'61
Dunajsko vremensko poročilo: Tro-1 poved za Jutri: Sprva precej jasno, po«
dnevni padec pritiska nad Evropo pri- neje polagoma poslabšanje, doževno 1 pravila deževno in hladno vremo. — Na: I hladno vreme.
„Pikova dama"
Na binkoštni ponedeljek, ko je preko praznikov odhitel velik del Ljubljan« čanov v gore, na deželo in na morje, niti nova operna uprizoritev ni mogla napol* nitt gledališču. Hiša je kazala na vseh prostorih veliko vrzeli. Izvrstna zasedba in krasna izvedba «Pikove dame« pa jc prisotno občinstvo navdušila do ovacij, ];i so v našem gledališču nenavadne, fig, Šimenc, Zikova, Ilorova, Cvcjič in ]'opov so želi po vseh dejanjih toliko iskrenega aplavza, da z radostjo konsta« tiramo velik in popoln uspeh opere nes umrlega ruskega genija.
Čajkovskega «Pikova dama® ni lahka [ipera. Niti za poslušalce, še manje za pevce. Partijo Hermana, Liže, stare gro* fice in Tomskcga zahtevajo poleg umct> nosti tudi glasovne vztrajnosti in naj« (irše obsežnosti. Vsa v človeški in zu» nanji naravi možna občutja razgalja in izraža Čajkovskij v tem svojem naj> jrclejšem umotvoru. Od otroško vesele jrešernosti, dekliške zanešenosti, ženske in moške strastnosti, divje pohlepnosti in osvetoželjnosti in morilske in samo« morilske obupanosti, pa od solnčno jas« nosti, sentimentalne mesečine do bes« ■ečega viharja, od idilične pastirske igre jracioznega mozartovskega sloga v raz« košnem plemiškem salonu do strašne žalostinke, zveneče s ceste v pusto ka« tarno, kjer done ostri mirozovi in do objestnosti med hnzardlsti v oficirski igralnici, ki se zaključi z junakovim sa«
momorora v blaznosti ter s spravo tek« mečev: kolika skala najrazličnejših ob« čutij in borb, triumfov in porazov!
Gcnijalni Puškin je našel v ftijkov« skem sorodno dušo; liričnost dveh glo« bokih slovanskih src jo ustvarila ta umotvor, ki je bil in jc modern preko vseh struj in smeri. In ostiyic modem pač večno.
Veliki simfonik Čajkovskij, mojster spevnega parta širokih linij, pa je po« ložil slikanje duševnih bojev in dogod« kov v naravi šc posebej in zlasti krasno v orkester. Vedrost in turobnost sta z prav čudovito tehniko prepleteni, si držita dolgo kot ostra kontrasta timet« niško efektno in prijetno, naravno učin« kujoče ravnovesje, končno pa zmagi turobni značaj. Čajkovskij je pač čist Rus, poln melanholije, ki ostaja cclo sredi najjasnejše miline tužno zasanjan. Boj med idealizmom in materij alizmom sc torej zaključi tragično.
Tudi Čajkovskij je gradil svoje opere na karakteristično motive. V «Vikovi dami« operira vseskoz s tremi: motiv 3 kvart in motiv pošastne stare grofice hodita od uverture do zaključne žalostin« ke ves čas vzporedno ter naskakujeta in izpodrivata motiv ljubezni Llze in Her« mana. Kakor se prepletajo in bore kon« flikti v dušah, prav tako sc bore in ru« jejo motivi v glasbi, dokler končno ne pobedi motiv treh kvart, ki ugonobi lju« bezen, Lizo in Hermana.
Gosp. Šimenc je šele tretje leto med prvimi opernimi solisti. S svojim Her«
manom jo vnovič dokazal, da jc n.ii-išjc nadc opravičujoč pevce. \'jc<4ov zdravi, blesteči materija!, njegovo iskreno, su gestivno čuvstvovanje, vedno okusno prednašanje in lepa naravna igra so mu v ponedeljek zopet prinesli popoln uinet* niški uspeh. Težka, sila naporna partija, ki sc razteza preko vseli 7 slik, mu je dajala priliko, tla so jc odlikoval brez omagovanja v vseh legah glasu, zlasti pa v neštetih sijajno izvajanih višinah, od začetka do konca, Ako bo gosp. Šimenc vztrajat v svojem resnem študiju, zanese slavo slovenskega pevca do najvišje stopnje. Kot Herman jc imel lc neprimerno uniformo in jc grešil parkrat proti logiki dejanja: to pa je krivda režije in garde« robe.
Gdč. Zikova jc bila v petju in igri od« lična l.iza, idealna v detajlih in ccloti, na vrhuncu pa v duetu 2. in 3. ter v samospevu 6. slike. Tudi njena partija jc izredno težka in naporna, a jo jc zmago« vala sijajno, z najglobljim čutom in učin« kom. Odlikovana jc bila s šopki ter s Hermanom Šimencem neštetokrat zvana pred zastor, kjer jo jc občinstvo aklami« ralo z redko prisrčnostjo.
G. Cvejič, naš vclenadarjcni bariton, ki je že v «Nižavi», »Manon Lcscaut« «Tosci» in «Aidi» pokazal svoje razvcsc« ljivo napredovanje v petju in igri. jc bil eleganten Tomskij jedrovitega glasu in simpatičnega karakteriziranja. Pesem v 7. sliki jc prednašal vzlie vsem višinam veleokusno in efektno.
Gospa Boiova jc imela s staro gro«
pil!. IZICUIIIO
si-------------- Ccu-:d(
srečen večer. Globoko | sambi«
iiut pre In
Njena kr»auja zasluži polno priznanje.
Impozantcn knes Jclcckij. patetičen in aristokratsko poze r.ski, jc bil g. Popov, in dobra Pavlina ter graciozen pastir jc bila gdč. Sfiligojcvu, Tudi g. Mohorič, gdč. Kortnjakova ter ostali v manjših partijah no povsem ustrezali. Prav dobra sta bila zbora, zadoščal, a le zadoščal pa je nas vedno manjši in šibkejši orkester.
Glede režije bi imeli pripomniti mar« siUaj. a zato nimamo prostora. Mimo vsega nam bodi dovoljena lc opomba, da taka režija na kralj, opero nc spada.
lu!tu razpadajoče kulise, m-
.-itiidirano partijo jc izvedla briljuntno j krajajoi-o '-t -.udirobo, in — prazno bla-se zl.isii s cliunsonom odlikovala. | Rajno ter šMIjlvo računajoča roko in-
lendantu. A vendar ima kornjžo! Poleg lppri/. loto. njih opor .lam hoče podati do jiet opernih novosti t ei* blagajni na ljubo '.J do 3 novo operete. Operne novosti pa bodo lo tako, ki bodo razumljivo zn nafto publiko in obenem resnično umetniško vrednosti.
Izbiral bo iz pledečept seznama, kt ku-že, da bomo slišali dela vseh narodov, ki imajo visoko muzikalno kulturo: Jugoslovansko: Zajcev cZrinjski. čožkn: Dvofakova <Kuaalka> ali Smetanov «l'o-ijub> iu liusija: Čajkovakega <Onjegin> ali Rubinsteinov «Demon», ki so v Jugoslaviji še ni izvajal. Italijani bodo zastopani z Verdijem: <Trovatorevter Puc-cinijem <Toscn» ali Huttertly>; Francozi z. Massenetom «Werther» ali <Manon> ali Thomasovo <Mignon>; Nemci s Kiemlo-vim <Uvangeijnikom>, l*'k'.towo <Marto>, ali D' Albertovo «Nižavo>. Ce so najdo rešitev za vsaj skromno pomnožitev oper-nega ansambla, zbora in kostumov, pridejo iz zgornjo izbiro na vrsto le najboljša stvari. Celo Wa(fnerjev <Tnnn-liiiuser* se nam obeta.
Uresničitev tega lepega načrta pa i« odvisna seve predvsem o<l bodoče državno subvencije, v veliki meri pa ludi od odziva abonementov, ki jih ruvuo sodaj povabi gledališka uprava, da se takoj prijavijo za bodočo sezono, fl načrtu dramskega repertoarju, ki se tudi že pri. pravlja, pa bomo poročali prihodnjič.
Mariborska opera v zadaji sezoni
Maribor, 11. junija, liitendaut mariborskega Narodnega gledališča g. dr. Brenčič, resnično veleza-služen mož ki naše gledališče, je neugnan optimist: trdovratno upa, da bo finančno ministrstvo končno vendar našlo kak fond, iz katerega bo iztisnilo naknadno subvencijo za mariborsko gledališče. Zato žo razpisuje abonement za prihodnjo sezono, ki bo to pot ločen za dramo in opero. Ravnatelja pa žo sestavljala repertoarje.
Operni ravnatelj i?. Mitrovič nam jo dovolil kratek vpogled v njegov načrt. Pred seboj ima predvsem skromno število an-
Etan. nikl beseda 60 par. Zk ..DoplMivan)«" la .Zenltve" m računa vsaka beaeda 1 Din. — Prlobčnjejo re le mali oglaal, kl u plrtMl r naprej. Plača m labko tudi t znamkah. Na rproJonJe odgovarja uprava le, to Je vpralanlu prlloleaa znamk. 1» odjov.r Ur manlpulaeljska pristojbina (2 Din).
Tehtnice
(rgovske, moBtne ln drugo, Izdeluje iu popravlja uajce-ccjo novoustauovljeua tvrdka Lovro Rozman, ključavničarstvo lu tehtnlčuretvo v lijubljaul. Krlževnlška ulica It. 0.	11467
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf .lugon Ii i b 6 e r, Ljubljana, Vavazorjev trg. Državni ua-ttuvljencl imajo popust. 851
Jakob Fortuna
iizar in stolar, 2iri št. 32. sc lfil>oroča slavnemu občinstvu v izvrševanje vrinili in sobnih cpcinih privatnih stolov po zelo nizki ceni. ln sicer za-lopni po 42 Din. sobni po Din, Iranko kolodvor. 11894
Zasebno učilišče
Zdravo dojiljo
60 Išče. Vpraša se Mestni tro št. 25.	12018
Mlajša pisarn, moč
se sprejme takoj. Oskrba v hiši. Delo lahko. Plača po dogovoru. Ponudbo: Ivan Nastr&n, p. Radomlje. 12066
Krepak kovaški vajenec
so sprejmo pri Francu We-stermuyerju, Celje, Koceno-va 11.	12047
(iščejo)
Izurjena Šivilja
in vezllja Išče službe, gre tudi na dom. Naslov pove uprava „ J utra".	1201S
Kot servirarica
sobarica aH kaj sllčnega Išče službo gospodična lz boljše hišo pri kakem* podjetju. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Veatna ln strojepisje. Učna ^ljlva".	11987
ura 6 Din. G. Petač, Ljub- I----
ljana, Rlmaka cesta št. 17, '
nadstr.
12026
(dobe)
Fina likarica
re sprejme takoj. Pralnica, Kolodvorska ulica 8. 12021
Mesarski vajenec
krepak, so sprejme takoj. Alojzij Brecelulk, mesar, Sp. Viška 25.	11981
Krojaški vajenec
sprejmo takoj, prednost Imajo vajenci s hrano do-na. P. Capuder, Dalmatinova Ulica.	12030
Prodajalka
Radi opustitve trgovine
(meš. blaga) iščo namešče-nja 25leten gospod kot potnik uli prodajalec. Govori bIov., hrv. ln nemški jezik; nastopi takoj. Ponudbo na podružnico „Jutra", Celje.
12017

Zaboje
večjo množino, močnih, proda tvrdka Sluger. fioleubur-gova ulica.	12025
Otroški voziček
dobro ohranjen, cono prodam. Kje, pove uprava „ J utra".	12029
Prodam avto
štlrlsedežen, v najboljšem stanju, z novo pnevmatiko, po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi „Jutra". 11982
Srebrno jedilno orodje
pol tucata, 6 nožev, žlic ln vilic se proda. Naalov pove uprava „Jutra".	12028
Pohištvo na obroke
po najnižjih cenah. Zupančič Franc, mizarstvo, Glln-ce 20.	11988
Spalnica,
kompletna, dobro ohranjena, lz trdega lesa, modoma, se poceni proda. Naslov pove uprava „Jutra",	11992
Boljša gospodična
želi primerne službe, samostojna moč, izvežbana v vseh gospodinjskih delih. Najraje bl šla k vdovcu aH samskemu gospodu. Cenjeno ponudbo na: Marija Glesen, Litija, poštno ležeče. 12015
Ločena žena
Ere kot gospodinja k starejšemu boljšemu gospodu. Ponudbe pod „Nnstop takoj" na upravo „Jutra". 12046
3 do 5000 Din nagrade
Otroški voziček
dobro ohranjen, bo proda. Naslov pove uprava „JutraM
11993
Spalna soba
kompletna, in kuhinjska oprava se ceno pmd«- Dunajska cesta 35. Gorenc.
1200')
DKW pomožni motor
na specljnluem kolesu, malo rabljen, se ugodno proda. Ogledu se v garaži Goreč, Vegova ulica 8.	11882
Satan!
Najnovejši aparat za klepanje in brušenje kos, naročite takoj pri Ivanu Snvnlk, Kranj. — Cena: 1 komad 60 Din. Trgovci znaten popust.	11516
Nova hiša
s S sobami, kuhinjo, \erun-do, kopalno sobo (stanovanje takoj prosto) — naproilat. Naslov povo uprava „Jutra".
11873
Lepa družinska hiša,
moderna stavba, vrt prud njo ln za zelenjavo, sadno drevje, na prodaj po nizki ceul. Celje, Zavodna, ..Vlila Porto".	12042
Kdor hoče
kakršnokoli stavbo gradit! po znižani ccnl, naj plšo po pismeno Informacije na na« slov: Drngotln Koroflcc, Ročica ob Pakl.	11426
1000 Din nagrado
onemu, kl preskrbi večjo pruzno sobo zakonskemu paru brea otrok. Ponudbe pod „10u0" ua upravo. 11970
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom s l. julijem t. 1. Išče višji državni uradnik. Ponudbo pod ftlfro ..Stulcu" na upravo ..Jutrn".
11920
Fotoaparat
9 X 12 kupim. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Foto".
12022
Sokolskih in kavkinih peres
so kupi večjo množino. —
P. Capuder, Dalmatinova ulica (palača Vzajemno pj-sojllnlce).	12030
Suhe gobe
kupuje
po najvišjih cenah
V. H. ROHRMflHN
Ljubljana
Sv. Petra nasip Stev. 27. (za vodo). 2822a
Dvoje stanovanj
s6 odda v najem, vsako z 2 sobama, kuhinjo, prltlkll-nntnl ln zomljlščera. v uovl hiši na periferiji mesta. — NubIov novo uprava „Jutru" 12012
Opremljena soba
s souporabo kuhinjo so odda Naslov povo upravu „Jutra" 12014
Sobico
zračno, v bližini bolnice, Išče akademik (Primorec) za oktober. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod „Mlr". 12019
Soba
b posebnim vhodom, elok-trlčno razsvetljavo, blizu pošte, so odda gospodu nll gospodični. Naslov v upravi „Jutra".	11887
Hrastovih pragov
Velika opremljena soba
sc takoj odda dvema gospodoma aii dvoma gospodičnama, tudi s hrano. KJo, pove uprava „Jutra". 12023
Lepo opremljeno sobo
iščem za takoj v bližini 11-
Primeren prostor
za delavnico ISčom, Fe mogočo v sredini nicsta. Ponudnik naj javi naslov tn pogojo ua upravo „Jutra" pod ..Delavnica". 11084
Trgovino
t mešanim blagom v mestu aH na deželi kupim, oziroma vzamem v uajom, event. tudi za trgovino primeren lokal na prometnem kraju, Ponudbe na upravo „Jutra' pod šifro ,.Lokal". 12002
Skladišča
manjša ali veeja, pripravna za vsako Industrijo, v bližini gl. kolodvora Morlbor, ro oddajo v najem. Vprašanja pod ,. Skladišča" upravo „Jutra", Maribor.
11792
Manjšo posojilo
Išfiem. Ponudbe na upravo ,,.lutra" pod ,.Posojilo".
12057
Družabnik (-niča)
so Iščo za sodelovanjo pri novi Iznajdbi. Patent SI1S Je tu. Znanje knjigovodstva zažoljeno, toda no pogoj. Oferto jo poslati z navedbo razpoložljivega	kapitala
(najmanj Din 20.00) pod šifro „J. C. K." na upravo „ J utra".	12059
Ločena izobražena žena
najboljšo družbe, simpatična, želi resnega znanja z višjim uradnikom aH Industrij oem od 40—48 let. Ponudbo pod „11. S. 35" na podružnico „ J utra", Celje.
12016
Ljubi, Ljubi Tom!
Toliko lepoto jo na svetu! Pri vsaki posobei mislim nato! Mislim na Tvojo oči. na Tvojo dušo! TI si lepši od vsega l Zdrav, srefen bodi!	11982
V skupno zabavo išče
dlstlnglrun mlad gospod lopo gospodično, dobro, postava gluvna stvur. Pisma pnd ..Avtomobil" na upravo „Jutra".	11983
Gospodična z dežele
veselega značajželi znanja v svrho razvedrilu s koro-spondonro r. enakih -Mspo-dotn. Naslov pove uprava „.Iulra" pod ..Veaola ~ morka".
Poročiti želi
gosvoda n stalno službo. *
obrtom ali gostilno go»podit-• na srednjih lot. a Inteligentnim poklicem, dobrota e.rca, vešča vsega gor.podlnjstv;.. Ponudbo na upravo MJutra" pod ..Inteligentna, dobrosrčna.	12010
Posojilo.
Gospodična ali gospa". 1:1 proinoro oddajo muuj5eg.\ posojilu proti Jamstvu, doM, (etudl zučetulca. stalno pisarniško namestitev. Ponudb«* ua ..Bkslstcucft" pri fJutru\ 13941
Ročna dela
vsakovrstna, vzamem v komisijsko razprodajo v moji flllulkl na llledu. Naročila jo poslati na ..Atolje ročnih Pri-| del" Nika Zlpaer, Kranj — 11782 I (telefon 31).	11310
se kupi vsako množino —	ceja, » separatnim vhodom
----------2>20 m dol2lnc> 10 24-28.	m elektr. razsvetljavo, čo | Delnice Jadran, banke
Fotoaparat 4 V2 X 6 ^SV^i™ N.»	JaVavM^ Beograd prodan, najvišjemu
Anastismat, 6 kaset za plošče, poS ,,Hr«?". P " 110B2	pod „A. K.".	12021 »onudnlku. ^Pl.mene ponudbe
1 filmpakkaseia s povečalnim aparatom se radi smrti proda za 1200 Din. Naslov v upravi.
11901
Fctcgrafični aparati!
Zels Tesar 9/12, 1 : 4.5 Foc. 15 cm. Volgtliinder & Solin
dam onemu, kl ml preskrbi I SraUT«bTe,Rrnh0/1n2' c-LV^
" I l.-alrpSnnlrnll alllihn I,, „	I FOC. 18 C1U (Oba 8 ..SpiegOl-
reflex-Knmmero") ln Ica tehnik. Ponudbe na	I 4K/6. 1 : 8.8 Poc. 7.B, ugod-
„Jutra" pod „Po3ten noBlJiv".	12053
Opremljeno sobo
pod ..Jadran" „Jutra".
upravo 12075
Posodim
Zaman se trudite s prodajo
□ posebnim vhodom, elektr,
r ubojev ."Tudi ToZt", 166e 50.000 do 00.000 Diu proti inteligenten gospod, po mož- vrnitvi v enem letu »
večletno prabBo In najbolj- kakršnokoli' službo In v vsa-llra. referencami, ee takoj l!em kra,Ut Sem tuJ1 clektl.„. fprujme za kontekcljaki oddelek v veletrgovini R. Hter-ineckl, Celje.	11938
Postrežnleo
lleem za dopoldne. Naslov v »pravi „Jutra".	12027
Pridno, poSteno dekle,
iilravo ln moCno, kl Ima ve-(elje do trgovino z mešanim »lasom leče MIlan Tuma, trgovec v KrSkem. 1200»
čistilca za kavarno
Sprejme kavarna ..Zvezda", členjenega (mož ln žena), z r.obriuil Izpričevali In no-Iporeklilve poštenosti. 12044
Pozor!
ftl strojih za obdelovanje
]t»0, osoblto za tračno žago, fe lfiče strojev veSoega 5'lzarja, kl bl bil zmo!en '■a nekaj čaBa voditi eelo 'Jednjevollko lesnolndustrlj-'<o podjetje. Samci Imajo Jfeanost. Ponudbe z označ-™ dosedanjih služb pod .Poštena agllna mofi" na 'W«vo ..Jutra". 11837
Blagajničarka
zanesljiva, s petletno prakso ISCe meBta. Ponudbe pod „Praksa" na upravo Jutra.
12002
upravo I	1 : 6.8 Foc. 7.5. ugod-
V„ ,1	na prodaj. Vsi aparati |
VoImajo ..fllmpak" In več drugih kasot, event. tudi dru- j go opremo. Naslov pri | upravi.	12043
notranjosti mesta, vil, stanovanjskih, trgovskih f™udbe pod .Prijeten nu-ln obrtnih bil. kmelsklb po- Jemnlk" ua upravo „Jut,u sestev, graSčlu. žag, mlinov, ' stavbnih parcel Itd., ker--------------
kupci
•e oglašajo stalno le pri
«lJosest»
Sobo s hrano
oddam enemu nll dvema go-
Gečnlh obrokih ua sigurno mesto. PlHmena vpruSunja na upravo ..Jutru" pod „Dam posojilo".	11917
za mladino
Kapitalist
s 400.000 dO 500.000 Din sc
281etni gospod
z gimnazij, izobrazbo sprejmo vsako primerno službo. Cenjene ponudbo pod ,.Skromen" na upravo ..Jutra".
11948
Prodajalka
pridna, poštena, išče službe v mošanl trgovini. Nastopi takoj. Ponudbe na naslov: Fanl Mchle, Ponova vas, pošta Grosuplje.	11933
Naročajte, čitaifte in
Umetne razglednico
lepe, 100 kom. 65 Din, dokler traja zaloga. Zlata llrlš-nlk, Maribor.	11213
Realltetuu pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
1022-a 11
spodoma. Poizve ee v upruvl sprejme v evrho razširjenja ..Jutra",	11990 dobroidočega lu Btarouprlju-
____________________1 nega podjetja Prednost
imajo žoleznlnurjl. Pouudbe pod ,.Železnimi" ua upravo ,,Jutru" -Maribor.	U7D3
Fr. MilJinski: ZGODBA KRALJEVIČA MARKA.
Ve*. 18 Din, po poŠti 1'BOEin veiS. J. goril: ČIRIMURCI.
1'otost II Blikami. Uro?. 20 Din, T er. D5 Din. po poŠti l-60 Din več.
Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATA J.
Pravljica « slikami. II. natis. Cona iiroS. 18 Din. voz. 26 Din, po p niti l'B0 Din ve5.
J. Šorli: BOB IN TEDI.
Dva uougunnca. Povest s slikami. Broli.lSDin, voz. 1H Diu, po pojti 1'2B Din teč.
J. Wnschtctova: PRAVLJICE.
Z večbarvnimi slikami. Ve:. 2i Din, po poeti 1-25 Din ve«.
čik» Jova: PISANI OBLAKL
Vez. li Diu, po pošti 126 Din več.
Cika Jova: KALAMANDARIJA.
Vez. 12 Din, po poŠti 1 Din več.
Vso to knjigo so naroutjo pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica št. 54.
Dva elektromotorja
1 stroj za gumbnlce (Knopf- proda. Natančna
Zamenja se stanovanje
----------------- 2 sobi, kuhinja s prltlkllna-
,n,K i ml, z dvema vhodoma, v me-Vlla iyi3, Btu. za enako aH večje v 7 sob lu drugo, v lepi legi r testu proti nagradi. Ponud-ua slov. Koroškem, prosta bo nu upravo „Jutra" pod i stan. odredb, ne vsled pre- j ..Nagrada".	11991
, selitve pod ugodnimi pogoji ------
.J
dajo Jaka Llbič, Tržič, Slovouija.
navodila Slograd, 12011
razSiriaite
„JUT«?0
«d
Izurjeno
steaografinjo strojepisko
»prejme oilvotniška pisarna dr. Josip Klepeo-4r. Vladimir linafilo. — Rcfloktr.ntinjo na j se predstavijo dnevno v uradnih urah v pisarni, Trdinova ul. 8. Prednost imajo one, ki po so že iz-vcžliale v odvetniški pisarni, in ki obvladajo BrtiohrvaSčino. — Na začetnice ali lo m nI o izvež-liuue gospodično pisarna ne reflektira. Popolna iznrjenoBt v slov. stenografiji in perfektna pisava na stroju (Underwood) se takoj zahtevata.
loch) se poceni produ. Pojasnila Stari trg 17/111. od 1,—2. uro.	12051
----Trgovsko hišo,
Krasna, velika omara I lepo, enonadstr., pripravno tremi vratml, pripravni, za gostilno, v najbližji ljub-za Jedilno ali kako drugo ljanskl okolici, prodam po-večjo sobo, se plodu. Ogledu ceni io ugodno. Ponudbo pod
..... na upravo
12015
so pri Antonu Lnfrlču. ml zarju. Tesarska ulica fit. 8.
1206*1
Dobro ohranjen Indian
,,Trgovska hiša" „Jut.ra".
Posestvo z restavracijo
7/9 IIP so proda po ugodni j dy
eenl. Jupo-Auto, Ljubliana, Dunajska cesta 36. 12009
proda takoj blizu ko!o-ora v okolici Ljubljane.
Skoraj novo kolo
znamke Waffenrad, ee prode. Poizve se ClSka It. 214 od 12. do 13. ure.	11962
Razprodaja
raznega pohištva: 1 starinske Bkrlnje, 1 starinske ure, slik, zrenia itd. v soboto dne 14. Junlla ob treh popoldne v StretlSkl ulici 8. 11687
Novo moško kolo
so ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra".	11923
Moška obleka
lepa, dobro ohranjona, se prodn. Poizve sc Ulnitjku cesta K/U	«011
Isto Ima več sob ln 2 vrta. Cena 250.000 Din. Ponudbo pod ,,250.000" na Aloma Company, Ljubljana. 1200'i
Obrtniki!
Proda se enonadstropna hISa z vrtom, tik ob državni cesti In trgu. Pelavnlčnl prostori za 12 delavcev. Stanovanjo Itd. Proda se zaradi družinskih razmer za 60.000 dlnarjov. Le resni kupci naj ■e oglasijo pri Štefanu Ln-muth, strojni ključavničar, Ceplje-Vrnnsko.	11942
Zamenja se stanovanje
2 sobi, kuhinja In prltllc-line, v bližini škofije, za podobno. Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod „8koflJa".
11995
Samostojna gospa
s penzljo In pohištvom želi skupnega bivanja s samostojno gospo z odgovarjajočim Btanovan jem. Ponudbo j lin upravo ,,-Iutra" pod Slfro ..Dobrosrčna". 12005
Stanovanje s brano
išče miren gospod za 1. Julij. NaBlov v upravi „.lu-tra" pod .Kolodvorski okraj' 12041
Izhajati je začel snamcnltl
Enodružinska hiša
nova, v Novem Vodmatu, 8 sebe, kuhinja, pritlkllne, lep ograjen vrt, elektrika, vodovod — ugodno naprodaj. — TaltoJSnJa vselitev. Pojasnila d&'.o županstvo Moste.
11040
Miren par
ISče opremljeno sobo s 1. Julijem. Ponudbe na upravo „.Tutra" pod „Mlrna". 12049
Dve skupni sobi
z vso opravo, poseben vhod, električna razsvetljava, se oddasta z 2 ali 8 posteljami mirni stranki. Na tlpravrt „Jutra".	32050
Kot sostanovalec
gre preprost gospod. Ponudbe na upravo ..Jutra" poil
-NUJnor.,,
koman, ki jo okrašen z lepimi ilustracijami, lio obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25-— Din. Celemu romanu bo pozneje cena v knjigotrštvu za 30°/o višja. Prvi zvezek je že izšel. Naročnino jo treba poslati vsaj za en zvezek naprej. Naročila sprejema
TISKOVNA ZADRUGA v Ljubljani, pj- K£3- preiernova ulica 54.
Na dan sestanka testamcntarnih dedičev pa pride Mazc-roux zopet k Perenni, v roki drži pismo in izgleda zelo začudena
•Pismo ie za vas, gospodar! Naslovljeno pa je bilo meni in položeno v kuverto v drugi kuverti, na kateri je bilo vaSe ime. Kako so razlagate to stvar?*
•Prav lahko, Aleksander. Neprijatclj vž za najino znanje, tn ker ne vč za moj naslov, mi jc pisal na tvoj naslov...» •Kahfien neprijatelj?...?» «To ti povem nocoj.*
Potem odpre pismo in prebere vrste, kl so napisane na prav romantičen način z rdečo pisavo:
•Še je čas, Lupin! Umakni se s častjo iz bitke! Ce ne, čaka tudi tebe smrt. Ko boš mislil, da si že zmagal, ko se bo tvoja roka že dvigala proti meni in bodo tvoja usta izgovarjala besede zmagoslavja, prav takrat se bo otvoril pod tvojimi nogami prepad. Kraj tvoje smrti je žc izbran! Past jc nastavljena! Varuj se je, Lupin!* Don Luis se nasmehne:
•Tem bolje! To so .vsaj jasne besede, ki nc dopuščajo 'dvoma!*
•Kaj pravite, gospodar?*	__	i
< »Seveda, seveda! Kdo ti je prinesel to pismo?*
«Oj, o tem sem vsaj dobro informiran, gospodar, to pot (vsaj! Pismo je bilo izročeno agentu prefekture. Ta agent stanuje v isti hiši, kakor donašalec pisma in le tega dobro pozna. To je prava sreča, jc-li?»
Radosten plane don Luis:	) ,//"''
«Kaj praviš? Govori, ti imaš informacije!* ' > .
•Da, dotičnik je strežaj, uslužben v zasebni kliniki v Avenuc des Thermcs.*
•Pojdiva brž na kliniko! Ne izgubljajva časa! •Tako jc prav, gospodar! Zopet vas poznam, kakor ste bili nekoč.®
•E, za vraga! Dokler ni bilo posla, sem sedel in čakal. Počival sem v naprej, ker vem, da bo borba strašna. Ker pa je neprijatclj sedaj končno storil pogreško in ker imava sed;y vsaj majhen sled, ni več časa za čakanje, zato naprej na napad! Midva sva na vrsti, Mazeroux!»
Ob eni popoldne sta dospela don Luis in Mazeroux na kliniko, kjer ju je sprejel višji strežaj. Mazcroux jc don Luisa skrivaj dregnil s komolcem. Brez dvoma jc ta mož torej bil prinašalec pisma. Na brigadirjevo vprašanje jc mož tudi odkrito izjavil, da je on bil tisti, ki je davi prinesel pismo na prefekturo.
•Po čgavem naročilu?* vprašuje Mazerour, •Po naročilu matere prednice.* •Ravnateljice?*	* -»
•Da, kajti klinika ima tudi bolnico, katero oskrbujeio redovnice.*
«.le 11 mogoče takoj govoriti z ravnateljico?* •Gotovo, samo ne sedaj, ker jc ni doma.* «Kdaj se vrne?* «Vsak čas.*
Strežaj ju povabi v sprejemnico, kjer sta pričakovala prihoda prednice skoraj eno uro. Bila sta radovedna, kaj pride iz tega. Kaj naj pomeni vmešavanje te redovnice? Kakšna je njena vloga v tej stvari? Neprestano so prihajale osebe, ki so spremljale bolnike. Druge osebe so odhajale. Mimo so prihajale tudi redovnice, ki so hodile molče, in pa bolniške strežnice v dolgih haljah, v pasu prepasanih.
•Tukaj se bova kmalu usmradila, gospodar, s tem čakanjem,* mrmra Mazcroux.
•Kam se ti mudi? Morda te čaka prijateljica?* •Ne, ampak čas izgubljava!*
•Jaz ne izgubljam časa. Sestanek pri prefektu bo šele ob petih.*
•Kaj? Kako? Saj sc ne šalite? Kaj vraga govorite, gospodar? Pa menda vendar nimate namena, da se udeležite
sestanka?* •Zakaj ne?*
«Kako? Kaj pa zaporno povelje?* •Je le kos papirja.*	a * * t
•Seveda je kos papirja, ki pa utegne postat! opasen, čo prisilite pravico ali če jo izzovete. Vaša prisotno«! se bo smatrala za izzivanje...»
•In moja odsotnost se jim bo zdela kot priznnaje. Gospod, ki je določen za dediča dveh sto milijonov, se ne sme skrivati na dan, ko ga išče velika sreča. Če se torej nočem odTeči svojih pravic, se moram udeležiti napovedanega sestanka, in udeležil se ga bom.*
•Gospodar, gospodar...»
Ta čas se začuje pridušen vzklik in neposredno za njim se ena onih žensk, ki so hodile mimo njih po svojih opravkih, spusti v tek, dvigne nad nekimi vrati neki zastor in Izgine za njim. Don Luis je skoči!, najprej presenečen ta premišljajoč, po petih sekundah pa je že planil za njo v ona vrata, za zastor, znašel se je takoj na hodniku, katerega je predirja! ter obstal pred velikimi durmi, pokritimi z usnjatim prestralom. Vrata so se baš zaprla za nekom in med odpiranjem je izgubil zopet nekaj sekund. Ko jih odpre, vidi pod seboj velike stopnice, ki vodijo nekam navzdol in služijo očividno gospodinjskim namenom zavoda. Po njih skoči, toda kam naj se obrne koncem stopnic? Ali na lepo, ali na desno? Ene stopnice vodijo v družinske prostore, druge menda v klet ali shrambe ali kam. Don Luis se obrne na levo, vstopi v kuhinjo; tam prime kuharico in jo vpraša s poudarkom: »Tukaj mimo Je prihitela pravkar bolničarka, je-li?»
•Da, da, nova, je-Ii? Jerica?*
•Da, da, da! Brž, brž! Iščejo jo zgoraj, nujno je...*
•Kdo?*
•O, bože mili! Povejte mi, kod je šla!* •Tam... ona vrata...»	4 —
Luis plane v naznačeni smeri, predirja majhen vestibul, ven skozi vrata, in... se nahaja na ulici,
S5$ICiE§l ŠIVALNI STROJI so na vsem svetu
poznani kot
Singer šivalni sfroii, Bourne & Co., New York
Šel«
709/a
Prodala na obroke
Centrala za SHS;
Zagreb
Maruličeva ul. 5
„Pri nizki ceni" „Pri nizki ceni" —
o
K
ca o
0 r.
1
C n
2:
to
Ignac Zargi
Sv. Petra ccsta št. 3 s-
nndi ccnjonim odjemalcem po globoko znižanih	3
cenah razno rtsmsko, moško iu otroško perilo,	B„
najnovejše bluze, damsko obleke, porilne, od	2
140 Din naprej, razne nogavice v vseli barvah,	cr
svilene f.or-nogavice za damo od 38 Din naprej,	g dalje velika izbera za pospode in otroke, svileno
in pletene samoveznico itd. itd. 2629a	~
KOSTA VUKAŠINOVIČ
palača Ljubljanske kredit, banka
Priporoča veliko izbiro modernih moških, žen--■-»• ekih in otroških
» čevljev s
8amoprodaja ~'ETO VI A",
tovarne
.PETOVU", „F. 'i. „POPPER", ,TIP TOP'
Oledo kakovosti ia finoiti ima blago svetoven slooves. "N^Cone strogo solidne I	1072 a	Postrežba točna
Potnika
prvovrstno verzlrano moč. fiksno ali proti dobri proviziji, stalno delujočega, spretme za Kranjsko tovarna za velik spooerljakl konsumnl predmet.	2876» Ponudbe, opremljene a sliko, popUom vočletnega delovanja in navedbo referenc, pod aifro «J. C, 6361» na npravo «Jutra». JPrednost imajo v tej stroki dobro upehani.
Proda
7 Mariboru, v bližini parka, cnonadstropna, z prtom in prostim stanovanjem. Ponudbe pod ,.Domu na upravo „Jutra" v Mariboru. 2746a
V svrho ustanovitve tovarne za lasne, žametne (velour) in volnene klobuke v Ljubljani	28soa
S& išče denarno močan
Ponudbe pod „Tovarna" na uprava „Jutra".
w
T
TRGOVCI!
TRGOVCU
Želite si ohraniti (talno svoje odjemalce, držite t svoji trgovini le najbolje blago, zato prodajajte samo in izklji " so priznano najboljše.
;ljučno le Oetlna testenine, katere
/t.i;nn	je največja in najmoderneje urejena tovarni testenin t Omišu,
VSUna	Dalmacija.
Getina	proizvaja najboljše in radi tega aajoenejfe teateain«.
Getina	tekmuje t najboljšimi domačimi in inozemakiai proizvodi,
Getina si je osvojila brez Tsake reklame vsa glavna tržišča ▼ tnzemstvu. f nt Jm« izdolke pozua ves trgovski svet od Maribora do Bitolja in od U0UI1A Subotice do Cotinja.
Zatorej naj ne manjka t nobeni boljši trgovini Oetlna testenin.
Glavno zastopstvo za Slovenijo:	1070/a
Paternoet & Remio, Ljubljana, Slomškova ulioa 11.
AUTO-INTERESENTI!
Obiščite našo izložbeno prostore v Mariboru, Aleksandrova c. 19, v katerih so stalno naprodaj izložeui novi in stari avtomobili prvovrstne znamke. — Istotako so tam naprodaj: motorna dvokolesa, radio-aparatl, pisalni stroji itd. — Poučuje sa teoretična iu praktično za vožnjo. Izvoženi ali brezhibno ohranjeni vozovi ee sprejemajo v komisijsko prodajo.
Strogo zaupljiva, zelo solidna poatrežba! 1047/a A. Stoinschegg-R. Pelikan, Maribor, Aleksandrova cesta 19.
AVTO VOZI
v Šmarjeike topilo« ob 13. url Iz Novega meata
od drevoreda.
Večkrat po dogovora. Karte se dobivajo v trgovini knjigoveza Kosa, Olavni trg, kjer Be zvedo tudi vsi natančnejši podatki.


ZAHVALA.
Modistka
Ljubljana Sv. Petra cesta 27
polog hotela Tratnik priporoča
svojo veliko zalogo vsakovrstnih
Sprejema damske slamuike v prokroje-vauje in vsa popravila Zaloga Spaterle oblik ter vseh po-trobščiu za modistke Postrežba točna Cene najnižje.
L. MIKUS
LJUBLJANA, Mestni tr« 19
izdelovatelj dežnikov^
Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palici
Start delalkl m non pnokletejn
se dobi od 7. do 8. nre ijn-traj pri tvrdki T. MENCINGER, trgovina t me Satnm blagom in delikate-sami, Bt. Petra e. 43,
Vinska klet. ZajutrkoMlniGO.
Izšla je knjiga
ten Mi
Za priročno uporabo priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din s poštnino U Din. Knjiga se
naroča pri Tiskovni zadrugi Ljubljana, Prešernova nl. 54
Za številne izrazo iskreuega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki, ko nas je zapustil tako nenadno naš preljubi oče, brat, stric in svak, gospod
[li lil 11111]
IsM Je t knjigi
Taksni in pristojbinski pravilnik
Kdor plačuje taksa in pristojbine potrebuje poleg zak ona tndi pravilnik, kl zakon razlaga in pojas-nnje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43-50 in se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ni 54»
ZDRAVJE
starosta Sokola na Igu, nadzornik krajnega Šolskega sveta, načelnik Kmotske posojilnice, strojarski mojster In posestnik
izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zlasti pa Be zahvaljujemo pročastiti duhovščini, društvu „Sokol" in njega posameznim članom in članicam, krajnomu šolskemu Bvetu, gasilnim društvom, šolskemu vodstvu, načel-ništvu Kmetčko posojilnice, županstvu in vsom drugim, ki so spremili pokojnika v tako velikem številu na njegovi zaduji poti. Prav tako izrekamo najlepšo zahvalo za ganljiva poslovilna govora, za v srce Bezajoče žalostiuke in za darovano kraBuo cvetje.
Žalujoči ostali.
2879 a
Veletrgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom
V1L1SVS P1CK, MARIBOR
Aleksandrova 26 (Telefon 334). priporoča trgovcem, da si v lastnem interesu ogledajo skladišče
novodožlega pomladanskega in letnega blaga
po brezkonknrenčnlh oonah. Na skladišču so dobiva vedno čeSko in italijansko blago. IB5P* V veliki izberi svileni robci.
Na vellkol	1018a	Na vellkol
... " - -A
LJUBLJJl
podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Siovenjgradec Slovenska Bistrica
\AWKA B. B.,
dESTA št. 4 (v lastni stavbi) ekspoziture?] KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Konjice
Meža - Dravograd
Brzojavi: Trgovska
Telefoni: 139, 146, 458