nama Vegrad ostaja v Nemčiji V začetku prejšnjega meseca je Nemčija odpravila delovna dovoljenja za mnoge evropske države, med drugim tudi za Slovenijo. To je seveda pomenilo, da bi morali tamkajšnja gradbišča zapustiti tudi delavci Vegrada, ki so V Nemčiji prisotni že 28 let. Na teh gradbiščih so ustvarjali tudi po 22 milijonov nemških mark prihodkov letno in zaposlovali po 200 delavcev. V tem času jih je tam sicer nekoliko manj, a si večji obseg del obetajo že v prihodnjih letih, še zlasti pa po priključitvi Slovenije Evropski uniji. Trenutno so namreč težko konkurenčni, saj ne nastopajo pod enakimi pogoji kot članice te unije. Po besedah tehničnega direktorja Matija Blagusa jih je omenjena novica neprijetno presenetila in takoj so se povezali z ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije, kateremu je uspelo doseči dogovor z Nemčijo, ki je sprva nemeravane ukrepe omilila. Tako delavci Vegrada ostajajo na nemških gradbiščih. mo kandidatov pa naj bi že pomenilo, da bosta dva kandidata tekla še drugi krog. Upajmo, da se pri tem ne bosta preveč utrudila in jima bo, vsaj tistemu, ki bo izvoljen, ostalo še dovolj moči za "vladanje". Prejšnji teden pa nas je presenetilo še sporočilo, ki že meji ne nestvarnost. Statistiki so izračunali, da je brezposelnost pri nas med najnižjimi v Evropi. Vsaj množica tistih, ki so na spisku zavodov za zaposlovanje, je nad tem močno presenečena. Tisti, ki se odločajo, da bi ob težavah podjetij ali napovedanih stečajih poslali na klopi čakajočih za delo še nove enote, imajo izgovor za svoje načrte: saj še ni tako hudo. In bodo izdali še nekaj delavskih knjižic. In ko živimo na raznih področjih res nekje na meji, se ljudje sprašujejo, zakaj je tako. Smo na meji zato, ker nas tja spravljajo (ne)omejeni!? ■ k 6. novembra 1997 PRAZNIČNI POGOVOR KilŠ VAS 3 Praznični pogovor z županom občine Šmartno ob Paki Ivom Rakunom »Š skupnimi močmi se da marsikaj narediti!« JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje AKCIJSKE CENE ZA KREDITE! LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Velenje, d.d. NOVA KREDITNA PONUDBA ZA UPOKOJENCE PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ: - kratkoročni in dolgoročni gotovinski krediti z odplačilom do 5 let, - obrestna mera pri kratkoročnih kreditih do enega leta je T + 5,99 % letno, - pri dolgoročnih kreditih od 2 do 5 let se giblje od T + 6,99 % do T + 9,99 % letno, - z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo kreditov, najetih po manj ugodni obrestni meri, - krediti se dobijo TAKOJ. PONUDBA VELJA SAMO DO KONCA LETA! Informacije: telefon 063/854-251, interni 249 in 303, fax: 063/859-106. 11. novembra ne goduje le sv. Martin, ampak je to tudi dan, ko si bo občina Šmartno ob Paki drugič v obdobju svoje samostojnosti nadela pražnjo obleko. Prireditve v počastitev občinskega praznika se vrstijo že od srede oktobra, osrednje se bodo zvrstile v soboto, 8. novembra, višek pa bo praznovanje doseglo v torek, 11. novembra, ko bodo na slavnostni seji sveta občine med drugim podelili tudi letošnja občinska priznanja. Dovolj tehten razlog torej za pogovor z županom občine Šmartno ob Paki Ivom Rakunom. 0 Prazničen pogovor je tole, zato bi morda za začetek opisali, kaj se je v občini dogajalo med lanskim in letošnjim praznikom. Ivan Rakun: "Bogatejša je za nekaj novih posodobljenih odsekov cest, približno 4,5 km cest smo preplastili z asfaltom, več 100 m smo uredili varnostnih ograj na cestiščih, na osnovni šoli imajo nova okna, vrtec se ponaša z novo ograjo, garderobnimi omarami, igrali, uredili smo pročelje na stavbi, kjer domujejo upokojenci, obnovili strehe na domu krajanov v Gorenju, na zdravstvenem domu in lekarni, kar ni bil majhen zalogaj. Velika pridobitev je tudi opremljen zdravstveni laboratorij , sanirana je brv v Rečici ob Paki, zgrajena je pot za šolarje po Logu, uredili smo šmarško pokopališče, v obratovanje dajemo kanalizacijo med Šmartnim in Rečico. To so večje pridobitve, ki smo jih naredili v občini v obdobju enega leta.« 0 Na kaj ste še posebej ponosni? Ivan Rakun: "Na to, da nam je letos končno uspelo nameniti nekaj denarja za razvoj malega gospodarstva in podjetništva. Denar, ki smo ga predvideli v občinskem proračunu za te namene, smo oplemenitili v sodelovanju s SKB banko. Veliko truda, časa ter dela je zahtevalo načrtovanje, urejanje projektov, ki bodo osnova za nadaljnji razvoj oziroma izvajanje nalog, ki so pred nami. Ponosen sem tudi na naša društva, ki dobro delajo. Dobili smo 2 novi društvi, na obzorju je ustanovitev še tretjega. Poleg omenjenega so v izdelavi še projekti za izgradnjo pločnikov med Rečico in Šmartnim, Paško vasjo in Gorenjem, idejni projekti za telovadnico in spremljajoče objekte ter projektna in gradbena dokumentacija za izgradnjo prve faze kolektoija." # V primerjavi z drugimi ste v vaši občini naredili več na obrobju občine kot v samem središču. Je to zato, ker ste za središče poskrbeli v prejšnjih letih ali so razlogi kje drugje? Ivan Rakun: "Prizadevamo si izenačiti življenjske pogoje vseh občanov, zato smo na obrobju naredili več kot v središču občine. Pa še nekaj je. Tu so doma ljudje, ki so poleg zagnanosti in volje tudi sami pripravljeni pomagati pri uresničevanju začrtanih nalog ." 9 Katero je trenutno najbolj pereče vprašanje ter kdaj in kako ga nameravate rešiti? Ivan Rakun: "Najaktualnejši vprašanji sta, kaj je z objektom stare šole, kakšni dejavnosti se namenja, ter kamnolom tufa v Gorenju. Povem lahko, da je objekt stare šole po veljavnem zazidalnem načrtu še vedno predviden za rušenje, kamnolom tufa v Gorenju pa je v domeni republike, saj ta nadzoruje rudna bogastva. Pridobivanje rudnine še vedno ni popolnoma zaključeno, čeprav uporabnik kamnoloma - Vegrad Velenje - poudarja, daje pridobivanje rudnine povsem neekonomično. Rešitev vprašanja torej ni v naši moči." # Poleg že omenjenih sodijo med aktualne teme še bencinska črpalka, obvoznica, mladinski center, prostori občine in podobno. Ivan Rakun: "Bencinska črpalka je želja, vendar je problem izločitev zemljišča zanjo iz prve kategorije kmetijskih zemljišč. To urejamo z družbenim planom. Tako je tudi s prostorom za obvoznico. Prostori občinske uprave so skromni, tesni in res bomo morali razmišljati o dozidavi ali ureditvi novih prostorov. Očitajo mi, da poskušam krajanom kar vse ugoditi, na naše delovne pogoje pa pozabljam. Ustanovitev mladinskega centra buri duhove, vendar menim, da moramo mladim zaupati, jim omogočiti prostor za zbiranje in njihovo delovanje v kulturnem okolju. Zagotovo pa bomo morali njihovo dejavnost tu skrbno voditi in nadzorovati, saj si vsi želimo, da bi bil naš mlad rod zdrav, pošten in delaven." # Kaj je tisto, česar občani še vedno ne razumejo najbolje? Ivan Rakun: "Najtežje razumejo dolgotrajnost postopkov za pridobitev projektov in sredstev iz republike. Zupan in svetniki nimamo dosti vpliva, da bi to delo pospešili. Prav tako ljudje ne razumejo vloge občine in upravnih organov. Krajani si želijo, da bi jim približali vsaj nekatere stvari: pridobitev osebne izkaznice, potnega lista... Vendar je to v pristojnosti upravnih organov, ki imajo sedež v Velenju." # Prej ste sicer poudarili, da ste veseli, ker društva v občini dobro delajo. Pa se vam ne zdi, da so se ob vsej pozornosti ta znašla v krizi, bolj kadrovski kot finančni? Ivan Rakun: "Res opažamo krizo vodenja. Manjkajo ljudje, ki bi bili pripravljeni odgovorno voditi društva ali kakšno dejavnost v njih. Mislim, da bodo morali mladi zbrati več korajže in odgovorno poprijeti za delo. Občina bo skrbela za kar najboljše materialne pogoje za delovanje društev, sploh če bodo v njih pripravljeni delati. V kulturnem društvu je že prevzel predsedniško dolžnost mlajši kulturnik, prav tako je pri DPM-ju." # Če se ustavimo pri letošnjih priznanjih. Tudi letos boste podelili le nekatera. Ali ocenjujete, da ni v občini naj gospodarstvenika, naj kulturnika, naj športnika in podobno? Ivan Rakun: "Čeprav bo letošnji praznik drugi občinski praznik, bomo letos prvič podelili občinska priznanja. Občinski svet se je odločil, da bo tokrat podelil grb in dve plaketi občine. Sam pa bom podelil še dve priznanji župana. Glede naj športnika, gospodarstvenika, kulturnika - za te je prevladalo mnenje, da bi letos kar težko izbrali človeka s kakšnim posebnim uspehom za te naslove. Za gospodarstvo morebiti nimamo niti toliko pregleda, da bi o tem lahko odločali. Poznamo uspehe naše mlade smučarke Ane Drev, vendar je prevzel nad njenim delom občinski svet pokroviteljstvo." % Kaj je tisto, česar vas nismo vprašali in bi radi povedali svoji občanom? Ivan Rakun: "Rad bi jim položil na srce, naj bodo strpni, delovni, predvsem pa čim manj nevoščljivi. Želim si, da bi se znali med sabo dogovoriti, najti potrebe, ki bodo imele prednost pred drugimi, kajti vsega naenkrat se ne da narediti. S skupnimi dogovori in razumevanjem pa bomo lahko še kar nekaj naredili. Mislim, da občani, občinska uprava, občinski svet dobro poznamo razmere, v katerih delamo. Mislim, da smo v Šmartnem ob Paki znali vedno stopiti skupaj in upam, da bomo to delali tudi v prihodnje. Kjer se bo pokazala volja, pripravljenost za sodelovanje v denarju in prostovoljnem delu, mislim, da bo tudi delo opravljeno v zadovoljstvo vseh. Trudili se bomo, da bomo s pomočjo sveta, komisij, odborov spoznali v občinski upravi vse potrebe naših krajanov, da bomo lahko na osnovi raznih razpisov kandidirali za republiška sredstva in da bomo na območju spodnjega toka reke Pake lahko naredili kar največ." % Za konec še nekaj vaših misli ob letošnjem prazniku? Ivan Rakun: "Vsem občankam in občanom želim veliko dobrega počutja ob praznovanju drugega občinskega praznika, ki je tudi praznik naše fare. Prav bi bilo, da bi ob tej priložnosti občani izobesili občinske zastave, da bo izgled res prazničen. Obljubljam pa, da se bomo prihodnje leto skupaj še bolj trudili, da naredimo naš kraj lepši in privlačnejši." ■ tp Ivan Rakun: »Kjer se bo pokazala volja in pripravljenost za sodelovanje, bo tudi delo opravljeno v zadovoljstvo vseh.« Enota SKB banke tudi v Velenju Poslovanje preko interneta Delavci celjske poslovne enote banke SKB so mednarodni dan varčevanja počastili s pomembnim uspehom, odprtjem enote v Velenju, kamor so si že nekaj let želeli. Na Rudarski cesti (nasproti uprave Vegrada) v prostorih Premogovnika Velenje so uredili lepo poslovalnico, velika je 238 kvadratnih metrov, za njeno ureditev pa so namenili okoli 60 milijonov tolarjev. Dela je izvajal velenjski Vegrad. Kot je povedal direktor celjske poslovne enote banke SKB Janko Golob je nova enota v Velenju kombiniranega tipa za opravljanje poslov z občani in za pravne osebe. Glede na to, da se tudi oni pripravljajo na prevzem plačilnega prometa za pravne osebe, so že pripravili vse potrebno tudi za opravljanje teh poslov. Opravljali boto tudi devizni plačilni promet za podjetja, vključno s plačili v tujno. Za potrebe svojih varčevalcev so pripravili 215 šefov, enota pa je opremljena tudi z banko-matom, ki bo med prvimi vključen v bančno mrežo, to seveda pomeni, da bo možno gotovino dvigovati na vseh bančnih avtomatih po Sloveniji. Že v tem mesecu bodo dobili njihovi imetniki tekočih računov nove kartice. Te bodo uporabne tudi kot debetne kartice za brezgotovinska plačila na POS terminalih. Janko Golob pa je predstavil še eno novost, ki jo uvajajo med prvimi, to je SKB NET - z njim omogočajo lastnikom tekočih računov, deviznih in žiroračunov opravljanje plačilnega prometa preko interneta. Vabijo vse, ki jih to zanima, da se oglasijo pri njih in dobijo potrebna navodila. Ponujajo pa tudi storitve svoje zavarovalnice GENERALI-SKB, ki bo opravljala vrsto zavarovanj, med drugim tudi življenjska. Janko Golob je na priložnostni otvoritvi nove enote v Velenju predstavil tudi bančno skupino SKB banke, ki je v prvih devetih mesecih letošnjega leta presegla bilančno vsoto 2,5 milijarde mark in je po tem kriteriju na drugem mestu v Sloveniji, po kapitalu (dosega ga v višini 280 milijonov mark) pa tudi po plačilnem prometu s tuji- S slovesnosti ob otvoritvi nove poslovne enote SKB banke v Velenju. noje prav tako med najmočnejšimi. Njihove delnice so med bankami prve kotirale na slovenski borzi, dosegli pa so tudi prvo slovensko uvrstitev delnic na borzi v Londonu in Frankfurtu. Kontokorent ima- jo v 23-ih državah v 70-ih bankah, ko-respondenčne banke pa v 110-ih državah v več kot 600-tih bankah. Glede na kapitalsko moč imajo pomemben delež pri kreditiranju slovenskega gospodarstva, s svojo mrežo poslovnih enot, imajo jih več kot 60, pa pokrivajo celotno slovensko ozemlje. Pokritost bo s tem mesecem še večja, ko bodo prevzeli še posle UBK banke iz Ljubljane, ki so jo že vključili v svojo bančno skupino. Uspešni so tudi na področju uvajanja kreditnih kartic. Poleg Vise so z Ljubljansko banko in še z osmimi bankami uvedli še Karanto, ki jo je mogoče uporabiti na več kot 110 tisoč prodajnih mestih po Sloveniji, pa de-betno kartico BA, s katero bo mogoče dvigovati gotovino na več kot 480 bankomatih po Sloveniji. Novo enoto ŠKB banke v Velenju vodi Barbara Tori, poleg nje pa tu delajo še Bogdan Krajnc, Tomislav Ževart in Matjaž Rotovnik, vsi so Velenjčani. ■ Mira Zakošek GOSPODARSTVO 6. novembra 1997 Svetovni rudarski kongres v Acapulcu je bil zaradi Pauline močno okrnjen Odločitev, da bo, sprejeta dan pred pričetkom V drugi polovici oktobra se je iz Acapulca v Mehiki, kjer je potekal svetovni rudarski kongres, vrnila štiričlanska delegacija Premogovnika Velenje, ki jo je vodil direktor dr. Franc Zerdin. Ta je bil tudi v odboru za pripravo tega kongresa in zato v Mehiki nekaj dni prej kot ostali trije predstavniki, mag. Marjan Hudej, dr. Evgen Dervarič in Branko Foštner. V Mehiki je bil prav v času pus-tošenja orkana Pauline, ne v samem Acapulcu, kjer so bile razmere strahotne, ampak samo kakšnih 200 kilometrov stran. Živo je podoživljal nesrečo najrevnejšega dela mehiškega prebivalstva, ki gaje orkan v Acapulcu, mestu z 1,5 milijona prebivalci, hudo prizadel. Zanimive teme kongresa Udeleženci so z zanimanjem spremljali teme na kongresu. Razvrščene so bile v šest sklopov: pridobivanje hribine brez razstreljevanja, marketing premoga in mineralov, učinkovita kontrola kakovosti nakopanine in kontrola kakovosti izvajanja delovnih procesov s poudarkom na zagotavljanju varnosti pri delu, odlaganje odpadkov v aktivne in opuščene rudnike, premog kot ekološka dobrina in faktorji, ki vplivajo na izbor ener-. getskih naložb. V sekcijah pa so razpravljali še o dveh pomembnih področjih, zapiranju in pripravi na zapiranje rudnikov in premogovnikov ter prilagajanju rudarskih podjetij na nove tehnologije. Naslednjič v Las Vegasu! Leto 2000 je zanimivo tudi za organizatorje svetovnega rudarskega kongresa, »Američani ne bi bili Američani, če ga ne bi hoteli imeti prav oni. Naslednji bo v Las Vegasu in že danes je prijavljenih več kot 10.000 udeležencev, pravijo pa. da jih bo v končni fazi na tem kongresu 50.000 ali celo 60.000. Govorili pa smo tudi že o letu 2004. Takrat se bo kongres zgodil bodisi na Portugalskem bodisi v Avstraliji. Te odločitve pa v odboru še nismo sprejeli.« vrnitvi pripovedoval dr. Žerdin. Nesrečo so spremljali mediji, televizija je bila ves čas prisotna. »Mislim pa, da so bili tudi Mehičani presenečeni nad silovitostjo orkana. V Acapulcu so namreč ljudi na orkan opozarjali preko javnih medijev, sam pa mislim, da revni predeli za opozorila niti vedeli niso. Turisti so se, denimo, v celoti umaknili iz Acapulca, v dneh, ko sem bil sam tam, ni bilo na obali niti enega človeka.« V organizacijskem odboru za pripravo svetovnega kongresa so Premogovnik Velenje dobro poznajo Dr. Franc Žerdin je povedal, da je bil sam presenečen nad tem, kako dobro v svetu poznajo Premogovnik Velenje. »S komerkoli sem govoril, s katerega koli dela sveta, je Velenje kot premogovnik poznal. In to v dobrem pomenu in menije izjemno laskalo, da je bilo tako.« To je mesto, kjer se srečujeta izjemno bogastvo in izjemna revščina, na eni strani je to mesto, ki premore 450 hotelov, na drugi pa številna revna naselja z ljudmi, ki živijo v hiškah, zbitih iz lesa, pločevine, tudi lepenke. »Okoli 1.000 ljudi iz tega revnega predela je umrlo v divjanju Pauline. Vrtinec vode, peska in smeti je dobesedno odnašal ljudi s hišami vred. Na znameniti obali Acapulca, dolgi več kot 15 kilometrov, so še nekaj dni po orkanu pobirali človeška telesa in dele teles, ki jih je ocean vrnil. To je bila pretresljiva izkušnja, ki si je človek, če posledice gleda po televiziji, ne more predstavljati,« je po Direktor Premogovnika v Beogradu in Sarajevu Obuditev poslovnih stikov Ta teden se direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin mudi v dveh republikah bivše Jugoslavije. Kot član gospodarske delegacije Gorenja je odpotoval v Beograd in se sestal z nekdanjimi poslovnimi partnerji Premogovnika za navezavo ponovnih poslovnih stikov. Jutri (v petek) pa bo v slovenski gospodarski delegaciji pod vodstvom predsednika vlade dr. Janeza Drnovška obiskal Sarajevo. Tu naj bi bili pogovori zelo konkretni, in sicer o sodelovanju z bosanskimi premogovniki, ki jim Velenjčani skušajo pomagati z rudarsko opremo. Ponudili jim bodo za velenjski premogovnik tehnološko neustrezno opremo, ki je bila remontirana in bi bosanskim premogovnikom zelo ustrezala. Dogovarjali se bodo tudi o pomoči velenjskih strokovnjakov pri ponovnem vzpostavljanju proizvodnje v bosanskih premogovnikih. Udj po naravni katastrofi, ko so se sestali v majhnem rudarskem mestu Tasco, celo razmišljali, da Z MM V fM* m*1* LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (18)! EKOLOŠKI OTOKI - KAKŠNI, KOLIKO IN KJE? V dosedanjih nadaljevanjih rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO smo vam pojasnjevali nov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se nanaša na ločeno zbiranje in odstranjevanje odpadkov od gospodinjstev in iz naselij. V zadnjem letošnjem nadaljevanju smo podali informacijo o učinkih ločenega zbiranja in odstranjevanja odpadkov, ki kaže, da od vseh količin gospodinjskih odpadkov že pomemben del odpadkov preberemo in posredujemo v nadaljno predelavo. Žal to še nima večjega učinka na zmanjšanje količin za končno odlaganje, saj se količine odpadkov v gospodinjstvih in naseljih, kot smo napovedali, močno povečujejo. To nas usmerja v izgradnjo čim popolnejše mreže za zbiranje koristnih frakcij odpadkov, zlasti odpadnega stekla in papirja, ki predstavljata volumensko velik del vsakdanjih odpadkov v gospodinjstvih in nekaterih vejah obrti in gospodarstva. Po sistemu BI0PAS je predvidena organizacija in postavitev takoimenovanih EKOLOŠKIH OTOKOV, ki predstavljajo zbirna in odvzemna mesta za omenjene vrste odpadkov v naseljih. Večina teh ekoloških otokov bi morala stati nekje med skupinami stavb, tako da bi izpolnjevala vsaj naslednje kriterije: - zemljiškolastniške: po možnosti naj bo občinsko zemljišče, - komunalne: ne sme ovirati nobene podzemne ali nadzemne naprave, - logistične: mora biti dostopen za smetarsko vozilo, - tehničnotehnološke: omogočati mora zaščito in manipulacijo s posodami, - estetske: ne sme kvariti urbanističnega izgleda. V podjetju PUP Velenje smo že v lanskem letu pristopili k iskanju rešitev, ki bi ustrezale zgornjim kriterijem in smo do srečanja KOMUNALA 97 v juniju letos pripravili prototip ekološkega otoka, ki ga je mogoče postavljati in dograjevati kot lego kocke. Menimo, da poiskana rešitev s pomočjo montažnih gradbenih elementov ustreza večini postavljenih zahtev, saj je praktična za začasno postavitev in morebitno prestavljanje, zagotavlja racionalno postavitev potrebnega števila in strukture posod, omogoča vzdrževanje higiene in je dovolj estetska, da ne bo kvarila izgleda mesta. Prve EKOLOŠKE OTOKE po opisani rešitvi smo postavili v občini Gornji grad, kjer ravnokar uvajamo BI0PAS ločeno zbiranje komunalnih in njim podobnih odpadkov. Prototip EKOLOŠKEGA OTOKA nameravamo v Velenju postaviti v bližini Gimnazije ob Prežihovi cesti ob poslovni stavbi Farmin. Tu si ga boste lahko ogledali vsi zainteresirani občani in ocenili ponujeno rešitev, zlasti pa pričakujemo konstruktivno sodelovanje urbanistične stroke. Od tu dalje bo na potezi mestna občina Velenje, da se bo odločila o sprejemu koncepta, o prostorskem aktu za postavitev in o naročilu izvedbe. Vabimo vas k sodelovanju smislu povabila v sloganu Z f V Čtf TO O! PUR p.o bi kongres odpovedali. Šele dan pred otvoritvijo pa so se odločili, da ta bo. Bil pa je precej okrnjen. »Organizatorji so pričakovali okoli 7.000 udeležencev iz celega sveta, ocenjujem pa, da jih je bilo nekaj več kot 1.000. Tudi razs-tavljalcev opreme jc bilo bistveno manj, kot so napovedovali, pa še večina teh je bila iz Mehike.« ■ Milena Krstič - Planine Gorenje na sejmu v Salzburgu Uspela predstavitev Na že tradicionalni predstavitvi avstrijskih proizvajalcev pohištva, sejmi v Salzburgu so vsako drugo leto, sodeluje že vrsto let tudi družba Gorenje Austria z obratom - tovarno pohištva Freistadt. Ponudbo obstoječih 21 kuhinjskih modelov s številnimi različicami so na sejmu v Salzburgu obogatili s petimi novostmi, z modeli Altona, Alena, Solara, Novaris in Alinea, mnogi pa so se ustavljali še posebej ob modelu Pegasus in si zamišljali, kako bi si sami načrtali novo kuhinjo. Značilnost novih modelov kuhinj Gorenje Austria so zanimive barvne kombinacije, še posebej pa tudi naravni materiali svetlih barv (breze, jesena, hrasta in bukve), iz katerih niso izdelane samo obrobe elementov, pač pa tudi vrata in nekateri drugi deli. Novosti iz Gorenjeve tovarne kuhinj Freistadt so bile deležne številnih priznanj obiskovalcev sejma, razstavni prostor pa je bil po mnenju večine obiskovalcev najlepši in najbolj domiseln na letošnjem avstrijskem pohištvenem sejmu v Salzburgu. Vhod v razstavni prostor Gorenje Austria na Avstrijskem pohištvenem sejmu v Salzburgu 1997; po mnenju večine obiskovalcev sejma je bil prav Gorenjev razstavni prostor najlepši in najbolj domiselno urejen. Letos bodo v tovarni kuhinj Gorenje Austrija v Freistadtu izdelali že 80.000 kuhinjskih elementov, s katerimi je mogoče sestaviti 6.600 kuhinj. V primerjavi z lanskim letom bodo povečali proizvodnjo za osem odstotkov. Tovarna kuhinj Gorenje Austria v Freistadtu, ki zaposluje 86 delavcev, sodi rried pet največjih avstrijskih proizvajalcev kuhinj, v skupni avstrijski proizvodnji kuhinjskega pohištva pa je udeležena s sedmimi odstotki. Gorenjeve kuhinje so v zgornjem kakovostnem in cenovnem razredu. Z letošnjo izdelavo 80.000 kuhinjskih elementov se v Freistadtu približujejo načrtu, po katerem naj bi leta 2000 izdelali že 100.000 kuhinjskih elementov, se pravi, da bi proizvodnjo v primerjavi z letom 1992 tako-rekoč podvojili. Uek Termoelektrarna Šoštanj bodatnih 135 GWh Prvi in drugi blok Termoelektrarne Šoštanj vse od 18. avgusta nista obratovala, ta ponedeljek pa so ju znova priključili na omrežje in s tem zagotovili Sloveniji, kiji ■nočno primanjkuje električne energije, dodatnih 135 Gwh električne energije dnevno. V poltreh mesecih so opravili obsežna vzdrževalna in obnovitvena dela, s katerimi so podaljšali življenjsko dobo obeh blokov na 55 let. Računajo, da bosta tako nemoteno obratovala do leta 2011. Za obnovitvena in vzdrževalna dela so porabili okoli 20 milijonov nemških mark. Kot je povedal vodja tehničnega področja Boris Dejanovič, so zamenjali glavne parovode, kot-lovske regulacije, sistem notran- Vodja tehničnega področja v Termoelektrarni Šoštanj Boris Dejanovič. jega odpepeljevanja, sistem vodenja bloka ter sistem vzbujanja generatorja. Vzporedno s tem so opravili vsa z rednim remontom Poslovne novice predvidena dela in uvedli nov računalniški sistem vodenja prvih treh blokov. Podobne predelave so namreč na tretjem bloku opravili že lani in bodo vse tri bloke odslej vodili iz centralnega komandnega mesta. Vse je potekalo po predvidenih planih, tudi manjše težave, ki so nastajale med delom, so sproti in uspešno reševali in dela sklenili v natančno predvidenem roku. Poleg domačih strokovnjakov in Elektroin"tituta Milana Vidmarja so pri teh obsežnih delih sodelovali še strokovnjaki podjetij, ki so termoelektrarni dobaviia opremo. Med domačimi podjetji velja omeniti Esotech in ATM, obe iz Velenja, ki sta uspešno opravili dela na področju montaže elek-troopreme in programiranja sistemov vodenja. ■ Mira Zakošek Vsa podjetja in podjetnike vabimo na seminar SLOVENSKA DAVČNA ZAKONODAJA IN PRIPRAVA NA ZAKLJUČEK DAVČNEGA LETA 1997, ki bo 14. novembra v Velenju. Prijave sprejemamo do 10. novembra. Gospodarska zbornica Celje ponovno organizira seminar oziroma PRIPRAVO NA PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJE- NOSTI ZA PRIDOBITEV LICENCE V CESTNEM PROMETU. Potekal bo od 17. do 20. novembra. Prijave: Območna zbornica Celje, tel: 443-277. Vse podrobnejše informacije in prijavnice so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje, tel.: 063/856-920 ali 855-645. novembra 1997 ■■■■■■i .-■-it1' INTERVJU "T—T" KAS VAS 5 Državni sekretar za energetiko Alojz Kovše Gradnja odžveplalne naprave petega bloka dogovorjena Mesto državnega sekretarja za energetiko je takoj po lanskih volitvah, potem ko je bil izvoljen za poslanca, prevzel Velenjčan Alojz Kovše. Poteza je bila razumljiva, saj prihaja iz največjega slovenskega energetskega bazena, pa vendar se je mnogim Velenjčanom zdelo škoda, da je potem ko je postal poslanec, sprejel to delovno dolžnost. ALOJZ KOVŠE: "Mislim, da je bilo najbolj pomembno, da sem sodeloval pri konstituiranju parlamenta in vlade, kar je bilo ob tesnem volilnem rezultatu odločilno, saj je bil nadvse pomemben vsak glas. Ponujeno mesto državnega sekretarja za energetiko pa je bil nov izziv in po moje še pomembnejša dolžnost, saj lahko tako neposredno v veliki meri pomagam energetskim kolektivom." 9 Ko smo se pogovarjali z velenjskim poslancem Bojanom Kontičem, je ta izpostavil, da v predlogu proračuna za letošnje leto ni predvidenih sredstev za izgradnjo odžveplalne naprave bloka 5 šoštanjske termoelektrarne. Skupaj Z Borisom Sovičem sta z amandmajem predlagala, da se v proračunu v te namene zagotovi 50 milijonov tolarjev. Kako je sploh prišlo do izpada, saj je vendar omenjena izgradnja dogovorjena na državni ravni? ALOJZ KOVŠE: "Vesel sem, da lahko to pojasnim. Moram reči, daje pri usodi tako pomembne ekološke investicije, kot je izgradnja razžveplalne naprave na bloku 5 , potrebno izhajati iz poznavanja virov financiranja investicije. Predvsem pripravljalna dela naj bi sofinancirali iz proračuna, drugače pa je normalno, da se povsod vse investicije financirajo iz cene, konkretno iz cene električne energije. Elektrogospodarstvo je v težkem položaju, država pa se umika iz direktnih posegov (predvsem poroštev in dodatnega financiranja infrastrukture). V tem trenutku je država še garant za nekatera poroštva za najetje kreditov, kar je zelo pomembno. Če povzamem - usoda investicije ni odvisna od proračuna. Cela investicija bo znašala okoli 150 milijonov nemških mark, v proračunu pa smo računali letos na pet milijonov mark. Vseeno pa moram reči, da sem razočaran ob sprejemanju proračuna. Ocenjujem, da je proračun previsok, da z njim prekomerno obremenjujemo gospodarstvo. Ko sem sodeloval pri strukturnem določanju posameznih postavk, sem spoznal, da je izredno težko zagotoviti pravilno strukturo proračunskih sredstev. Energetika spada pod ministrstvo za gospodarstvo in je poleg ministrstva za kmetijstvo dobilo realno največ sredstev. Seveda je šlo letos največ denarja za dokapi-talizacijo slovenske razvojne družbe in iz teh razlogov je energetika tudi v slabšem položaju. Prav zato računam, da bo država izpolnila svojo obljubo in potrebna sredstva zagotovila v ceni električne energije." # Pri izgradnji odžveplalne naprave aktivno sodelujete, saj med drugim vodite komisijo za izbiro najugodnejšega ponudnika za tehnološki paket odžveplalne naprave petega bloka. Kako daleč ste? ALOJZ KOVŠE: "Vlada RS me je imenovala za predsednika nadzornega sveta TEŠ, kar mi omogoča neposreden vpogled v ključno dogajanje v zvezi s TEŠ. Prav tako sem izbran za predsednika komisije za izbor dobavitelja razžveplalne naprave. Z veseljem ugotavljam, da smo postopek izbora pripeljali uspešno do konca, kar je uspeh za slovensko energetiko kot tudi za Velenje." % Kako bodo potekali nadaljnji postopki, kdaj bo lahko prišlo do podpisa pisma o nameri? ALOJZ KOVŠE: "V najkrajšem času, prav zagotovo še v letošnjem letu. Ta podpis pomeni tudi uraden začetek del." 0 Prav je, da rečemo tudi kakšno o drugem energetskem kolektivu, o velenjskem premogovniku. Četudi sodi ta med najsodobnejše v svetu in dosega dobre delovne rezultate, se že vrsto let otepa z rdečimi številkami, in to predvsem zaradi tega, ker za premog ni priznana ustrezna cena. Se lani so dobili za GJ le 5,35 DEM. V začetku letošnjega leta je minister Dragonja na pogovoru z vodstvom premogovnika zagotovil za GJ 5,95 DEM, kar bi omogočilo, da premogovnik ne bi več ustvarjal izgube iz tekočega poslovanja. Kakšno je dejansko stanje? ALOJZ KOVŠE: "Glede na težave v celotnem elektrogospodarstvu je skušala vlada Republike Slovenije vsaj delno rešiti probleme z ustavitvijo nastajanja izgub iz tekočega poslovanja. Premogovnik Velenje je sprejel izziv, da sprejme za premog 10 odstotkov višjo ceno, kot so uvoženi premogi (zahtevali so 15 odstotkov višjo), žal pa so inflatorna in druga gibanja povzročila vrsto sprememb, tako da obljubljen dogovor ni v celoti uresničen. Pomembno pa je, da ima velenjski premogovnik boljše izhodišče za nadaljnja dogovarjanja. Seveda se bom po svojih močeh trudil, da vzpostavimo na tem področju realnejše odnose." # Vaše ministrstvo se gotovo ukvarja tudi s programi varčevanja z energijo, saj je znano, da je na tem področju Slovenija še daleč za razvitim svetom. ALOJZ KOVŠE: "O sistematičnem izvajanju ukrepov na področju učinkovite rabe energije se je v Sloveniji začelo govoriti leta 1991, ko je Slovenija prvič s proračunskimi sredstvi začela to podpirati. Sredstva pa so bila prvotno namenjena predvsem investicijam v učinkovito rabo energije.To področje je zdaj opredeljeno v resoluciji o rabi in oskrbi Republike Slovenije z energijo kot tudi v Nacionalnem energetskem programu in država je predvsem z ustanovitvijo Agencije Republike Slovenije za učinkovito rabo energije institucionalizirala izvedbo te pomembne politike. Glavna naloga te agencije oziroma strategije je priprava in izvajanje nacionalnih programov učinkovite rabe v industrijskih procesih, zgradbah, transportu, na področju kogeneracij pri oskrbi lokalnih skupnosti z energijo. Izvajanje program-nov učinkovite rabe energije je usmerjeno v informativne, izobraževalne in svetovalne aktivnosti, energetske pogledev podjetij in ustanah, energetske zasnove lokalnih skupnosti, finančno spodbujanje ukrepov učinkovite rabe v gospodinjstvih, v pripravo standardov in predpisov, spodbujanje investicij v energetsko učinkovitost in tako naprej. Osebno pa podpiram predvsem podjetja, ki lahko na tem področju naredijo največ s tem, da uvajajo energetsko varčnejše in ekološko čistejše delovne procese." O Energetski kolektivi vam očitajo, da Slovenija še vedno nima izdelane dolgoročne energetske strategije. ALOJZ KOVŠE: "Končno jo imamo, in sicer je to Nacionalni energetski program Republike Slovenije. Malo v šali, malo zares moram priznati, da sem ga pred dnevi pokazal v državnem zboru, ker mi mnogi, ko sem o njem govoril, niso verjeli, da ga res imamo. Seveda je to čisto nov dokument, zaenkrat seveda v osnutku, čaka ga še dolgotrajna parlamentarna procedura." O Seveda v tem dokumentu ni še nič dokončnega, pa vendar, kakšno mesto imata v njem Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje? ALOJZ KOVSE: "V šaleškem premogovnem bazenu je še okoli 350 milijonov ton bilančnih rezerv, od tega okrog 250 milijonov ton odkopnih rezerv premoga, kar bi pri letni proizvodnji okoli 4 milijone ton zadoščalo za nadaljnjih 60 let. Kvaliteta oziroma kurilnost premoga naj bi se gibala na sedanji ravni. Pregomovnik in Termoelektrarna imata proizvodnjo za nadaljnjih 20 let usklajeno." # Za konec pa še bolj osebno vprašanje. Ste si takrat, ko ste sprejeli dolžnost državnega sekretarja, predstavljali, kako pomembno delo je to? ALOJZ KOVŠE: "Ko je človek star preko 40 let, mu ni lahko zamenjati službe. Moram pa reči, da sem se v novem delovnem okolju dobro znašel, tu se dobro počutim, sodelavci so me lepo sprejeli, ogromno so mi pamagale izkušnje iz Gorenja. Tudi čas, ko sem bil poslanec, mi je koristil. Dobil sem mnogo prijateljev v večini strank in vse to mi pri sedanjem delu koristi. Delo, ki ga opravljam, je res zelo obsežno, vesel pa sem, da že imamo kaj pokazati, še zlasti to velja za skorajšnji začetek gradnje razžveplalne naprave petega bloka v TE Šoštanj. Prav tako z veseljem ugotavljam, da je prebit led pri pogajanjih s Hrvaško glede NU Krško. Začela seje prenova Soške verige in TE Brestanica je pred zaključkom izbora dobavitelja opreme za plinsko turbino Ponosem sem tudi, da je izdelan in pripravljen za parlamentarno proceduro Nacionalni energetski program, dobro pa napreduje tudi zahteva o zajezitvi izgub v premogovništvu." # Poslanci si običajno jemljejo nekaj časa tudi za pogovore s svojimi volil-ci iz okolij, od koder izhajajo. Se lahko Velenjčani srečujejo tudi z vami? ALOJZ KOVŠE: "Odločil sem se, da bom vsaj enkrat na mesec, kdaj, bom še sporočil, na voljo domačinom, in sicer v tajništvih Termoelektrarne Šoštanj in direkcije za rudna bogastva. Obiščejo me lahko vsi, ki imajo kakšnokoli pripombo ali pa pobudo." ■ Mira Zakošek Predsednik upravnega odbora Republiškega zavoda za zaposlovanje Drago Bahun Zavod, ki danes g asi, bi rad ju t n preprečeval Drago Bahun, zaposlen je v Gorenju Gospodinjski aparati, od oktobra lani kot predsednik vodi upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje, zavoda, ki bo v prihodnje doživel kar nekaj organizacijskih sprememb. V začetku decembra se napoveduje že prva uradna diskusija o osnutku reorganizacije zavoda, nekatere nujne spremembe pa bi bile možne že prihodnje leto. Vodenje upravnega odbora Republiškega zavoda za zaposlovanje je pomembna naloga in če jo zaseda Velenjčan, je to lahko eden od razlogov, da ga povabimo na pogovor. Drugi pa ta, da izkoristimo priložnost in ga vprašamo o njegovih pogledih na prihodnost zavoda, ki v svojih enotah in skupnostih zaposluje več kot 800 ljudi. # Upravni odbor ima svoje naloge natanko začrtane. DRAGO BAHUN: »Seveda, kot najvišjemu organu upravljanja mu pristojnosti in naloge določa zakon. Upravni odbor sestavljajo predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov in zaposlenih v zavodu. Gospodarstvo je zastopano skozi gospodarsko in obrtno zbornico ter predstavnike delodajalcev, v njem pa so tudi pred- stavniki treh sindikatov. Upravni odbor se ukvarja s politiko zaposlovanja in politiko razreševanja brezposelnosti v luči ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter seveda s samim poslovanjem zavoda.« # Pozornost javnosti je že nekaj časa usmerjena v pripravo sprememb zakonodaje s tega področja. DRAGO BAHUN: »Mislim, da bi Slovenija potrebovala vsebinsko povsem nov zakon, ki bi opredeljeval to področje. Vlada se je odločila, da se bo sprememb lotila postopno in prvi korak je korekcija obstoječega zakona. Naj povem čisto preprosto: dosedanja zakonodaja, sam jo imenujem star koncept, je naravnana v smer, da je delavcu, ki postane brez- Drago Bahun je kot prvi mož upravnega odbora Republiškega zavoda za zaposlovanje prepričan, da bi Slovenija potrebovala korenite spremembe celotnega spektra socialno-delovne zakonodaje. poseln, delo dolžna poiskati država. Nov koncept paje usmerjen v to, da mu ta lahko pomaga z različnimi instrumenti, aktivno vlogo pri iskanju zaposlitve pa mora prevzeti posameznik.« # V javnost te spremembe razumemo bolj kot napoved boja črni ekonomiji. DRAGO BAHUN: »Saj v bistvu bo s prvim korakom to tudi narejeno.« # Ker pa v Sloveniji niti v bližnji niti v daljni prihodnosti še ni pričakovati nižanja brezposelnosti, bo treba poiskati in najti rešitve, da do tega pride. V katero smer bi bilo po vaše nujno začrtati zaposlitveno politiko? DRAGO BAHUN: »Najprej postaviti drugačno sistemsko razreševanje brezposelnosti. Tu gre za to, o čemer sem že govoril. Posameznik naj prevzame odgovornejšo vlogo pri iskanju zaposlitve, država pa naj mu pri tem pomaga. Zavod za zaposlovanje kot institucija mora postati bolj fleksibilen, se hitreje odzivati na dogajanje. Problematiko brezposlenosti bi bilo treba reševati že v podjetjih. Pri tem imam v mislih večjo povezanost zavoda z delodajalci. Zdaj se dogaja to, da se zavod v razreševanje vključi šele takrat, ko je problem že očiten in ko se lahko pojavi samo še kot gasilec. Gori pa že dosti prej.« # V Sloveniji je problem brezposelnosti vse bolj problem strukturne brezposelnosti. Med iskalci zaposlitve je več kot tretjina starejših od 40 let. To so ljudje, ki težko dobijo novo redno zaposlitev, prejšnjo pa so izgubili zaradi težav podjetij, zaradi stečajev in ukinitev... DRAGO BAHUN: »V tem je največji in najbolj očiten problem, s katerim se ta družba danes spopada. In prav ta razlog je tisti, ki kliče in zahteva več preventivnih kot kurativnih akcij države. Osebno vidim osrednjo nalogo upravnega odbora ravno v iskanju poti, s kakšnimi ukrepi preseči strukturno brezposelnost. Jasno pa vam mora biti, da se tega problema ne da odpraviti čez noč. Prisoten bo še leta. Ob tem, da bo treba spremeniti ne samo delovno zakonodajo, ampak tudi socialno. Resnično pa so v tem času najbolj problematični ljudje, ki so starejši od 40 let in ki so brezposelni.« ■ Milena Krstič - Planine OBČINA ŠMARTNO OB PAKI PRAZNUJE 6. novembra 1997 Spet tnte nadete, pnifatCji uince kcuk .. O&cutom a&čme Smanfao- *Pk ti/-\ »*/-m~ii<-\ Mira Zager, Gorenje Šmartno ob Paki, Tel.: 885-981 Kupcem in občanom čestitamo za praznik občine v Šmartno ob Paki in se priporočamo za nakup! ■ - OAft PRi Gorenje 6, Šmartno ob Paki Tel.: 885-670 Gostom in jbčan-: voščimo za PRAZNIK občine Šmartno ob Paki! TRADICIJA V KLASIČNI GRAM IESTIŽ/ PRI INDUSTRIJSKIMIPROGRAMIH OBČANOM OBČINE ŠMARTNO OB PAKI ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK! o HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ Trg svobode 12, 3325 Šoštanj POSLOVNA ENOTA ŠMARTNO OB PAKI Tel.: 885-567 Vsem našim varčevalcem in ostalim občanom občine Šmartno ob Paki čestitamo za občinski praznik. FRIZERSKI SALON CARIN O Šmartno ob Paki, tel.: 885-046 v&hjo v kozAii z mmovmmi pvttcesmm m mmm rzemt MAROVTROMANA Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki! sle!_____________...............-že:...............Jsrr................sfc..................-............................................... KUP OH S tem kuponom vam za praznik občine poklanjamo 10% popust v tednu od 6. do 13. novembra! BISTRO PRI FANIKI PASKA VAS 9, Šmartno ob Paki, tel.: 885-269 T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj/živila, čistila, § pijače, gospodinjski pripomočki |>T TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, s elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela 'g g tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, S | ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA... § 5 ▼ TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in j| otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/ m « T TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje S g /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati, § S diskont pijač, papirna galanterija/ BALA ■ VELENJSKA KARTICA POPUSTOV • akustika 2%. MATVEL.Trg mladosti 6 • biro oprema in servis 5-20% (osebni računalniki in dodatna oprema,tiskalniki, faksi,...), TREND d.o.o., Efenkova 61 • lotokopiranje, plastiliciranje, reklamne table 5%, RLV, Rudarska 6 • glasbeni inštrumenti in oprema 3-5%, BASS CENTER, NC Spar • igrače 5%, DIRENDAJ, Cankarjeva 1 • izleti, potovanja 3-5%, Turistična agencija PALMA • jahalni tečaji, rekreativna ježa 10-20%, Konjeniški klub Velenje • jedača, pijača 10%, pizzeria SALOON • kemično čiščenje 10%, Kemična čistilnica P0LAK,Koroška 44 • mesnine in druga živila 5%, mesarstvo P0ZNIČ, Kidričeva 57, Pesje, Šoštanj • rastline in sredstva za nego rastlin 5-10%, PUP Cankarjeva 1, Kidričeva 47, Rož'ca, Podkraj 1 • sladice 10-20%, slaščičarna METKA, Kersnikova 13 • smučarske karte 10%, GOLTE nad Mozirjem • striženje, pedikura 10%, FIGARO saloni Lidija, Maja.Narta (Velenje) in Eva, Vesna (Šoštanj) • športna oblačila, obutev in oprema Patrick in druga do 25%. FunSport, NC Spar • športno-medicinski pripomočki Mueller 20-30%, NK Rudar • televizorji 12%, Elektronika Velenje, Štrbenkova • tenis in fitness 10%, TRC JEZERO • zlatnina, ure, popravila 5%, urarstvo in zlatarstvo TAMŠE, Kidričeva 7 • varovanje, alarmne naprave idr. 10-15%, SAMO d.o.o. Celje • video storitve 15%, Studio B2, Arja vas • sadje, zelenjava 10%, Sadje in zelenjava pri pošti • fotostoritve, fotoaparati 5-10%, Foto ZOOM, NC Spar. LEGENDA: • blago, storitev višina popusta, lokal oziroma podjetje, naslov MRKO BALA UMO NAROČITE HA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH (063) 85M56,861-111,85M12H1917AU 1612, IN PRI VSEH PONUDNIKIH POPUSTOV. CENA JE 3.000 SIT. DOBAVA: OSEBNI DVIG AU PO POVZETJU. i KOMUNALNO 1 PODJETJE IVELENJE i 3320 Velenje Koroška 371 b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije'glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili k čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 ČETRTEK, 6. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 7. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohoije; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost - Brendy; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 8. novembra: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 9. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 10. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 11. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 12. novembra: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DOM KULTURE VELENJE HITROST 2 (akcijski) Petek, 7.11., ob 23. uri Režija: Jan De Bont Vloge: Sandra Bullock, Jason Patric Dolžina: 125 minut Annie je že zdavnaj pozabila na svojega fanta policaja in sedaj se videva z mirnim fantom, za katerega pa ne ve, da je specialec na motorju. Kot to izve slučajno, se ji le-ta sredi svoje akcije odkupi s križarjenjem po morju. Z veliko ladjo plujeta do Karibov, toda priča sta prevzemu ladje, ki jo izpelje računalniški genij. Na stotine prestrašenih potnikov bega sem in tja, par, ki je navajen takšnih akcijskih zapletov, pa snuje rešitev za vse! BREZ OBRAZA (triler) Petek, 7.11., ob 20. uri Nedelja, 9. 11., ob 19. url Režija: John Woo Vloge: John Travolta, Nicolas Cage Dolžina: 138 minut Dva človeka, zloben in dober, zamenjata vlogi. Dober želi ujeti hudobnega, zato mora v njegov svet, torej mora spremeniti obraz, osebnost ter prostor, v katerem hudoben živi, to je zapor. Za preobrazbo ne ve nihče in ker je hudobnež pravi genij, postane zelo nevarno... Izjemna akcija, izjemna napetost in izjemna vloga obeh glavnih igralcev. STIK (znanstvenofantastična drama) Sobota, 8.11., ob 20. uri Ponedeljek, 10. 11., ob 20. uri Režija: Robert Zemeckis Vloge: Jodie Foster, Mathew Mcconaughey Dolžina: 150 minut Elli je že kot majhna deklica verjela, da obstaja inteligentno življenje v vesolju in kljub posmehu v šoli pre-stregala in razbirala sporočila iz vesolja. Sedaj kot dr. Eleanor Arroway prestreže dokaze in postane prva zemljanka, ki vzpostavi stik z vesoljskim neznancem, pri tem pa ima močne zemeljske nasprotnike. KINO ŠOŠTANJ BREZ OBRAZA (triler) Nedelja, 9. 11., ob 16. uri STIK (znanstveno-fantastična drama) Nedelja, 9. 11., ob 19. url KINO ŠMARTNO OB PAKI STIK (znanstveno-fantastična drama) Ponedeljek, 10. 11., ob 17. uri Filmi v novembru: Mr. Bean, Krik, Herzog, George iz džungle, Ugrabitev, Hitrost 2, Wiliy 3, Do golega. Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure tema št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Prožinska vas 55; Marija Križnik, stara 81 let, druž.upokojenka, Kapla št. 25; Frančiška Kovče, stara 84 let, druž. upokojenka, Loke št. 36; Marija Poličnik, stara 93 let, upokojenka, Okonina 24. 1 Smrti: B Marjan Zajec, star 60 let, Mengeš; Gvidon Prešiček, star 57 let, avtomehanik, Breg pri Polzeli 19; Ana Mulej, stara 69 let, upokojenka, 6. novembra 1997 mali OGLASI IŠČEMO ŽENSKO SREDNJIH LET, Slovenko za pomoč in družbo za 67 let staro mamo. Ostalo po dogovoru. Telefon 881-753. ZASTAVA 101, letnik 80, rdeče barve, prodam za 60.000 sit. Telefon 865-086. RJAVE KOKOŠI ZA ZAKOL PRODAM po 200 sit. Telefon 885-056. DVE KOZI PRODAM. Telefon 894-550. NUJNO PRODAMO GARSONJERO nad Standardom. Telefon 863-599. TELEFONSKO ŠTEVILKO PRODAM. Telefon 861-027. OVNA JSR PASME, prodam. Telefon 881-180, zvečer. 20 AROV ZEMLJIŠČA v Pesju, njiva, možna poznejša zazidava, prodam. Telefon 857-627. 319, po 20 uri. ŠTUDENTKA NUDI INŠTRUKCIJE iz angleščine in francoščine. Telefon 863-333. FIŽOL SIVČEK ter svinjo za zakol in tehtnico od 100 g - 10 kg prodam. Telefon 882-940. VECTRO 1,6 i GL, I. 91, prodam za 12.800 DEM.Telefon 892-304. IŠČEMO DEKLE ZA DELO V BISTROJU. Telefon 893-793. DVOSOBNO STANOVANJE 63 m2 prodam. Telefon 857-705, popoldne. OSEBNI AVTO SUZUKI MARUTI, letnik 91, in dve ženski gorski kolesi, prodam. Telefon 850-588. CIRKULAR Fl 300, kovinsko ogrodje, motor 1 KW, tri faze, prodam. Telefon 857-376. BTV s teletekstom prodam za 200 DEM.Telefon 854-313. BUKOVA DRVA PRODAM. Telefon 861 -483. ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV od 100 do 200 SIT ter Telekoma, Cinkarne, Gorenja, Klasja in ostalih podjetij. Telefon 063-483-970 in 063-730-033. ODKUPUJEMO DELNICE GORENJE, TELEKOM, ATENA, AKTIVA, KRONA, MAXIMA, TRDNJAVA, KOMPAS. Telefon 062-631-164. PUJSKE, težke 25 kg, prodam po 400 sit/kg. Telefon 881-764. GARSONJERO V ŠOŠTANJU PRODAM. Telefon 881 -654, zvečer. POSOJAM ZNESKE DO 1000 DEM, garancija TR a banke. Telefon 063-413- ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 27. oktobra do 2. novembra 1997 povpreene dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 31.10. 2.11. AMP Veliki vrh AMP Zavodnje 130mikro-g/m3 190 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 27.oktobra do 2.novembra 1997 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. 127.10. D28.10. 130.10. □ 31.10. i"1-11- ■2-11-"l j __j JUG0 45, letnik 91, dobro ohranjen, prodam. Telefon 854-926. OTROŠKI VOZIČEK, KOMBINIRAN, prodam. Telefon 861-968. HARMONIKO, KLAVIRSKO, 60 basno, Weltmeister, prodam. Telefon 853-274 V OKOLICI VELENJA ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE. Telefon 854-977, (predplačilo). ORIGINAL PLATIŠČA za Ford Fiesto, letnik 90/95, prodam 30 % ceneje. Telefon 851-767. DVE ZAZIDLJIVI PARCELI PRODAM in 100 m2 prostora oddam v najem. Telefon 882-319. PRODAM SVINJO ZA ZAKOL. Telefon 892-102. TELEFONSKO ŠTEVILKO UGODNO PRODAM. Telefon 864-941. DVA RAŽNJA ZA PEKO ODDOJKOV prodam. Telefon 863-348 popoldan. OHRANJENO OTROŠKO POSTEUO prodam. Cena po dogovoru. Telefon 853-135, dopoldne. SOBO S POSEBNIM VHODOM oddam. Telefon 852-541. ENO KLAFTRO SUHIH BUKOVIH DRV, kupim. Telefon 885-588, opoldne ali zvečer. DVE AKUSTIČNI KITARI MELODIJA 6 in 12 strunski, prodam. Telefon 832-232 MLADA DRUŽINA NAJAME v Velenju enosobno stanovanje, lahko tudi v privat hiši. Telefon 862-392. DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 85 m2- v centru Velenja, prodam. ZAHVALA Vsem, ki ste jo poznali in imeli radi, sporočamo, da nas je zapustila ljuba hčerka in vnukinja AN J A HUDOBREZNIK 27. 9.1988 - 2. U. 1997 iz Andraža 55 In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih; saj veš, čeprav izniči čas vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni njena moč ne seže. (Ada Škerlj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali na kakršenkoli način. Iskreno se zahvaljujemo tudi Zdravstvenemu domu Velenje, še posebej dr. Jonkovi, patronažni sestri Tatjani Lesjak, Anjinim sošolcem in sošolkam, župnikoma Janezu Furmanu in Niku Krajncu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, praznine ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, otija, pradedka, brata in tasta STANKA POKLEKA iz Šoštanja 29. 4.1910 - 29.10.1997 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo patronažni službi - sestrama Dragici in Majdi za nego na domu, osebnemu zdravniku gospodu dr. Lazarju, gospodu duhovniku za opravljen obred, gospodu Medvedu za poslovilne besede, lokoviškim pevcem za zapete žalostinke in Andreju za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Telefon 063-885-525. KINTA - KUNTE PRODAM. Telefon 851-680. TRISOBNO STANOVANJE V ŠALEKU PRODAM. Telefon 864-804. PLATIŠČA S PNEVMATIKAMI za Jeepa prodam. (P 245-60 r 15 m + s). Telefon 069-83-446. RABLJENA OKNA S POLKNI ter balkonska vrata, ugodno prodam. Telefon 861-079. CITROEN GS 1,3 SUPER, letnik 79, odlično ohranjen, 1. lastnik, garažiran, pozimi ne vožen, nikoli karamboliran, reg. do maja 98, vreden ogleda, prodam za 1200 DEM. Telefon 885-165. DVE ZIMSKI GUMI S PLATIŠČ1165 x 60 x 13 za Opel, prodam. Telefon 063-858-583. Pravi naslov za RAZPIS Rudarska gradbena družba d. d. Trbovlje razpisuje naslednja prosta delovna mesta ZA DELA V ZRN: - 30 kvalificiranih in PK rudarjev, elektrikarjev in kovinarjev, - 3 rudarski nadzorniki. Delavci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - zahtevano izobrazbo, - državljanstvo R Slovenije, - zaželjeno je znanje nemškega jezika (zo delavce in nadzornike bo organiziran tečaj nemščine). Za vse interesente bo organiziran sestanek. Interesenti za delo naj svoje vloge takoj pošljejo v kadrovsko službo RGD d. d. Trbovlje, Trg revolucije 4/b, 1420 Trbovlje. RGD d. d. Trbovlje DEŽURSTVA 1SS 450 - OD PRODAJE DO IZVEDBE! programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 6. novembra - dnevni dežurni dr. Janežič in dr. Žuber, nočni dežurni dr. D.Vrabič in dr. Slavič Petek, 7. novembra - dnevni dežurni dr. 0. Renko in dr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. Gusič in dr. Grošelj Sobota, 8. novembra in nedelja, 9. novembra - dežurni dr. Lazar in dr. Kočevar Ponedeljek, 10. novembra - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. O.Renko in dr. Urbane Torek, 11. novembra - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Stravnik, nočni dr. Friškovec in dr. Kočevar Sreda, 12. novembra - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Lazar, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 9. novembra - dr. Romana Lah v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 7. novembra do 14. novembra - Ivo Zagožen, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-677. Umrla je naša učenka ANJA Njena podoba bo trajno v naših srcih. Veter teka po travi, trepetlika se igra s svojimi listi, jesen je. Ne umikaj, otrok moj, svojih rožnatih rok! N. Maurer Učenci in učitelji Osnovne šole Antona Aškerca iz Podružnice Pesje. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, tatija in dedija H INKA DERMOLA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala tudi županu gospodu Srečku Mehu, Združenju slovenskih častnikov Velenje in Atletskemu klubu Velenje. Posebno zahvalo izrekamo gospodu Karlu Semetu za lepe besede slovesa, Rudarski godbi, gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem za zapete pesmi. Zahvala velja tudi sosedom Ceste na vrtače in Foitove ulice. Žalujoči njegovi najdražji ki so sodelovali pri izgradnji dom tako lep in čist, kot je bil na doma, sta izrekla iskrene besede dan otvoritve. Solidarnostno zahvale vsem, ki so na široko zgrajena hiša v Ravnah pa je go- odprli svojo dlan in tako osrečili tovo dokaz več, da je s skupnimi dva do tega trenutka nesrečna močmi mogoče premagati še človeka. Prepričani smo, da tako veliko oviro, bosta znala ceniti prizadevanja n tp ljudi dobre volje in da bo njun Izbiramo Naj osebnost 19971 V vrhu dva Meha - Emil pred Srečkom! Kar smo zapisali, bomo zdaj, ob objavi 5. kupončka, s katerim iščemo Naj osebnost leta 1997 izpolnili obljubo in vam že zaupali nekaj imen na katere ste največkrat stavili. Gotovo vas zanima, kdo je po prvih štirih »kolih«, ko je vse skupaj še ogrevanje, nabral največ glasov bralcev Našega časa. Vaš izbor je izjemno širok in izjemno pester, v »igri« je nešteto imen, ki so dobili po glas, dva, tri ali štiri... Presenečenje pa je gotovo vodstvo Emila Meha iz Velenja, zanj se ogreva njegova družina, ki pridno iz tedna v teden pošilja šope kupončkov. Njihova obrazložitev je kratka: to je najboljši oče in najboljši mož. Pika. Sledi mu Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, ki je tudi zbral zgledno število posamičnih glasov, zanj pa ste glasovali, »ker je dostopen in spoštovanja vreden,« kot se glasi ena od obrazložitev; potem je Ivan Vrhnjak, plavalec, državni prvak med kadeti na 1500 metrov, teniška igralka Katarina Srebotnik, ki več kot uspešno zastopa Slovenijo na velikih turnirjih po svetu, opazili ste delo Majde Drev, patronažne sestre na terenu, ki je »zlata duša«, pa dejavnost Huberta Mravljaka med upokojenci, dr. Franca Žerdina, direktorja Premogovnika, ker, kot je zapisal eden od tistih, ki so glasovali zanj, »ne odpušča delavcev« ... Iz tedna v teden pa se krog kandidatov za laskavi naslov širi, pojavljajo se vedno nova imena, izjemno posrečene pa so tudi mnoge obrazložitve. Danes objavljamo nov kuponček in pričakujemo, da ga boste tudi tokrat pridno izpolnili. Pošljite nam ga na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje. Ne pozabite pa pripisati svojega naslova, kajti vsi, ki ste in še boste glasovali, se boste na koncu akcije znašli v bobnu iz katerega bomo izžrebali nagrajence med glasovalci. Kot že veste, bomo Naj občana 1997 razglasili na Silvestrovo na Titovem trgu v Velenju. Kdo bo, pa je odvisno od vas. \vm v\ OSEBNOST LETA 1997 Glasujem za: Utemeljitev:_ Ime, priimek in naslov: Končan mesec požarne varnosti Številne vaje pokazale dobro pripravljenost Pred tednom dni so gasilci iz Gasilske zveze Velenje pripravili še zadnjo veliko vajo v okviru meseca protipožarne varnosti. Tokrat se je vaja velenjskega poveljstva, ki se jo je udeležilo 69 uniformiranih gasilcev iz vseh 8 PGD v občini Velenje, pri tem pa so uporabili 14 vozil, na pomoč pa je prišlo tudi vozilo prve pomoči. Prostor je bil tokrat zelo ozek in težko dostopen večjemu številu vozil, zato seje vodja intervencije, namestnik občinskega poveljnika Maksimilijan Pačnik odločil, da tokrat ne bodo prikazali celotne razpoložljive opreme. Vaja je namreč potekala pred in v osnovni šoli Vinska Gora, kjer je prišlo do eksplozije v kurilnici. Na srečo otrok ni bilo v šoli, gasilci pa so priskočili na pomoč čistilkam. Ker se je ogenj hitro razširil tudi na večnamenski dom, v katerem je bilo takrat kar precej ljudi, so prikazali tudi reševanje iz višine. Vaja je po besedah poveljnika velenjskega občinskega poveljstva Borisa Lambizerja odlično uspela. Ob zaključku meseca požarne varnosti nam je povedal še to, da so bile uspešne tudi druge vaje; tako vaja treh občin v Šmartnem ob Paki kot velika občinska v Šoštanju. Ta je bila letos v Tovarni usnja. Prejšnji ponedeljek so člani PGD Šoštanj mesto in Lokovica v večernih urah izvedli uspešno akcijo v TEŠ-u. 36 gasilcev je uspešno ukrotilo požar v skladišču barv in lakov. »Tovrstne vaje so pomembne, saj pomenijo tudi priložnost za naše usposabljanje. Po vaji vedno sledi ocena, tako da lahko na naslednji že popravljamo napake, ki smo jih opazili,« je še dodal. Zagotovo je tako več možnosti, da so uspešni tudi, ko gre zares. ■ bš Nepozaben dan za Simona in Antonijo Pungartnik Velik požar tudi na Paškem Kozjaku Gasilci PGD Šalek, Dolič, Dobrna in Bevče so oktobra izvedli Črna prometna točka Križišče magistralne ceste Velenje - Šoštanj pri odcepu za Lokovico je gotovo eno najnevarnejših križišč na območju. Še posebej nevarno je za tiste, ki tega predela ne poznajo najbolje in jih hitro zavede, da izsiljujejo pred- nost. Huda nesreča v tem križišču se je pripetila tudi v ponedeljek, 3. novembra, dopoldne. Posledice: voznica osebnega avtomobila Agata G. iz Štor, ki naj bi izsiljevala prednost vozniku tovornjaka Ivanu M. iz Velenja, je hudo poškodovana. Zdravi se v celjski bolnišnici. ■ mkp tudi vajo Kozjak 97. Ko je zagorelo na 15 kilometrov oddaljeni perutninski farmi Martina Ažmana na Paškem Kozjaku, so na klic »Na pomoč - gori!«, gasilci PGD Šalek alarmirali še sosed- ■ JM, foto: Jože Miklavc Solza sreče za ljudi dobre volje nja gasilska društva, ki taktično pokrivajo področje Paškega Kozjaka. Požar, ki je nastal v kotlovnici farme, se je hitro razširil na celoten objekt, hkrati pa je ogrožal sosednja gospodarska in stanovanjska poslopja. Ob prihodu poveljstva na požarišče je stekla gasilska intervencija po načrtu in prioriteti reševanja ter gašenja... Ob analizi akcije na domačiji Ažman so bili zadovoljni tako gostitelj Martin v vlogi prizadetega gospodarja kot številni opazovalci, med njimi tudi poveljujoči višji gasilski častnik Savinjsko-šaleške regije Darko Koželj, ki je vajo ocenil kot koristno, hkrati pa spoznavanje in sodelovanje z ljudmi. Ravne pri Šoštanju, 31. oktobra - Zadnji dan prejšnjega meseca je bil hladen in pust. Za Antonijo in njenega sina Simona Pungartnika iz Raven pri Šoštanju pa je bil to dan, ko jima je bilo pri srcu še posebej toplo, dan, ki ga zlepa ne bosta pozabila. Sonce sreče je namreč tega dne najmočneje zažare-lo na njuni življenjski poti. Iz rok župana šoštanjske občine dr. Bogdana Meniha sta namreč prejela ključ novega doma, ki so ga zgradili zanju. Zgradili so ga s pomočjo ljudi dobre volje širom po Sloveniji, s pripevki donatorjev, podjetij, obrtnikov, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, republiškega RK, območne človekoljubne organizacije, predvsem pa zagnanih aktivistov in krajanov Raven, kjer je treba še posebej omeniti dve imeni: predsednika tamkajšnje krajevne organizacije RK Ravne Jožeta Jančiča in Marjana Kotnika. Kot smo že poročali, sta Antonija in Simon preživljala težke čase v domu, ki si tega imena že dolgo ni več zaslužil. Splet okoliščin je bil takšen, da si sama toplega in prijetnega domačega ognjišča nista mogla zgraditi. Z dohodki invalidsko upokojene Antonije sta ob še tako zvrhani meri skromnosti komajda stikala začetek in konec meseca. Območna organizacija in ravenski RK sta jima sicer pomagala lajšati življenjsko stisko s prehrambenimi paketi in občasno tudi z obleko, a potrebovala sta novo streho nad glavo. Njuno stisko so najrej razumeli aktivisti v okolju, v katerem živita. Nato je imela precejšen posluh občina Šoštanj, 7-člans-ki odbor je bil tisti, kije zadevo izpeljal do konca, v veliko zadovoljstvo srednješolca Simona in Antonije, ki bo januarja prihodnje leto praznovala 50. rojstni dan. Lepšega darila si zagotovo ni mogla želeti. Gradbena dela so veljala 3,5 milijona tolarjev, krajani so opravili več kot 1800 prostovoljnih ur, opremo pa je v precejšnji meri prispeval republiški RK. Skupna vrednost dosega približno 10 milijonov tolarjev. Prve lopate so zasadili v drugi polovici letošnjega julija, po dopustih, 18. avgusta so začeli s polno paro. Tako so nadaljevali vse do dneva predaje ključa. Kljub temu vsega dela še niso opravili. Spomladi prihodnje leto načrtujejo izgradnjo pročelja. Kot je povedal Jože Jančič, tudi vseh računov še niso plačali. Upajo, da so med dobrimi ljudmi še kakšni, ki bodo z majhnim darom pomagali k veliki sreči pomoči potrebnima sočlovekoma. Zaključka akcije za izgradnjo solidarnostnega doma za Pungartnikova se je udeležilo precej občanov. Ravnodušnih ob predaji ključa je bilo zelo malo. Oko se je orosilo mnogim, ki so delili srečo z Antonijo in Simonom. Tudi sama sta bila močno ganjena in kot sta dejala, se tega trenutka še nista zavedala najbolje. Preprosto nista doumela, da je naposled sonce posijalo tudi na njuno življenjsko pot. Tako kot člani gradbenega odbora in tisti,