Izhaja vsak dan rasa« sobot, nedelj ln praznikov. teued diilr eaespt Saturdajra, Sund»y» and HoUdegra. PROSVETA • • ' »I '.V t GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE " Uredniški ln upravnliki prostori: . 2667 South Law6dale Ava. . Office of Puhlica tion: , J667 South Lavradale Ave. Telephone. Rockwell 4604 uto-tear Cena lista je 66.00 •t Chicago. liilnol*. Januar; 1«. 1mj. m Um paat^*tea Um Act ol Coocraaa of »Uiefc 6. Mit. CHICAGO t9. ILL.. TOREK. U. APRILA (APRIL 11). 1944 8ubeeription 66 00 Yearljr STEV.—NUMBER 7t AcoepUnce for mailing et special rete of postage provided for in secUon 1103. Act of Oct. 3. 1617, authorized on June 4. 1616. Sovjetska armada okupirala Odese! Ruske armade obkrožile Jassi, železniški center v Rumuniji. Poročil« s fronte pravijo, da to sovjetske čete prekoračile predvojno čeho-slovaško mejo v bližini Tatarskega prelaza. , —Zavezniki odbili napade nemških oklopnih kolon na rimski fronti. Železniške proge, ki vodijo iz Rima v severno Italijo, bombardirane iz zraka.—Indijske in britske čete ustavile prodiranje japonskih kolon v Indiji London. 10. apr.—Premier Stalin je danes naznanil okupacijo Odese, največjega ruskega pri-sUnišcnega mesta ob Črnem morju, po rdeči armadi. Nemško poveljstvo je prej priznalo evakuacijo nacijskih čet in s tem poraz. Stalin pravi, da je okupacija Odese odstranila glavno oviro v prodiranju sovjetskih čet v pokrajine centralne Rumunije. Nemci se bodo morda ustavili pri Galatiju, Rumunije, med reko Donavo in Karpatskim gorovjem. London, 10. apr.—Ruske armade so obkrožile Jassi, železniški center v Rumuniji, in Odeso, veliko pristaniščno mesto ob Črnem morju, poroča Moskva. Prvi vojaški oddelki so okupirali železniško postajo tri milje severno od Odese in presekali zadnjo železnico pet milj južnoza-padno. Poročila s fronte in češke uradne izjave kažejo, da so Rusi prekoračili predvojno čehoslova-iko mejo v bližini Tatarskega prelaza, kjer ae odpira pO* Že ogrskih ravnin. Moskva še ni naznanila prekoračenja čehoslo-vaške meje. Radio Berlin poroča o ruskih naskokih na nemške pozicije in mostišča na Krimskem polotoku. Dru^a ruska armada, katere poveljnik je maršal Ivan S. Ko-nev, je okupirala železniško postajo v kraju, ki je oddaljen tri milje od Jassija. Ta prodira naprej na 80 milj dolgi fronti. Z okupacijo postaje so Rusi presegli železnico, ki spaja Černovi- z Bukarešto, glavnim mestom Humunije, in Plešto, središčem bogatega oljnega polja. Rusi so okupirali čez dvesto vasi in na-selbin. Armada, katere poveljnik je maršal Gregorlj Žukov, je pretlačila reko Seret in se približa Radautiju, enemu največjih mest v Bukovini. Levo krilo Konejevc armade je prekoračilo 10 reko na jugu. Obkrožitev Odese je skoro po-P"lna Na ozemlju pri tem me-,tlJ s« nahajajo nemške in rumunske divizije, ki štejejo do »0000 vojakov. Na severni stra-JJ Odese so Nemci razdejali jez. v"da je zalila obrežno cesto, tort1' ruski vojaški inženirji so pridih nove mostove. Upanje Nemcev, da bodo ustavili prodi-[»nje sovjetskih čet, se je izjalovilo. ! Nfmšk' jP"nxa Vsi,m kjer 11 okn vrhovno poveljstvo is Rusi naskakujejo •laske pozicije med Si-» IVrekopom na Krimu, '"•mika in rumunska sila ],»">00 mož zajeta že več Ir?**' Kusi drie mostiščs v '■•"m Kf iča na vzhodni konici Knriu. Helija. 10. apr-Nem-jstvo je zagnalo tanke 'kolone v naskoke na postojanke pri Anzi-" bih odbiti. Za vezni-poroča,-da dežavje še vojne operacije v Pr, Air, I trv. »nu na drugčm koncu fronte ae položaj ni Na tej se topniški -laljuje. m >n britski letalci ao železniške proge. il Hima v severno Ita- lijo. Bombe so porušile železniški most pri Veianu, 35 milj severozapadno od Rima. (Radio Rim poroča, da so za vezniški letalci izvršili tri napade na Rim v nedeljo. Zavezniki niso zanikali in ne potrdili poročila.) Zavesniški atan na Pacifiku, 10. apr.—Ameriški letalci so bombardirali japonsko mornarico in letalsko bazo Holandijo na severnem obrežju Nove Gvineje. Vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja pravi, da so letalci vrgli 152 razstrelilnih in zažigalnih bomb na to bazo. Wewak, druga japonska baza na Novi Gvineji, Rabaul, Nova Britanija, in Kavieng, so bili tudi tarče bombardiranja iz zraka. Američani so vrgli čezs 1500 ton bomb na te japonske baze. New Delhi, Indija, 10. apr.— Japonske čete, ki so prodirale proti Imphalu, zavezniški zala-galni bazi v državi Manipur, ao bile ustavljene. Glavni atan ad-nifrdlff Louisa Mountbattenft, poveljnika zavezniške sile v juž-novzhodni Aziji, poroča, da indijske in britske čete drže 'vse ceste, ki vodijo v Imphal. Druge japonske kolone prodirajo v smeri Kohime, strategič-nega mesta. To je oddaljeno samo 35 milj od železnice Bengal-Assam, po kateri dobiva ameriška in kitajska sila v Burmi orožje, strelivo in drugi bojni material. Poljske grupe kooperirajo z Rusi . Novo upanje glede dosege sporazuma London. 10. apr.—Poljska ubežna vlada trdi, da poljske podtalne grupe kooperirajo z ruskimi četami, ki prodirajo po poljskem ozemlju. Vlada vidi v kooperaciji možnost končnega zbližanja s sovjetsko Rusijo. Člani poljske vlade upajo, da bo Moskva, ko bodo ruske čete dospele do Curzonove linije, izdala sličen manifest poljskemu ljudstvu kot ga je rumunskemu, da ne bo anektirala poljskih pokrajin. % Poročilo o kooperaciji med poljskimi podtalnimi grupami in ruskimi četami prihajajo iz volhinjskega distrikta. Začasno trenje je nastalo, ko je poveljnik ruske sile zahteval od voditeljev grup, nij* odpovedo lojalnost poljski ubežni vladi. Zahteva je bila potem umaknjena, kar je ustvarilo podlago kooperaciji. Trdi se, da je premier Stalin zagotovil Veliko Britanijo in Ameriko, da bo naslovil manifest poljakemu ljudstvu, kadar bodo sovjetske kolpne prekoračile Curzonovo linijo. Besedilo manifesta zavisi od okolnosti, ki se pojavijo. * Londonski list Times pravi, da bo manifest garantiral politično in versko svobodo vsem demokratičnim poljskim grupam in ustanovitev suverene države. Konferenca o rekonstrukciji šolstva Ameriška delegacija dospela v London London. 10. aprila.—Posebna ameriška del-krstičnih organizacij. Eksekuci-ja je bila izvršena 20. marca. Poslaništvo trdi. ds je dobilo po^ ročilo od genersls Mihajlovlča. j vojnega ministrs v jugoslovsn-, ski ubežni vladi. mora podpisati pogodbo Odlok vojnega delavskega odbora WasblA0ton. D. C« 10. apr.— Vojni delavski odb6r je odredil, da mora Montgomery Ward & Co. v Chicagu podpisati pogodbo unijo Unitod Mail Order, Warehousc & Retail Employees, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij, v prihodnjih 30 dneh. Odlok odbora je soglasen. V skladiščih in prodajalni te kompanije je uposlenih čez sedem tisoč delavcev. Konflikt med unijo in kompa- partizanski oddelki reoku-pirau jajce F Nemška ofenziva v zapadni Bosni zdrobljena ZAVEZNIKI POMAGAJO PARTIZANpM London. 10. apr .—Jugoslovanske partizanske enote so reoku-pirale Jajce, glavni stan maršala Tita, poveljnika osvobodilne armade, in Mrkoničgrad v bližini po ljutih bitkah, v katerih so Nemci utrpeli velike izgube v vojaštvu in bojn#m materialu. * T* Tito je apeliral na zaveznike za pomoč in ti so «e odzvali, Zavezniški letalci ao metali bombe na nemške baze v zapadni Bosni, Črni gori in Dplmaciji, Nemška ofenziva, katera se je pričela v zapadni Bosni pred petimi dnevi, je bila zdrobljena. Neznanilo o reokupaciji Jajca in Mrkonlčgrada je dokaz, da so partizanske enote jtamašile vrzeli v svoji bojni Črti, katere je naredila nemška sila pod poveljstvom feldmaršala Maksimilijana von VVelchsa. Komunike iz glavnega stana maršala Tita ne rezkriva, kako daleč nazaj ao bile pognane nemške kolone po bitltah v zapadni Bosni. Ta le nagl4Ša, da je bila nemška ofenziva, zdrobljena. Prej objavljeno poročilo se je glasilo, da ao v talpu ljute bitke med parttaant (n Nemci v vzhodni Bosni. Obseg zavezniški* pomoči partizanom se očltuje v poročilih o bombnih napadih na nemške baze. Bombe so padale na Nik-slč in strategične baze v južnem delu Črne gore. Niksič je na južnem koncu železnice, ki vodi v Sarajevo. Enote zavezniške bojne mornarice so obstreljevale Bsr in Ulčlnj, pristaniščni mesti, ki sta pod kontrolo nemške oborožene sile. nijo je nastal, ko se je slednja uprla obnovi pogodbe v januarju, ko je veljavnost stare potekla. Uradniki trdijo, da unija ne predstavlja večine delavcev. Domače vesti Član društva M SNPJ umrl Chicago.—Dne 10. t. m. je umrl Joe Stirn, star 64 let, član druš tva 86 SNPJ in doma i/ Tupalič nad Kranjem na Gorenjskem. Do 1. 1912 je vo»taviteV trajnega mil u. Predsednik češke vlade pozdravlja Ruse l/mdon, 10 apr —Jan Sram k, piedeednlk češke ubežne vlade, po/iira vi ja v telegramu premier-ju Stalinu ruskf čete, ki ao ato-pile na češko ozemlje, kot oiivo-boditelje. "V imenu vlada in češkega Ijudetva vam izrekam globoko hvaležnost," pravi ftra-rriek "Ml bozorno zaaledujemo pohod ruskih armad In razplet dogodkov," TOREK, 11, APRILA PBOS VETA PROSVETA THE ENUGHTENMEMT GLASILO I* LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and puklished bf SUrveno MaHen*! Sodflf ■•ročni*. M Zdrui.nedxU,. ' __ uta ft] 00 K« pol loto. $1.40 M ČOOT »•«•» lato. BuibcrlpUoo rilMt les th. UnilodJlaM (eKO*fCMM« C«£uM.0fl pf r**>. Chlc.ee n-4 Cook Coontf pe. fea», 2^r£ir*okopl.i literarne » P""* " ■ Ud.) m vrnejo pošiljatelju lo r .lučaju, če Je prtloiU Advertislna ralM oo agreemeet^Menuaiiljis ond amolicilod .rliclea srill not be reternod. •uch m $ lor lot, plays. poe«s, et^vHiUbe wbon accompanled by seU-addresaed and aiampod envolepe. Naslov ns ts«. kai ima stik s llstomi PROSVETA 2857-5« So. Lawndalo Ava., Chicago 23, Illlnola Glasovi iz naselbin Naznanilo in zahvala | Starinske tovarne z lesenimi varno _____ velikost naše naselbine tali v listih, ko se Je kako d*kle veliko delajo tudi ženske za ob. na vzhodni strani in zraven še "čez noč poročila" z neznanipi jirambo dežele. Ampak meni s« Euclid. Veliko je rojakov, ki še' vojakom, ker je preveč pila "le-( zdi, da oe bomo imeli take srefe niso prispevali ne za to, ne za1 monado" in tudi postala mati, ne kajti bi na koledar prej dali siji pomožno akcijo." Uppm, da se da bi vedela s kom. Moon Run, Pa^ŽeJim sc zahvaliti vsem, ki ste pomagali okrožni konferenci Prosvetne matice pri prodaji listkov za vojni bond v vrednosti $25. Obenem tudi naznanjam, da je bil bond oddan na zborovanju Pro* svetne matice 2«. marca v Strabanu in doiul ga je John Kostume h iz Coverdala, Pa. . Jacob Ambrož ič, tajnik. Ustom v oklepaju na primer (April 30, *M4>. P*g imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam lost ne ustavi._ Rusija—glavna evropska silit Pogajanjem v Moskvi med Finsko ln sovjetsko Unijp, ki so baje še v teku bodo brez dvoma sledila pogajanja med ostalimi nacij-skimi satelitskimi državami in rusko vlado. Bliskovito rusko prodiranje na zapad bo prisililo Rumunijo in Bolgarsko, da bosta sledili zgledu Finske, dočim bo Hitler lahko dalj časa d*žal v svojih krempljlh Ogrsko. Vsled novega položaja v vzhodni Evropi, ki so ga- potisnile na povišje ruske zmage, je sedaj mnogo ugibanj o bllfcnjlh razvojih dogodkov v okupiranih deželah. Najbolj aktivna u tem pogledu je čehoslovaška vlada v Londonu, ki se pripravlja, da se preseli v osvobojeni del čehoslovaške Kutenije, kar se bo s sporazumom sovjetske vlade zgodilo takoj, čim bodo nacijske čete,,pognane čez Karpate. 'in Ves razvoj pogajanj in bodočih preureditev odvlsi od Rujdje, ki sedaj podi invadorja s svojega ln drugih ozemjelj pcotl Nemčiji. To znači. da je že sedaj Rusija glavna evropska sila, ki bo po vojni najmočnejša činiteljica evropske povojne preureditve Jan Masaryk, podpredsednik češke ubežne vlade in zunanji minister, je v svojem govoru pred člani ogrskega demokratičnega kluba v Londonu dne 5. t. m. izjavil, da bo sovjetska Rusija prišla lz te vonje kot vodilna sila v Evropi. Znano je, da je češka vlada v zadnjem decembru s sovjetsko vlado v Moskvi podpisala pakt medsebojne vzajemnosti, kur je zlasti za Cehoslcjvaško velikega potneno sedaj in bo še večjega v bližnji bodočnosti. , i Kakor Rusi, tako so tudi Cehoslovakl—piuktlenl realisti, ki računajo na dej-utvenc možnosti. Cehi se ne bojijo komunističnega bavbava, tem več se zavedajo, da edino t rusko pomočjo lahko izvedejo program obnovitve svoje države. : Masaryk je dejul, da občuduje Rusijo, "toda mi kot Cehi je ne bomo posnemali v vseh ozirih; naše zadeve bomo neševull in vodili na svoj nočin." Glede bodočnosti Nemčije, čim bo poražena, je Miisarvk rekel, da oni mo za popolno razorožitev ncaaškegu rajha po zaključenju vojne. "Zadnja bitka v tej vojni se mora vršiti na nemškem ozemlju," je pouduril Musaryk. Svoj govor je zaključil z izjavo, du Je uverjen, da se bo ogrska masa dvignila proti fevda llzmu in ga zdrobila ln da bo Ogrska postala demokracija ter kot taka živela s svojimi sosedami v mirnem sožitju. , Iz Matiarykove izjave je razvidno, do bo Čehoslovakija po vojni soma ifospoclar na svojem ozemlju ter da bo rešilu svoje domače pvobleme nn svoj jiučin, dočim bo posnemalu sovjetski sistem v tistih pogledih, ki bodo zanjo primerni. Pri tem značilno to, da češki državniki ne nameravajo sodelovati pri rozkosapju Nemčije temveč le zahtevajo, du mi« popolnoma razoroži. Bolj kot kuteru drugu evropska država, ki si je prizadevala, da meril svoje razmere ua resnično demokratični pocjlugi, ima baš Ci hoslovokija največ bridkih izkušenj iz predvojnega časa, ko sta jo njeni zaveznici, Francija in Anglija, izdali in prodali. Te izkušnje s«) jim bile dragu šola, du ko morajo v bodoče zanašati le nase in na tisto državo, ki je doslej pokuz.ulu največ smisla in volje za njeno bodočnost. Kuj pu Poljska? Ali je polisku ubežnu vludu pokazala isto razu mevanje položaju kot so gu Cehi? Poljsku ubežnu vludu v Londonu je izpričala svoje Vuzumcvanjc glede ureditve meje med njo in Rusijo s tem, da enostavno zanika tuake zahteve nu vsej črti, Večina članov te vlade spada v kusto piljskih žtahčičev (plemen i tašev), kateri nočejo ničesar slišati o kaki mirni preureditvi rusko-poliske meie; ti zakrknjeni rusufob nočejo priznati Curzonove črte za podlugo zudevnlh pogajanj. Poljski fofvinisti zahtevajo, da ostane v mejuh Poljske vse ozem ljc\ ki io ga vzeli Husiji i h i zadnji vojni; še več, oni zahtevajo eelo nekatere ki s Je, ki niso med sedn to vojno spadali Poljski. Značil no pn tom je to, du jih v tem |><>dplrujo domala vsi Poljaki, tako tudi nekateri demokrati, liberalci in cel^nekuteri socialisti, ki so se v tem oziru itosluvili na stališče ozkotirnega nacionulizmV Pre« kiatkim so namieč te skupine Izjavile, da za Poljsko je veliko večje nevarnosti Kusija nego Nemčija Oni se boje sovjetske Ru 11 je bolj kot se kuje Hitlerju. Take in |>odobnc izjave so sicer poceni. veiidai pa ka/ejo plitko mentullteto |M>ljakih emigrantov v Londonu Bodočnosti poljski c.a natoda l>i mnogo več kmtslilo, če bi ime t it na i od državnike, ki se bi lahko vsaj malo primerjali češkim diza\ uikom. Ceski dižavniki so resnični predstavniki svojega nu MMia. dočim ixdjski zastopniki predstavljajo le Interese poljskih Uigalašev —tiatega imovite|ndonui oni si pi izadeVSjo, da si utrdijo svoje pozicije za nadaljnjo i.koiiščanje poljskega ljudstva, polet; tega pa tudi ruskega ljudstva, katero je v spornem ozemlju v večini, Uejatvo Je. tla so na j j hi nem ozemlju vladali |*»liski veleposestniki, dočim so tamkajšnji ruski m |>o|j!iki pttbivalct zan je garali kol hrr/pruvna masa sužnjev V/lic ruskim uspehom v b»t)u proti nacijem, se p«»lJaka uhežna vlada nc da premakniti a stališča, da se hi inigajala s sovjetsko r vlado glede l*«doče meje. Niti Curzonova linija, ki Jc btju po zadnji vojni jsnilav Ijenn po nepristranskih vrščakih. jim nc ugaja četudi )< snvjeUk* vlada izjavila, da se lahko smatra ta črta le za podlago pogajanj in da jr pitpiavljma dati V^riMhf Vse lirje v svoji posesti, jih mo-jjjo naznaniti. Nemški privatni-ki so imeli več zaupanja v Jadzuiske vrednote kot v nera-"e papirje, morajo zdaj prija-svojo posest Reichsbanki, in F* kot orotivrednoat v zame-*> nemške marke. Reichsbanka f tudi predala vse te in druge Jadžarske vrednote nemški via-kl * njimi nakupuje vredno-* J* Madžarskem in jih pošilja ' Nttnčijo. Trideset milijonov pengov je 7° P<*v«enih takozvanl repa-*UC1J' "'dustrijske opreme. Tu *more ba, nobenega dvoma o kaj je šlo—vse mešane •"^madžarske družbe so bi-'^»ušp.ne in nemški del ime-V H' U\U ^ to )t. j\ ŠHr.skcB H poslan v Nemčijo. Tu-P'xi pokroviteljstvom Ivlade, toda izvedeno je ^ ( 'K|/^ bmkov. Nemški in-' »» posluževali svo-fvvhk.i, ba„k zato, da je bil del industrijskega imetja N, v ^mcijo. v' kem je Nemčija na " ' f a/bremenila" ime-•Mižno :J60 milijonov 11 so Nemci z vao natančnostjo sfcf-' »•hoslovaškl drža-I(» v roke nemško ' bi mogla zaple t ki *< V f * t Ti /na t. e,«' I ir (V Pfii t lu l,. V k. . TJ-M. S* r '"Iga rake prihajajo icnem postopanju. 4" zahodne Evrope, ^sle jasno, da se ■am /e pripravljajo i svojega imetjs ln narodi so slovesno "« *Jo priznal« no- "'Mmb imetjs, ki so bile izvedene na evropskih tleh pod nemškim pritiskom. Zedi njeni narodi so svarili pred na kupom nemškega imetja, ker Nemci nimajo pravice do te lastnine in je radi tega tudi ne mo rejo pravomočno prodati. " Toda stvar, ki se vrši pred našimi očmi zdaj, je mnogo bolj zapletena. Povsem očividno likvidirajo Nemci prostovoljno vse svoje inozemske investicije Domačini teh zasedenih deie prejemajo torej nazaj svoje vrednote—toda Nemci se tega sredstva poslužujejo za nakup drugačnih vrednot, o katerih se nadejajo, da jih bodo mogli tako spraviti, da jih zavezniki ne bodo mogli zaseči. Potrebno bi bilo, da izdajo ze-dinjeni narodi novo deklaracijo, in sicer tako preurejeno, da bo bolje odgovarjala sedanjim zahtevam položaja, in izboljšani nemški tehniki. Jasno je, da je v interesu vseh, da se Nemcem ne dovoli, da bi mogli v zadnjem trenotku rešiti velik del svojega pjena. Treba bi bilo jasno povedati, da so vse kuf>čije in transakcije, v katerih je udeležena Nemčija s katero koli drugo deželo, brez pravne podlage in neveljavne. Zmagovalci bi si morali biti na jasnem med seboj, kakšen naj bo novi red v pogledu last ninske pravice.-—ONA. Spominski radijski program Po iniciativi Združenega odbora se je vršil dne 27. marca na mestni postaji WNYC radijski program v spomin tretje obletnice prevrata v Jugoslaviji. Glasbene točke na programu so uključevale nastop naših priljubljenih mladih pevk, Ann Kepicove in Olge Turkovich, kateri sta zapeli par lepih slovenskih in jugoslovanskih pesmi ob otvoritvi programa. Za njima je zapela Zinka Milanov, pevka Metropol itanske opere, pesmi "Mala Floramy" od Tijadorvioa in pa "Aman Djevojko", ki je kompozicija Konjevkra. Kot govornik je nastopil Sava Kosano-viČ in program je zaključil Go-raninov oktet, ki je ob spremljanju harmonike in klavirja podal pesem "Partizanka". Značaj prevrata 27. marcu 1941 ie bil prikazan v sledečem govoru, ki ga je v angleščini izvajal Kosanovič: "Pred tremi leti je bil položaj v Evropi zelo težak. Anglija je bila sama v boju s Hitlerjem. Grčija se je herojsko borila proti Italiji, a Amerika in Sovjetska Rusija še nista bili v vojni. Na kontinentu ie vladal mrak. Demokracija je bila v moralni depresiji, a nacizem in fašizem pa na svojem vrhuncu. Hitler je v tem času priredil na Dunaju manifestacijo sile osišča s Cianom in japonskim ministrom vnanjih zadev, Matsuokom. Pozval je predstavnike jugoslovanske vlade, da podpišejo tro-zvezni dogovor. Medtem, komaj 36 ur po podpisu sramotnega pakta, dne 27. marca 1941, se je dvignilo in bruhnilo na dan razpoloženje jugoslovanskega ljudstva liki vulkan. Zrušena je bila na mah apizarska vlada, princ Pavel je bil vržen s prestola regentstva in z njim vsi ministri, ki »o podpisali tripartitni pakt. Brez direktne zveze s skupino ljudi, ki je Izvedla v Belgradu državni preobrat, je narod v neitetih jugoslovanskih mestih in krajih spontano vzel dogodek na znanje z razumevanjem. Pe vsej Jugoslaviji je odjeknila pesem: "Oj. Hitler. Hitler, U boš zgubil glavo na Balkanu. Narod je govoril v preproatem jeziku, enostavno, kajti narod veruje v zmago pravice nad krivico in dobrega nad zlom. Mi smo se zavedali, kaj je pomenilo za 15 milijonov Juguslovanov obkoljen je po 150 milijonih nacistov in fašistov. Ali v vprašanju samem je bilo nekaj vet nego zgolj fizična varnost—bilo je čuvanje ideala in morale Jugoslovani so si naložili strašno žrtev. N'lh odločitev ae je zdela v tistih d^eh kakor herojsko samomorsJvo. Ali ne to je bil užig! Dogodljaji ao pokazali, da je bil U korak z vidika čJo- večanstva in zgodovine inteligentna žrtev. V onem času moralne depresije demokracije je bil jugoslovanski 27. marec najhujši moralni udarec za Hitlerja in najjačji dokaz, da ni uspel v podrejenju Evrope. Dogodlja-ji so tudi dokazali, da je 27. marec izzval Hitlerja na odloke, ki so mu pokvarili načrt udara na Rusijo in ga zadržali šest tednov. Pokvarilo mu je to tudi načrt v Afriki in kasneje so dogodki pokazali jasno, kako katastrofalno je bilo vse to za osišče. In tudi če bi bila resnica, kar je rekel Hitler jedva tri mesece po 27. marcu, "da Jugoslavija več ne obstoju," bi 27. marec ne izgubil svojega pomena in značaj ne odločnosti. kaj se je medtem v resnici godilo v Jugoslaviji—med tem časom treh let? Duh, ki je kakor vulkan planil iz duše naroda pred tremi leti, je obdržal pri življenju najčudovitejšo borbo, katera neprestano dela preglavice sovražniku. Po uradnem zlomu Jugoslavije se je na stoterih mestih j^ojavil odpor ljudstva, ki se je končno zlil v veliko jugoslovansko demokratično gibanje pod maršalom Titom. Vsi Jugoslovani—Slovenci, Srbi in Hrvatje—vseh ver—pravoslavne, katoliške, muslimanske in judovske—so se spojili v en sam velik, nezlomljiv ljudski pokret, ob katerem se že več kot tri leta lomi ena Hitlerjeva ofenziva za drugo. In to gibanje danes po Chur-chillovem izvajanju drži na terenu več nacijskih divizij nego zavezniška fronta v Italiji. Istočasno pa nosi tudi duh prave demokracije, katera ne samo, da hoče ustvariti veliko demokratično federativno Jugoslavijo, nego bo tudi prerodila ves Balkan in vso centralno ter vzhodno Evropo. Tekom teh treh let je bilo mnogo slabega razumevanja jugoslovanske borbe. Požrtvovalna borba Jugoslovanov, ki je rešila tisoče in tisoče ameriških in angleških življenj, je bila prikazovana kot anarhija, kot civilna vojna, revolucija in bratomor-stvo. Pri tem se je pozabljalo, da tiranije in diktature smatra-o vsako težnjo po svobodi za revolucijo. Habsburžani so menili, da je revolucija, uko narod zahteva svobodo tiska. Tiranija smatra za revolucijo, uko narod zahteva pravico tajnega glasovanja. Za fašizem je revolucija, ako človek hoče, da je upoštevan kot človek. Medtem pu vemo, da so to osnovna načela, na katerih sloni ta velika dežela Lincolna in VVashingtona. In če bi onadva imela odločati v tem pravcu, sem prepričan, da bi dvignila enak odpor ljudstva, kakor ga vodi maršal Tito in osvobodilna vojska Jugoslavije. Zato ljudstvo Jugoslavije v svoji nadčloveški borbi pričakuje in prosi ljudstvo Združenih držav za razumevanje in moralno pomoč. Smrt fašizmu! Svoboda narod u!M—ZOJS A. PROSVETA - Glasovi iz naselbin ' (Nadaljevanje t 1 strani) ni bila tako slaba, toda ko sem prišel na vlak Peansylvanske železnice, sem šele videl, kako umazani vozovi so. Kamor sem Nemci in petrolej London. (ONA).—Tukajšnji izvedenci so. prepričani, da se nahaja zdaj že polovica Hitlerjevih petrolejskih virov v precejšnji bližini rdeče armade. V Rumuniji, na Madžarskem, na Poljikem in v Estoniji grozi Uit-lerju izguba petrolejskih virov, ki bi bila za njegovo žejno vojno mašino, ako ne pogubonosna, vendar pa zelo kritična. Nemško porabo petroleja cenijo na letno približno 15 milijonov ton. Od teh jih pride približno polovica iz omenjenih krajev. Toda tudi ako bi Hitler izgubil vse te vire petroleja, bi mu vendar še ostalo približno pet milijonov ton sintetičnega pndelka. Tovarne se nahajajo v Nemčiji; razen tega bi ostalo Nemcem še približno dva milijo-na ton petroleja,, ki prihaja iz različnih manjših najdišč v Avstriji, Nemčiji in drugod. Kar »e tiče bencina za letalstvo, ie Nemet tumujo ničesar bati, ker imajo dovolj rafinerij, v katerih morejo vedno predelati zadostno množino MnteUč-n«ga bencina prijel, sem imel umazane roke, kakor bi vea dan nakladal premog, vozovi pa tako nabasani, da so morali mnogi stati. Jaz sem imel srečo, ker sem prišel dovolj zgodaj na vlak. Če bi bil prišel par minut kasneje, bi moral stati od Chicaga do Pittsburgha, kakor so morali drugi. Take vožnje še nisem imel od takrat, ko smo se peljali v Galicijo. Takrat smo bili prav tako nabiti v živinskih vagonih. V našem vozu je od Chicaga do Pittaburgha itak) 15 do 20 potnikov, nekateri ao sedeli kar po tleh, vojaki so pa kar ležali na tleh. Ne vem, zakaj prodajo toliko voznih listkov, ko vidijo, da ni prostora. Ampak kompanija se prav nič ne zmeni za ljudi, samo da je kupčija—profit. Naj $e omenim, kako smo se tresli, ker tisti vo« je skakal kot bi vozil po kamnu, ne po tračnicah. Sramota za to kompanijo, ker ima take vozove v prometu. Človek mora plačati, pa Če sedi ali stoji celih deset ur v tako zanikrnem vozu. Ko pridemo v Pittsburgh, grem najprej tja, kjer sem kupil vozni listek. Pokažem mu tisti rezit. Pogleda ga, mi ga vrne in pravi, naj grem v sedmo nadstropje, da bom tam dobil denar nazaj. Storim tako in pridem pred neko uradnico. Dam ji tisti rezit. Nekaj časa ga ogleduje, nakar jmkliče po telefonu, potem mi pa pravi, da nisem vzel pravi vlak. Katerega pa naj vzamem, saj drugega pi bilo. Tako se pregovarjam s tisto žensko, ki mi prične naštevati, koliko je davek, ^koliko to in ono. Končno je naštela toliko, da bi moral Še doplačati. Tako so me "vfliknili" za 14.16. Kadar volk dobi ovco, je več ne spusti, ln kadar kapi-taliat dobi denar, ga tudi več ne izpusti. Sedaj bom pa še omenil, kako sem obiskal drugega bratrancu Simona Strimlana, ki ga tudi že nisem videl več let. Mislil sem, da bom še njega obiskal sedaj, ko imam čaa. Pred več leti je živel v Libraryju, leta 1929 pa se je preselil v RitUnan, Ohlo. Delal je v papirnici. Sedaj, ko sem bil pri njem, je bil bolan že par tednov. Omeniti moram, da imam prav slabo srečo z mojimi bratranci. Kamor sem prišel, povsod bolezen. Ko sem prišel v Colorado, sem našel Joeva Zupančiča z zlomljeno roko. Mislil sem, da bom Simona našel pri boljšem zdravju, toda je bil še slabši kot Joe. On sploh ne more nič uživati. Pravi, da ga žalodoc boli. Zdravnik pride večkrst k njemu, toda mu ne more nič pomaguti. Zdaj čaka, kdaj ga zdravnik pošlje v bolnišnico, da z X-žarki ugotove, kakšno bolezen ima. Čaka že 14 dni, toda ne more priti na vrsto, toliko bolnikov je. Kad bi šel v Wadsworth v bol-nišnioo, ker je samo pet milj oddaljena, toda tudi tam ni prostora. Rekel je, če ne bo nič, bo moral iti v Barberton, 12 milj daleč. Dalj kot bo čakal, slabše bo. 2e lani ga je enkrat Uko prijelo, du je moral biti pet tednov doma. Sedaj se bo gotovo moral podvreči operaciji. £eltin mu hitrega okrevanja. Ko sem prišel tja. sta bila sama doma. Ko smo ae nekoliko pogovorili, pravi, da bo pokii« "i sina Franka, de me bo kam peljal. On res kmalu pride in pravi, da ae bomo malo'peljali. Ki kol sem. da bi šel tad v Barberton. toda je predelaš, ali Frank jo bil s tem predlogom zadevo i jen. Spravimo as v karo u» r nami je šla tudi Frankov« štna. Ko pridemo v liaifcarton, »e najprej ogiaairu (ari Mnttu Močniku. ki ue ni bil tema. Vpra sem 'umo. kje je on m pravi, da mora btM v Hiov»J*ftNf». " Gramo t|a m vmašara nefcw če ie Matt Moenik m Pove mi. da ja šel v AJuon. toda bo krna lu nazaj Potem 4 nekoliko ogledamo kejtittšče. k' Je »node/"" urejeno in tudi vedno dmfti kegljalo*. Voreftam. če W šU lah ko v klub. Pokaže mi pred*«! nik«, kateri nravi, di gremo lahko, ko mu povem, kdo in odkod seno, m tudi sam gre z nami Potem pride Matt, ki ga že dolgo nisem videl. Vprašam ga. če sta Ocepkova tukaj, da bi jih tudi rad videl. Ni jih bilo, dasi pride* jo večkrat*; da bi jih šel iskat, je bilo pa že prepozno. Par besed sem spregovoril z Ocepkovo hčerko, ki je bila v Slovenskem domu. Je zelo prijazno dekle m govorila je kar slovensko. Ob enajstih se tudi mi vrnemo proti Rittmanu. Pri Simonu sem se pomudil še dva dni, potem se p« zopet vrnil y Penno. On ima štiri sinove. Dva sta še doma, eden je v Londonu že več kot leto dni, mlajši pa je bil na italijanski fronti 18 mesecev, a zdaj je v bolnišnici v Afriki ž« tri mesece. Nadtjajo se, da pride domov. H valu Simonu in njegpvi ženi za prijaznost in postrežbo " in želini, da kmalu ozdravi. Tako se je končalo moje potovanje v Colorado in Ohio. Jakob Zupančič. 386. Sporazum med Španijo in zavezniki Možnost sklenitve ekonomskega pakte London. 10. apr.—Doznava ae, da je Amerika umaknila zahtevo za popolno uatavitev izvoza tungtftenu iz Španije v Nemčijo in s tem utrla pot doaegi sporazuma s Španijo. Pričakuje ue, du bo Špuniju podpisala eko-nomki pukt z Ameriko in Veliko Britanijo. V teku pogajanj je Amerike pritiskalu nu Španijo /u popolno ustavitev izvoza tungstena v Nemčijo. Diktator Franoiaco Frunco je izjavil, da je za zniša« nje izvoza ne eno desetino. A-meriške avtoritete so potem predlagale kompromis, na čigar podlagi naj bi Nemčija dobila le pet odatotkov tungstena iz Španije od normalne količine. Vlada premierja Badoglija dobi 12 izmed 14 itakijanvkih parnikov, ki so internirani v lukah Baleriškik otokov. Vprašanje dveh ostalih parnikov prida pred posebni tribuna!, prav tako vprašanje italijanskih bojnih ladij, ki se nahajajo v španskih lukah. Fruucova vlada mora omejiti aktivnosti članov nemških konzulatov, agentov ln špionov v Tangierju. Ostanki španske plave legije v Rusiji morajo biti razpuščeni. Izjema naj velja le za neznatno število španskih , prostovoljcev, ki so stopili v nemško armado. ZAPISNIK aeje širšega odbora SANSa I. januarja 1N4 Hešel Skerman. Chicago. IU. (Nadaljevanje) ŠIRŠI ODBOR: Frank Aleah George J. Brince Matija j. Butala Joeeph F. Dum Katherlne Krainz Helena llušar Johana Merver Kmma Planinšek Joaephlne Erjavec Mary 1. Pohitnik John Gornik Frank Puncer Mary Jurca Britska armada ne mara Židov Vlade pojasnila svoje stališče London. 10. apr.—Vlada je odbila zahtevo, izrečeno v parlamentu, glede premestitve Židov, ki služijo v |>olj*ki armadi, v britsko armado. Trdi se, ds »o židje v jKdjski armadi obsovra-ženL Zahtevo )c stavil poslanec Tom Driberg, član neodvisne stranke. Državni minister Ricliard Law, je dejal, da poljska ubežna vlada skuša storiti vae, kar more glede kontrole obnašanja poljskih čet najiram Židom, Premestitev židov iz poljske v britsko armado ni mogoča /-daj, ko so v teku priprave za invazijo za-pailne Rvrope in ustsnovitve druge fronte. Dnberg se je priloj.il, da razgovori, katere je imel zunanji mlniater Anthony ftBden s člani poljske vlade, niso preprečili manifestacij sovraštva proti židom v poljski armadi. On je tudi poudarjal, da to lahlpi povzroči resne komplikacije. Najzanesljivejše dnevne de Isvske vsstl ao e dnevniku "Pro evetL" Ali lik čMele vaak dan? 1*44 umi ve Vital Vodušek Frank VVedic Josie Zakrajšek Agnes Zalokar Anton Zbašnik • Joseph 2Sorc Louis Železnikar NODOMESTN1 CLAN1 ŠIRŠEGA ODBORA: ' John Kumše George Stonfch Anton Zor man ČASTNI ODBOR: John Jerič (Amerikanski Slovenec) Vatro J. O rili (Enakopravnoat) • Anton Sabec (Glas SDZ) Ivan Zupan (Glasilo KSKJ) Louis Beniger (Mladinski List) Albina Novak (Zarja) Anton Terbovec (Nova Doba) Prcid* se na volitev nadzornega odbora. Br. Zalet priporoča, da predsednik imenuje tri Člsne tega odbere. Br. ICrUtan izjavi, da bi rujši videl, da se jih izvoli z glasovanjem. * Imenovani so Bledeči bratje in sestre: Zbašnik. Puncer, Vodušek, Afcah, Brince, Zore, Erjavec, Gornik, Žtleznikar. Imenovanje sprejmejo in so izvoljeni v nadzorni odbor: aestra Erjavec in brata Vodušek in Zore. Br. Vodušek prosi, da se njegova izvajanja, kl bodo sledila, vza-mejo bratsko v upoštevanje. "Dejstvo je, da nI bilo popolnega sporazuma med nami, saj so nekateri celo planil proti SANSki in izato-pali ia njega. Obaojam te izstope, kakor tudi obsojam ln obžalujem zaletavanje v Adamiča. Toda naj vam dam najprej nekoliko ozadja. Bil sem odločen Slovenec že v atsri domovini 1» .tudi jaz sem bil nazvan za—komunista! Moja družina je bojevno narodna. V najhujši diktaturi je moj brat razvil prepovedano slovensko zastavo na ljubljanski univerzi ob praznovanju dneva ivete Save ki je za Srbe zelo velik svetnik. Seveda je bir moj brat zaprt. In naj šs dostavim, da meni ni treba reči 'reverend', ker aem med vami lato kot vi—brat Slovenec in Jugoalovan.—Pa poglejmo malo tja: partizani so začeli prvi oboroieni odpor. In komunisti ao bili edini, ki so Imeli sijajno organizirano podzemsko gibanje. Razumljivo je torej^ da ao imeli komunisti vašno vlogo med partizani. Vendar pa se ne sme reči, da drugi Slovenci tam niao bili za odpor, ako ae niao pridružili partizanom. Pač poznam ljudstvo Um, asj sem tu šele pet let . . . Kot prepričan Slovenec pozdravljam odpor partizanov, toda noftem, da bi kak očitek padel na druge. Tem jih še veliko čeka na pravi trenotek, ko bodo hrabro in brez oklevanja dali tvoje življenje ta osvobojen je,—Poročila Adamiča to zanimiva. Njegovo knjigo "My Native Und" aem prečhal v eni noči—je sijajno delo, četudi te ne ttrinjam z vasmi njsgoviml izvajanji. Tod« pteko Rima prihajajo druga porufttla q odporu onih, ki ae ne atrinjejo t partizani. Tako mt je bilo mogoče uatvs-rfctl ti neprlstranako sliko, dočim mnogi drugi tega ntso mogli, ker so nssedll hujskanju. Od tu nimamo pravice, odločati bratom tam, kako državno obliko si naj zgrade. Oaebno imern pravico pitati v Javnosti o svojih načrtih, kakor jo ima Adamič. O tem te razumemo. Toda tu se motamo dvigniti nad osebna prepričanj«. Trudil tem te, da pregovorim one, ki se hoteli izstopiti. In potrebno te mi tdl pogovoriti se o nekaterih stvareh In priti do j«t-nostl. Mi katoliškega mišljenju smo ae sestsll ln zediniH, ds predložimo sledečo resolucijo; SANS smo ustanovili z namenom, da adružimo vse ameriške Slovence k delu za trpeči tloventkl narod v ateri domovini. Slovenski kongres je postavil SANS nad vte ttranke in itruje, Postavil mu je kot e^nl cilj delovati in boriti ae za tdrulltev vseli Slovencev v svobodno in demokratično Slovsnljp v federaciji z drugimi južno slovanskimi narodi In propagirati to idejo z vsemi močmi med Združenimi narodi in slaati v naši dfUvi. Prepričani tmo bili, da tmo t tem izjavili težnjo in voljo oele-kupnega slovenskega naroda, ki Je ječel in ječi v stan domovini pod nasilno okupacijo. Prepričani tmo bili, dt to tudi tam vsi brez Izjeme struj aH strank odkrienl boriti se ta ta isti cilj. Med tem to te dogodki v domovini hitro rasvljall En del slo-vsnskeg« naroda, pod pretežnim vodstvom komunistične stranke, la Je odlna še tskrst imela v rokah dobro razpredena podzemno organizacijo, se je odločil za takojšen oborožen odpor proti okupatorjem. Z žalostjo ugotavljamo, da je pri tem—v silno neurejenih in razruvanih razmerah—prišlo tudi do ostrih ttrankaraklk bojev in do bratomornega klanja in ubijanj«, ki ga odločno obso. jsmo. Iskreno pozdravljamo vsak odpor proti tujim natilnlkom. Nikakor ps' ns odobravamo, da bi ae a jnaidcrjanjsm aamo lege od-l>ona hotelo ustvariti videz, da ao val drugi fllovsncl poatall nezvesti našemu skupnemu slovenskemu programu. Prepričani *m odslej brez razlika, poudarjanj« in izjavljanja raznih at ran karaklh uačrtov a« bodočno svetovno in domačo ureditev, bon samo xa združitev vseh Slovencev v svobodno in demokratično Slovenijo, ki naj st sama odloči svojo bodočo ureditev. V ti borbi oaj propagira še dalje to našo voljo med vaemi Združenimi narodi in išče njih pomoči In zaalombe, zlasti med našimi slovanskimi brati. MkuAa naj ohranjati med Slovenci v stari donvrvtnt duha skup-noati, ki bo ob pravem trenutku dvignil vae do zadnjega v odio-<«fi odpor in boj proti aovražnlku; ta tako vplivanje na Hlovene* v stari domovini naj skuša uporabiti zlaatl tudi vea vpliv naše drževe. Enako pa naj skuša tudi po avojlh močeh obveščati vse Slovence v Ameriki pravično in neprlstranako o resničnem stanju dogodkov m naše borbe Upamo, da je med nami še (kivolj bratskega duha, da ae združi- ; mo ra temi cilji, kl amo at jih ob uatanovitvi /aatavllt." (Ploskanje.) li« Cainkar je lataga mnenja ko br. Vodutok, da je tem še mnogo Klovsneev, ki nieo v vratah osvobodilne vojake, s vseeno zaelu-H>» našo podporo Toda enag« vekrvašnega dejstva nikakor ne smemo pozabiti: Odločno amo proti prejšnjemu mu, ki je tleti! naš narod m oboo jamo va« tlsU. ki gs ljudstvu vsiljujejo še sa bodoče (Odobravanje.) ' - CDUJ. prihodnja.) Itj&at:* i: I ' <: u , ^ .. > PROSVETA torek u. M1HA1L ARCIBA&EV S ANIN Poaloveail Slan« Kr«iov*c CASSINO SHAMBLES AFTER ALLIED BOMBARDMENT (Se nadaljuj«.) "Kam gresU?" je vprsšal Novikov. ' "Prijatelja nameravamo pogostiti!" je rekel Ivanov, potegnil iz žepa stekleničico žganja in jim je zmagovito pokazal. Sanin ne je veselo zasmejal. Juriju sta se zdela njegov smeh in žganje neumestna in neokusna ter se jo s studom obrnil. Sanin je to opazil, a ni rekel nič. "Hvala ti, o Gospod, da njaem tak kakor ta cestninar!" se je dvoumno smehljal Ivanov v basu. Jurij je zardel. "Tudi . . . ie norčevati se!" si je prezirljivo mislil, skomizgnil z rameni in odšel. "Novikov, ti nezavedni farizej, gremo skupaj!" je sitnaril Ivanov. "Kakšnega hudiča?" "Žganje pit!" Novikov je bolestno pogledal po drevoredu, toda Lide ni bilo videti nikjer. "Lida sedi doma in se kesa avojlh grehov," ji pripomnil Sanin in se smehljal. "Neumnosti," je užsljeno zamrmral Novikov; "imam bolnika . . "Ki bo lahko umrl tudi brez tvoje pomoči," se je oglasil Ivsnov. "Sicer pa tudi lahko iz-pijeva žganje brez tvojega privoljenja." "Napil bi se ali kaj," si je bridko mislil No-, vi kov in rekel: "No, dobro ... pojdimo!" Odšli ao in Jurij je ie dolgo čssa lahko slišal okorni bas Ivanova in lahkomiselni, prijazni Ssninov smeh. Zopet je iel skozi drevored. Ženski glasovi so gs poklicali. Zina Karsavina in učiteljica Dubova sta sedeli na eni od klopi v drevoredu. Bilo ja že čisto temno in komaj je bilo videti v senci dvoje postav v temnih oblekah, brez klobukov in a knjigami v rokah. Jurij je hitro in z veseljem Šel k njima. "Odkod p*?" je vprašal in jih pozdravil. "V knjižici sva bili," je odgovorila Karsavina. Dubova se je molče odmaknila in očistila prostor zraven sebe; čeprav bi ae Jurij rad usedel zraven Karsavine, vendar bi bilo to nerodno in zato se je usedel zraven ne prav lepe učiteljice. "Zakaj ste tako mračnega m razdraženega obraza?" je vprašala Dubova in iz navade zbadljivo skremžila svoje drobne, suhe ustnice. "Od kod ste vzeli, da aam mračnega obraza? Kar najbolj veselega. Sicer pa je v resnici nekako dolgočasno . . "Najbrž nimate kaj delati!" se je norčevala Dubova. "Vi pa imate kaj delati?" "Da; nimamo čaaa za jokanje." "Tiatega tudi ne maram." % "No, pa ae cmerite . . .," ae je šalila Dubova. "Moje življenje je poatalo zdaj že tako, da sem ae še amejati odvadil." Skoai njegov glaa ao prodrle tako bridke barve. da ao vai nehote utihnili. Jurij je nekaj čaaa molčal in ae amehljal. "Prijatelj mi je pravil, da je moje življenje zelo poučno," Je rekel, čeprav mu ni nihče tega pravil. "V kakšnem oziru?" je previdno vprašala Karaavina. "V tem oziru, kako ne ame človek živeti." "No pa pripovedujte. Morda bova še medve izluščili kako jedro iz te prilike . . ." je predlagala Dubova. Jurij jc amatral svoje življenje za izključno nesrečno, sebe pa za izključno nearečnega človeka. V tem je imel nekakšno žaloatno zadoščenje ui prijetno mu je bilo pritoževati se nad avojim življenjem in nad ljudmi. Z moškimi ni nikoli govoril o tem, ker je instinktivno slutil, da mu ne bodo verjeli; toda z ženskami, zlasti z mladimi in lepimi, se je rad in obširno pogovarjal o aebi. Bil je lep in je dobro govoVil in ženake ao vedno čutile do njega aočutje, ki je bilo prežeto z zaljubljenoatjo. To pot je Jurij začel s šalo in je lahko prešel V avo J navadni ton ter dolgo pripovedoval o svojem življenju. Po njegovih besedah ae je izšlo uko, da ao njega. Človeka z ogromnimi močmi, razmeaarili okolica in razmere, da ga niao razumeli v stranki in da' je tega, da ni po-atal iz njega voditelj naroda, ampak navaden, iz ničevega razloga izgnani študent, kriv usoden alučaj in človeška neumnost, ne pa on sam. Kakor vaem zelo aamoljubnim ljudem, Uko tudi Juriju ni prišlo na misel, da to,ni dokaz za njegovo izključno moč in da vaakega genialnega človeka obdajajo prav Uki alučaji in ljudje. Zdelo ae mu je, da njaga edinega zalezuje težka in nepremagljiva usoda. < • Pripovedoval Je namreč zelo lepo, živahno in jaano, Uko da je bilo la podobno reanici in deklici ata mu verjeli ter obžalovali in aa 2*loatili * njim vred. Godba ja la vadbo igrala prav U-ko brez takta, a tožeče; večer je bil Uman, aa-njav in vaem je bilo sanjavo in otožno pri srcu. Ko je Jurij obmolknil, je Dubova tiho vprašala v.odgovor na avoje lastna misli, da je njeno življenje dolgočasno, enolično in da ae bo že kmalu poaUrala, na da bi bila okusila areče in 4fti bežni: "Povejte, Jurij Nikolajevič, ali vam nikoli ne pride v glavo misel rta samomor?" ' "Zakaj to vprašate?" • "Tako." ' ♦ Obmolknila ata. * . ■ ' '"Vi ste torej bili v odboru?" Je radovedno vprašala Karsavina. "Da," je kratko in nekako nerad odgovoril Jurij, vendar ga ja veaelilo to priznati, ker je mialil, da mu bo pridobilo v očeh mlade in lepe daklice nekako mračno zanimivost. Nato ju je Jurij spramil domov. Po cesti ao veliko govorili in ae smejali in že ni bilo več žalostno. "Tako izvraten je!" ja rakla Karsavina,. ko Je Jurij odšel. ........... ■ ■ eni • "Le glej, da aa ne zaljubiš!" ji je pošugala a pratom Dubova. ""No, kaj še!" je vzkliknila Karaavina v tajnem, instinktivnem atrahu. Jurij ja prišel domov živshen in dobre volje. Pogledal je na začeto aliko, ni občutil ničesar in ae je zadovoljen ulagel spat. ponoči ae mu je naaladno sanjalo o mladih, aolnčnih in lepih žanakah. X. Drugi večer ja Iel Jurij zopet tja, kjer je bil srečal Karaavino in Dubovo. Vaa dan ae je z veaeljem apominjal večera, ki ga je prebil ž njima, in bi ju zopet rad dobil, aa pogovarjal ž njima o iatih stvareh in zopet zagledal v veselih in nežnih očeh iskrenost in pohvalo. Večer Je bil čisto jsaen, tih, vroč. Nad ulicami je ležal v traku droben, gub prah in v drevoredu ni bilo nikogar razan slučajno mimoidočih. Jurij jc jezno stresal z glavo nad nevoljo, ki ja raatla v njegovih praih, kakor bi ga bil kdo razžalil in je počaai začel malo hoditi po drevoredu, ter ai Je gledal pred noge. •Tak dolgčaf," Ja mialil, "kaj naj počnem?" Nasproti njamu Ja šel hitrih korakov in ma-haje s proato roko itudent Safrov ter ae mu je že od daleč vljudno amehljal. (Sa nadaljuje.) Mežnar Bonaček Joša fcallgo Pomladno deževje je izpralo testo, da se je videlo kamenje, ki so bili z njim jeseni posuli klanec. Sonce je sijalo na mokre vrtove in odsevalo v lužah. S<*del sem na mokrih tramih ob mladih orehih Bilo je popoldne pred praznikom sv. Jožefa. Na ovinku aredi vasi. pod klancem ob starodavni lipi, ki U-kiat »e ni bila okleščena, aem zagledal starega Bonačka. kl je porast in trudno stopal v klanec Stari rnežnar podružnice sv. Jožefa je šel pnpravljat ceikcv /a prihodnji dan. ko je bila gori maša Takrat M-m vedel, da bo kmalu pomtad tn da botlo zacvelc tiobentice ob ograjah ln zvončki /atvonkljall po dolinah v pomladnih kapah Stari Bonaček ki je imel vm* ogubano obličje, ki )v porinil in poleti nosil po|. h«v ko in bil obut v te>ke škot-nje. j*- ptini-M*! zame vsako leto nnmo rtai* h lir pomlgd Zdelo ml ie lno vode. ker Je prag nižji kakor svet okoli bajt* Sama živita s staro Bonaček hodi pozimi po hišah prašiče klat, poleti pa z ženo obdelujeta svoje kameni-te njivice in spravljata seno ia kamenitih ograj za edino kravo domov. Sest let nu je bilo. ko se mi je starec nasmejal, me dvignil s tramov in me s toplim glasom povabil, naj grem ft njim k Sv. Jožefu. Skupaj sva stopala po ra/dia|»aiii izprani caatl. Z mrz-K k«4čeno roko me je vodil v klanec Pred napol podrtim kri-na koncu vasi se je starec odkril,.nato pa sva tavila s ceste po »tezi v breg Vrtovi pod hribom >U vrtnice m bili 4e vsi pusti in sivi, drevje'Vse golo. le ob lužah pri fckarpah je poganja- liatov in male vrbice so se silile teleneti. Mimo kupov kamenja, mimo njiv, ki ao bile vae puate in naizorane, ava ae vzpenjala v breg proti cerkvi; ateza je po Ograji mimo aamotnega hrasta, po aenožeti do gozdička, ki je obdajal cerkev od vaeh atrani. Bonaček me dvigne, in oba ava atopila preko škarpe, šla mimo mladih gabrov in hraatov ob jamah, polnih drobnega belega pe-aka. Cerkev je ograjena z razpadajočim zidom, dvoje razdrtih kamenitih stopnic drži na prostor pred cerkvijo, ns pokopališče brez grobov, tam leie spomini mladosti Dve lipi atojiu ob vhodu na ravni rt ico, ki obdaja cerkev .. Pomladni veter, ki vaje sem od Tiaovcev. lahko pošume-va v golih vejah Sonce aije na neštete bregove in gozdove Uko toplo, kakor bi hotelo Izzvati trave in drevesa, da naenkrat zaze-lene. Tam na levi Jc cerkvica Sv. Ane, pod njo ao redki gozdovi. lazi in gmajne. Gmajne, porasle z brinjem, se vlečejo daleč tja skoraj do krimskih gozdov Pod njimi nc vije cesta mimo samotnih hiš mimo hrastovih goe-dlčev, vedno više in više. dokler ne utone v goidovlh Smrekovi * THROUGH A MAK ln tha smoke, aa Anied raconnatssanea plan« took this photo of Cassino, providing gra-phic evidenca of tha devastation wrought upon tha Nazl stronghold by hundreds of tons of bombs and artillary shells. Not a house ln tha town seems to have escaped unscathed. In spita of tha record pounding, German forces continue to fight from the rulna. Offlcial U. S. Armjr Air Forces photo. temni, pa naj bo to spoihladi, jeseni ali pozimi, ko jim silna kraška burja piha sneg z dreves. Na pomUd, tu pa Um pozno v maju, zazaleni med njimi samotna bukev, kakor lučke se blišče svetli listi med temnimi dreve-ai. Sivi bregovi in temni gozdovi, nad vsem tem pa modro nebo; to je naša prva, tiha pomlad. S starim Bonačkom stojiva pri zidu, ki ga sonce ogreva. Na Žalostni gori je zapel železni zvon, edini, ki s svojim ubitim glasom naznanja ljudem dan, zvoni poldne in zdravomarijo. Zvon na Žalostni ''gori poje, da, bo jutri praznik. Vae druge cerkve mol-čecker ,so', vse zvonove pobrali med'vojno in jih prelili v topove. Tako'blizu je Žalostna gora v tem . pomladnem soncu, da bi človek samo preskrčil globoko dolino, ki leži med njo in med Sv. Jožefom. Ubiti glas odmeva v Hrastju, Zadobju in v Ograjah, ki laže na zapadni strani Sv. Jožefa. Na drugo stran hriba se zvoneiije ne sliši; tam tudi sonca ni. V Mlečnike prihaja svetloba aamo le od umitega neba ii^ od obsijanih kamenitih gmajn, > Ali {»oaluša tudi sUri Bonaček zvon z Žalostne gore? Nema stojiva ob zidu. Starec ima zaprte oči. Tiati zVon poje na Žalost-ni gori, ki so ga kupili Amerikanci. Tam so tudi vai njegovi sinovi in on miali nanje, ki so si od ust pritrgali dolar in ga po-slali z drugimi Žalostni Mariji v domovino. Pritajeno šumi veter v obledelih brinjevih grmih. Stari mož ne ališi tega šelestenja, ne vidi pomladi, ki prihaja od Tisovcev. Več ko sedemdeset let je šlo skozi njegovo arce, ki v delu in aamem trpljenju morda ni nikdar čutilo pomladi. Oatal je aam z ženo, ki je rodila sinove zfc tujino in ji je enega že požrla jama onkraj morja. Starec si želi samo sonca, ki ogreje premrle ude, ne vidi več lepote, ki jo obsevajo njegovi žarki po tej piaani, prelepi kamniti zemlji! Rdeča vraU, ki držijo v cerkev, so popisana; nerodne črke ao vrezane v les Po prazni cerkvi odmeva Škrtanje ključa, ko Bonaček odpira vraU. Mraz je v cerkvi; vendar ta hlad ni tako neprijazen, kakor je po cerkvah pozimi, ker tu sije akozi velika okna aonce in obliva a avojimi žarki belomodre neposlikane stene. Štiri vrste klopi stoje ns vsaki strani. Lesena prižnica je vsa razjedena od črvov in pod njo je za nekaj pesti črvojedine. Tak je tudi oltar. .Čudovito lepo izrezljane lesene podobe, ki se že v polmraku blišče, kakor bi bile iz samega zlata. Njegovi koraki so odmevali po cerkvi, ko je odšel v zakristijo pripravljat obleko' za mašo, ki bo prihodnji dan. Prišla je še stara Bonačkova, da sta vse očistila, jaz pa sem zbežal iz tega hlada ven v sončno popoldne. Mrak je legal na cesto ob Luž-nikih, ko sta se oba starca vračala v vas. Naslednji dan, ko je sonce tako čisto prijadralo na vedro nebo, sva bila spet oba že v gori. Prva maša je pri fari, druga pa pri Sv. Jožefu. Fantje gredo ta dan vsi k drugi maši; tako tudi dekleta. Vendar v cerkvi ni dosti ljydi. Nekaj deklet in otrok drgece v mrazu in se prestopa po mrzlih tleh, fantje pa ae zunaj smejijo tako naglas, da preglase župnikovo tihp besedo in pesem s kora, kjer ni orgelj. Maša je hitro končana iti mežnar Bonaček je zadovoljen. V puščico je nabral nekaj drobiža; še največ so mu dali fantje zunaj cerkve. Tam jo tudi stojnica z medenimi srci in drugimi drobnarijami, ki jih fantje kupujejo za dekleta. Tako je vsako leto pri Sv. Jožefu. To je za našo vas praznik zgodnje pomladi. Po dolgih letih so vse cerkvice v fari dobile nove zvonove. Na Žalostni gori je spet zapel veliki zvon, ki pa ni bil tako silen in mogočen kakor je bil oni, ki je kraljeval pred vojno od Krima do Ljubljanskega vrha in so ga morali v zvoniku razbiti, da so ga lahko vrgli na tla. Zapel je jekleni zvop, starega železnega pa so odpeljali k Sv. Jožefu. Ljudje so jokali, ko so zaslišali glas, čeprav ubiti glas že črvivega zvona z Žalostne gore. Takrat so starši in starke po vasi spet oživili pravljico iz starih, starih časov, ko je visel V zvoniku Sv. Jožefa zvon s Uko silnim glasom, da je oglušil polje, da polje ni rodilo, ker ga je pretreslo brnenje zvona. • ' Bonaček se jc postaral; umrla mu Je žena. sam pa je zdaj vsak četrtek, pozimi in poleti hodil zvonit in ljudem naznanjat pe- lo nekaj bledo zelenih travnih krlmaki gozdovi ao vedno enako tek in post za prihodnji dan. Vsako soboto se je oglasil pozimi ob treh, po sv. Juriju pa ob štirih popoldne zvon s hriba Sv. Jožefa in se prelival v ki je zvenela z vseh cerkva cerkvic v Uri. Nikdar ni hot zvonenja prepustili drugemu če je bil aneg še tako visok' je odpravil vaak četrtek pJ mraku in vsako soboto p0p0ic na hrib. Ostra burja je odnašala gU, ve zvona v ravnino, ljudje so greli ob pečeh, skozi vas Je drž la samo ozka gaz, ko je neki dne čudno hitro utihnil zvon Jožefa. Vendar, se temu ni dil nihče. Ko pa v soboto ni lo s hriba nobenega glasu, je načkov sosed stopil na hrib Našel je cerkev odprto. Burj je nanesla sneg skoro do sre cerkve, v zvoniku pa je mežnar Bonaček mrtev in mrz in v rokah je fie vedno krče stiskal vrv. Tako je umrl v c< kvi, ki jo je Uko ljubil in je hotel prepustiti drugemu. Razni mali oglati POTREBUJEMO ŽENSKE za lahka tovarniška dela. A. Mfg. Co., 525 No. Noble st., 2nd fle MOŠKE POTREBUJEMO izkušene za delo na strugarskih str jih. fl&cA Mfg. Co., 525 No. Noble Povtoctlkt otroci dobivalo hrano v zavodih, kl šanaka organizacija. so jih uataaovtle "MAJSKI GLAS" edina slovenska revija. urojovans gibanja v korist dolsvskagi LETOŠNJA IZDAJA MAJSKEGA GLASA SO POSVEČENA j02etu zavertniku Petnajst lot bo minilo, od kar Jo umrl. A njegovo dalo živil To bo pričal ta Majski glasi NAROČITE GA ClMVEC IZVODOV Cona sa POSAMEZEN IZVOD Jo 35c Za večja naroAla so cene sledeče: 10 lstlsov...................... S 3.30 15 Utlsov....... ........ 4.80 25 &sI!sot........................ 7.75 35 Utlsov ......................... 10.50 50 lstlsov........................$14.50 75 lstlsov....................... 21.00 100 Utlsov........................274)0 250 Utlsov........................65.00 Pošljite naročilo ko hitro mogoče! Naročila pošljite na sledeči naslovi PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago 23, iii. naročite si dnevnik prosveto Po sklepa 12. redna konvanelje ae lahke oaza* m Ust Prosveto la priUeJa adaa. dva. trt štiri ali pa* članov to ene drušiae k sol aarot Liat Prosveta stana sa vse eaohe. ss 61as» ali nečlane M-00 ss »too naročnino. Kar pa Člani Aa plačaja pri miaishi 112« n k. aa Hm te prištele k narečnim. Tacaj eadaj ni varoka. rs*, da Je lis! peadrav aa člana SRP J. Ust Praavate Ja vaša laatnlaa i> totava Ja v vsaki drušiai ssMs. Id M tod čital Ust vsak dam. Ps. Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha hiti ton SNPJ, ali de se preseli proč od družina ln bo zahteval aam avo) list tednik, bode moral tisti član ls dotična družina, kl Ja tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, tn obenem doplačati dotttoo vsoto liatu Prosveta Ako tegs na stori, tedaj mora upravništvo zniiaU datum sa ta vaoto naročniku. Za Zdniš. država u lTaasda ISJt Ia miragi hi ekottoa fa.....91M 1 tednik In---t at 1 tednik kl_____• " • tednika U----MS t tednika U-------* t tednika la _-%m S tednika la----- 4 tednika te---lJt 4 tednika hi-------- I tednikov la______nič I malhi In ____________ I Evropo Ja • M la.lnlnt PROSVETA SRP J. . Laarodate Avo. ta. ra. L Ima-------------fcp. Ustavita b aaoH