Politicen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mssec 1 gld. 40 kr V administracij! prejemati, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila linserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 50.
Ljubljani, v sredo á. marca 1892
I^etnili XX«
Vabilo na liarocbo._
S I. marcem pričenja se nova n a r o o b a, na katero uljudno vabimo p. 11. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja:
Vse leto Pol leta
15 gld. 8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci ,, 40 .,
TJpravništvo „Slovenca".
Celovški mestni zastop pa slovenščina.
Iz Celovca, 29. febr.
Na priziv našega vrlega „Kat. pol. in gospod, društva za Slovence na Koroškem" do c. kr. deželne vlade koroške *), v katerem prizivu se odbor pritožuje zeper zahtevo mestnega zastopa celovškega, da se morajo slovenskim vlogam dodajati nemški prevodi, — ter zahteva, naj se slovenske vloge tudi slovenski rešujejo, došel je društvu od našega mestnega magistrata z dne 10. februvarija, št. 1982, naslednji (nemški) odlok koroške deželne vlade: „C. kr. deželni predsednik, Koroško.
Štev. 153/praes.
Mestnemu magistratu v Celovcu.
Z odlokom tamošnjega urada z dne 5. januva-rija t. 1., št. 18.034, se je zahtevalo od načeluištva „Kat. pol. in gosp. društva za Slovence na Koroškem", sklicevaje se na sklep mestnega odbora ce-
*) Glej „Slovenec" žt. 20 z dnč 26. januvarija t. 1.
lovškega z due 22. decembra 1. I., naj društvo svoji v slovenskem jeziku spisani vlogi, predloženi dnč 4. decembra 1891, štev. 16.761, doda nemški prevod.
Zoper ta odlok je izročilo društveno nafelništvo v pravočasnem roku priziv, r katerem zahteva, naj sa razveljavi odlok, zoper katerega se pritožuje, in naj se mestuemu magistratu zaukaže:
1.	da mora brez pomisleka sprejeti slovensko vlogo, prediožeuo dne 4. decembra 1891, številka 16.761, in
2.	to vlogo rešiti v slovenskem jeziku.
C. kr. deželua vlada ustreže temu prizivu in zaukaže mestnemu magistratu, naj brez obotavljanja sprejme to vlogo ter jo stvarno reši. Kajti visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev je izreklo z odlokom z dne 9. septembra 1890, št. 17.917, z ozi-rom na člen 16. postave z dne 5. marca*. 1862", drž. zak. čt. 18, da se z zahtevo mestnega magistrata celovškega do načelništva večkrat imenovanega društva, naj slednje svojim slovenskim vlogam dodaja nemške prevode, prelamlja člen XIX. drž. osnovnih postav z due 21. decembra 1867. leta, drž. zakonik št. 142. To pa zato, ker je slovenščina v vojvodstvu Koroškem in posebej v dež. stolnem mestu Celovcu, v katerem je po ljudskem štetju leta 1880 zastopana po več nego 3-5% domačega prebivalstva, v deželi navadeu jezik. Zaradi tega ima po navedenem členu drž. osnovnih postav mestni magistrat kot politična oblast prve stopnje dolžnost, v slovenskem jeziku spisane vloge brez obotavljanja sprejemati in stvarno o njih obravnavati.
Kar se pa tiče zahteve, nai se reši večkrat omenjena vloga v slovenskem jeziku, se c. kr. deželna vlada v to zadevo ne spušča, ker to vprašanje ni bilo predmet odloku mestnega magistrata z dne 5. januvarija t. 1., štev, 18.034, torej tudi ne more biti predmet proti temu vloženemu prizivu.
Proti tej razsodbi se sme načeluištvo „Katol. pol. iu gospod, društva za Slovence na Koroškem"
v času štirih tednov pritožiti na c. kr. ministerstvo notranjih zadev.
Celovec, dnš 9. febr. 1892. leta.
C. kr. deželni predsednik: Sch m i d t, 1. r.
S to razsodbo deželna vlada ni povsem ustregla niti celovškim mestnim očetom, niti našemu političnemu društvu. Slednje je na zgornji odlok že dnč 16. februvarija t. 1. zopet neustrašeno in jasno odgovorilo z naslednjim novim, krepkim (slovenski pisanim) prizivom na vis. c. kr. ministerstvo notranjih zadev:
„Slavni magistrat!
Proti naredbi c. kr. deželne vlade od 9. febr. 1892, št. 153, nam naznanjeni z odlokom od 10. febr. 1892, št. 1982, se
pritožuje
podpisano društvo o pravem času tako-le:
Visoka c. kr. deželna vlada misli, da se društvo ne more pritožiti proti odloku od 5. januvarija 1892, št. 18.034, tudi v tem oziru, da je bil ta odlok pisan v nemščini, ker to vprašanje ni bilo predmet dotičnega odloka.
Že v naši pritožbi proti tu-uradnemu odloku od dne 3. junija 1890, št. 6671, zahtevali smo slovensko reševanje naših prošenj; tudi takrat je c. kr. visoka vlada izrekla, da to vprašanje ni bilo predmet dotičnega magistratnega odloka.
Vedno se pa ne damo odvračati na ta način, ker je naše načelo: „Clara pacta, — boni amici."
Mi hočemo, da se stvar konečno reši, naj pride tudi stvar do najvišjega pristojnega sodišča; mi ne bodemo odnehali, dokler se nam ne prizna naša zakonita pravica.
Visoka vlada se sama sklicuje na člen XIX. drž. temeljne postave od 21. decembra 1867, štev. 142 drž. zak., ki ukazuje, da so vsi jeziki ravno-pravni. Ta ravnopravnost pa tudi zahteva, da se rešujejo vse vloge, ki so pisane v tem ali onem deželnem jeziku, tudi v onem istem jeziku.
LISTEK
Utopljenec.
Francoski spisal Guy de Maupassant.
II.
Kake štiri leta pozneje, odkar je izginil Paten, upala si je Dezira zopet na dan ter šla po sosednji ulici do hiše nedavno umrlega starega kapitana, kjer se je isti dan vršila javna dražba njegovega imetja.
Ko je ona došla, prodajali so ravno lepo zeleno papigo, ki je s čmernimi in nemirnimi očmi gledala na okoli stoječe.
„Tri frauke!" —klical je prodajalec: „ptica, ki zna lepo govoriti, za tri franke, kedo jo kupi ?"
Neka znanka sune vdovo Patenovo v komolec ter ter ji reče: „Kupite lepega ptiča vi, ki ste bogati in sami. Delal vam bo veselo družbo. Take ptice sicer ne dobite tudi za trideset frankov ne • Sploh pa jo vsak dan lahko prodaste za dvajset ali petindvajset frankov."
„Štiri franke, štiri franke, gospoda, kedo da da več," ponavljal je prodajalec. „Papiga poje kakor slavček in govori lepše nego advokat. — Štiri franke, kedo ga kupi?" —
Dezira je ponudila še pet centimov, in njena je bila ptica. Doma pa je vdova odprla kletko, da bi dala jesti papigi. Toda ptica jo je tako občutljivo zgrabila s kljunom, za palec, da je potekla kri. „Oj, kako hudobna si! —pokarala jo je vdova. Drugo jutro se Dezira vsa prestrašena vzbudi. Zdelo se ji jo, da je prav natanko slišala glas svojega moža kričečega:
„Ali ne boš vstala, ti prokl ....?" Od strahu skrije žena glavo pod odejo, nava-jana preje skozi deset let vsako jutro slišati teh šest besed kot jutranji pozdrav od svojega moža.
Tresoča se po vsem životu bila je že pripravljena na udarec, ter vzdihovala:
„Za božjo voljo, glej, on se je vrnil! O Bog, povruil se je, povrnil!" — Prošlo je nekaj minut. Nič ni motilo tihote v sobi. Boječa dvigue vdova glavo izpod odeje, prepričaua za trdno, da zagleda grozečega ji moža pri postelji. — No ona ni zagledala nikogar in mislila si je: gotovo se je kamo skril." —
Čez dolgo časa se je vendarle pomirila : „Moralo se mi je le zdeti, sicer bi bil on je gotovo tukaj."
Nenadoma pa zopet prav blizu natanko začuje glas Patenov:
„Vrag te vzemi, ali še vedno ležiš?" — Ona poskoči s postelje, odeue se ter reče : „Tukaj sem, Pateu, kaj potrebuješ?" — A Paten ni nič odgovoril.
Prestrašena žena gleda okrog sebe, preišče vse kote, a nikogar ne najde nikjer. Popolno onemogla usede se na stol s strašno mislijo: „Duša Patenova se mi je prikazala, da me bo mučila." —
Hitela je iz sobe, da tudi zunaj in na vrhu pogleda, ko bi bil Paten skrit kje v kakem kotu.
„Ali si na vrhu, Paten? klicala je Dezira. — Nobenega odgovora. — Ona se zopet vrni izpod vrha, sede na prag ter bridko zaplaka. V tem pa ji je zazdelo, da zopet čuje možev glas iz hiše: „Vrag te vzemi, jaz nisem še nič jedel!" — Dezira skoči po koncu :
„Paten, tukaj sem, precej ti dara jesti, ne srdi se!" —
Urno stopi v hišo, a ondi je vse prazno, njega ni bilo nikjer. Ni jej bilo več živeti v lastni hiši in že je mislila, zbežati k sosedom , ko zopet ravno nad seboj začuje glas možev:
„Vrag te vzemi, jaz nisem še nič jedel." Nad njo pa je visela kletka in papiga je gledala iz kletke na ženo s svojimi okroglimi, zlimi očmi. Stokrat

To je polovičarstvo, ako ju magistrat le primo-ran, sprejemati slovenske prošnje, no jih pa tudi reševati v slovenščini.
Ker je bil odlok si. magistrata pisan v nemščini, imeli smo pravico, pritožiti se.
Obžalujemo tudi, da je visoka vlada sama prezrla našo prošnjo, ter nam ni poslala rešitve našega priziva v slovenskem jeziku; tudi to je proti ravno-pravnosti. Naš poslovni jezik je slovenski jezik, to stoji v naših pravilih, katera je visoka vlada sama potrdila. Čudno je, da visoka vlada noče jasno izreči, mora li naše slovenske vloge slovenski reševati, ali ne. Ako imamo po postavi prav, naj se to brt-z strahu izreče; ako pa nimamo prav, naj se nam naznani, da si bodemo vedeli pomagati, ali pa da bodemo za vselej o tej reči molčali.
Prosimo:
„Slavni magistrat naj blagovoli io pritožbo predložiti visokemu c. kr. ministerstvu za notranje zadeve, katero je prošeno, da jo usliši in vendar že konec stori večnim pritožbam."
V Celovcu, dni 16. februvarija 1892.
(Podpisi.)"
Pa tudi naši p. i. mestni očetje so si mislili: „justament niti", ker jim noče v glavo, da bi naj na magistratu „nemškega" Celovca na sloveuskib tleh sprejemali slovenske vloge! Zato so v svoji seji dne 28. febr. t. 1. iz nova ropotali in sklepali v tej zadevi, ter slovesno sklenili, da se zopet pritožijo na ministerstvo notranjih zadev, objednem pa že tudi na uajvišje državo sodišče!!
Ne mara jim še ne zadošča, da so se že ne-številnokrat blamirali in še svojim „nemštvora" pozimi pri najvišjih uradih. Kajti ministerstvo za notranje zadeve je že enkrat (kakor je razvidno tudi iz navedenega odloka dež. vlade) razsodilo, da mora mestni magistrat brez ugovora sprejemati slovenske vloge!! Sedaj ministerstvo pač ne bode moglo drugače razsoditi nego I. 1890.; saj menda veljajo vendar še iste postave!
Vis. upravno sodišče je tudi lani dne 4. julija razsodilo, da mestni magistrat kot politična oblast prve stopnje sploh nima pravice pritoževati se zoper odloke deželne vladealiminister-s t v a !! Glede na vse to slavnim mestnim očetom že danes moremo od srca čestitati na sijajni bla-maži, ki jim ne more oditi!
Neustrašenim prvoboriteljem, vrlim narodnjakom katol. političnega društva, ki bijejo toliko odločno in krepko trpko borbo za pravice mile materinščine, kličemo od srca!
Slava! Vztrajno naprej! Per aspera ad astra!
A
o Liti cd i pregled.
V Ljubljani, 2. marca.
W©traii|« «l ©-¿«si©.
jDržavni zbor se zopet snide dni 26. aprila in bode zboroval do 21. maja. V tem kratkem času bode rešil predloge o dunajskih prometnih napravah, potem pa v prvem branju davčno reformo in vre-jenje valute.
Tirolsko. Konservativni italijanski poslanci so izjavili v „Voce Cattoliea", da se hočejo držati katoliškega programa, varovati verske interese v prvi, narodne in gmotne koristi pa v drugi vrsti. Zaradi tega se udeleži sej, v katerih se bode razpravljalo o verskih zadevah, drugih sej pa se ne udeleži, dokler se bodo tudi drugi poslanci držali abstinenčne politike. Pri posvetovanju o šolski predlogi bodo potem takem gotovo tudi italijanski konservativni poslanci navzoči. Viada ne more pričakovati, da bi prodrla s kako predlogo, za katero se ne izreko tudi škofie.
Češko. Mladočehi ne opusti nobene prilike za agitacije. Tako si govori, da mislijo v češkem deželnem zboru letos zopet predlagati, naj se sklene ua cesarja prošuja, da se d& kronati za kralja češkega. Sami dobro vedo, da s takim predlogom ne prodero, ker veleposestniki pri teh razmerah gotovo ne bodo glasovali za tako adreso. Brez sodelovanja plemstva gotovo Čehi ne dosežejo kronanja čaškega kralja. Mladočehi so pa nedavno še zabavljali proti velepo>estnikom, sedaj pa hočejo, da bi jih podpirali. Sploh pa tudi ni misliti, da bi se tako važna stvar mogla izvršiti proti volji Nemcev. Poprej se mora narediti sprava med obema narodnostima in potem se bode dalo kaj tako važnega doseči. Ker pa Mladočehi drugače delajo, je dokaz, kako malo so resni politiki. Če veleposestniki in Staročehi ne bodo glasovali za njih adreso, bodo jih zopet po listih in shodih proglašali za izdajalce naroda. Dru zega namena itak nemajo.
Mladočehi. „Narodni Listy" so sedaj sprožili novo misel, da bi Mladočehi posnemali v svoji politiki socijaliste. Kakor socijalisti prirejajo demonstracije dne 1. maja, tako naj bi Mladočehi demon-strovali dne 12. septembra ob obletnici reskripta, kateri so nekdaj Cehi tiskali na mehek papir. Ta dan naj bi prirejali shode, na katerih bi sklepali resolucije za nezavisnost dežel češke krone. S takimi demonstracijami bi Č>hi pač uičesa ne dosegi', kakor tudi socijalisti od demonstracij dni 1. maja nemajo pokazati nobenih vspehov. Take demonstracije bi imele pač le namen, malo prikriti nevspehe nriadočeške stranke v parlamentu. Služile naj bi Mladočehom za agitacije. Na njih bi lahko z govori slepili narod. Sicer pa naj si Mladočehi mislijo, da se tudi s takimi sredstvi ne bodo dolgo obdržal'.
Vsaailjffi dl^fiST©.
Sveti stol. Kardinali so včeraj častitali papežu k rojstnemu dnevu dni 2. marca in k obletnici kronanja dne B. marca z ozirora ua to, da je danes pepelnica. Govoril je kardinal Monaco L% Valletta, ki je rekel: Sveti kolegije napolnjen s hvaležnostjo, da je Bog milostljivo dal papežu zdrav učakati današnji dan. Proslavljal je dela, s katerimi je papež Leon XIII. letos poveličal svoj pontifikat. Omenil je, da se je Inoceuciju III. postavil spomenik v Lateranu in izrekel nado, da bode papežu Leonu XIII. dano videti v popolnem sijaju v slavo cerkvi in blagostanje človeštvu vresničene ideje, ki so navduševale in s sveto gorečnostjo napolnjevale Inocen-cija III. Papež je odgovoril, da je sprva hotel svojemu velikemu predniku postaviti častni spomenik v Perugi-ji, kjer ga je Bog poklical na boljši oni svet. Pozneje se mu je zdel Laterau, kjer je Ino-cenci) III. imel svetovno-zgodovinski zbor, kateri je cerkvi in državam pokazal nova pota, dostojnejši kraj za ta spomenik. Tako stoji sedaj v lateranski cerkvi spomenik kot znamenje boja za ne-ovrgljive božje postave. Ideje, katere so nauduše-vale Inocencija, bile so, v kolikor se tičejo osvobo-jenja svete dežele, izraz onega mistično za vero gorečega časa, kolikor se pa tičejo nezavisnosti cerkve,
so pa izraz božje resnice. Za ravno ta smoter 6e poteguje tudi on (Leon XIII.), če tudi morda ne s tako delavnostjo, ali z isto gorečnostjo. Ta naloga je dandanes težka. Za Časa Inoceuei|a je vera bila še glavna opora duševuega življenja, dandanes je pa vera otemnela in kakor se kaže, družbene naprave nemajo druzega namena, da zatirajo kristi-janski duh in izbrisujejo ime Kristusovo. Toda cerkev ima moč, ki bode premagala vse ovire. Tem hujši bode boj, tem lepša bode zmaga. Končal je papež z zagotovilom, da hoče dalje hoditi po na-značeni poti in bode sveti nalogi posvečeval ostanek svojih močij.
Bolgarija. Vladni listi naravnost dolži rusko diplomacijo, da je kriva Vulkovičevega umora. Ko Rusija s postavnimi sredstvi ni mogla Bolgarije narediti za rusko pokrajino, je pa posegla po najpod-lejših sredstvih. Bolgarski listi obžalujejo, da evropska diplomacija vse to mirno gleda. Grajajo pa tudi postopanje turške vlade, da je pustila Stančeva uiti v Rusijo, ko ga je bolgarska vlada zahtevala, da ga jej izroči, ker je sumljiv, da je sokriv umora ministra Belčeva. Bolgarska vlada je že opozorila turško ua to, da se po Carigradu klatijo sumljivi : elementi z namenom, da umore kakega bolgarskega domoljuba. Turška vlada pa ni ničesar storila. Pomenljivo je tudi, da je gori omenjen bolgarski emigrant nedavno imel razgovor z ruskim ministrom vnanjih zadev, pl. Giersom. Motijo se pa v Rusiji, če mislijo, da bodo z umori bolgarskih državnikov preprečili razvoj kneževine. — Turška vlada bode pa sedaj menda Bolgarom v Carigradu huje na prste stopala. Več jih je že zaprla, nekatere pa iztirala. Policija preiskuje po njih stanovanjih.
Nemčija. Liberalcem je splavala po vodi nada, da pride knez B.smarck v gospodsko zbornico, ko se bode posvetovalo o novem šolskem zakonu, j „Hamburger Nachrichten", glasilo Bismarckovo, pišejo, da knez nikdar ni mislil priti v gospodsko zbornico. Pri posvetov&nju o kmetsko-občinskem redu se je do dobrega prepričal, da gospodska zbornica ni kraj, kjer bi kak nezavisen politik mogel doseči kak vspeh.
Francija. Miuisterska kriza se je jako čudno rešila. Vlada je bila pala zaradi cerkvene politike. To je bil pač v prvi vrsti poraz ministerskega predsednika in pa ministra za bogočastje. Ta dva bi torej ne smela priti v novo ministerstvo. Prišlo je pa vse drugače. Oba ta dva sta zopet v ministerstvu, le Constans in trije drugi ministri, ki pa niso v političnem življenju igrali nikake vloge, so odstopili. K večjemu pravosodni minister je bil postal malo bolj znan in se je bil zameril konservativcem, ali vendar zaradi njega bi nikdo ne bil vrgel mini-sterstva, ker se je le predobro vedelo, da je bil le orodje drugih. Naravna je torej govorica, da se je vsa kriza bila vprizorila le zato, da se iznebi Con-stansa, katerega so posebno sovražili radikalci, zmerni republikanci so mu pa iz raznih uzrokov bili nevoščljivi. Največji sovražnik Constansov je bil sevida Rochefort, in zaradi tega sedaj pišejo nekateri listi, da je Rochefort zmagal, če tudi ta mož živeč v inozemstvu, ni mnogo pripomogel padcu Constansovemu. Bivši minister notranjih zadev je pa sedaj jako popularen postal, in se že govori, da bode morda naslednik Carnotov, posebno če se dni 3. maja pokaže, da sedanja vlada ni zmožna vzdr-žavati reda.
Anglija. Dni 5. marca so v Londonu volitve v grofijski zastop. London voli 118 zastopnikov in je razdeljen v 58 okrajev. Te volitve neso brez pomena, posebno ker je angleška prestolnica grofija sama za-se. Liberalci napenjajo vse sile, da bi iz j tega zastopa izrinili konservativce. V svojem oklicu
je čul te besede, ko je Paten kričal skozi vas in naučil se jih je. Iznenadena, ozrla je tudi vdova na ptiča. A oko njeno po tolikih poskušnjah ni bilo več jasno; mrak je otemnil njenega duha.
Vdova je mislila in bila je trdno prepričana, da se je vrnil njen mož ter se izpremenil v papigo, da bi jo z nova mučil ter proklinjal od jutra do večera, namesto da bi jo pobijal, kljuval jo bo v palec ter jo obšipal s psovkami v zasineh vsem sosedom.
Urno Dezira odpre kletko, zgrabi z obema rokama ptico, ter raztrga na drobne kosce njeno telo, pokrito s svetlim zelenim perjem. Papiga je seveda takoj preminula. — Dezira pa pobere raztrgane kose, zavije jih v robec, beži z doma proti morju, ter jih vrže med peneče se váfóve. Na to se vrne domov, poklekne poleg kletke ter s solzami v očeh prične moliti, proseč Boga odpuščanja za svojo pregreho.
Ne znaš? Moraš!
Na levem bregu Nilovem med slapovi med Asuvauom in Hartumom, na kraju Sahare, je Don-gola, imenitna zato, kjer je tukaj razkrižje v Sudan in bogati Darfur — Dongola je takorekoč ključ do teh krajev. To je bilo že damo znano; zato je bila tu od nekdaj četica egiptovskih vojakov s par topovi
pod zapovedništvom paše, v varstvo karavan in trgovcev.
„Potoval sera po teh krajih", pripoveduje mlad znanec, „z vladno podporo, da bi si znanje razširil. Ker sem se mudil precej časa v Dongoli, seznanil sera se bil do dobrega z ondotnim zapovedujočim pašo. Na vseh mojih potih in raziskovanjih me je prijateljski podpiral paša. Ko mine moj čas, ko nimam več ničesar preučevati, poslovim se pri svojih prijateljih in znancih, tudi pri paši, ta pa se mi čudi, rekoč, da ni mogoče, da bi že odhajal.
Dopovedujem mu, da bi rad videl še druge kraje, da ne smem časa tratiti ter da se mu lepo zahvaljujem za prijazuost in gostoljubnost."
„To ne more biti", odvrne paša hladnokrvno, a prijazno. „Potrebujem te.; moraš mi zidati trdnjavo."
„Kako? Trdnjavo zidati?" vprašam čudeč se.
„Da. Podkralj je zapovedal, da se mora v Dongoli postaviti trdnjava. Ker jaz tega ne znam, torej moraš ti."
„Ali prijatelj! Trduiave staviti, to je stvar vojakova, a jaz nisem vojak, jaz sem le prirodoslovec. Kako jo bom jaz, če jo ti ne moreš; to nikakor ne gre."
Paša: „Videl si trdnjavo v Kajiri; o nji pravijo vsi Evropejci, da je slaba, da ni za nič."
Jaz: „To je res; zidovi in stolpi so iz blata, j kamenje, kakor bi ga ne bilo; to ni nikakoršna utrdba."
Paša: „Videl si tudi boljše trdnjave? Gotovo
| da?"
Jaz: „Da, videl sem boljše."
„Vidiš", odgovarja paša, „ti si videl veliko lepih in močnih utrdb, ali jaz nisem videl druge od kajirske, o kateri sam pravi?, da ne velja. Sam uvidevaš, kdo izmed naju mora trdnjavo graditi. Ne znaš? Moraš!"
Po nobeni ceni bi me paša ne bil pustil iz Dongole, ko bi mu ne bil obljubil, da mu bom vtrdbo gradil. — Lepa je ta, jaz prirodoslovec, iskajoč ptičev, metuljev, žužkov, črvov, zdaj naenkrat postavljaj zidove proti sovražniku. Ali kaj sem hotel, moral sem, rad in nerad. — Topovi so tu trije, torej bodi trdnjava trokotna; na teh kotih postavimo višine, a nanje topove. Kote zvežerao z nasipom, kakor mož visokim, okolu pa napravimo jarek.
Taka je ta trdnjava še dandanes. Zdaj so vreli ! ljudje v Dongolo, češ varni bomo, saj bomo v zavetju trdnjave. Kraj, ki je imel takrat par stotin prebivalcev, šteje dandanes čez 40.000 ljudi.
V i 1 i n s k i.
.navajajo mnoge reforme. Skrbeti hočejo za boljšo razsvetljavo mesta in dobro vodo, boljša delavska stanovanja, premožnejše stanove pa bolj pritegniti k •davčnim bremenom. Konservativci pa dosedaj še neso dosti razširili agitacije. Pričakovati je burne volilne borbe, ker bode izid teh volitev gotovo vplival ua občne volitve za parlament.
Lzvimi dopisi.
Iz Solnograda, 28. februvarija. (Slavnostni zbor. — Važen predlog.) Vsako leto, ko .praznujemo svečnico, zberö se v stari škofovski sto-lici sv. Euperta odposlanci iz raznih avstrijskih dežela, da se posvetujejo o izvršitvi velevažnega podjetja : o ustanovitvi katoliškega vseučilišča. — Ni brez pomena, da se glavno zborovanje vrši baš ta -dan. Praznik nazivljem svečnico, festum luminum, sto in sto svetil gori po cerkvi in izpred oltarja se •čuje zopet in zopet odmev veličastnega Simeono-vega speva: „Lumen in revelatiouem gentium". Kako lepo kaže vse to pomen katoliškega vseučilišča I Njemu bode naloga, preganjati temo zmot novodobnega paganstva. Vsem narodom avstrijskim, dasi različnim po jeziku in svojstvih, bode ondi vzšla luč prave krščanske prosvete. Lumen in re-velationem gentium!
Najbolj je vzbujala zairmanje na letošnjem glavnem shodu občna zaveza vseh avstrijskih bogo-slovcev, ki so si podali roke v složno delovanje za ■katoliško stvar. Govorniki so drug za drugim na-glašali veliki pomen, ki ga ima ta zaveza ne le glede naprave vseučilišča, temveč tudi glede vzajemnega deiovanja avstrijskega duhovstva. öe bodo na-ndušena mladeniška srca negovala to idejo, potem pač ne moro izpodleteti podjetje, niti se ne bodejo mogli ponašati naši protivutki z zmago I
Preč. g. o. Henrik pl. Abel iz družbe Jezusove je v mojsterskem govoru narisal pomen katoliškega vseučilišča za posamezne družine, človeško družbo, cerkev in državo. 1'iikazal je, da ima biti bodoča univerza, ki bode zab opala jednakopravnost, neko središče med mnogojez;čnimi narodi avstrijskimi. Tamkaj se bodo učili spoštovati in ljubiti vsak svoj na/od, učili se bodo pa tudi bratske ljubezni med seboj, zavedali se celokupnosti. Živa vera in bratska ljubezen bodeta spajali avstrijske narode v jeduo veliko družino. Jednota v muogoličnosti, muogoličnost v jednoti, to je katoliška ideja, to mora biti pa tudi ideja Avstrije. In kakor je katoliški cerkvi zagotovljen obstanek do konca sveta, bode tudi Avstrija, držeč se katoliških načel, krepko vztrajala sredi viharnih bojev. „Austria erit in orbe ultima!" Živahno odobravanje je sledilo krepkim besedam govornikovim.
Iz poročila centralnega odbora omeniti moram zlasti predlog preč. g. o. W. Hauthaler-ja, ki utegne biti velike važnosti za dalnji razvoj podjetja. „Gledö na to," tako se je glasil, „da je do sedaj nabranih že več kakor 100.000 gld. in so letni stroški za vseučilišče preračunjeni na 120.000 gld., dalje glede na to, da je poslopje za vseučilišče že pripravljeno in bi ne bilo treba nikakih druzih stroškov, razven onih 120.000 gld. na leto, stavi centralni odbor predlog, naj se zagotovi dohodki v tej svoti potom subskripcije. Ako se to posreči, potem nič ne zadržuje otvoritve katoliškega vseučilišča in bi se pričela predavanja na pravoznauski in modroslovni fakulteti že začetkom šolskega leta 189 3."
Torej 120.000 gld., to je oni punctum saliens, okolu katerega se bode vrtilo sedaj vse delovanje. Ako katoliška požrtovalnost zmore to svoto, potem je podjetje srečno dovršeno, vseučilišče zagotovljeno. — Vsled tega je razposlal predsednik centralnega •odbora, knezonadškof Janez Ev. Haller, iz nova vabila na razne strani, poživljajoč katoličane avstrijske, •da se mnogobrojno udeleiö subskripcij. Katoliki avstrijski, tako slove nekako poziv knezonadškofov, vzvišenemu in velekatoliškemu podjetju žrtvujemo svoje moči! Neprecenljive važnosti je za utrditev habsburškega prestola, za cerkev in državo, za občno človeško družbo, za Časni iu večni blagor človeški. Pridite torej in pomagajte graditi prosto katoliško vseučilišče 1
Vsaka oseba, vsako društvo, ki se s podpisom zaveže plačevati skoii 10 let letnino desetih goldinarjev (v desetih letih = 100 gld.) postane v smislu § 2. društvenih postav dobrotnik; kdor plačuje deset let po 50 gld.. velja za ustanovuika, in kdor se zaveže plačevati vsako leto po 100 gld., bode vštet med pokrovitelje iu bode imel vse tiste pravice, katere mu prisoja § 4. društvenih postav.
j — Na ta način je mogoče vsacemu tudi z manjšimi svotami zdatno pospeševati velevažuo stvar. Upamo, da bodo besede prevzvišeuega vladike našle odmev tudi po Slovenskem. Duhovski krogi so tudi že pri nas z zanimanjem začeli zasledovati to podjetje. Bodoči katoliški shod v Ljubljani bode pač j tudi tu užgal luč spozuanja in naudušil srca, da mi Slovenci ne bodemo zadnji v mogočnem zboru avstrijskih narodov, ki hité graditi spomenik katoliške zavesti in avstrijskega domoljubja. „Vse za vero, dom, cesarja," bilo je že od nekdaj naše geslo. To podjetje ima čisto verski značaj, je patri-jotiško delo in bode neizmerne koristi za versko-narodni razvoj milega nam naroda. Torej pridružimo se našim somišljenikom in z „združenimi močmi hitimo graditi poslopje, posvečeno veri in vedi!
Slovstvo.
Mil. gospod prošt dr. L. Klofutar j je te dni svetu podal prelepo knjigo v latinskem je-i ziku: „Commentarius in Evangelia s. Marci et s. , Lucae", t j. učeno razlogo evangelijev sv. Marke j in sv. Lukeža, 304 strauij v osmerki.
Ta dva komentarja se naslanjata na starejše 1 komentarje istega veleučenega g. pisatelja, namreč ; v evangelij sv. Janeza (leta 1862) in v sv. Mateja j (leta 1866) ter v pismo sv. Pavla do Rimljanov (leta 1880). Eazlaga je vseskozi kratka, jedrnata, j vendar pa dovolj jasna in natančna.
Natisnila je knjigo „Katol. tiskarna" v Ljub-' ljaui na ličnem papirju jako razločno in pravilno, : če tudi je med latinskim tekstom mnogo grškega s tankimi in zavitimi naglasi, opuščaji in „spiritus"-i. | — Dobiva se knjiga pri mil, g. pisatelju in v „Ka-j toliški bukvami" v Ljubljani, pa pri knjigutržcu H. i Kirsch-u na Dunaju, izvod po 2 gld.
Ko javljamo svetu novo delo učenega gospoda j pisatelja, mu ob enem najsrčnejše čestitamo na j lepem plodu domače bogoslovske vede ter se mu v i imenu njegovih premnogih čestilcev ob enem j iskreno zahvalimo za dragoceni dar duševnega nje-! govega truda z željo, da mu ostane duh. še dolgo ; tako čil in krepak, kakor se nam kaže v omenjeni | knjigi!
j Veleučeni gosp. prošt je bil učitelj skoro vseh j sedaj službujočih kranjskih duhovnikov; po svojih j kujigah je bil in je učitelj mlademu duhovniškemu | naraščaju daleč na okrog po Avstro-Ogerskej in Laškej. Brez dvoma se bo našlo torej tudi za to njegovo knjigo veliko število kupcev in čitateljev in tako bode ostal mil. g. pisatelj — nekdaj Ijubez-njivi učitelj po osebi — še dolgoletni učitelj po knjigi.	Dr. P. L.
Dnevne novice.
V L j u b lj a n i, 2. marca.
(Deželni zbor kranjski) ima prvo sejo jutri ob 11. uri. Pred zborovanjem bode ob 10. uri v stolni cerkvi slovesna velika sv. maša.
(Gangl — umobolen.) Velika nesreča je zadela genijalnega domačega umetnika g. Alojzija G a n g 1 a: postal je bolan na umu. Pred dobrim tednom smo imeli priliko govoriti ž njim o njegovem velikem kipu, katerega je izdelaval za pročelje deželnega gledišča, iu tedaj se nam je zdelo vedenje njegovo jako čudno. Eno iu isto stvar je trdil najmanj desetkrat, dasiravno mu ni ugovarjal nihče. A ker so sploh umetniki čudni možje, nesmo mogli sumiti, da se temu marljivemu in nadarjeuemu umetniku bliža grozna nesreča, katera zadene posredno tudi našo, na umetnikih itak borno domovino. V pone- j deljek zjutraj so Gangla odpeljali v bolnišnico, od tod pa v deželno blaznico na Studencu. Kakor sodijo zdravniki, je malo upanja, da bi okreval. Delo njegovo je do polovice gotovo.
(Dolenjska železnica) V kratkem se oddado stavbe za progo Ljubljana - Kočevje; na progi Grosuplje - Novomesto se vsled neugodnega vremena še j ni mogel vršiti politični obhod, ker pa se kmalu ¡ zgodi. Najpozneje meseca maja se prične grajenje, | ker obe progi morata biti gotovi do 16 januvarija 1, 1894. Pri tem delu bode dobilo na tisoče delavcev zaslužka in reči smemo, da se bode v deželi izvelo nekaj milijonov. Naj torej naši ljudje porabijo to priliko, da ue bodo zopet tujci z juhe posneli cinkov, domačinom pa pustili kropa. V tem oziru naj store svojo dolžnost tudi podjetniki. j
(Vinceacijeva drnžba) prazuuje prihodnjo ne- > deljo, dnó 6. t. m„ svoj društveni praznik 8 službo -
! božjo in skupnim sv. obhajilom cb 7. uri zjutraj v | Marijanišču. Popoldne ob polu 7. uri bode občui i zbor v sobani „Katoliške družbe.
(Prro ljubljansko uradniško konsnmno društvo) | je imelo koncem 1. 1891 družbenikov 248, ki so ; vplačali 8366 gld. 16 kr. Cisti dobiček znaša : 638 gld. 15 kr., od katerih se porabi 334 gld. za ' remuneracije, za 4% dividendo pa 304 gld. 15 kr. | — Redni občni zbor bode dne 6. t. m. ob 2. uri popoludne v dvorani „pri Maliču." Na dnevnem redu | so razna poročila o letnih računih, določitev nagrad j in obrestne mere ter nadomestilne volitve.
(Novomeški gimnazijci) priredb pod vodstvom svojega pevovodje čast. gosp. o. Otokarja Aleša dne 10. t. m. v dvorani „Narodnega doma" m u z i -kalno-govorniško akademijo na korist dijaškemu podpornemu društvu v Novem Mestu. — Vspored: 1. A. Nedved: „Avstrija moja", mešan zbor z orkestrom, priredil Ig. Hladnik. 2. Prolog. 3. Vollrath: „Jagdchor". 4. Ricliards: „Der Voglein Abendlied", gosli in glasovir. 5. P. S. Vilhar: „Domovini", mešan zbor. 6. Geibel: „Der Tod des Ti-berius", deklamacija. 7. "VValdaiann: „Pomladna radost", mešan zbor. 8. Heidrich : „Sirota", moški zbor. 9. „Ouverture". 10. „Veliki dobitek", gluma z godbo in petjem v treh dejanjih. Začetek ob 7. uri zvečer.
(Občni zbor kranjskega vojaškega veteranskega kora.) (Konec.) Komi poveljnik še poroča o odkritju Radeckega spomeuika na Dunaju. Presvetli cesar je dovolil, da se veterani vseh avstrijskih dežela udeležb te slavnosti in so tudi povabljeni. Od 1372 veteranskih društev v Avstriji udeležilo se bode te slavnosti gotovo nad 1000 z zastavami, druga po deputacijah. Kranjski vojaški veteranski kor šteje med svojimi člaui 32 sobojevnikov, kateri so se borili pod feldmaršalom Radeckim. Mnogo vojakov iz te dobe, kateri neso člani, bodo gotovo zanimala njih imena, so pa sledeči gg: koma stotnika Jakob Čik in Matija Žgur, komi nadporočuik Anton Hočevar; nadalje Jurij Jarc, Martiu Kunčič, Jurij Klovbas, Luka Doleuec, Jožef Pleš, Primož Hrastar, Jakob Hudnik, Jakob Indof, Ant. Kušlan, Karol Kneistel, Janez Kos, Anton Koler, Janez Križe, Pavel Lavrika, Viljem Lipoglavšek, M. Oblak, Matija Pavlič, Jakob Pavlovčič, Pran Pavšek, Vinko Svetlin, Jernej Sterbenec, Anton Teran, Jožef Tkavec, Janez Carman, Auton Umberger, Jožef Velkavrh, Miha Senčič, Pran Wacl in Caharija Gurlini. Zbor konečno sklene, da se korni komisiji naroči, naj podpira kolikor mogoče udeležbo kranjskih veteranov pri odkritju Radeckega spomeuika. — Korni računovodja gosp. Ivan S k u b e poroča potem o dohodkih in izdatki blagajne za podporo vdovam in sirotam v 1. 1891. Dohodkov je bilo 1798 gld. 29 kr., izdatkov pa 1730 gld. 3 kr., torej je preostalo v blagajnici 68 gld. 26 kr. Za podporo bolnim društvenikom se je izdalo 731 gld. 28 kr., za pogrebe 106 gld., za podpore vdovam in sirotam 50 gld. Skupno premoženje veteranskega kora znaša 4288 gld. 88 kr., torej 212 gld. 70 kr. več, kakor 1. 1890. Vrednost pohištva znaša 1701 gld. Zbor odobri računski sklep iu izreče računskemu vodju gosp. Ivanu Skubetu in blagajniku g. Fran Škofu zahvalo. Društvenikov šteje veteranski kor koncem 1891. leta 349. Zbor sklene jednoglasno tudi pre-membo pravil v tem smislu, da za samomorilca društvo ne plača ničesar in tudi vdova samomorilčeva nemani-kake pravice do podpore. Častnim članom se izvolita podpolkovnik g. Rudolf Tormin, kateri je služil nad 40 let v domačem 17. pešpoku, in pa zdravnik gosp. Anton W e s s e 1 y , kateri je služil nad 50 let v avstrijski armadi. Konečno se izvoli koruim častnikom g. Josip Pleš, posestnik v Ribnici in imejitelj srebrnega križa s krono, kot souda korne komisije gg. Fran Pavšek in Alojzij Zorman iu kot zastavonoše namestnik gosp. Ivan Šerc. Korni poveljnik g. Mihalič s trikratnimi „slava"- in „živio"-klici na presvetlega cesarja zaključi zborovanje.
(Kravo vlak povozil) Minoli petek je bil semenj v Divači. Ko Pivčani zvečer žen6 živino nazaj čez Gaberk, nastane huda burja, da je živina bila vsa zdivjana. Jedna krava zaide na železnični tir, mej tem pripiha poštni vlak od St. Petra, raztrga kravo ter nekaj ostankov privleče še v Divačo
(Iz-pred porotnega sodišča.) V ponedeljek so se pred tukajšnjim deželnim sodiščem pričele porotne obravnave. Prvi je sedel na zatožui klopi Janez D o lin ar iz triiškega okraja. Strastno jt)
bil udau pijači iu v pijanosti navadno pretepal svojo marljivo ženo. Dne 19. oktobra je zahteval od žene nekaj soldov za žganje. Ker mu žena noče dati, zgrabi raatiko in jo tako silno udari po glavi, da je čez nekaj tednov umrla. Zatoženee je bil obsojen na osem let težke ječe, vsak mesec poostrene s postom, dne 19. oktobra vsakega leta pa še s temnico in trdim ležiščem. — Včeraj je bil 16letni Janez Prestor iz kranjskega okraje, zaradi težke telesne poškodbe in tatvine obsojen na sedem mesecev težke ječe, Josip Bizjak zaradi tatvine pa na 27, leta.
Vremensko «poročilo.
Atene, 1. marca. Kralj je zahteval od Delyannisa, da se odpove. Ministri pa so sklenili, da ne odstopijo. Ker je Trikupis odklonil sestavo vlade, prevzel je to nalogo Konstantopulos. Zbornica je dosedanji vladi izrekla zaupanje. Velika množica je razgrajala pred kraljevo palačo. Delyannis je iz zbornice gredoč nagovoril množico, da se zanaša na narod in ne odstopi.
Atene, 1. marca. Zbornica je odložena do 6. aprila. Ker je zbornica Delyannisu izrekla zaupnico, bode gotovo razpuščena. , Kralj je izrazil generalu Mavromichalisu za- j hvalo, da je naredil red z vojaki.
London, 1. marca. Iz St. Jeana na Novi Fundlandiji se poroča, da je vihar iz- > nenadil 200 ribičev, od katerih jih 150 po- ! grešajo.
____________________________1
Tuj «i.
29. februvarija.
i
Pri Mali&u: Willmes, Kleiber, zasebnika; Gironcoli, Janeba, Hamerwald, Steeg, Sehonaug, Dubsky, potovalci, z Dunaja. — Kroschl, potovale«; Kaumberger, knjigovodja, iz Gradca. — Štefani, stavbeni podjetnik, s soprogo, iz Trsta. — Trautvetter, c. in kr. stotnik, iz Trbiža. — Furth, potovalec, iz Budejevic.
Pri Slona: Hauzendorf, Wigidak, potovalca; Rudolf, nadporočnik; Liller, Bartl, Schlesinger, Epstein, trgovci, z Dunaja. — Fischer, trgovec, iz Budimpešte. — Hanpt, trgovec, iz Cvitave. — Grof Galler, stotnik, iz Gradca. — Kowitz iz Zagreba.
Pri Južnem kolodvora: Gallo iz Italije. — Trevn. trgovec, z Jesenic
Pri avstrijskem caru: Stanich iz Poreča. — Schin-lich in Glogaschek iz Bele Peči. — Bauer, urar, iz Nemčije. — Stadler, trgovski pomočnik, iz Malborjete.
Pri Virantu; Buda, logar; Miklave, hišni posestnik, z Celovca. — Lesjak in Eržen iz Št. Vida.
Tržite cene v Ljubljani
dne 2. marca.
opazovanja
rl. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
Srednja temperatura 3-8°, za 2,2" nad uormalom
Zalivala.
Dasi so se objavila že po vseh slovenskih listih obširnejša poročila o slavnosti Bleiweisovi, katero jo priredilo akad. društvo „Slovenija" v 8. dan svečana t. 1., vendar si šteje odbor označenega društva v prijetno dolžnost, tem potom se javno zahvaliti vsem p. n. damam in gospodom za preprijazno sodelovanje, posebno opernemu pevcu gosp. J. Tertniku, gosp. stud. iur. J. Mac&ku, mešanemu zboru slovanskega pevskega društva, na čelu mu pevovodji A. A. Buhti, častnemu pevo-vodji „Slovenije" gosp. J. Jifiku in tamburaškemu zboru orat-skega akad. društva „Zvonimira".
Nadalje se iskreno zahvaljujemo vsem dunajskim Slovencem in Slovanom sploh, ki so nas blagovolili tako zdatno podpirati v moralnem in gmotnem oziru. Kakor drugekrati, istotako so namreč tudi pri tej priložnosti že pred slavnostjo blagovolili darovati znatne doneske gg.: dvorni svètnik prof. Jagic, centralni nadzornik severne železnice Ivan Rybâr, in-ženčr Tomšič, gvardijan Pollak, dvorni svètniki Zeleny, dr. Lavbe, Abram, predsednik .podpornega društva" Navratil, nadzornik severo-zapadne železnice Miklavčič in gojenec voj. akad Milan Bleivveis-Trsteniški.
Iskrena zahvala gré tudi gg. slovenskim državnim poslancem, v prvi vrsti gosp. dr. Ferjančiču, ki je, dasi so nekateri že pri slavnosti darovali zdatne svote, nabral še 35 gld., in sicer so blagovolili darovati gg. : prof. Šuklje, kanonik Klun, dr. Ferjančič, svètnik pl Globočnik, Povše, grof Alfred Coro-nini in dr. Gregorčič; istotako gg. mladočeškim poslancem, ki so darovali 20 gld.
iz domovine blagovolili so poslati izdatne doneske ku-rator Šervicelj iz Koroške, not kandidat Hočevar, ces. svètnik Murnik, Rossbacher, trgovec v Celovcu, poštni kontrolor A. Koder v Tridentu, dva Slovenca iz Pazna po dr. Rybâïi, Kajzel, trgovec v Ljubljani, in g. Martelanec.
Razven teh darovalo je še mnogo gospodov pri slavnosti znatne svote, katerih imen pa ne moremo objaviti, ker nam niso vsa znana.
Vsem gospodom darovateljem najiskrenejša zahvala ! Naj bodo preverjeni, da podpirajo dobro stvar, in da zajema „Slovenija", središče učeče se mladine na Dunaju, iz tega mnogo-stranskega zanimanja od strani slovenske in sploh slovanskega občinstva za svoje delovanje novo navdušenje in svežo moč /a nadaljno delo.
S prošnjo, da vsa p. n. gospoda blagovoli tudi v bodoče ohraniti isto naklonjenost društvu našemu, beležimo z najodlišnejšim spoštovanjem za odbor:
rooooooooooooooool
0 Anisette Excelsior.
Dietetlčnl želodčni likér jako prijetnega
okusa in zdravilnih lastnostij, krepča želodeo in pospešuje prebavljanje. Zavžije se ga po jeden kozarček po vsaki jedi. — Steklenica '/> klg. 1 gld.
Curaçao Naturel.
Posebno dober dišeč likér za želodeo z istimi zdravilnimi lastnostmi kakor „Anisette", nareja so iz svežih „curaçao-poinoranč". — Steklenica >/s klg. 1 gld. Pre-kupovalcem se dovoli nižja cena Oba likerja sta za prekupovalce dobro blago, ker se more prodajati v vseh kavarnah, gostilnah in sladščičarjih.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajsku cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1314) 8
loooooooooooooooooi
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i2) i4 zobozdravnik	(7)
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
Žmavo, stud. phil., t. č. predsednik.
Vladimir Ravnihar, stud. iur., t. č. tajnik.
IC 1 î a z p r o d a j a

Pozor!
Gospo-
Pozor!
(29) 14
V prodajalnici
Andr. Druškoviča
v Ljuhljaiii.
Mestni trg št. 9/10
dobiva se po najnižji ceni
Sšrnajboljša modrobcla poste-' ^^ klenjena ploščevinasta
:: kuhinjska posoda
Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno iu kuhinjsko orodje po najnižji ceni.
S tem ponuja se p n. gospod ujam prečast. duhovščin', gostilničarjem, pred-stojništvom holrrširc itd. najboljša prilika svojo Iršno in kubrriisiio orodje oo cani spopolniti ali pa si novo omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od gld. 15-— rto gld. 200"— Vnanja naročila izvrše se takoj.
N«
P
BtBpojdzBu ^Ml
1> u u a j s k a
Dné 2. maroa.
Sne 1. maroa.
Ogerska zlata renta 4%.......107	gld. 65	kr.
Ogerska papirna renta 5%......101	.,	85	,,
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	138	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , .	1«	,	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld. ....	179	„	—	„
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, "h	100	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld.......185	„	50	„
St. Genois srečke, 40 gld.......60	„	—	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......20	„
Salmove srečke, 40 gld........61
Wiadischgraezove srečke, 20 gld.....58	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	155	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2850	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	85	„
Papirni rubelj . . ...............i
Laških lir 100..............45
25 kr.
80 „ 75 „
75
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile števT 10. Najkulantnejše so kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Razna naročila izvrič se niijtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo, 4% gališko proplnaoijske zadolžnioe. 4*/,% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4'/„% komunalne obveznice ogerske bipotečne V	banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Duh. komunalne promese Joiiffi
Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj. Tišine ¡»rOltieSe a 2 gld. in SO kr. kolek. Glavni dobitek 100.000 gld. a. v.
Obe vliupo lc O