narečji slovenski dnemilT^^ ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 a Za inozemstvo celo leto $7.00 ^5*ifncapsccg===w -i a—BM— TELEFON: C0RTLANDT 2876. List slovenskih delavcev v Ameriki. N0. 23. — ŠTEV. 23. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 28, 1925. — SREDA, 28. JANUARJA 1925. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII. KOMPROMIS GLEDE VOJNIH DOLGOV Anglija razmišlja o kompromisu glede vojnih dolgov. — Formula bo predložena danes kabinetu. Določa stalna letna plačevanja ter soudeležbo pri nemških plačilih na temelju Dawesovega načrta. — Nekateri ministri so mnenja, da bo Amerika užaljena. Poroča John L. Balderston. LONDON, Anglja, 27. januarja. — 2e več dni so se vršile važne konference med ministri glede uravnave angleško-francoskega dolga in osnutek Churchill - Chamberlainovega memoranda na naslov Francije, v katerem se obrazložuje angleške predloge, bo predložen polnemu kabinetnemu sestanku v sredo. Z;i vrjetno so smatra, da s«' bo- kabinet izrekel za to, da se ne pošlje takoj v Pariz topa važnega dokumenta. Nekateri ministri so prepričani, da bi tak korak užalil Washington in da bi se «ra smatralo za poskus Anglije, da se prehiti Združene države v uravnavi dolga t«-r nudi Franciji priliko, da zahteva od Združenih držav iste pogoje kot jih je t\nglija pripravljena ponuditi Franciji. Ti pogoji so baje dosti bolj liberalni kot jih je oficijelni Washington pripravljen nuditi Franciji! Xadaljni ministri pa so mnenja, da morajo Združene države skrbeti za svojf lastne interese in da je treba takoj vprizoriti poskus, da se uveljavi uravnavo angleško-francoskih dolgov. PARIZ, Francija, 27. januarja. — "Amerika bi ne mogla plačati treh tisoč milijonov dolarjev," je izjavil Louis Loucheur v nekem pogovoru s časnikarskimi poročevalci. "Tega bi ne mogla storiti, čeprav je finančni položaj Združenih držav dosti močnejši kot je naš. * "Amerikanoi vedo to sami," je nadaljeval. "Ali niso oni sam; predlagali Transfer komisije glede nemških reparacij.' Nikdar nisem zanikal naših dolgov v Združenih državah. Izjave te vrste, katere se je pripisovalo meni. so napačne, a rekel sem, da je fizično in mate-rijalno Franciji neftogoče poravnati celi dolg. "Clementel je predlagaj metodo plačevanj, ki je že dosti težavna za nas. Da pa potrdim svojo dobro vero, sem obljubil svojo podporo v slučaju, da bi parlament sprejel odredbo." Loucheur je imel pri tem v mislih desetletni moratorij ter odsto-tek in pol obresti na glavnico. Washington je odklonil vsako raz-pravo o tem. Glede izjave senatorja Boraha se je dotaknil le ene točke, nem-reč stotih milijonov dolarjev vrednosti, katere je baje dobila Francija iz Saar okraja. Izjave Loueherja so važne, ker je on glavni posredovalec med Anglijo in Francijo gletle uravnave angleško-francoskega dolga. Nadaljuje se z vzgojno kampanjo, koje namen je informirati francoski narod o resnici glede dolgov. Pierre P»ertrand svari pred sprejemom preveč velikodušnega stališča odločnih prijateljev Francije v Ameriki. "Ti ljudje zastopajo le svoje lastno mnenje," je rekel. "Javno mnenje Amerike je s senatorjem.B orahom in to javno mnenju bo tudi določevalo ameriško politiko. Napeto razmerje med Francijo in Vatikanom. Celo optimisti ne upajo več, da bi bilo mogoče francosko poslaništvo pri Vatikanu.—Mnenje glede učinka tega koraka so različna. RIM, Italija, 26. januarja. — Celo optimisti v Vatikanu so izgubili vse upanje, da bi bilo mogoče rešiti francosko poslaništvo pni Vatikanu, kljub zgovornosti Aristida Brianda. Tukaj nšnje neklerikalno časopis-„ je obžaluje v splošnem prekinjeneje stikov med Vatikanom in Francijo, a Vatikan molči. Visoki prelati ne soglašajo glede resnične važnosti prek in jen ja teh stikov. Možje, ki so v neposrednih stikov s papeškem državnim tajnikom, obžalujejo preteče prekinjen je, "ker bi bilo uso-depolno za interese francoskih kato ličanov. Prelati, ki so v ožjih stikih s francoskimi verskimi nazira-nji, pa so drugačnega mnenja. Ti izjavljajo, da so tekom kratke dobe, ko je bila Francija zastopana pri Vatikanu, francoski poslaniki »ai finimrjili interese iJ~Ji;&£«3«fkiljl tflt^tffillff ^ fiiplnm^. - w ' • T ■■v. Ponarejeni bankovci so pričeli zopet krožiti. WASHINGTON, D. C., 27. jan. Zakaladniški department svari pred vrstami ponarejenih bankovcev po deset dolarjev, katere so našli v prometu. Ta ponarejeni denar pa ni težko spoznati. Radikalne odredbe v Turčiji. CARIGRAD, Turčija, 27. jan. Soglasno s postavo, ki je bila ravnokar sprejeta morajo nositi člani parlamenta, župani, učitelji, vladni uradniki, vojaki in policisti le obleko in čevlje, ki so bili izgotov-ljeni v Turčiji. Onim, ki se ne bodo pokorili, prete težke globe ter konfisciranje obleke. Z opijske konference. Vse kaže, da bo sklenjen med Anglijo in Združenimi državami dogovor glede reguliranja trgovine z opijem.—Lord Cecil bo najbrž predloži kompromis, pri katerem bosta mogoče obe stranki sodelovali. ti niso bili kos zapleteni politiki Vatikana ter sploh niso poznali stranskih pot velike cerkvene organizacije. Ko ni bilo nikakih stikov med Vatikanom in Francijo, so skrbeli za interese katoličanov verski zavodi in katoliški duhovniki. • Cela stvar je bila urejena na temelju principa, ik se tiče sedanjih ame riških katoličanov. Posledica tega je bila, da so bili izključno le verski interesi boljše zavarovani kot potem, ko je bilo zopet ustanovlje- ?> pri Vatikanu. ŽENEVA, Švica, 26. januarja. y Čeprav je nad-komisija opijske konference razmišljala o ameriškem predlogu za zatrtje kajenja opija ter sklepala o kompetentno-sti sedanje konference, da se odloči glede sklepov prve konference, je brezpogojni sprejem ameriških predlogov še prav tako daleč kot je bil pred enim meseeeta. Angleški boj proti razpravam in sklepom prve opijske konference je temeljil na neizprosni opoziciji proti programu kongresnika Porter-ja iz Združenih držav. Preprečenje tozadevne razprave je predstavljalo prvi zakop in Angleži bodo sedaj skušali blokirati ameriške predloge. Lord Cecil pa bo najbrž predložil kompromis, ki bo sprem-ljiv in nato bo mogoče Angležem in Amerikancem sodelovati pri sklenitvi primerne pogodbe "glede razpečavanja in kajenja opija. Ta pogodba bi bila usiljena Ho-landski in Švici, ki proizvajata največ narkotičnih sredstev. Lord Cecil pravi, da bi bila u-spešna proti-opijska pogodba mogoča Ip s sodelovanjem Angležev in Amerikancev. Kongresnik Porter je sprejel sobotni kompromis v glavnem raditega. ker je to uvidel. LONDON, Anglija, 26. jan. — Ure miški članek lista New Statesman je vprizoril silen napad na stališče Združenih držav na ženevski opijski konferenci. List je pisal: — "Ameriške avtoritete so zavzele Čudno stališče, o katerem domnevamo, da je deloma posledica njih nepoznavanja dejstev, deloma pa njih puritanskih tradicij, ki celo poveličujejo tako nevednost. V drugem oziru pa je to stališče tudi posledica tega, da ne more najti Amerika nobenega, na katerega bi zvalila vso krivdo vspričo vedno rastoče uporabe opijskih derivatov v Združenih državah. "Posledica tega je bil sprejem povsem nemogočnega stališča- od strani ameriške delegacije na konferenci v Ženevi. "Bistveno vprašanje, ki pride v prvi vrsti vpoštev, je zmožnost kitajske vlade, da zatre proizvajanje maka. Čudno je, da ne morejo Amerikanci tega uvideti, posebno kar pride heroin in mrfrfij skoro izključno iz Kitajske, ne pa iz Indije. Prepoved uvoza živih kokoši. Prepoved uvoza živh kokoši v državi New York je bila v ponedeljek razširjena na države Ohio Wisconsin, Pennsvlvanijo, New Jersey in Connecticut. Uvažati se tudi ne sme živih pnranov, gosi. rac, golobov in drugih sličnih živali. Prepoved obsega sedaj trinajst držav. V državnem zdravstvenem uradu je bilo objavljeno, cia je s to epidemijo v zvezi razširjenje evropske kokošje kuge. Preje je bila uveljavljena prepoved uvoza živih kokoši in druge perutnine'le iz držav Missouri, Kansas, Illinois, Indiana, Iowa, Nebraska, North in South Dako- - - —- Danes : čnemo priobčevati va zadnji si runi našega lista "Past". Roman je delo slavnega pisatelja Rafaela Sabatinija. Kdor je vital romana 'Kapitan Blood* in 'Morski Jastreb', se bo gotovo zanimal tudi za roman "Past". Po mnenju nekaterih kritikov, je ta roman najboljši in najbolj zanimiv, kar jih je spisal slavni pisatelj Sabati ni. - Francozi naj ostanejo v Kolinu. Kapitan Jean Fabry je rekel, da je treba na vsak način zavarovati varnost Francije. — V nadaljnem je izjavil, da .je duševno stanje nemške mladine vznemirljivo. PARIZ, Francija, 27. januarja. "Nemogoče je izprazniti Kolin, dokler ne bo nadomeščen varnostni sistem, uveljavljen na temelju ver-saillske mirovne pogodbe, z nekaj boljšim," je izjavil včeraj v poslanski zbornici kapitan Jean Fabry, ki je ob tej priliki obrazložil vojaško politiko opozicije. Fabry je poincarist ter se je odlikoval tekom vojne kot kapitan francoskih planinskih lovcev. Po zakljueenju vojne je prišel v Ameriko po opravkih. "Nemčija je v vojaškem položaju, katerega lahko primerjam« z onim pred vojno," je rekel. — "Vojni minister Gessler ter general von Seckt sta ustvarila, seveda pod drugim imenom, stari generalni štab, ki je direktno pod poveljstvom von JSeckta. "Nemčiji je dovoljeno dva tisoč strojnih pušk, a petnajst tisoč cevi strojnih pušk so našli v nekem skrivališču. Nemčija ima šestdeset aeroplanskih tvornic, s podružnicami v inozemstvu, katerih ni mogoče kontrolirati in te tvorniee bi lahko pričele v treh mesecih s polno produkcijo. "Vznemirljiv je tudi duševni položaj nemške mladine in vsled tega bi bilo treba uveljaviti nov sistem varnosti, predno se izprazni kolinsko ozemlje. » BERLIN, Nemčija, 27. januarja. Na posebni seji kabineta novega nemškega kancelarja, dr. Luthra je bil sestavljen odgovor na začasno poslanico zavezniških sil, ki se tiče kolinskega ozemlja. Ta dokument bo še danes izročen zavezniškim poslanikom. Začasna zavezniška poslanica ponavlja le sklep zavezniških vlad, da niso pripravljene razpravljati v sedanjem času z Nemčijo glede kolinskega ozemlja. Samomor rad "konca sveta". BAY SHORE, L. I., 27. jan. — Dninar Edward Marquaret, ki je v zadnjem času dosti tuhtal o pro-rokovanju, da bo dne 6. februarja konec sveta, je izvršil včeraj samomor s tem, da se je obesil v kleti svojega stanovanja. ^lož je zapustil ženo in štiri otroke, kojih najstarejši šteje šele osem let. Marquaret, ki ni bil nikdar preje pobožen, je tekom zadnjih par tednov poslušal pridige Roberta Reidta, ki je izjavil, da bo dne 6. februarja konec sveta ter svetoval svojim backom, naj se pripravijo na konec. Pridigar je izjavil, da se morajo ljudje, ki se hočejo rešiti večnega pogubljenja, iznebiti vse posvetne last ine, se obleči v belo haljo ter čakati na nekem griču pri Port Jeffereonu konečne sodbe. Coolidge za varčevanje. Predsednik Coolidge je izjavil, da morajo Združene države omejiti svoje izdatke. Le na ta način bo mogoče olajšati davčna bremena. WASHINGTON, D. C., 27. jan. Predsednik Coolidge se zavzema za še večjo ekonomijo ter zmanjšanje davčnih bremen. Ko je predložil vladni program glede izdatkov za preostali del fiskalnega leta, je obvestil načelnike različnih vladnih departmentov, da ne smejo vladni izdatki znašati več kot tri tisoč milijonov dolarjev in da bo treba reservirati za odplača-nje narodnega dolga skoro štiristo sedemdeset milijonov dolarjev. To pomenja, da mora vlada skrčiti svoje izdatke za $62,000,0000 pod svoto, katero so zahtevali načelniki različnih vladnih departmentov. "Vsak dolar, katerega prihrani administracije," je rekel predsednik, "bo v bodočnosti pripomogel k olajšanju davčnih bremen. V mislih imam praktično ekonomijo, katere se moramo poslužiti. Rajše govorim o varčevanju pri centih, mesto da teoriziram o milijonih ter ne prihrani ničesar. Predsednik je govoril v Continental Memorial Hall, kjer se je zbralo več sto uradnikov na zborovanju, ki se vrši vsakega pol leta. V svojih izjavah je ponovil predsednik, da je edini namen varčevanja skrčenje davčnih bremen. Namignil je tudi, da bo kmalu vložena nova davčna predloga. "Člani našega naroda," je rekel, "niso bili le potrpežljivi poti tež kim bremenom vojnečasnih davkov. Breme je olajšano, a tie-ba je nadaljevati z bojem za na-daljno olajšanje teh bremen. Naša kampanja za varčevanje nima nobenega drugega cilja." Rojstni dan prejšnjega kajzerja. , DOORN, Ilolandska, 27. jan.— Prejšnji nemški kajzer je praznoval svoj šestinšestdeseti rojstni dan na svojem tukajšnem posestvu. Navzoče ni bil noben njegovih šestih sinov. Prejšnji kajzer je preživel dan kot običajno, s pisanjem, čitanjem in žaganjem lesa. Pretežni del dneva je preživel s svojo družino, svojo hčerko, Viktorijo Luizo ter njenim možam. Iz Nemčije je prišlo nebroj brzojavk, pisem in darov, katere so mu poslali skromni ljudje tev mu zagotavljali svojo neomejeno zvestobo. BERLIN, Nemčija, 27. jan. — K^reuzerzeitung je pisala ob priliki rojstnega dne prejšnega kajzerja : — — Dne 27. januarja naj bo naše geslo: — Ne počivati, dokler ne bo rmena cesarska zastava zaplapo-lala nad streho starega holienzoll-ernskega gradu v Berlinu. Zakonski par zmrznil v postelji. PROVIDENCE, R. I., 27. jan. V postelji so našli tukaj dva in šestdeset let starega Otona Tholl-fon ter njegovo devet in ]>etdeset let staro ženo. Zdravniška preiskava je pokazala, da je mogoče nastopila smrt že pred enim tednom. .Zakonski par je že dalj časa bolehal. Ostri spori radi Vatikana. Francoski min. predsednik pravi, da so ameriški katoliki povzročili sedanje zmede z Vatikanom. — Rekel je tudi, da mora Vatikan prenehati s svojim vmešavanjem v politiko. PARIZ. Francija, 27. januarja. Ameriški katoliki so baje odgovorni, za to, da je bila organizacija za versko propagando premeščena iz Lvonsa v Rim. Tako je povedal ministrski predsednik Herriot poslanski zborniei koncem burne debate s Paul Simonom, konservativnim poslancem, ki se je zavzemal za ohranitev francoskega poslaništva pri Vatikanu. Simon, ki je predložil nebroj argumentov, je rekel, da žele ameriški katoliki, da bi bila njih dežela zastopana pri Vatikanu in da l.i bili ražaljeni. če bi dala Francija slab vzgled s tem, da bi odpravila svoje poslaništvo pri Vatikanu. "Francija, ki je imela poslaništvo pri Vatikanu, ni mogla vzdržati organizacije za propagiranje vere v Lvonsu/' je odvrnil ministrski predsednik. 44 Amerišk i katoliki, ki niso imeli nobenega ofieijelnega zastopnika pri Vatikanu, pjf so izposlovali premeščen je te organizacije v Rim. 44 Zakaj bi nas skušali ameriški katoliki prisiliti, da ohranimo poslanika tam, kjer ga nimajo oni sami.' Moja vlada ni proti-verska, a tudi ne pristranska. 44 Predsednik Wilson je šel v Vatikan. Ali bi šli vi?" je vprašal Simon. 44IIerriot je odgovoril, da ni še nikdar izrekel nobene nespodobne besede glede papeža, da pa tudi ni pripravljen razpravljati žnjim o francoskih postavah. PARIZ, Francija, 27. januarja. 44Pariz mora prenehati s svojimi poskusi, da ustvari z katolikov v Franciji politično stranko." je izjavil ministrski predsednik Herriot v poslanski zbornici tekom razprave glede odpravljenja francoskega poslaništva pri Vatikanu. Ministrski predsednik je tudi obdožil francoske škofe, da napadajo postave republike, na temelju izrecnih povelj iz Rima. 44Rim," je rekel, 44skuša vsepovsod ustanavljati katoliške politične stranke. To se mu je z lahkoto posrečilo v Nemčiji. Sedaj pa skuša ustvariti isto stvar v Italiji in Fran Usoda Stone-a je odvisna od komiteja. Nominacija Stone-a na mesto sodnika najvišjega sodišče je v glavnem odvisna od tega, kar bo sam povedal članom komiteja. WASHINGTON, D. t'.. 27. jan. Nominacija generalnega pravdnika Stone-a na mesto člana najvišjega sodišča Združenih držav je bila vrnjena judicijarnemu komiteju senata. Odločitev vprašanja odvisna v glavnem od tega, kar !.<» povedal komiteju Stone s.iui. kn bo nastopil. Pričakovati je. da bo nastopil pred komitejem, kajti zoj >t*t na predložitev njegovega imena, potem ko se je ugodno poročalo «• njem. je bila vprizorjena s privo-voljenjem in na nasvet.administracije. Zakonodajni program administracije tekom sedanjega zasedanja kongresa je v nevarnosti radi sporov glede potrditve Charlesa Warren a za generalnega ravdnika Združenih držav. eiji. (V bi se mu ta nakana posrečila, bi pomenjalo to veliko nesrečo za našo deželo. "Papež je čestital francoskim katolikom, ker so se organizirali. To pomenja vmeševanje v francoske notranje zadeve. Papež bi moral ostati politično nevtralen." Abej Lemire, poslanec iz severnega departmenta, je prekinil ministrskega predsednika z vzklikom : — 4 4 On je nevtralen. Radi tega sem jaz, katoliški duhoven, v politiki član radikalne stranke.'' Ileriot se je v nadaljnem lotil Alzaeije in Lorenske. Ko j.- leta 1871 Nemčija anektirala obe provinci, je odobrila Napoleonski kon-kordat, ki je uravnal odnošaje med Francijo in Vatikanom. Leta 1905 pa je francoska vlada razveljavila konkordat. Ko se je Francija zopet polastila Alzaeije in Lorenske, po zaključku svetovne vojne, je stala francoska vlada pred dejstvom, da sta obe provinci pod režimom, ki je bil odpravljen leta 1905. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naie cene sledeče: J TJ G O 8 LA7I J A : 1000 Din. — $17.40 2000 Din. — $34.60 5000 Din. — $86.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kvtkotn tiso« dinarjev II centov n poštnino in drage itraSke. Baipsiiljs na sadnje pošte in izpiatuje "Poštni Čekovni ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir.......... $ 9.50 500 lir..........$22.75 300 lir .......... $13.95 1000 lir..........$44.50 Pri Baročnih, ki snašajo aa< kot 2St Ur —*—nai pooebej po 10 centov sa poštnino in drago stroške. ' Raspošilja na sadnje pošte in tsplatajc Ljubljanska kreditna tanka ▼ Trata. Za pošilja tve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ UR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Dinarjem ki Liram aey ji atari^ maaja »s veškrat la asp* is imeni tistega dne, ka a— pride pislaal tear ▼ raka. POŠILJATVE PO BRZOoAVNEM FIS1CU IZVRŠUJEMO t? NAJKRAJŠEM ČASU TEB KACUNAMO EA STROŠKE Denar nam Je peataftl najbolje pa Pemsatii Postal Umej Order alipo New York " FRANK 8AK8ER STATE BAKK 88 Oortlandt Btreet, Hew York, If. Y. GLAS NARODA GLAS NARODA. 28. JAN. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) ke Sn zafto bo stvar prej ali slej prišla do izvršitve. Zanašamo se tudi kakor že večkrat pmeaijeno v našem listu na naš& rojake v Ameriki, da kaj prispevajo. Hr-[ vat je so tudi že pristali na to. da bodo dali vso mogočo podporo. Prvi večji znesek pa je zasipu- Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer]™1 e**tni d postavili oblasti, ki so bile brez moči, ^je prevzel Klukluksklan izvrševalno pravico. Župan, vsi njegovi svetovalci in vsi njegovi uradniki so bili najpokornejši služabniki te tajne organizacije. Joj njemu, ki bi se protiviL Pi*ejalislej bi ga zadela Glenn Youngova krogla. Brezpostavnost Williamson okraja je že stara stvar. Že nad trideset let vladajo tam razmere, ki so posebno zadnji čas začele obračati nase pozornost javnosti. Y določenih razdobjih so se vršile volitve. Meščani so volili može v okrajna in mestna zastopstva, toda noben izvoljenih kandidatov ni smel niti ust odpreti brez izrecnega dovoljenja Glen Younga in njegovih trabantov. Resnična moč je bila v rokah brezpomembne manjšine 4'regulatorjev ', ki so se po potrebi pojavili ter prevzemali vlado. Xi bilo skoro meseca ali tedna, da bi se ne završilo par krvavih spopadov. Dvignjenih je bilo nešteto obtožb, toda nobena obravnava se ni vršila. Oe se jo pa vršila, je bil obloženi Klanec dosledno oproščen. Sedanji herriiiski župan je precej optimitičen možak. Razmere se ne bodo zboljšale. dokler ne bo zlomljena moč Klukluksklan a. To lahko opravijo edinole zavedni državljani. Predno se jim bo pa to posrečilo, jih bo leglo še dosti v hladen irrob. D opis Iz Belokrajine. Letošnja zima nam jako pri-Knnaša. tako da se lahko hodi v jopioah. Posebnih novic ni na Belokranjskem s«*daj. kakor da vse fehka volitev. Klerikalni agitatorji tekajo od vasi do va«si, da spun-taja narod v lastno škodo. Danes rabi Belokrajina jako pametnega in uplivnejra poslairca. ki se bo brieral v prvi vrsti za žalostno gospodarstvo .-da se to popravi. Včasih je SV» vse v Ameriko, danes je to nemogoče in zato je treba najti doma novih virov dohodkov. To se pa doseže s pametnim gospodarskim naslikam, podporo itd: ■M hočejo imeti narod na vajkah, da ga vlečejo po želji kalnor se jim pač ljuibi. Premogovnik v Karfižaricl zopet nekaj deia. Pofljanaka železnica stoji, ker .nimajo občine smisla za to važno stvar. Pokojni Rade iz;Poljan se »je jako trudil m zastavil svoje moči in preano* ženje, pa ga je pri tem delu za» lotila srmitt. Občine po večani bi prispevale kakih par sito dinarjev, kar seveda ni prav. Kdor hoče ikaj imeti, mora tudi , nekaj žrtvovati. V tem o žiru je kar se drugo strani tiče mnogo -Opozieija je sklenila, da se ne dega ,)0norel ter je sedel sredi udeleži volitev. Mussolini je hotel pragne ceste in se igral s kamenčki, z volitvami udariti opozicijo, ali j Vsak izmed njill je ob po?led bivši avstrijski cesarici Žiti procesom zaradi Matteottijevega ; poročajo, da vstaja zjutraj ob {je umora. Razprava se pričakuje za till in da ji ničesar ne manjka. mesec april. NAJNOVEJŠA ŽENSKA MODA Z Dunaja pa poročajo, da hodijo" veseli Dunajeanje ob petih zjutraj spat in da jim tudi ničesar ne manjka. Tako sta se obe stranki vd ili v svojo usodo in sta zadovoljni Krušni škandali na Dunaju. Dnnajsko deželno sodišče je kljub pomuleni visoki kavciji v znesku f>0 milijard avstrijskih kron sklenilo, da ostane generalni direktor velike dunajske pekarne 'Ankerbrotwerke'. Pried, še nadalje v preiskovalnem zaporu. Krušni . škandali zavzemajo med tem večje dimenzije. Državno pravdniŠtvo je vložilo radi navijanja cen ovadbo sedaj tudi proti vsem ostalim krušnim tvor-nicam na Dunaju. Zanimivo je stališče, ki s<> bupen. Bajram Cur je skušal na-laljevati borbo proti Ahmedu be-;u Zogu ter se je utaboril v Kru-mi. Sedaj je zaprosil juprosloven- Nepričakovana najdba. Lord Cowdray je dal vrtati na svojem zemljišču na Angbiškem v zemljo, da bi dognal, koliko je v njej pejtroleja. Inženir, ki je vodil vrtanje, je ros naletel na sirovo kameno olje in ga poslal steklenico služkinji z nalogom, naj jo ponese kemiku, da preišče petrolej. Dekle pa je nevede zamenjalo steklenico. Kmalu potem je prejel inženir od kemičnega laboratorija brzojavko te-le vsebi- Mlada soproga. V predmestju Pariza je prišla pred par dnevi na policijo mlada gospa, stara komaj 15 let in nekaj mesecev, in prosila za svet. "Š silo so me oženili predvčerajšnjim". je tarnala. "Moža. ki je star šele 22 let in ki mi ga je vsilila mati. ne morem videti. Preden sem šla k poroki sem povedala materi, da bom rekla £ne'.,J Rekla boš *daV* je zagroziila mati, "sicer ti dam. ko prideš domov klofuto, da se ti bo kar za-bliskajo pred očmi. in te vržem iz hiše". Spričo teli groženj lastne matere nisem imela poguma, ila bi rekla pred poročilnim uradnikom ne*. In tako su me prisilili. da moram živeti s svojim možem. ki spremljalo podzemeljsko grmenje. Prvi sunek je l>il valovit in je imel smer proti jugovzhodu. Škode ni bilo nobene. 400 let star grob so tedni odkrili pri znanstvenih odkopavanjih v Luebaardu na l)anred dolgimi. < Pomislimo samo, koHko dela ima ženin pri o-mivanju glave^ieesanja las itd. »..A!, nejo še vedno v modi. Rokavi bodo zelo dolgi, največ iz krepdeši-na. Okrasili se bodo z bizarnimi vezeminami in slikarijami po ruskih in kitajskih motivih. V vezeni inah bo dominirala svila v zlasti in srebrni barvi. Pri bluzah z vezenini motivi se uporablajo tudi kubistične sluke. Večemje obleke bodo po teh francoskih proroko-vanjlh *zelo enostavne in skromne v liniji. Na sploh pa bo letošnja moda zelo favorizirala belo barvo ! Spomeniki v svetovni voni padlim na Francoskem. Ker je francoska vlada jeseni 1. 1919. izdelala zakon, ki daje obči nam pravico, da zahtevajo od države prispevak za spomenike v vojni padlim, se je te pravice po-»služilo v štirih letih 15.300 francoskih občin ter je državna bla zazidali! To bi ne bilo prav, kajti včasi je policija jako površna. Xaj luknjo natančno prebrskajo. Morebiti bodo vseeno v kakem kotičku iztaknili tistih šesetdeset tisočakov-, katere so darovali ameriški Jugoslovani za jugoslovansko republiko. Kajti na svetu je vse mogoče. • Vsemimo brooklynskega oboževalca Knajpa. Kot pravi, je dobil vse nazaj, kar je dal za brooklyn-sko cerkev. Slišal sem rojaka, ki se je pritoževal : " Prokleto, kaj pa je vendar s tem mojim partnerjem. Skoraj" ravno toliko zasluži kot jaz, pa nikdar nima denarja. Včeraj je bil suh, in danes je &uh. Kaj vendar počne?" "Kako veš, da je suh? Ali te je na posodo prosil." Ne, on me ni prosil, ampak, jaz gajna morala izplačati nad 12 mi- j lijonov frankov. Sedaj je franeo- J sem mu rekel, če mi lahko" posodi* ska vlada tozadevni zakon razve- 1 deset dolarjev." ljavila. 1 NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar". Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po 4% na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street. , New York sssssassssmsA ... GIaAS NAHODA. 28. JAN. 1925. F. M. Dostojevskij: Iz spominov mladeniča. (Nadaljevanje.) va samo m-lle Blanche in prepri-' poprosila, naj postavi zanjo ns "Dobro, dobro! Priznavam 1 Sicer se sedaj ne gre za to." sem mu segel v besedo, čudeč se sam pri sebi. Tedaj sem mu povedat ves včerajšnji dogodek prav natančno. Pavlinino domislico, sre-č-.nj»» v. baronom, svojo odslovitev nenavadni strah generalov ter i.i .i naj.ocm ravno zato. topinio v stik z nam sovražnimi 1 ju t lin i. če se pokaže ne-Uogibna pogreba. Za tem se morda skrivajo vam noznani, od post r.mskih okoliščin za vi sni odnosa ji. Midim. da ste lahko brez skrbi, seveda vsaj doloma. Včeraj šnjr njeno postopanje se mi zdi v n suiei zlo čudno no zato, kor se va> j<- hotela iznebiti in vas posla-1;. pod baronovo palico, ki .je pa. no razumem zakaj, ni uporabil, dasi j » je imel v rokah, ampak za tayadelj. k<>r jo tak,> domislica za tako . . . tako fino miss . . . nedo-M«»jn:t. Seveda ni mogla uganiti, da doslovno izvršite njeno sihps-iio A>'ljo. . ." "W-rfe k;»j?" sem zakričal hi-poma in ga motril prvsifmlji vo, "zdi se mi. da ste vi to že čuh. Voste od kosa ? Od miss Pavlino same!" Pf gledal me je začudeno. "Oči vam žare in v njih čitam sumiijo,** je izpregovoril hipoma vrnivši m prejšnji mir. ''vendar nimate niti najmanjšga povoda, da kažete svojo Mimnjo. Ne pri- ^ zna vam t<» pravice in vam odrekali odgovor na vašo vprašanje." "Naj bo. ni treba!" -em vskil-knil ud no vznemirjen in ne veti č. zakaj mi jo to prišlo v glavo. K laj, k j«* in kako naj bi bila izbrala Pavlina m. Astle.ja svoj in? zaupnikomSie«»r pa sem zadnji čas pustil m. Astloja nekoliko izpred oči. a Pavlina je bila itak že zame vodna zagonetka, tako velika. da sem bil, pripoveduje m. A-stleju zgodovino svoje ljubezni, naenkrat čisto presenečen vsled d<-.t-:va. da nisem mogl prav nič točnega in cotovesra reči o svojih odnosa jih do nje. Naspr&tnO; vse je bilo fantastično, nenavadno, brez podlage in ničemur no podobno "Prav. prav! Zmeden sem še in >ed;ij iie morem še pojmiti mnogo •"■i ^a. "sem rekel >koro brez sape. '^ioer ste pa res dober človek. Sedaj pa k drugi strani; ne prosim vas sveta, ampak slišati hočem ■samo vašo mnenje." P< molčal sem nekoliko in potem začel: "Kaj si mislite vi. čemu se jo general tako preplašil? Zakaj so naredili iz moje neumne šale tako afero, tako afero, da je celo des Grieux videl potrebo vmešati se, dasi se on meša samo v zelo važnih slučajih, me posetil (kako se vam zdi?), me prosil, on, des Gri-eui, mene! Slednjič si zapomti-te. da je prišel ob devetih in da je že imel pisemce od miss Pavline! Vprašajte jo torej, kdaj je J>ilo napisano? Morila so miss Pavlino zbudili samo zato. Vrhu tega, da vidim, da je v njegovi o-blasti (ker celo meme prosi opro-žčenja), se še vprašujem, kaj jo ta stvar osebno briga? Zakaj jo tako zanima ? Zakaj j*o se. zbali ta-Icegale barona? In kaj je to takega, ako no general ženi z m-lle Blanche de Cominges? Trdita, da se morata radi tega nekako posebno držati; toda to je vendar že preveč posebno, priznajte sami! Kako mislite? Po izrazu vaših oči pem uverjen, da veste o tem kaj več nego jaz!" M. Astlej ae je nasmehnil in pokhnal z »glavo. 'Nemara re» vem o tej stvari vi j je dejal. "To za'de- čan sem. da j« tako." "Nu, kaj je z m-lle Blanche?" sem zakričal nestrpno: hipoma me je obšlo upanje, da se mi tudi o m-lle Pavlini kaj odkrije. "Po mojem mnenju ima m-lle Blanche sedaj posebne vzroke, da se na vsak način, izogne srečanju z baronom in z baronico, tembolj neprijetnemu, in kar bi bilo za njo .še slabše, škandaloznemu. * * Torej ! Torej!" "M—11« Blanche je bila pred tremi leti ob "času sezone že tukaj v Rulettenburgu. Tudi jaz sem bil tukaj. M—lie Blanche so tela j ni imenovala ip—lie do Co-ininpres. tudi njena mati m—lie veuve de Com in gos ni tedaj že ekzistovala. Vsaj čuti ni bilo še o »jf'j. Des Grieuxa — des Grieuxa tudi ni bilo. Trdno sem * prepričan, da si niso niti sorodniki, ain-pak da se šele malo časa poznajo. Marqqnis des Grieux je tudi novega izvora, kar sklepam po neki okoliščini; ničnim, da se celo des Grieux šele malo časa sem imenuje. Poznam tukaj človeka, ki ga je poznal pod drugim imenom." "Vendar ima soliden krog znancev." "O, to jo možno. Celo m-lle Blanche ga ima lahko. Pred tremi lciti pa je m—-lie Blanche dobila od tukajšnjega redarslva vsled pritožbe baronico Wurmerhelm zapoved, naj zapusti mesto, in za pustila ga jo." "Kako to?" "Najprej se je pojavila tukaj z nekim Italijanom, nekakim princem z zgodovinskim imenom, kakor Barberini ali temu podobnim. Bil je vos v prstanih in bri-Ijantih iti sicer neponarejenih. Vozila sta se v krasni kočiji. M-II* Blanche jo igrala na t rente et 'iiiarante, kotkikor se spominjam, sprva srečno, potem pa se ji je sreča silno izneverila. Pomnim, da je ntfkega večera zaigrala o-gromno vsoto. Najhujši udarec pa je bil zanjo, da je nekega lepe-zh intra izginil njen princ neznano kam : izginili so tudi konji in kočija, vse je izginilo. Dolg v hotelu velikanski. M—-lie Zelma — namesto Barberini je naenkrat postala m—lie Zelma — je bila v največjem obupu. Tulila je in evi lila. da je bilo čuti po vsem hotelu. in je v besnosti raztrgala obleko. V hotelu je stanoval • poljski srrof — vsi potujoči Poljaki so erofi — in m-Ilo Zelma. trgajoča ;ledeC:i predpogoji; Inozemec mora biti belt^ga ali afrikanskega plemena ; star mora biti najmanj 18 let; živeti mora v delokrogu sodišča, kjer se mu izda prvi papir. Postopanja: Inozemec naj si najprej preskrbi in izpolni tiskovino. Form 221o. Ako je prišel v jZdružene Države pred dnem 3. junija 1921 naj se s to izpolnjeno tiskovino poda na sodni urad (Clerk of the Court) ki mu izda ipapir. Ako je prišel elne 3. junija 1921. ali keelaj po tem dnevu, naj pošlje izpednjeni formular 2213 najbližjemu zastopniku naturali-zaeijskega urada; njih naslov je spodaj naveden. Prič ni treba. Pristojbina znaša $1, ki naj se pla ča le sodnemu klerku. Ako inoze-nec ne zna pisati, naj se podkrl-ža. Prvi papir velja za isedem let c-d dneva, ko je bal izdan. Drugi korak. Vložitev prošnje za naturalizacijo (drug papir"). Da sme vložiti prošnjo z anatura-llzacijo. mora inozemec odgovarjali sledečim predpisom: Mora biti belega ali afrikanskega plemena; star mora biti najmanj 2l let; njegov prvi papir mora biti najmanj elve leti in največ 7 let star: živeti mora v okraju sodišča. kjer vloži prošnjo mora biti neprenehoma nastanjen v Zelrti-ženili Državah najmanj pet let in v isti državi najmanj-eno leto, od dneva vložitve prošnje nazaj računajo: imeti mora dve priči, državljana Združenih Držav, ki naj prisežeta. da osebno znata o neprestanem bivanju kandidata vsaj za dobo kar isti živi v doti?-n: državi, in da je isti dobrega moralnega značaja. Ako kanelidat ni živel v tej sami državi vso predhrxlno petletno dobo. on mora elokazati svoje bivanje v drugih državah potom teh samih ali potom drugih prič, ki naj osebno prideta na soelišče. ali potom pismenih z?/>risežemh izjav (affidavits.) Ako treba teli pismenih izjav, se lahko dobi predpisana tiskovina od zastopnika naturali-zacijskega urada (Naturalization Examiner), preelno se vloži prošnja Postopanje: Najprej priskrbi tiskovine form 2214, bodisi od sodnega klerka ,ali od naturaliza-cijskega urada ali pa od kakega luelskošalskega učitelja, in izpolni jo skrbno. Za ta formular ni ni kake pristojbine in naturalizacij-ski urad alti Ijudskošolski učitelj rad pomaga izpolniti ga. Ko je formular izpolnjen, naj ga kandidat pošlje po pošti ali prinese ose bno, skupaj s prvim papirjem, na urad Naturalizacijskega Exarai-nerja (zastopnika naturalizacijskega urada), katerega adresa je navedena v formularju. Natura-lizacijski urael bo opravil potrebne. podrobnosti in obvestil kandidata, kdaj in kje naj se zglasi s pričama v svrho vložitve prošnje za naturalizaejo. Tretj i a li končni korak. — Sodno zaslišanje. Pretdno prosilec sme priti pred sodnika v svrho končne rešitve njegove prošnje za naturalizacijo, treba da mine vsaj devetdeset dni po vložitvi prexsnje. tekom ka terega časa objava o tej pre>šnji ostane nabita na javni deski v u-radu sodnega klerka. Sodidee določi dan, bdaj naj se prosilec zgla si na sodišče v svrho končnega zaslišatnja, (final hearing), in obvesti prosilca o tem. Priče morajo tudi bitii prisotne ob zaslišanju Ako sodnik najde,, da je prosilec vpravieen do naturalizacije, mora ta za priseči zvestobo Združenim t)ržavam in dobi svoje držav Ijamko spričevalo (Certificate of Information Service. Za tlaljne informacije treba o-briiiti se na Commissioner of Naturalization. Department of La->oi\ Washington. D. C., ali pa na pristojne- okrožne naturalizaeij-ke urade, katerih vodja nosi na->lo\- Naturalizacijski Examiner. Ti urael i se nahajajo v sledečih mestih: Boston — (Post Office Building). Brooklyn (106 Jorale-mon Str.). Denver (Post Office Building). New York City (154 Nassau Str.), Portland. Ore. (1*. Office Building). St. Louis, (Cu-s»tom House), San Francisco (P. office Building),, in v Federal /buildings sledečih most: Buffalo. Chicago. Cincinnati, Clevelanel, Detroit. Duluth, II o ust on. Kansas City (Mo.), Los Angeles. New Orleans. Omaha. Philadeplhia, na uro. Tovorni vozovi ne smejo voziti več kot. 10 kilometrov na uro. V nobenem slučaju ne sme hitrost presegati 50 kilometrov na uro. Na razkrižjih se sme voziti le do ."> kilometrov na uro. 3. V Srbiji je vedno treba voziti na desni, na Hrvatskem in v Sloveniji pa po levi strani. dinar: 100 dinarjev; 1.000 dinarjev. 12. Bencin velja 10 do 11 denarjev liter, olje pa 30 do 32 dinarjev liter. Nusiceva proslava v Nišu. Niš. 26. jan. — Zadnji mesec je bila v tem mestu prirejena proslava v čast srbskemu, tudi med Slovenci znanemu pisatelju TSra-li i slav ii Nušiču. Dopoldne je bila [slavnostna akademija, na kateri o Nufičevem pisateljskem delu " 4. Zvečer morajo avtomobili bi-(govoril prof. Nikola Stojudino-tl razsvetljeni. Dve svetilki mora- j vič. in -ta p.*li pevski društvi ta biti na sprednji, ena pa na za- "Branko" in "Kornelije." Ob .*>. tin j i strani, tako ela dovoljno raz- popoldne ^.ta društvi "Ženska svetljuje številke na registracij- Podružina" in "Kolo Srpskih Seski ploči in črke na mednarodni] stara" priredili čaj. ob 8 zvečer je ploči. Po nio-tih in vaseh jo prepovedano rabiti svetiljke, ki za slep-ljujejo. 5. Vsak avtomobil mora imeti močno doneč rog. če so hoče v nu-1 stu desno voziti, se mora dati eno dolgo znamenje; če se obrača nn desno, t Iva, če se obraba na levo. pa tri dolga znamenja. 6. V>ak avtomobil pl;>.ča 3000 pa bila slavnostna predstava, na kateri sta se uprizorili drami £Su-mnjiva osebnost" in "Knez Ivo od Semberije," ter so se slavljen-cu izrodila darila. Po predstavi jo bil banket v hotelu "Evropa." Madžarski vohuni. Pa ka. Za registriranje se plača lahko pišete na Foreign Langua-, nara 70 par. ge Information Service. Jugoslav Bureau, 119 West 41st Street. New York Citv. BREZ DENARJA KROG SVETA Beograd. 26. jati. — V Suhotici le padel ipolieiji neki -lovan Imre Pittsburgh. Providence. . St. Pa- 'dinarjev letne takse. Tuji avtomo-j v rolco- .5'' Poznal, da je niad-til. Salt Lake Citv. San Antonio. },jiisti ue plačajo ne takse ne davi 'Jirs^' •'»'"'•dnik in da ima naloge Seattle. V svoji materinščini pa ka. Za re^isiriranio se nlača 7 ! izvnhuniri "<^4vilo vojaštva in pro- j motne razmero v Vojvodini. Pri njem s., našli načrt • mostov v O seku in Novi-m S;i In. Nekoliko • liti pozneje je poizve lova! po Im- , - ^ i-i i . r'' neki človek, ki je j„u.i notni pirnem denarju) za dežele, s ka- . - 1 .... . , ,, ; !M ime Sandor Fodor. šofer iz tenmi imamo trgovsko pogodbo.- ^ 1 e<-u!ia. a ko so era pri j<. li in koj,- frontirali z Imrom. je ta izjavil. da je Fodor v resnici madjarsk: , .. . . . , kotnik Ernest Nagv in da ima »- N. Nasi triptulu voltaio eno leto n>1. - 7 , . 1 • ' nako nalogo, kakor on oel dneva izdaje. 9. Za začasno bivanje v -Tugo- _______ sla vi ji je treba: i Za Nervoznost—Slab Spanec Varšava in njeni umetniški kro gi so doživeli to dni reelko senzacijo. Dne 31. dec. točno opoldne je krenil z varšavskega koloelvo-ra na pot okoli sveta poljski slikar Bruna Lech-ow.ski. ki je stavil 300.030 poljskih cekinov, da pride okoli sveta samo z delom svojih rok. Med potjo bo govoril samo v poljskem jeziku. Zanimiva je tudi plemenita svrha. kateri jo namenjena ta stava. 300.000 "zlatih** dobi v slučaju uspešnega potovanja "Umetniški dom" za poljske slikarje. Pot okoli svt-ta bo trajala tri leta. Dasi je odpotoval Lecliowstki, brez elenarja. -e je venelar dobro pripravil, ker vo, kakor težko je živeti umetniku, ki si ne zna p/omagati s praktičnim elelom. Čudak se je naučil striči, briti, šivati, igrati na vijo-lino. krpati stare čevlje, krotiti zveri, produeirati se po varijete-iih z izučenimi mačkami in psi itd. Nekaj namerava i služiti tu-eli s slikarstvom. Pot ga voeli naj-preje skozi slovanske države, kjer računa z gostoljubnostjo in slovansko vzajemnostjo. Lechow->ki je rodbins^ki oče in se ni .strašil napornega potovanja okoli sveta, da pomaga starim in onemoglim poljskim slikarjem do lasi nega zavetišča. 7. Za deiiniliven. kakor tudi za začasen uvoz velja sledeči tarif: C* odisto od vrednost i (v pa- 10 od sto od vrednosti za deželo. s katerimi nimamo trgovsko pogodbe. am. Na-tpo>lo,l je Nagv to tudi priznal. Slabo Prebavo. Z-i to se dobi sedaj pomoč. Čudovito je. kako hitro Nuga-Tone deluje. Tisočerim je pomagano v par dnevih. < v ' .-trn A,- ni predpisal vaš zdravnik tega zdravila, potem pojdite k vašemu lekarnarju in kupite steklenico .Vuga-Tone. Xusja-Tone povrne ž:vahno'-t in daj«- novo življenje izčrpajum živcem in mišicam. Dela rdečo kri. močne, nmii -jene živce in na čudovit način poveča s . , ... , . i "j'h moč vzdržljivost Prinaša blažilen e) avttomobllistom se pnporo-j «r.anec, dober tek. info prebavo, regularen in ambicijo. Če s« dobro aša. dolžnost. iU jr. jjoaku-site. Vas ni«'- n.- stane, ako vam ne stori dobro.. Je prijetna za vživati in počutiM se boste boljši takoj. C'e vam je Se ni T>redpisaJ vaš zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno in kupite Xuga-Tone. Ne sprejmite nadomestil. Vživajte jo pu dni in če se počutite boljši in če ne ztfle-d.ite boljši, nes-ite ostalo nazaj lekarnarju. ki vam bo povrnil vaš denar. Izdelo-vatelji Xuga-Tone zahtevajo st'-k!imic«. Ni pristen, če nima ANt'IIOR zrajiike. F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4th St. Brooklyn, N. Y. j ^'fs^ trgal Tiha* Čoln s šeatimi mrliči, Naturalization) aid "drugi jpa-lki so nafti svoj grob v valovih; Posebna oonudba našim čitateijem Prenovljeni pisalni stroj "OIJVM" $20. B itreiico fa slovenske fir- 'OLIVEB' PISAIiNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni niEaka umetnost. Takoj lafi-Ee vsalr pita. Hitrost pisanja dobite s tajo. .. ILOVEHIO PUBLISHING 00HPAHT m Oartiiail lMl Wtw Ywk, M. T.J r 31. januarja: f Majestic, Cherbourg; Ausonl*. Cher- ; bourp. 3. februarja: t President Wilson. Trat: Uuenchrn, Cherbourg In Bremen; Colombo, Genova. 4. februarja: France, Havre. 5. februarja: i Albert Ballin, Boulogne In Hamburg | 10. februarja: -Arabic. Cherbourg in Hamburg. 14. februarja: Olympic, Cherbourg; George Waab-, lngton. Cherbourg In Bremen; Dulllo ; Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Ham-, burg. <4rok deseletno deklico, jo vie-kol v bližnjo tiskarno in j<> tam umoril. Truplo je nato sežgal v kotlu /.n centralno kurjavo. Morilec ne zanika svojega čina. am-l^iik pravi, da se ne spominja skoraj nič. kaj j*- storil, ker se mu je že več tin i strašno v glavi MedSo. Poslali >o tra na opazovalnico. ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. 18. februarja: De Grasse, Havre. Dne 1. jnlija 1924. je stopil v veljavo novi ameriški zakon o na seljevanju in pa podlagi njegovih določb je bila naša letna kvota določena s 671 proti prejšnji 6.426. Statistika kaže. kako vpliva ta velika izprememba na splošno selitveno gibanje naše države. Seveda l>o splošni pregled mnogo jasnejši in podlaga za presojanje razmer bolj zanesljiva, kadar mine celo leto delovanja novega zakona. Pa tudi dosedanje številke dajejo mnogo zanimivega iin poučnega. Skupno se je od 1. januarja do 31. oktobra 1924. izselilo iz vse države 14.391 oseb; od tega jc bilo 9485 moških in 4906 ženskih. Po poklicu jc bilo: kvalificiranih delavcev 541; nekvalificiranih 1853; poljedelcev 7786: članov pro«tih poklicev 233; članov družin, ki pridelujejo 3970. Po starosti je bilo: čez 50 let 516; od 31 do 50 let 4440; od 18 do 30 let 4908; izpod 18 let 4527. Po plemenu oziroma narodnosti je bilo; Srbov, Hrvatov in Slo vencev 6651, drugih Slovanov/ 8, 'Nemcev 3810, Madjarov 3756. Romunov 95, drugih narodnosti || i]) v zvezi s tem število iie-pridelujočih družinskih članov (od 889 na 3978). Xa-sprotno so izseljene i prostih poklicev padli od 387 na 233. Enako so zaniimve izpremembe z ozirom na luke vkrcavanja. ki nastale deloma vsled izpremem be izseljen iških ciljev, deloma vsled novih koncesij za nekatere družbe. Na (iružu na pr. se .je vkrcalo 1923 (vedno računajoč prvih deset mesecev) 71, 1. 1924. pa 542 izseljencev. Split leta 1923 sploh ni imel izseljencev; leta 1924 se je tam vkrcalo 144 njih Tudi London je nova luka za a-krča vanje naših izseljencev. Liverpool je leta 1923 imel le 54. i. 1924 pa 321; Southampton 1. 192:5 ie 1. 1, 1824 pa 18. Največji delež v našem izseljeniškem prometu je imel Cherbourg: 1923 — 1389: 1924 pa 4192; potem Hamburg 1923 — 1477. 1924 pa 3272; nadalje Amsterdam; 1923 — 675; 192+ pa 2588: potem sledi Genova: 1923 — 429. 1924 pa 11.^0. Od parobrodnih družb je imela leta 1923 največje število naših izseljencev Cunard Line. namreč 896 (1. 1924 — 949). V tem letu jje bila na prvem mestu Hamburg Amerikanisclie Gesellsehaft z 2910 (]. 1923 — 469) : na drugem mestu stoji tsedaj Royal Mail z 2604 (poskočila od 62) : potem sledi Holland Lloyd z 2584 (leta 1923 — 761); Nadalje Na vi gazi-one Generale Italians z 1095 fod 379 I. 1923): potem Cunard. in dalje White Star Line (1923 — '453.1.1924 pa 911) : Canadian | Pacific 1923 — 400: 1924 pa 835. Hamburg America Line je izgubila; leta 1923 je imela 789. 1924 pa 366. Messageries Mgritimes i-majo 389: prej -ta družba ni inif-la koncesije. North German Lloyd je absolutno nekoliko pridobil 1923 — 237. 1924 — 322). Padla jf> Compagnie Generale Transatlantique od 497 na 244 Cosulieh Line z 241 v letu 1924 prej ni imela koncesije. Vse druge družbe so imele leta 1924 manj še število naših'izseljencev. Po dosedanjih rezultatih je t<>-rej novi ameriški zakon najbolj pospešil izseljevanje našega ljudstva v Južno Ameriko, in sicer poglavitno v Brazilijo, za katero prej ni bilo kdove kakšno zanima nje pri naših ljudeh. Enako se tudi Kanada, Avstralija in Nova Zelandija lahko smatrajo za deže Je naše emigracije. Druge dežele, kakor se zdi. nimajo privloenosti. 19. februarja: Mongolia.. Cherbourg In Hamburg. 21. februarja: Aquitania. Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg; Veendam, Rotterdam; President Roosevelt. Cherbourg. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P 24. februarja: Martha Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. Koliko je v Rusiji izumiteljev? Sovjetski odbor za izume je te dni objavil statistiko prijavljenih patentov za razne iznajdbe v Rnsiji. Po tej statistiki je leta 1914 prijavilo v Rusiji 5395 oseb' >voje patente, leita 1919 pa .samo 265. Lani se je število zopet povzpelo. in sicer na približno 2000. 26. februarja: Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria, Cherbourg. Jtaiian JjLne V JUGOSLAVIJO NAVIGAZIONE GENERALE ITALIANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH Dobre novice! Norameri^ WWI postava vam dovo-lj'uje, fla obiščete svojo domovino za eno leto in 4j« prihoda^*.) ~ .. . Kakor poročajo iz Petrograda. je sporočil slavni ruski zdravnik prof. Molotikov zdravniškemu društvu, da je našel nov način operacijo raka. Hkrati je predstavil zdravnikom razne bolnike, ki jih je z uspehom operiral, ki so jih pa drugi zdravniki že označili za neozdravljive. RAZPRODAJA 200 GRAMOFONOV PO IZVANREONO NIZKI—CENI tOVKRTIH IN -al AS NAHODA.. WHITE STAR LIKE RED STAR LINE Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Nove pošiljatve knjig. ..... ■ -11 Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljit« potrebno svoto bodisi t money ordrom, ▼ znamkah ali gotov v zavarovanem pismu na: GLAS NAHODA, 82 Cortlandt St., New York Prečrtajte pazno oglase o novih knjigah. knjigarna "glas naroda"