III. leto	V	Ljubljani,	velika	noc	1931	Stev.	14
Po ml ud prihaja !
Foto Paramount
Danes priloga: slika EDVVINE BOOTH
Poštnina platana v coterlnl
Kmm&tii
ilustRovAn bitužinsKi tebniK 'izhAjA. v četRtCK
ttearn tedma
V neinškili listih beremo: Protestantski župnik Štern v Wald-wiinmersbnchu je ustanovil „Na-rodnosocijalistično /.upniško zve-/,o“. Dobro. Pikantnejše je to, da si za maše „okrasi“ oltar z jeklenimi čeladami, sabljami in puškami...
V Braziliji so avtomobilisti največji dobrotniki prebivalstva. Ne glede na to, ali imajo velik ali majhen avto. morajo na leto plačati 5000 Din davka, in sicer kar osem davkov: za avtomobilsko številko, prometni davek, davek za podporo siromakov, prispevek za snažen je mestnih cest, prispevek za vzdrževanje ljudskih šol, doklado k splošnim davkom, davek za vzdrževanje cest in koncesijski davek za avto.
Bliskovne vlake pripravljajo v Nemčiji. Med Berlinom in Devinom so preizkusili vlak. ki doseže 140 km na uro! Devet in trideset metrov na sekundo! Novi vagoni so iz samega jekla:	preizkušali	so	jih
polni dve leti. Baje se z»čno v kratkem resno bavili z mislijo, da uvede io te ..bliskovne41 vlake na vseh važnejših progah v Nemčiji.
Kjer moški odpovedo, se ženske obneso! Dunajčanka Ida Jollesova je odpotovala v Ameriko in izposlovala avdijenco pri prezidentn Hoovru, da posreduje za dunajske čipkarice. Po novi ameriški carinski predlogi ie prizadela avstrijske čipke v Ameriki 90%na carina, kar je izvoz v USA popolnoma onemogočilo. Gospa Ida pa je znala go-snodu Hoovru tako lepo govoriti, dn ie izdal nnredbo. s katero se carina na dunajske čipke zniža no 40 odstotkov.
*
Organizacija sovjetskih „brez-božnežev“ se je obrnila na vlado, naj splošno prepove poročne prstane. Člani komunistične stranke so že pred delj časa dobili ukaz, da morajo odložiti poročne prstane. To nai menda že na zunaj dokazuje zakonsko nevezanost in občo svobodo seksualnosti v komunističnem paradižu.
*
Umora svoje ljubice obtoženi in pred sodiščem oproščeni Gustav Bauer si je v dunaiškem preiskovalnem zaporu kratil čas s sestavljanjem ugank, križank in podobnega. Razen tega je komponiral tudi Singerje: napravil jih je okoli petdeset. Upajmo, da bomo katerega od njih v doglednem času imeli priliko slišati v kinu. ali pa vsaj na gramofonski plošči. „Kšeft“ bi bil vsekako!
Neznanka
Napisal V i 11 i e r s de 1’ Is le- Adam (Gl. „Roman“ št. 13)
Prijel je za prijazno ponujeno mu roko, sc sklonil nad njo in jo nežno poljubil.
„Ali mi hočete podariti cvetlico, ki ste jo nocoj imeli v laseh?“
Neznanka je molče vzela l)ledo cvetlico iz las in jo dala Felicienu.
„ln zdaj zbogom! Zbogom za zmerom!" je rekla.
„Zbogom?“ je zajecljal. ., 1’orej me ne ljubite? O, poročeni ste?“ je zdajci bolestno zavpil.
,.Ne.“
„Še prosti? O, hvala Bogu!'1
„ln vendar me morate pozabiti. Morate, gospod."
„Toda vi ste mi dražji od življenja! Ne morem več biti brez vas, le od zraka bom živel, ki ga vdihavate. Ne razumem: Pozabim naj vas? Za-kaj?“
„Ker sem žrtev hude nesreče. Užalilo bi vas na smrt, če bi vam priznala — in to je nepotrebno.11
..Katera nesreča bi mogla ločiti dva človeka, ki se ljubita?*1
..M o j a nesreča.11
Zaprla je oči, ko je izgovorila ti dve besedi.
Ulica je bila popolnoma prazna in zapuščena. Prišla sta bila do nekih hišnih vrat, ki so držala v zaprt prostor, nekak žalosten vrt; bila so odprta na stežaj, kakor da jima hočejo dati pribežališče.
Felicien jo je nežno objel če-z pas, in ni se mu upirala; kakor razvajen otrok, ki se mu mora njegova volja izpolniti. jo je odvedel v temo samotnega vrta.
,,0, kako vas ljubim,11 je bilo vse. kar je mogel zajecljati s trepečočim glasom, ko sta se ustavila.
Tedaj pa je mlada žena sklonila glavo na prsa njega, ki jo je ljubil, in je rekla z grenkim glasom, polnim obupa :
„Ne razumem vas. Od sramu bi najrajši ta trenutek umrla. Vaših besed ne slišim! Vašega imena ne bi razumela, ne čula vaših vzdihljajev! Ne čujem utripov vašega srca. Ali ne vidite teli strašnih muk, ki jih moram trpeti? Ne slutite jih? Gluha sem!“ „Gluhi?!“ je vzkliknil Felicien z neznanskim strahom in vztrepetal od nog do glave.
„Da. Že več lei. O, človeška znanost je nemočna za to moje trpljenje in me ne more rešiti iz zlovešče tišine, ki me obdaja. Gluha sem kakor nebo, gluha kakor grob, gospod. Preklinjam tisti dan, ko me je ta bolezen ubila. Pa ne morem nič izpremeniti. Tako, zdaj veste — pustite me!"
„Gluhi,“ je ponovil Felicien, ki ga je strlo to neverjetno razodetje. „Gluhi?“ Potlej pa je živahno vzkliknil: „Saj ste bili nocoj v operi! Ali mar niste ploskali Malibranovi?11
Utihnil je, misleč, da ga ne more razumeti. Njeno razodetje se mu je mahoma zazdelo tako grozno, da se mu je videlo malone smešno.
„V operi?11 je odgovorila in se grenko nasmehnila. ..Pozabljate, da sem imela dovolj časa naučiti se čitati občutke ljudem z obrazov. Plemenita umetnica je bila vredna, da ji pokažem svoje simpatije. Ne mislite? In potem: moje priznanje ji je moralo pomeniti več kakor ploskanje navdušenih diletantov. Zakaj tudi jaz sem bila prej glasbenica.11
Felicien jo je zmedeno pogledal. Prisilil se je v nasmeh in rekel: ..O, nikar se no igrajte z mojim srcem — ali ne vidite, da sem na kraju obupa? Pravite, da mojih besed ne razumete, in vendar mi odgovarjate!11
,.o.“ ie odgovorila, ..čudite so. prijatelj, ker mislite, da mi je to, kar mi govorite, či-
sto novo. O, ne! Vidite, tako mi je, kakor bi mi zadajali vprašanja, na katera vem že vnaprej vse odgovore. To se mi dogaja že leta — vedno isto. Vloga je, ki jo igram, katere fraze so mi s strašno nujnostjo predpisane. Te svoje vloge sem si tako gotova, da l)i, ee bi vas hotela uslišati — in to bi bilo zločin — če bi hotela svojo žalostno usodo samo za nekaj dni zvezati z N ašo. da bi vedno in vedno pozabljali na strašno razodetje, ki sem vam ga napravila, /budila bi v vas iluzijo, da vam hočem dati prav toliko kakor vsaka druga ženska. Ne bi mi verjeli, da vaših besed ne bi bila razumela, tako gotovo bi jih vse uganila in razbrala z vaših ustnic. Zato ne misliva več na to. Prosim vas.“
To pot ga je zazeblo v dno srca.
„0,“ je rekel, ..kje imate pravico pripovedovati mi tako krute stvari? Če tudi je tako kakor pravite, sem vendarle pripravljen združili svojo usodo z vašo. in čeprav bi to zame pomenilo večni molk. Moja ljubezen bi vam dala nadomestilo za vse, kar bi morali trpeti zaradi svoje nesreče."
Mlada žena je vztrepetala in s čudnim leskom v očeh pogledala Feliciena.
„Ali mi ponudite roko in bi malo stopila po ulici? Domišljajva si, da je pomlad in da hodiva v solnčnem svitu po drevoredu senčnatih dreves. Tudi jaz bi vam nekaj povedala. česar ne bo nikoli več čulo moško uho."
Krenila sta z roko v roki po ulici.
»Poslušajte," je rekla, »poslušajte vi. ki čujete zvok mojih besed. Kako se je moglo zgoditi, da sem takoj, ko ste me ogovorili, vedela, da tega niste storili iz nečistih namenov, zakaj sem vam odgovo-vorila — ali veste? Samo zato, ker sem se naučila brati z obrazov in iz kretenj čuvstva, ki ravnajo dejanja ljudi: to je čisto prirodno. nekaj posebnega pa je, da urnem z ne-
„Roman“ stane
1 mesec 8 Din, % leta 20 Din, pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun pošt. lir. v Ljubljani št. 15.393. — Dopisi:	„Roman“,	Ljubljana,
Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji 14 šilingov, Nemčiji 9 mark. Franciji 50 frankov, na Čehoslovaškem 70 kron, v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov, Holandiji 5 goldinarjev, Egiptu pol funta, Severni Ameriki 2 dolarja. Za pstalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države, pol leta pa 60 Din. Posamezne številke: v Jugoslaviji po 2 Din, v Italiji pa po 80 stotink.
skončno natančnostjo in zanesljivostjo premeriti vso globino in vrednost čuvstev človeka, ki govori z menoj. Ko ste se odločili to storiti, kar ste sami hoteli imenovati nespodobnost, ko ste me na lepem nagovorili, sem bila morda edina ženska, ki sem isti mah doumela in znala preceniti pravi pomen vaših besed.
hi zdaj, prijatelj, vam hočem razodeti svojo skrivnost. Žalostna usoda, ki je razdrla mojo zemeljsko srečo in me tako hudo prizadela, mi je nekaj vendarle dala: mojo notranjo svobodo. Osvobodila me je one d n h o v n e gluhosti; ki je lastnost večine žensk. Napravila je mojo dušo sprejemljivo za razodetja tistih večnih stvari, ki so mojemu spolu drugače za vekomaj zaprta. Da. jaz sem gluha... a one! Kaj ču jejo o n e ?... Kaj ču je jo iz ljubavnih besed, ki jim jih govore moški, drugega kakor samo neke glasove? One čujejo samo vnanji zvok besed, globoki, notranji, skriti zmisel pa jim je neznan. Njim je dovoli, da vedo. da se jim moški laskajo."
VSAK HAN UvrKAŠAS.Ii:
Odgovori na 218. str ni
1. Koliko je po najnovejših podatkih ljudi na svetu?
2. Ali je v svinčniku kaj svinca?
3. Kako napravijo Eskimi z mrliči?
4. Kdo ima najbolj bele zobe?
5. Kateri del človeškega telesa rase do njegove smrti?
6. Zakaj se saharin tako imenuje?
7. Kateri prekop prevozi največ ladij?
»O Bog!" jc zamrmral Fe-licien.
„Da,“ je povzela neznanka. »Ženske se te duhovne gluhosti le redko osvobode — morda za ceno, kakršno sem morala plačati jaz. Vi moški mislite, da so ženske neka skrivnostna bitja, ker razumejo samo dejanja. One se vam zde zagonetne, in baš to se ženskam laska, ponosne so na to in vas izzivajo, da bi jih. skušali pogoditi. Moški se čuti počaščenega, ker sme ugibati njihovo skrivnost, svoje življenje razdere, da dobi za ženo ka-menito sfingo, in nikomur no pride na um, da je skrivnost, naj bo še tako grozna, enaka ničli — dokler se ne razodene."
Neznanka je utihnila.
»Nocoj sem grenka," je nato nadaljevala, »in povem vam, zakaj. Nič več ne zavidam svojih tovarišic za to, kar imajo, ker sem izprevidela, kako to rabijo. O. tudi jaz morda ne bi bila boljša. Toda zdaj ste prišli vi. ki bi ga bila ljubila. Vidim vas, spoznam vas, dušo vam berem iz oči. Ponujate mi srce in roko, in jaz tega dragocenega daru ne smem sprejeti."
Mlada žena je skrila obraz v dlani.
»O," je odgovoril Felicien čisto tiho in s solzami v očeh, »toda dih tvojih usten bom vendar smel poljubiti — razumi me! Molk najine ljubezni bi jo napravil še čistejšo, še bolj božansko. Moja ljubezen do tebe bo še bolj zrasla v tvojem trpljenju in v skupni nesreči. Ljubljena žena, bodi moja. živi zame!"
Pogledala ga je s solzami očmi. in potem je rahlo položila roko na njegovo ramo.
»Priznati morate, da ni mogoče." je rekla pri jazno, a odločno. »Poslušajte me do konca. Vse vam povem, vso svojo notranjost vam razodenem... potem pa vam ue bom nikoli več govorila, nikoli več me ne boste videli... a ne bi hotela, da bi me pozabili."
Konec prihodnjič
„TRADER HORN“
(KLIC PRAGOZDA)
ral do smrti živeti mi istem kraju, in pravi, da mora najmanj Se enkrat ali dvakrat potovati v Osrednjo Afriko, da obnovi svoja stara znanstva.
voditelja MGMove P r e d g o v o r
KAKO JE NASTAL ROMAN „TRADER HORN"
Nekega lepega popoldne sedi pisateljica Ethelreda Levvis na stopnicah pred svojo liišo v Johannesburgu v Južni Afriki, ko pride čez vrt k njej neki starec, oprtan z velikim nahrbtnikom. Vpraša jo, ali ne bi od njega kaj kupila, in ji pokaže kuhinjsko rešetko. Toda ona odkima. Že ga hoče odsloviti, toda nekaj na njegovem markantnem obrazu ji reče, naj tega ne stori. Začne z njim govoriti in ga izpraševati — in iz tega izpraševanja se rodi roman „Trader Ilorn" (Krošnjar Ilorn), izredno napet roman, polu nenavadnih doživljajev in prečudnih avantur — roman, ki ga je napisala Miss Levvis in ki je pred tremi leti v triumfu zavzel ves svet.
Toda ta nenadejana izprememba, ki je iz krošnjarja Hornu komaj šest mesecev potem, ko je še s kuhinjsko robo trkal od hiše do hiše, napravila junaka velikega romana, ni njegovega značaja prav nič iz-premenila. Alfred Alojzij Horn, ki ga njegovi nešteti prijatelji iz osrčja Afrike še danes poznajo samo pod imenom ..Krošnjar Horn",’ je danes, čep ra v slaven mož, prav tako kakor prej velik pustolovec in zabaven pripovedovalec isto-rij. Slava ga ni pokvarila. In ko se je na opetovane prošnje svojih ameriških prijateljev naposled vendarle odločil, da pojde pogledat v Novi svet, je potoval prav tako kakor je bil vajen od poprej: na trdem lesenem ležišču, ogrnjen v preprosto odejo — čeprav mu je bilo že več ko sedemdeset let, in čeprav so ga po sili hoteli spraviti v udobno kabino.
„Staro obleko", jim je odgovoril z nasmehom, „je težko odložiti."
Če bi hoteli popisati vse poklice, ki se je krošnjar z njimi ukvarjal v svojem dolgoletnem pustolovskem življenju. bi napolnili debelo knjigo. Ko je leta 1871 zapustil Anglijo in se na svojem prvem potovanju izkrcal v Zu-padni Afriki, je kakor sam pripoveduje, najprej kupčeval z. vsem mogočim tropskim blagom: potlej se je spravil na lov na slone, leve in leoparde,
KRATKA VSEBINA ROMANA »TRADER HORN"
Alojzij Horn, dolgoletni potujoči trgovec na afriških rekah, se je odpravil na nevarno potovanje v džunglo. Spremlja ga Peru, še mlad sin nekega Južnega Američana, ki je bil pred leti dober Hornov prijatelj. Tako prodirata ob reki v džunglo, ki je polna krokodilov in povodnih konj. Mladi Peru ne moro prav verjeti, da bi bilo to potovanje tako nevarno — tedaj pa odkrijeta okostnjake, ki jima nazorno dokažejo, da domačini niso miroljubni in krotki ljudje, nego jako nevarni I j udožrei.
Pustolovcu prideta med tein do nekega pol civiliziranega plemena, kjer lav no ponujata svoje blago, ko zdajci začujeta iz pragozda udarjanje bobnov. To je znamenje, ki se z njim divja plemena sporazumevajo. tla se začno „žužu“, to je, div ji plesi in daritve bogovom. Zato se naglo poslovita od divjakov in kreneta dalje ob reki, da se skrijeta pred I j udožrei. Ravno se hočetu utaboriti, ko zagledata nosača Edi-tlie Trendove, vdove po misijonar-iu, ki jima pove. da potuje h krvoločnim Isorgoin. Pred dvajsetimi leti ie v boju z divjaki izgubila moža in hčerko, še doienko, vendar trdno veruje, da ii otrok še živi. Zvedela je. da je pri Tsorgih neko belo dekle, ki ga divjaki molijo kot svojo boginjo, iu zdaj gre k ni im pogledat, ali ni to njena hči.
Horn ji odsvetuje, naj ni-' kar ne gre k Tsorgom. češ da še noben belec ni ostal živ, ki je prišel k njim: pove ji, da se teh divjakov celo afriški črnci boje. Ona pa se za vse njegove svete ne zmeni in odkloni tudi njegovo spremstvo, češ da se ji kot neoboroženi ženski ni treba bati, če bi jo zagledali skupaj z oboroženim belcem, bi jo pa gotovo napadli. Ilorn se vda; pove pa ji, da pride čez nekaj dni za njo, da ji pomaga, če bi se ji kaj pripetilo.
Res vidimo čez nekaj dni Horna in Peruja z orjaškim puškonoscem Renclierom na čelu, kako iščejo njeno sled. In nenadoma jo zagledajo mrtvo ob znožju slapu — nosači in spremljevalci so se oči-vidno ustrašili Isorgov in pobegnili, njo pa prepustili sami sebi. Naši prijatelji pridejo srečno čez slap ter se med boji
Dnevnik W. S. VunDyka,
filmske ekspedicije po Osrednji Afriki
bil je detektiv v službi Scotlund-Varda in svoji lastni; nekaj časa sc je preživljal s slikanjem živali iu zveri; bil je rudosledec za baker in zlato, in naposled krošnjar hišnih potrebščin — vmes pa je imel še več drugih čudnih poklicev. Horn jo nemara na svojih potovanjih po črnem kontinentu prišel bolj v dotik z divjimi afriškimi plemeni kakor katerikoli drugi belec.
Ko je 'I rader (tako ga tam kratko imenujejo) prišel v Ameriko, si je s svojo prijaznostjo in odkritim in skromnim nastopom na mah osvojil ljudi. Kadarkoli je prišel v družbo, je vedel povedati katero novo istorijo iz neizčrpne zakladnice svojega spomina, in vsakteri je bil vtisnjen pečat absolutne resničnosti.
Zadnja tri leta je »krošnjar Ilorn" potoval križem sveta. Pred nekaj leti sc- je odpeljal na Angleško nalašč samo zato, da v idi svojega najmlajšega vnučka. Njegova hči, ki je tam poročena,'ga je na vsak način hotela pregovoriti, nuj ostane pri njej, toda njega ni strpelo: bil bi ves nesrečen, če bi mo-
DUNCAN RENALDO V VLOGI PERUJA (FOTO MGM)
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
Fra Diavolo
filmska opera. V slavni vlogi sloviti pevec Tino Pattiera
,,Kralj jazza"
prekrasna filmska revija v naravnih barvah. V glavni vlogi pevec najlepših Ijnoavnih pesmi John Boles
smer, da l>i speljal Isorge nu krivo, lakrat šele llorn spozna, da ljubi deklico, ki ji je kakor mu je njena mati povedala Nina ime. Pa tudi reru je zaljubljen vanjo, llorn bi najrajši ostal pri njej, ker pa ve, da bi jo tako samo pogubil, se naposled, čeprav s težkim srcem, poslovi od nje in Peruja.
Toda Renchero, ki mu je llorn naročil, naj pazi na deklico, vrže tovor s sebe in pride za Hornom, ki ga noče zapustiti. Moža zakurita ogenj, da tako privabita Isorge, nato pa se skušata rešiti čez močvirje, ki kar mrgoli krokodilov. Ko sta srečno na drugem bregu, zažgo Isor-gi ogenj, hoteč jih z dimom pregnati iz gozda. Renchero in llorn ležeta na posekana debla in jih po-krijeta z vejami in travo — takrat pa prileti kopje in zadene črnca \ prsa. Zvesti nosač umre v llorno-veni naročju in njegove poslednje besede so: ,, M o j brat — dober strelec."
Peru in deklica prideta po dolgem in težavnem potovanju do plemena čudnih pritlikavcev, ki mrze Isorge in zato oba begunca prijazno sprejmo. Nato ju spremijo do naselbine belcev, kamor pride kmalu tudi llorn. Videč, da se Peru in Nina ljubita, sklene, da se odpove svoji ljubezni, češ da je ta reč samo za mlade ljudi. Zato ju Horn pošlje na ladjo, ki naj ju odpelje \ civilizirane dežele. Peru ga povabi s seboj, toda lovec llorn odkloni: ..Ne moreni živeti brez Afrike."
In tako ga vidimo, kako spet polu je ob reki, in z njim je Renehe-rov mlajši brat...
KDW1NA BOOTH.
..BELA BOGINJA"
17. ..TRADER-HORNA" (FOTO MG M)
laka ji' vsebina velezanimivegn romana „1 rader Horn“ (izgovori I rejder llorn), ki je v Ameriki in hvropi zbudil toliko pozornosti in priznanja, hua njegovih največjih vrlin je ta, da ni nastal iz domišljije pisateljice, nego ga je napisalo življenje samo. Pestro, mnogobarvno pustolovsko življenje belcev in belk v vroči Centralni Afriki, sredi divjakov in ljudožrcev.
In prav ista vrlina odlikuje tudi VanDykov potopis ameriške filmske ekspedicije, ki je šla na lice mesta filmat roman „Trader Horn", in ki ga začnemo priobčevati v prihodnji številki: verna slika življenja v vroči Afriki, zraven pa obilica nenadejanih epizod, ki spremljajo filmsko karavano na njenem potovanju. in ne nazadnje tudi zdravi. sočni humor, ki je sol vsakega dobrega potopisa.
Potopis „Trader Horna", ki začne izhajati v prihodnji številki „Romana“, je edino poročilo o snemanju filma istega imena. Drugi filmi s podobnim imenom niso s „Trader-Hornom“ v nikaki zvezi.
TRAOHR HORN
z leopardi, nosorogi in drugimi zvermi prctolčejo do vasi. Tam pa jih isorgi vjamejo in njihov poglavar zapove, naj jih mučijo. Baš takrat se prikaže „bela boginja", ki se silno začudi, ko zagleda drzne belce. Peru misli, da jih hoče rešiti, in položi proseč svoje roke na njene. Ona pa se nad tem razsrdi in ga udari z bičem. Peru se ne zgane in niti ne trene z očmi, ker noče tem divjakom pokazati strahu in bolečin. Deklico, ki drugače v divjosti Prav nič ne zaostaja za Isorgi, to vendarle nekoliko zgane.
Takrat se začno plesi „žužu“ in divjaki priženejo Horna, Renchera in Peruja na sredo svojega tabora, da jih začno mučiti. Toda deklica je bila že sklenila rešiti jih. Svečenikom pove, da še ni prišel čas za njihovo smrt. in tako se ji posreči pregovoriti jih. da jih sme prepeljati v čolnu čez jezero. Ko so na oni strani, požene čoln na sredo jezera in vsi trije z deklico vred pobegnejo v džunglo.
Na begu morajo prenašati neverjetne težave in nevarnosti, venomer so v strahu, da iih Isorgi ne dohite. Njihovo edino orožje so ošiljene milice. Naposled pa jih črnci le dohite. Horn no.šlje Penija in deklico v eno smer in naroči Renelio-ru naj pazi nanjo, sam Pn se obrne v drugo
Smotka
Napisal llosse Zetterstriim
Popoldne sem stopil v trgovino z igračami in si kupil ponarejeno smotko, ki je bila pravi smotki tako podobna, da sem se ustrašil,- da se ne opečem z njo. Bila je namreč na videz prižgana m žareča.
Plačal sem jo in potem stopil v tramvaj, da se odpeljem v restavracijo, kjer navadno večerjam. Sedel sem v kot, potegnil iz žepa list in vtaknil ponarejeno smotko v usta.
Čez nekaj časa sem pogledal čez list. Vseli oči so l)ilc uprte vame. Nihče ni nič rekel, toda oči so govorile.
Na prvem postajališču sc je vzdignil neki »prijatelj reda", ki je sedel blizu izhoda, odprl vrata in rekel izprevod-niku:
„Ali je v vozu dovoljeno kaditi ?“
„Ne," je rekel izprevodnik, „kajenje je prepovedano!"
„Toda notri sedi neki gospod, ki kadi!"
Izprevodnik je stopil v voz, napetost je bila velika, krenil je naravnost proti meni in rekel:
„V vozu je kajenje prepovedano!"
„Vem!“ sem rekel.
Izprevodnik se je vrnil na ploščad, zakaj bližalo se je spet postajališče in je moral voz fistaviti.
Obdržal sem smotko v ustih. Razpoloženje v občinstvu je bilo napeto da nikoli tega. Neka starejša dama je morala celo izstopiti. Čez pet minut je vstal neki »prijatelj pravice", ki je sedel ..prijatelju reda" nasproti, odprl vrata na zadnjo ploščad in rekel z določnim glasom:
..Izprevodnik. vaša dolžnost je skrbeti za to, da se ljudje ravnajo po predpisih. Kajenje je v vozu prepovedano, ta gospod pa neprestano kadi!“
Tedaj pride izprevodnik naravnost k meni in reče na glas:
„Če hočete še dalje kaditi, morate izstopiti!"
Naredil sem se gluhega, toda izza časopisa sem zašepetal:
»Gospod izprevodnik, smotka je ponarejena! Ali ne vidite, da ne gori?"
Izprevodnik je šel ven, in na obrazu mu je igral nasmešek.
Na postajališču se je tramvaj ustavil. »Prijatelj reda" in »prijatelj pravice" sta pritisnila, da bi prišla k izprevod-niku ven na ploščad. Začul sem ogorčen prepir:
„Vaša številka je 309! Naznanil vas bom!"
„Jaz sem prijatelj ravnatelja družbe. Ime mi je Samu-elsson."
„To je pa vendar že preveč!"
„Zanikarnost brez primere!"
Nakar so se vrata zaprla, na prihodnjem postajališču ])a(sem izstopil.
*
V obednici restavracije, kamor sem prišel na večerjo, je bilo dosti ljudi, toda plačilni mi je vendarle priskrbel dobro mizo.
Položil sem smotko na prt.
Natakar je postavil predme pepelnik in del smotko vanj.
Položil sem jo spet na rt. Drugi natakar jo je spet pobral. Čez nekaj časa je bila iznova na prtu.
Prišel je plačilni:
„Saj boste s smotko zažgali prt!"
..Dajte mi prosim jedilnik," sem rekel.
Med tem ko sem izbiral jedi, je plačilni spet odložil smotko na pepelnik. Pustil sem jo tam, zakaj vsa moja pozornost se je obrnila na jedilnik. Človek se vendar ne more večno igrati s smotko.
Povečerjal sem, popil kavo in ko je ura kazala osem, sem šel v gledališče.
Igrali so neko burko. V prvem dejanju sem se dvakrat zasmejal, in ko se je zastor spustil, sem potegnil iz žepa svojo smotko in si jo vtaknil v usta.
Zgodilo se mi je kakor v tramvaju, vse se je obrnilo k meni, češ: »To je pa vendar že preveč!"
Zraven mene je sedel »prijatelj lepih navad". Vstal je, sc prerinil ven, poiskal biljeterja in se spustil z njim v vnet pogovor.
Biljeter je prišel k meni. Razburjenost občinstva je bila na višku. Neki dami v isti vrsti je obtičal bonbon sredi poti do list. In ko je neka druga dama zašelestela z zavojčkom, je siknil neki gospod v drugi vrsti parketa: „Ssssst!“
Biljeter je menil:
,,V gledališču ni dovoljeno kaditi!"
»Tako?" sem rekel. »Zakaj
na
pa nef
„Ker je prepovedano!"
„Zakaj pa je prepovedano?"
Biljeter ni našel primerne besede. Položaj mu je bil čisto nov. Odšel je z naglimi koraki, da pripelje kdo ve katerega višjega gledališkega uradnika. Ko ga ni več bilo, sem vtaknil smolko v žep, in takrat se je dvignil zastor pred drugim dejanjem.
Zraven mene je sedela mlada dama, ki je videla, da sem smotko vtaknil v žep. Takoj je vstala in rekla svojemu ženinu, ki je sedel zraven nje:
„Tu ne ostanem več! Gorečo smotko je vtaknil v žep!
Obisk pri velikonočnem zajčku
Napisal O. N e u r a t Ji
Še vnelo se 'bo! Že duham! Pojdi, Adrijan, greva!"
Nastala je kakopak splošna panika. Skozi zasilni izhod sem srečno prišel na cesto. Ravno sem hotel poklicati avto, da se odpeljem domov, ko zagledam Viktorja.
»Dolgo te že nisem videl,“ je rekel Vikior, „kje pa tičiš?"
„V gledališču sem bil," sem Jekel, „toda nisem smel več ostati — a to je dolga istorija."
„Idi z menoj*domov, da se kaj pomeniva. Moja žena bi se rada seznanila s teboj. Sa j stanujem v bližini."
šel sem torej z njim. Pri Viktorju doma je bilo jako domače.
„Kako lepo, da sle prišli z Viktorjem," je rekla, in prav takrat sem neopaženo položil smotko na okrajek peči.
Potlej je rekel Viktor:
„Ali je bil kdo tu?"
Vikiorjeva žena se je začudila:
„Ne — zakaj?"
»Prižgano smotko vidim.
iaz ne kadim. Midva nisva adila, ko sva prišla."
„Vsaj jaz ne," sem rekel.
»Torej je moral biti neki gospod tu! To je vendar tako logično kakor le kaj!"
»Če ti povem, dragi Viktor," je rekla Viktorjeva žena, „da ni bilo nikogar tu!"
»A smotka, smotka ! Smotka še tli! Ga bom že dobil! Krivci sc vedno izdajo s takimi malenkostmi! Kdo je ta človek?!“
»Ljubi Viktor!"
Viktor je vihravo preletel vse stanovanje, jedilno shrambo, kuhinjo in spalnico. Njegova žena je hodila za njim in tožila, jadikovala in ga zaklinjala.
Zame se nista več zmenila. Ostal sem sam. Šel sem v pred-sobje, vzel plašč in klobuk in šel. Toda smotko sem pozabil..
Včeraj sem srečal Viktorja. šel je mimo mene in mi gledal naravnost v oči, ne da bi me bil pozdravil. Ljudje so res čudaški!
Pred mnogo, mnogo Jeti, ko so J)ili še orjaki ni palčki, je živel v ljubki hišici pred mestom majhen dečko, ki se je najrajši podil po pašnikih in poiegai v dehteči travi. Poznal je slehernega hrošča in vsakega jnicku, žabice je klical jx> imenu, z martinčki pa je živel prav tako prijateljsko kakor z debelimi žabami in črnožoltimi močeradi. Pripovedovali so mu vesele puve-stice in se veselili, kadar je od čudenja široko odpiral oči. Najbolj pa je bil vesel, ko mu je nekega dne povedala stara miška, da je prejšnji dan srečala velikonočnega zajčka, ki ga je povabil, naj pride kaj k njemu m si ogleda njegovo delavnico za slaščice. Mirko si nič na svetu ni želel bolj — samo ko bi vedel, kako naj pride do zajčka. Miška pa mu je pot dobro popisala, in drugi dan na vse zgodaj se je Mirko res odpravil /, doma.
Dolgo, dolgo je hodil Mirko po zelenih tratah in dehtečem gozdu. Srečal je žabo in jo vprašal,, ali je na pravi poti. „IJa, da!" mu je odgovorila. Toda poti kar ni hotelo biti konec. . Tedaj je sedel na kamen in potegnil iz žepa s sirovim maslom namazani kruh, ki mu ga je mamica pripravila za zajtrk. In potem je spet dolgo, dolgo hodil, dokler ni nenadoma zagledal orjaškega pestrobarvnega piruha. Pa ni bil navaden piruli, ne: ta piruh je imel vrata, okna in pravi, pravcati kadeči se dimnik. In pred njim je sedel na brezovi klopi velik bel zajec in zadovoljno pušil i/. dolge pipe. Ko je zagledal dečka, je prišel k njemu in mu rekel: »Lepo,, Mirko, da si prišel k meni. Ne bo ti žal. Pri meni boš marsikaj videl!"
Potisnil je dečka v hišico, v kateri je vrvelo kakor v mravljišču.
Ali poznate to damo?
Narišite v eni sapi!
V prijazni, svetli sobici je čepelo stotine mladih zajčkov in drobilo v debelih možnjarjih barvo, da so se jim smrčki kar svetili, /raven so sedeli pomočniki in barvali z debelimi čojjiči jajca, ki so jih imeli pred seboj v velikih jerbasih. Ko se je barva lepo posušila, pa so mojstri s svojimi umetniškimi tačicami naslikali nanje lepe podobice.
Velikonočni zajček se je veselo muzal, ko je videl, kako se Mirko čudi. Vedel ga je k zajčkom-sla-ščičarjem, ki so iz sladkorja, čokolade in lecta delali najlepše sladkarije. Ker pa se dečko nikakor ni mogel odtrgati od vseli teli lepih reči, ga je zajček naposled prijel za roko in ga odpeljal v cvetlični vrt, kjer so se urno kretali marljivi sivi krti.
„To so moji vrtnarčki, je rekel zajček. „Vsak ima svoj košček zemlje in mora skrbeti za to, da moje cvetlice lepo cveto.“
„Čemu pa imaš toliko cvetlic?" ga je vprašal Mirko.
„Čemu?“ se je zasmejal zajec in ga pogledal čez naočnike. »Poglej: iz vijolic dobim najlepšo modro barvo, vrtnice mi dado rdečo, soln-čnice lepo rumeno, dišeča perla pa vonjavo zeleno barvo.“
„In vse te cvetlice morajo za nas umreti?"
„Seveda!“ je odgovoril zajček. ..Pa to naj te ne nioti!“
Tedaj sc je začel Mirko jokati in je prosil dobrega zajčka, naj podari cvetlicam življenje. Toda Ie-ta ga je pobožal po licih in ga vzel s seboj na kurje dvorišče, kjer je iz vseh kotov kokodakalo.
„Vidiš, kure mi ležejo jajca in imajo pred veliko nočjo dosti dela, če hočemo razveseliti vse dobre otroke."
Ko si je Mirko vse ogledal, mu je zajček vtaknil v žep velik piruh iz lecta in ga spet poslal domov, zakaj solnce je stalo že visoko na nebu in mamica je gotovo že pripravila kosilo. In da ne bi zamudil, je velikonočni zajec poklical velikega jezdnega zajca, ga posadil nanj in mu dal v roke dve veliki žlici za vajeti, lil še preden je Mirko dobro vedel, je že sedel v travi pred domačo ilišo, zajec pa je v velikih skokih hitel čez polja. — —
Na veliko nedeljo so ležali po vseli kotili in kotičkih piruhi in zajčki: toda poti do velikonočnega zajčka ni Mirko nikoli več našel...
listo pot najde človek samo enkrat, takrat, kadar je mlad in ljubi gozd, živali in prirodo in še verjame pravljicam. Mirko je verjel in je bil srečen. Bodite tildi vi!
SHCE V OKOVIH
Roman
Napisal Mirko Brodnik
Prvi del
ŽIVI MRTVEC
Tako sta ostala Vera in Vinko sam v sohi. Vera je stopila k oknu. Naslonila je glavo na steklo, da si ohladi vroče čelo. Sama ni vedela, odkod je kar naenkrat prišla tista vročica, ki jo je žgala. Gledala je skozi okno. kako so se jeli kupičiti oblaki in se nemirno poditi po nebu. Potem je njeno oko zašlo sanjavo v daljo in nekaj kakor hrepenenje po daljnem, neznanem se je oglasilo v njeni duši.
Vinko je sedel na stolu pri mizi in jo skrivaj opazoval. V tistem trenutku se mu je zdela tako lepa, da bi padel pred njo na kolena. Videl je njene lepe oči. ki so se odražale na steklu. Videl je njene nemirne roke, ki so drhtele. In potem se je mahoma obrnila in ga pogledala.
„Vinko, ali hočeš, da ti nekaj zaigram?'*
„Daj. daj!" jo je poprosil. ..Saj veš, kako rad te poslušam. Tako dolgo te že nisem čul...“
Sedla je za klavir in njeni prsti so jeli brzeti po belih tipkah. Izpod njih se je oglasila pesem. Sprva je bila tiha, potem pa je postajala čedalje nemirnejša, kakor bi nekaj gorelo v njej in ne bi moglo ugasniti. In potem se je Vera sklonila še nižje čez bele tipke. in pesem je postala skoraj divja, drhteča kakor klic po...
...kakor klic po tem, kar obide vsakogar vsaj enkrat v življenju. Kakor klic po ljubezni.
Vinko je to dobro čutil. Tudi njega je zbudila ta pe-
sem. tudi v njem je zabrnela in udarila kakor struna v srcu. ki drhti in prisluškuje pesmi večne mladosti, večne lepote.
Sam ni vedel, kdaj je primaknil stol k njej, kdaj je
PREJŠNJA VSEBINA ,
Zora je pisala svojemu ljubimcu poročniku Slavcu na fronto, da njuno razmerje ni ostalo brez posledic. Branko Slavec pa mora v boj in potem brez sledu izgine. Stotnik Kregar, ki tudi skrivaj ljubi i Zoro, se je polastil njenega pisma, ki ga je našel pri hudo ranjenem Slavcu. Nekaj dni nato zagledata Zora in njena prijateljica Vera. ki vsak dan čakata Brankovega ' prihoda, stotnika Kregarja, ki stopi iz vlaka. Vsa v skrbeh in hudih slutnjah vpraša Zora Kregarja, kdaj pride , Branko. Kregar ji obzirno pove, da ga ne bo več in da mu je pred smrtjo naročil, naj se on poroči z njo, da jo obvaruje sramote. Na Zorino zahtevo potrdi to tudi s prisego.
Vera prevzame nase težko dolžnost, da sporoči Brankovemu očetu sinovo smrt. Nato povabi Zoro s seboj domov na Dolenjsko, da se malo razvedri in pozabi na svojo nesrečo. Zora se odzove njenemu povabilu. Prav ta- 11 krat pride na dopust Vinko Kalan. Verin prijatelj še iz otroških let. ki se je vrnil z ruske fronte. Tudi 011 je čul, 1 da je Branko pal... čez nekaj dni dobi Zora pismo od Kregarja. Stotnik terja odgovor.
Na Verino prigovarjanje 11111 Zora odpiše, naj pride...
prijel njeno roko. kdaj je poljubil te male prstke, ki so znali zapeti to lepo pesem.
Šele takrat se je zavedel, ko je pesem utihnila in je začutil, kako se je njena roka stisnila v njegovi. Obšlo ga je kakor mrzlica, divje hote-
nje, da bi vzel to sladko bitje v naročje in ga stisnil k sebi in zakričal vsemu svetu, da mora biti njegovo, samo njegovo, in mu ga nihče ne sme vzeti. Toda premagal se je. Samo nežno, tako nežno, kakor rožo, ki usahne, če se je človek dotakne, je vzel med dlani njeno glavo in jo približal ustnicam. I11 potem jo je poljubil, da se je komaj dotaknil njenih ustnic, in s tiho svetostjo je poklical njeno ime.
,.Vera...“
Ljubeče ga je pogledala in umaknila svojo glavico.
„Vinko, vedela sem, da pride ta trenutek, in čakala sem ga. I11 zdaj sem srečna, tako srečna..."
Umolknila je, Tako polno je bilo njeno srce, in vendar ni mogla tega povedati z besedami, saj je vedela, da nobena beseda ne more povedati tega, kar hoče srce. Pobesila je glavo in njena roka. ki se je izmuznila iz njegove, se je jela igrati na njegovem kolenu.
..Vera, povej, ali me imaš kaj rada? Pri svetosti tega trenutka mi povej, ali me ljubiš tako, kakor ljubim jaz tebe' Povej, povej," jo je rotil.
.,l)a. ljubim te," je dahnila in skrila glavo na njegovih prsih. Nagnil sc je k njej in zakopal svoj obraz v njene lase. Tesneje so se je oklenile njegove roke. In v sobi je bilo tako tiho. da se je čulo samo utripanje dveh src, ki sta peli naj lepšo pesem, pesem ljubezni.
In potem sla sanjala v pozni večer. Tako zaverovane so bile njune sanje, da nista videla. kako je nekdo odprl vrata in pogledal v sobo. T11 nista videla, kako so se potem
Vesele veli h', o n o e n e p r a z n i k e V a m želi ,,lt o m a, n ‘ *
w>huwi»»«m«»uwiiii i
v ra I ti zapila in sc- je zunaj na hodniku naslonila na zid na smrt Moda — Zora.
Ose m n a j s I o p o g I a y j e SNUBAČ
Listo noč Zora spet ni zatisnila očesa. Vse to, kar je podnevi doživela, ji je šlo tako do srca, da je trpela kakor še nikdar, kar je zvedela, da Branka ni več med živimi. Vse se ji je vrtelo pred očmi: izlet, kleparjevo pismo, odgovor nanj, prizor med Vero in Vinkom... Nemirno se je premetavala po postelji in poslušala zavijanje vetra, ki je prihajal od juga in prinašal sneg. In kadar je veter za trenutek pojenjal, je čula enakomerno dihanje Vere. Bolest ji j« stisnila srce, kadar je pomislila, kako je Vera zdaj srečna, in nekajkrat se ji je zazdelo, da čuje. kako kliče v sanjah svojega dragega. Ne, ni ji zavidala — a zakaj o n a ne bi smela hiti srečna?
Proti jutru je šele zatisnila oči v nemiren sen. In kakor v blodni viziji je zagledala pred sabo Kregarjev od strasti spačeni obraz. Potem pa se je nenadoma ta obraz izgubil v megli. ostale so samo še roke, ki so st' poželjivo iztezale po iljetj, da je v sanjali vsa v strahu planila pokoncu. Zbudila sc je. Ustnice so ji krčevito drhtele in se- trgale, toda ni bilo solza, ki bi se vanje sprostila njena bol.
Potem je spet zaspala. In zdaj. kakor bi se sami usodi zasmilila, so se ji prikazale lepe sanje. Zdelo se ji je. da vidi pred seboj Brankov obraz, nežen in mil. tako dober. kakor je znal biti samo on, in od nekod daleč je prihajal njegov glas:
„Zora, sa j bo konec vsega. Potem..."
Takrat je njegov obraz izginil, nenadoma kakor je bil prišel. V sanjah je; iztegnila roko za njim in kriknila...
Zagledala se je v postelji. Skozi okno je silil v sobo dan. Veter je že pojenjal in izpod neba so se vsipale goste bele snežinke in pregrinjale prirodo — kakor bi hotele s prioni pokriti vse, kar je že bilo.
Dva dni nato se je pripeljal Kregar. Prišel je s popoldanskim vlakom. Vera in Zora sta imeli z njim kra,tek pogovor. Zora sc je vdala v neizprosno usodo: s težkim srcem je pristala, da postane njegova žena, in mu rekla, naj stopi do očeta in ga prosi za njegovo roko. Sama sc vrne drugi dan domov.
Stotnik je seveda z na j večjim veseljem obljubil, da že jutri obišče notarja. Kar verjeti ni mogel, da se Zora več ne upira.
Z večernim vlakom se je odpeljal. Drugo jutro na vse zgodaj je bil že pri Zorinem
očetu, ki je bil nemalo presenečen, ko je c ul njegovo prošnjo. Že dolgo si' mu je zdelo, da Zora ni taka kakor je bila prej. Rekel si je. da nemara misli na poročnika Slavca -— ne. Kregar mu niti na misel ni prišel. Še bolj pa ga je osupilo, ko mu je Kregar povedal. da je Zora pristala na to, da postane njegova žena. ...Naj v ra g razume ženske." si je dejal. „Nu. če je njej prav, pa naj bo še meni: saj Kregar ni slaba partija!” Preveč je ljubil svojo Zoro, da bi se njeni želji ustavljal.
Tako sta določila dan poroke. Zvečer sc je Kregar odpeljal v Ljubljano in potem dalje na Dunaj. lam je npa 1 s svojimi dobrimi zvezami doseči, da ga odpuste iz vojske'.
Isti dan se je Zora vrnila domov. Spremljala jo je Vera, da ji ostane ob strani v teh težkih urah, da ji pomaga utreti pot v negotovo bodočnost. ki je ležala pred njo kakor molčeča slinga.
Čitajte na straneh 212 in 21»
Klic pragozda
(TRADKR HORN)
Tiik jo naslov naši novi velezani-mivi seriji člankov, opremljenih
s prekrasnimi slikami.
Obnovite naročnino, da boste v redu dobivali ..Roman"!
Dnevi so minevali — preden se je Zora zavedla, je prišel dan poroke. S strahom ga je čakala, in zdaj je bil tu, da zapečati njeno usodo.
Že zgodaj zjutraj je v 110 ta f je vi hiši vse oživelo. S prvim vlakom je l>il prišel Kregar z dvema prijateljema. Notar in notarka sta jih sprejela v okusno okrašenem salonu. Mlada nevesta je bila še zmeraj v svoji sobi. Vera, ki si je za ta dan izgovorila dopust, da ji bo za družico, je prišla že prejšnji večer.
Kregar je bil zelo zadovoljen. ko se je vrnil z Dunaja. Namera, da sc vsaj začasno reši vojaščine, se mu je posrečila. in zdaj je bil prost. Vendar pa je še zmeraj nosil uniformo, ker sc- 11111 je zdelo, da se 11111 dosti bolje poda kakor navadna obleka.
\ kuhinji so j>ekIi in cvrli, da so se po vsej hiši širile prijetne vonjave. Čeprav je bila takrat trda za živila, je moralo neka j kokoši dati svoje dragoceno živl jenje, da se spodobno proslavi tak dogodek.
Ob ošinili se je Kregar odpeljal v trg k župniku, da se dogovori zastran poroke. O pol cjesetih.se je vrnil, toda Zora še ni prišla iz spalnice.
Ko je stopil v salon, so ga gostje veselo pozdravili. On pa komaj da se je zanje zmenil. Sklonil sc je k notarki in jo tiho vprašal po Zori. Ko mu je povedala, da je še ni. se je obrnil in krenil po stopnicah v prvo nadstropje. Potrkal je.
Vera je odklenila. Sredi sobe je stala Zora. oblečena v lepo svileno obleko. Njena lic •a so bila tako bleda, kakor bi bila izklesana iz marmorja.
Ko je zagledala stotnika, je naglo pobesila oči in si zakrila obraz z robcem. Sama sebi se je zdela kakor jagnje, ki ga ženejo v klavnico.
..Pripravljena sem.“ je šepnila komaj slišno.
Potem je krčevito stisnila Veri roko in odšla po stopnica li v salon. Kregar jo je od-
vedel na voz, ki je čakal pred hišo. Kočijaž je počil z bičem in konja sta potegnila.
Cerkev je bila polna tr-ščanov. največ pa je bilo seveda žensk. Ko se je župnik obrnil li Kregarju in ga vprašal. ali hoče vzeti Zoro Slav-čevo za svojo družico, je odjeknil po cerkvi „Da!“ Ko pa se je obrnil k nevesti, je sklonila glavo in pritrdila tako tilio. da so slišali samo tisti, ki so stali čisto blizu.
Drugi del IZKUŠNJAVKA
I’ r v o p o g I a v j e
KARAVANA V MRAKU
Kakor velika črna kača se je po brezmejni s snegom pokriti slepi vila proti vzhodu dolga vrsta konjenikov, Bili so sami močni, širokopleči možje, zaviti v debele kožuhe in s kosmatimi kučmami na glavi, da so se izpod njih komaj videli obrasli obrazi. Priganjali so konje, časih se je temu ali onemu utrgala kletvica in udaril je z bičem po živali, da je poskočila in nekaj časa tekla s podvojeno hitrostjo, dokler ni spet začela pešati. Zdaj so žvenketali kra-gul jčki trojk, ki so le s težavo doha jale čete.
Spredaj sta jezdila dva moža na belih konjih. Iz daljave sta bila kakor dva pešca. V snegu njunih belih konj skoraj ni bilo videti.
Očividno sta zapovedovala četi. Kakor da nista opazila, kako sta daleč pred njo. sta hitela naprej in se živahno pogovarjala.
VSAK IIAS H «MM»OVOk
N n vprašanja na 211. struni
1. Tisoč devet sto milijonov.
2. Ne.
\ Se/, k o jih nli |>a vržejo v vodo.
4. Delavci na sladkornih plantažah. ker žvečijo sladkorni trs.
5. Ušesa.
6. Iz latinskega .saccharns4. I. j. sladkor.
7. Sueški.
To samotno karavano že poznamo. Bili so kozaki, ki so takrat premagali Brankovo in stotnikovo četo. Moža, ki sta jezdila pred ostalimi, pa sta bila poveljnik in njegov sin.
Mlademu možu se je z lica bralo, da ga nekaj skrbi, toda očetu tega ni hotel povedati. Šele čez dolgo sc je nagnil k njemu in mu dejal:
„Oče, na vsak načini moramo danes priti v kako vas, k jer ostanemo vsaj nekaj dni. Konji so izmučeni in ne vzdr-že več noč in dan jezdeca na sebi. Pa tudi vojaki... Odpočili se moramo in si nabrati novih moči. Še en dan take naporne ježe, pa ne vem kaj bo. če nas nenadoma kdo napade..
..Kdo nas bo napadel v tej samoti? Saj vidiš, da ni žive duše nikjer. Sicer pa mora biti tu nekje vas. Tako se mi vsaj dozdeva. Pred leti bi bil to še dobro vedel. Zdaj pa... človek sc- postara in spomin ga zapusti.“
Premolknil je. Šele čez dolgo se je spet oglasil:
..Kje so že leta, ko sem skoraj vsak teden jezdil tu okoli. To je bilo takrat, ko sem bil v carjevi vojski. Potem je prišlo tisto z dvobojem in Sibirija, pregnanstvo, trpljenje... Toda zdaj se je vrnil čas. ko se je vse obrnilo in smo mi. ki smo prej trpeli pod bičem... postali sami bič za one. ki so nas mučili."
Divji ogenj je vzplamlel v njegovih očeh.
..Samo zato me vidiš na čelu maščevalcev." je tiše dodal čez neka j časa...
*
Ko je jel že padati mrak na zemljo, se je izza nizkega holma, ki je nenadoma zrasel kakor iz tal. prikazala čela. ki jo je bil poveljnik poslal nanrej. Malo naio je prijezdil Sn h o v in povedal, da je za holmom majhna vas. nad njo pa velika graščina.
..Sem si mislil, da mora biti In nekje." je rekel starec san
pri sebi in vzpodbodel konja. Potem je velel Suhovu, naj se kozaki podvizajo. Kmalu so se zbrali okrog njega.
Dosti manj jih je bilo takrat, ko so se bojevali še na meji. Veliko jih je tam padlo, 'eč slo pa se jih je moralo pridružiti drugi četi. ki je prav tako prodirala proti osrčju ■Rusije, a po bolj nevarnih krajih. Vseh vojakov je utegnilo biti komaj dve sto. Nekaj pa jih je bilo še na trojkah, ki so četi sledile, kjer so pazili na ranjence.
Ko so bili vsi zbrani, jim je poveljnik povedal, da se morajo polastiti gradu nad vasjo. če hočejo imeti nekaj dni počitka. Mlad častnik se je takoj smelo oglasil:
..Preden bo noč, bo grad
1) čl S,
..Da bi le bil," se je poveljnik nasmehnil, sin pa je stopil k častniku in ga potrepljal po rami.
„Morda niti tako težko ne bo. Paziti bo treba samo. da n e bo cena zanj previsoka. Malo nas je!"
..Prav si rekel, sin,“ je prikimal starec. „Malo nas je in vsako življenje je dragoceno. Težke naloge nas še čakajo."
Ko so se tako pogovarjali, kako bi grad najlaglje dobili v roke, je zdajci pridirjal mlad kozak. Zategnil je konju uzdo. da se je vzpel na zadnje noge, in zaklical poveljniku:
„Grad je prazen! Preiskal sem ga."
..Res?" sc je starec začudil. ..In te niso dobili?"
-Kilo ? Saj ni nikogar tam razen nekaj žensk."
..Potem naprej!" je vzkliknil sin in vzpodbodel konja. Kmalu nato so zagledali pred sabo mogočne obrise gradu.
Majhna četa je šla naprej m grad zasedla, ostali pa so počakali še na vozove, ki so počasi škripali za njimi. Poveljnikov sin je v diru odjezdil k zadnjemu vozu in odgrnil zaveso.
/ct /trt ct -ijp-
LJUBLJANA, MARIJIN TRG
..Kako je z ranjencem?" je vprašal.
„Še zmeraj brez zavesti," je odgovoril neki glas iz voza.
V tem je voz obstal pred grajskim vrati. Voznik je skočil na tla, da pomaga ranjenca odnesti v grad. Stopil je s svetiljko v roki k poveljnikovemu sinu in posvetil na ležišče. Medli žarek svetiljke je pokazal bledo, izmučeno lice moža, ki je ležal na trdi slamnjači. Čezenj pa se je sklanjal njegov spremljevalec. Ko je zagledal ranjen-čev obraz, ga je za trenutek komaj vidno pretreslo, potem pa je šepnil sam pri sebi.
„Boljša se."
Ranjenec je bil Branko, njegov spremljevalec pa Janez ---------
J) r u g o p o g 1 a v j e
MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO
Mladi kozak je govoril resnico. Prebivalci so grad zapustili. ker so izvedeli, da se bliža četa rdečih, in ostalo je samo nekaj služinčadi, ki ni hotela iti z njimi. Naj so kozaki se tako slikali po gradu, nikjer niso videli nobenega moškega. Še hlapci so se raztepli na vse strani.
Stanovalcem se je moralo zelo mudili, ker so odnesli s seboj samo najpotrebnejše. Pohištvo je bilo nedotaknjeno in v hlevih so manjkali samo konji, ki so jih gospodarji potrebovali za beg.
Starec, ki je vodil četo, je ukazal vojakom, naj konje nakrmijo in razdele po hlevih. Za stanovanje jim je namenil shrambe in poslopje na dvorišču. Potem je ukazal, naj ranjence preneso v grajske sobe, kjer je odločil tudi nekaj sob zase in za sina.
Janez se je v ujetništvu ruščini že nekaj privadil: ko je čul ta ukaz, je poklical voznika in odnesla sta nezavestnega Branka v sobico, ki je gledala na vzhod in od
koder je bil razgled na cesto. Čeprav so bile sobe na dvorišče dosti lepše in za ranjenca primernejše, si je vendar izbral sobo na cesto, saj je vedel. da vojaki vso noč ne bodo mirovali, pa tudi... Kdo ve. ka j laliko pride?
Potem je voznik odšel. Janez je ostal sam v sobi v ranjenim poročnikom. Zagledal se je v njegovo lice, in nenadoma je nekaj kakor nasmešek preletelo njegov obraz. Ali je bilo res, ali se mu je samo zdelo, da se je v trpeči obraz prikradla senca rdečice ?
Sedel, je ob Brankovi postelji. Morda uro ali še dalj. Zdajci pa so se odprla vrata in na pragu se je prikazal poveljnikov sin. Janez je planil pokonci in vojaško pozdravil.
..Kako je s tvojim gospodarjem?"
..Sadim, da preboli," jc rekel Janez.
„Ostani pri njem." mu je velel rcjladi mož. ..Če bo kaj liudegfl. me pokliči. Jutri zjutraj se spet oglasim."
I lot el je že iti. pa se je spet obrnil in stopil še bliže k postelji ter nekaj zamrmral pred se. Janezu se je zdelo, kakor da so bile besede: „Zdaj mu bom lahko vse povrnil," in kar tesno mu je postalo pri srcu. Kaj če je morda mladi častnik prišel kdaj z Brankom navzkriž in sc bo zdaj skušal nad njim maščevati? S strahom je pogledal Rusu v obraz, toda na njem ni bral ničesar, kar bi potrdilo njegov sum. Narobe! Ta obraz se je s skrbjo sklanjal nad nezavestnim Brankom.
Potem je odšel. Janez jc ostal v sobi sam s svojim gospodarjem.
Tako so tekle ure, tako je potekla noč in jutro je našlo Janeza še bedečega. Vendar pa na njegovem obrazu ni bilo več tiste skrbi kakor minuli večer. Zvesti sluga je opazil, da je poročnikovo di-
hanje postajalo vse mirnejše in enakomernejše. Slutil je, da ta spanec ni več nezavest, ampak samo še miren sen po dolgem boju med življenjem in smrtjo.
Zgodaj zjutraj je prišel poveljnikov sin pogledat, kako je z ranjencem, in obraz se mu je razjasnil. ..Rešen je." je rekel Janezu. ..Kmalu se prebudi. Če bo takrat dovolj krepak, me pokliči, da mu nekaj povem, kar mu bo v tolažbo."
Janez ga je hotel še nekaj vprašati, toda mladi mož je bil že med Vrati. Stopil je k oknu in ga videl, kako sc jo vzpel na konja in oddirjal po cesti.
Grad je bil tih in kakor zapuščen. Janez je pogledal v kuhinjo, kjer je našel staro kuharico. Naročil ji je, naj bo pripravljena, če jo bo kdaj potreboval.
Ko sc je potem vračal v sobo. se mu je nenadoma zazdelo. da čuje za vrati neki šum. Prisluhnil je. Nato je tiho odprl vrata.
Pri Brankovi postelji je stala neka ženska in se sklanjal čezenj. Janez ji ni videl v obraz, opazil jc le, kako je poročniku popravljala lase. Nekaj dobrega, materinskega je bilo v njenih kretnjah. Potem je morala zaslutiti, da jo nekdo opazuje. Hlastno se je ozrla in se preplašila.
Janezu je ušel krik presenečenja. Kakor bi bila strela udarila predenj in ga oslepila, 11111 je bilo, ko je zagledal njen obraz s sanjavimi plašnimi očmi in dolgimi lasmi, ki so se ji spuščali na tilnik. Tako lepe ženske Janez še ni videl.
Takrat pa se je neznanka že zavedla. Skočila jc za zaveso ob oknu. Ko je Janez pohitel za njo. je ni bilo nikjer več. Čul jc samo. kako so se nekje daleč z glasnim treskom zaprla vrata.
Neznanka jc izginila.
Ureja Boris Itihteršič
Nekaj misli o filmski režiji
Napisal Josef von Sternbere
(Iv skorajšnji prentijeri Para-moutovega govorečega filma ,,Maroko", prirejenega po Vignvjevem romanu „Amy Jolly“ z Marleno Die-trich v glavni vlogi.)
Pogoji in zahteve filmske industrije se neprestano izpreminjajo. Moja danušnja sodba o filmski režiji, morda že jutri ne bo več držala. Prav za prav ne more filmski režiser povedati dosti o svojem delu. Nobenih posebnih zakonov ni. ki bi zagotovili uspeh tega ali onega filma, in dobrih filmov ne mi; redi nihče po napisanih predpisih.
Vsak film ustvari nove probleme, ki jih je mogoče rešiti samo s hladno preudarnostjo, poklicnim znanjem in ljubeznijo do dela. Naloge, ki so mi jih postavili filmi ..Podzemlje", ..Njegov poslednji ukaz" in ..Sinji angel , so bile čisto druge kakor dne, pred katerimi sem stal pri svojem najnovejšeni zvočnem filmu ..Maroko".
Dejanje, igralci, tehnični pogoji in načini snemanja so pri všakem filmu drugi. Noben režiser ne more napraviti dveh filmov prav na isti način.
Kot zasebnik sem slikar in zbi-ram umetnine. Tu se lahko ravnam po lastnem okusu in Sč mi hi treba brigati za mnenje in želje 'drugih. Kot filmski režiser pa rte. smem pozabiti. da sem za svoje filme odgovoren gledalcem in družbi, za katero delam.
Dobra filmska režija zahteva od režiserja, da kar najbolj zbriše vidne sledove svojega dela. Pri ustvarjanju filma mora skrbeti za to, da je dejanje prepričevalno in učinkovito, da zna umetnost igralcev stopnjevati do viška, pa tudi fotografija in glas morata biti brezhibna. Film je mozaik, ki utora delovati kot sklenjena celota. Če režiser doseže svoj namen v umetniškem in tehničnem pogledu, ne da bi pustil vidnih sledov svojega vodstva, je lahko zadovoljen.
Govoreči film je neskončno povečal zahteve glede režije in igre. Butina je danes bolj kakor kdaj prej odločilne važnosti za uspeh filma. Kar je film dobil svoj glas, se ne more več pojaviti riu platnu kot senzacija igralec, ki ni izšolan. Tega pri nemem filmu ni bilo. Nenaden porast mladega neizvežbanoga' ■ igralca ali igralke po enem ali dveh filmih, danes ni več mogoč. Šolanje in vaja. zraven' pa seveda
zmožnost in osebnost, to so ne obhodne potrebe govorečega filma. Nenadni uspeh Mauricea Ghevali-erja, popularnost Ruth Chatterton-ove, velika bodočnost, ki jo prerokujejo Marleni Dietrichovi, najbolj potrjujejo mojo teorijo.
Govoreči film je utesnil režiserjev absolutizem v toliko, ker ne inore vplivati na igralčev glas. Režiser ima še zmeraj neomejeno ■noč nad pantomimo, kretnjami, prostorom, sliko. Lahko vpliva na način govora, izgovorjavo, izraz glasu — nad glasom samim pa je izgubil moč. Zato je glasu potrebna šola.
Statisti so za uspeli filma prav tako važni, kakor glavni igralci, kei' tvorijo živo ozadje dramatskega dogajanja. Napačna okolica večkrat pokvari film. Po drugi strani pa poudari pravilno in verjetno vpri-zorjeno ozadje realistični učinek dejanja.
Če naj definiram pojem uspešnega filma, bi rekel takole: Predmet mu mora biti ljubavna istorija, ki se dviga iz epske drame. Taki filmi so bili „Rojstvo naroda", „Ka-i'avana“, »Velika parada" in „Trije bratje". Vsaktero navedenih dogajaj je bilo preprosto in blizu človeku ter se je odigravalo sredi napetega dejanja in živih barv. Toda ti filmi so bili nemi, obrazca za uspeh govorečega filma pa še ne poznamo.
Nora Gregor v Hollywoodu
Napisal A. Paul Maerker-Branden
„Moja najljubša vloga je vselej tista, ki jo ravno igram," je rekla Nora Gregor. Zadnji prizor filma >,Proces Mary Dugan" je bil prav takrat gotov. V tem MGMovem zvočnem filmu in prav tako tudi v ..Olimpiji", ki je bil njen prvi film ' Ameriki, je to potrdila tudi z dejanjem. Če to ne bi bilo res, ne bi bila mogla tako dobro odigrati dveh 'log, ki sta tako bistveno različni.
O lordu Byronu pravijo, da se je nekega jutra prebudil slaven. O Nori Gregor bi lahko rekli s podobnimi besedami, da se je nekega dne prebudila v IIollywoodu. Naj 'aru povem, kako se je to Zgodilo.
Bilo je neko dopoldne pred pre-mijero komedije „Mali greh" v znanem gledališču na Dunaju. Takrat je zvedela po telefonu, da jo čaka ponudba za filmanje v Mollywoodu. Lahko si mislite, kako jo je prevzelo. Dve reči na en dan — premi-jera in ponudba za llollywood. To je bilo res preveč. 7. gospo Gregor — Nora je namreč poročena — se niti govriti ni več dalo, tako je bila na trnju. Zvedela je, da jo zastopnik Amerike išče, toda preden ne opravi premijere, z njim še govoriti ni hotela.
Večer je prišel in minil. Njen nastop je bil uspeh, kakor malo takih. Po predstavi se je sestala z
ivtGMovim managerjem. Ker Se ni hotela kar tako posloviti od gledališča, je vzela samo dopust za nekaj mesecev, in drugi dan je bila že na poti čez veliko lužo.
Tako je prišla Nora Gregor v llollywood. Dva dni po prihodu je bila že na delu za film »Olimpijo". Ko je bil ta gotov se je takoj lotila „Procesa Mary Dugan". Zdaj so hollywoodski bogovi odločili, da ji bodo dali prvo vlogo v nekem angleškem filmu. Če ji bo tu tako uspelo kakor v obeh nemških filmih, lahko pričakujemo, da ne bo ena tistih igralk, ki se pojavijo na filmskem nebu in potem zatonejo v pozabo, da človek ne ve kdaj in kako.
Najnovejši film Ramona Novarra
Popularnost Ramona Novarra je bila že nekdaj velika, še bolj pa je narasla s prihodom zvočnega filma, ker je bil Rainon Novnrro eden prvih igralcev na filmskem nebu, ki je znal izkoristiti svoj lepi glas. V začetku smo videli Ramona samo v filmih, kjer je ta glas preizkušal, zdaj pa čedalje več obeta in tudi daje.
Ramon Novarro ima pri nas dosti oboževateljev, še več pa obeže-vuteljic, in te bocio gotovo vesele, ko zvedo, da pride za »Poročnikom carjeve garde" in „Flirtom“ film. ki je visoko nad obema. Ta film je »Seviljski pevec".
Narejen je bil pred kratkim v Uollywoodu in kaj kmalu so ga 7, uspehom igrali v vseh večjih centrih sveta. V »Seviljskem pevcu" igra novca, ki po mnogih zapletlja-jih postane junak velike opere, kjer navdušuje tisoče, gledalcev. Kakor v drugih filmih, tudi tu ne manjka romantične ljubezni med njim in dekletom, ki ga odbije. Ramon pa si končno dekle osvoji in postane srečen.
Njegova partnerica je Dorothy Jordan, ki je že večkrat igrala z njim. Drugo žensko vlogo pa ima Renee Adoree, ki jo gotovo že poznate od prej.
Zgodovinski film
Najteže je delati zgodovinske filme, ker je treba dolgotrajnih priprav, ljudi, ki poznajo razmere, življenje in običaje tistih dob. Po-
Režiser Josef v. Sternberg v družbi Marlene Dietrich in Clarc Bo\v (Foto Paramount) •
Tip h filma ,,The Bi« Trail" (»Mocija za-pada“) Foto Fox
leg tega pa je zgodovinski film najdražji. Treba je samo pomisliti, koliko stanejo kostumi, koliko vse drugo, kar nuj zbudi v gledalcu sliko življenja tistili dni. hi zgodovinski filmi so navadno tisti, kjer igrajo mase in ne samo posamezne glavne osebnosti. Če pomislimo, koliko stanejo tisoči statistov in koliko kilometrov filmskega traku se pri tem porabi, du se dobe posnetki, ki ustrezajo vsem zahtevam dobrega filma, boste razumeli, zakaj je tako malo dobrih zgodovinskih filmov.
Pred kratkim so dodelali zgodovinski film, ki je morda eden nuj-večjih te vrste. Popisuje nam ono dobo ameriške zgodovine, ko so si neustrašni pionirji osvajali Zapad. Koliko dela je bilo treba in koiiko troskov je imel Fox z njim, nam pove nekaj številk.
Najprej je bilo treba orožja za Indijance. Ker se film odigrava leta 1830, je prišlo v poštev samo orožje, ki je bilo fbrano po muzejih in zasebnih zbirkah. Stari loki, ščiti, puščice, puške na kresilni kamen, vse to je moralo priti z zaprašenih polic. Zanimivo je, da je neki privatnik dal družbi na razpolago svojo veliko zbirko orožja, kjer so bili vmes predmeti, vredni do 800 dolarjev. To sta bila pred vsem dva kija, ki sta imela s srebrom vloženi toporišči.
Pa to še ni vse. Režiser je moral poiskati še črede volov, bivolov in konj. Če še upoštevamo, da je pri filmu sodelovalo nad 20.000 oseb, med njimi 93 zvezdnikov in kopica strokovnjakov, in da so ga izdelali v več verzijah, ni čudno, da je pred vsem v Ameriki doživel take uspehe.
Angleški naslov mu je „The Big Trail", kar bi se reklo po nuše »Velika pot", pn nas pa ga bodo
menda imenovali „Magijo Zapada *. V nemškem igrajo glavne vloge Ma-rion Lessing, Tlieo Shali in Arnold Korff.
Kako prosiš za avtogram
Danes prinašamo prvo pismo, in sicer za angleške in ameriške igralce. Glasiti se mora takole:
Dear Sir!
A vcry humble admirer of you and your art would feel very mucli Iionored if you vvould have the kiiul-ness to sign the enclosed photo. I assure you, that your autograph vvill occupy its plače of honor in my collection.
Tlianking you in advance for your arnabilitv I remain
in sincerest adiuiration (Datum)	(Podpis)
Če je pismo namenjeno filmski igralki, napišeš v prvi vrsti namestil „Dear Sir“, pač „Dear Madam".
Pismu moraš priožiti sliko, katero želiš, da bi igralec oz. igralka podpisala. Razen tega pa še ovitek s svojim naslovom in mednarodni listek za plačani odgovor, ki ga dobiš na vseh večjih poštah in stane 5 dinarjev.
Za danes dovolj. O priliki prinesemo še nemško in francosko pismo.
Slika na naslovni strani predstavlja Parainountovo zvezdo Nan-cy Carroll.
FILMSKI DROBIŽ
V kratkem bo premijera novega U finega filma „L a ž n i so p r o g", ki so ga deloma posneli v St. Moritzu. Glavne vloge igrajo Johanes Riemann, Marija Paudler in Tibor von llulmay.
Znani nemški igralec Kurt Ger-ron, ki je igral odvetnika v filmu „3 + 1 = 2“, artista v »Sinjem angelu", veliko vlogo impresarija v »karijeri male Dolly“ in še marsikje, je pri Ufi angažiran za režiserja kratkih filmov.
Pretekli mesec sta zadela filmsko industrijo dva težka udarca. Umrla sta režiserja F. \V. M u r n a u in Lupu Pick, znana strokovnjaka na filmskem polju. Murnau je zaslovel po »Faustu, enem največjih nemških filmov, še bolj znani pa so bili njegovi »Štirje vrag i“ in „()b zori". Lupu Pick, Romun iz Jassyja, pa je režiral filme »Črepinje", »Silvester" in »Sveta Helena".
Pred kratkim je prišel na platno novi film Mary P i c k f o r d o v e , „Kiki“, ki ga je publika v Losange-lesu sprejela z velikim navdušenjem.
Film »Sinji angel" igrajo v Parizu že tri mesece v enem kinu.
Pravkar so dogotovili manu-skript za novi Ufin film »Bombe
n a M o n t e c a r 1 o“. IJelati začnejo film v kratkem, kdo bo igral glavne vloge, pa še ni znano. Kolikor smo zvedeli, je Ufa pred kratkem angažirala znano rusko igralko Ano Sten in bo najbrž ona igrala glavno žensko vlogo. Prvi film, ki ga igra pri tej družbi, je »Salto mortule", čigar vsebinu pa še ni znana. Najbrž bo cirkuška.
Ufa je pripravila v zadnjem času celo vrsto znanstvenih filmov. Film »S t e k 1 e n i m o t o r “ nazorno kuže ustvaritev in delo motorja, »P o r c o 1 a n“ nastanek porcelana, film »L ju b a v n o živi j e n j c rastlin" pa čudeže i/. rastlinstva.
Richard T a u b e r je dobil prav ugodno ponudbo iz Amerike, da bi tam napravil vsaj en film. Ponudbo je sprejel in v kratkem odpotuje tja.
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Pri kateri filmski družbi igra Liliau Roth?
2. Katera	igralka igra glavno vlogo v filmu ,,'I’rader Horn"?
3. Kdo je režiral film »štirje vragi"?
•i. Kateri	romunski režiser je
pred kratkim umrl?
5.	Katera	igralka igra glavno
vlogo v filmu »Strastni poljub"?
Za rešitev teh vprašanj razpisujemo 10 nagrad, in sicer kot prvo in drugo nagrado po eno veliko sliko na imitaciji platna v barvah, ostalih osem nagrad pn kakor običajno.
Odgovori na vprušonja v 12. številki so tile:
1. John Boles; 2. „Kiki“; 3. MG M;
4.	Fox; 5^ John Boles. Nagrajeni so bili:
5 slik: Franc Jelenc, Javornik.
4 slike: Mariju Stajnšek, Rogatec.
3 slike: Anton Smole, Ljubljana.
2 sliki: Mira Novak, Maribor.
Po eno sliko: Vulči Bohinc, Javornik; Valeriju Vidic, Ljubljana; Ivan Kresnik, Guštanj; R. Kurja, Sv. Jurij; Mariču Polanc, Radeče; Jože Malej, Ljubljana.
FILMSKA POŠTA
Tine: Wllly Fr it seli ie 180 cin visok, Ulilan H a r v e y pa 154. Tehtal jih pa žal nisem. Pravijo pa, da ima Lilian Larvcy samo 44 kil. — Mira: V filmu „Pod pariškimi stre-hami“ igrata Klavni vlogi Gaston M o d o t in Pola I 1 1 e r y , kot pevec pa nastopa Albert P r 6 J e a n. — Stanko: Ako imate kak dober članek o filmu, ga prav rad sprejmem. — Anica:	Malo dolgo ste morali čakati, kal?
Tako starih stvari ni lahko na tl. Posrečilo se mi je pa le. Torej, v filmu ,,Beneški trgovec" so igrali tile Igralci:	Portia - Henny
P o r t e n , Antonio-Harry L i e d t k c , Shy-lock-Werner K r a u s s , Jcssica- Lya E i b e n. s c h u e t /. , Nerissa-Claire R o m m e r.
Vse, ki še niso dobili odgovorov na svoja vprašanja, prosim, naj malo potrpe. Vseh malenkosti, posebno o igralcih, ki ne igrajo več, nimam pri roki, ker bi bilo to nemogoče, in se moram Šele obrniti na merodajna mesta, odkoder pa odgovori po navadi prihajajo precej počasi.
*v\\\\VA'wVl''
nnmL i
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19
En gros — en detail.
Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene.
Budilke
po Din 60 — s triletnim jamstvom
IVAN PAKI2, LJUBLJANA
Pred Škofijo 15.
©«L'
sat
l K V SU/C
najScmnejSt KlIfARNA (T*DEU
iiutiy»u pmhuiihovaIi
|7aAa aparate in J7ULU potrebščine
dobite v največji izbiri pri
Drogeriji „Adrija"
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki
■ v .
v Vodoravno: 1. človek, ki ne konča stvari, ki se je ion, 2. Predlog: turški plemič: zaimek; 3. Očetov naslednik; reka . .na Poljskem; 4. Drama; 5. Slovenski drVmiuiik; 6. Zaimek; del celote; predlog; 7. Me-sto. na južnem Tirolskelm; čutilo; 8- Žensko ime; 9. K rji j pri Ljubljani t0. števnik; medmet; 11.; prislov; prst; veznik; 12. Boter: 13,/Glasnik; zabavišče; 14. števnik; zaimek.
KRIŽANKA
Navpično: A. Kolodvor; reka v Rusiji; povratni zaimek; B. Gora na Koroškem; geološka doba; C. Železnik; francoski spolnik; D. Reka v Sibiriji; departement v Franciji; pesnik; F. želi „Roman“ reševalcem ugank; G. Kraj pri Ljubljani; kos celote; najmanjši delec materije; H. Narobe otok v Zapadni Indiji; Prebivalec kraja v bližini mesta: I. Filmski igralec iz ..Trader-ITorna“; števnik; egipčanski bog.
Rešitve ugank v zadnji številki
Črkovnica: Vzemi najprej v navpičnih vrstah prvo, potem zadnjo, predzadnjo, in drugo črko. Dobiš: Kjer se dela vse nedelje, tam se sreča mimo pel e. Posetnica: Sprevodnik.
- Šaljivka: K - osa —Rosa. — Črkovnica: Vzemi v napičnih vrstah najprej prvo, potem zadnjo, 'drugo, predzadnjo in srednjo, da dobiš: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. J. Koseski.
itiše perilo
SUEill E!
Žu nudistično
„Kdo pa je oiiile gospod tamle v loži?"
»Glavni urednik jutranjika .Zora*."
„lu duma zraven njega?"
„To je njegova večerna priloga!"
Prešuštnik
Ko doktor N. še ni bil doktor, je moral nekoč delati hud izpit. Profesor ga je vprašal, kaj je prešuštvo.
„Denimo, gospod kandidat, da vam zapeljem vašo prijateljico: kaj bi to bilo?"
..Prešuštvo, gospod profesor."
„Kaj j>a mislite, gospod kandidat — suj s svojo prijateljico vendar niste poročeni!"
»Zato ste pa vi, gospod profesor, s svojo gospo!"
Profesor se zasmeje.
„Dobro. Pa denimo, da jaz nisem poročen; kakšen zločin l)i tedaj zagrešil z vašo prijateljico?"
„šc zmerom prešuštvo!"
„Zduj pn ne bo držalo," meni profesor. „Zakaj naj bi bilo tudi zdaj prešuštvo?"
»Vidite, gospod profesor," odgovori suho poznejši doktor N., »Moja prijateljica je namreč poročena!"
Profesor se je zasmejal:	naš
kandidat pa je napravil izpit z odliko.
A, tako!
»Milostljiva, bodite moja!"
Mlada vdova: »Ne! Ob smrti svo-jega pokojnega moža sem se zaobljubila, da se nikoli več ne poročim."
„Saj ne rečem, da bi se poročila!"
Obe sta se zmotili
Zadnjič gleda mamica Liziko, kako vsipa sladkor košček za koščkom v svojo jutranjo čokolado, in jo pokara:
„Ne, veš kaj, Lizika, ja/, pa mislim, da sta dva koščka čisto dovolj!"
Pa meni Dragica: ..Jaz sem tudi mislila, mamica, pa ni res."
Večerna molitev
Učitelj: „Zdaj mi pa povej, Mo-ric, kaj tvoj oče in mama napravita, kadar gresta zvečer spat?"
Moric: »Gospod učitelj — to vendar ni vprašanje za prvi razred!"
Na cesti
Gospod: »Paglavec ušivi, kakšne izraze ti rabi.. .“
Paglavec (užaljeno): »Vi pa tudi, mladi gospod!"
Chaplin v avtomobilu
Ko Charlie še ni bil tako slaven kakor je danes, se 11111 je nekoč zgodilo, da so ga zaradi prenagle vožnje z avtom poklicali pred policijskega komisarja. Komisar si mladega moža ogieda od nog do glave, potem pa pravi:
»Zdi se mi, da sem vaš obraz že nekje videl!"
»Da, da," odgovori Charlie pol plaho, pol počaščeno.
»Aha, torej se mi je prav zdelo, da sem vas že kaznoval!"
In 11111 je naložil dvojno kazen.
Kdaj pojdeva sedet?
Zagovornik obtožencu po obsodbi:	»Kazen bova pač morala
sprejeti."
Obtoženec:	»Zelo ljubeznivo.
Kdaj pa pojdeva sedet?"
Ni mu podoben
Gospa N. dobi sinčka. Njen mož si ga radovedno ogleduje.
»Tak kakor papa. Prav tak kakor papa!" vzklikajo sorodniki.
»Kes," odgovori suho gospod N. »Meni pa bi bilo ljubše, če bi bil meni podoben!"
Ubogi berač
»Z beračenjem je dandanašnji križ; petdeset let jih bom drugi teden. pa še vedno nimam vile..."
Einsteinova relativnost
Ko je nemški učenjak Einstein potoval po Ameriki, so ga vprašali, ali se je njegova relativnostna teorija že izkazala kot točna.
»Če bi se to zgodilo," je odgovoril Einstein, »poreko v Nemčiji, da sem Nemec, Francozi pa bi rekli, da spadam k vsemu svetu. Če bi se narobe zgodilo, bi v moji domovini rekli, da sem Žid, Francozi pa bi 1110 proglasili za Nemca."
Doslovno
»Gospod doktor, vi kot velik prijatelj konj mi boste gotovo znali povedati, ali človeka po. dolgem jahanju glava boli?"
»Ne, milostljiva — ravno nasprotno!"
Sovražnik tujk
To je bilo kmulu po koncu vojne, ko so Nemci z velikim navdušenjem odpravljali tujke, zlasti francoske. Načelnika majhne nemške postaje je posebno bodla beseda ,Pissoir\ Zato jo je dal kratko malo spraskati z vrat, ker pa zanjo ni vedel primernega nemškega izraza, je dal na vrata napisati: »Za potrebne gospode."
Pristno mleko
»Koliko mleka vam da krava na dan?"
»Kuj bi rekel! Takole kakih pet litrov!"
..In koliko jih od teh prodaste?”
»Devet do deset — kakor pride."
Laganje za stavo
Južni Francozi slove po tein, da imajo kaj bujno domišljijo. Nedavno tega pa je eden izmed njih o priliki »laganja za stavo" vendarle naletel na mojstra, ki 11111 je bil kos, bil je to neki Parižan. Marsiljčan je namreč pripovedoval, kako strašen je mistral (južnofrancoska bur-ja), ki 11111 nobeno bitje ne odoli, niti ne sloni v zoološkem vrtu, da, niti večnadstropna poslopja niso varna pred njim.
..Tttko?" meni Parižan. »Tudi pri nas \ Parizu je bil marec malo ve-I l oven, zato je moral naš policijski prefekt Cliiuppe celo ceste pribiti, da jih ui veter odnesel."
Treba je namreč vedeti, da je pariška policija opremila važna ulična križišča z raznobarvnimi žeblji, ki služijo pešcem za orientacijo, kadar hočejo iti čez cesto.
‘Moker za ušesi
Diinajški nacijonalist je na pošti V (hinujskeni delavskem okraju Jiavoriten knpil znamko. Ker ni nikjer videl gobice, da bi znamko omočil, je ves vesel pograbil to priliko, da da duška svojemu sovraštvu do sedanjega režima:
„Seveda niti gobice za znamke nimajo! Tako svinjsko gospodarstvo!"
„E nikar se zaradi take malenkosti tako ne razburjajte," je prijazno odvrnil poštni uradnik. „Po-čemu sploh gobico potrebujete? Saj si znamko laliko kar za ušesi omočite!"	„Simplizissimus“
Uvidevna bolha
Žena: „Ti, jaz ne morem zaspati — bolha me grize!"
Mož: ..Prižgi luč, če te zagleda, gotovo zbeži!"
Žalitev
>,He, plačilni, to naj bo telečja Pečenka? Taka pečenka je za vsako tele žalitev!"
..Oprostite, gospod — nisem vas kotel žuliti!"
Poštenost
..Ker ste bili tako pošteni, da ste mi prinesli izgubljeno palico nuzaj, vam jo podarim. Čeprav je srebrni okov že nekoliko obrabljen, bi dobili na starini vendarle se lep denar zanjo."
„Nak! Bil sem že pri najmanj Petih starinarjih, pa je nobeden ni hotel vzeti!"	„Nebelspalter“
Sanje
Kred: ..Snoči se mi je sanjalo, da me ljubite. Kaj nuj to pomeni, gospodična Lia?“
Lia; „Da se vam je sanjalo, dragi prijatelj."	„Star“
Če ima človek smolo...
..Mene se pu res zmerom smola drži," tarna gospod Smole. „Ali ne sedem zadnjič v gostilni na neki klobuk in se oprostim pri sosedu, ki se razkači in mi prismoli klofuto — potlej pa še izkaže, da je bil moj lastni kobuk!"
* •• »	,	’	• j
To se njega ne tiče
Gospod N. sreča gospoda I’., ki stanuje njemu nasproti čez ulico, in mu pove:
..Oprostite, gospod... sicer meni nič mar... pa mi je le neprijetno. Glejte... včeraj se sklonim skozi okno in vidim, kako se z gospo poljubljata in... kakor sem rekel, meni to nič mar, ali... kaj ne bi drugič spustili zavese?"
,,Ha, ha, včeraj, pravite — saj me sploh ni bilo ves dan domov!"
V roke mora pljuniti...
Brezposelni delavec se prijavi za potapljaška dela. Spuste ga z drugimi delavci vred v morje, da bi s cepinom razdrl neko staro konstrukcijo. Ko je na dnu, jame tolči s cepinom po zidu, toda kaj kmalu mu je dosti, zmaje z glavo in da znamenje, naj ga potegnejo gor. Vprašajo ga, ali 11111 je postalo slabo, 011 pa odkima in reče:
„To nič ni — če ne morem pljuniti v roke, mi delo ne gre izpod rok." „Domenicn del Corriere"
Lahek račun
V neko židovsko šolo pride nud-zonrik in začne izpraševati učence iz računstva.
„Povej mi, Moric, če potrebujem za hlače poldrugi meter blaga, meter pa je po 124.50 Din — koliko stane tedaj blago za vse hlače?"
Moric: „Gospod nadzornik, vi ste debel in visok gospod, za vas bo poldrugi meter premalo. Potrebovali boste najmanj dva metra. Tudi fin gospod ste in ne boste vzeli blaga po 424.50 Din, ampuk rajši vsaj po dve sto dinarjev meter. To da torej štiri sto dinarjev!"
Nevarna služkinja
Neka Američanka je vzela novo služkinjo, črnko iz Centralne Afrike.
„Ali imate radi otroke?" jo vpraša ob nastopu.
..O, da, milostljiva — toda samo mehko kuhane!"
Zato!
Abel in Mojzes se kopljeta v skupni kabini. Ko se slačita, reče iznenada Mojzes Abelu:
„Ti, tvoje koleno je pu umazano!"
„Stra.šno čudno kakor ne bi bil sedem let starejši od tebe!" odgovori Abel.
Veli k o 11 o č n a
,.Kaj pa se jokaš, mala?"
„Tako me trebuh boli — od pi-ruhov!"
Kaj je to?
„Kaj je tako ko mačka, praska ko mačka, mijavka ko mačka in vendar ni mačka?"
„Nu?“
..Maček!“
Nočni obisk
„Liza, ali ste imeli nocoj obisk?"
..Oprostite, milostljivu gospa — moja babica je bila."
„Kadar se vrne, ji povejte, da je na zofi pozabila svojo pipo."
Strah
Bebčku bi rada svojega moža, ki je spet kakor po navadi prišel prav pozno ponoči domov, nekoliko ostrašila. Ko stopi v sobo, se ogrne v rjuho in stopi predenj.
„Kdo si?" vpraša ves v strahu Nutun, njen mož.
„Duh sem..." odgovori počasi in svečano gospa Bebčka.
„llvala Bogu," sc oddahne gospod Natan. „Sem že mislil, da je moja žena."
Joj, zato!
„Kuj pa tako vihaš nos, Moric — nad čim si se pa prevzel?"
..Nič se nisem prevzel — nov telovnik sem dobil iz starih očetovih hlač, pa se 11111 še nisem privadil!"
Tovarištvo
Narednik: ..Tovarištvo je torej, če drug za drugega nekaj naredi. Ako na primer tvoj tovariš ravno zajtrkuje, njegova puška pa še ni osnažena iu se nenadoma oglasi alarm — kaj bi ti storil. Bolha?"
»Njegov zajtrk bi pojedel, gospod narednik, da si moj tovariš lahko še o pravem času puško osnaži."
Znaki blaznosti
Zd ravnik izprašuje Arona, ki se je prišel k njemu preiskat:
..Ali so se v vaši rodbini že kdaj pokazali znaki blaznosti?"
„Da. gospod doktor, pred dvajsetimi loti. ko jo moja sestra dala košaro nekemu milijonarju."
Žena na odstotke
Bankir Samuelsohn ima prekrasno ženo. Nekega dne 11111 reče njegov najboljši prijatelj zaupno na uho:
„Kuj si slep, Izak? Tvoja žena ima štiri ljubimce in ti vse to mirno gledaš?"
Nakar odvrne Samuelsohn: „Kaj se pravi mirno gledani — sem pa že rajši udeležen pri dobri stvari z 20 odstotki kakor pa pri slabi s KM) odstotki!"
Dcrimv emitira
O zardenju
Že Durwin je doku/ul, da se kuže čut sramu pri vseh človeških plemenih z rdečico na obrazu; da, celo pri črncih in drugih temnopoltih ljudeh, pri katerih tega skoraj ne moreš zaznati, udari kri v glavo, prav tuko kakor dobro vzgojena Evropka tudi v temi zardi, čeprav je v obeh omenjenih primerih izdajalska rdečica prav za prav brez zmisla. Pri črncih, ki imajo brazgotine od ran na obrazu — brazgotine ostanejo kakor znano dolgo časa svetle — lahko opaziš, kako jim barva udari v obraz, ker se brazgotina zalije s krvjo. Svetlopolti ljudje rajši in hitreje zarde: ker se tega zavedajo in bi radi zadrego skrili, jim barva še bolj udari v lice. Pri temnopoltih je izdajalska rdečica manj vidna in zato taki ljudje laglje skrijejo svoje razburjenje.
Drugače pa je čut sramu seveda odvisen tudi od stopnje prirojenega odnosno ' privzgojenega ostročut ja: med tem ko nekaterim ljudem kri komaj rožnato rdeče navdahne lica, ,bo druge v istih okoliščinah zalila temna rdečica do ušes. Nekateri ljudje zarde do vratu ali do prs, drugi pa v doslovnem pomenu besede od nog do glave. Zdravniki vedo celo povedati o ljudeh, ki so v tem pogledu tako občutljivi, da iitn rdečica zalije vsakteri del telesa, ki ga morajo v svrho preiskave razgaliti.
Smrčanje
Kdor smrči, ne sme ležati na hrbtu, zglavje mora imeti visoko. Dobro je, če si da pri zdravniku preiskati nos in žrelo, ker ni izključeno, da je v enem teh dveh organov vzrok hibe, morda samo sicer nedolžen katar, ali pa tudi kaj resnejšega.
Hude sanje
te ne bodo več nadlegovale, če greš spat šele 2 'A do 3 ure po večerji. Za večerjo jej samo lahko prebavljive jedi. Leži na desni strani, zglavje imej malo višje kakor je normalno, odeja naj bo lahka in spi v dobro zračeni spalnici.
Če ti iz ust diši.
so temu vzrok slabi zobje ali pa obolenje dlesne. Tudi od želodčnih bolezni izvira slab duh iz ust. Ka-
kršen je pač vzrok, si moraš zdraviti zobe, dlesno ali pa želodec. Slab duh se vsaj deloma izgubi tudi s pogostim izpiranjem ust z vodo poprove mete.
Kako pereš volno?
Za pranje b e 1 i h volnenih oblek razreži beneško milo na drobne koščke, nato jih popari / vrelo vodo in premešaj, da sc spe-ne. Ko se ta dovolj ohladi, iztisneš v tej milnici obleko, nato jo v mlačni vodi oplakneš, v senci posušiš in še pol mokro zaviješ v blago in polikaš.
Bela ali sploh svetla v o 1 n e -na blaga se ne skrčijo, če dodaš milnici 1—2 žlici salmijakovca. Blago drgni čim manj.
Črno volno najbolje opereš v prekuhani bršljanovi vodi. Z milom pri tem lahko skopariš, ker se voda rada peni.
Volnena blaga nežnih barv brezhibno očistiš, če jih pcreš v mrzli krompirjevi vodi. Za eno obleko računaj i 'A—2 kg sirovega olupljenega nastrganega krompirja,
MIL O SVILA
popolnoma belo, čisto za:
svilo, volno in fine tkanine-, izborno v toaletne svrhe in shampooing.
ki ga poliješ z nekaj litri vode. To večkrat priliješ in premešaš, čez. I uro pa odcediš skozi sukno. Krompirjevo vodo nato s primerno količino vode razredčiš in obleko vanjo iztisneš in zinencaš. Posebno temeljni moraš biti s šivi in robovi. Nato izplakneš v čisti \odi. Pol posušeno obleko zviješ skupaj in jo‘ zlikaš z vročim likalnikom; podložiti moraš blago.
Temna volnena blaga, ki za barvo niso občutljiva, lahko pereš v soda-vodi (mlačni), ki si v njej raztopila nekaj maznega mila. Da se ne skrčijo, dodaš vodi žlico salmijakovca.
Perilo
Snežno belo perilo dobiš na več načinov.
Vodi, kjer namakaš in kuhaš, dodaj nekaj žlic bencina. Paziti pa moraš, da se ti bencin ne vžge.
Pest čistega boraksa skuhaj in - pril i j vodi za pranje. Ta množina zadošča za 50 litrov vode.
Skupaj s perilom kuhaj nekaj koščkov olupljene limone.
Dobro zdrobljene jajčne lupine so takisto izvrstno sredstvo, ker vsebujejo dosti apnenca. Najprej moraš odstraniti kožico v lupini. Potem lupine stolči v možnarju in daj pruli v vrečico, ki jo obesiš v kotel z vrelo vodo.
Porabni nasveti
Zeleni volk sc raztopi v močnem kisu.
Zarjavele likalnike drgni s kisom,,in peskom.
Da se preproge na stopnicah dalj časa drže, jih podloži na robovih s časopisnim papirjem.
S tene iz cementa smeš prevleči /. oljnato barvo šele po dveh letih, ker se cement izredno počasi suši.
Korake ogrlice očisti v mlačni solni vodi, Potem jih obriši z volneno cunjo in zdrgni, da dobe svoj stari lesk.	'•
Madeže od črnilia nu tleh odstraniš, če jih umivaš z vročo vodo in salmijakovcem.
Od orehove kožice ali pa od list -ji> ,v.juve prste umiješ samo z limonovim sokom.
Ocvrte miši
P otrebščine: 4 dkg surovega masla, masti ali margarine, nekoliko soli, 2 celi jajci ali rumenjaka, 1 jedilna žlica sladkorja, lA kg moke, 'A 1 mleka, I zavojček d r. O e t k e r j c v e g a pecilnega praška.
P r i p r a v a :	Surovo	maslo ali
mast se pomeša v skledi: polagoma dodajaj jajci ali rumenjaka, sladkor, sol. moko, mleko in pecilni prašek. Testo se deva po žlicah v vročo mast in ocvre, da postane zlatorumeno. Miši potresi še vroče
s sladkorjem, ki mu ic primešanega nekoliko cimta ali dr. Oet-kerjevega vanilinovega sladkorja
.Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odcbelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi „F r a 11 z - J o s e f o -v a“ grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s „F r a n z - J o -sefov 0“ vodo. „F r a n z - J ose-f o v a“ grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
m	Najboljše \H[ L tamburice k ali M mmš Farkaševegainsremike-lUmjSEk g ■ sistema izdeluje in HMBBI ra »pr šilja z jamstvom stara tovarna tamburic STJEPAN M.GILG H SISAK, 251, Hrvatska. #WHMi Cenik tamburic pošllem ■JSilHaF na za*’*tV0 za' oni- JRJUJjJr likovan z dvema zlatima kolajnama.
	
Ki	ipon 14 film
Pc/
M
ll NIMAM DOBRE KAVI: 'dobiti; dnivno sveže praženo le'
p/h rva R.MCTCH
ijutsijAfu, vom(w m s.
u a >
3 M
C3
a
h
cs >
H	M-
UUBL1ANA »
KUVERTA «:
J. BLASNIKA NASL.
UNIVERZITETNA TISKARNA
litografija offsettisk kartonaža
ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENJE
NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO
USTANOVLJENO LETA 1828
n
Blagovna znamka
»Svetla glava"
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Kadi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
„Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanilinov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar bolišega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-jev! fabrlkati, ker se če-sto ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne In močnate ledi, pudinge In spenjeno smetano, kakao in čaj, šartljc, torte In pecivo, laični konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša Vi zavojčka Dr. Oet-ker-Jevega Izbranega vanllinoveita sladkorja z 1 kg finesa sladkorja In se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo Izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boliih. finih in r.ajflnej-ših močnatih Jedi. šartljev. peciva, tort i. t. d.
Za vsako obitelj so največie važnosti, ker naldeio po njih sestavljena Jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa In svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor le pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenle tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-ievo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; akoi ne, pišite naravnost ni tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
Izdaja za konsorcij „Rornana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna m litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani