Leto LXX Stev. 275 a V Ljubljani, v soboto, 28. novembra I942-XXI Naročnina me«ečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Ur — nedeljska ledaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 50 Lir. Ček. raS. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 ca inserate, Podružnieal Novo mesto. Izključna pooblaSčenka za oglaševanje Ital izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. vedeljka In dneva po praznika. ^^^^n* mi Kopltarlevi 6, L|obl)aoa. Ammlol.trazlooei Kopitarjeva 6, Lubiana. I Telelon 4001—40GS. Abbonamentli Me.a 18 Lire; Estero, mete A) Lire, hdunune domenica. anno 34 Lire. tUtero 50 Lire. C. C. ?4 Lubiana 10650 per gli »bbo-namenUi 10.349 pe* le Interzloni. / Filiale! t Novo mesto. Concesslonarla esclnslra per la pubblicita dl proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Bollettino No 916 Numerosi carri armati nemici disfrutti In Tunisia — Truppe nemiche bem-bardate - 5 velivoli nemici abbattuti II Quar(ier Generale delle Forze Arinate co-munica: Sul fronte c i r e n a i c o puntate di forti elementi esploranti avversari sono state respinte. In Tunisia uno scontro di mezzi corazzati si e concluso a vantaggio delle forze delPAsse chc dostruggevano numerosi carri armati. Formazioni aeree hanno rinnovato con visi-bile successo azioni di mitragliamento e bonibar-damento su truppe nemiche in marcia e in sosta nei due settori. L'aviazione britannica perdeva cinque velivoli abbattuti in combattimeto dalla caccia germanica. Una incursione aerea compiuta nella sera di ieri sui dintorni di Catania ha causato danni limitati: non sono segnalate perdite Ira la popo-lazione civile. Vojno poročilo št. 916 številni sovražni tanki uničeni v Tunisu — Sovražne čete bombardirane - 5 sovražnih letal sestreljenih Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na cirenajškem bojišču so bili odbili sunki močnih nasprotnih ogledniških oddelkov. V Tunisu se je zaključil spopad oklepnih sredstev v prid osnih lil, ki so uničile številne tanke. Letalske skupine so z vidnim uspehom obnovile obstreljevanje in bombardiranje premikajočih se ali počivajočih sovražnih sil na dveh odsekih. Angleško letalstvo je v boju z nemškimi lovci zgubilo w~t letal. Snočnji letalski napad na okolico Cata-nije je povzročil omejeno škodo; med civilnim prebivalstvom ni bilo žrtev. na morju Keir.skc podmornice so od Ledenega do vhoda v Indijsko morje potopile 19 ladij s 123.000 tonami Hitlerjev glavni stan, 27. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo: Nemške podmornice so potopile na operacijskih področjih od Ledenega morja do vhoda v Indijski ocean v žilavih borbah iz konvojev in na posameznih vožnjah 19 ladij s skupno 123.000 tonami. S temi uspehi je bil posebno občutno zadel sovražnikov dovozni promet v severna sovjetska pristanišča in proli Srednjemu vzhodu. IWlin, 27. nov. AS. Po zadnjih poročilih iz vzhodnega bojišča se je izvedelo, da nemške in zavezniške sile še vedno srdito zavirajo Sovjete ter zadajajo strašne izgube boljše vi kom, ki izvajajo neprestane napade proti nemškim postojankam jugozahodno od Stalingrada med Voigo in Donom. Nemško letalstvo je bilo nad vse delavno proti prcskrbovalnim kolonam, ki jih pošilja sovražnik v prve bojne vrste. Na enem samem mestu je bilo uničenih nad 100 mehaniziranih sredstev. Snmo včeraj jc bilo uničenih najmanj 450 sovjetskih mehaniziranih sredstev. Sovjeti so imeli pri svojih s tanki podprtih napadih velike izgube. Posebno spreten je bil nemški na.stop proti sovjetskemu krilu, ki deluje v donskem kolenu in jc imelo izredne izgube v ljudeh in gradivu. Med Volgo in Donom blojševiki ves včerajšnji dan niso mogli doseči nikakega uspeha, navzlic uporabi velikih mas vojaštva ter mogočnih tankovskih skupin, številni tanki so bili uničeni nli onesposobljeni. Oddelek nemških strelcev je pri Volhovu po sovražnem napadalnem sunku obkolit in uničil močno sovražno skupino. Med predmeti, ki so padli v nemške roke, je značilen zlasti propngnndni letak, ki predstavlja bataljon sovjetskih žensk na pohodu proti bojišču, pod sliko pa je podpis: Nove mogočne rezerve na pohodu.« Berlin, 27 novembra, s. Iz vojaških virov se je izvedelo, da so Sovjeti vrgli v napad jugovzhodno od Ilmenskega jezera velike 6ile, ki so obsegalo pet strelskih polkov, eno brigado in dva bataljona tehničnih čet, kar da vsekakor 10.000 mož, katero pa je podpiralo nič manj kakor 30 topniških baterij, z mnogimi baterijami metalcev bomb, vse f)a v namenu, da bi podrli nemške črte. Navzlic ogromni premoči v ljudstvu in materialu 60 nemški grenadirji ta napad odločno odbili. Zakaj je nastala vojna med Japonsko in USA ; Združene države so bile pripravljene na vojno z Japonsko in so ji stavile sramotne zahteve Tokio, 27. nov. AS. Za obletnico spora med Združenimi državami in Japonsko so japonske osebnosti, katere so se v \Vashingtonu udeleževale pogajanj, prelomile molk, v katerega so se zavile po svojem jjovratku iz Severne Amerike ter spregovorile. Iz njihovih izjav se vidi, da zaradi pred enim letom nastalega položaja niso bila več mogoča pogajanja z Združenimi državami. Tako piše admiral Nomnra v listu »Yomiuri Ilohi«, da sta bila 26. in 27. november la.nskega leta usodna in da je vojna, katera se je začela lansko leto, smrtna vojna. List »Tokio Šimbunc pa objavlja razgovor s svetnikom japonskega poslaništva v AVashingtonu Sadaom Igučijem ter navaja razloge, iz katerih so Japonci dne 26. novembra morali prekiniti vse razgovore z Združenimi državami. Združene države so zahtevale: 1. da Japonska umakne vse svoje oborožene sile s policijo vred iz Kitajske ter Indo-kine. 2. da ne nudi ne vojaške, ne politične in gospodarske pomoči nobeni kitajski vladi razen Čungkingu. 3. Združene države so hotele med drugim uničiti tudi temeljne točke trojne zveze med Japonsko, Italijo in Nemčijo. Na ta način so Združene države objavile svoje stališče, ki imu manjka vsakršno razumevanje dejanskega položaja. Iguči med drugim tudi pripominja, da so se mneriški pritiski in grožnje proti jajKinski povečali od ikita.jskega incidenta. Združene države so delale Japonski stalne gospodarske neprilike. Japonska je ponudila wa-sliingtonski vladi sprejemljive in pametne predloge, toda po Rooseveitovem sestanku s Htillom, Ilalifasom, avstralskim, holandskim in čttngkin-škim poslanikom je bila sklenjena nepopustljiva politika proti Japonski. Amerikanci so mislili, da je Jajionska zelo oslabljena. Jasno je, da je Rooseveltova propaganda že preje poskrbela. med javnostjo, da je lahko vodi'la do Japonske takšno politiko. Tokio, 27. nov. AS. Na kosilu v Društvu za podpiranje prestola je bivši japonski veleposlanik v Washingtonu Kur usti zgodovinsko utemeljil, da se ni bilo mogoče izogniti vojne zn Afganistanski prestolonaslednik umrl Bangkok, 27. nov. AS. V starosti devetih let jo umrl afganistanski prestolonaslednik princ Mohamed Akbaarkan. Ameriške izgube Buenos Aires. 27. nov. AS. Mornariško ministrstvo Združenih držav je objavilo naslednje številke o človeških izgubah v severnoameriški mornarici med 1, jn 15 novembrom: 313 mrtvih, 250 ranjenih, 177 pogrešanih. veliko Vzhodno Azijo. Narodi Daljnjega vzhoda so se vedno bolj dvigali proti anglosaškemu obkoljevanju. Italija in Nemčija sta že dolgo poznali potrebo utrditi svoje pravice v Evropi in priznati novi red v Vzhodni Aziji. Veleposlanik je nato orisal zgodovino japonskoameri-škili odnošajev v preteklem stoletju, naraščajoče severnoameriško poseganje v Vzhodno Azijo z zasedbo Filipinov, pritisk na Japonsko po japonsko-ruski vojni, ameriške priprave za napad na Japonsko, Nvasliingtonsko oboroženo posredovanje na Kitajskem leta 1927. ameriško sodelovanje s Kitajsko proti Japonski ter velike ameriške protijaponske gospoda,rske ukrepe. Iz. teh razlogov se je Japonska odločila za sklenitev pakta trojne zveze, kar je ameriški pritisk še povečalo. Združene države so bile pripravljene za vojno proti Japonski, Japonska pa je vedno iskala sredstva, kako bi preprečila to katastrofo. Veleposlanik je nato ožigosal vojne in imperialistične namene Združenih držav, da je sedanja vojna vojna za življenje in smrt. Zaključil je z željo, naj 6e še bolj pospeši sodelovanje med Japonsko in narodi OsL Berlin, 27. novembra, s. Iz vojaških virov se jo izvedelo, da so bile 25 novembra angleškemu letalstvu med njegovimi nastopi nad obrežjem zahodnega zasedenega ozemlja prizadejane nove izgube. Popoldne je neko angleško večmolomo bombniško letalo padlo ua holandsko obalo, zbilo v letalskem dvoboju. Protiletalska obramba jo zbila nad isto obalo bombnik vrste »NVellington«. Od pelih članov posadko se je eden ubil, ostali štirje pa so bili ujeti. Končno je protiletalska obramba v Rokavskem prelivu zbila tretjo britansko letalo vrsto »Spitfirc« Sovjetska ofenziva je bila pričakovana Nemška in zavezniška vojska sta ustavili Sovjete prej, preden so dosegli kak cilj Berlin, 27. novembra. AS O veliki ofenzivi, ki so jo boljševiki sprožili severnozahodno od Moskve, izjavljajo na pristojnih vojaških mestih sledeče: Tudi ta ruska ofenziva je bila pričakovana. 2o voč časa so računali z njo. Letalskim oglednikom so je posrečilo ugotovili sredi oktobra, da so se močna zbiranja začela pojavljati na odseku med Torpezom in Kalininom. Odiočni |>osogi velikih oddelkov nemškega letalstva so vznemirjali nasprotnikove priprave in prisilili sovj. vrhovno poveljstvo, da je moralo večkrat odložiti nameravano ofenzivo. Medtem pa so Nemci lahko storili vse potrebne protiukrepe, ki so bili takoj izvedeni, jireden se ie ofenziva začela. To lorej dokazuje, da prvi nasprotnikov udarec ni zadel v polno. Kakor jo javilo predvčerajšnje nemško uradno poročilo, je spodeletel poskus Sovjetov. da bi zrušili nemško obrambno Črto, posamični vdori pa so t>i 1 i lakoj uničeni. Jasno je, da je nova ofenziva v neposredni zvezi s tisto, ki poteka že nekaj dni na južnem odseku. Namen ofenzive je, da bi verjetno preprečili Nemcem, da ne bi zbrali velikih sil na donskem loku. pač pa bi jih morali pustiti na srednjem odseku. Če so tako računali, bodo pa kmalu dejstva pokazala, da ima nemško vrhovno poveljstvo na razpolago več ko zadosti čet, da nastopi proti slekernemu napadu na katerem koli delu bojišča, O bitki, ki se bije na južnem odseku fstega l«ojišča, so v pristojnih krogih rekli, da je napad, ki so ga Sovjeti naperili jugozahodno od Stalingrada v kalmuške slepe, močno pojenjal, za prvi napad, ki so ga sprožili v donskem kolenu, pa so lahko reče, da je izgubil svojo silovitost in se bo najbrž po|>olnonia ustavil, Kako si je mogočo razlagati, da se je Sovjetom posrečilo izvesti veliko ofenzivo? Na to vprašanje odgovarja vojaški kritik lista »Ilamburger FremdenhlatU. Timošenko, piše med drugim pisec, jo očitno sklenil, uničiti vsaj del uspehov nemškega zmagovitega napredovanja proti Volgi. Predvsem se je trudil, da bi dobil vnovič v roke življenjsko važne zveze z Kavkazom. Ker jo zbral na majhnem odseku vse razpoložljivo sile, katere jo potegnil iz drugih bojnih pasov, je lahko sovjetski maršal naredil dvokraki napad proli jugozahodu in severozahodu, toda za ceno najtežjili žrtev, ln tako se mu jo na nekaj točkah posrečilo podreti nemške obrambne črte in po-to-janke romunske vojske To je torej razlaga, zakaj jo mogla sovjetska vojna manjšin kljub strašni utrujenosti zaradi bojev v letih 1941 in 1912 uresničiti te svoje napore in doseči nekaj začetnih uspehov. S tem pa šo ni rečeno, da ti na[>ori žo pomenijo dosego Timošenkovih strateških ciljev. Bolj ho držalo nasprotno: orjaška bilka ne bo storila drugega, kakor da l>o pospešila jiostopek načrtnega slabljenja sovražnikovega vojnega stroja. Toda nemške in zavezniške sile, ki so zapletene v trdo sjiopade, so se takoj znašlo v položaju in dokaz za to jo sovjetsko godrnjanje o nemških protinapadih. Vidssssonijeva navodila za notranjo fronto Rim, 27. nov. AS. Tajnik stranke je včeraj v liktorski palači sprejel jx>ročila predsednikov sindikalnih zvez delodajalcev in delavcev. Po pozdravu Duceju je Eksc. Vidussoni dal besedo zveznim predsednikom, od katerih mu je V6ak obširno poročal o organizacijskem jx>Iožaju svojega fiodročja. Tajnik stranke je nato podal navodila za delovanje, ki ga je treba razvijati v tem času, ko morajo biti vse sile vprežene za dosego zmage. Poudaril je potrebo, da morajo V6i sloji dokazati svojo zrelost in umnost za pojKilno 6kladno delo, ki ga naj opravljajo v duhu medsebojnega razumevanja. Neobhodno potrebno je, je tajnik 6tranke meu drugim dejal, da morajo poklicna združenja dejansko sodelovati v propagandi v tesnem sodelovanju 6 političnimi oblastmi, da bi globoko prodrle v ljudsko zavest in širile smisel za dolžnosti, ki jih ima vsak državljan, posebno pa še tisti, ki 6o zaposleni v gosjiodaretvu dežele v vojni. Gospodarske koristi dežele v vojni morajo biti više cenjene kakor koristi posameznega 6loja. Vlada 6e pozorno zanima za vsa vprašanja delavskih razredov ter jih 6kuša reševati v mejah, ki 60 skladne 6 sedanjim časom: družinske doklade, zavarovanje in pomoč v bolezni, nagrade ob 20-letnici šolske obednice itd., 60 otipljiv dokaz, s kolikšno 6krbjo in napori vlada po Ducejevih navodilih dela za najbolj važne potrebe delovnega ljudstva. Sindikalne organizacije morajo vpreči vse 6ile, da bodo delavci hitro deležni vseh dobrin socialnega značaja, ki jim jih je poklonila vlada. Skrbeti je torej treba za dobto propagando in okrepiti vse pobude, ki bodo zbolj-sale delovne pogoje. Stranka na primer ee ravno zdaj s posebno 6krbjo bavi s skupnimi mezdami po podjetjih, katerih število se čedalje boli veča jloboko zadovoljstvo delavskih množic. Tajnik v gl( \V so se Carigrad, 27. nov. AS. Vojaški kritik lista »Tasviri Efkar« omenja počasno anglosaško prodiranje proti Tunisu. Kritik pravi, da je anglosaška zamuda posledica hitrega izkrcanja italijan-6ko-nemških sil v Tunisu. Po mnenju turškega lista so se v Tunisu doslej že osne sile močno utrdile ter 6taIno dobivajo nove okrepitve. Anglo-amerikancem bo utegnila pripraviti njihova počasnost še nešteto težav. List tudi pripominja, da 6e Angleži in Amerikanci niso upali izkrcati neposredno v Tuniziji, ker bi bili tamkaj izpostavljeni italijanski ofenzivi iz Sicilije. Bern, 27. nov. AS. Švicarski listi objavljajo poročila anglosaških agncij o dogodkih v Tunisu ter pišejo, da nesoglasje med De Gauleovimi in Darlanovimi pristaši povzroča znaten nered. Amerikanci 60 šele zdaj začeli spoznavati, kakšne težave bodo morali prenašati, ker se vmešavajo v evropske zadeve. Carigrad, 27. nov. AS. List »Bejoglu« posveča poseben članek delovanju italijanskih podmornic. Italiji je z njenimi podmornicami uspelo zavreti sovražni promet po vsem Sredozemlju. Nato list našteva izgube, zadane sovražnim vojnim in prevoznim ladjam pri zadnjih dogodkih v Severni Afriki ter občuduje junaštvo italijanskih posadk, ki so vdrle v pristanišča Bougie, Phillippeville in Alžir. Tuniška meja, 27. nov. AS. Poročila iz Tunisa potrjujejo, da 6C življenje v tuniški prestolnici raz- vija normalno z izjemo nekaterih ukrepov krajevnih oblasti z ozirom na vojno 6tanje. Navzočnost italijansko nemških čet je dala veliki množici prebivalstva v prestolnici in drugih tuniških krajih občutek varnosti proti grožnji ameriškega vdora v Tunis, vsebovani v Roosevellovi jx>slanici tuni-škemu beju, na katero ta niti odgovoril ni. Tu-niško prebivalstvo je navdušeno za osne vojake in jih vedno pozdravlja, kadar korakajo po mestu. Kavarne in javni prostori so vedno polni. Ljudstvo posluša osna radijska poročila v arabščini ter živahno komentira vojna poročila, zlasti tista, ki se nanašajo na letalske nastope ob alžirski in maroški obali. Stockholm, 27. nov. AS. Angleški listi izražajo med vrstami bojazen zaradi neprestanega dotoka osnih letalskih okrepitev v Tunisu. »Mancliester Guardian« našteva težave, ki čakajo zaveznike v Bizerti ter popisuje, kako močno je zgrajena ta trdnjava. I6ti list bi tudi rad opravičil zamudo angleško-ameriškega napredovanja, izgovarjajoč se na težavne prometne zveze, ki so že zelo dolge. Letalski sodelavec »Dailv Telegrapha« pa pravi, da je za zaveznike v francoski severni Afriki poglavitna težava pomanjkanje lovskih letal. Isli li6t priznava, da je angleško-anieriško letalstvo na tem odseku v manjšini. Angleži in Amerikanci so bili razočarani nad francoskimi letali v severni Afriki, ker so 6koro vsa stara in slaba, dočim ima osno letalstvo v Tunisu prvovrstna moderna letala. 6tranke je nato izrazil zaupanje, da bodo zvezni predsedniki z osebnim delom skrbeli za to, da bodo menze po podjetjih vedno bolj ustrezale namenom socialne politike, ki jih je priklicala v življenje. Eksc. Vidussoni je nato orisal politična načela, po katerih je italijanska gospodarska trdnost zajamčena v. korist socialnih razredov. Zato se je treba strogo držati delovnih pogodb in plačilnih določil, da bi tako iztrebili nevarnost prekupčevanja z delavsko 6ilo na črnem trgu, kar bi lahko povzročilo znatne zmede v proizvodnji. Tajnik 6tranke se je nato dotaknil vprašanja razdelitve delovnih 6il in jKiudaril važnost uradov, ki morajo skrbeti za njihovo namestitev. Posebno 6krb bo treba posvetiti onim, je dejal, ki so 6e vrnili iz vojne, sindikalni načelniki pa naj ravnajo z njimi z vso politično rahločutnostjo in umevanjem. O vseli teh vprašanjih so zvezni predsedniki 6tavljali razna vprašanja glede organizacij. Tajnik jim je odgovarjal ter v daljši razlagi pojasnil, kako je treba delovanje usmeriti, da bodo v sedanjih težavah dosegli kar največ uspehov. Ek6c. Vidussoni je nato veličal duha državljanske zavesti in zvestobe delodejalcev ter delavcev, ki 60 vpreženi na notranjem bojišču za vojno fašistične domovine. V težavah in žrtvah, ki jih je treba sprejeti kot potrebno življenjsko pravilo, v zvestobi, ki premaga vsako oklevanje, ima narod delavskih razredov 6amo en cilj: da bi bil vreden zgodovinske ure in si zaslužil 6rečno bodočnost fašistične domovine v zaupanju voditelju, ki ga vodi. Ija Smernice portugalske mladine Lisbona, 27. nov. AS. Tukajšnji tisk objav-radijski govor voditelja portugalskih mladinskih organizaij Martella Caetana, ki je dejal, da portugalska mladina pred komunizmom odločno brani Boga, domovino .družino in svoje domove. Ta mladiua se ne omejuje na obrambo, marveč se brani z ofenzivo. Portugalska, mladina se tudi ne 1>ori zato, rln bi se nekateri gospod je lahko oliogatili, kajti borba proti komunizmu ni hranjenje bogatih. Mi ne branimo denarja, ne samoljubja, ne zato, da bi bili nekateri bogati, dočim bi morali drugi trpeti, marveč_ za načela krščanske pravičnosti in ljubezni. Obseg Tokia bo povečan Tokio, 27. nov. A.S: Na prihodnjem zasedanju japonske zbornice bo sprejet zakon, ki •ukinja prefekturo Tokio ter ustanavlja Tokio-To ali metropolo Tokio, ki bo imela 35 okrajev, katerih velikost bo znašala skupno 524 .k v. kilometrov, število vseh prebivalcev pa bo znašalo 7 milijonov. Amerikanci izgnani iz Arabije Carigrad, 27. nov. AS. Iz. Gedde poročajo, da je Saudova Arabija dovolila severnoameriškim tehnikom zaposlitev pri vodstvu javnih del. Opazilo pa se je, da ti ljudje politično rovarijo med Arabci, namesto da bi izpolnjevali svojo dolžnost. Ti napačni severnoameriški tehniki so bili po-stavljeni pred vrata. Nadomestili jih bodo egiptovski tehniki. Barcclonn, 27. nov. A.S: Policija je aretirala komunistična voditelja Vallamajora' ter Juana Pinosa, ki sta za časa rdeče strahovlade v Barceloni zagrešila nešteto zločinov. Obrambne utrdbe na vzhodu Časnikar Cesare Rivelli objavlja v italijanskih listih iz Berlina obsežno poročilo o obrambnih utrdbah nu vzhodnem bojišču. Člankar pravi: Nikdo, tako v zavezniških državah kakor tudi v sovražnih ne more reči, da bi ne vedel, da se bodo l>oji v drugi zimi na vzhodu razvijali prav zelo drugače, kakor pa so se razvijali v prejšnji zimi. Razlogi za razlike v lanskem in letošnjem letu so lahko številni, toda glavni razlog je treba iskati v nemški genialnosti in organizaciji, ki l>o to zimo iztrgala Stalinu iz lavnice, žage, električne centrale, skludišča, hleve za živino,.. V vsaki kazemati je skupina tako imenovanih »cestnih mojstrove. Ti cestarji skrbe zu svoj odsek ceste. Vse kazemate so med seboj v radijski zvezi in so opremljene tako, du se lahko same branijo v primeru potrebe. Tem cestarjem je priznana lastnost bojevnikov. V zadnji zimi je bilo ugotovljeno, da je največja ovira za pravilno oskrlio: snežni vihar. Na cestah so snežni zameti preprečevali ves promet. l'o več dni je bil ves promet prekinjen, nž. Bruno Wehiner, najožji sodelavec pokojne- rok njegovi najmočnejši sredstvi: prostor in | ga generala Todta je tudi snežnim zametom iz nušel uspešno obrambno sredstvo: to so proti-snežne stene iz lesa ali cementa, ki se zgrade ob cestah, dalje premakljivi in prevozljivi zidi proti snegu, dalje, zidi, ki se iz snežnih plošč grade ob nevarnih delih cest. Najprej so ob nevarnih delih cest zasadili mlade, hitro poganjajoče mladike in drevesa, prenosne stene proti snežnim zametom pa so gradili in sestavili iz latja in stehlovja rastlin, ki rastejo po ruskih poljih in poljanah. Misel o stenah, zgrajenih iz snežnih plošč, pa so nemški inženirji prevzeli od ruskih kmetov. Nemške avtomobilske tovarne pa so za Gigantsko delo O ogromnem delu nemških gradbenih strokovnjakov pod vodstvom nemškega generalnega štaba poročajo sedaj nekatere podrobnosti. V prvi vrsti je bil določen čus in rok, do kdaj se mora izgraditi in utrditi listi obsežni načrt, ki naj nemški \ojski zagotovi stalnost nu sovjetskem ozemlju. Ta načrt naj ogromni množici nemške vojske zagotovi življenje v novi zimi. Z deli so začeli že v mesecu aprilu. V aprilu so iz Berlinu odpotovale številne komisije stavbenikov in gradbenih strokovnjakov ter članov organizacije Todt. Odšli so v Rigo, Poltavo, Minsk, Smolensk, Orel, Kursk in v druge važne kraje. Vsaka komisija je bila ne|>osredno podrejena Hitlerju in je imela za nalogo, da utrdi posamezni, njej določen odsek vzhodnega bojišča. Vse zgradbe se morajo izvesti tako, da se bodo upoštevali vsi izsledki in ugotovitve iz lanske zime. Z drugimi besedami: na vzhodno bojišče so prišle komisije, ki so bile celice zase in te celice so imele Hitlerja za poglavarja. Te celice so imeli' na razpolago na stotisoče delavcev, ki so prišli iz Nemčije in iz drugih delov Evrope. Mednarodna sovražna propaganda je širila govorico, da so se Nemci odločili zlomiti sovjetsko moč do konca jeseni leta 1942. Dejansko pa nemško vrhovno poveljstvo ni označevalo letošnje dogodke na vzhodu kot zmago v letošnjem letu: kakšen pomen bi sicer imele priprave za utrjeno obrambno črto na vzhodu v tem letu. Komisije in odbori so začeli s svojim delom najprej na srednjem delu vzhodnega bojišča. kjer so se že na pomlad boji nekoliko polegli. Nato so se začela dela na severnem odseku, nazadnje pa nn južnem. Uspehe je bilo mogoče kmalu ugotoviti. Najprej je bila utrjena dolga črta, podobna obrambni črti ob Atlantiku. Seveda so bile upoštevane in izvedene razlike, ki jih nalagajo vremenske in krajevne potrebe. Na zahodu je namreč nevarnost drugačna in ni take narave kakor na vzhodu, ker mora na zahodu sovražnik najprej premagati ovire morja. Na vzhodu pa je stik s sovražnikom neposreden in trajen. Kar se lahko reče, je to, da je utrjena črta na vzhodu sestavljena iz cele vrste utrjenih postojank in strnjenih centralnih središč, ki so kar najbolj solidno opremljena. Utrdbe in skladišča Med postojankami in utrjenimi središči so posamezne utrdbe, kazemate, minska p?lja. ovire, protitankovski jarki in strelski jarki. Utrdbe so opremljene in izdelane tako, da so kos vsem vremenskim okoliščinam in je v njih bivanje možno tudi ob najtežjih pojavih mraza. Bunkerji so odporni proti zmrzovanju, vlagi in snežnim zametom. Tudi bivališča za čete so zgrajena tako. da so kos ruski zimi. Hiše in bivališča imajo stene iz lesa in cementa, oboje pa v takem razmerju, da ostane v stanovanjskem prostoru temperatura vedno enako znosna brez ozira na zunanji mraz. V bližini prve bojne črte pa so zgrajena zaklonišča, v katerih je tudi možno stanovati tudi pri najhujših nastopih mraza. Za zgradnjo teh zaklonišč in utrdb proti mrazu so podali iiodatke ruski kmetje, ki se že stoletja in stoletja najuspešneje s pravimi sredstvi bore proti zimi. Vsa obrambna črta je zgra jena tako, kakor je sestavljeno kolesje pri uri. Vsak zob vsakega kolesa odgovarja drugemu zobu nn drugem kolesu. Vsaka utrdba vzhodnega bojišča je pravilno povezana z delovanjem vseh ostalih utrdb. Iz razumljivih razlogov ni mogoče podrobneje popisovati tega mehanizma. Vendar se že iz povedanega lahko zasluti vsa ogromna genialnost nemškega dela, ki je sklenilo in doseglo, dn se nemški vojski v Rusiji prepreči usoda, ki je doletela Napoleona v letu 1812. V Rusiji — kakor znano — ni bilo mnogo cest. Obstoječe ceste so Nemci modernizirali in -o zgradili ogromno število novih cest. »Graditelji cest« Ob vseh cestah so v razdal ji 60 km druga od druge zgrajene obsežne kazemate. ki imajo kuhinje za moštvo in častnike, avtomobilske de- vzhodno bojišče zgradile ogromno število snežnih plugov. Med nemško vojsko je najbolj priljubljen plug, ki mu pravilo »petere. Ta plug je podoben ogromnemu tanku in je obenem tudi ledolomilec. Na vzhodni fronti tudi že uporabljajo posebne strojne snežne lopate. Ta lopatasti stroj naredi v eni uri toliko dela, kakor bi ga opravilo 200 mož z navadnimi lopatami. Nove nemške lokomotive so zavarovane pred zmrzovanjem in ledom. Istočasno, ko so v Nemčiji poslali na vzhod nove lokomotive, so tudi iznašli posebno pokrivalo za motorje. Noben motor pod tem pokrivalom več ne more zmrzniti. To pokrivalo za motorje je podobno velikim pokrivalom. ki jih frizerji dajejo ženskam čez lase za trajno kotiranje in slično. Za zimsko službo nu vzhodu so izdelali posebne vrste letala »Junkers 52«. To letala imajo posebne vrste stroje in bodo v zimi oskrbovala postojanke, ki so osamljene. Ta letala so tudi opremljena zu prevoz ranjencev in bolnikov. V teh dneh, ko sovražnik ob Volgi pripravlja prve poskuse, se vse nemško javno mnenje z vsem srcem obrača do borcev na vzhodu in pošilja na sedež stranke darila za bojevnike na vzhodu. Ljudje so zanje poslali zlasti mnogo »primusov«, pa tudi mnogo drugih potrebščin. Te zbirke dokazujejo, kako globoko ves nemški narod čuti z bojevniki na vzhodu. klonejo pred komunističnim nasiljem... Novo mesto, v novembru. Koliko svežih grobov ima naša zemlja v tem letu! Koliko solza je že bilo pretočenih, koliko nedolžnih žrtev je moralo zadnje čase pasti pod kruto roko, ki jo je stegnil nad našim ljudstvom komunistični plačanec z nado, da zatre sleherno kal poštenja in neomajnega verskega prepričanja, ki ie tako globoko vcepljena v naš slovenski rocil In koliko teh žrtev skriva naša zemlja pod svojim plaščem, da dočakajo nekoč veseli dun. dan blaženega vstajenju in zasluženega plačila za prestano zemeljsko trpljenje. Bili so fantje najlepših let, v cvetu mladosti, veliko so obetali, pa so morali izkrvaveli in pasti. Ne bo jih nikoli več. da bi dali svoje zdrave sile v blagor svojega doma in rodu, življenje je eno samo. Nič čuda torej, dn se je naše trpeče ljudstvo soglasno dvignilo proti tistemu, ki tepta njegove najosnovnejše pravice in njegovo življenje. Postavilo se je v bran, da obvaruje sebe, svojo družino, sosesko, narodne svetinje, vse, saj je danes vse v nevarnosti. da uniči brezvestni komunizem. Fant najlepših let je bil tudi Gracar Stanko, p. d. Komatov s Trbinca, občina Mirna. Ko smo se zbrali oli grobu tega nepozabnega prijatelja in sobojevnika za naše pravice, so nas prevevala glolioka čustva. Tudi temu mladcu je pretrgala nit življenja komunistična roka, ker se je z vso silo uprl njeni kruti pohlepnosti. To se je zgodilo sicer že 21. julija, toda ker smo mogli obiskati njegov grob šele sedaj, je prav, če mu posvetimo vsaj skromen spomin. Komunistični banditi, ki sta jih vodila zna- . ni Jerič iz Mokronoga — ki še živi! — s svo- I jo »spremljevalko« iz Mirne peči in zloglasni Prlck (akademik čonč s štajerskega!), so ga umorili nedaleč od rojstne vasi Trninca. Najprej so ga zvezali z žico, nato pa na vse mogoče načine mučili, da bi jim kaj »izdal«. Toda ni jim uspelo, Stunko se je pokazal tako močnega in vztrajnega, da je molčal ko grob do zadnjega diha. Ko ga je njegova mati za trenutek videla tako zvezanega in raztepenega, so ji je izvil iz prsi presunljiv krik: »Ljubi sin, potrpi še malo, saj trpiš za vero in za Boga!« Kaj nam ne stopajo pred oči živi zgledi Makabejskih mater ob grozotnih mukah svojih dragih sinov ... V največjem trpljenju in po še nepojasnjenem vzroku je napisal trpeči Stanko lepo pesmico. ki slika sicer grozo bližajoče se smrti, ali pokaže nam obenem tudi popolno vdanost mlade duše v nespremenljive božje načrte. — Prva kitica te izpovedi se glasi: O, kak' pesem moja danes milo se glasi. Duša omaguje v pregrozen strah, trpi... Vse moram zapustiti, Žalostno se zdaj ločiti. Boste se jokali. Me v črno zemljo zakopali — Bog vas obvar' Ne pozabite me nikdarI... Tiho so dogorevale sveče na Tvojem grobu, plemeniti in nepozabni naš prijatelj Stanko. Belo cvetje, belo, kot je bila nela Tvoja duša, polna nad za prihodnost našega rodu. je nemo cvetelo, pritajeni jok in vzdih Tvojih dragih je podrhtevul v vroči molitvi za Tvoj mir in pokoj. Dragi Stanko, bodi iz naših src iskreno zahvaljen, da si daroval svojo kri za nas in da si nam zapustil tako svetal zgled s svojo mu-čeniško smrtjol Gospodarstvo Nova kolektivna pogodba za delojemalce v trgov, obratih V petek je bila podpisana nova kolektivna pogodba za delojemalce, zaposlene v trgovinskih obratih po zastopnikih Pokrajinske zveze delodajalcev m Pokrajinske zvez delojemalcev. Nova pogodba 6topi v veljavo dne 1. decembra in predvideva naslednje zvišanje prejemkov osebja 6 trgovskimi in višjimi netrgov6kimi funkcijami pri mesečnih prejemkih do 700 lir za 30%, od 700 do 900 lir za 25 %, pri mesečnih prejemkih od 901 do 1000 lir za 15 96, pri prejemkih od 1001 do 2500 lir za 10 % in pri mesečnih prejemkih z nad 2500 lir za 5 %■ Podlaga za ta povišanja je dan 1. avgusta 1941. Ono osebje, ki ima plače več kot 900 lir in še ni zaposleno dve leti v celoti, prejme zvišanje plač samo za 20 %. Za vse nameščence se 6redi decembra izplača božičnica v višini polmesečne plače. Onim, ki niso bili zaposleni vse leto, 6e izplača odpadajoči del z ozirom na čas trajanja zaposlitve. Nadalje 6e zvišajo minimalni prejemki osebju, za katero veljajo določbe čl. 234 obrtnega zakona, ki znašajo sedaj 2.16 lire na uro, za 30 %. Tudi temu osebju se izplača božičnica v višini 6-dnevne mezde. V kolikor niso bili zaposleni vse leto, se jim izplača odgovarjajoči znesek. Naravno ostanejo že doslej višji prejemki osebju, kot so zagotovljeni v tej pogodbi, še nadalje v veljavi. Končno vsebuje pogodba določilo, da ne veljajo predpisi te pogodbe za uslužbence mesarjev in klobasičarjev, pekov, slaščičarjev in medičarjev. Naknadno razdeljevanje dodatnih obrokov racioniranih živil za mesec december Prehranjevalni urad Vis. komisariata za ljubljansko pokrajino sporoča: V zvezi z Ducejevim ukrepom glede razdelitve dodatnih obrokov kruha, sladkorja in riža delavcem, mladini ter otrokom, obveščamo tem [K>lom vse prizadele razdeljevalce racioniranih živil in vse potrošnike v celi pokrajini, da bodo ta živila lahko dvignili na sledeči način: 1. Delavci bodo prejeli dodatni delei kruha za november (750 gr kruha ali 050 gr pšenične moke ali 1125 gr koruzne moke) proti izročitvi glave dodatne živilske nakaznice SD za november. Za prodano blago zbrane glave bodo predložili razdeljevale! pristojnim preskrbovalnim uradom enako, kakor delajo to z odrezki za vsa ostala živila. Na vsako predloženo glavo jim ho preskrbovalni urad priznal zgoraj omenjeno količino pšenične ali koruzne moke. 2. Mladina od 9. do 18. leta bo prejela dodatni delež kruha za november (750 gr kruha ali 650 gr pšenične moke ali 1125 gr koruzne moke) na odrezek >1« nove dodatne decemberske živilske nakaznice »GMcc.. 3. Mladina od 14. do 18. leta bo prejela dodatni delež sladkorja (100 gr) za november na Zatemnitev od 17.30 do 6.30 Visoki komisar zu Ljubljansko pokrajino odreja: Čl. 1. Od ponedeljka, 50. novembra, naprej sc morajo določbe o zatemnitvi izvajati od 17.30 do 6.30. Čl. 2. Vse drnge odredbe ukrepa z dne 6. junija 1941-XIX, št. 42, ostanejo še naprej v veljavi. Prodaja krav mlekaric Kmetijski odsek Visokega komisariata obvešča živinorejce, da bo v soboto, 28. novembra, v gostilni Rostohar — Karlovški most — od 8 do 12 in od 14 do 16 prodnja prvovrstnih plemenskih krav, dobrih mlekaric. Zbiranje bukovega semena Po nalogu Visokega komisariata se bo vršilo v naši pokrajini zbiranje bukovega semena za predelavo v olje. Po dogovoru, sklenjenem med tvrdkama, ki liosta seme predelovali v olje, se pooblaščata Go-«|KKlarska zveza in Kmetijska družba, da določita kraje, kjer se bo seme zbiralo in oddajalo, in sicer po 80 lir in 4 litra olja za vsakih 100 kg zbranega semena. Olje se bo razdeljevalo na podlagi bonov, izdanih ob oddaji semena najkasneje v roku treh mesecev. Seme mora biti zdravo, suho in brez luščin. Zbiralni kraji so določeni v vseh občinah, kjer se nahajajo bukve. Tvrdki, katerima lx> seme oddano za predelavo v olje sta: tvrdka Hrovat iz Ljubljane in tvrdka Gaslini iz Genove, ki bosta zbiralcem dobavile tudi olje poleg denarja v gotovini. i Z ozirom nn to, da je letošnji pridelek bukovega semena velik, je jiotrebno, da se zbiranje vrši čim intenzivnejše, da se preskrbi na ta način naši pokrajini znaten del dobrega olja. Raztegnitev obveznosti poseke Člen 1. Obveznost poseka, odrejena z nared-bami z dne 8. maja 1942-XX. t. 87, z dne 6. junija 1942-XX, št. 111, in z dne 10. junija 1942-XX, št. 115, se razširja nadalje na sledeče pasove: 1. vzdolž ce6te Kočevje—Cvišlarii—Onek—Ko-privnik—Nemška Loka: — na obeh 6traneh cele proge; 2. vzdolž ceste Rajndol—Brezovica—Nemška Loka—Miklarji—Dobliče—Kanižarica: — na obeh 6traneh cele proge; 3. vzdolž ceste Soteska—Podturn: — na obeh 6traneh cele proge; 4. vzdolž ce6te Novo mesto—št. Jernej—Kostanjevica: — na obeh 6traneh cele proge; 5. vzdolž ceste Grosuplje—Mlačevo—Slivnica— Račna—Zdenska vas—Videm—Kompolje—2virče— Hinje—Smuka: — na obeh straneh cele proge; 6. vzdolž ceste Mlačevo—Krka—Zagradec— Poljane—Žužemberk—Dvor—Soteska: — na obeh straneh cele proge; 7. vzdolž ceste žtižemberk—Dobrnič—Kal— Mirna peč: — na obeh straneh cele proge; 8. vzdolž ceste Velika Loka—Čatež: — na obeh 6traneh cele proge; 9. vzdolž ceste Velika Loka—Račje selo—Brezovica: — na obeh straneh cele proge; 10. vzdolž ceste postaja Dobrepolje—Ponikve —Rašica—Rob: — na obeh straneh cele proge; 11. obrambni okoliš okrog Novega mesta in Ljubljane z omejitvijo na pa6 v širini 100 m zunaj žične mreže. 12. Vzdolž železnice Ljubljana—Metlika se mora posek raztezati na obe strani cele proge. Člen 2. Za posek pasov iz prednjega členi veljajo nespremenjeno določbe, za kršitelje le-teh pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX. št. 87. Člen 3. Ta naredba 6topi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. nakazila za sladkor, ki bodo razdeljena upravičencem meseca decembra (v mestu Ljubljani se bodo delila ta nakazila obenem z januarskimi živilskimi nakaznicami). 4 Otroci do 3. leta bodo prejeli dodatni delež sladkorja (400 gr) za november na odrezek >0« (riž) in na odrezek »P< (sladkor) nove dodatne decembrske živilske nakaznice »GMac. Poostritev kazni za poljske tatvine v Nemčiji. Nedavno je bil v Nemčiji objavljen nov zakon, s katerim se poostrujejo kazni za poljske tatvine. Če je bila škoda majhna, je zakon doslej v Nemčiji določal majhno denarno kazen, sedaj pa postavlja zakon poljske tatvine pod predpise kazenskega zakonika in določa tudi, da se v posebno hudih primerih, ko je n. pr. tat izkoriščal zatemnitev ali kakor koli v zvezi z vojnimi dejanji, lahko stvar izroči posebnemu sodišču za zaščito države. S tem hoče zakon zavarovati tudi malim ljudem njih pridelke pred tatvino, torej zlasti ljubitelje iunečkega dela in one, ki delajo za preživljanje sebe in svoje rodbine. CESARICA S TRPEČIM SRCEM Sicer so zdravniki mogoče marsikaj opazili, pa svojega mnenja j niso upali povedati; vsaj nekateri med njimi so morali opaziti I globlje vzroke Elizabtine moralne krize. V zadnjih letih, mesecih in tednih je vladarica morala opaziti, ' da so je njen mož zabaval tudi z drugimi ženami, pa jii o tem ni maral ničesar povedati. Cesar 6e je namreč visoko zavedal svoje službe, zato je bilo ! vse to zavito v veliko tajnost in skrivnost. Ali je cesarica v tem letu svojega trpljenja kaj posebnega opa- ! /.tla? Po Dunaju so ženske klepetale o neki poljski grofici, slovan- ! ski sireni, ki naj bi bila cesarju zmešala gavo... Vse to so samo domneve, toda te govorice so morale zelo žaliti mlado vladarico. Trpela je ravno v tistem, kar je bilo v njej najobčutljivejše in naj-ranljivejše; trpela je namreč v neizmernem ponosu, ki ga ji je vlivala popolnost njene telesne lejiote Odpotovala bo tedaj na Madeiro, čudovit otok, ki je vedno v cvetju, v sredini oceana, oddaljen tisočdvesto kilometrov od Liz- I otine in tritisoč kilometrov od Dunaja. Ta silna razdalja jo je najbolj privlačila. Njene dolžnosti matere in avstrijske cesarice je niso zadrževale niti za trenutek. Kajti potreba po begu ni bila več odvisna od njene zavestne in svobodne volje. Ali bo odpotovala iz Benetk ali pa iz Triesteja?... In na kateri ladji?... Predpisi cesarskega protokola ne dovoljujejo, da bi potovala na navadnem trgovskem parniku. Visoka soproga njegovega apostol- | skega veličanstva cesarja in kralja mora potovati samo na vojni ladji pod habšburškim grbom. Cesarska admiraliteta je biia v veliki zadregi, ker ni i nobeno primerne ladje Podrobne pripravo za polovanjo pa bodo trajalo več tednov. Cesarica Elizabeta v slavnostni obleki v letu 18G7 (v 20. letu starosti), Elizabeta je začela postajati nepotrpežljiva in nemirna. Tedaj pa se je zgodilo to, da ji je angleška kralijca Viktorija ljubeznivo ponudila svojo jahto »Osborne«, ki jo naj iz Antvverpena prepelje v Funchal. Cesarica je odpotovala iz Dunaja dne 17. novembra. Cesar jo je spremljal do Batnberga. S seboj je vzela dvornega chambelana, dve dvorni dami, zdravnika in mnogo služabništva. Po morju so potovali deset dni. Morje je bilo izredno razburkano, toda cesarica ni zbolela. Prišla je srečno v Funchal. Zanjo se je tako začelo novo življenje. Pod modrino neba, morskimi sapicami in neizmernimi obzorji si je opomogla, kakor da bi bila začarana. Zelo hitro so se ji njene sile povrnile Strah in nemir je izginil iz njene duše. Stanovala je ob obali v mirni vili, ki je bila preprosta.in skrita med cvetjem. Dnevno je hodila na zelo dolge izprehode. Nad vse pa je bila vesela, da je bila daleč proč od uradnih slovesnosti in cesarskega dolgočasja in da je bila sama zase. Prvič je odkrila neuklonljivo globino svoje prave narave. Ugotovila je resnico besed Leonarda da Vincija, ki je neki ženi izjavil: »Quando sarai sola, sarai tutta tua... — Kadar boš sama, boš popolnoma svoja .. .< Vsak dan je več ur presedala v svojem kotičku med šopki mimoz in prebirala knjige. Knjige, ki jih je ledaj prebirala, pojasnjujejo njen tedanji okus in smer njenih misli. Znala je mnogo jezikov, zato je lahko prebirala knjige v štirih ali petih jezikih Tako je tiste čase prebirala Danleja, Shakespea-reja, Rouesseauja, Byrona, Shelleyja, Keatsa, Schopenliauerja, Ge-orge Sand, Laopardija, Ileineja — vse sami pisatelji, ki so opevali bedo človeške usode, grozno uganko nevidnega svela, ničnost socialnih veličin, lepoto sproščenosti v pravilnem spoštovanju osebnih lastnosti. Zlasti pa so zagovarjali misel, da mora biti človek iskren. Ob koncu aprila 1861 je bila Elizabeta tako dobrega zdravja, da ni bilo več nobenega razloga za to. da bi še ostala na Madeirl. Za vrnitev na Dunaj ji je kraljica Viktorija posodila svuju jahto »Viktorija in AlberU, Predilnica malih rejcev v Ljubljani Zadružna misel bo v marsičem lahko koristila rejcem malih živali Že več let je društvo »Mali gospodar« v Ljub- t liani z izrednim uspehom širilo misel reje malih ' živali in tako oralo ledino v sicer na videz neznatni gospodarski panogi, ki pa je za našega malega človeka izrednega pomena. Med malimi živalmi so še posebno obnesli pri rejcih kunci. Zlasti danes je reja kuncev prav v Ljubljani tako razvita, kakor šo ni bila. Samo člani društva »Mali gospodar« — vpisanih jih je namreč nad 3000 — so redili letošnje poletje v svojih kunčnicah okrog 25.000 kuncev. Manjše število naprednih rejcev pa ni redilo kuncev samo zavoljo mesa ali kožic, ampak je ostalo zvesto že prod leti započeti akciji za rejo angorekih kuncev, ki dajejo tudi izvrstno volno. Hoja angorekih kuncev eo je v Ljubljani že pred leti lopo obnesla. Nekako šest let je tega, ko so se začeli v Ljubljani prvi poskusi z volno angor-skih kuncev. Danes, ko 60 začetne težave v izkoriščanju in predelavi angoreke volne premagane in ko društvo »Mali gospodar« in zadruga »Žegoza« lahko s ponosom glodata na dosežene uspehe, je prav, če povemo zgodbo iz prvih začetkov. Ko je društvo začelo uvajati angorske kuuce, ki jih etri-* žejo štirikrat na leto, potem ko jim je volna zrasla v dolžino Sem, je bila največja težava v tem, kako volno vnovčiti ali dobro porabiti. Izvoz volne v tuje predelovalnice se ni obnesel. Zato je tedaj sedanji predsednik društva g. Kampuš popolnoma pravilno poskusil drugo rešitev: predelovanje angorske volno doma. Kdo bi 6e tega lotil v Ljubljani? Jasno, da nihče. In ni ostalo drugega, kakor da si je gosp. Kampuš poiskal nekje med staro dediščino zaprašen kolovrat, ga lepo očistil in uredil in se lotil posla kar sam. Trdna železna volja in zavest, da je na pravi poti, sta mu pomagala do uspeha, čeprav jo njegova gospa e smehom opazovala prve poskuse. ln je ros napredel prve niti iz kunčje volne. š'o jel Ljubezniva gospa mu je hitela pomagat in tako je bil pred šestimi leti v Ljubljani v pravi, ros domači obrti izdelan prvi jopič iz kunčje volne. Led je bil prebit. Zgledi vlečejo! Rešeno pa jo bilo tudi vprašanje, kako uporabiti pridelano volno kuncev. »Žegoza« 6e je 6ovoda zavedala, da n ora sama malim rejcem omogočiti prodajo in predelavo kunčje volne. To seveda ne bi šlo v 6ami d >mači obrti, ki zahteva poleg dolgega dela še vedno vse polno ljubezni in osebnega zanimanja. Zato so je prav na pobudo predsednika začela v okviru zadruge ustanavljati in ustvarjati mala predilnica, ki naj bi kunčjo volno predla za vse predelovalce in jo jim tudi vnovčevala. Dolgo vrsto let so trajali poskusi, predilnica pa je od ustanovitve naprej začela pridobivati najpotrebnejše stroje. V zadružnem okviru je sicer včasih primanjkovalo denarja za potrebne investicije, toda žilavost in vztrajnost odbornikov je premagala tudi te začetne težave, in prav danes, ko je tolikega pomena, če 6i moremo iz lastnih pridelkov izdelati karkoli za lastno uporabo — prav danes deluje predilnica »Žegoze« v korist svojih članov in v korist splošnosti. Kdo ne pozna pisarne društva »Mali gospodar« v Stiškem dvorcu na Gallusovem nabrežju. Kdor je ne pozna, naj v popoldanskih urah zavije od Šentjakobskega mosta po Gallusovem nabrežju: tam, kjer 60 ves čas stokajo ljudje, kakor da bi dobivali sama darila, tam je pisarna, ki vos dan streže članom svojega društva. Sedaj jim pomaga s krmili, sedaj jim odkupuje volno, drugič zopet prevzema kunčje kožice v strojenje. Enkrat na teden prinašajo rejci angorekih kuncev kunčjo volno v pisarno, kjer jo stehtajo in prevzamejo. Po zakonu določeni delež, ki pripada producentom volne, drbijo takoj v zameno že v 6predenih in barvanih v« lnenih nitih, drugo volno pa zadruga odkupi. V pisarni nabrana volna sproti odteka v predilnico v Šiški, kjer je tudi barvarna. Tu je danes urejena, lahko bi rekli, prav mala tovarna, opremljena z vsem potrebnim, da predeluje kunčjo volno v prejo. Stroji, vsega 6kupaj je pet večjih, so razmeroma majhni, prav za nekakšno zadružno predilnico, ki naj le služi potrebam članov. Zadoščajo pa za celotni obrat, ki ga nadzoruje mlad sposoben predilniški mojster, ki nima do te stroke samo veselja, ampak tudi ljubezen in jekleno voljo, dokazati, da tudi sami kaj premoremo. Pod njegovim nadzorstvom se volna barva, nato pa prehaja barvana ali bela po vrsti v 6troje. Prvi stroj je volk, ki raztrga kosme volne v enakomeren volneni puh. Drugi stroj je mikalnik, ki puh zrahlja in zloži v rahlo blazinico, iz katere potem tretji stroj že prode prejo. Predilnik ima sicer samo deset vreten, medtem ko imajo predilniki v velikih industrijah včasih po 100 ali 200 vreten. Vendar dela ta stroj prav izvrstno Naprodene niti so enakomerno debelo in lepo. Preja pride s predilnika še na četrti stroj — sukalnik, ki posuka tri niti v | eno, s čemer je volnena preja izdelana. Peti stroj — motovilo — navija volneno prejo le še v predena (štrene), ki jih na majhnem ročnem strojčku kasneje previjejo v klobčiče in opremijo z etiketo »Biserka«. Ta napredena volna roma nato nazaj v pisarno »Malega gospodarja«, kjer gre deloma kot zamena, deloma pa se prodaja proti predpisanim točkam članom društva. Mala predilnica pa ima šo eno zanimivost. Trije stroji so bili kupljeni, dva pa ne. Ce hočoto — prinesel ju jo Miklavž. Neumorni predsednik društva, ki je vidol, da delo ne bo teklo vso doslej, dokler ne bo predilnica primerno opremljena, jo hotel pridobiti predilnici tudi manjkajoča dva stroja. Če bi ju nabavil v inozemstvu, hi bila presneto draga. Kot pravi vseznalec je našel boljšo rešitev. Pomagaj si sam — in Bog ti bo pomagal, je njegovo načelo. Zato je napravil načrte, letal od mizarja do ključavničarja, livarja in kleparja in dal izdelati oba stroja pri ljubljanskih obrtnikih. Tako so napravili v Ljubljani sukalnik in motovilo. Medtem, ko so drugi stroji lo Železni, imata ta dva leseno ogrodje. In prav zato sta tudi mnogo lepša in ličnejša. 1'a recite, da nismo tiči! Prišli so dnevi, ko se v družinah veselijo Miklavža Ljubljana, konec novembra. Od vseh svetnikov, ki jih poznajo naši otroci, imajo prav posebno v časteh sv Miklavža. Dobro vedo, da ima škofovsko kapo in palico, pa dolgo belo brado in da nosi velik cekar ali pehar z dobrotami. Praznovanje sv. Miklavža je mod Slovenci tako ukoreninjeno, da menda ni med nami družine, kjer 6e ne bi otroci v novetnberskih večerih pogovarjali o dobrem svetniku, ki je doma nekje za žarečimi oblaki in peče sladke biškote. Te dni mu žo pišejo pisma, ki jih ponoči vzame droben angelček in odnese častitljivemu gospodu v nebesih. Petrček prav za prav šo ne zna šteti. Zna pa risati sv. Miklavža in če gleda mamico, kako riše parkeljna, je zelo natančen, ko ji narekuje: »Sedaj še jezik, roge, koš, verigo in vile ali bič.« Potem si ogleduje sliko, dokler 6e ne opogumi in začne tolči po njej. Tudi tedne žo šteje in 60 sedaj res ne zmoti več. Sše ena nedelja bo vmes, potem pa bo prišel. Otrok, ki hodi že v šolo. Ima te dni v družinah z drobižem prave tajniško opravke. Za ves drobiž je treba napisati pisma. Kaj vse pišejo otroci v teh pismih? Svojega prijatelja prosijo, da bi jim prinesel orehov, slaščic, pa kakšno knjižico s podobami. Tam, kjer misli mamica, da sv. Miklavž še ni obubožal, prosijo še za sani ali pa celo za drsalke. Je pa težko verjetno, da bi bili uslišani, zakaj vse to je drago in dobri Miklavž mora skrbeti za vse otroke v deželi. Zato vzame mamica, ki pozna razmere, svinčnik v roke in kroti otroške želje in črta. V resnici ne gre toliko za darila, kakor za mistiko večera, ko bo v veži pozvonilo in ko bodo prišli v hišo gostje, ki obiskujejo zemljo le enkrat v letu. »Kaj neki bo rekel sv. Miklavž, ko bo bral moje pismo?« premišljuje Petrček. Kaj bo rekel? Vprašal bo angelce. Če pozna kdo onega fantka, ki mu je ime Peter. Se bo že našel kateri, ki bo vzdignil roko in se oglasil, 6aj ima vsak otrok svojega angela varuha. »Jaz som gledal zvečer skozi okno in sem videl Petrčka, kako se je kujal pri jedi. Tako okusen krompir z zeljem je imel na krožniku, ni se ga pa hotel dotakniti.« Tako bo rekel tvoj angelček. Miklavž bo zmajal z glavo. »O, pa še to sem videl, ko sem ga gledal v spalnici: lopo je molil za očka in mamico in ponoči je bil priden...« Drugi bo vedel povedati, da je videl Metko, kako ji je mama pomagala pisati šolsko nalogo. Pogled v predilnico »Zegoze« v Šiški. — Prav na levi je mikalnik, v kotu zadaj za mojstrom volk, pred mojstrom pa v Ljubljani izdelano motovilo, prav na desni je tudi domači izdelek: j sukalnik. k - *_:__>____ Metka zardova in prosi mamico, naj ji vrne pismo. Potoni pristavi, da l>o v bodoče vse naloge pisala sama in prosi odpuščanja. To pa že moramo reči, da prihaja Miklavž o pravom času. Otroci, ki jih mraz in zgodnji mrak podita v sobo, postajajo sitni, si nagajajo in delajo staršem preglavice, ti pa imajo orožje v rokah. »Se nič ne bojiš parkeljna? Morda prav sedaj gloda skozi špranjo okna in to vidi, kakšen si. Snmo šibo ti bo prinesel in nič drugega!« Pri otrocih do šestega, sedmega leta igra ta praznik važno vlogo. Ti 60 ga posebno veselijo, oni manjši pa tudi bojijo. Petrček je bil že kar prepričan, da so je sam parkolj naselil v črno luknjo pod stopniščem. No, v temi si ni upal več mimo. Tako je moral vzeti očka svečo v roke in pokazati Potrčku, da jo tain le navadna shramba za staro ropotijo. Z radovednimi očmi in strahom mu je sledil in potem se jo oddahnil. O, pa še nekaj je zagledal tam: svoje bloške plohce, na katerih se bo učil »klistijanijo«. Tudi za odrasle pomeni Miklavžev večor dogodek, ki jim nalaga tople skrbi in obuja nožne spomine na otroška lota. Menda ni staršev, ki no bi vpletali v svoja vzgojna prizadevanja teh dni obiskovalcev iz nebes in pekla in ki ne hi premišljevali o obdarovanju. Otroci si želijo kajpada sladkarij. Kaj malega bodo že dobili, glede bonbonov pa pravi očka, da jih sv. Miklavž ne deli rad. Saj tudi on ve, da bonboni kvarijo zobe in želodec. »O, saj jih tudi mamica večkrat prinese!« Žo, žo, toda samo tako, ki so zdravi. Ali Miklavž nima zdravih bonbonov? Jih ima, toda ne preveliko. Vsakemu mora kaj dati. Miklavž seveda nima svoje tovarno, pač pa mora darila kupovati. Letos se ho najrajši zglasil v knjigarnah, kjer je videl lepo otroško knjigo. Slaščice bo pekei pa kar doma, tam zgoraj za rdečkastimi oblaki. Vzel 1k> enotno moko. pa saj je vso tako dobro in sladko, kar pride iz njegovih rok in kar postavi ponoči na krožnik. Za otroke, ki so bili posebno pridni, ki niso nitfoli nagajali in so sc vse leto lepo igrali, bo pogledal tudi v športne trgovine. Morda bo kupil drsalko ali sani ali kaj podobnega. V6e to pa samo za tiste, ki so pomagali pri delu. Ljubeče roke že pletejo nogavičke in jopice, zakaj Miklavž misli tudi na zimo. Ali bo tudi kaj igrač? Ne toliko kot v dobrih časih, bo pa kar sam napravil pridnim punčkam lutke, fantičkom pa bo prinesel papirja in svinčnikov. »Koliko dni še. mamica?« »Se sedem dni, samo priden moraš biti.« Vse to je zvedel, dragi otroci, vas poročevalec, ko je šel pozno zvečer domov in pristopil k angelčku, ki je kukal v vaše domovje. »Slov. holedar« samo 20 lir! ■■■tenaaaaBaanaaaaaDBsin--------*-*«■» Iz gospodarstva Pošiljatve vzhodnega žita za Italijo. Iz Berlina poročajo: Zastopniki italijanskega ministrstva za kmetijstvo in gozdove in Nacionalne zveze kmetijskih konzorcijev so se sporazumeli z zastopniki Nemškega državnega urada za žito glede rodnih pošiljatev vlakov z žitom iz zasedenih vzhodnih pokrajin. Zadružništvo v Srbiji. Trenutno obstoja v Srbiji 14 zadružnih zvez, ki štejejo 4.100 članic, te pa zopet 410.450 zadružnikov. Najmočnejša jo še vedno Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug, ki ima 2.500 članic in 195.000 članov, nato sledi zadružništvo državnih uslužbencev s 137 zadrugami in 61.856 člani. Pomen južnih ozemelj, katere jo zasedla Japonska. Japonska je doslej v teku sedanje vojne zasedla na svojem jugu okoli 4.5 milij. kv. km ozemelj z okoli 130 milijoni prebivalcev. Kakšen pomen imajo ta ozemlja, se vidi iz naslednjih številk: Leta 1035 so ta ozemlja dajala 52% vse svetovne proizvodnje cinka, 54% vseeinkove rudo, 11% volframa, 3% petroleja, 1.4% železno rude, 19% kavčuka, 227„ riža, 20% čaja, 0% Dialektični materializem Učeni komunisti zavračajo očitke navadnega surovega materializma, kakor so ga učili in širili Nemci Vogt, Buchner in dr., ki se jim »misli cede iz inožgan kakor seč iz ledvic«. Tudi Fcuerbacho-vega materializma ni Mar* sprejel brez spremembe. Komunistični materah/eni je »dialektični« materializem. Učeni komunisti razlagajo vse skrivnosti z »dialektiko« in te kličejo omejenega nevedne-ža, če govoriš o komunizmu, pa ti je tuja dialektika s čudežno trojico: afirmacija, negacija, negacija negacije ali nova afirmacija na višji stopnji. Kaj je torej to? To učeno dialektiko je povzel Marx po Heglu. Njegov idealizem je zavrgel in sprejel Keuerbachov materializem. a v ta materializem je vdelal Heglovo dialektiko. Po Heglu se ves razvoj godi v nekakem trostopu: najprej nekaj je, (afirmacija), a ta j e prehaja v n e (negacija), ta a e se pa zopet zanika (negacija negacije) in nastane nov je, nova afirmacija in sicer na višji stopnji. Sleciino temu govorjenju navidezno učenost, pa dobimo preprosto resnico. Vzemimo n. fr. krompir (afirmacija). Vsadimo ga v zemljo, kjer se razkroji (negacija). Ce so razmere ugodne, ne zgnije, ampak začne kaliti (negacija negacije) in požene nov krompir in sicer navadno ne enega, ampak več (afirmacija na višji stopnji). Torej: ta krompir je, poletu začne prehajati in ni več, kar je bil, a tudi n e zanika nov krompir, ki nastane in je. Vsak razvoj na svetu se da spraviti v tako »dialektiko«. Te učenosti ni bilo treba iskati šele pri Heglu. Res se pa prvi materialisti niso menili za razvoj, zato je bil njih materializem nekako mrtev, negiben, »statičen«, kakor marksisti učeno pravijo, Marxov materializem je pa »dialektičen«, živ, gibljiv, »dinamičem«. Marvova posebnost je bila, da je preučeval rdzvoj zlasti v gospodarstvu, potem ra, da je iz gospodarskega razvoja razlagal tudi ves duhovni svet. Ker tako poudarja raz/oi, je njegov materializem dialektičen. Ker pa navsezadnje vse, tudi duhovne reci, ta/laga iz materije in materialnega do-gajanja, je njegov materializem vendar le materia-lizetu. Vse duhovno, Bog, duša, pravo, morala je no njem končno iz materialnih pogojev, torej nekaj materialnega in fe se imenuje duhovno, je ta duhovnost le izmišljcnina, fikcija, laž. Boga po Mami v resnici ni, duše ni, pravo in morala sta tudi le izmišljenim, ki naj zakrivata sebičnost izkoriščevalcev. Zgled: Prvotno ,pravi Marx, je bila lastnina skupna (prva afirmacija — prvotni komunizem). Sčasoma so si ljudje zaceli lastiti zemljo zase, zasebno (negacija prve afirmacije = zasebna lastnina). Zasebna lastnina se ie pa po pohlepu nekaterih razbohotila; z napredkom produkcije in trgovine se je razvil kapitalizem, ki kupici na eni strani bogastvo, na drugi strani pa mečo množice v ubo-štvo. To kopičenje bogastva postane nevzdržno. Odpor »razdedinjenilu proletarcev bo povzročil socialno revolucijo (negacija sedanjega stanja, ki je bdo negacija prvotnega komunizma) in la negacija negacije bo obenem afirmacija novega komunizma na višji stopnji, ker bo ta izrabil vse moderne tehnične in gospodarske prireditve. S temi gospodarskimi spremembami pa nastaja po Marxu duhovni svet. Lastnik zasebne lastnine neinaničem dopoveduje in nazaduje s svojo oblastjo dopove, da je moralna zapoved: ne kradi! Gospodar hlapcem dopoveduje in dopove, da je Bog, ki zahteva od podložnih pokorščino. Kapitalistična država koristi kapitalistov »uzakoni« in jim da značaj t pravice«. Tako korist in sebičnost tistih, ki imajo moč, ustvarja bogove, moralo in pravico. Vse, kar je duhovno, je torej v resnici samo nekak odraz, odlesk, odsev gospodarskih razmer. Ce se gospodarske razmere spremene, se z njimi spremene tudi pravni, nravni in verski nazori. Komunizem, ki bo odpravil zasebno last in kapitalizem, bo odpravil prav s tem tudi Boga, »buržujsko« pravo in moralo. Ne da se tajiti, da je Marxova filozofija z mešanjem resnice in zmote zmožna zmešali temu ali onemu proletarcu pamet. Jasno pa je tudi, da je tudi dialektičen materializem materializem, ateizem, brezboštvo brez prave vere, brez prave morale, brez prave pravice, brez vsega, kar je zares duhovno in zares človeško. Zato je Pij XI. svojo okrožnico o komunizmu po pravici naslovil: o brezbožnem komunizmu. Zavračali te filozofije ne bomo. Kar se tiče dialektike, vsak n. pr. vidi, da iz kapitalizma ne vodi dialektika nujno v komunizem. Saj lahko vodi v prepad, lahko pa vodi tudi v nov gospodarski in socialni red korporacij. To ie pač odvisno od ljudi in njih pameti. Da pa nobena dialektika ne more iz materialnih pogojev ustvariti kaj nematerialnega, o tem so dandanes tudi brezverni filozofi domala edini. Brezverska dialektika more ustvariti na ta način laž, pa ne resnice. Zato je Marxu vse laž. Dialektični materializem je potemtakem res le grd materializem. Ce je bil stari materializem, ki je tajil Boga in vse, kar je duhovnega, surov, je dialektičen matrializem, ki se iz vsega, kar je duhovno, prav za prav norčuje, še dosti bolj surov, Zato ni čuda, da tudi ljudi posurovi. d. BtTEP^* sladkorja, 5.8% kave in 5% tobaka. Pri svetovnem izvozu pa je znašal delež teh držav in dežel: popra 75%, trde tekstilne snovi 55% in palmovo olje 41%. Največje važnosti je nafta, katero proizvodnja znaša 11 milijonov ton in so z njo vso japonske potrebe krite. KULTURNI OBZORNIK Drugi simfonični koncert Drugi koncecrt simfonične glasbe je bil deležen še vevjega zanimanja kot prvi. Občinstvo je pokupilo že več dni prej vse vstopnice; konceh/j je dala še večji poudarek udeležba odličnih gostov: počastili 60 ga g. Vi6oki komisar Ek6c. Grazioli z gospo in armadni poveljnik Eksc. general Robotti. Brez dvoma je bila najbolj privlačna in najpomembnejša tovka sporeda Beethovnova III. simfonija v Es-duru. V tej je Beethoven v simfoničnem ustvarjanju prvikrat zapustil pota in zglede 6Vojih prednikov in razkril človeštvu svojo pravo notranjost; prvikrat je v tej simfoniji govoril 6Voj lasten jezik, pokazal je 6vojo vzvišenost in energijo, 6voje stvaritelj6ko oblikovanje, svoj subjetiven izraz, svojo veliko fantazijo; pred nami stoji mojster, ki je napravil črto čez preteklost, 6voj pogled upira v bodočnost. Skladba je pravi preizkusni kamen za orkester in tudi najboljši 6e je s spoštovanjem lotijo. Priznati moramo, da je simfonični orkester, ki je koncert izvajal, svojo preizkušnjo dobro prestal. Tudi kdor ie slišal to simfonijo od različnih orkestrov in v različnih interpretacijah, ie moral biti z izvedbo v splošnem zadovoljen. Orkestru se je poznalo, da je vzel svojo nalogo resno. Tehnično pa tudi izrazno je dobro zadel značilnosti posameznih stavkov: tako prvega z njegovo resno patetično glavno temo in s kontrastnimi stranskimi temami, z mnogimi presenetljivimi okreti in s trdovratno ponavljanimi disonantninii akordi; drugega s pastozno zvenečo 2la™o temo; scherzo v nje- govi prešerni razposajenosti in končno zaključni 6tavek, za katerega je značilno kontrapunktično snovanje. Seveda so bila vmes tudi mesta, do katerih orkester še ni dobil pravega odnosa. Vendar nam je očitno izboljšanje, ki ga je bilo opaziti v orkestru od zadnjega koncerta poroštvo, da 6tnemo pričakovati od njega še prvovrstnih izvedb. Na drugem mestu so izvajali Cherubinijevo predigro k baletni operi Anakreon. Skladba je prozorna, v gradnji jasna, v harmoniji in modulaeiji močna in izvirna; v instrumentaciji je mojstrska: Cherubini zna z najpreprostejšimi sredstvi dosezati presenetljive učinke. Tudi to skladbo je orkester dobro podal. Kot zadnja je bila na vrsti Smetanova simfonična pesnitev Iz čeških logov in gajev. 2e naslov pove, kakšni vidiki so vodili skladatelja pri njegovem delu. Mislim, da je znal malokateri skladatelj tako verno zadeti češki kolorit kot ravno Smetana. Orkester je izvajal to skladbo s posebno ljubeznijo. Tudi ta koncert je dirigiral Drago M. Šijanec in 6icer na pamet. Čeprav ima tako dirigiranje 6voje dobre in tudi slabe 6trani, vendar moramo reči, da je vodil Šijanec orkester z veliko gotovostjo. Oblikovno in tematično je skladbe dobro izdelal. Zelo dobra je bila dinamika. Odlika Šijan-čeva je, da se varuje v orkestru bučnosti in hrani njegovo moč za naravne viške. Posamezne orkestralne skupine sicer po kvaliteti še niso enakovredne, vendar je opaziti od zadnjega koncerta lep napredek. Ce bo volja do resnega dela še naprej prevevala ditigenta in orkesler, bodo ti konoerti opravičili nade, ki jih vanje 6tavimo. M. T. K 2 Točite »Sle v :n iS v a Ujižititi«! Verouk VI. Spisal Jože Pogačnik. Sodelovali Vilko Fajdiga, Rudolf Hanželič, Jernej Pavlin in Pavel Slapar. Ljubljana 1942-XX. — Založilo Katelictsko društvo v Ljubljani. Cena Lir 20. Več kot 30 let je Pečjakov »Katoliški verouk« uvajal naše srednješolce v višje versko znanje in življenje. Bil je to prvi slovenski učbenik za verouk na višji gimnaziji; zaradi vrlin, ki jih ima, bi še vedno lahko služil svojim namenom, če bi spremembo v učnem načrtu ne zahtevale novega učbenika. Do sedaj se je v 5. razredu poučevala ajKilogetika, v 6. razredu dogmatika. Novi učni načrt je učno snov mod 5. in 6. razred porazdelil tako, da učbenik za 6. razred obravnava nauk o stvarjenju, odrešenju, Odrešenikovi osebi, Odrcšenikovem delu, posvečenju in dovršen ju. Vsako poglavje podaja v začetku resnico, kakor jo uči Cerkev. S tem dobiva vse nadaljnje izvajanje trdno podlago, v dijaku pa se vzbuja in ohranja zavest, da mora katoličan svojo vero zajemati v nezmotljivem učitelj-stvu Cerkve. Š tega varnega vidika učbenik mirno lahko motri potrebe mladega človeka, kateremu je namenjen. V razvojni dobi, za katero je novi učbenik spisan, je kritični realist v polnem razmahu; v njem se vrši prehod iz otroške v moško vero, ki naj bo umsko utemeljena svobodna podreditev resnici in vrednoti. Zato podaja učbenik vere. iz katerih zajema Cerkev: sv. pismo in izročilo; po potrebi so dodani tudi umski rnzlogi. Težave dela nekaterim mladoletnikom navidezno nasprotje med vero in znanostjo, med skrivnostjo in razumom. Stopnjuje te težave okolje s pomisleki, ki zanašajo negotovost v verovanje, in s trditvami, ki nasprotujejo verskim rcsnicam. S temi dejstvi računa učbenik: dokazom za resničnost vere dodajo pojasnila, omenja ugovore in jasno pokaže njih neupravičenost; zmote zavrača, priznava pa poinen resničnih vrednot, ki jih duh časa postavlja, v ospredje. Verouk ima toliko pomena, kolikor vzgaja za dejansko krščansko življenje. Verske resnice niso mrtev zaklad, verske vrednote so oblikovalno sredstvo, ki duje duši nov lik. Novi učbenik z vso svojo vsebino odločno poudarja, da verouk ni golo nabiranje znanja in samo mehanično navajanje, življenjski hoče biti, oblikovati hoče z nagibi, ki vplivajo na mišljenje in na odločitve hotenja: ob kcncu posameznih poglavij' ima nabrane misli za življenje, ki so po večini tako izbrane, d i bo imel dijak ob njih priliko za samo vzgojo, ki je doraščajočenui človeku za versko življenje neobhodno potrebna; tli resnične vere brez svobodnega sodelovanja z milostjo. Dijak bo ob svojem učbeniku z.a verouk mogel postati samemu sobi vzgojitelj; začutil bo, »da je vera res ogenj, ki mu ga je Bog prižgal in da Bog od njega ne zahteva drugega kot vero iu dobro voljo.« Pri rosni vsebini ni mogoče drugače, kot da je knjiga pisana z globoko resnono, razodeva pa hkrati toliko razumevanja za mladino in Ijunezni do nje, da morda res ne bo ostalo brez. uspeha vabilo: »Knjigo bori ponosno« in ponovno, da se ti čudoviti svet božjih pokra-i jiu odpre. Jezik jc lep, slog gladko tekoč, da ^hoSne novica Koledar Sobota, 28. novembra: Gregor III., pnpož; Sosten, škof; Hortulon, mučenec; Ruf, mučenec; liazilij, mučenec. Nedelja, 29. novembra: Izseljenska nedelja; Saturnin, škof in mučenec; Iluminata, devica; Pa-ramon, mučenec. * — Pokrajinska kmetijska gospodinjska šola na Mali Loki pri Veliki Loki prične novo šolsko leto 7. januarja 1943. Sol a traja neprenehoma brez počitnic 11 mesecev. Gojenke stanujejo v zavodu, kjer imajo pouk in vso oskrbo. Sprejemajo se pridna kmetska dekleta v starosti od lfl do 25 let, ki bodo po končanem šolanju ostala doma in se posvetila delu v kmetskem gospodinjstvu. Oskrbnina znaša od 250—50 lir in so ravna po premoženjskih razmerah staršev prosilke. Lastnoročno spisani in s 4 lirami kolkovani prošnji jo priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3 izjavo staršev ali varuha (kolek 2 liri), s katero se obvežejo plačati vso stroške Šolanja; 4. zdravniško spričevalo; 5. potrdilo občine ali župnega urada, da je prosilka ros hči kmetskih staršev in da jo neoporečnega vedenja; 0. premoženjski izkaz, v katerem je navedena velikost posestva in višina zemljiškega davka (potrjen po davčni upravi ali občini, priložo vse tisto prosilke, ki upajo na pokrajinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev. Prošnje za sprejem jn oddati takoi, najkasneje pa do 15. decembra t. I., pristojni občini in jo prositi, da jo dostavi občini Velika Loka. Bližnje prosilke pa jih lahko oddajo osebno pri upravi zavoda na Mali Loki. Uprava šole 1)0 prosilke obvestila o sprejemu po isti poti. ........................m m i m ii n m ii........m......milimi.....i.....umnimi...................... umnimi.....mu....................................................................lllillllllllllllllicililli A. BOŽIČ LJUBLJANA Frančiškanska ulica 3 Opozorite SV. MIKLAVŽA, da si za svoje obdarovonce izbere darila, kakor so: precizne ure • moderni nakit - krasno keramiko - servise s pravim srebrom ild. Taka darila so dragocena in trajne vrednosti maminimi......um.....imimmii....................................................... iiiiiHimiiiniimiiimiMmmimmmiiimiiimmiimmmiiHmiimmiimimiMmmmmmiimmimi _ Megla, slana in mraz. 2e deset dni imamo lepo vreme, ko smo bili brez padavin, nekatere dneve celo brez nadležne jutranje megle, podnevi pa oblagodarjeni s soncem in jasnino Od nedeljo naprej se jc zjutraj, razen v četrtek, pojavljala tudi slana. Ta jc bila zelo močna prav v petek zjutraj, ko je zelo pobelila travnike, polja, tudi strehe po mestu in naseljih. V potek • zjutraj jo dopoldne dolgo valovila gosta megla. Pritisnil je nekoliko hujši mraz v petek zjutraj, kakor je bil druge dneve. V mestu je bila v petek najnižja jutranja temperatura —7.4, ta teden je vedno zjutraj mrzlo in temperatura pod ničlo. V četrtek podnevi je bilo lepo in sončno ter se je dnevna temperatura od jutranje —5 dvignila nad ničlo na +5, torej skok za deset stopinj. — Splošno je sedaj suho, zmerno mrzlo in sončno vreme, ki je boljše za človekovo zdravje. V četrtek je dosegel barometer primeren rekord, namreč 775.5 mm, nalo pa je v pelek zjutraj padel na 7C8.2 mm. Vse pričakuje, da bo trajalo lepo vrem še nekaj dni in da bomo doživeli še starih bab poletje«, ki nastopa navadno proti koncu novembra in v začetku decembra. Lani 29. novembra je dosegel barometer še višji rekord, kakor je bil zaznamovan v četrlek. Bilo je takrat 778.7 mm. Navadno doseže barometer takole novembra v letu svoje najvišje stanje. — Stenografski tečaji, novi, začetni in nadaljevalni prično 5. decembra. Pouk v vseh stop-njah: korespondenčno, debatno in parlamentarno pismo. Sodobna lahka učna metoda, popolna izvežbanost. Oddelki zn slovensko, itnlijnnsko in nemško stenografijo (izbira po želji). Posebne vaje po diktatu. Vpiše se lahko vsakdo, za di-jake(inje) posebni oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorno. Prospekte daje: Trgovsko učiiišče »Chrisfofov učni zavod«, Domobranska 15. Informacije na razpolago dnevno v pisarni ravnateljstva. — »Paviihn« nazorno uvaja v umetnost lutkovnega gledališča in ima za dodatek tri igrice te vrste. Dobi se v vsaki knjigarni. — Kupčije 7, zemljišči in hišami. Zemljiškoknjižni urad je v oktobru zaznamoval 15 prenosov lastninske pravice na kupce v smislu različnih kupnih pogodb in drugih prenosnih listin. Prodanih jo bilo več velikih parcel in hiš v me- stu. Celotna kupna vrednost znaša 2,370.700 lir. Mod drugimi je Katinka Ribnikarjeva, hšna posestnica, prodala Podpornemu skladu za zdravniško vdove (vdovce) in siroto v Ljubljani in dr. Ernestu Dereaniju, zdravniku v Ljubljani, od svoje polovice zemljišča vi. šl 846 k. o. Petrsko predmestje I. del (hiša šl. 10 v Dalmatinovi ulici), vsakemu do osmine, torej skupno četrtino, za 300.000 lir. Kupna pogodba je bila podpisana dne 7. novembra 1942 — Nevaren pes. V Želimlju v ljubljanski okolici je pes močno ugriznil posestnikovo ženo, 3o letno Angelo Trontljevo v levo nogo. 1 Pisatelja Alešovca grob. Ob priliki poročila o najdenem Groharjevem portretu pisatelja Jakoba Alešovca smo brali tudi: »Njegov grob na pokopališču Sv. Krištofa je bil pred kakimi dvajsetimi leti še ohranjen, danes pa je že j)ovsem pozabljen in prekopan.« Te besede pa je treba popraviti. V Bajukovem »Vodniku po ljubljanskih pokopališčih«, ki je izšel 1. 1930., beremo na 9. strani: »Njegov grob je rešil pozabljenosti sedanji oskrbnik, ki mu je poskrbel priprost nagrobni okvir, slovenski realci so mu pa svoj čas kupili priproslo ploščo in mu več let o vseh svetih s cvetjem krasili grob.t Ko pa je bilo pokopališče pri Sv. Krišlolu opuščeno, je bilo truplo pokojnikovo prenešeno na novi del pokopališča pri Sv. Križu. Tu je 60daj njegov grob na devetem mestu v 5. vrsti v II. oddelku. Pokojnik ima lep nagrobnik z napisom: Jakob Alešovec, slovenski pisatelj, rojen 24. VIL 1842, umrl 17. X. 1901. Grob je zelo lepo negovan. Po vsem grobu raste na vrhu zimzelen, v ozadju pri plašči so nasajene rdečkasto cvetoče cvetlice. Še sedaj ob koncu novembra dve cvetki cveteta. Izrekamo polno priznanje in zahvalo vsem, ki tako leposkrbe za grob zaslužnega časnikarja in pisatelja. 1 Frančiškanska prosveta bo ponovila v nedeljo, 29. nov. ob 5 pojioldne, znano Ogrinčevo burko »V Ljubljano jo dajmo«. Igra je doživela pri prvi uprizoritvi ob razprodani dvorani izreden uspeh. Priporočamo, da si vstopnice zaradi velikega zanimanja preskrbite v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. 1 Ne pozabite obiskati1 razstave v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo je zadnja nedelja pred zaključkom razstave. Tudi to nedeljo bo ob II vodstvo po razstavi. Vodil bo g. prof. D. šijancc, znani umetnostni zgodovinar. Razstavo pa je odprta dnevno od 10 do 17. I V počastitev spomina pokojne gospe Terezije Micke je darovalo uradništvo Visokega komisariata Vincencijevi konferenci pri frančiškanih Lir 200.—. Bog plačaj! 1 Vsakomur je potrebno znanje tujih jezikov. Zato se vpišite čim prej v jezikovne tečaje, kjer poučujemo vse moderne jezike, predvsem italijanščino, nemščino in francoščino. Po dobri metodi vodimo začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje. Honorar zmeren. Dijaki popust. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17-1. 1 V počastitev spomina g. Jančigaja Valentina, žel. uradnika v pok., darujejo stanovalci HranilniSkih hiš namesto venca 500 lir in družina H. Turna 100 lir za Vincencijevo konferenco Sv. Cirila in Metoda, Bežigrad. Bog plačaj! I Tretji simfonični koncert letošnje sezone bo v petek, dne 4. decembra t. 1. ob 18 v veliki unionski dvorani. Spored bo izvajal simfonični orkester pod vodstvom Draga Maria Šijanca. Na tem koncertu bo nastopil kot solist naš naj-ofMičnojši pianist Anton Trost, redni profesor ljubljanske Glasbene akadomije. — Natančni spored bomo objavili jutri. Koncertno občinstvo opozarjamo, da bodo vstopnice od ponedeljka dalje v preprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Hkrati obveščamo tudi, da knjigarna ne more nikomur rezervirati vstopnic, zato prosimo vse, ki se zanimajo za simfonične koncerte, da pridejo čimprejc po vstopnice v Matično knjigarno. 1 Velikodušno darilo. Akademski slikar g. Riko Debeniak je poklonil Zavodu za novotvorbe v Ljubljani prekrasno sliko j>okojnega ravnatelju zavoda g. docenta dr. Josipu Cho-Icvve. Sliko je poklonil iz hvaležnosti in v trajen s|K)tnin na moža-zdravnika, kateri se je ves žrtvoval samo za trpeče in uboge. — Upruvu Zavoda za novotvorbe v Ljubljani se gospodu Itiku |)obcnjakii za poklonjcno sliko, katera predstavlja obenem tudi visoko umetniško delo, najiskreneje zahvaljuje. I Tečaji knjigovodstva, novi, začetni in nadaljevalni, prično 5. decembra. Preizkušena učna metoda s praktičnimi vajami: eno- in dvostavno, ameriško, družbeno, bančno in industrijsko knjigovodstvo, posebej kartotečni, kopirni sistemi. Vaje v praktičnih pisarniških poslih Vpiše se lahko vsakdo, za dijake(inje) posebni oddelek. Pouk bo dopoldne, popolne ali zvečer — po želji obiskovalcev. Posebni tečaji za stenografijo, strojepisje, italijanščino, nemščino itd Vpisovanje dnevno. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učiiišče Chrislo-fov učni zavod. Domobranska 15. 1 Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 3. in 4. decembra. Najuspešnejša desetprstna učim metoda. Vaje iz korespondence, spisovanjn pisem vlog, prošenj itd. Speciulnn strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijuke(inje) posebni oddelek. Novi tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino, nemščino ild. Izbira pred-metov po želji. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago. Trgovsko učiiišče »Chri-stoTov učni zavod«, Domobranska 15. 1 V Tavčarjevi ulici vam nudi trgovina »Ci-CIBAN« pestro izbiro igrač in duril. Na ogled vas vljudno vabi A. Engoliiian. 1 Vsi dijaki, ki bi želeli imeti uspehe na srednjih, trgovskih, strokovnih in ljudskih šolah, naj se vpišejo v >Korepetitorij«, kjer dnevno poučujemo, razlagamo in izprašujeino vse predmeie. Važno posebno za privatiste in one, ki ne morejo obiskovati redno šolskega pouka. Honorar zmeren. Revnejši popust. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od U do 16. — Korcpititorij, Mostni trg 17-1, 1 Razne nsreče. V četrtek |)Oj)oldne se je primerila večja nesreča na Celovški cesti v bližini staro šišensko cerkve sv. Jerneja. Povožena je bila starka Petronina šušteršičeva. Prepeljana v bolnišnico je med potjo podlegla poškodbam. Podrobnosti o nesreči in osebni podatki poškodo-vanke še niso znani. — Služkinja, 29 letna Alojzija Arhova, se je hudo vsekala v desno roko. — Anglela Ogrizkova, 53 letna postrcžnica. je padla in si zlomila desno nogo. — Roje Alojzij, 27 letni delavec, si je pri padcu zlomil desno nogo. — Alokso Cencijevo, 22 letno dekle, je konj brcnil in ji močno poškodoval levo roko. I Z živilskega trga. Zaradi hujšega mraza in petka je nastala na živilskem trgu nekaka mrtva sezona, V petek je bilo na izbiro precej zeljnatih glav, ki so bile uvožene. Na ribjem trgu sicer ni bilo naprodaj rib, le tvrdka ?Riba< je že zgodaj prodajala nekaj lipanov po 50 lir kilogram, ki so bili kmalu prodani, dalje nekaj več belic in mren po 28 lir kilogram. Te ribe so bile ujete pri Zalogu v Ljubljanici. 1 Neilcljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljkn do 8 zjutraj mestni zdravnik dr Logar Ivan, Cesta 29. oktobra št. 7. OBVESTILO Obveščamo cenj. občinstvo, da zopet pošiljamo v tovarno stare gramofonske plošče v predelavo, ter nam za dopolnitev vagona še manjka gotova količina. Zaradi tega plačamo zvišano ceno Lir 10.— za kilogram. * Kupujemo tudi gramofone v kovčkih ter malo rabljene plošče in jih kupujemo po najvišji dnevni cenil »EVEREST«, Ljubljana, Prešernova ulica 44. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Sobota, 29. novembra ob IS..10: »Ples v Trnovem«. Krstna predstava. Red pre-mierski. — Nedelja, -2'J. novembra ob 10.30: »Princeska in pastirček«. Izven. Zelo znižano cene od lfl lir navzdol. — Ob 16: »Ples v Trnovem«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek. 30. novembra: Zaprto. Oper«. Sohota, 28. novembra ob lfi: »Slepa miš«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Nedelja. 29. novembra ob 15: »Traviata«. Izven, Ceno od 21 lir navzdol. — Ponedeljek. 30. novembra: Zaprto. ROKODELSKI ODER. Ceni. občinstvo vljudno opozarjamo, da si že v predprodaji nabavi vstopnice In Miklavža in za Bržli Najlepše darilo da (Miklavža so POHORSKE RS PRAVLJICE ki jih je nabral J. Tomažič. Naročite Sloveniavo knjižnico dokler je še čas! BI!! itn je lepa knjiga najlepše darilo Take krasne in zanimive knjige so izšle v letošnjem letniku Naša knjiga: Majjochi: Kirurgovo živhenje L 50'— (Spomini zdravnika) Budak. Ognjišče I. del L 75'-, IL L 70'- (Roman iz Like) Kociper. Ooričanec L 60-— (Roman iz Prlekije) Salvaneschi: Paganini-Chopin L C0 — Iživljenjepisa) Vso knj'ge so umetniško opremljene in vez. v celo platno. Do konca lela izide: Dickens: Dorritova najmlajša L-II. del Zaoiba Nasa hnliga S judshd Knjigarna v l|ut>l[anl, Pred škoIijo & — Miklošičeva c. o za predstavo .VISAKSKIII POLEN«, ki bo v nedeljo oil pol O v llokodelskeui duma. Drama, ki je prirejena jio istoimenski povesti K Velikoujc je polna lepili prizorov iz kme-keica Življenja in hotenja. Vsa tragika kmečkih sporov je prikazana ua prepričujoč način. Vendar pa človek odide miren, ko vidi, Ua zmaga vedno bo/.ja pravica, četudi liolj pozno. — Predprodaja vstopnic se vrSl v nedeljo dopoldne od IU do 12 in dve uri pred prlčetkoui v društveui pisarni, Petrarkova 12-1. nadstropje. RADIO, Sobota, 28. novem lira. 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa — Poročila v ilali janščini — 12.20 Plošče — 12.80 poročila v slovenščini — 12.45 l.ahka glasba — 13 Napoved.časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Lepe pesmi od včeraj na danes — Orkester pesmi voili dirigent A Hiteli n l — 14 1'oročila v italijanščini — 14.15 Koneert ra lijskega oik?opevk, ki jih mora — poleg drugih seveda — znati vsak siovenski šolar. V tem je značaj te zbirke, ki je ne moremo dovolj priporočati za darilo otrokom, ki je še nimajo, Naj mladina poje. poje lepe naše pesmi in naj z njimi in s svojimi mladimi glasovi vedre tudi naša srca. td. Desetletni jubilej »Knjižic« 1. decembra 1933 je izšla v znani zbirki »Knjižic« prva številka z naslovom: »Srečno pot«. Tako stopajo »Knjižice« danes v svoje deseto leto, — sicer skromen jubilej, a vendar vreden, da ga omenimo. »Knjižice« so zamisel dr. Franca Wallanda, ki je kljub začetnim težavam po vzoru tovrstnih brošur drugod uspel s svojim delom. Je to čisto nov način širjenja cerkvenega nauka in reševanja raznih verskih problemov. V devetih letih so prinesle »Knjižice« našemu ljudstvu izredno dosti poljudno prirejenega verskega čtiva, saj jc po statistiki uprave slo med ljudi čez en milijon dve 6lo tisoč knjižic. Povsod 60 jih z veseljem pozdravljali in sprejemali. Zanimanje je raslo zlasti zadnja leta, ko jih je urejeval dr. Knific. Vzbudili so ga predvsem gg. duhovniki, ki 6o po farah organizirali kolportažo in na številne druge načine odpirati pot »Knjižicam« med ljudstvo. »Glasnik Srca Jezusovega« in »škofijski list« sta v tem oziru nudila »Knjižicam« od vsega početka veliko pomoč. Trenutno je tudi pri »Knjižicah« velik zastoj in se le s težavo vzdržujejo. Razveseljivo je, da raste zanimanje zanje v Ljubljani. To »Knjižice«, tudi zaslužijo, saj tako vestno spremljajo in na svojstven način podpirajo vsako novejšo akcijo v verskem življenju Tako je n. pr. knjižica »Naše orožje« z besedo rimskih papežev o rožnem vencu zelo podprla skupno prizadevanje naše duhovščine za to lepo in po Mariji v Fatiini tako toplo priporočeno molitev. Naslednja knjižica je razlagala dolžnost in blagoslov pomoči bližnjemu. Sedaj je izšel »Duhovni koledarček 19-13« (spisal salezijanoc Anion Luskar), ki s svojo praktično ureditvijo tako dobro služi za kontrolo ve6ti in storjenih sklepov. V knjižici je obenem razlaga sv. odpustkov in zbirka najpotrebnejših molitev in dobrih del, obdarjenih z odpustki. Zanimiv bi bi! strokovni pregled čez naslovne slike »Knjižic«. Med zadnjimi jih je največ napravil slikar grafik Peter Kocjančič. Na novem koledarčku je v skrbni izdelavi poklonil bralcem »Knjižic« najlepšo skupno željo: letnica 1943, pše-nični klas. trta, golobček s trakom miru — lo so simboli, ki jih je tako pomembno zbral za koledarsko voščilo. — Kot je razvidno s koledarskega ovitka, dobijo slalni naročniki »Knjižic« ob tetn prvem jubileju kot dar knjižico: Maggi ali Marjetica. Petletnica usmrtitve ruskega maršala Tuhačevskega j Pred dobrimi petimi loti je svet presenetila novica o aretaciji in usmrtitvi sovjetskega maršala Mihajla Tuhačevskega. Podrobnosti o žalostnem koncu znanega (»veljiiika sovjetske vojske niso bile objavljeno. Šele sedaj, ko so zmage nemške vojske odkrile zakulisno življenje v Sovjetski uniji, je bilo mogoče obnoviti tudi razvoj te ža-loigre. Prvo preiskavo proti Tuhačevskemu je vodil Vrhovni vojni svet, kateri je ua svoji tretji seji I*>d predsečtuištvom Vorošilova potrdil rezultate preiskave z dno 4. junija ter jo proti maršalu Tuhačevskemu dviguil obtožnico zaradi izdaje države. Ko so prišli organi GPU |X> Tuhačevskega, je ta hotel izvršiti samomor, kar so pa čekisti preprečili Dne 11. junija je prišel Tuhačevski s sedmimi poveljniki vojske pred vojuo sodišče. Razprava jo bila na izrecno Stalinovo naročilo v zaklenjenih prostorih. Sodni zbor jo bil sestavljen takole: predsednik je bil Ulrich, predsednik Vrhovnega sodišča SSSR, maršal Blilcher, maršal Budjoni, I)ybenko, Alksnis, Astorov, Belov, Ka-sirin, Sajx>šnikov in Uorjačev. Vlogo državnega tožilca jo prevzel Višinski. Razprava je pričela ob desetih dopoldne. Najprej so začeli zasliševati Tuhačevskega, za njim pa poveljnika prve stopnje Ugoroviča, Jakirja, Korka in ostale. Zasliševanje je trajalo do sedme uro zvečer. Vorošilov je objavil sklep Vrhovnega vojaškega sodišča z dne 4. junija, ki je vse obtožene obsodilo na najhujšo kazen. Višinski je od sodišča zahteval za vse obtožence izključitev iz stranke in izvršitev smrtne kazni z ustrelistvijo. Obsodba je bila končana. Deset minut pozneje je tajnik sodišča ob grobni tišini prečital obsodbo: Tuhačevski, Feldman, Kork, Ugorevič, Jakir, Primakov, Eideman in Put-na so obsojeni na smrt z ustrelitvijo Zastopnik Trgovina z lasmi ie svojčas dajala lepe zaslužke V dobi nošenja lasulj je trgovina z lasmi zelo cvetela. Posebno je bila razvita v Franciji. Fruncoski trgovci z lasmi so jjotovali jio celi Evropi ter plačevali za funt las po "50 tolarjev, izdelana lasulja je pa stala 1000 tolarjev. Ludvik XIV., »sončni kralj«, je imel nastavljenih zu izdelovanje lasulj kar 48 dvorskih mojstrov. Avtomat za ženitne ponudbe Imajo jih na Japonskem. Zn gotov denar avtomat ne izvrže čokolade in bonbonov, temveč seznam in slike mladih deklet, ki bi se rade poročile. S slikami teh deklet so navedeni tudi potrebni podatki o starosti, izobrazbi, doti in podobno. Japonec, ki si nn ta način izbere dekle, se mora obrniti samo nn društvo, ki ima v zakupu omenjene avtomate, ter potem društvo sumo uredi vse potrebno za prve sestanke. Nevsakdanja poroka Na švedsko-norveški meji je bila pred kratkim zanimiva jjoroka. Nevesta je bila Norve-žnnka, ženin pa Šved. Nevesta je imela norveško dovoljenje zu jiotovanje na švedsko, ni pa imela v rokah švedskega dovoljenja za prekoračenje meje. Ker je bilo za poroko že vse pripravljeno, ni preostalo nič drugega, kakor (|a je duhovnik mladi par jioročil na snmi meji, nnkar je mladojioroeonka takoj mogla prestopiti švedsko mejo. ker je s poroko s Švedom postala švedska državljanka. NKVD je pristopil k Tuhačevskemu in mu z žepnim nožem odrezal maršalsko zvezdo. Kje in pod kakimi okolnostnii jo Tuhačevski. prebil zadnjo noč svojega življenja, še ni ugotovljeno. Verjetno so jo vsi obsojenci prebili v kaki celici v zloglasni Lubjanki. Tuhačevski, ki verjetno ni računal na tak konec sodne razprave, je bil globoko |>otrt Toda kljub temu jo čitanjo smrtne obsodbe poslušal mirno. Zjutraj dne 12. junija je bil trg Lubjanka močno zastražen in obkoljen. Pred vrata jetnišni-ce, kjer je imel prostore oddelek NKVD, je pridrvel »Črni krokar«. Vsakogar, ki je izšel iz tega avtomobila, sta spremljala dva, do zob oborožena čekista. Ob pol onajstih je prišel v Lubjan-ko sam maršal Bltlcher. Okoli enajste ure so na zadnja vrata privedli na smrt obsojene. Vsi so imeli roke zvezane na hrbtu Postaviti so se morali v vrsto ob črti, ki je bila označena s kredo 3 m vstran od zida. V tem trenutku so zabrneli motorji, katere so bili j>ostavili na hodniku. Bltlcher jo potegnil iz žepa robec in dvignil roko nad glavo. Nn ta znak so čekisti, ki so stali za obsojenci, dvignili samokrese in pričeli meriti v njihove tilnike. V naslednjem trenutku je Bltlcher roko spustil. Istočasno jo odjeknilo osem strelov. Prav tedaj so na hodniku utihnili tudi motorji. Na pločniku Luhjanko je ležalo osem trupel. B1U-elier jo hitro stopil v avtomobil in se odpeljal naravnost k Stalinu. K njemu je odšel na referat. Pol ure jKizneje sta jetnišnico Lubjanko zapustila Pritrjevanje torpeda nn naše torpedno letalo dva avtomobila in odbrzela proti leningrajskemu okraju. Tam nekje so tudi v neznanem grobu |k>-kopani maršal Tuhačevski in njegovih 7 tovarišev 5,3,likali?!88 ipjte p4§?itQiaM<^ Učna slika šolsko telesno vzgoje v ljudski šoli. Premalo je prostora, da bi vam jxxlal najvažnejša načela in nasvete za |x>uk telesne vzgoje pri učencih ljudske šole. Vuin bom kar navedel primer učne slike po dr. Gaulhoferju (sedaj je vodja telesnovzgojnega instituta na univerzi v Amsterdamu) za prvi razred ljudske šole: 1. svobodno gibanje. Pred vstopom v telovadnico recite otrokom: »V telovadnici lahko skačete in tekale kakor hočete; ko bosle slišali piščalko, se mora vsakdo |>ostaviti v pozor tam, kjer ga je povelje zalotilo.« — Vsi se primejo za roke in se razvrstijo v krog. Potem spustijo roke in sledi hoja par korakov nazaj. »S|>ojite stopala in jih usmerite naravnost naprej! — Učitelj stopi v sredino kroga: a Seda j me vsi pozdravilo z globokim |K>klonoin, j>ozdravite še soseda na desni in na levi. — Sedaj boste skakali kakor žogice, čisto lahko in tiho, vendar višje — dovolj. — Nekateri dihajo skozi usta; to je kodtjivo! Usta naj bodo vedno zaprta, razen kadar jeste in govorite; za dihanje imamo nos. — Stojte na eni nogi kakor štorklje; prav tako kakor štorklje, čisto mirno!« — Potem se jdazijo otroci jm> kolenih in rokah v poljubne smeri. Učitelj jih samo ojx>-zori, da se ne smejo dotakniti drug drugega. — Tekma: šolarčki se postavijo v vrsto ob steni. »Kdo bo pritekel prvi na drugo stran? — Naprej!« — Potem skakljajo po eni nogi, vsak na svoje mesto. »Sedaj hočem videti, kdo zna hoditi čisto tiho; jtojdite k drugi steni nazaj tako tiho, da ne bom ničesar slišal. Kakor vidite, sem zaprl oči; čo bom kaj slišal, hom zaklical «stoj!» in takrat se morate vsi zaustaviti!« V začetku pre-sliši učitelj lažje tojiotanje, pozneje pa postane strožji. Med uro učenci tudi pojejo, nazadnje pa se igrajo. — To bi bil torej primer učne slike šolske telesne vzgoje v prvem razredu Ne boste pa pogrešili, če boste nudili otrokom veliko igranja ali če jih boste voditi tu pa tam tudi na ce-lourni sprehod. (M. S.) ■"■»»■ 'v— m > S:> A : «•; ii*. 'i"- ' '.„v 1 '«'»^«11 J.w «•"•• m, ■: *T r, 4, ■ v ■ ■ J-v .v. ■ V" ' ' " "V '->> . <■'■ ' >*C* t.,:i-Sv' ! ' i' . i'". • — - . * .. ''•."•'• .-. • m* > "1 1 ^ v. ii*. ■'sv' .. . K * .V ..., ................... ■ ■......... ,.■■ Bombniki na nekem našem sredozemskem letalskem opoirišču Letošnji uspehi v pranem plavanju. V tej vrsti »staromodnega plavanja« je samo ena glavna proga in sicer na dolžini 200 m. Najboljši čas v Evro|>i jo dosegel Nizozemec Smitshujrzen 2:45.8 min.; drugi je Madžar Szegedi 2:40,8, tretji pa Tenke (Nemčija) 2:47.0. Kakor vidite, so časi prav dobri. Sploh velja v prsnem plavanju vsaka znamka, ki je nižja od 2 minuti 50 sekund kot prav izvrstna. Tujko v boksu. Jezikoslovci IkkIo imeli še voliko dela, preden bodo v vseh panogah š|>orla odpravili nepotrebno tujke in jih nadomestili z ustrezajočimi domačimi izrazi. Zanimate se |>o-sebno za boks in bi radi poznali glavne strokovne izraze v tem š|>ortu. Upam, da bodo tudi druge zanimali in jih naštevam v naslednjem nekoliko: unza je enota teže. s katero merimo Inik-sarske rokavice in znaša 2S.35 gramov. Teža boksarjev je razdeljena v razrede r>o funtih, funt pa znaša 0.5 kg; »sparringstraning« je šolsko urjenje v dvoje; >long range« je borba na razdaljo za dolžino roke; »infighting« je lesna borba, ko jo telo ob telesu; »solarplesus« pomeni sonči živčni pletež tik za želodcem zadaj (trebušni možgani) in je v l>oksu posebno občutljiva točka; >fin-te« so dozdevni ali navidezni udarci in sunki; »parade« imenujemo storilve, pri katerih pre-sirežeino udarce z odbijanjem nasprotnikove roke; »knock-aut« ali kratko k. o. imenujemo stanje, ko je nasprotnik poražen in leži že 10 sekund na tleli. Obširnejše o tem najdete v vsakem športnem leksikonu. (K. J.) Kakšna je žoga »medicinka«? To je težka žoga, ki so jo vpeljali prvotno v Ameriki za zdravilno gimnastiko. 2oga predstavlja človeku breme, s katerim izvaja različne vaje, jo suva v zrak, jo lovi in lahko igra z njo razne prikupno igre. Teža žogo znaša od 1.5—i kg. premer pa od 35 do 40 cm. Žoga je usnjata, mehka in napolnjena z žimo, vato ali podobnim. V telesni vzgoji igra važno vlogo in jo radi tudi imenujejo »medicinska« žoga ali »medioinka«. Atletske proge. V notici, v kateri smo objavili letošnje najboljše uspehe v lahki atletiki, ste pogrešali nekatere Haeggove znamke in tudi teke na daljše proge. V tem ni bila pomanjkljivost naše razpredelnice, ker je navada, da objavljamo samo rezultate, ki spadajo v olimpijski program. Tu pa ni posebnih prog na miljo ali dve in tudi ne onih, ki jih merijo v jardih. Ste točno informirani, da tečejo tudi na 20, 25 in 30 km in da beležijo na teh progah tudi svetovne rekorde, so pa to manj popularne in celo manj važne proge, ker jih ni v olimpijskem sporedu. (P. V.) Šport v kratkem Hrvatski boksarji, ki so priredili turnejo po Slovaškem, so se vrnili samo z delnim uspehom. V Bistrici je bil izid neodločen 8:8; v Bratislavi so se j>omerili Hrvati z vojaško ekijio in so podlegli v razmerju 10:6. V hrvatskem moštvu so nastopali člnni Haška in Croatie. Mariborski dnevnik, ki popisuje nedeljsko tekmo med železničarji z Dunaja in Mariliom je ves navdušen nnd uspehom, ki so ga izvo-jevali domačini nad močnim nns|)rotnikom 2:1 (1:1). Prav zadovoljiv je bil tudi obisk, saj je prišlo gledat to igro okrog 1500 oseb. Trboveljski nogometaši so bili v nedeljo boj za žogo in zn torke z. enajstorico Hrastnika. Ta se je otepala, kolikor je mogla, morala pa jc le priznati, da so Trboveljčani za razred boljši. Izid je bil 8:0 (5:0). Pazite se, gospodična! Po kratki ttrici spanja je barona Horbiger-fa zbudil ropot, prihajajoč iz njegove delovne sobe. Pograbil je revolver, se tiho zmuznil iz postelje in se usmeril proli kraju, od koder je prihajal ropot. Še enkrat je zaradi uverienosti natančno prisluhnil. Potem ie nenadoma odprl vrata in prižgal luč. »Vi!« je vzkliknil razburjen zaradi prepa-denosli. Pred njim. poleg odprte blagajne ie stala lepa tuika Milena Boc.h. »Tatica!« je dodal baron z glasom, ki se mu je sam čudil. »In če pomislim, da ste se včeraj hoteli delati svetnico, ko niste hoteli liri belem dnevu iti z mano v kino?« Z besnostjo je baron izpregovoril zadnje besede. Hitro ie stopil k telefonu in zavpil: »Zdai bosle imeli opravka s policijo!« Milena ie prestrašena padla pred niim na kolena. »Ah, ne storite tega, prosim vas, usmilite se me!« Bila ie mednarodna tatica, a novinka. Baron Horbiger jo je preletel s hudobnim posmehom in se za hip spomnil njenega smeha, ko se ni zmenila za njegove dvoriiive besede. »Prav,« ie dejal. »Ne bom vas dal aretirali. A sklenila bova pogodbo.« »Kakšno?« »Vi se obvežete. da boste brez vsakega protestiranja dopustili, dn vam pripeljem kadar koli in kjer koli klofuto!« »Kako?« ie začudeno vprašala Milena. »Klofuto vam bom dni — majhno klofuto namesto aretacije in zapora. Sprejmete?« »Brez nadaljnjega!« ie vzkliknila Milena, ne pričakujoč, da io bo lako poceni odnesla. »In če želite, me lahko klofnele takoi sedaj. Če vam ie prav!« »Prosim.« ie deial baron in se lahno priklonil. »Sai ne gori voda. Dal vam io bom jutri, morda šele čez eno leto, morda tudi šele čez deset, skratka, kadar me bo prevzela želja. Sai se ne mudi.« Milena io ie urno pobrisala skozi vrata: vesela ie bila. da bi pela. Klofuta! Udarec na lice namesto zapora in s tem odpovedi vsemu lepemu in sijajnemu življenju. Toda baron se šali? Najbrž ie baron malo neumen. Skoraj objela bi ga. * Naslednji dan ie infela Milena sestanek s svojim zaročencem grofom Arrigo, »Greva v Plažo?« »Da. Ali pa ne .. . ne. Je preveč ljudi. Greva rajši na kratek sprehod.« Prišlo ii ie na misel, da bi baron Horbicer lahko izpolnil svojo obljubo prav danes popoldne vpričo vse odlične družbe, ki se zbira v Plaži. Ves dan ie bila že nervozna: grof Arrigo je opazil, da ie Milena od trenutka do trenutka vzdihnila in sc okrenila. če ie zaslišala le najmanjši šum. »Kai ti ie?« »Nič mi ni.« Toda naslednji večer je na plesu »Čolnarjev« nenadoma prebledela: baron Ilobigcr se ie pojavil med množico. »Pa se vendar ne bosle sedajle spomnili klofniti me pred tolikšno množico!« ie užaljeno spregovorila. »Sedajle?« ie dejal baron raztreseno. Z rahlim priklonom ie odzdravil neki eospei. »Ne vem,« ie dodal in se oddaljil. »Oprostite.r V razburjenosti je Milena poklicala Arriga in se odpravila domov. Ta neumna zgodba s klofuto jo je začela utesnjevati. Vso noč ie rajši prebedela. kakor pa da bi se ji sanjalo, da i<> ie baron klofnil ravno pred oltarjem, in da bi se zbudila ob kriku, ki bi ii tišel iz ust. Naslednji dan se ie obupana podala v baronovo stanovati ie. »Želite?« »Klofuto! Dajte mi io takoj, sicer zblaznim. Tako ne moreni več živeli. Hočem jo sedaj!« Toda baron ii ie prošnjo odbil. Ni se odpovedal svoji pravici, ni pa se tudi pustil vplivati, kdaj in kie nai pogodbo izpolni. Milena se je morala vrniti brez uspeha. Odslej ie ostajala doma. nikdar ni šla v družbo in strah io ie hilo dne, ko se bo pred njo in grofom Arri-gom pojavil baron. Prišel je večer uradne zaroke z Arrigoni. Sama elita je bila zbrana v salonu. Princi, voivodinie, podaniki: bil ie zbor posvelnežev. Milena ie skoraj okanienela. ko ie opazila barona Horbicerja. Videli ga ali pa umreti, se ji ie zdelo vseeno. Trenutek plačilu ie prišel. Reči bo morala vsemu — zbogom: Arrigu. ljubezni in temu sijajnemu in veselemu življenju, ki ga ie oboževala. Ta prikazen io bo klofniln vpričo vseh! Prav ničesar ni razumela več. Zdelo se ji je. da se salon. dame. plemiči in vse ostalo vrti okrog nje: za vpila ie. zatem pa ic odmeval po dvorani krepek udarec. Povabljenci so videli Mileno stoječo poler/ klavirja, vso rdečo v obraz in barona Horbicerja. ki ie počasi odhajal z eno roko v žepu. (Mario Brancacci.) Švicarji so objavili letošnjo listo svojih najboljših igralcev tenisa. Prvo mesto so priznali Ilansu Pfaffu, drugo Borisu Maneffu, tretje pa Jostu Spitzerju. O Francozu Lalnniiu čitamo, dn misli izbrisati Nurmiievo ime iz zlate knjige svetovnih rekordov. Kakor znano, so padle tekom zadnjih 10 let vse Nurmijeve znamke v tekih od 5000 do 10.000 m- Edini rekord, ki še drži, je oni v enotirnem teku, ki ga je postavil I. 195S v Berlinu z 1<).21() km. Težko verjetno pa je, da bi se Lalannu podvig posrečil. — Mimogrede omenjamo, da se je ludi Madžar Szilagvi že precej tesno približal poslednjemu Nuriuijevc-inu rekordu. »Miinchen 1860?, ki si je z zmago nad Schnl-kejem priboril |»>knl von Tschammerja, se je sestul doslej snmo trikrat z nemškim nogometnim prvakom. L. 1927 gu je premagal v Berlinu s 5:1, v Monakovem pa s 4:5; I. I'I55 je bila sreča nn strnili Schalkeja in »Miinchen I8b0« je izgubil s 4:0. Izid letošnjega finalnega srečanja med starima rivaloma je bil, kakor smo že poročali. 2:0 v korist Bavarcev. Ticino je ime dirkalnemu konju, ki je zaslužil svojemu gospodarju tekom letošnjega poletja nič manj kakor 227.660 mark. Po vrhu pa je dobila urna žival še sloves najhitrejšega konja v Evropi. FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: D A OMAR KACEH 12. r. \ t v' FANTEK NI DOLGO RAZMIŠLJAL, TEMVEČ SE JE SPUSTIL V VESELI 21V ZA V. ANGELČKI SO Z VESELJEM OGLEDOVALI MLADEGA PRIJATELJČKA. DOLGO SO ČERIJALI Z NJIM, DOKLER SE NI RAZLILA CEZ NEBO ZLATA PCPLAVA LUCI: SONCE SE VRAČA Z DNEVNE POTI! »Kaj jxičenjnš vendar, zn božjo voljo?« »Snmo poskusi'' hočem, če je v mini še razstrelivna snov.« A. Fogatzarot 49 Palača ob jezeru Edita je zardela. >Ne poznam te besede,« Je odvrnila. Po kratkem molku je Edita dvignila glavo in pogledala tovarišico. »Povedal ml je resnico,« je izjavila. »Resnico? Ne govorite o resnici. Nihče ne ve resnice. Oče vam je povedal, da sem tega gospoda razžalila?« »Da.« >In da jo naslednjo noč izginil?« »Da.< »Je zares izginil? Vam ni povedal, kam je odšel in kje je zdaj? Brez dvoma vam jo to povedal; vendar pa mi tega nočete razkriti.« »Mislim,« jo odvrnila Edila z nekoliko užaljenim glasom, »da 60 na menite za moje pogovore z očetom. Vem, da je neki Silla očetov prijatelj, ki bržkone nima drugih znancev v Milanu. Zato sem imenovala njega. Povejte mi, kaj želite cul mene v primeru, da pridem v stik s tem gospodom.« Marina 6e je za hip zamislila, s prstom na bradi. Zdelo se je, kakor da so v njeni duši borita da in no. Nato je vsa strepetala od nog do glave; prsa so se ji dvignila in odprla je usta. Nihče ne bi mogel povedati tega, kar so govorile njene oči. Edita se jo zdrznila in pričakovala nenavadnih besed. A teh ni bilo. Usta so se zamrla, vsa postava se jo zopet umirila in nenavadni ogenj v dekletovih očeh je ugasnil. »Nič,« jo dejala. »Pojdiva.« Edita se ni ganila, »Pojdiva,« je ponovila Marina. »Dovolj je, da zvem, kje Silla stanuje iu kaj dela. Sporočite mi to takoj. Hočole?« »Gospodična,« jo dejala Edita, »nikakor nočem razkrivati vaših skrivnosti; Čo pa vam morem biti na uslugo in storiti dobro delo...« »Oh, kreposti Sebičnost!« je vzkliknila Marina. Neka starka, vsa sključena pod bremenom sena, so jo nenadoma prikazala med dvema hlevoma. Obstala je, z velikim trudom dvignila glavo in so dobrohotno nasmehnila. »Dober dan,« jo pozdravila. »Ste prišle na sprehod?« Bila jo prava podoba umazano bede. Bila je bosa, s suhimi in črnimi nogami, z brado, naslonjeno na dve rdečkasti golši ter s šopom sivih in razkuštranih las na čelu. Njen pogled je 1»il jasen in nežen. »Uboga ženska!« je vzkliknila Edita. »Nikakor nisem tako zelo uboga. Res nisem bogata, n moj stari še vedno nekaj zasluži in tudi sama še precej zmorem. Imam jih sicer Žo tri in sedemdeset, a epa m, da bom še nekaj let lahko nosila koš na hrbtu. Pa saj je tudi za naju še Bog v nebesih. Zbogom torej in želim vama prav prijeten sprehod.« Sklonila je glavo in hotela nadaljevati pot med kamenjem, zdrobljeno opeko in gnojem. Marina jo potegnila iz žepa dcnarnico in jo ji jo stisnila v roko. »Moj Bog!« je vzkliknila 6tarka. »Nočem tega. Nikakor nočem. Zbogom, zboqom,« je pristavila nalo, ker se je prestrašila Marininega pogleda. »Naj bo kakor hočete. Zbogom.« r »Zbogom,« je odvrnila Marina in Šla naprej. Ko je prekoračila cesto, pokrito z inlakužami, se je okrenila. Editin pogled je izražal zadovoljstvo in dobrohotnost. »Niti malo nisem krepostna in tudi ne mislim zahtevati od Boga plačilo za to. Nikakor se ne trudim da bi bila dobra do tistih, ki jih no ljubim, zalo da bi si zaslužila vstopnico za nebesa. Nič drugega ne morete storiti zame kakor to, kar sem žo povedala. Sporočite mi, kje stanuje gospod Silla in kaj dela.« Edita ni odgovorila. »Se morda bojite, da bi ga dala umoriti?« jo vprašala Marina. »Nikakor ne,« jo odvrnila smehljaje Edita; »dobro vem, da ga ne ljubite.« Marini so je zazdelo, da jo je mrzla roka pograbila za srce. Obstala je poleg vodnjaka. Naslonila se je z rokama na rob in se 6kionila čezenj. Samo beseda ljubite ji je napolnjevala dušo. Ga ne ljubite, je dejala Edita, a nikalnico je Marina kar preslišala. Nehote jo polglasno zaklicala: »Cecilija!« Glas je dospel do vodne gladine in se odbijal od sten z zločestim odmevom. Marina se je zravnala in brez besed nadaljevala pot. Zavili sta okrog hriba in se spustili na dno hudournika. Sum slapov, ki se jima je ob hlevih zdel komaj slišen, jima je zdaj planil z vetrom nasproti. Vodovja ni bilo videti; bilo pa je mogoče uganiti, da je tam, v ozki soteski, ki so jo obkrožale visoke gore, obdane s temnimi oblaki in v senci dolge vijugaste razpoke, ki se je spuščala iz soteske v dolino, med poraslim bregom ler masivnim pasom polj in zelenih travnikov, ožarjenih od sonca. Ob soteski je na visoki skali čepela bela cerkvica, pod njo pa so bilo raztresene črne strehe ubožnib koč. »Tam mora biti,« je dejala. »Kaj pa?« Je vprašala Edita. »Orrido. Bobnenje, ki ga slišiva, prihaja od tam. Ta kraj je danes zame še posebno privlačen.« »Zakaj?« »Ker hočem oditi v votlino z bratrancem. Molčite? Ali morete biti ob tem brezbrižni? Ali si ne morete predstavljati, kako doživetje bo to, da bom sama z njim v tej votlini. Ste se mogli ustavljati čarom mojega bratranca? Njegov pogled prodira do srca. Kako duhovit jel Kar zadušil se bo v svoji duhovitosti, ubožčekl O njegovi eleganci se pa že kar ne da govoriti. Ali bi me ne zavidali, če bi postala grofica Salvador?« »Vidim, da to ne boste nikdar postali,« je odvrnila Edita. »Zakaj ne? Poznam neko osebo, ki ee je poročila iz sovraštva.« »A mislim, da ne iz zaničevanja.« »Iz sovraštva in zaničevanja obenem. Ti dve čustvi sla prav lahko skupaj v koničasti peti elegantnega čevljčka. Tista oseba ga je uporabila, da je poteptala svojega moža in še več drugih zoprnih stvari.« Editi 6e je zdelo nemogoče, da bi mogel kdo tako govoriti tukaj ob pogledu na veličastne gore. Spomnila se je na mater, ki je ležala v grobu tam daleč na severu. Če bi videla hčerko v taki družbi in slišala tako govorjenje! A Editi ni grozila nikaka nevarnost. Ni ji bilo neznano zlo, zalo se je v svoji zavestni nedolžnosti čutila varno. Pustila je, da je Marina nadaljevala s svojim pripovedovanjem. Kaksne so bile ceste v starš Ljubljani s1 Da v mestne ljubljanske ulice še dandanes 6cga dežela, da jim daje celo izrazito vaško lice, se rebivalcem tega mesta brez dvoma ne dozdeva nič udega. Nasprotno: visokonaloženi seneni vozovi, ki se ob košnji s svojim dehtečim tovorom prevažajo po predmestnih ulicah; koze in zajci, ki jih videvaš za vrtnimi ograjami, in kokoši, ki se kar nemoteno 6preletavajo po cestah — V6i ti znaki napol kmečkega miljeja vsebujejo nekaj domačega, spokojnega, idiličnega, česar ne bi človek za nobeno ceno zamenjal z življenjem med golimi kame-nitimi zgradbami kakega normalno velikega mesta. Toda — tudi mestna idila ima časih svoje meje znosnosti. To 60 morali Ljubljančani, žal, doživljati v tistih, ne zmeraj dobrih, starih ča6ih, ko so 6e po cestah in trgih mesta kar tebi nič meni nič podili ščetinarji, in bi bilo zaradi stanja marsi-kakih okrajev te občine kar v redu, če bi se bili ljudje oborožili s plinskimi maskami. V Poljanskem predmestju, n3 primer, je bil resnični »Svinjski trg«. Upravičeno je bilo njegovo ime, zakaj ondi so po tleh nenehoma rili prašiči in ga onečejali. Nekateri bližnji stanovalci so 6e zaradi tega pritoževali. in 6icer po previdnosti najprej pri okrožnem uradu in ne pri mestnih očetih, ki jim očividno niso prisojali prave mere smisla za vonj in snago. Vendar je okrožni urad vprašal mestno n.ičelstvo za mnenje in ukrepe, ki jih kani tozadevno storiti. Odgovor mestnega 6veta je dokazal, da je bila previdnost prosilcev utemeljena. Magistrat je ogorčeno zavrnil »čudovito prošnjo«, češ da bi naj mestna oblast dala meščanom čistiti ceste in naj bi izkidala gnoj izpred hišnih vrat! K sreči se večina sosedov vsaj zaveda, kako da je tista vloga neutemeljena. Zato se tudi branijo prošnji ugoditi. »Vsakdo bo lahko razumel«, je napisano v tistem odgovoru, ki je tako poln brezbrižnosti kot ciniz- Spomini »Dragi, se še spominjaš? Pri tem drevesu sva se spoznala.« >Da, tla. In prav z« tistim drevesom stoji tudi danes nov nesrečnik.« ma, »da mi ne moremo biti odgovorni za škodo, povzročeno po prašičih, ki rijejo po tleh.« Nato pa jc okrožni urad odločno posegel vmes. V naredbi iz leta 17S4 je ukazano V6em, katerih 6e tiče, naj pozapro svoje ščetinarje in naj jih ne pustijo potepati se po mestnih ulicah. Sicer pa da |ih bodo dali polovili po 6odnih slugah in jih ne bodo izročili prej ko proti določeni odškodnini. Ta način zaplcnitve je bil jako dobrodošel nameščencem c. kr. okrožnega urada, zlasti še o priliki kakih praznikov, recimo za božič ali veliko noč ali pa tudi za kako 6vatbo ali krst. A ne le četveronožcem, tudi mestnim dvo-nožcem vsakršnega stanu je večkrat povsem primanjkovalo najbolj preprostega občutka za postavo o javni snagi. Tako je moral mestni 6vet 1. 1635 več deželnih uradnikov strogo pokarati zaradi hudih prestopkov spričo fe postave. Da, celo nekega ljubljanskega zdravnika je moral mnogokrat pozvati, da naj odstrani smeti in gnojnico izpred svojih vrat, ker da bo sicer magistrat prisiljen pritožiti se pri deželnem glavarju. Hkrati je dal mestni sodnik po svojih stražnikih oznaniti, da naj izvršijo isle ukrepe. V mestni kroniki se je celo ohranilo ime tistega »vzornega« zdravnika in meščana: to je bil doktor medicine II. Franc Choppin. Ce dandanes postavljajo razne spominske plošče onim zdravnikom in raziskovalcem, ki so st stekli kaj zaslug- za zdravje sodržavljanov, ne bi smeli pozabiti postaviti tudi tablo v spomin temu Francetu Chopptnu. Pri takem splošnem pojmovanju vprašanja javne snage 6e ne smemo čuditi, da pristojne oblasti niso tako dolgo ničesar ukrenile. Čiščenje cest je bilo pojmovano kot nekaj sramotnega ali pa kot posebna dobrota in to z utemeljitvijo, da se čistilci cest lahko okoristijo s 6tnetmi in z gnojem in da bi morali za to še kaj doplačati. Način, ki se je po njem ravnal magi6frat pri oddaji 6tiaženja ccst, je bii jako kompliciran in hkrati bistroumen. Na tem področju so se oprijeli neke vrete federalizma, in 60 vso cestno umazanijo razdelili na posebne oddelke in 6o jo oddajali posebnim poklicem. Kako 60 ta način posamezno izvajali, ie najbolje razvidno iz pričevanja, ki ga je dal neki sodni sluga na zapisnik, ko je imel magistrat spet nekoč opravka z zadevo čiščenja cest, in je 6ltigo poklical kot nekakega tozadevnega izvedenca. Ker je imel ta mož že 44 službenih let za 6eboj, pač lahko verjamemo njegovi čudoviti izjavi. Glede na to izjavo je magistrat še konec 18. 6toletja ravnal s cestno nesnago kot z nekakim do-bičkanosnim predmetom, ki njena odstranitev ne 6me povzročati stroškov, pač pa mora dajati celo dohodke. Kot snažilce cest 6o imenovali do L 1780 prevoznike lesa, (ki jim je liudstvo iz neznanega vzroka rekalo »mišji 6trelci«), dalje sodarje, nosilce stolov, 6odne sluge in sodnike beračev. Kako in kdaj 6e je dogajalo čiščenje, ni moči dognati, le to je znano, da 6e vsi ti »stanovi« nesnage niso dotaknili in da za kako morebitno tozadevno opravilo tudi — razen nesnage — niso prejemali nobenega plačila. Ce si je magistrat v tem ča6U zdaj pa zdaj belil glavo s to zadevo, pa le zato, ker ni hotel utrpeti za snaženje cest nobenih stroškov, pač pa je hotel imeti še dohodke, a niti najmanj mu ni bilo do tega, da bi bile mestne ceste posnažene. Krog 1. 17§0 se je lotil najemniškega sistema. Najemnik je moral dajali magistratu na leto 20—30 goldinarjev najemnine. Ce tozadevnim poslom ni bil sam kos — in dela s čiščenjem je bilo toliko, da ga kak neodgovorni zasebnik res sam ni mogel opraviti — pa 60 bili pozvani kaznenci, ki pa seveda niso bili za to nič plačani. A ves ta sistem ni mogel ostati trajen. Ljubljanske ccste in trgi so bili neznansko zanemarjeni. Celo ]x> Glavnem trgu, to je po trgu pred rotov-žem, so pometali le dvakrat na leto! — in 6icer pred procesijo sv. Rešujeta Telesa in pred procesijo na veliki petek. Pri vsem tem pa je imel magistrat še to 6tnolo, kar je nekoč otožno priznal, da sta mu 06tala na razpolago za čiščenje cest 6amo dva kaznenca. Torej je bil padec kri-minalistike za ljubljanske mestne očete naravne«! usoden. V take zapuščene razmere pa je 1. 1791 prišel ko strela z jasnega od okrožnega urada hud ukor, češ da je dal magistrat o priliki Elizabetinega semnja, največjega tedanje Ljubljane, sicer počistiti mesfo, a da je pii6ti! kopice smeti in gnoja, čez katere je vozovom težko priti, pešcem pa 6ploh ne. Zato je okrožni urad ukazal, da naj da magistrat takoj odstraniti to nesnago in naj razglasi, da naj odpelje smeti vsakdo, ki hoče to storiti. S tem odločnim odlokom o »razvrednotenju smeti« je bila zdaj pot odprta. Cestna nesnaga ni tvorila zdaj nič več samo postavke o dohodkih v gospodarstvu Ljubljane. Zdaj je bil magistrat prisiljen, da se je moral smotrno lotiti enaženja cest in 6icer tako, kakor je ustrezalo zdravstvenim, kulturnim in prometnim razmeram deželne prestolnice. »SLOVENCEV KOLEDAR« bo knjiga, ki bo neobhodno potrebna za vsakogar! Naročite ga čimprej, stane le 20.— lir. Malioglasi V malih oglasih velja pri iskan|a službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih fe beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pil naročila. fi smžbe 1 Dobe: Kuharico perfektno, dobro gospodinjo, Iščem za takoj. — Prednost večletna praksa. Naslov v upravi »Slov.« pod št. G5D3. Rumeno korenje ln krmilna pesa sta v pomanjkanju sena najboljšo nadomestilo za krmo goved, zlasti krav mleka-rlc. Kupite Ju pri Gospodarski zvezi v njenih skladiščih v Maistrovi ulici 10, tn vsak dopoldan na Pogačarjevem trgu v mesarski stojnici Fr. Ocvirka. Bertfe šivalni stroj, pogrezljiv popolnoma nov, nemške znane znamke, prodam aH zamenjam za živila. Pred Skotijo 19, hišnica. Rumeno korenje, repo za ribanje, krmilno peso, prodaja Gospodarska zveza v svojih skladiščih v Maistrovi ulici 10, dopoldne pa tudi na mesarskih stojnicah prt Ocvirku na Pogačarjevem trgu. Fotografski aparat »Weltur«, zadnji model, 6x6/4Vix6, Xenar 2.8 z vdelanim daljnomerom — popolnoma nov, ugodno naprodaj v drogerljt »HERMES«, Miklošičeva cesta. Štedilnike, peci in predpečlce za lončeno peč, 60V« prihranka na kurivu dobavlja takoj za reklamno ceno MERKUR, Puharjeva 6. 'Slovenca* - in oglašujte v njem L Unjtmi fi Modistovsko vajenko sprejmem. Stegnar Ivanka, Stritarjeva ulica 9. LJUBLJANSKI rJHHZr-UiTiMtHI Delavniki: 15.30, 17.30, Sloga ed 14 dalje, nedelje in prazniki: 10, 13.30, 15.30, 17.30, v kinu Union jo matineja ob 10.30. Slučaj reši lepo. nhocro defeip pred nesrečnim vsiljenim zakonom Mačeha V glavni vlogi: Jean Parker Marjorie Maln Itd KINO UNION — TEL 22-21 Llohkl demonček — LILI A SILVI v pikantni veseloigri najmodernejšega Ohnsa »Ukročena trmoglavko" Odlični itrrplci: A m« deo Nazrari, .Paolo Stoppa, Lauro Gazzolo KINO MATICA — TEL. 22-41 Film za zaljubljene, film za Vas: Ljubezen poirha „samo" frllfrat ali Pota ljubezni a Štirimi velikimi umetniki Frederic Marcb, Vlrgiuia Bruce, Pi,tsy Kclly in Nancy Carroll KINO SLOGA — TEL 27-30 Umrla mi je moja draga, gospa Terezija Merhar delavka tobačne tovarne Pogreb bo v soboto, 28. novembra 1942, ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina cesta XX/9 na pokopališče Vič. Ljubljana, dne 27. novembra 1942. Merhar Josip, polbrat« Edgar VVallace: 13 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Skoraj do smrli sem ga prestrašil,« je odgovoril Mansus. »Jaz sem policijski agent, sem mu rekel, in hočem, da pojdite z menoj!« »In je seveda utihnil in ni hotel spregovoriti ne besede več,« je dejal T. Ks. »Res, gospod,« je potrdil Mansus, »a sem ga potem le pripravil do tega, da je še govoril. Vas-salaro je stanoval na Greet James Streetu 604 v tretjem nadstropju. In resnično je tam še nekaj njegove oprave. Na vsak način je moral imeti poseben vzrok, da je imel dva naslova.« T. Ks. je lokavo prikimal. >In njej, kako je bilo ime?« je vprašal. »Imel je ženo,« je odgovoril Mansus, »a jo je zapustil nekako štiri mesece prej, preden je bil ubit. Poslovni naslov je imel na Adelphi, a je hodil, kakor se zdi, dvakrat ali trikrat na teden prenočevat v Great James Street. Gospodarju sem naročil, naj pusti vse, kakor je našel, ker da pridemo kmalu mi.« Deset minut pozneje sta bila oba uradnika že v nekoliko tesnem stanovanju, ki ga je imel Vassalaro. Gospodar je povedal, da je večina oprave bilo njegove, nekaj stvari pa rajnkega. Dostavil je, nekoliko neumestno, da mu je stranka še dolgovala najemnino za šest mesecev. Vassaiarova imovina so bili pločevinast kov-čeg, majhna pisalna miza, knjižna omara in nekaj obleke. Omara in pisalna miza sta bili za- prli s ključem, kovčeg pa je bil odprt in ni bilo v njem skoraj nič posebnega. Oni ključavnici nista zahtevali kdove kake spretnosti. Mansus je obe z lahkoto odprl. Poševno ležeča plošča pisalne mize je tvorila nekak pult, v notranjosti pa je bilo nakopičenih mnogo odprtih in še zaprtih pisem, računov, beležnic in raznih drobnarij, ki jih zbira nereden človek. T. Ks. je pregledal vsa pisma drugo za drugim, ne da bi našel kaj, kar bi mu moglo pomagati. Zdelo se je, da se je lotil brezuspešnega preiskovanja, ker še tako skrben pregled ni prinesel ničesar, s čimer bi mogel odkriti, kar si je postavil za nalogo. Končno je vzbudila njegovo pozornost neka kovinasta škatla, skrita v ozadju podolgovatega predala v pisalni mizi. Izvlekel jo je, jo odprl in našel v nji omot papirja, zavitega v staniol. »Oj, ojl« je vzkliknil T. Ks. ln bil upravičeno vesel. VI. Na snažnem dvorišču pred stanovanjem upravitelja dartmoorskih zaporov je stal neki človek. Oblečen je bil v grozno uniformo, ki označuje jetnika. Bil je golo ostrižen, a shujšani obraz ni iiil kaka dva dni obrit. Stoječ z rokami na hrbtu, je čakal, kdaj ga pokličejo na delo. John Lexman — A. O. 43 — je pogledal sinje nebo, kakor ga je večkrat gledal z dvorišča, kjer so se sprehajali, in so vprašal, kaj mu prinese ta dan novega. Vsak dan so mu jo vlekel ko večnost. Ni si upal razmišljati o dolgih bridkih letih, ki ga še čakajo. Ni si upal misliti na ženo. ki jo je moral zapustiti, in ne na strašno trpljenje, ki ga bo moral še prestati. Zdaj je izginil svet, ki ga je ljubil in ga je poznal in je umel vse njegovo življenje. Vse, kar je kaj pomenilo, so je razbilo in zmrvilo ob granitu princeto\v-skih zidov in njegovo širno obzorje se je zožilo na sive goljave grozečih vrhov. Nove skrbi so prevzele njegovo življenje. Prva je bila kakovost hrane, druga je bila knjiga, ki jo je dobil iz jelniške knjižnice, naslednja o nedeljski poti v cerkev. Zdaj pa ga je imelo, kakšno delo mu določijo. Ta dan bi moral s firnežem prevleči vrata in okna neke hišice, v kateri je stanoval neki stražnik, ki je prejšnji dan, kdo ve zakaj, govoril z njim nenavadno vljudno in spoštljivo. »Obraz proti zidu!« je zagrmel neki glas in mehanično se je obrnil še vedno z rokami za hrbtom ter gledal sive stene jetniškega skladišča. Slišal je hojo oddelka, ki je šel v kamnolom, in rožljanje verig, s katerimi so bili povezani kaznjenci. Bili so strašni, obupani ljudje, ki so ga zanimali in jih je prvi čas svojega zapora skrivaj večkrat opazoval. Ko je prestal tri mesece v \Vormuwood Scrubbsu, so ga poslali v Dartmoors. Nekateri starejši jetniki so ga blagrovali, drugi pa so menili, da je nesrečen. Predpisano je bilo, da mora preživeti dvanajst mesecev v Scrubbsu, preden bi mogel okusili življenje v kaznilnici. Mislil je, da ga nameravajo poslati v Perkhurst, in menil, da je to vpliv Ta Ksa., zakaj Perkhurst je bil pravi raj za jetnike. »Z menoj številka 43, hitro!« Obrnil se je pred oboroženim stražnikom, šel skozi temna, mrka vrata jetnišnice, zavil naglo na desno, krenil po vaški poli in prišel po cesti v Taristock do Princetowna, kjer je bilo nekaj hišic, v katerih je zadnje čase stanovalo nekaj osebja iz jetnišnice. A. O. 43 bi moral eno izmed teh hišic pobarvati. V hiši ni še nihče stanoval. Neki tapetnik je pod nadzorstvom drugega čuvaja čakal, kdaj pride pleskar. Čuvaja sta se pozdravila in prvi je odšel ter prepustil drugemu nadzorstvo nad obema jetnikoma. Oba sta molče delala kako uro pod čuvajevim nadzorstvom. Potem je čuva j odšel in John Lexman je porabil priliko, da je povprašal tovariša o njegovi usodi. Tapetnik je imel kakih štiri in dvajset let, bil živahen in uren. Bil je čeden v obraz in ni kazal nič tiste neizrazne divje odurnosti, ki je bila značilna za večino dartmoorskih prebivalcev. Slišala sta, kako so se oddaljevali čuvajevi koraki po hodniku, in že prisluškovala odmevu podkovanih čevljev po peščeni stezi, ki je vodila čez vrt do vrat na cesto, preden je tapetnik spregovoril. »Zakaj so vas zaprli?« je vprašal tiho. »Zaradi uboja,« je kratko odgovoril. Že večkrat je tako odgovoril in vsakokrat skoraj z zadovoljstvom opazoval spoštovanje, ki ga je vzbudil v vpraševalčevih očeh. »Koliko let so vam prisodili?« »Petnajst.« »To se pravi enajst let in devet mesecev,« je povzel tapetnik. »Mislim, da prej niste bili nikdar tukaj.« »Seveda ne,« je odvrnil Lexman suho. »Jaz sem tukaj že izza deških let,« .je priznal tapetnik. »Prihodnji teden me izpustijo.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenČii