Bre^ežja Pankrac ln Urban, up [|Obre trSatveje dan. M Mur Uendavije padel svetovni mrd ^128 Skupaj s pri-Wljlwml, kasneje •sli prijatelji,h Pra WaQwtoGrah ^aprtla rojstni dan tea je kot ^'Starejše ^boljše je U ao Sobota ^»paiklmohlšo . sfero -£^rlduhove Toniki &®d °P°-izdelki Murska Sobota, 6. maj 2004, leto LVI, št. 19, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit 24. MARATON TREH SRC Radenci, 15. maj 2004 poglej in odpotuj! Pomurska pot v Evropo Str. 3 Brezplačna telefonska številka Liubliuntbs wbbanif Uarcanr Q -Tj, Q ™ Slovhntki kOUrtc* " DRUŽINSKI SLADOLED GRANDISSIMO RQQ 2 liter, 3 okusi, Ledo, Ljubljana "M* Cena kurilnega olja s prevozom 97,50 sit. Cena dleselskega goriva D-2 s prevozom 170,10 sit. C«nl sta veljavni od 27. 4. do 11. S 2004 NAFTNIH DERIVATOV d o. o.. Rudarska ulica 1, 9220 Lendava Mercator EDAMEC Nepresllšano Str. 6 V Miru nove klavniške in predelovalne zmogljivosti ZADNJE KRAČE u Strelski obračun v Čemelavcih terjal dve življenji KMEČKO OLJE 6.5 litra. Agropro, Ormož Klobasa za kuhanje cqq r gazirana pijača fit _______ N MJ /ight. I S litra. 1'ii.o Brtzitr ponudba SADNA PIJAČA ACE 1,5 litra. (ireda NAROČNIK Ponudba velja do prodaje zalog. AKTUALNO 6. maj 2004-VtSnil VESTNiK - RADIO MURSKI VAL Podjetje za informiranje, d. d. Murska Sobota Kloramfenikolska afera ponovno buri duhove VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2004 - PRAVILA V skladu s programskima zasnovama Vestnika in Radia Murski val. ki medija opredeljujeta kot strankarsko neodvisna in nevtralna, bosta oba medija informativno in problemsko spremljala predvolilno dogajanje tako, da nobena politična stranka oziroma kandidati ne bodo v privilegiranem ali kakršnemkoli neenakopravnem položaju. Selekcija spremljanja dogodkov ter izbor predvolilnih tem in sogovornikov bo v presoji uredništva oziroma odgovornega urednika medija. 1. Medija bosta v celoti spoštovala določila Zakona o volilni kampanji. Od začetka volilne kampanje do dneva volitev se kandidati za evropske poslance, predsedniki in drugi funkcionarji parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank ne morejo pojavljati v časopisu in radijskem programu v kakršnikoli drugi vlogi (npr. kot poslanci, direktorji, predsedniki raznih organizacij itd.). Medija med predvolilno kampanjo ne bosta objavljala strankarskih sporočil za javnost. Politične stranke imajo možnost, da za tovrstna sporočila zakupijo časopisni prostor in radijski čas po veljavnem ceniku. Uredništvi ne bosta objavljali tistih nenaročenih prispevkov in pisem bralcev, za katere bosta menili, da vsebujejo strankarska sporočila in navijanje za to ali ono stranko ali kandidata. 2. Radio Murski val in Vestnik bosta 10 dni pred volitvami pripravila javnomnenjsko raziskavo o volilnih namerah Pomurcev. 3. Političnim strankam in kandidatom oba medija zagotavljata vse možnosti za ustrezno predvolilno promocijo v skladu z veljavnim cenikom, a z naslednjimi omejitvami: VESTNIK: - volilna propagandna sporočila na 1. in zadnji strani Vestnika največ v velikosti 1/8 strani s 10O-odstotnim pribitkom na ceno centimetra v koloni na prvi strani in s 70-odstotnim pribitkom na zadnji strani. - objava volilnega propagandnega sporočila na posebej teleni strani je s 50-odstotnim pribitkom na ceno centimetra oziroma na ceno 1/4, 1/2 in cele časopisne strani. RADIO MURSKI VAL - najdaljša predstavitev v programu je 30 minut dnevno za posamezno stranko oziroma kandidata, izjema je možnost zakupa oddaje Nedeljska kuhinja. Vsa plačana obvestila, propagandna sporočila in predstavitveni pogovori bodo v programu radia in v časopisu posebej označeni in razpoznavni kot propagandna volilna sporočila. Naročniki volilnih propagandnih sporočil so objavo dolžni naročiti z ustrezno opremljeno naročilnico in vnaprej poravnati celotni znesek naročenega oglaševanja. Dokler predplačilo ne bo izvedeno, sporočila ne bodo objavljena. Za naročila oglasov pokličite Renato Bakan Ficko, vodjo agencije za trženje Venera (telefon 02 531 19 60 ali GSM 041 638 949), če je nedosegljiva pa Irmo Benko, direktorico Podjetja za informiranje (tel. 02 531 16 46, GSM 041 630 898), Janko Votek, odgovorni urednik Vestnika Marjan Dora, odgovorni urednik Radia Murski val Potrošniki varni pred oporečnimi izdelki Sum, da je v mleku klora mfeni kol, seje pojavil pri dveh vzorcih Po nekajmesečnem zatišju, ko je že kazalo, da so izdelki, ki vsebujejo kloramfenikol, izginili s tržišča, kloramfe-nikolska afera spet vznemirja javnost. Pri notranji kontroli v Pomurskih mlekarnah so namreč med 20. in 30. aprilom pri rednem dnevnem preverjanju odvzetega mleka ugotovili, da pri dveh vzorcih sumijo, da je v mleku kloramfenikol. Oba vzorca so poslali na dodatno testiranje, Nacionalni veterinarski inštitut pa je Veterinarsko upravo Republike Slovenije obvestil o ponovnem pojavu prepovedanega antibiotika. V sporočilu za javnost, ki so ga pripravili v kmetijskem ministrstvu, so zapisali, da sta pozitivna dva vzorca s prog Jiršovci II in Godeninci, kjer kmetje oddajajo mleko v ljutomerski obrat Pomurskih mlekarn. Veterinarska uprava Republike Slovenije je izvedla vse predpisane ukrepe, pobrala individualne vzorce na obeh mlečnih progah, obvestila Urad kriminalistične policije in tako v sodelovanju s Pomurskimi mlekarnami preprečila, da bi prišlo potencialno oporečno mleko v prehransko verigo in naprej do potrošnika. Vzorec mleka z mlečne proge Jiršovci II, ki je bil vzet 21. aprila, je pozitivno reagiral na kloramfenikol pri hitri metodi Elisa, pozitiven je bil tudi na testiranjih na dveh območnih enotah Nacionalnega veterinarskega inštituta v Murski Soboti in Mariboru. Na testiranju na Nacionalnem veterinarskem inštitutu v Ljubljani je ponovno pozitivno reagiral pri metodi Elisa in plinski kromatografiji. Dokončna potrditev prisotnosti kloramfenikola bo znana, ko bo dobil VURS rezultate testiranj iz akreditiranega laboratorija Che-lab v Italiji. 28. aprila pa je bil odvzet še en vzorec mleka na progi Godeninci, ki je pozitivno reagiral na metodo Elisa, in tudi ta vzorec bo poslan v akreditira- ni laboratorij v Italiji. VURS je zato odredil, individualno vzorčenje obeh mlečnih prog, pobranih in pregledanih je bilo 118 vzorcev, 45 s proge Jiršovci II, 73 pa s proge Godeninci Na progi Juršinci II so bili vsi vzorci negativni, na progi Godeninci pa je bil pri hitrem testu ugotovljen en pozitiven vzorec Kmetu, pri katerem so odkrili pozitiven vzorec, je do nadaljnjega prepovedana oddaja mleka. V Pomurskih mlekarnah so nam povedali, da so mleko z obeh sumljivih prog ločeno predelali v sire in jih uskladiščili pod uradnim veterinarskim nadzorom do potrditvene analize. Mag. Ivo Rotdajč, direktor Pomurskih mlekarn, pravi, da namenjajo v njihovem podjetju prednostno skrb zdravju potrošnikov, zato skrbijo za neoporečnost svojih izdelkov. Zaradi redne in temeljite kontrole prevzetega mleka so tako tudi zdaj preprečili, da bi prišlo sumljivo ali celo oporečno mleko v prehransko verigo ter naprej do po- trošnika. Če bo tudi analih nega laboratorija sotnost klora tn fc*11*10 ^[i se zastavlja vprašanj , । antibiotik sploh P c še posebej velja za P li 11. kjer "blliv^^f vzorci negativni. M pa je bil pozitiven ; , z gospodinjo na k odkrili pozitive*1 '■ izvedeli, da pri ni1 krav in oddajajo ■ 230 litrov mleka, z I čas ravnajo enak°' nju vimena so up0' , vilo Lekaseptai. k* 8 kupiti v veterina*^- / kmetijskih trgovin^ r vilo vsebuje preP°' ’ ,. biotik, pa ji ni znm* re prevzeti odgoV1’*--sledi c e, ki so naSta ^vdi’ tega zdravila. 1 e j i ■ prepoved oddaje 1 ,..yjj zdaj zlivajo vstran,.^ prihodnost n. ^<1 usmerjena v rejo kr* Zaradi posledic ponovne kloramfenikolske afere so zaskrbljeni tudi v Pomurskih mlekarnah, ki so na njen račun že v lanskem letu izgubili dobršen del prihodka. Samo zaradi uničenja okuženega mleka so bili ob 100 milijonov tolarjev prihodkov, posredna škoda, ki je nastala zaradi izgube zaupanja med kupci njihovih izdelkov, pa je še veliko večja. Shod Evangeličanske humanitarne organizacije v Bodo^ Zbrali 800 tisoč tolarjev za dobrodelne namene Vsako prvo nedeljo v maju pripravi Evangeličanska cerkev na Slovenskem humanitarni shod Evangeličanske humanitarne organizacije (EHO). Gostiteljica letošnje dobrodelne prireditve, ki poteka že 37. leto po vrsti, je bila Evangeličanska cerkvena občina Bodonci. Pri organizaciji in v programu so sodelovali številni verniki ter duhovniki in du- hovnice EvanS Lendavski svetniki spremenili odloke o prostorskih ureditvah Lekova kompostarna spodnesla ekološko varovalko Nova lokacija znana, vprašanje stroškov ostaja Lendavski svetniki so namero Albina Brencla, da bo v odkupljenih prostorih Nafte Lendava zagnal predelavo mineralnih olj in rabljenih gum, pred dvema letoma ustavili z ekološko varovalko, ki so jo vnesli v odlok o prostorski ureditvi za nižinski in gričevnat del občine ter mesto Lendava. In pri tem so vztrajali za vsako ceno in kljub opozorilom stroke, da to ne sodi v občinski odlok, in razlagam, da ga bo zaradi njegove nezakonitosti mogoče pravno spodnesti. Pa ga ni spodnesla tožba, kakor so napovedovali nekateri, ampak kar svetniki sami, seveda sedaj v novi se- stavi. Na zadnji seji so namreč sprejeli spremembe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih in določilo, da >... ni dovoljeno skladiščenje, odlaganje, sežiganje ali kakšen koli drug način uničenja tistih odpadkov, ki ne nastajajo na območju Upravne enote Lendava«, zamenjali z naslednjo vsebino (za mesto Lendava): »V industrijski coni se dovoli uničenje odpadnih snovi, kot je deponiranje, sežiganje in predelava le na podlagi soglasja, ki ga izda Občina Lendava po predhodnem mnenju občinskega sveta. Vse dejavnosti v industrijski coni morajo izvajati monitoring po veljavnih zakonskih predpisih (voda, zrak, zemlja, hrup...) in o rezultatih obveščati javnost.« Predlagatelji sprememb so v obrazložitvi zapisali: »S predlaganimi spremembami ... bo občina Lendava omogočila prihodnjim investitorjem gradnjo objektov, ki še zagotavljajo kvalitetne pogoje bivanja in varovanja okolja ter preprečitev razvrednotenja okolja... Kljub spremembi odlokov ostaja obveza investitorjev, da pridobijo soglasje občine.« V ozadju sprememb sta torej Lekova kom-postarna in pripravljenost občinske oblasti, da ponudi roko za sklenitev dogovora, čeprav so drugo postavili v pozo, da stisne, če ji kaj ne bo po volji. Kljub temu delovni skupini občine in družbe Lek, ki se že peti mesec pogovarjata o morebitni lokacije kompostarne, izjave za javnost še vedno nista dali, vendar pa je sprejeti odlok že znak, da so blizu konca. Kot je slišati, naj bi jo postavili v industrijski coni oziroma na desni strani ceste, ki vodi do Nafte, in sicer na zemljišču pred železniškimi tiri In če še kaj ostaja odprto, je to vprašanje stroškov nove lokacije. Lek sedaj preračunava, pri tem pa ne bo spregledal, da je za kompo-starno tudi od lendavske Komunale za skoraj trideset milijonov že odkupil zemljo pri čistilni napravi Na to, da bi vsi stroški nove lokacije zgoreli zgolj na njegovem hrbtu, ne bo zlahka pristal. M. H. rkve. piraj svojo rokO^^pJr Geza Filo, Pc .|tlifR v časke humam*1 ,/ pa je v sv0omdj • L ca Murske Sobote je polepšana ■ J ( mi se najde tudi zastava Evr°C j Kranja snemajo in fotografki ir spomenike in stavbe, ittnp'1,. prometno križišče, drevo ji+y mi zazdi za odtenek - ali ■' kot doslej. Medtem ko je deževalo, je nekdo poskrbel, kratek čas v zgodovini zapostavljanja. Pomurje■' nutek. VESTNIK z 6. maj 2004 EVROPA 5 ji K |f tl D°lga vas je najbolj čutila mejni prehod -ijo, čakalne dobe!? Mog vec u praznovanje vstopa Slovenije v Evropsko '* imeli prm gotovo v Glinški občim. ln m inuli meiw«a ptrtnnL t oiga vas • Ya’; Her mi v preteklih le-’'^ra nastajali; dnine ko vozil. Razmere * h včasih celo nevzdržne, '‘‘‘Mujalowdido pro- upor prehoda. Če bo-Htžalt napovedi, se to ne **4^0 saj je ukinjen ^ipregled. ' <../'* prunmanjt s len 7""r’ " u,:i, na ploščadi ’“Rlnni Biuheii. kjer so v;;r?'pesteiProgrim(nago-Whs padjlcl, baVim kara-Itto'Grope idr), sledi-4ihEd?’p^ U ce T' 'tnyszentmiklos in ,c’ ter zvečer še Proslava v Lendavi. Tovorni m ves promet na mejnem prehodu Dolga vas - Redics je tokrat obstal (za nekaj časa) zaradi prireditve ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU. Tako so lahko prišli na prizorišče pred trgovino Kompas tudi konjeniki iz Lendave in okoliških krajev, to pa je bilo vsekakor nekaj posebnega. Foto: J. G. isme so Evropo pričakali v Gederovcih i f K i & a Hodošu n / * I ~ jantar. h ?* KuC j,n ln G0° mol * takno in 1 "dv’k Orban »o na večer vsi P slovenU "s Hodošu. Zadovoljstvo |eS 1 Uce ko Ma si - obkrožena J m . ? ^toemanov - izmenjavala 1 v « sedaj sva v Sloveniji, sedaj p Kočan seda, spet na 1 prestopanj tvi aslato-vedn0 . ' 1 400 hektarjih 1 , /r pa je še vedno »jr Koruzi namen) J pp: tarjev, po ponovno zasejal’ n3 „,i k, „ bodo V pf^ ’ 200 do 251) l,fk Rakičan tarjev kmetijskih "J 300 hektarjev mahi vršine pa so i#u jVio°eS pl«* ranja novih * ^BTNlKsmaj 2004 GOSPODARSTVO Elektromaterial presenetil v Frankfurtu Razvoj, ki vodi v povezave Hektromaterlal Lendava, čtužba s štiridesetletno tradi-Mo pniimidnie elektroinsta-Mskejpi nsiterUla, je aprila ’'IrMikfurtu - na nalvečK*11 *aiu ttriuroinstalaclj in t®,* Mjave v Evropi in pomem-Mtm v svetovnem merilu -poslovni partnerje in konku-ttneo presenetil s tremi novi-' dn>žimnil stikal in vtič-brine barvne kombina-Mt'mtnoiljw oblike so vzbu Me ni (tain pozornosti iti ^iskovalci nhm skoparili s priznanji in pohvalami, direktor družbe sttlan Šoš ’Ril,di jih iidelJk P11 ssuj' 'mik pri um pa se zgledovali ■ 'wbnih trendih v arhitektu-Majhno podjetje. kot s svetov-nta ictru so, si pač ne more ^-štiuinnadr oblikovalcev, M- jih ■ njo veliki, a potem ptav UHrraju v tekmo za Po videnem na sejmu so Seteoglasili pmetKultu kupci ’’kletje izdelke pa bodo dali Mtt?v pi.|clnih mesecih. Od Movnihnjvn-, ki mj ph imeli '■ ^fltu pa si i*r a|i । tudi utrdi-lastne blagovne znamke na T^evmpske skupnosti, kjer so Ptisotni in na novih v Bolga-'Momum|i in Ukrajini u r ir ^''mjtga vzhoda in Afrike. prav Frankfurt? »Naša ^ie. di je ta sejem največji wc vložek v udeležbo glede j di । m gi ki -io poslovnih najbolje obnese ,• M ™Štefan M. Regionalni se|-1 fth ne zanimajo, zato pa so drugo leto gost frankfur ^remenjen zakon o varstvu potrošnikov ^ja dvojezično poslovanje Nihče ne ve, kaj J V ■ 0 Pomeni v praksi Sospremembe predlagali, jih razlagajo vsak po svoje in ukmtn o varstvu p®" morala po-potovati v J*«« jeziku, m območju ‘.kupnuuib pa J' Minskem aU tu.rdisr te nrav ho dt’ t tudi V urad i ne'C, u, praksi. k “M očitno, to , «■ > M vsak pO rai- 'A?'"4' poslanca narod uit ^'tpnosii, pobud posla-narodnostne mjn„nA Vwunct ,, '14b"O morala podjetja m sestavine v Lilijan madžarskem je-^kPozsonei pravi, mxime povsem t \f ®'6tn\u kupcu da- ■ i M -da to blago lahko Nrik" nitodim P*'uk0 's,kl nekaj da nase in tskega, kjer jim pripada razstavno mesto v osrednji hali osem. Sejem svetovnih razsežnosti pa je tudi dobra preglednica ponudbe in priložnost, da se primerjaš in vidiš, kje si. »Menim, da se po dizajnu in kakovosti izdelave lahko merimo z zelo dobrimi in se lahko štejemo v višji srednji razred,« je povedal sogovornik. Seveda pa ostaja področje, kjer niso dovolj močni, da bi lahko lovili konkurenco. Gre za tako imenovane EIB-instalacije ali instalacije z možnostjo programiranja, ki pa jih bo moral po napovedi sogovornika v prihodnje izdelovati vsak resni proizvaja ki mu je do sklenitve posla, mu bo odgovorilo v jeziku danega naročila. Poslanka tudi zavrača razumevanje določila, kot ga je predstavil Roberto Battelli. Pojem poslovanja tudi v jeziku narodnosti razume le v smislu komunikacije, nikakor pa, da bi podjetja morala izdajati na primer dvojezične račune, čeprav bi v celostnem razumevanju pojma poslovanje morala delati tudi to. Predsednik druživa lendavskih menedžerjev Stefan Sobočan pravi, da mu spremembe zakona niso znane in z njimi tudi ni bi) seznanjen, očitno pa bo določilo potrebovalo dodatno tolmačenja, saj ne bi bilo dobro, kot je dejal, pravico do dvojezičnosti mešati z gospodarstvom. Zanj nesprejemljiva bi bila tudi razlaga, ki bi podjetja na območju narodnostne skupnosti postavljala v neenakopraven položaj oziroma jim zaradi tega VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Britata. .. ...... ..»ta < alll o *«<*• II “.Tri. ■ lec elektroinstalacij. To razvojno nalogo so si v srednjeročnem razvojnem načrtu poslovanja zastavili tudi v Elektromaterialu in pomeni, da bi osnovne produk te osvojili do leta 2006,»... vendar pa moram priznati, da smo pri teh razvojnih nalogah še na začetku. Ob iskanju lastnih razvojnih rešitev namreč iščemo tudi možnost povezovanja še z drugimi producenti. Dokončna beseda o tem, ali se opreti izključno na lastna razvojna znanja ali se pri tem povezovati s kom drugim, še ni bila izrečena,« je dejal sogovornik. Kljub tej novi tehniki pri elektroinsta- povzročala dodatne stroške. Sicer pa so v Varisu, kjer je direktor, s kupci že sedaj komunicirali v jeziku, kot se je sam predstavil, vse z nampnom, da zadovoljijo potrošnika in da seveda sklenejo posel. Feri Pucko, samostojni svetovalec pri pomurski gospodarski zbornici, je povedal, da jih v zvezi z dopolnilom zakona o varstvu potrošnikov o dvojezičnem poslovanju podjetij na območju avtohtonih narodnosti nihče ni seznanil niti jih vprašal za mnenje, ne ve pa, ali je bilo kaj govora o tem na centrali. Kot ga sam razume, naj bi določal, da bodo podjetja na dvojezičnem območju morala izdajati tudi poslovne listine v obeh jezikih, to pa se mu ne zdi sprejemljivo. Sprememba zakona o dvojezičnem poslovanju tudi ni poznana Andreju Cimru, svetovalcu Združenja potrošnikov Pomurja. Majda Horvat lacijah pa se klasiki še vedno napoveduje zelo dolga življenjska doba in je zato tržno še vedno zanimiv izdelek. M. H. Lendavski razvojni sklad v rokah politike Hudič je prišel po zavedene Župan Lendave In direktor lendavskega razvojnega sklada vztrajata, da se dokapitalizacija sklada mora izvesti v skladu s sklenjeno pogodbo z republiškim javnim skladom v Ribnici na račun premoženja občin, ustanoviteljic sklada. Aktualni problematiki lendavskega razvojnega sklada posvečajo mediji po mojem mnenju daleč premalo pozornosti in prostora, ki nikakor ni v sorazmerju z možnimi negativnimi posledicami za razvoj sedmih prekmurskih občin in pa seveda s spornostjo postopkov ter odgovornostjo vpletenih. Žal sta šla mimo javnosti tudi razprava in sklep občinskega sveta v Črenšovcih, ki je na svoji 12. seji ponovno zavrnil predlog o dokapitalizaciji lendavskega razvojnega sklada pod predlaganimi pogoji- Naj na kratko ponovim dosedanje bistvene aktivnosti v zvezi z navedeno sporno dokapitalizacijo: Država je iskala način, kako zagotoviti denar v višini 500 milijonov tolarjev za plače zaposlenim v MURI (kar je seveda vse pohvale vredno), in izvajanje tega projekta naložila državnemu javnemu skladu v Ribnici. Ta je z razvojnim skladom v Lendavi, katerega ustanoviteljice in lastnice so občine, sklenil pogodbo o najetju posojila v navedeni višini, obenem pa mu s sklenjeno pogodbo naložil, da za isti znesek mora odkupiti Murin objekt v Lendavi. Končni učinek z vidika občin očitno fiktivne pogodbe je naslednji: Občine so si prek Galex z dvema generičnima zdraviloma Lastna proizvodnja zanje razvojna pot Galex, d, d., Podjetje za proizvodnjo in promet s farmacevtskimi in drugimi izdelki iz Murske Sobote, je lani ustvaril 2,3 milijarde tolarjev prihodka ali odstotek več kot leto prej, poslovno leto pa končal z dobrimi 50 milijoni tolarjev dobička. Ta je višji za 6,2 odstotka. Vodstvo družbe je s poslovnim izidom zadovoljno, saj je ta glede na poslovno manj ugoden čas v okviru pričakovanj. Čeprav je ustvarilo podjetje Galex devetdeset odstotkov prihodka z veledrogerijsko dejavnostjo oziroma od prometa s farmacevtskimi in drugimi izdelki, vidi svojo razvojno pot v proizvodnji lastnih izdelkov. Lani so naredili več kot šesto tisoč kosov lastnih izdelkov ali skoraj 12 odstotkov več kot leto prej, trgu pa ponujajo petnajst že registriranih izdelkov za samozdravljenje. Podjetje Galex je med slovenskimi proizvajalci zdravil za samozdravljenje edino, ki se je uspešno podalo na pot priprave zdravilnih Čajev, in to dejavnost bodo ohranili in razvijali tudi v prihodnje. Slovenski trg namreč postaja čedalje pomembnejši kupec njihovih izdelkov, saj so s temi izdelki lani prodajo povečali za petnajst odstotkov, manj kot prejšnja leta pa so iztržili v Pomurju. Letošnje leto pa je za podjetje prelomno tudi zaradi proizvodnje in prodaje generičnih zdravil. V lanskem letu so dobili dovoljenje za promet z zdraviloma Zitrocin in Meloxan. obe zdravili pa sta že tudi razvrščeni na listo zamenljivih zdravil, kar pomeni, da ju bodo zavarovanci dobili na zdravniški recept brez doplačila. Zitrocin, ki vsebuje učinkovino azitromicin in sodi v skupino antibiotikov, bo prišel na trg maja, meloxan pa predvidoma jeseni. Vodstvo Galexa tako za letos načrtuje višji prihodek od prodaje lastnih izdelkov, na isti ravni pa bo ostal prihodek od veleprodaje Tega, koliko izkupička jim bo prinesla prodaja generičnih zdravil, v Galexu Še ne napovedujejo. M. H. svojega sklada nakopale dolg v višini 500 milijonov tolarjev, ki ga bodo morale skupaj z obrestmi vrniti v desetih letih, v uteho pa so postale lastnice Murine ‘podrtije’ v Lendavi, katere dejanska vrednost po mojem mnenju ne presega 100 milijonov tolarjev, poleg tega pa naj bi nosile še stroške vzdrževanja kupljenega objekta v korist novega najemnika. V skladu s pogodbo naj bi imele občine tudi možnost, da sklad iz Ribnice dokapitalizira lendavski sklad v vrednosti posojila, kar pa zadevo vsebinsko (premoženjsko) popolnoma nič ne spremeni. Na kar je treba opozoriti pri vsej tej stvari, je naslednje: 1. Državni sklad je izvedel postopek državne pomoči družbi Mura s pomočjo fiktivne pogodbe z razvojnim skladom na regionalnem nivoju in s tem prenesel finančno breme pomoči na sedem občin, ustanoviteljic sklada. 2. Tudi Če bi občine kakorkoli želele ali morale sodelovati pri navedeni sanaciji (po mojem mnenju neučinkoviti), je nesprejemljivo, da se to breme naloži le na ramena občin lendavskega rajona, ne pa na ramena vseh občin v regiji, še posebej tiste, kjer je sedež družbe, ki pomoč sprejema. 3. S pravnega vidika gre za oškodovanje premoženja razvojnega sklada iz Lendave, posredno premoženja občin ustanoviteljic, za kar morajo odgovorni organi sklada tudi odgovarjati. Apeliram na svetnike in župane vseh sedmih oškodovanih občin, da se, tudi zaradi sprejetih obveznosti po pogodbi, dokapitalizacija izvede, vendar le v višini dejanskega povečanja premoženja sklada, ki je nastal na podlagi opravljenih transakcij po pogodbi (pogodba pravi: konverzija terjatev Javnega sklada v namensko premoženje Razvojnega sklada v višini...). Ob tem je treba tudi poudariti, da pri politiki sklada odločajo vse ustanoviteljice glede na ustanovitveni delež, torej enako tudi pri izvolitvi predsednika nadzornega odbora sklada ali izvolitvi direktorja sklada. Drugačni predlogi so tako rekoč neokusni. Na koncu naj dodam še eno cvetko, ki nazorno kaže sposobnost nekaterih pri izmotavanju pred odgovornostjo. V enem od dnevnikov sem prebral povsem ‘resno’ izjavo enega od akterjev navedene afere, da občine ne bodo utrpele nobene škode, saj sklad spornega objekta ne bo prodal pod ceno. Kot da bi kmet, ko mu toča popolnoma stolče pridelek na njivi, rekel, da ni utrpel nobene škode, ker pridelka z njive ne bo prodal pod ceno niti njive ne bo šel več pogledat. Stvar je lahko zabavna, dokler tako govori politik, precej trpka pa postane, ko se pod njo podpiše ekonomist. Jože Nerad, Črenšovci, občinski svetnik KMETIJSTVO 6. maj 2004-VES® Cene sredstev za varstvo rastlin KG Rakičan, trgovina Zmo-vit Lipovci Fungicidi Cena v sit cuprablauz 1/1 850,90 baycorwp25 10 g 350,50 bayleton special 5? 101,70 dithan dg 1/1 1.375,60 archer top 1/1 6,769,00 delan 0,1 1.566,9 euparen 1/1 4.197,00 pepelih 1/1 497,00 rubigan 100 mJ 1.300,00 opus team 1/1 7128,00 topasc 250 g 2.001,00 antra col 1/1 1.613,00 antracol 0,1 282,20 dithane m-45 1/1 1.300,00 falcon ec 4 60 11 11.638,00 artea330ec 1/1 11.17000 ridomil plus 1/1 2.549,00 cunater 1/1 3141,00 Volitve organov kmetijsko-gozdarske zbornice V republiški zbornici več Pomurcev Iz Gornje Radgone Obnova sadovnjakov Na območju R^«00^ Volitve bodo 9. in 10. maja Organom Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije ter njenih območnih enot in izpostav se izteka prvo mandatno obdobje, zato je upravni odbor zbornice že sredi marca sprejel sklep o razpisu volitev v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, v svete območnih enot in v izpostave območnih enot kmetijsko-gozdarske zbornice, volitve pa bodo 9. in 10. maja. 9. maja bodo volitve v prvi volilni skupini, svoje delegate v organe kmetijsko-gozdarske zbornice pa bodo volili kmetje oziroma lastniki kmetijskih zemljišč. Pomurci bodo izvolili v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je najvišji zbornični organ. 9 članov, za ta mesta pa na sedmih listah kandidira 61 kandidatov. Istočasno z volitvami v svet republiške kmetijsko-gozdarske zbornice bodo tudi volitve v svet območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Murska Sobota, kjer se bodo vo-lilci odločali med 84 kandidati s sedmih kandidatnih list, v svet območne zbornice pa bodo izvolili 13 članov. Po pet Članov bodo kmetje oz. lastniki kmetijskih zemljišč izvolili še v odbore izpostav območne enote Murska Sobota Za članstvo v odbor izpostave v Gornji Radgoni se poteguje na Štirih kandidatnih listah 20 kandidatov, v lendavski izpostavi na petih kandidatnih listah kandidira prav tako 20 kandidatov, podobno število kandidatov na štirih kandidatnih listah pa je tudi za ljutomersko izpostavo. Za izpostavo Murska Sobota je na šestih kandidatnih listah 29 kandidatov. V ponedeljek, 10. maja, bodo še vdlitve v drugi volilni skupini, ko bodo volile svoje člane v organe kmetijsko-gozdarske zbornice zadruge in druge pravne osebe. V nasprotju s prvim mandatom, ko so imele vse območne enote v svetu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije po šest članov, bo tokrat članstvo v svetu odvisno od Števila Članov kmetijsko-gozdarske zbornice v posamezni območni enoti. V svetu republiške zbornice bo tako imelo Pomurje v prihodnjem mandatu devet članov. pelskih goric |e " ir -- ; ste vinska trta Uel«^U Radgonske gon« 301 hektarjem, Vinogradništvo in vib . pdskiVrhpa^^ tani. V delniški družbi BMP’ ske gorice iz G. Radg« ; nekaj več kot 50 Ijišč, namenjenih za P' £ nasade V družbi se■ je treba tovrstne obnavljati, saj iz obnovi^* sadov hunske kakovosti O sem pripravljajov -' družbi 6 hektarjev ze«F’ jih namenili za nove) Ludvik Kovač nasade F KI. strdby 0,02 1.253,80 Insekticidi oleodiazinon 1/1 847.60 belo olje 1/1 800,30 a etan 40 g 1.679,00 mimic 200 g 2.304,00 decis 1/1 7.493,00 karate zeen 1/1 9.808,00 OltflUS 10 ml 356.50 perfection 1/1 2.805,00 actelic 0,1 1.200,00 bosta quick 0,1 1.603,00 fastaclO % sc 0,11 1.209,60 zolone liquide 125 ml 1,344,80 cal ipso 0,1 3.614,90 volatonec5OO 1/1 4.197,50 mesuralfs500 0,21 3.039,50 mesurol fs 500 1,0 10.350,00 karate zeon 50 ml 781,60 Herbicidi touchdown 11 2.000,00 sencor 11 13.140,00 golta 1/1 6.037.00 betanal tandem 11 9.808.00 fofar 11 2,880,00 dual gold 11 5.000,00 goltix 0,1kg 938,00 p rim extra gold tz 11 2.630,00 pyramin turbo 11 4.710,90 sekater 0.3 kg 3 995,00 sencor 100 g 2.135,00 stomp 330e 11 1^976,00 frontier 1/1 5.995,00 herbocid 1/1 1.015,00 tarot 50g 13.034,00 agill 1/1 11.094.00 tell 20g 4.294,90 motived 1/1 12.900,00 motiven 0,51 6.939,00 betanal progres of 1/1 8.990,00 merlin 140g 8.082,00 equip 1/1 6.886,00 devrinol (edini registriran v bučah) 1/1 6.636,00 Foliama gnojila p rotifert (proti stresom) 1/1 1.227,50 dri m (proti stresom) 1/1 5.050,00 Močila Nufilm 1/1 4.336,00 pinovit k 1/1 1.297,00 nufilm 0,1 701,20 Za čebelarje Vzreja narejencev in kakovostnih matic za lastno uporabo Po vnosu zajedalca varoze moramo že več kot dve desetletji zaradi škode, ki jo povzroča, obnavljati čebelje družine. Da pride do odmrtja čebeljih družin, je zadosten razlog že majhna nepozornost. Ko čebelar opazi, da z družinami ni vse v redu, je ponavadi že prepozno. Močno napadene družine s parazitom varoze se skoraj ne da rešiti. Vsak čebelar pa se mora zavedati, da nekaj čebeljih družin iz različnih razlogov čez zimo umre, zato si mora vzgojiti rezervne družine, s katerimi spomladi nadomesti pozimi izgubljene družine. Najprimernejši čas za narejen-ce in vzrejo matic je obdobje, ko so čebelje družine na vrhuncu svojega biološkega razvoja. To pa je v severovzhodnem delu Slovenije ravno v maju, ko je v naravi največ cvetočih rastlin, med akacijevo m kostanjevo pašo. Po točenju kostanjevega medu pa ni več primeren čas za narejence, ker nastopi obdobje brez paše in rado pride do ropanja, zato moramo narejence krmiti, drugače se do zime ne razvijejo Najbolj preprost način je, sestaviti narejenca v času, ko družina pride v rojilno razpoloženje. To je seveda takrat, ko družina že potegne matičnike. Navadno vzamemo po dva do tri sate s pokrito zalego, take, ki imajo matičnike, dodamo pa tudi po dva sata z medom in cvetnim prahom. Te sate zložimo v tako imenovani prašilček (5-sat-ni). Če je na teh satih več maličnikov, pustimo najlepšega, druge pa previdno odrežemo z ostrim rezilom in nanje pozabimo. Damo jih v leseno candrovo ma-tičnico, ki jo vložimo v družini v medišče, da se matica izvali. V matičnico damo malo sladkornega testa ali kapljico, kepico medu, da ima matica hrano. Izležena matica je zelo lačna. Ko je matica izležena, jo uporabimo za trisatnega narejenca z mlado matico, ki se običajno opraši v desetih dneh. V tem času ni dobro odpirati plemenilčkov, ker se čebele bojijo za matico in jo stisnejo v klobčič, kjer navadno umre Ko delamo take narejence, je dobro, da čebele poškropimo z vodo. Dobro je, če jim v pitalnik nalijemo nekaj vode, ker Če takih družin ne odpeljemo vsaj štiri kilometre vstran, se stare čebele vrnejo v stari panj in jim manjkajo prinašalke vode. Imamo pa tudi način, da naredimo narejence z mlado zalego, da si čebele same potegnejo zasilni matičnik. Tega primera ne priporočam, ker zasilna matica m tako kakovostna, kot je iz roji-vih matičnikov, zato je bolje, da matico kupimo pri registriranih vzrejevalcih, kjer je vzreja pod kontrolo Kmetijskega inštituta Slovenije. Ne smemo pa pozabiti, da take mlade družine moramo krmi- ti, če v naravi zmanjka paše. Dober način narejanja rezervnih družin je po točenju kostanjevega medu, ki je pri nas navadno zadnje. To naredimo tako, da pokrijemo matično rešetko v AŽ-panju. nato pa prestavimo vsaj štiri sate pokrite zalege in nekaj medu v medišče. Odpremo izletno odprtino, s čimer omogočimo čebelam izhod. Stare čebele se vrnejo v plodiščni del, mlade pa ostanejo v mediŠ-ču in tem dodamo že oprašeno matico. To dobimo pri rejcu matic že v ustrezni matičnici. Ta postopek je zelo zanesljiv in ne potrebujemo dodatnega panja, saj bomo imeli v enem dve družini. Tako matico kontroliramo čez deset dni in takrat po navadi že zalega. Tudi tokrat ne smemo pozabiti na hrano. Če čutijo pomanjkanje, matice ne zalegajo ali pa zelo malo. Najbolj verodostojen kazalec pašnih oziroma nepašnih razmer je seveda tehtnica. V času, ko mlada matica še ne zalega, stara zalega pa se izvali, je idealen čas za zatiranje varoze. Pride namreč čas, ko ni pokrite zalege in je varoza okužila čebele. Če smo pravilno ukrepali, bomo imeli čez čas v panju staro in mlado družino, ki nam v obdobju, ko nam varoza še zmeraj povzroča žrtve, veliko pomeni. Mirko Jurinec Sod brez primere LF Janez Viher, samostojni podjetnik iz Podgradja v ljutomerski1 w priznan sodarski mojster, ki se s tovrstno dejavnostjo । ve1"*^ let. S sinom Janijem, ki je pri njem zaposlen, sta se le ° , projekta, in sicer izdelati okoli 25.OOO-litrski sod, kise ■ industriji. Naročilo gaje podjetje iz Pančeva v Srbiji. De|aia .j dni, porabila pa dobrih 5 kubičnih metrov macesnovega^ najbolj ustreznega pri kemijskem procesu pripravljanja daljnjo obdelavo. Po delih so sod že transportirali v p darska firma Viher ponovno sestavila in predala uporabni' ' Košara za knjigo rekordov? Društvena ocenjevanja vin Sveti Jurij ob Ščavnici Na Rožičkem Vrhu so ustanovili aprila lani Društvo ljubiteljev vin in narave. To je izvedlo ocenjevanje vin na poseben način. Med suhimi in polsuhimi vini je prejela najvišjo povprečno oceno družina Korošec z Rožičkega Vrha pred Andrejem Kranerjem od Svetega Jurija ob Ščavnici in Matjažem Korošcem z Rožičkega Vrha. Med sladkimi in polsladkimi vini je dobilo najvišjo oceno vino Irene in Slavka Kolmaniča z Rožičkega Vrha, drugo mesto je pripadlo Vladimirju Lovrecu iz Terbegovec in tretje Cvetki Krajnc od Svetega Jurija ob Ščavnici. i F. KI. Črenšovci: kmetijski program V občini Črenšovci bodo namenili letos za kmetijske programe sedem milijonov tolarjev. Program je obravnavala komisija za kmetijstvo in ga potrdil tudi občinski svet. Tako bodo sofinancirali programe: kalcifikacija tal, kemična analiza zemlje in krme, remont ali obnova črede krav molznic in dojilj, testiranje traktorskih škropilnic ter regres za nakup semen in sadik v zelenjadarstvu. Del sredstev pa bodo namenih za Čebelarsko društvo Črenšovci, Govederejsko društvo Črenšovci ter Vinogradniško društvo Bistrica in Velika Polana. Komisija za kmetijstvo pri občinskem svetu je predlagala občinskemu svetu, da je sprejel spremembe odloka o vodovarstvenih pasovih okrog črpališč pitne vode v Crenšovcih, Žižkih, Trnju ter Dolnji in Gornji Bistrici ter pravilnika o gospodarjenju na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju okrog črpališč pitne vode v občini Črenšovci. Matija Mlinarič iz Lipovec, ki plete košare že več kot spletel tudi košaro iz šibja, ki se bo morda uvrstila v - ^etfr rekordov Gre za okoli 250-litrsko košaro, ki meri*^ jujOF’ sedem parov ročajev. Za pletenje je Matija uporabi I o ■ les je podaril domačemu turističnemu društvu. J- 2- 4^' Po naših znanih poteh Tudi v krajih ob reki Muri je lepo in zanimivo Začetek na Otoku ljubezni ^ovci-Melinci-Gomja, Srednja, Dolnja Bistrica jn ižŽ^T°!°ku 1,ubez' Moieto J^'Toje tam’ Mer Pfkeditev Buj-^1 Uni pa ste gotovo th sonce kad" sJk«o res !*Po in P l[imorate, davas da ne os- e g. 51 od I žakovec d o SIno sledil* ^’^Ihe n smo neka-^’ptasL./^i^n^čno ,so se na zaka'mu tal gojev za vstop1 Slovenijo. Pijan prevrnil^ Prvega voznik motornfg -dnegi. ker na plin, to pa l povezano s stop l : krvi tl, zapeljal s ceste i ski steber mosf škodovala, nastali tisočakov škode- Društvo upokojencev Radenci je pripravilo kegljaški turnir, kije bilo hkrati regijsko in prijateljsko tekmovanje v kegljanju, katerega so se udeležile ekipe društev upokojencev Lenart, Lendava, Radenci, Ivajnkovci in Murska Sobota. Tekmovalce je spodbujal tudi nekdanji svetovni prvak v kegljanju Miro Steržaj. Tri prvouvrščene ekipe društev upokojencev Murska Sobota, Lendava m DU Radenci so prejele pokale, preostale pa priznanja, ki so jim jih podelili predsednik Športne zveze Radenci Tonči Sečko, predsednica Društva upokojencev Radenci Breda Žnidarič in vodja kegljaške sekcije pri DU Radenci ivan Hajdinjak. L. Kr. V drevo, ni cesto In Iz Nedeljo pri Apačah voz avtomobila hitrosti (lahko “8ste J, > zap<

e kov KaJpazaS^ , Evropske Po smov priložnosti^^ Tojeverie'^ zmikavtov^ h 5ob postaje v M« .d’ dlislovensljie nema v odkrivanju prekmurske preteklosti,« piše Vilko Novak. Vendar je bila zgodovina le njegova dodatna dejavnost. Škafarjev osnovni poklic je bil poklic duhovnika. Po novi maši leta 1935 je opravljal duhovniško službo na Prevaljah, pri Sv. Juriju ob Taboru, v Vojvodini in Nemčiji kot izseljenski duhovnik, v Slovenskih Konjicah, med 2. svetovno vojno na Madžarskem, po vojni spet v Slovenskih Konjicah, na Keblju in končno v Radljah ob Dravi. Neresnično pisanje Vaneka Šiftarja in Miška Kranjca o prekmurskih katoliških duhovnikih je spodbudilo Ivana škafarja, da se je poglobil v delovanje prekmurskih duhovnikov, predvsem Ivanocyja in njegovih sodelavcev. »Ivan Škafar, ki je bil najprej zvest duhovnik in obenem zvest raziskovalec prekmurske preteklosti, posebej prekmurskega tiska, si ni mogel {panje Ivana laniprma iJ^SMllskem durmi v Martinju je bilap. upanje f Uidi ihina' * so se poleg množice vaščanov ^efan r1 ° ,ne Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, %.1 ' kultur! Unar *n župan občine Gornji Senik Martin 'n mešani^r28raiou so nastopili moški kvartet KNJIGA nami ".,CampV\nin\9a\amar(o<5...oplet jevbv vc S04™” 'a knjigo Ivan P°'^e pri h ' u«idil Lope Kozar ml, ki se rAiožba Stop _ b« v- ie “ g0voti pa o sv Miklavža Murska So 'že dva 2” ku 'vanu Camplinii ki F kli«b s ’ . kalnosti id . 'ta^vedno- v b 'oeuničhNO "d ^"^jetodUs bogojini.W^ H šub,, '' narodnega hero|a zapor. 1 • n.v" 111 Danijela H dasa v budimpe ^e(Vjavi, $ tnik )«rhu,vMatib^n&u.jep^ ' '• čin r naGornie fttvjejep . AQ^Wdk KWu- Neu^^ar st^ XdraflCi.kis0 na. ,, w ,;,ixin;ni>sti prebivata^ blast tako . /Staviticerkev, v i dmv 1964^°°^ vndbeno dovoljenje dobili ^e vv.v. t ** N porušil strop kuP ^a. ČeP ''"''.kasneje p HUMposledicami v sv°P ’> ' * n«tečo mkull niso iskali m ’ ?edetiza sm pravi, da ne mo a aeuni£ I 'n 'Xn,h Wi«Namesto tega sta op pobirajo P cerkve in kar m zanemaT'' vor z goSt ,,f nPr- v Murski Kaiatnat domu v M in inju je vodil srečk T. f t kaj, da ne bi bil odgovoril na neresnične trditve znanega pravnika, prof. dr. Vaneka Šiftarja (1919 Petanjci-Maribor 1999), ki se je leta 1970 s svojo razpravo At« džarizacija in prekmurski tisk v začetku XX. stoletja lotil področja, ki ga ni dovolj temeljito poznal. Podobne misli je razvijal že pred Šiftarjem, čeprav zgolj ‘literarno’, leta 1967 v svojem Rdečem gardistu Miško Kranjec, sicer ugleden prekmurski pisatelj, ki se je žal odtujil resničnemu (verum) in si na ideološki način privoščil prekmurske katoliške duhovnike, češ da so bili v dvajsetem stoletju v službi madža-rizacije,« piše Vinko Škafar v Uvodu. Omenja tudi pismo Slobodana Šumenjaka - Mirana z dne 28. 8 1944, ki ga je sestavil Miško Kranjec kot najboljši poznavalec prekmurskih razmer’, kakor piše Šumenjak. V tem pismu omenja takratnega polanskega župnika Daniela Halasa med ‘glavnimi be-govci', tj. glavnimi pripadniki bele garde, čeprav imajo Halasa celo Člani NOB iz Prekmurja še vedno za zglednega duhovnika, ki si zasluži svetništvo. Negativen odnos do katoliških duhovnikov je pokazal tudi Martin Žalik (1914 Velika Polana-1969 Ljubljana), ki je bil pod vplivom pisatelja Miška Kranjca. »Dobrega pol leta pred umorom Danijela Halasa je imel Miško Kranjec Halasa za ‘belega' in slabe tri mesece pred Halasovim umorom je Martin Žalik predlagal njegovo likvidacijo. Negativna miselnost o katoliških duhov- Medoobmočno srečanje otroških gledaliških skupin Na republiško srečanje gre Gledališka skupina Ful - kul Na medobmočnem srečanju otroških gledaliških skupin, ki je potekalo v soboški grajski dvorani, se je predstavilo devet pomurskih skupin, ki so se že na območnih srečanjih po oceni komisije izkazale kot najboljše. Na republiško tekiqpvanje, ki bo 14. maja v Kočevju, se je uvrstila Gledališka skupina Ful -kul iz Murske Sobote. Na srečanju v Murski Soboti so sodelovali Gledališka skupina MI OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, ki je uprizorila predstavo Črno in belo v režiji Majde Frančič, Gledališka skupina Frnikola Vrtca M. Sobota, enota Gozdiček, ki M Ji Po”*109^»«^ l vUb OtUUM* Ji. oddajt* svoj mv o Ota*. <■?*♦ “ ipfthCM«* M po rmWilh Hranili ki n M vm rvivduHoLwIrMHI &«ta*ll pa matih Ofllaalb U «PW1' dnje pa bodo opremo glede na želje študentov m še dokupili Dodaja tudi, da načrtujejo tudi i»kups jjr '. diva in literature, 10 pa bo odvisno od potreb in -jt^ A. Nana" Ocena vsako leto več kot 4 Že četrto leto so na soboški upravni enoti merili in spremljali zadovoljstvo strank in zaposlenih. Vsa leta doslej in tudi za lansko leto so dobili oceno več kot 4. To je dokaz, da ohranjajo konstantno visoko raven kakovosti upravnega dela, ocene pa so primerljive tudi z evropskim povprečjem Kot je povedal načelnik Farkaš, imajo glede na slovenske razmere kar v sedmih sestavinah najvišjo oceno, visoke pašo tudi zahteve njihovih strank Zanimiv je podatek, da je prišlo kar 82 odstotkov strank na vrsto v manj kot 5 minutah, to pa pomeni, da vrst na njihovih uradih ni bilo. V letošnjem letu ne pričakujejo več bistvenih sprememb, prizadevali pa si bodo, da bodo obdržali in še izboljšali kakovost svojega dela. Delali bomo v isti sestavi in tudi v istih razmerah. »V paši upravni enoti je prav nasprotno od prepričanja ljudi, da se administracija širi.« Danes imajo zaposlenih 92 ljudi, še pred desetimi leti pa sojih imeli 20 več. Omenil je tudi, da je kolektiv starejši in da jih je večina starih od 41 do 60 let. Pohvalijo pa se lahko z dejstvom, da pride na vsakega zaposlenega v povprečju več kot 5 dni izobraževanja. Geza Farkaš je predstavil tudi zadnjo pridobitev. To je webomat, ki stoji v preddverju, stranke pa V spomin vsem, ki se niso vrnili Usodna preteklost izraelitske skupnosti Vponedeljek, 26. aprila, so se na lendavskem oziroma dol-govaškem pokopališču v spomin na vse lendavske Žide poklonili Judovska skupnost Slovenije - Judovska občina Murska Sobota, Zveza borcev iz Lendave in Murske Sobote ter Občina Lendava. Kasneje je v lendavski sinagogi potekala slavnostna prireditev, kjer so spregovorili poslanec Jelko Kacin, poslanka Marija Požonec, mag. Marjan Toš in namestnik ljubljanskega rabina Kr is Killer V preddverju lendavske -izhodnice je bilo obenem odkritje spominske plošče vsem nekoč živečim Judom v Lendavi in vsem, ki se iz zloglasnega taborišča Auschwitz m Birkenau niso več vrnili. Na prireditvi je nastopila s sefardskimi pesmimi Klarisa Jovanovič. Šesto desetletje po brutalnem genocidu nad narodi, ki naj bi bili po nacistični ideologiji nevredni obstoja na Zemlji, so poplačali pred Romi, Slovani in drugimi največjo ceno Židi, večina aškenaškega porekla. V času, koso Madžari okupirali Prekmurje, je v Prekmurju živelo 460 Židov Ob nemški zasedbi Prekmurja so nemški vojaki ter oboroženi kulturbundovci izvajali hišne preiskave po židovskih stanovanjih in ropali židovske trgovine. Takoj po zavzetju Prekmurja so prijeli murskosoboškega rabina dr. Lazarja Rotha in ga odpeljali v Auschwitz, kjer je umrLMočan pritisk proti madžarskim in s tem m J tudi prekmurskim Zidom se je začel po zaser jpo. ji 3-1944. Prve dni aprila 1944 so na zakone proti Židom. Zaprli so vse židovske trgov 1( «< niso smeli biti več zaposleni v državnih slu* smeli zaposlovati katolikov, niso smeli delovati >' p pndubtiis. Nacisti sojihnrzglainliZsi * J mrijrvaii s trm du šam Bog prrganja Židr b,t> । madžarske fašistične oblasti zbrale , 11 r Murski Soboti m Lendavi ter v zgradit iir"" in jih odpeljale v Čakovec Tam so jih r r ?X''' zbral v Nagykanizsi, od tam pa so Jih ves J / vagonih do Birkenaua, kjer je bilo zbirno tnes schwitz. V tem valu aretacij so prizanesti *1 prekrstili, in Zidom z revizionističnimi zaslAi j if Po oktobrskih dogodkih na Madžarskem, ko je sil kapitulirati madžarski državni pogldt'a^ ,1 množičnih aretacijah v Murski Soboti so y 25 11.1944 madžarski fašisti (njilašt) so se kakorkoli rešili pred spomladanskimi"u no z madžarskimi revizionisti in prekrščen- jPf /r uspelo skriti Odpeljali so jih v Auschu'd- smrti ubili 387prekmurskih Židov, tudi*7*’' nih je samo 65 prekmurskih Židov prežive*1 po? . 1 vrnilo v Prekmurje, kjer so jim odvzeli p^ ’^ti' p je večina izselila v Izrael, v Združene 110 Evropo Če pogledamo iz zgodovinskega fgst, ‘ rajh izvedel »Endlosung«, iztrebitev t-tJe , vzročilo konec dvestoletnega židovstva niea goj3n MAGNUM SLADOLEDI najbolje prodajani slodolea na svetu ALGIDA sladoled za osvežitev sladoled v vaflju S Piko Pridobite si svoj0 1 • r\ / • ruuuum tudi 30% ceneje 7 • • • I “ v Tunizijo! lerca*®1' KOLERO sladoled na palčki H KOMPAS BIG HAMTARO X družinski sladoled sladoled sladoled najboljše zanimive oblike kakovosti POKRIVANJE ORGANIZIRANE IN ZASEBNE TRGOVINE TER GOSTINSTVA - GROSISTIČNO IN Vigros, d. o, o., Lendavska 9 Murska Sobota, tel.: 02 536 10 70, info@vigros.si, www.vigros.si (IZ)BRANO 13 i i ii d Delovni čas dižavne uprave Upravne ta območne enote ter upo ■ • organov, razen inšpektoratov, ”9 ’ radneure najmanj trikrat tenisko, in uti v ponedeljek, sredo in petek. Po novem se v dopoldanskem v ponedeljek in sredo uradne ure začne jo ob 8.uri inkončajoob 12 uri, tičetrk ob 8‘uri in ko-uradnih ur ob 13, uri. V popoldan-&miasu uu|hi K začele urad« u« 'pMMjek uh LA. uti in končale ob naj bi trajale od 13 111 1 * utr. Brluvni čas v upravnih r” uh ter ntunnčnlh enotah oziroma ’Whuh organov, razen inšpektora-pa se bo začel v ponedeljek, torek Setrtek. ob 8 uri in končal ob 15 ■ ^■Vsredo »c bo začel ob 8. in končal uit, v pc:eA pa ob 8. uri in se KOWob 13 uri. V ministrstvih in {,‘ nil organih sestavi ministrstva del ivni c is v ponedeljek, to-pMedn n (tatitek uh 9 uti in ^atich 14 v petek pi oh 9. uri “Hikari uh hi M}. ... A. B. ^aznični maj Bo Sobota dobila parkirno hišo v središču mesta? Prostora naj bi bilo za 226 avtomobilov Parkiranje v mestu Murska Sobota je v zadnjem času pereč problem. Stanje se je še poslabšalo, ko ob blokih v središču mesta skoraj dnevno rastejo zapornice, ki preprečujejo, da bi na njihovih parkiriščih parkirali tisti, ki pridejo v mesto v službo, po nakupih ali zaradi drugih obveznosti. Na prostorski konferenci za spremembo zazidalnega načrta za območje blokovskega kompleksa med ulicami Štefana Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico so med drugim predstavili idejno zasnovo za izgradnjo parkirne hiše v Murski Soboti. Z njo bi v središču mesta dobili 226 parkirnih mest. Zazidalni načrt za to območje že obstaja, vendar je prišlo do sprememb in zamenja- ve lokacij že definirane vsebine v prostoru, zajo so sklicali prostorsko konferenco. Gre za zamenjavo lokacij garažne hiše in poslovno-stanovanjskega objekta ob Kocljevi ulici. Po novem predlagajo, da bi poslovno-garažni objekt zgradili na parceli ob Panonki na križišču z Zvezno ulico. Načrtujejo objekt, kjer bi bilo mogoče parkiranje v kletnih prostorih, pritličju in treh etažah, parkiralo pa bi se lahko tudi na strehi novega objekta. Po potrebi se lahko na strešnem parkirišču naredi tudi strešna konstrukcija. Po idejni zasnovi parkirne hiše, ki jo je pripravil Studio Kalamar, bi v Murski Soboti s tem pridobili 226 parkirnih mest. Novi objekt po njihovih ocenah glede prometnega režima v okolici ne bi povzročil večjih sprememb, logistične in parkirne težave v mestu pa bi se rešile ali vsaj omilile. Območje gradnje parkirne hiše so v glavnem nezazidana zemljišča v lasti Mestne občine in zasebnih lastnikov, na tem območju pa bo treba eno starejšo stavbo porušiti. Barometer 'M: F a j Si, u'^šlita^!*’ Fran 1 ^'tedn/ L’ut°meru zaznamo- a i I* * f if i J t f i .-»mpopoldnevih Jubilej vrh v petek, 21- maja. 1v Aunu kulture v Ljutomeru akademija, ki se bo na-m generacij v v Radencih. 'Ato ■ ''“"iilitu pripravljajo zdaj kulturni maraton, nt.kkončal s koncertom velikih ge" n T? tt-ltinxi hudo izdali brošu-ntja 5’' se bodo predstavile vse ge-maturantov. naši pa 'a' objavljen. c-ianke nekdanjih ’h članov kolektiva, ih^^^etadje dijakov šolr se hudo ■■* »uličnih literarnih delav-^tounte ra vpis na hi Mtkhataču v Ljurome-'hsadvj gimnazijska hrv L, Ih je obln ib, 56 dijakov, ! vn ■ "PVr" »pisali v šolskem letu '’"bisv ■ P'1 ljutomersko gimna- ^ilhvT sedemst0 dijakov, gimnazijskih oddelkov Vanja Poljanec T«EHSRC Na tem mestu naj bi v bližnji prihodnosti zrasel poslovno-garažni objekt, s katerim bi pridobili 226 parkirnih mest. Investitor bo Imo Real S to vsebinsko spremembo se že predvidena garažna hiša v bližini Doma tehnike na območju, kjer je nekoč stala Hek-liČeva hiša, izbriše iz pred dvema letoma sprejetega zazidalnega načrta. Na tem mestu se predvidi poslovno-stanovanjski objekt, ki se bo priključil na sedanji poslovno-stanovanjski objekt ob Kocljevi ulici. V okviru tega so opozorili tudi na delno spremenjeno lokacijo že predvidenega trgovskega objekta na zemljiščih med Staro in Mojstrsko ulico. Omenili so tudi problematiko dovoza osebnih avtomobilov do vrtca v ulici Štefana Kovača. Če bi se morebiti stanovalci tam odločili za zapornico, bi bil onemogočen dostop do vrtca. Predlagali so, da bi bilo treba v tem paketu sprememb zazidalnega načrta za to območje najti rešitev tudi za dovozno cesto do vrtca. Sicer pa so bili zbrani predstavniki in pristojni za urejanje prostora zadovoljni z lokacijo in odločitvijo, da bo prišlo do gradnje parkirne hiše. Pomembnejših pripomb ni bilo. Izvedeli pa smo tudi, da je dal pobudo za spremembo vsebin in lokacij poleg Mestne občine tudi možni investitor garažne hiše Imo Real iz Murske Sobote. Dogovori investitorja z mestno občino pa še potekajo, prav tako pa ne govorijo o možnih datumih izvedbe in vrednosti naložbe A. Nana Rituper Rodež Darko Rudaš, romski svetnik v Murski Soboti, je vložil veliko naporov, da bi normaliziral odnose med sprtimi družinami v Kranjčevi ulici v Čer-nelavcih, vendar je bijo očitno vse zaman, saj je Šla zgodba svojo pot. i Ivanu Rotdajču, direktorju Pomurskih mlekarn, se je spet zgodil kloramfenikol. Stanka Dežnik, krajinska arhitektka, ima štiri scenarije za reko Muro, odločitve o tem, po katerem naj bi v prihodnje obravnavali Muro, še ni izbrala. Na zadnji seji pri Svetem Juriju ob Ščavnici Predlog legalizacije črne gradnje Pozitivno mnenje o zaključnem računu proračuna Na zadnji seji občinskega sveta občine Sveti Jurij ob Ščavnici so svetniki med drugim obravnavali tudi poročilo nadzornega odbora o pregledu zaključnega računa proračuna občine za leto 2003, ki pri pregledu knjigovodskih listin ni ugotovil nepravilnosti. Realizirani prihodki občine so bili osem odstotkov pod planiranimi, skoraj 150 milijonov visok presežek odhodkov nad prihodki pa se bo pokrival iz presežka preteklih let. Občina je za nove investicije porabila 16 milijonov tolarjev lanskoletnih sredstev, ostalo pa je še 114 milijonov neporavnanih obveznosti, ki so zajete v plan proračuna občine za leto 2004. Tudi v letu 2003 so po pogodbi iz leta prej, ki jo je sklenil še prejšnji župan, plačevali za črno gradnjo KATV-omrežja na Čakovi in Blagušu. Ker projekt ni lega- liziran in mu manjka gradbeno dovoljenje, člani nadzornega odbora predlagajo, da se uredijo potrebni dokumenti in izdela podzemni kataster gospodarske infrastrukture. Nadzorni odbor je med drugim tudi ugotovil, da sta dva otroka vključena v zelo oddaljena zavoda otroškega varstva. Tako je en otrok vključen v vrtec Ivančna Gorica, drugi pa v vrtec Višnja Gora pri Ljubljani. Ustrezen občinski organ naj bi zato s pomočjo Upravne enote Gornja Radgona za oba otroka oziroma njune starše sprožil postopek ugotovitve stalnega prebivališča. V. P. SMRT ob 15.00 - Maraton (42,195 km) Praznujmo skupaj NAŠIH < h y SiauUmN 'N uta i> Itn t kvu V soboto, 8. maja 2004, ob 13.00 v Športnem parku Term 3000 Polmaraton (21,098 km) - Tek na 10 km - Tek na S,5 km v MORAVSKE TOPLICE, 8. MAJA OD 12.00, NA TESTNE VOŽNJE C3 PLuRIEL XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE XSARA PICASSO 1.6 ELEGANCE klima serijsko, že od 3.394.000 SIT klima serijsko, že od 2.899,000 SIT klima zastonj AVTOCIT, d. o. o. Kroška ulica 58 9000 Murska Sobota že od 3 199.000 SIT" 14 IZ NAŠIH KRAJEV 6. maj 2004 - Htfll . Kljub dežju uspešna akcija Čeprav je precej deževalo, to ni odvrnilo več deset Radgončank in Radgončanov, ki so se udeležili tradicionalne pomladne očiščevalne akcije. Tokrat so se Še posebej posvetili po-spravljenju in urejanju okolice ter notranjosti stražnice nekdanje JLA, ki je v središču mesta in kazi njegov videz. Udeleženci akcije pa so veliko postorili še na ŠP.C Trate okrog osnovne šole idr, Vsekakorje bilo največ narejenega Ob omenjeni stražnici, kjer so skupaj z osmošolci, ki so imeli tehnični dan, prepleskali propadajoče in z grafiti popisane zunanje stene. »Vlomili« so tudi v notranjost objekta in ga uredili. Tako so nekdanjo stražnico pred vstopom Slovenije v EU zares polepšali, ■ 0. B. Babica ju je navdušila Znano je, da se v Dobrovniku kar precej ljudi ukvarja s takšnim ali drugačnim ročnim delom. Katarina Flisar, upokojena pedagoška delavka in predsednica Društva upokojencev Dobrovnik, prenaša svoje bogate izkušnje tudi na vnuka Klemna in Dominika. - F, Bo. Na kratko Stara Gora V letošnjem letu, ko se spominjamo 1.700 obletnice smrti zavetnika gasilcev svetega Florjana. se bodo v njegov spomin zvrstile številne slovesnosti. Eno večjih tovrstnih druženj gasilcev je bilo v nedeljo. 2. maja, na Stari Gori v organizaciji Gasilske zveze Sveti Jurij ob Ščavnici in tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. F. KI. Dobrovnik Tudi na območju občine Do-broVhik so ob svetovnem dnevu Zemlje izvedli očiščevalno akcijo. ki so jo organizirali občina, osnovna šola, krajevne skupnosti in društva. Odziv je bil dokaj dober, kar potrjuje, da ljudem ni vseeno, v kakšnem okolju živijo in delajo. 8. maja bo na območju dubrovniške občine še zbiranje in odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, F. Bo. Murska Sobota Po podatkih Centra za socialno delo Murska Sobota je na območju občin Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, RogaŠovci, Šalovci in Tišina v-osemnajstih rejniških družinah 29 rejencev Med lanskim letom je dvanajstim otrokom v rejništvu potekel status rejenca, dva sta bila iz rejniških družin premeščena v zavod, nanovo pa so bili lani nameščeni v rejniške družine trije otroci. F. KI. Puconci V okviru dejavnosti ekošole so zbirali stari papir. Najbolje se je izkaza! 5. a-razred, ki je zbral skoraj 900 kilogramov, vsi razredi skupaj pa so prinesli 6.528 kilogramov odpadnega papirja. Pomladna očiščevalna akcija pa je potekala tudi v vseh 23 vaseh puconske občine. J. Ko. Dobrovnik Prvi dan po vključitvi Slovenije v EU so pripravili tradicionalni pohod po poteh občine Dobrovnik. Udeležilo se ga je okrog 50 pohodnikov iz različnih krajev Pomurja. Starat in cilj je bil pri Bukovniškem jezeru, med potjo pa so si ogledali tudi nekatere značilnosti krajev, kot sta razgledni stolp v Žitkovcih in Vidov izvir ob Bukovniškem jezeru. F. Bo. Nikar ne čakajte, da bo vaša cisterna povsem prazna. Z možnostjo plačila na kar 9 obrokov, lahko kurilno olje naročite takrat, ko vam to najbolj ustreza. Zato izkoristite ugodne pogoje plačila in že danes naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom. e zunaj vse belo,... ... je čas, da naročite kurilno olje e iN EVROPSKE_ g p 080 2^ VESTNIK26. maj 2004 IZ NAŠIH KRAJEV Te dni na poti ob Muri na madžarski strani Mravljišče in samota Kogar te dni vodi pot čez mejni prehod Pince - Tomiszentmiklos, bo na madžarski strani 8*0 opazil gradbišče sredi polj, na katerem je veliko gradbene mehanizacije m ljudi. W je pot vodila do izliva reke Murev Dravo, in to vglavnem skozi obmurske kraje. Besedilo in foto: Jože Graj 15 H Kjer se stikata Mura In Drava, je na madžarski strani v neposredni bližini želez- niška proga in tudi postaja Ortilos. nam je ponedai / »ndiirJeno, ea undo končali z ^septembra ems. Na slovenski ^1 ni niti sine 1, tla bi sr ran el ; gradnjo avtoce-u-Km url nas 10 res zgodilo šele SP«! hud tankim (22. aprila) ti lahko zasledili objavo skle-Owiirwgnlvn predloga loka-Bfe načrta zn avtnce-so na oa-z odcepom hitre tu ' vasi-. "D duijn no tmba tokat na iz-■ onvoi-enja, ki bi 16 racetek del? Pa ne samo odseka Bel-^Mavai ifc- ^^pritigLj3'*1 an'mal° gradbišče, in sicer gre za gradnjo nove cestne n^losa t, Q": ■' Dobri, ki leži nekaj kilometrov dalje od Torn is-imci ' ''S^vne ceste p roti gradbišču. ” ‘t r.5|t aj $re seveda za gradnjo avtoceste do madžarsko-slo-P'nca^ ki bo na madžarski strani povezana z avtocesto ^anisza-8^ bo »priključila .a Mar.nor •.|i1t>|ja-J 21 “ir 3ns«ipi| urnost,-, / * --._. r - v - 9 akcija občine Grad 7 nagrado nogometna žoga ol , o^tnoČju. S spomladanskim n, ",t|,1vm'|.ia90 'c,t lL Plovno zaznamo- 1 7 VQda svetovni dan Zemlje [11 j t Popevala k urejene- župan Daniel Kalamar. V akciji je sodelovalo 14 dru- n s čistilno štev in več kot 160 ljudi, ki so bili ob koncu pogošče- ni v grajskem parku z bogračem, ki so ga pripravili lovci. Po pogostitvi je bila razglasitev najaktivnejših društev, ki so nabrala največ smeti. Ta so bila iz Rado- —s ■' is pmtačno tako za prebivalce kot s ln "živi-' .711 iehidipovečana ozaveščenost in w'JU-‘*^L' i1 pa nas je spoctbuclila 8N Muvenskega turizma,« je poudaril In kako priti do tja, kjer se uradno konča 444,4 kilometra dolga struga reke Mure? Najmanj časa za vožnjo bi porabili, če bi ubrali smer Leteny-Nagykanisza-Surd-Ortilos, vendar smo želeli videti kar največ krajev, ki ležijo tik ob Muri, kot so Mura-semeny, Murakerestur idr. V obeh primerih je razdalja od 70 do 80 kilometrov v eno smer. Če smo lahko med vožnjo do Letenyja in še malo dlje kar nekaj časa opazovali mravljišče na gradbišču avtoceste, je bilo povsod drugje dokaj samotno. Skoraj nikjer se ni dogajalo ničesar. Na cestah smo le tu in tam srečali kakšen avtomobil. Nobeden od tistih, ki smo jih spraševali, kako se pride do tja, kjer se Mura izliva v Dravo, tega ni vedel. Nekateri pa so nam rekli, da moramo priti v vas Ortilos in tam nam bodo že pokazali pravo pot. Tako je tudi bilo. Omenjena vas leži na hribu, nizdol pa vodi makadamska pot, ki se konča ravno ta m .kjer je sotočje Mure in Drave. No,, pravzaprav nekaj deset metrov pred stalno spuščenimi zapornicami.pred železniškim tirom. In tam Je tudi'železniška postaja. Res zanimivo! Seveda se lepo vidi tudi na hrvaško stran, kamor je nekoč vozil tudi brod v Legrad, Ampak med našim obiskom tam ni bilo skoraj nikogar. Samota torej. Tudi Mura In Drava tečeta skupaj dalje skoraj neslišno. Na kratko Voličina V OŠ Voličina so pred kratkim organizirali prostovoljno krvodajalsko akcijo. Udeležil se je je tudi 46-letni Jože Sever, ki je ob tej priložnosti daroval kri že stotič. F. Br. vec, Vidonec in Motovilec, ki so imela tudi najštevilčnejšo udeležbo. Ta društva so prejela simbolične nagrade - nogometne žoge - medtem ko so dobila vsa sodelujoča društva tudi-finančno nagrado. T. K. Slavica Žuman srečna sredi rož Obiskati najstarejše in edino dejavno lončarstvo Žuman v Ljutomeru je dvojno doživetje. Najprej lahko gostje pred hišo In okoli nje občudujejo cvetje, ki ga neutrudno goji Slavica, na dvorišču pa je na ogled tudi galerija z lončarskimi izdelki. Ko smo se te dni v sicer oblačnem vremenu ustavili pri Žumanovih, smo naleteli na cvetočo magnolijo, ki je krasila rožni vrt Slavice Žuman. »Rože imam strašno rada. Že kot otrok sem si želela, da bi imela rožni vrt. To mi je uspelo, ko sva si z možem Karlekom, kije že pokojni, v Ljutomeru zgradila dom. Tedaj sva ob hiši pustila prostor za rože. Zasadila sem ga z raznovrstnimi rožami. Najbolj všeč so mi raznobarvne potonike, ki rastejo ob zidu hiše... Srepo sem imela, daje tudi mož imel rad rože. Predenje sedel za lončarski kolovrat, je šel okoli hiše in občudoval moje rože. Rože mi sedaj, ko sem sama, še več pomenijo..." nam je med drugim pripovedovala Slavica. - L. Kr. Blagoslov konjev v Kobilju Že tretjič so pripravili pred cerkvijo v Kobilju sedaj že tradicionalni blagoslov konjev. Domačin Martin Gjerek, kije bil pobudnik in eden od začetnikov te akcije ter ustanovitve Prekmurske kobiljanske konjenice, Je vidno ganjen povedal, da si pred tremi leti nikakor ni predstavljal, da bo nekoč na blagoslovu 29 konjev in eno žrebe, kot je bilo sedaj. Blagoslov konjev je opravil župnik Franc Halas: -Konj je ena od najzvestejših živali, ki jih moramo imeti radi. Zato ga večkrat pobožajmo in povejmo ljubeznive besede.« Po blagoslovu, ki je bil posvečen tudi zavetniku konjenikov, svetemu Juriju, so krenili na obhod po vasi, nato pa se je druženje nadaljevalo ob hrani in pijači. - T. K. ilCr / 5 Kresovanje ob Ledavskem jezeru - H 5ebin0. rWn k aMajiemu Melju Svoje .an IH med diugcn odstranili 1 obieSčevainn ubbs Tudi v cankovski občini so združili praznovanje praznika deia z vstopom Slovenije v EU. Prireditve so se začele že popoldan na maloobmejnih prehodih cankovske občine, in sicer najprej na mejnem prehoau Gerhna - Polten, nato na mejnem prehodu Korovci - Goritz, nato pa še na mejnem prehodu Cankova - Zelting. Na vseh teh prizoriščih so priredili kratek kulturni program in poslušali govore ter pozdrave cankovskega župana Draga Vognnčica m županov iz sosednjih občin na avstrijski strani. Celotno dogajanje pa se je zvečer preselilo k Ledavskemu jezeru v Krašah, kjer sta pripravila Turistično društvo Cankova in tamkajšnji mali nogometni klub v počastitev praznika dela kratek kulturni program m ze tradicionalno postavitev mlaja in prvomajski kres ob jezeru. - C. K., foto: N. J. 16 MULARIJA 6. maj 2004 - VESTNIH Delam, da preživim Novo jutro ... vedno znova enako. Sonce še ni vzšio, a ljudje že hitimo po prašnih cestah služit denar za kruh. Še od včeraj izmučeni stopamo proti tovarni, v katero vsak dan težje prihajamo, da se lahko preživljamo iz meseca v mesec. V ponedeljek pričnem že ob štirih zjutraj. Mogoče še nekoliko prej, da se uspem preobleči in včasih še kaj pojesti. Nato me čaka devet ur garanja za drobiž, s katerim le s težavo rinem skozi življenje. Skupaj z možem in tremi otroki stopam po dolgi umazani poti proti tovarni. Še preden vstopim, že slišim enakomerne udarce kladiva, ki mi v glavi odmevajo še od zadnjič, in pred očmi imam žareče gmote železa. In ta film se mi zavrti v glavi in pred očmi kadarkoli. Še sanja se mi o tem. Ponavadi pridem v tovarno med prvimi. Takp lahko vedno znova opazujem, kako vstopajo ljudje, vsak dan bolj postarani, vedno bolj izčrpani in mnogi tudi bolni, A najhuje je gledati otroke, ki prihajajo v to umazanijo že pri devetih letih. Le kaj vse jih Še čaka? Kaj vse bodo še doživeli? Namesto da bi se doma igrali, morajo delati in vsak dan stopiti korak bliže staranju ali celo smrti. A ne preostane jim drugega. Vsi se borimo s to vročino, ki se skriva za starimi vrati, da zaslužimo vsaj za hrano. Vse od četrte pa do trinajste ure gledam zdaj v žareče, zdaj v rjave umazane žeblje, kakršne dobim oz. izdelam na koncu, in tako vedno znova delam vsak žebelj posebej. Tista trinajsta ura pa tudi pride. Takrat si malo odpočijem in tisti, ki kaj imamo, tudi nekaj pojemo. Ta čas, od ene pa do tretje, izkoristim za svojo družino. Kajti le sedaj imamo čas biti skupaj. Včasih gremo domov, včasih pa posedamo kje okrog tovarne in se pogovarjamo. O marsičem. A zdi se, da ti dve uri mineta veliko prej kot dve uri kovanja žebljev. In spet moram skozi vrata tovarne, za katera se mi vedno bolj zdi, da vodijo v pekel. Vse od tretje pa do osme ure delam, nato pa se izmučena odpravim domov. Čeprav Nekaj posebnega Tale posnetek nam je poslala Mateja Kolar iz Logarovec, ki obiskuje 7. d-razred OŠ Križevci pri Ljutomeru. To, kar sta naredila z očetom za velikonočne praznike pred domačo hišo, je bila prav gotovo paša za oči mimoidočih. Vsekakor nekaj izvirnega! J. G. sem srečna, se to ne vidi, kajti delo tako vpliva name, da mi prekrije vse sledi sreče. Doma še kako uro preživim z družino, redko kdaj kaj več, saj nas premaga utrujenost. Zaspimo, Tako si sledijo dnevi od ponedeljka pa vse tja do sobote. Le nedelja je tista, ki jo lahko preživim doma skupaj z družino. Najbolje bi bilo, da bi se sedaj vse ustavilo, a vsaki nedelji sledi ponedeljek. In spet se zavrti ta začarani krog. Vsak večer zaspim z mislimi in željami, da bi se to garanje že enkrat končalo, da bi imeli vsega dovolj in da mi v tovarno ne bi bilo več treba. Nikoli več. Hrepenim po tem. Sanja Novak. 8. a, OŠ Križevci pri Ljutomeru Pomlad v našem vrtcu Tudi v naš vrtec so se vselili pomladna nemirnost, veselje, razigranost... Da bi vse to delili s starši, smo jih povabili na obisk in skupaj z njimi celo popoldne ustvarjali zanimive stvari. Tako so nastale tudi prelepe marjetice, s katerimi smo okrasili vrtec. Vzgojiteljici Bernarda in Tea, Dvojezični vrtec Prosenjakovci Raček in račka Raček in račka po mestu sfa šla, se raček ustavi in reče: »Ga, ga, ga." Ga račka pogleda in se mu smehlja, on pa z nasmehom poljubček ji da. Se srečna, vesela zazreta v nebo, kjer vidita ptičke, ki lepo pojo. Valentina Volkar, 4, a, OŠ Bakovci Kdo hoče? Zamenjam: umazane banje za dobre kostanje; tri stare kasete za piškote, omlete; Anitine hlače za dobre pogače; Evine note za znamke, šarlote; šest mojih uhanov za pet lepih fazanov; potico in vino za šalo, mandarino; očetove kopalke za sanke, drsalke. Le štirko iz računstva podarim zastonj. Prav nič ne želim je, brž prihitite, si jo na ramo nadenite in pohitite z njo pod zeleno goro. Maja Hajdinjak, 3. a, OŠ Sveti Jurij Zakaj imamo radi pomlad Pomladi se veselimo, ker vse zeleni in cveti, so daljši dnevi, pojejo ptice, ker se zunaj lahko igramo, spet vidimo metulje, lahko kolesarimo, je vsak dan topleje ... Učenci PB 3, in 4. razreda OŠ Kapela Sport v Sloveniji in EU Slovenija je srednjeevropska država, polna naravnih in kulturnih znamenitosti. Po površini je res majhna, med večjimi državami večkrat neprepoznavna, vendar se trudi na raznih področjih ter počasi pridobiva veljavo. Ena od teh dejavnosti je tudi šport, ki ima pri nas kar dolgoletno tradicijo. Odlični športniki so bili že v nekdanji Jugoslaviji. Tu se splača omeniti Mira Cerarja, kije v gimnastiki premagoval favorite iz drugih držav. No, na slovenskih tleh pa je bil podobno uspešen NovomeŠčan Leon Štukelj. saj je postal prvi slovenski olimpijski prvak. Mnogi se tega dogodka ne spominjajo, vedo le, da je Leon Štukelj dočakal sto let. A jaz mislim, da bi morali biti ponosni na te ljudi, ker so vložili veliko truda in časa za doseganje izvrstnih rezultatov, hkrati pa dati vedeti drugim narodom, da je treba v prihodnje računati na Slovenijo. Takšnih športnikov smo res lahko veseli, posebej zdaj, ko vstopamo v Evropsko unijo, kjer velja, kot starejši radi rečejo: >’Kdor ne dela, naj ne je,« Če bomo hoteli biti enakovredni drugim članicam te skupnosti, se bo treba potruditi in šport je ti- sti, v katerem se da marsikaj narediti. Prejšnji teden sem slišal, da je postal RK Celje Pivovarna Laško evropski prvak in Aljaž Pegan je postal dvoranski evropski prvak. Žal seje ponesrečilo Mitji Petkovšku, vendar je tudi 5. mesto dobra uvrstitev. Presenečenj vredni pa so še nekateri športniki in klubi. Sam prav tako treniram atletiko v šoli in vem, daje treba za dobre rezultate trdo delati, predvsem pa redno obiskovati treninge ter velikokrat žrtvovati svoj prosti čas. In čeprav sem vedno treniral, se mi marsikdaj na tekmovanju ni posrečilo, da bi osvojil kolajno. Včasih sem bil zaradi tega žalosten, a kasneje sem spoznal, da se to dogaja v življenju vsakomur. V življenju doživljamo vzpone in padce ter se učimo iz izkušenj. Poraz je treba znati sprejeti, ga pustiti za sabo in se začeti z veseljem pripravljati na naslednje tekmovanje. Tako tudi morajo na to gledati naši športniki, saj je to skoraj polovica uspeha, ter s samozavestjo zastopati Slovenijo po svetu. Damjan Vučko, 9. a, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci LIKOVI Ježek in jabolki zaželel jabolka. SeIje vnjak, kjer Je deček str • blane. Jabolka so mu P na bodice. Odnesel jm“ mov in jih pojedel. Vanja Pisnjak, 2. a, Šola je zabavi Šola je zabava,^ * obiskuje jovsak^ v šolskih klopeh se a se radi ne K matematiki ne h^ ker ulomke s® ■ zato k biologiji P Konca pouka se -saj svoje m Na Igrišče P0)^ nogomet zai1^ Sanja Vozlič, David Ščavnica^ r Cimerman, 8. a OS"* Mladi gasilci v Borečih Kdo ne pozna pogumnih mož, oblečenih v zaščitne obleke, ki hitijo s prižganimi sirenann^^Kj. vozilih gasit požara ali pomagat v nezgodi? ° . jipr? Pri nas poznamo dve vrsti gasilcev, To so po ,prosta stovoijni gasilci. Poklicni so hodili v gasilsko voljni pa se z gasilstvom ukvarjajo v prostem ■ je skupno, da pomagajo ljudem v nezgodi, w * ll šenju požarov, ^0W Tudi pri nas v Borečih imamo prostovoljno štvo, kjer sem član tudi jaz. Lani smo bill, ^,-<1 nem seštevku prvi in smo dob li prehodni p®* , ■ prostovoljna gasilska društva smo imeli zbor, ki sem se ga zelo veselil, saj pomeni dru mi gasilskimi prijatelji iz desetine. - Najprej nas je nagovoril predsednik gasil® Branko Slavinec. Temu so sledila poročila^n ysj® dih, tajnika, blagajnika, sektorja itd. Iz poro dno, da smo v letu 2003 pridno delali. V " imamo več začrtanih ciljev, kot je udeležb3 tekmovanjih, druženje z vaščani, pustovanje. pikniki in še in še ter seveda najbolj začrtam mo nov gasilski avto. To pa ne bo lahko, ' n,ti !'f toliko denarja. Vendar upam, da nam bo ‘ . gil^^ mi uspelo. Na koncu je bila še podelitev P^j^pje# -zelo vesel, saj je tudi moja mama dobila P * ^al« let aktivnega delovanja. Temu so še sledile • ^^0* . gostov. Po tem pa je bila večerja, nato P3 samblom Utrip. Fantje smo maio kartali. ** smo preživeli zunaj na sprehodu po vasi kjer smo igrati košarko. Bolj smo se zabav3 '' «1 ci na uri hiteli in že je bil čas, ko sem mot । pa ze komaj čakam na pust, ko bodo n3 ' spet priredili zabavo in to v maskah. Takšni so oz. smo mi, gasilci. Če kdaj s rdečih avtomobilih, vemo, da gasilci NdJ" 1 -c1 moč. Zato moramo spoštovati njihovo d®’ hitro komu kaj zgodi. Ne smemo pa P°za igrajte z ognjem!« _ _ fi iju«0 Leon Mertiik, 8. b razred, OŠ Krlžev DAN Knmu maj 2004_____________SPORT M ur s športom v Evropo V Lendavi je padel svetovni rekord ^ouoiJ'^^'i^Evrop-‘•J društva Do-nadvse zanimi- ^'Ucito šP°rtno ”a kat * ,CB de'U na^ ^16106» ?S0 Podstavili P*™« v občini, '^r, hitrostno n°gomet, košarka, . '^ois, pohod ni- neutru‘ or§aiiizacij-n^^iudeležen-. ^^OvaJcev' ,e kon^n° Stevi-P°V2Pelo na več tudi Antant Vid Kavtič- Svetovni rekorder Bruno Peric na strelišču Ženska košarka Tudi košarkarice v EU V športni dvorani prve osemletke v Murski Soboti je bil v nedeljo zanimiv turnir ženskih članskih ekip. S turnirjem se domači klub Pomurje Skiny vključuje v različne slovesnosti ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, zato so turnir poimenovali »Slovenija v EU«. Poleg domačink in Domžal je nastopila tudi ekipa iz države, ki je že nekaj časa v Evropski uniji, to je avstrijska prvoligaška ekipa UBSC Gradec. Za Pomurje Skiny pomeni ta turnir uspešen zaključek pravkar končanega državnega prvenstva, v katerem so SoboČanke zasedle drugo mesto v 2, državni ligi in se uvrstile v 1. ligo. Dosegle so tudi najboljšo uvrstitev v skupnem seštevku (8. mesto v Sloveniji) v zadnjih štirih letih, in sicer z najmlajšo ekipo doslej. nik, ki je simbolično izvedel prvi udarec na nogometni tekmi. Gledalci so si lahko ogledali tudi akrobatsko letenje Petra Podlunška, ki je bilo prava paša za oči. Vsa tekmovanja so potekala neprekinjeno 24 ur, saj je bila to lepa priložnost za lov na rekorde, Najuspešnejši je bil 24-letni strelec Bruno Peric, ki je izstrelil s standardno zračno puško 780 obiskovalce. .WK Na Igriščih pri lendavski osnovni šoli je bilo ves čas živahno. diabol in s 7.700 zadetimi krogi postavil nov svetovni rekord. Član SD Varstroj Lendava, ki se že 12 let ukvarja s streljanjem, nam je ob tej priložnosti povedal: »Že od nekdaj sem hotel priti v Guinnessovo knjigo rekordov. Ko sem slišal, kaj se bo dogajalo v Lendavi, sem si rekel, da moram to izkoristiti. Bilo je nadvse naporno, saj je bila v prostoru ve- Ivan Koncut, glavni organizator športne manifestacije lika vročina in sem imel po nenehnem nočnem streljanju največjo krizo med 5. in 8. uro zjutraj, ko so me začele boleti mišice in me)e dajal spanec, S pomočjo maserja sem premagal tudi te težave. Zato je ob (doseženem rekordu toliko večje veselje.« Ob Številnih podvigih športnikov velja omeniti tudi maratonca Branka Permeta, ki je zmogel kljub krizi v 12 urah neprekinjenega teka 127,6 kilometra. Da ne govorimo posebej o hitrostnem rolanju, ki so tekmovalci vozili 24 ur brez postanka, pri čemer je sodelovalo 16 tekmovalcev iz Lendave, Murske Sobote in Som-botela, o več kot sto šahistih in drugih. Milan Jerše Foto: Jure Zauneker ...A?-' '71 S prve tekme domačink z Domžalčankami. Foto: J. Z. Še izidi: Pomurje Skiny - Domžale 55 : 43, Domžale - Gradec 72 : 59, Pomurje Skiny - Gradec 77:60. Vrstni red: 1. Pomurje Skiny, 2. Domžale, 3. Gradec. Kljub koncu sezone so domačinke pokazale veliko lepih potez, protinapadov in asistenc, zato so bili gledalci zadovoljni. Vse ekipe so prejele pokale, igralke praktična darila, vodje ekip in sodniki pa spominska darila. Idealna peterka turnirja: Pušenjak (najkoristnejša igralka), Kuzma (obe Pomurje Skiny), Bokav-šek, Verbole (obe Domžale), Lutter (Gradec). Milan Jerše v Ljutomeru en NIŠ najhitrejši, pokal v Krško ------------------- " te ptlpt aw \ k V' „ n'*M(esucije, tudi ka- topili!. «radineu-^nril lnu. lubiLo oao 'e pnredi-sedmih .nw^edai-’"Vi, tv, r njin. tudi ruka Dieten kudoila M J" “ ***£ > Orne gore n« ' 5 ntileljska tekmo- ML 1 toto Martin Mats w KK - Slavič z dvema zmagama. Mars je zasedel 1. mesto v dirki za pokal občine G. Radgona, Slavičev 6-letni Den MS pa je dosegel ob zmagi še najhitrejši Čas dneva (1:14,8). Vse dirke so bile za 3- do 124etne kasače zavtoštartom na stezi, dolgi 1600 metrov. Rezultati - dosežki Ljutomerčanov: I. dirka, zaslužek do 30.000 SIT: 1 Alan Delon (D. Šonaja) 1:19,7, 2. Johnsson GL (Zorko) 1:22,1, 3- Iron Way (Babič) 1:23,3.2. dirka, zaslužek do 150.000 SIT: 3- Ivona (P. Slavič) 1:20,2. 3 dirka, zaslužek do V- J j s ' Je*Wal vpet: dirki,Foto.N § 250.000 SIT: 1. Frida AS (J. Slavič) 1:21,2,2. Pingi (S. Jureš) 1:22,4. 4. dirka, zaslužek do 400.000 SIT: 1. Let s Go (Žnidarič) 1:18,6,2. Larson I (Antolin) 1:19,1 5. dirka, zaslužek do 700.000 SIT: 1. Sara MS (M. Slavič st.) 1:16,6,2. Fanta II (Hojs) 1:16,8,3- Pia November (Ja. Sagaj) 1:16,9.6. dirka - za pokal občine G. Radgona, zaslužek do 1.300.000 SIT: 2. Perla (J. Osterc) 1:17,6. 7. dirka, najhitrejši konji: 1 Den MS (M. Slavič st.) 1:14,8,2. Davos MS (M. Slavič ml.) 1:17,7. N. Š ..//’•j S šahom v Evropo Veličkovič Osnovna Šola Gornja Radgona je bila v nedeljo prizorišče dveh velikih šahovskih prireditev, s katerima so se pridružili praznovanjem ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo Najprej so odigrali prvi turnir v »novi« združeni Evropi, ki se ga je udeležilo kar 84 šahistov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Po 9. kolih švicarskega sistema je slavil mojster FIDE Zoran Veličkovič pred madžarskim mednarodnim mojstrom Andrasem Flumbortom; oba sta zbrala po 7,5 točke Tretje in četrto mesto sta s 7 točkami zasedla Miran Zupe in Boris Kovač, sledijo pa Denis Gjuran, Darko Supančič, Branko Resman, Rudi Florjančič in Miran Lipovšek, vsi s 6,5 točke. Najboljši prvokategornik je bil Jože Glavač na 18. mestu s 5,5 t'očke, najboljša ženska Martina Veleč si je s 5 točkami delila 36. do 37 mesto, Mate; Titan na 57. mestu s 4 točkami pa je prednjačil pri pionirjih. Zadnji ko-nectedenski turnir ŠD Radenska Pomgrad bo 23 maja pri broduvKrogu. Zatem so odigrali še simbolični turnir na 25 deskah, toliko držav namreč šteje po novem EU, med levim in desnim bregom reke Mure. Vsak udeleženec je prejel zastavo Evropske in levi breg Mure Zgodovinski dvoboj na 25 deskah. Foto: M. J. unije in priznanje za sodelovanje. Končni rezultat je bil 13 12 v korist levega brega. Zanj so zmagali: Flumbort, B. Kovač, Bolčič, Kerc-smarics, Gaber, J Vučko, Režonja, Kegl, Kramar in Petz, remizirali pa Gjuran, M. Kovač, Buzeti, Teka-vet, Zeiner in Žižek. Za desni breg pa so zmagali: Puntigam, Krajne, Koračin, Furh, Pipan, Žilavec, Ju-ranovič, Breznik in Štelcer. Remizirali so: Florjančič, Marguč, Ke-ček, Puncer, C. Dimeč - Žerdin in Tarudič. Lep uspeh Gruškovnjaka Član ŠD Radenska - Pomgrad mojster FIDE Tomislav Gruško-vnjak je dosegel odmeven uspeh na pravkar končanem odprtem mednarodnem turnirju v Portorožu. Med 90 igralci in igralkami je v 9. kolih zbral 6 točk, kar je bilo dovolj za solidno 15. mesto. Zmagal je Šolak (Srbija in Črna gora) pred Hrvatom Cebalom; oba sta imela po 7 točk. V Murski Soboti pa so odigrali osnovnošolski kategorniški turnir, na katerem je sodelovalo 20 mladih šahistov. Najuspešnejši je bil U-letni Uroš Žižek (OŠ 1), ki je imel po 9. kolih 7,5 točke in se tako uvrstil v 3. kategorijo. Novi Četrtokategorniki pa so postali: Matej Titan, 7, in Domen Serec, 6,5 (oba OŠ I), ter Uroš Markoja (OŠ Turnišče), 6,5, Adrian Gom-boc in Dominik Sedonja (oba OŠ III), po 5,5. Milan Jerše 18 SPORT 6, maj 2004 - Namizni tenis Kerna za naslov prvaka Svetovni pokal v kikboksu Milan Korotaj na najvišji stopnički / Po končanem rednem delti v 1. slovenski članski ligi sta lahko obe prekmurski ekipi zadovoljni, saj sta dosegli zastavljena cilja. Kerna Puconci se je z drugim mestom uvrstila v boj za naslov državnega prvaka, ki je bil tudi njen cilj pred začetkom tekmovanja. Čeprav so nastopih v nekoliko spremenjeni postavi, ker je z aktivnim igranjem prenehal Borut Benko, so kljub temu vso sezono dobro igrali. Končno je zaigral tako, kot se je od njega pričakovalo, njihov prvi igralec, državni reprezentant Mitja Horvat, ki je bil z rezultatom 42 :8 tretji najuspešnejši igralec lige, kar je doslej njegov najboljši rezultat v prvi ligi. Uspešen je bil rudi Mirko Unger, ki je dosegel rezultat 28 : 16 (14. igralec lige) Matej Petar je dosegel izid 9.29, Štefan Kovač 2:2, Matej Kuhar 0: 3 in dvojica Unger ■ Horvat 11 : 2, s čimer je bila druga najuspešnejša v ligi Pucončani računajo, da bi ponovili uvrstitev iz rednega dela V polfinalu končnice se bodo v soboto pomerili z neugodnim Preserjem. Če se bodo uvrstili v finale, bodo skušali presenetiti favorizirane Mariborčane. Tudi ekipa Moravskih Toplic Sobote je lahko zadovoljna s šestim mestom, saj so nastopali brez Mevena Karkoviča, v zadnjih treh letih najboljšega igralca. Cilj ekipe je bil zanesljiv obstanek v ligi, kar so tudi dosegli, čeprav so vse do zadnjih dveh krogov trepetali, da se znebijo devetega mesta, ko bi se v kvalifikacijah morali boriti za prvoligaški status. Glavno breme je moral prevzeti na svoja ramena najmlajši član ekipe, novopečeni državni reprezentant Bojan Ropoša, ki včasih ni zmogel psihičnega pritiska, vendar je kljub vsemu svojo nalogo odlično opravil. Z rezultatom 30:15 je dosegel skoraj polovico zmag za Sobočane in je bil deseti igralec prve lige. Izkušeni Gregor Kocuvan je bil soliden z rezultatom 17 : 21, prav tako tudi Jure Koščak zli : 14. Tomi Ocepek z 2 :9 šele spoznava, kako težko je v prvi ligi doseči zmago. Zaradi poškodb so morali vskočiti tudi trije mladinci, od katerih je največ pokazal Tomaž Roudi, ki je dosegel rezultat 3 2, Tim Fridrih 0 : 2 in Tonček Ropoša 0:2. Sobočani pa niso uspeli sestaviti solidne dvojice. Še najboljša sta bila Ropoša ■ Kocuvan z rezultatom 2 :2, Koščak - Kocuvan 1:4 in Ropoša ■ Ocepek 1 :6. Za uvrstitev od 5. do 8. mesta se bodo Sobočani v polfinalu pomerili z Vegradom in se bodo v primeru zmage borili za peto, ob porazu pa za sedmo mesto. Maribot 18 1? 10 107:31 35 Kerna 18 11 4 3 93:61 2« Preserje 18 11 3 4 90:69 25 Lisk Krile 18 9 3 6 84:68 21 Krka 18 8 5 5 85:68 21 MT Sobota 18 7 1 10 67:77 15 Vegrad 18 7 0 11 69:79 14 Ptuj 18 6 2 10 67'83 14 Olimpija 18 4 1 13 58:90 9 Vesna 18 0 0 18 14 108 0 Roudi zmagovalec Na drugem državnem turnirju TOP-12 za mladincev Izoli so nastopili vsi najboljši slovenski igralci in med njimi tudi štirje Prekmurci, ki jih je poklical državni kapetan V 1. kakovostni skupini je bil od treh Sobočanov sijajen Tomaž Roudi, ki je z odlično igro zasedel prvo mesto. Ostal je edini neporaženi igralec na turnirju in tako ponovil uspeh s prvega turnirja, ko je rudi zmagal Razočaranje sta prinesli igra in komaj sedmo mesto državnega prvaka Tima Fridriha, Tonček Ropoša pa je pristal na devetem mestu. V drugi kakovostni skupini je bi! odličen kadet iz Puconec Dominik Škraban, ki je zasedel drugo mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev v mladinski konkurenci. M, U, V Mariboru je bilo tekmovanje za svetovni pokal združenja WAKO v semi, light in full kontaktu. Nastopilo je več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk iz Anglije, BiH, Hrvaške, Italije, Madžarske, Rusije in Slovenije. Največ uspeha so imeli predstavniki slovenskih klubov, med katerimi so se izkazali tudi Pomurci. Na najvišjo stopničko je stopil Milan Korotaj (do 63 kg) v kategoriji light kontakt, ki je prejel zlato medaljo. Bronasto medaljo za tretje mesto pa sta dobila Sobočana Tomo Kološa (do 74 kg) v kategoriji semi kontakt in v light kontaktu ter Andrej Šeruga (do 94 kg) v light kontaktu Vsekakor lep uspeh pomurskih tekmovalcev, ki kaže na njihovo vrhunsko pripravljenost. M. J. Tek za pomurski pokal Brus se ne da V Selu na Goričkem je bil letošnji 2. tek za pomurski pokal V konkurenci 86 Članov je v absolutni.konkurenci zmagal Bojan Brus (TS Radenska), ki je bil najboljši rudi v kategoriji od 20 do 29 let, pred Gezo Grabarjem (Terme 3000), najhitrejšim v starostni skupini od 30 do 39 let. in Igorjem Alpnerjem (Zarja Elektronika). Med 15 članicami je slavila Irena Cerovič (AK Ormož) pred Andrejo Šantl (TS Radenska) in Fani Alpner (Zarja Elektronika). Pri deklicah ( od 1 do 3-razreda) je zmagala Vesna Alpner (Zarja Elektronika), v kategoriji od 4 do 6. razreda Sara Šebok (Selo), od 7. do 9. razreda pa Mateja Rudolf (TS Radenska) Med dečki (od 1 do 3- razreda) je bil najboljši Benjamin Bongarz (TS Radenska), od 4. do 6 razreda Marko Roškar (TS Radenska), od 7. do 9 razreda pa Rok Šebok (Selo). M. J. Tenis Dobre igre Klepačeve Mlada slovenska teniška igralka Andreja Klepač, Članica TK Radenci, uspešno nastopa na turnirjih za WTA Prejšnji teden se je udeležila profesionalnega turnirja v Budimpešti z nagradnim skladom 110.000 ameriških dolarjev. V 1. krogu je tesno izgubila s poznejšo finalistko Manino Sucha iz Slovaške s 6:7 (3), 4:6, čeprav je v drugem nizu že vodila s 4:1. V nedeljo je uspešno nastopila v kvalifikacijah turnirja v Cataniji (Sicilija) za 25.000 USD. V 1. krogu je s 6:3 in 6: 3 premagala Italijanko Pinta, v 2. krogu pa Belgijko Flipkens s 4:6,6: 3,6:2, ki je 350. igralka sveta. Tako se je uvrstila na glavni turnir in uspešno prestala 1. kolo. Premagala je 416 igralko lestvice WTA Nemko Colli-schon s 6:3 in 6:0. Collischonova se je uvrstila na turnir kot srečna poraženka, saj bi Andreja morala igrati proti drugi nosilki Panovi (Rusija), vendar je ta zadnji trenutek odpovedala udeležbo M. J. KOŠARKA - Ekipa mlajših dečkov ( letnik 1991 in mlajši) KK Radenska Creativ se je udeležila turnirja v M. Središču. Premagali so Novigrad s 66: 59 in s 27:81 izgubili proti Varaždinu. Kot drugouvrščeni so se z Mariborom pomerili za tretje mesto. V bojeviti tekmi je slavila ekipa Radenske Creativa z 52:51. Dobili so bronasto medaljo in pokal. M. J. Kolesarstvo Špilak pobral vse točk® Na kolesarski nagrado Šenčurja F rt | oni i mladini P zmagal Ssmon ska Rog-Tropov^ cem m prepustil . ce Pobegnil je -sprintu invsatno^K pobral vse točke Jl^ 7^ Milan Korotaj z zlato medaljo A Kegljanje Dušanu Periču državni naslov V Celju je bilo državno prvenstvo v kegljanju za veterane v različnih starostnih kategorijah. Skupno je sodelovalo več kot 540 tekmovalcev in tekmovalk. Odlično se je odrezal kegljač KK Nafta iz Lendave Dušan Peric, ki je v kategoriji od 60 do 64 let premočno zasedel prvo mesto. Podrl je 533 kegljev in postal državni prvak v sezoni 2003/2004. Med ženskami v kategoriji od 50 do 55 let je bila Anica Utroša sedma s 484 keglji, Vlado Karaka-tič 16. s 461 keglji (nad 66 let), Štefan Kopinja pa 18. s 495 keglji (56 do 60 let). F. H. Vrnitev Marlke v reprezentanco Po daljši odsotnosti zaradi operacije in okrevanja se je najboljša slovenska kegljačica in večkratna svetovna prvakinja in rekorderka Marika Kardinar vrnila na kegljaške steze tudi v reprezentančni majici. Nastopila je na prijateljskem dvoboju v Bratislavi, kjer je ženska reprezentanca Slovenije premagala Slovaško. K uspehu je pripomogla tudi Kardinarjeva, ki je svoj dvoboj dobila in pri tem podrla 540 kegljev. Vsekakor dobri obeti pred svetovnim prvenstvom v Romuniji F. S. Rokoborba Uspešne priprave na EP Ekipa Rokoborskega kluba Murska Sobota, v kateri so bili David Ivanič, Aleš Krojs, Dejan Šernek, Slavko Zec, Jure Kuhar in Mitja Sedmak, se je vrnila s 7-dne-vnih priprav v olimpijskem centru na Rogli. Na pripravah so sodelovali še Peter Kmetec iz Raz- vanja ter Boštjan Holc in Nusrec Hasani iz Maribora Nekateri od teh tekmovalcev so med kandidati za nastop na evropskem prvenstvu za mladince, ki bo od 14. do 18. julija v Murski Soboti, in EP za kadete od 29- julija do 1. avgusta v Bolgariji. Priprave je vodil trener soboških rokoborcev Rade Bačič Zadnji dan priprav so bili kontrolni boji, ki jih je sodil mednarodni sodnik Stanislav Šernek V zanimivejših dvobojih so zmagali Krojs proti Ivaniču, Šernek proti Kmetcu in Kmetec proti Holcu; Kuhar in Sedmak pa sta v medsebojnih dvobojih po dveh bojih zmagala Uspešnost priprav se bo pokazala že na mednarodnem ekipnem turnirju v hrvaškem Poreču. M, J. Špilak,55toCk,2 ' * čič (Sava Krmi), žagar (Krka N^io Tudi petaetap . • dirke po Villi', sko ekipo dobn prologu, kjernC[„, kolesarjev iz > . Evrope, je zase lak z zaostankom mesto karl^Sj dišče za popoln „ - rumeno nujno' . laku in slove®* pred ciljem je?lt” in kljub okvar« / špr.ntu zasede^ kar je bilo dov« skupnem seštev ^iD«' fikacije na d’«* J*«* Medtem se je k« ^1 _ na dirka Poljskem z odl‘ ležnim četr“^il|j‘ < naSpilaka.Mc ' 1, 111 kolesarjev- Hokej na w*1 Lek br^ boja Hitrostno rolanje Lep dosežek Daše Konye Daša Konye, mlada tekmovalka Roller kluba Murska Sobota, se lahko pohvali z odličnim dosežkom na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju Austria Inline Cup v Celovcu 44 kilometrov dolgo progo maratona je prerola-la v uri in 32 minutah, kar je bilo dovolj za odlično drugo mesto med mladinkami V absolutni kategoriji je bila deveta. Lep uspeh je dosegla tudi Natalija Novak iz ŠD Dokonča Lendava, ki je zasedla v avstrijskem Badnu pri mlajših deklicah drugo mesto, medtem ko je bil Simon Novak četrti M. J., F, B. Atletika Slavili Grnjakova in Horvatova Na mednarodnem atletskem mitingu v Lipnici, kjer so nastopili tekmovalci iz Avstrije, Slovenije, Madžarske in Hrvaške, so se izkazali člani AK Pomurje -PDU. Zmagala sta Karmen Grnjak s 165 cm v skoku v višino in Ma- rinka Horvat, ki je v daljino skočila 497 cm Druga mesta so zasedli Tina Jureš v teku na 100 m (12,57) in na 300 m (42,32), Gregor Kranjec v teku na 100 m (] ],46) in na 300 m (37,26), David Horvat s časom 37,38 na 300 ra, Štefan Maučec, 15,69 na 110 m ovire, in Primož Sreš, 6:18,81 na 2.000 m. Tretji pa so bili Urška Rinderer na 300 m (43,86), Robi Kreft s 654 cm v daljino, Denis Hamler s 15,82 na 110 m ovire in Tomaž Dšuban, 6:22,69 na 2.000 m M. J. Judo Strelstvo Katja Kavaš prva Konec tedna je bil v Budimpešti velik mednarodni turnir za mlajše dečke in deklice ter kadete, na katerem je sodelovalo devet evropskih držav. Med prekmurskimi predstavniki se je najbolje odrezala članica JK Lendava Katja Kavaš, ki je zmagala v kategoriji do 35 kg. SašaTompa (do 40 kg) in Tadeja Hozjan (do 56 kg) sta bili drugi, tretja pa Veronika Dogar (do 33 kg) in Blaž Mlinarič (do 81 kg) Prav tako tretji sta bili predstavnici KBV Lendava Sara Šernek (do 24 kg) in Laura Prendl (do 52 kg), kar je uspelo tudi članici JK Murska Sobota Karin Ke- rec (do 44 kg). F. B„ M. J. Sobočani pred Tišino Z 8. krogom se je v Gornji Radgoni končalo tekmovanje v pomurski strelski ligi za kadete in kadetinje, kjer je nastopalo 10 ekip. V skupni razvrstitvi je z 79 točkami prepričljivo slavila ekipa OŠ III Murska Sobota (Monika Lebar, Jernej Ferčak, Tadej Pušnik), ki je na sedmih tekmah zmagala, enkrat pa je bila druga. Na 2. mesto so se uvrstili mladi strelci s Tišine (73), na tretje pa Radgončani (61). Posamezno je slavila Monika Lebar s 1448 krogi pred Samom Zelko, 1441, in Jernejem Ferčakom (vsi OŠ 111 Murska Sobota), 1421. O, B. v prvenstva?c*' in Mursko So ekipa slednje . popolni i za Moravske • • - V ženski rodne inter ’ vskihTopI^foP1^ med Triglavom 11' 1 , Klona*"1« ,Trl MO*1 rjeva, Kučanova)- TaekW°n^ Horv^' P'.5^1 no l^e^pil^ borbah. N( movake; bov valcica m",”*? iz Cren^v p rezali -M v mladm-' .8 ..r 11 k- Drugo m ffet| || Lutar, 06 kg- WWMK -6 maj 2004 it If li» & I.- <1 fl I1 1“ Iff in 11 fi ■I X» Ji1 ■ i ŠPORT 19 »-1 ----------------------- ------------------ Li^Si.mobil Vodafone Gorica ■zgublja Prednost Mor u 'HL za Pmka: .^raUo^^ U kdoiV1^^^-j, KD Olimpija 1:2(1: Sonca Olimja Koper Muta ^rj h 2714 9 ?7I4 6 ”14 6 2711 io 271-10 2'11 6 4 7 7 6 6 50:23 51 49:34 48 34 : 28 48 54; 29 43 34 25 43 , - 9 45 : 46 39 ti n _ r"K;. Mura - c jun. fe"«- **« ^5 । . ' 0> Domžale - ■rndr1™> li4a» \ 3- Publikum 32 1 *”«1 M. Sobota '""“"ega v Apacah >iv RRahlca|i2:3,GOri- ^C'"n Q^-Lipa-i taunt"" :2, Apače -^2:5. er2:2, Šalovci - Ro- s *1 i? 13 17 11 17 1c % 1? 7 17 7 7 '7 17 1? 9 9 I 6 * 5 5 4 2 4 3 2 3 0 3 6 4 6 6 8 9 9 m 5 & 52:21 43 56:30 36 36:1931 37:27 31 37:29 29 35:29 25 23:26 21 28:34 20 24:41 18 18:3616 1? ? n ir '0 :1514 ] . L 'i 15 24 fi6 ^Lendava %. „^iihih Sv'Mija Dolga Se'Vetera,., t 3:3' T1P Tours "S 1^rni«eO:6. E 4 33:1331 S 15 7 fi 2 on : 1428 15 H 3 33:1827 % 16 8 c 28:2926 16 7 Š 33:2928 S' 16 15 U I! 15 5 vas-Ren- 7 6 4 j i 1 3 fi 3 6 3 7 I'd 3 9 113 28:16 24 15 24 18 MJ ib 27 3910 18:34 12 11:54 4 >1)^-5 j. o D ■ ''0m • ■^,D3,M,lda-PLi-' 82?^ & s x • 12 12 11 12 h '1 11 12 6 6 6 5 = j 2 4 2 2 1 I 0 1 1 3 4 4 5 G 8 9 29:14 26 25:16 22 17:9 20 9:16 20 28 -1919 21:2319 19 ■ 25 7:25 21:40 9 7 7 Nogomet - liga Si.Mobil Maribor trepetal za zmago Maribor : Mura 1 : 0 (1: 0). Stadion Ljudski vrt, 27. krog državnega prvenstva, 3500 gledalcev, Sodnik: Šegula (Dornava). Strelec: Pekič (21). Mura: Mujčinovič, Lunder (Kokol), Peršič, Obilinovič, Ipavec, Kapič, Radosavljevič, Miše (Vogrinčič), Jeličič (Tisnikar), Mesarič, Mejač. Trener: Milan Miklavič. Maribor: Kuzma, Golob, Čeh, Tei novic, Franci, Mešanovič, Pekič (Šarkezi), Ošlaj, Žnuderl, Ba-lajič (RakiČ), BceziČ. Trener: Matjaž Kek Rumeni kartoni: Teinovič, Mešanovič (Maribor); Kapič, Lunder, Mesarič, Kokol (Mura). Tokrat je Mura nezasluženo izgubila oziroma si vijoličasti niso zaslužili zmage. To je že druga tekma po vrsti, ko igralci Mure niso imeli sreče Res pa je, da so krivi tudi sami, saj kljub trem napadalcem in precej ofenzivni postavi žoge niso uspeli spraviti v mrežo. Prvi polčas je še nekako minil v sistemu 'toplo - hladno«, ko je imela vsaka ekipa dobra in slaba obdobja, Na žalost je v enem od slednjih Mura spet dobila poceni zadetek, ko je Pekič prodrl po levi strani in z zunanjim delom stopala premagal Mujčinoviča, ki je po nepotrebnem zapustil vrata. Takrat še nihče ni slutil, da bo to odločilni gol, soboški vratar pa ni imel svojega najboljšega dneva, saj mu je še dvakrat ušla iz rok že ulovljena žoga. Na drugi strani si je prislužil naslov najboljšega igralca tekme mariborski vratar, sicer Prekmurec, Stanislav Kuzma, ki je zanesljivo ubranil nevarne strele Obiti novica, Mejača in Tisnikarja. V drugem polčasu smo gledali »power play« Mure na vrata Maribora, medtem ko so domači navijači vse bolj žvižgali vijoličastim, ki so delovali povsem nebogljeno. V tem obdobju so Murini igralci pokazali, da so dobri, a kaj, ko npr. niti Jeličič ni uspel zadeti praznih vrat, Obi je igral precej oddaljen od gola, včasih pa so bili Murini napadalci napoti drug drugemu. Tako si velja zapomniti le poškodbo Balajiča, ki si je v nesrečnem trčenju z Ipavcem zlomil nos, proti koncu pa si je staro poškodbo obnovil tokrat zelo dober Murin kapetan Miše. Pri Mariboru je povzročal s svojimi pobegi največ preglavic črno-belim svetlolasi Mešanovič, ki so ga igralci Mure lahko ustavljali le s prekrški. Naslednjo tekmo igra Mura doma z Gorico že v soboto ob 14. uri tudi pred zasloni televizijskih kamer. Izjave po tekmi Miran Miklavič, trener Mure: »Nekaj bomo morali narediti z našo neučinkovitostjo, saj se nam ta ponavlja iz tekme v tekmo.« Patrik Ipavec, igralec Mure: Borut Tisnikar - njegov nevarni strel je Kuzma odbil v kot. T. K. »Ne vem, kaj je narobe, saj smo začeli s tremi napadalci, pa kljub temu nismo uspeli doseči gola Maribor je dal enega več od nas, zato mu je treba čestitati Z Ba-lajičem sva se že pomenila in je sam priznal, da se je on zaletel v mene.« Stanislav Kuzma, vratar Maribora: »Mogoče bi bila delitev točk najbolj pravična, vendar mislim, da je naša zmaga zaslužena, saj smo uspeli obraniti gol prednosti. V Mariboru se zelo dobro počutim, zato bom tukaj branil vsaj še naslednjo sezono.« T. K. 3. SNL-vzhod Nafta spet na vrhu * s 12 ! * 2 34 ' 15 36 Ž1J3 3 1* 24 D .,?■■■;. '»it.,;,' ;«™i ^5 s 10J1 20 1 20 io 18 19 ly io 9 9 8 7 Mali nogomet Pomurska liga 16. kolo: Černelavci - Kučnica 2 : 5 Krajna gost. Metuljček - Old Boys 9:3, Mladinec - Ledava 6:10, Lissa Dokle-žovje - Videm 2:7, Kupšinci - Bulls TMK Črnci 1:6, Meteor - Mister Baby 3:1. Krajna 1613 Črnci 1611 Videm 1610 Old Boys 1510 Černelavci 16 8 Dokležovje 16 8 Ledava 16 7 Mladinec 16 5 Meteor 16 4 M. Baby 16 4 Kupšinci 16 4 Kučnica 16 3 1 2 66 : 32 40 3 2 66: 31 36 2 4 63 : 37 32 0 5 68 :40 30 4 4 42 : 32 28 1 7 53:68 25 3 6 69:60 24 011 47:85 15 210 41 :54 14 210 35:48 14 012 39:70 12 013 34:63 9 Rakičan 1513 Old Boys 1512 Dokležovje 16 10 Čarda 15 9 Rogašovci 15 9 Bakovci 16 6 Černelavci 15 7 Borejci 16 7 Nemčavci 16 5 Noršinci 16 4 Tešanovcl 16 4 Sebeborci 15 3 0 2 90:47 39 1 2 85:42 37 1 5 60 : 65 31 1 5 85 : 56 28 1 5 54:41 28 3 7 54: 44 21 0 8 59 : 50 21 0 9 75 : 69 21 011 48:79 15 111 45:87 13 012 46:83 12 012 49:87 9 Trnje 17 7 Filovci 10 7 Prosenjakovci 17 5 Mlajtinci 18 6 VuČja Gomila 18 3 Sveti Laszio 18 0 2 8 70.69 23 110 79.76 22 6 6 59 55 21 21050:101 20 114 51 :89 10 1 17 22:96 1 Liga veteranov 16. kolo: Dokležovje - Bakovci 3:2, Borejci - Rakičan 7 :9, Old Boys -Nemčavci 9:2, Rogašovci -Teša novci 7:2, Černelavci - Noršinci 5:4. Občinska liga Moravske Toplice 19. kolo: Moravske Toplice - Noršinci 2 : 2, Suhi Vrh - Ivanci 0 : 3, Sveti Laszio - Sebeborci 1:2, Filovci -Mlajtinci 17:1, Trnje - Vučja Gomila 5 :3, Aqua Carda4 : 2. SuhiVrh 1814 Ivanci 1813 Aqua 1711 MZKMN Goričko 19. kolo: Carioke Markovci - Kereka Čepinci 3:2, Srebrni breg - Domanjševci O ; 1, Dolenci - Šulinci 9:5, Budinci - G. Pebovci 2:6, lsyp Šalovci - Stanjevci 2: 1, Dolič - Neradnovci 6:2 in zaostala tekma: Šulinci - lsyp Šalovci 4:6. M. Toplice 17 8 Čarda 17 9 Noršinci 17 9 Sebeoorci 18 8 2 2 75: 38 44 1 4 86:42 40 1 5 89:47 34 5 4 67:38 29 2 6 64; 60 29 1 7 67:51 28 3 7 51: 68 27 Dolič 1715 Domanjševci 1611 Srebrni breg 1611 G. Petrovci 1711 lsyp Ša lovci 1710 Trdkova 16 9 Budine! 17 6 Čepinci 17 6 Šulinci 16 5 Neradnovci 17 5 Dolenci 17 4 Markovci 16 3 Stanjevci 17 4 1 1124:4546 2 3 72 : 36 35 1 4 59:40 34 0 6 87:62 33 2 5 79 : 54 32 0 7 81 66 27 3 8 52:75 21 011 38:45 18 2 9 58:86 17 012 44:71 15 211 50:71 14 310 36:72 12 01340:100 12 Zenski nogomet Spodbudna zmaga pred derbijem V 15, krogu 1. SŽNL je ekipa Pomurje Len iz Filovec gostovala pri Senožetih iz Dola pri Ljubljani. Na dobro pripravljenem igrišču so podjetneje začele Pomurke, ki so takoj po sodnikovem žvižgu silovito napadle. Povedle so v 8. minuti, ko se je Milkovičeva s kakšnih 28 metrov odločila za strel, s katerim je presenetila domačo vratarko. Domačinke so izenačile 10 minut kasneje, to pa Filovčank ni omajalo. V 20. minuti je Milkovičeva z lepo podajo zaposlila dobro posta- vljeno Korpičevo, ki je atraktivno preigrala domačo vratarko. Že minuto kasneje je bilo po strelu Zverove z 18 metrov 1: J. V 23. minuti je Puhanova povišala na 1 : 4, nakar sp domačinke znižale na 2: 4, toda Zverova je znova zadela v polno. V drugem polčasu so Pomurke z mirno kombinatorno igro nadzorovale dogajanje na igrišču, piko na i pa je postavila v 83. minuti s svojim tretjim zadetkom Zverova. Pomurje Len Filovci; Vuri, Nemec, Zelko, Milkovič, Ga- bor (Makovec), Glavač (Ladinek), Zver, Korpič (Kozic), Špur (Baranja), Puhan (Petričevič), Tibaut. V drugem srečanju je favorizirana Krka iz Novega mesta šele v 70. minuti strla odpor žilavih Domžalčank. Končni izid je bil 2 : 0. Vrstni red: Krka 39 točk, Pomurje Len Filovci 31, Senožeti Dol 21 in Domžale 20. V naslednjem krogu bo v nedeljo ob 16. uri veliki derbi med ekipama Krke in Pomurja Lena v Filovcih. M. J. Izidi 20. kroga (med tednom); Bistrica - Čarda 3 : 0 (Ščerbič 2, Tompa; izklj. Kerčmar 80), Turnišče - Črenšovci 3:1 (Verbančič, Zlatar, Cigan; Kavaš), Tišina - Tromejnik 6:2 (Vrečič in Gomboc po 2, Bago-la, Ulen; Čontala 2, izklj. Bokan 87), Odranci - Arcont Radgona 4:0 (Zver 2, Zadravec, Kreslin), Križevci - Hotiza 4:0 (Pojbič 3, Škerlak; izklj. Cigan 42), Bakovci - Beltinci 1 : 3 (Vogrinčič; Slana, Gruškovnjak, KutoŠ), Nafta - Veržej (preloženo). 21. krog Črenšovci - Čarda 1: 2 Gledalcev 200, sodnik Polegek (Slov Konjice), strelci: 0 : 1 La-poša(52), 1:1 Posavec (69), 1: 2 Gjerek (83). Črenšovci; Litrop, Pintarič, MatjaŠec, G. Horvat (izklj. 85), Posavec, Hozjan, Tkalec, Kavaš, Kustec (Kutoš), Pie j, D. Horvat (Virag). Carda: Špilak, Banfi, Godvajs, Gomboc, B. Berendijaš, R. Be-rendljaš, Kerec, Lapoša, Titan, Gjerek (Čarni), Z. Horvat (izklj. 80). Veržej - Bakovci 1:1 Gledalcev 100, sodnik Koren (Renkovci), strelca. 0:1 Zavec (16), 1:1 Kovačec(20). Veržej: R Hanžekovič, Kova-čec, Fras, Vidmar, Mertuk, Puhar (Rantaša), Rihtarič (Sunčič), Kosi, Kaučič (Košar), KovaČec, A. Hanžekovič. Bakovci: Sarka, Matuš, Baler, R. Buzeti, Jaklin, Vogrinčič, Cmor, Zavec, Jablanovec (D. DonŠa), Kerec, Sabotin (Davidovski). Are. Radgona - Nafta 0:1 Gledalcev 200, sodnik Partlič (Limbuš), strelec: O : 1 Kokaš (86). Arcont Radgona: Basarič, Cvetko, Fajfar, S. Štrakl, Pintarič, Meolic, Krajnc, Podlesek, Horvat, L Štrakl, Bezjak (Veingerl). Nafta: Pečelin, Hozjan, B. Tratnjek, Preininger (Šooš), Gone, Bažika, Mavriček (Kokaš), Doma, Utroša, Gerenčer, Cekar. Tišina - Bistrica 4 :3 Gledalcev 250, sodnik Vesenjak (Ptuj), strelci: 1 :0 Ulen (8), 1 : 1 Kuzma (27), 2:1 Ulen (33), 2 : 2 Balažič (43), 2 : 3 Kuzma (55), 3:3 Vrečič (78), 3:4 Vrečič (80). Tišina: Miličevič, Vrečič, Bago- la, Šnurer (Hozjan), Ulen (K. Kuzma), Da, Grah, Verban, Farič (Poredoš), De. Grah, Horvat, Živič. Bistrica: Kusek, B. Kuzma, Zver, Kustec, Godina, Balažič, Tompa, Biro, Ščerbič, Cigan, Lazar (Žižek). Tromejnik - Odranci 1: 4 Gledalcev 200, sodnik Šinkovec (MB), strelci: 0 :1 Gostan (28), O 2 Gostan (38), 1:2 Šalamon (75), 1 : 3 Gostan (80), 1: 4 Zadravec (89). Tromejnik; Zver, Kren, Balažič, Dravec, Šalamon, S. Sukič, Petek (Emberšič), Hajdinjak, Navotnik (Recek), čontala, Kovač (Horvat). Odranci: Ščančar, J. Borovič, Kreslin, Laslo (Antolin), D. Borovič (ZakojČ), Duh, Jerebic, Erjavec, Zadravec, Gostan, Zver (Kavaš). Hotiza - Turnišče 3 : 2 Gledalcev 150, sodnik Tratnjek (MS), strelci: 0:1 Zelko (24), 1:1 Lackovič (43), 2:1 Gyerkeš(51), 3 :1 Lackovič (64), 3 :2 B. Lutar (76). Hotiza: Žižek, Oletič, Šooš, M. Cigan (Koudila), K. Hozjan, Čurin (Kocet), Kranjec, Gyerkeš, Ritlop, Lackovič (Kocet), D. Hozjan (B. Hozjan). Turnišče: R. Zver, Mertik, Pucko (D. Prša), D, Lutar (B. Lutar), Verbančič, Škafar (Zlatar), Zelko, P. Zver, J. Prša, Sobočan, Cigan. Beltinci - Križevci 1: O Gledalcev 250, sodnik Klinc (Ptuj), strelec: 1 :0 Slana (19,11 m). Beltinci: Zadravec, Duh, Balažič, S. Antolin, M. Horvat, Zlatar, Tkalec, Slana, Kutoš (Apatič), C. Antolin (D. Horvat), Gruškovnjak (izklj. 50). Križevci: Kamnik (izklj. 71), Pon-delek, Kutoš, Malačič, V. Kerčmar, Škerlak, Šnepf (M. Horvat), Pojbič, GrkiniČ, Bencik, Grkinič. Nafta 2016 Križevci 21 15 Veržej 2013 Tišina 21 13 Odranci 2110 Bakovci 21 9 Beltinci 21 8 Bistrica 21 8 Črenšovci 21 7 Tromejnik 21 6 Arcont 21 7 Čarda 21 6 Hotiza 21 5 Turnišče 2^ 3 1 3 53:19 49 2 4 52: 22 47 2 5 52 :24 41 2 6 43:30 41 4 7 41: 29 34 210 32:33 29 5 0 28 :34 29 310 36:32 27 410 35:38 25 6 9 33 : 47 24 1 13 23:44 22 312 27:44 21 412 23:50 19 117 23:55 10 22. krog; Bistrica - Črenšovci, čarda - Hotiza, Nafta - Tromejnik, Odranci - Tišina, Turnišče -Beltinci, Križevci - Veržej, Bakovci - Arcont Radgona. Nogometni turnir v Veržeju Mura izgubila v finalu Na tradicionalnem prvomajskem turnirju so nastopili v Veržeju ob domačem tretjeligašu še slovenski prvoligaški ekipi Kumho Drava iz Ptuja in soboška Mura ter hrvaški prvoligaš Slaven Belupo iz Koprivnice, V predtekmovanju je Mura premagala Veržej z 2:0 (Radosavljevič, Vogrinčič), Hrvati pa so šele po strelih iz 11 m’ premagali Ptujčane s 3 :1. V tekmi za 3. mesto je Drava premagala Veržej s 5 2 (strelca za Veržej Pučko in Puhar), v finalu pa je bil Slaven Belupo boljši od Mure z 2 :0. N. Š. Invalidski šport Pomurci so slovenski prvaki Madžari. Zmagal je Sandor Horvat pred Gaborjem Mesarosem, tretji pa je bil domačin Vlado Horvat. Pomurski paraplegiki so tekmovali tudi na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v Ljubljani. S prvim mestom se je izkazal tetraplegik Slavko Dunaj, ki je zadel 367 krogov. Drugi je bil Leon Jurkovič, 364. Pri paraplegikih pa je Franc Boro-vnjak s 347 krogi zasedel tretje mesto. M. J. in Franc Bračič, 331 Dunaj državni prvak V dobrovniškem kulturnem domu je potekalo mednarodno srečanje paraplegikov iz Madžarske (Budimpešta) in Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Tekmovali so v šahu in pikadu V slednjem so zmagali domačini s 3 : 2. Prvi je bil Vlado Horvat pred Francem Baumom, tretje mesto pa je pripadlo Madžaru Ci-pkesu. V šahu so bili s 5 :0 premočni 1 ’S : Je 40 - 3 60 27 45 l 31 40 Ji ’ 26 38 48' 50 30 «5 ■ 56 28 46: 5l 2f 12 S3 ?2 1 3 3 1 5 5 8 y 210 112 012 I^S :BD 2j 36 : 9b j3 ’ n14 ■ q.f "" vu tj 1 : Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije je organiziralo finale slovenske dopisne lige v streljanju. Na strelišču TVD Partizan v Murski Soboti je sodelovalo v streljanju z zračno puško 23 paraplegikov, 6 tetraplegikov in 4 ženske. Ekipno je zmagala prva ekipa DP Prekmurja in Prlekije s 10^3 krogi pred DP Severna Štajerska, 1048, in drugo ekipo DP Prekmurja in Prlekije, 1006. V posamični konkurenci je slavil Franc Pinter (Maribor) s 370 krogi, drugi je bil Jožef Franc (Murska Sobota), tretji pa Martin Gorenc (Novo mesto), oba po 351 krogov. Med ženskami je prvo mesto zasedla Veselka Pevec (Lju- bljana), 341 krogov, sledijo pa Marija Magdič (Murska Sobota), 310, Ivanka Kostevc (Maribor), 272, in Zdenka Sintič (Novo mesto), 230. Pri tecraplegikih pa so prva Štiri mesta pripadla Pomurcem. Zmagal je Slavko Dunaj, 364 krogov, za njim so se zvrstili Leon Jurkovič, 358, Franc Baum, 335, 20 6. maj 2004 — VESTNI: iZDGPI.Si M»|i ogl«si potlej tudi na 5pl*tn»rT> portalu l;b*rl.sLI * Ugodne cene oglasov na rumeni strani - 20 % popusta za naročnike Vestnika Mal« ogLa?« 6pr«j«mamc vuk delavnik od B. do 14. ur«, v pon«4«U«k do 1&.SO, za objavo v namdnjl il«v|ikl VeHnlk«, Oelas® lahko oddat« po l«lefDnu: oz sat 1 G BS ali po o-po$tir 9Olo^v««tnlkVRinr»l aD n« «pl«lnam mestu lib«H+*l oglati, oarr«č«nl s to Ikone, mestu xwwJiberUI, kjer »I lehKo d&lj§f opis ogledovane;« predmete motoma vozila CHOPER YAMAHA 250 VX ■ VIRAGO, letnik 2000, naprodaj. Pečarovci 10a, popoldan, m 19032 FORD MONDEO 1,8 i. letnik 1995. z vso dodatno opremo, prodam. Kupšinci 71a, tel.: 031 794 123. ml9034 SKUTER KIMCHO S 50, letnik 1995, prodajo ta 125.000.00 SfT. Tel.: 041 282 110. m!9O49 živali NESNICE, mlade. hset, rjave, grahaste in Erne, pred nežnostjo, opravljena vsa celjenja, prodaja FARMA PRI MOSTU - Vtrejališče vseli vrst ne-snic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 54615 05. gostilna Železen Bernovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajsar, Grad, tet.: 5531148. gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 5153. m 18576 Jančiče, rjave, stare 18 tednov, pred nesnostjo, telo ugodno prodam. Tel: 54611 13. PURANE, stare 6 tednov, ta nadaljnjo rejo, prodam. Informacije in naročila po tel.: 546 11 13. m 18982 KRAVO, staro 5 let, brejo 8 mesecev, prodam. Tel: 564 1183. Domanjševci 24. ml8989 www.vestnik.si u Wonwirante. d d«-Ul a. Itoaka 13, M Sabata 3 Electrolux IŠČEMO partnerja (d. o. o. ali s. p.) za trženje profesionalne kuhinjske opreme. Nudimo šolanje, tehnično podporo in stimulativno plačilo po prometu. MB! d. o. o., Ulica heroja Bračiča 3 2000 Maribor, telefon: 02 23 40 173 e-mail: info@mbi.si www.mbi.si PO 50 SIT PRODAMO ENOLETNE KOKOŠI ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo. Prodaja 7. In 8. maja. Fatma Bučečovci, tel.: 041 868 731. ml9018 NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnostjo, vsak dan v Babinciti 49. Vzreja nesnic Tibaut, tel.: 582 14 Dl,ml9040 Mladiče nemških ovčarjev, z rodovnikom, stare 10 tednov, prodajo. Tel: 041 963627. ml9056 DVE PSIČKI. NEMŠKI OVČARKI, stari 7 tednov, prodajo. Tel:. 031 617 896. m 19057 posesti NOVO HIŠO v Kapci z velikim sadovnjakom in parcelo prodam. Tel.: 0043 55 22 46 697 ali 0043 5522 38 863. ml8888 10-ARSKO PARCELO v M. Toplicah prodam. Tei.: 527 18 76,051 214 219. ml8972 ENOSOBNO STANOVANJE V RAKIČANU, 43 m2, balkon, centralna, temi j. knjiga, prodam. Tel.: 031337 612. ml9023 HIŠO z delavnico v Slomškovi ulici v Murski Soboti prodam. Tel:. 031 218 279 ali 070 793 221. ml9026 Naprodaj: hiša, nadstropna, stanovanjska, z gospodarskim poslopjem na mirni lokaciji v Odrancih, 6-arska parcela, 25.000.000 sit, in vikend, obnovljen, lesen, v Selo, s kompleksom osmih ribnikov, 32-arska parcela, 6.300.000 sit. FIsa, d. o. o., Lendavska 8, M. Sobota, 522 35 36, 051 311 805. www.fisa.sl ml9029 VRSTNO HIŠO v Jakobovem naselju v M. Soboti prodam. Tel: Ml 785 587. ml9D37 STANOVANJE V BAKOVCIH, opremljeno, ugodno oddamo v najem, Tel:. 041 334 581. ml9D43 OPREMLJENO STANOVANJSKO HIŠO v Čentibi, lepa sončna lega, prodajo. Tel: 031 633 756. ml9055 V RADOVCIH na Goričkem damo v najem 3 ha travnikov - pašnikov. Lahko tudi z gospodarskim poslopjem. Tel:. 051 358 002. ml9063 POD UGODNIMI POGOJI DAM V NAJEM DELNO OPREMLJENO HIŠO V KRAŠČIH ob jezeru. Infor macije v recepciji Doma starejših v Rakičanu, m 19038 kmetijska mehanizacija PRIKOLICO za prevoz živine in prekucno 5 t prikolico prodajo. Tel:. 041 282 110. ml9049 PODRAHUALNIK IN'tRANSPORTNI PLATO prodam. Tel.: 041 596 234. ml9011 4-REDNO IN 6-REDNO PNEVMATSKO SEJALNICO ZA KORUZO z dognojevalnlki in dozatorji za granulate ter dvobrazdni inttibrazdni obračalni plug, visoki klirens. peresast, z vso opremo, prodam. Tei. 041 293 074, ml9017 TRANSPORTER ZA ZRNJE prodam, Tei.: 041543 684.ml9024 MOTOR ZA TRAKTOR STEYR, tip 180 ali 180 a. ali cel traktor kupim. Tel.: 031 802 934. ml9025 PREDSETVENIK, 22 m, z dvojnimi valji prodam. Tel: 557 12 21. ml9050 KUPIM TRAKTOR IN DRUGE PRIKLJUČKE. Tel:. 041285 568. ml9060 TRAKTOR deutz 30-06 IN ŽIVINSKO PRIKOLICO ter škropilnico za vinograd, 200 i, prodajo. Tel:. 040 656 671. ml9062 TRAKTORSKO KOSO Z DVOJNIM REZILOM in 1 tono ječmena prodam. Tei.: 070 812 386. ml9048 TRAKTOR STAYR 18 S koso kupim. Tel:. 031 388 515. ml9049 kmetijski pridelki VINO, laški rizling, traminec, prodam. Tei.: 575 18 77 ali 041 773 370. ml9030 KORUZO prodam. Tel.: 546 11 90. ml9065 razno PELARGONIJE OD 170 SIT DALJE. SURFINIJE, BEGONIJE, ENOLETNICE OD 80 SIT DALJE, ZELO LEPE, Vrtnarstvo ■ cvetličarstvo Barber, s. p., Gornji Petrovci, tel.: 556 14 09. mlS003 RASTOČO AKACIJO za drva in les prodam Tei.: 01 507 63 12 in 041 389 897. 0119041 Preklicujem veljavnost HK št. 89013-0001547022, HKS Panonka. na ime Štefan Andrejc, M. Petrovci 5, p. Tišina. ml9010 Preklicujem veljavnost HKšt. 0002798516, HKS Panonka, na ime Ernest Žiško, Lucova 10, p. Petrovci, m 19012 IZLETNIŠKA KMETIJA SEVER s Suhega Vrha vabi na domače koline v petek, soboto In nedeljo (7„ 8. In 9. maja), tel.: 041340 338. ml 9039 4 kose až-panjev, točilo, prikolico Brako in šivalni stroj prodam. Tel.: 041 566 633. m!9047 delo IŠČEMO NATAKARICO ALI DEKLE ZA DELO V STREŽBI in čistilko. Pizzerija PIK-ASSO, Banovci, Veržej, tel.: 588 90 23. m 18970 AVSTRIJSKA FIRMA išče potnika za prodajo piščančjega mesa v Prekmurju, Gefliigelhof Rei-C her GesmbH, Gutendorf 15,8353 Kapfenstein, tel.: Ml 339 564, po 18. uri, ml9009 ŠOFERJA C- IN E-KATEGORIJE ZAPOSLIMO. Ben-ko-tehna Puconci. d. o. o. Puconci 403, tel.: 545 96 50. ml9014 AVTOCENTER LEPOŠA ZAPOSLI VODJO PRODAJE IN TRGOVCA VOZIL MAZDA VOLVO, Zaželeni srednja ali višješolska izobrazba, znanje tujega jezika in delo z računalnikom. Prošnje pošljite na Avtocenter Lepoša, Ivanocijevo naselje 2, Murska Sobota, do 12. maja. ml9Q20 srečanja Svet Osnovne šole II Murska Sobota razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati splošne zakonske pogoje^ posebne pogoje, kijih določa 53. oz. 145. člen Zakon organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -RS št. 115/03, zadnje uradno prečiščeno besedi imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge-"1' sobnosti za uspešno vodenje šole. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let. Predviden začetek dela bo 1. 9. 2004. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, sedanjih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisomf te v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 14. 5-na naslov: Osnovna šola II Murska Sobota, Can^ 91, 9000 Murska Sobota, z oznako -ZA RAZPIS*-Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v 15 ar' končanem postopku. USPEŠNI IN PROŽNI PRI POSREDOVANJU SAMO ZA NEVEZANE. -ZDRAVILNI DOTIK". Majda Šiftar, s. p., Čemelavci, Gederovska 14, tel.: 521 18 28. m!9046 Svet Osnovne šole Cankova razpisuje delovno mesto RAVNATELJA i i " Kandidati morajo izpolnjevati splošne zakonske posebne pogoje, ki jih določa 53. oz. 145. člen a -, । organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja^ RS Št. 115/03, zadnje uradno prečiščeno imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in sobnosti za uspešno vodenje šole. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let Predviden začetek dela bo 1. 9. 2004. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pofidJ'' jjf da nji h delovnih izkušnjah in kratkim življenjepi^^gll te v 8 dneh po objavi razpisa (do vključno 14. -j storitve na naslov: Osnovna šo rep™ juv la Cankova, CankovaZ > NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM ZA VSE ŠOLE, pripravljam na maturo in prevajam. Tel.: 541 14 56 ali 031 718 972, prof. Tanja Huber, s. p.. Kardoševa 4, M. Sobota. ml9058 Cankova, z oznako -ZA RAZPIS«. Kandidati bodo obveščeni o imenovanju v končanem postopku. 15 dn^l Z----- J / J Iščemo mlade, nadarjene in motivirane sodelavce za delo v hitro rastoči dejavnosti. Nudimo stimulativno plačo, možnost napredovanja in kreativnega usposabljanja. Zaželena velika samostojnost in vztrajnost. Potrdi IZDGPL9I Vseslovenski portal malih oglasov V»e» koven »kJ portal vam ponuja oglase, ki •© sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji, široka ponudba, lažja Izbira^ Na spietnsm nastow www.htberl.ai pa Imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter fotografije. Tu lahko prebrskal rumene tirani, najnove^i* kadrovske oglase, arhivsvojih In drug^i zanimivih objav, lahko pa oddai tudi mali oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu. Brskanj« po malih oglasih te nikoli nf bilo take udobno. DELO » VESTNIK IOVITEMIK 1 GLAS IBM -_6. maj 2004 21 v SLOVO Elizabeti Klement članic! Občinskega sveta Občine Grad Življenje in delo si razdajala drugim, zdaj poišči svoj mir. Spominjali se je bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Župan, svetniki in občinska uprava Občine Grad H 0 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja . V SPOMIN 7 maja mineva enajst dolgih, težkih in žalostnih let, od takrat, ko si nas zapustila, draga žena, mama, sestra, orna in tašča Marija Korpič Iz Murske Sobote 1 Pozabiti nekoga, ki ti je drag, a še težje je živeli brez njega. “ rena hvala vsem, ki postojitc ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni tace—- f ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 49- Rtu zapustil naš dragi sin, brat in sorodnik Stefan Merica iz Predanovec 34 ?• gkibuko ln,, in žalostjo v srcu se *'l|Jit 'no s si m sorodnikom, sosedom, pri1a ‘^n m Mr naiti milu ib strani v teh težkih r ’^ekli sožalje, darovali cvetje, sveče in prostovo jn-Popevke za dobrodelne namene ter ga v tako vel Htviii. pospremili na njegovi zadnji poti. hvala dr Pilu. simn Zdenki Zrinski, socialni deb' n Mkh tet osebju pobolnišničnega in internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. 1,1 ala it dulmvmku pevcem, govornici Marci, Webmstvu Banfi, gasilcem in nogometašem iz Predanovec. Vsem iskrena hvala! UREDITEV CKJKUMENTOV OBJAVA OSMWC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI GSM:041/631443__________________ ■11' SLUŽBA, s. p., VEŠČICA 17, O 7D, 40011 MURSKA SORO D. E. POGREBNIŠTVO telefon' 02/521 37 00 ”’RU ul. 2. MiiBk« Sobota WU1W. POGREBNE STORIT/E' WK.vWJUn P0GRE6HE0W WHII® IN DRUGEGA CVETJA Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja. TeL :02/542 10 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 ' kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p. 9231 Beltinci POGREBNE STORITVE P0K0PAL1šC IN ZELENIC r'r‘" °’’r=me "a dom' brezpfaeni prevozi Vi j'1" '' " 'l" 1 več obrokov brez obrasli. r 1 H»Jtn s. p. Šulinci 87/a "'l' 55 69 O4o. GSM: 041 712 586 st°Rhve, VZDRŽEVANJE d°M, brezplačni prevozi Kn plačii/č2NI PREVOZI DO 25 KM. J obr^tudi na več - * ^OKov BREZ OBRESTI. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Od neizprosne bolezni utrujena nas je za vedno zapustila naša draga mama - omama Jolanka Dolinar roj, Šavel iz Puconec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Doma starejših v Rakičanu za večletno vestno in prijazno oskrbo. Hvala župniku in kaplanu za lepe besede, pevkam za ganljivo slovo in pogrebni službi za skrbno opravljene storitve. Iz srca hvala vsem, ki ste jo imeli radi! Žalujoči vsi njeni Oh, kako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo življenjske moči... To veš Ti in vemo mi, ki smo bili s Tabo vse trpeče dni. S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam, nemočen si ostal. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedi in brat Anton Bagari iz Bakovec Beseda zahvale naj seže v vaša srca, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, za vsa vaša izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, sv. maše in druge darovane dobrodelne namene. Posebej hvala g. župniku M. Poredošu za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa in odigrano Tišino, Lepa hvala dr. A. Norčiču in Majdinim sodelavcem II. nadstropja kirurškega oddelka. Hvala kolektivu Dijaškega doma in ICL-a Žalujoči vsi njegovi! DEDI, POGREŠALI TE BOMO! Tvoji vnuki Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari, prastari oče in tast Štefan Filo iz Moščanec 69 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem KGZ Murska Sobota ter kolektivoma Pomurskih mlekarn in ZOTKS, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in denarne prispevke za humanitarne namene. Posebej hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem žalostink, govornikoma Francu in Heleni ter pogrebnišrvu Banfi. V SPOMIN 7. junija bo minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustila draga mama, stara in prastara mama, tašča in sestra Sidonija Filo Žalujoči vsi njuni najdražji Že osmo leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 6. maja mineva osem let od takrat, ko nas je mnogo prezgodaj in brez slovesa zapustil naš dragi Janez Groza Iz Kukeča 39 Hvala vsem, ki se ga s srcem še vedno spominjate, vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu ter mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: mama, oče in brat Jože z družino Spet tuje pomlad, ptički veselo pojo, spet rože zacvetele so na grobu maminem. V SPOMIN 1. maja je minilo deseto leto žalosti od takrat, ko se je ustavilo ljubeče srce drage mame Helene Erniša iz Brezja v Moravskih Toplicah Čas beži, toda spomini ostanejo večni. Prisrčna hvala vsem za darovano v njen spornim Žalujoči sin Emil In si trpel, ne da bi vprašal se, zakaj tako. Mehak in dober kot spočita, preorana zemlja na pomlad v vinograd, med kaleča žita hodil si miru iskat; in često v brazde z zrnjem nasejal si svojo zatajeno bolečino... ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in brat Jožef Podlesek iz Sebeborec 4 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku Balažiču in kaplanu g. Severju, pevcem in kolektivu Mure. Žalujoči vsi tvoji najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni! ZAWiMJk Po hudi in težki bolezni nas je v 59. letu mnogo prerano zapustil dragi mož, oče, dedek, sin, zet, brat, stric, tast in boter Jožef Kosednar iz Satahovec 16 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v trenutku slovesa stali ob strani, izrekli sožalje, darovali za svete maše, sveče in v dobrodelne namene. Iskrena hvala gospodu župniku Horvatu in gospodu maestru Potočniku za opravljeno mašo, zadušnico in opravljen pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. Prisrčna hvala osebju ORL-oddelka splošne bolnišnice Maribor in vsem, ki ste ga med njegovo boleznijo obiskovali v bolnišnici. Hvala lepa gasilcem, sinovim sodelavcem iz Mlinopeka, govornikoma g. Martincu in g. Pisnjaku, PogrebnŠtvu Banfi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji l 22 OGLASI 6. maj 2004 |f KURILNO OUE EVROPSKE KAKOVOSTI 5211111 INOEMA, d. o. o. - Avto Čuti, Aleš Čarman, s. p., Višinska ulica 16,9000^^ Opel, Nov« bolidi Celo veter se ji ne more upreti Ne spreglejte; A^fppofRi^ fciferakt /r. Sp^nSz/r'Ci z'J hitite ijneLpeStvorr e. mot«« L O7Q Km) *t jeeirn .v r/oier' razredu vpnn. ■ . torMT*fa/ 'AH? JdwWh^*kfJrli/iMwparuv» M hrana, izbrana pijača, ugodno lokacija in|WL^ IZDELAVA STROJNIH ESTR1HOV TaOTOVillSmi POSOJlir IZBERITE KAKOVOST! 031/549-34} 02/22 80110 Moribor, Razlagova 24 Enoletni ozkolistni pleveli Škropimo, ko so pleveli v bujni rasti in ko je zelena masa plevelov dovolj razvita. Odmerek: 1,5-2 1/ha ob uporabi 100 - 200 1 vode NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! Mercator Plese 1, Murska Sobota PRIREDITVE v MAJU 2004 BONAFtN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel,: 02/524 16 30 LJ, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 petek, 7. maja ob 18.00 uri LUTKOVNA PREDSTAVA Večletni ozkolistni pleveli Škropimo, ko so pleveli visoki 15-30 cm, v bujni rasti, razraščanju ali pred cevetenjem. Odmerek: 3-61/ha (razen za pesjak 81/ha) ob uporabi 100 - 2001 vode Zidarstvo - Fasaderstvo in izolacije zidov, strojni ometi Jože Horvat, s. p. Filovci 1 tO, 9222 Bogojina, tel., faks: 02 547 10 14. GSM: 041 631 193 VRTNARSTVO ŠABJAN d „« Ureditev, načrtovanje in vzdrževanje zelenih površin. Obrezovanje in škropljenje sadnega drevja in živih mej. Tel.: +386 (02) 537 10 80, faks: +386(02) 537 10 81, e-mail: vrtnarsNo.sabjan@siol.net, Kajuhova 56,9000 Murska Sobota, Slovenija MEDENI MESEC Skupaj z lutkovno skupino Uš ste vabljeni v svet pravljic in domišljije. Zgodba o sanjah - čebeljega kralja. zaroti matice in zlobnega 1 pajka Boldrika ter nežni S ljubezni čebelice Cvetke in trota Trotla, ki se iz mreže nečednih 73 nakan rešita tako, da ... & To boste izvedeli, če se s nam boste pridružili. © S ra Ntercator^^jr jOTfw' Večletni širokolistni pleveli in vodni pleveli Škropimo, ko so pleveli v bujni rasti ah pred cvetenjem. Odmerek: 4-81/ha ob uporabi 100 - 200! vode Lesnati pleveli, grmičevje Škropimo v jeseni pred I i Mn. dokičrjHistje šc^eteao. Odmerek: 5-101/ha ob uporabi 200 J vode lluihiLitL lUHtr^tckl ImLiinnej nwrftlei llrm« K ■ 0^ - kniKioilr irhi VESTNIK _txmj2oo4 NAPOVEDNIK 23 Spored na radiu Murski val Wv> 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz 7, maj, dežurna novinarka Vida Toš -| 5-OOVedrov novo jutro, Simona, Marjan-07-40 Mari-, “H ism-AsjaMatjaž- 08.15Vrtnarski nasvet - W Poročila - 09.10 TV As - 09.15 Relax - 09-45 I im1'1”1 "l1 koncu tedna - 10.00 Poročila W M di oglasi -11.00 Poročila -11.15 Zamurjenci. Radiča, Džoužija, Berte in Marka -inn obvestila-12.15 Od petka A: kfopagandna oddaja -13.00 Poročila I ~1 D1 «bi tdnhit _ 13.20 Predstavljamo vam, _ 14 05 obvestila- 14.30 J' Mi minut -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 - 17.00 Osrednja poročila - 17.40 'tol jfj Murski vaj nagrajuje - 18.00 Al-Oljski knjižni sejem (Nevenka Emri) ■ Mladi tal- za mlade, vaša razmišljanja . in Tintuteij - 20.00 Ugasni televizor, 24.00 SNOP ‘ °5 00 DobrO 'Utto! ’830 MSli °8-la' OS za n 11403 buba baja, devetletka Črenšovci - .W0-ktmci Radia 0bVl. 'Wil1 ’ 10 3^"“ Savskih M*' ’IM Poročila-l^^'Weseznami - ^■^Bli< - 12„s • U.30 Nagrada '■P^nrp '11 ■ 13 15 1. oseba ednine: V Moravcih se CiC-i^in Bogdan) - 14.00 Poročila - 14.05 Mura: Gorica, javljanja Tončka lit^ PS Oddaja tedna: Murske mrtvice - 15 00 ।'1 tibrlel;i Granfol Peurača) -15.30 ’n°d atj?na Clgut, Šte- , umisce. ' ■; ’ 4 ‘ "’e do ponedeljka, 10. maja - 4'lr'G ’al- Ulica arhitekta Novaka G-za glasbene lestvice. - |lt’i št Ig. g|asUjem za skladbo Delimo vstopnice za kino Kupon št. 19 - odgovore pošljite do torka, 11. maja, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: tomo.koies@p-mf.si Originalni naslov filma Gori je Gori vatra. Našo nagrado prejme Goran Kovač, Staneta Rozmana 12, 9000 Murska Sobota. Čestitamo’ Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo igra glavno vlogo v filmu Gothika? %. O murskih duhovnikov - 08.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja: Matjaž Kek, urad za informiranje, www.murski-val.com, gumb Kontakt v živo in 537 17 10 -12 30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13 30 Čestitke, šport in Na narodni farmi - 16.00 Mura: Koper, prenos nogometa 19 00 Poročila - 20.00 Lujzekova nedelska orde nacija - 24.00 SNOP PONEDEIJEK, 10. maj - dežurna novinarka Silva Eory - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma, Benko in Boštjan Rous), - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj kak san zluf-to: Če ne o sebi, je Mura morda odločila o prvaku ... -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17 40 Mali oglasi - 18.00 MVDUR- 19.00 Poročila - 1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev: Murski pesnik Tine Mlinarič in Vida Toš - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 11. maj, dežurna novinarka Nataša Brulc Šiftar - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Unichem -11.00 Poročila -11.15 Kratki stik - 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13-00 Poročila - 13 15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila 14.15 Sedem veličastnih lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18 00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) -18 40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila - 19 15 Eti ta je muzika -20.00Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 12. maj - 05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09-15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Trn vpeti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.15 Putra -12-30 Intervju - 13 00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 13 maj, dežurni novinar Dejan Fujs -05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 09-15 Kuharski nasvet: Danilo Kozar, Terme 3000 - 10.00 Poročila - 10.15 Pomurske občine se predstavljajo ■ 11.00 Poročila - 11,15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse - 12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13-00 Poročila -13-151. oseba ednine- 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19-00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade . - 24.00 SNOP Koledar kulturnih prireditev PREDAVANJE MURSKASOBOTA V četrtek, 6. maja, ob 19. uri bo v MIKK-u potopisno predavanje z videoprojekcijo Z nahrbtnikom po centralni in vzhodni Afriki svetovnega popotnika, fotografa in televizijskega voditelja Janina Klemenčiča. GORNJA RADGONA V četrtek, 6. maja, ob 20. uri bo v kulturnem domu multimedijska predstavitev potovanja z mo torjem svetovne popotnice, Slovenke leta in Guinnessove rekorderke Benke Pulko. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V razstavišču Pokrajinskega muzeja je do 12. junija na ogled razstava Edina tema je neznanje -Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem. Gre za gostujočo razstavo Pokrajinskega muzeja Kočevje. - V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj. - V MIKK-u je na ogled razstava stripov avtorja Mateja Kocjana - Kocota. - V lokalu Art Caffe si lahko ogledate fotografsko razstavo Fotografije s poti svetovnega popotnika in profesionalnega fotografa Arneja Hodaliča. - V razstavni izložbi podjetja Fer - Ing, d. o. o„ so na ogled posebna kiparska dela Ivana Pšajda z Ptuja z naslovom Korenine (les). Prodajna razstava je odprta do konca maja. LENDAVA V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr Aleksandra Schwarza. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda v Termah 3000 do 16. maja razstavlja svoja dela Vojko Babič. BELTINCI V obnovljenih prostorih gradu so na ogled fotografije članov Fotokluba Murska Sobota Dominika Steinerja in Igorja Kolenka, KANČEVCI V domu duhovnosti je na ogled razstava ob 200 letnici smrti Mikloša Kuzmiča, ki sta jo pripravila pedagog in višji kustos Franc Kuzmič ter univ, dipl teolog Drago Sobočan. V pritličju je na ogled priložnostna filatelistična razstava Slovenska književnost v filateliji, ki jo je pripravil Zvonko Vertačnik iz Filatelističnega društva Ptuj. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je do 29. junija na ogled razstava Manjšine. Kino Murska Sobota četrtek, 6. maja: ob 18.00 francoska komedija Zapri gobec, ob 20.00 ameriška drama Umazane lepe stvari Petek, 7. maja: ob 18.00 ameriška fantastična pravljica Peter Pan, ob 20.00 Zapri gobec Sobota, 8. maja: ob 18.00 Peter Pan, ob 20.00 Zapri gobec Nedelja, 9. maja: ob 18.00 Peter Pan, ob 20.00 Zaprt gobec Sreda, 12. maja: ob 18.00 in 20.00 ameriška grozljivka Gothika Ljutomer Sobota, 8. maja: ob 20.00 ameriška drama Preko vseh meja Nedelja, 9. maja: ob 18.00 in 20.00 slovenska drama Predmestje Gornja Radgona Petek, 7. maja: ob 18.00 ameriška romantična komedija Ljubezen je luštna stvar, ob 21.00 ameriška drama Hladni vrh Nedelja, 9- maja: ob 17.30 Hladni vrh, ob 20.00 Ljubezen je luštna stvar Koledar kulturnih prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA V petek, 7. maja, ob 19- uri bo v Galeriji otvoritev razstave Fotografije avtorja Istvana Hagymasa. RADENCI V petek, 7. maja, ob 19- uri bo v muzeju Radenske otvoritev razstave del z 10. mednarodne likovne kolonije Vinogradi z obeh bregov reke Mure. DOLGA VAS V soboto, 8. maja, ob 14. uri bo v vaškem domu otvoritev razstave ljudske umetnosti ob 10. obletnici delovanja krožka za ročna dela. Razstava bo na ogled le še v nedeljo, 9- maja, med 9. In 19 uro KONCERT MURSKA SOBOTA - V soboto, 8. maja, ob 18. uri bo na grajskem dvorišču ali v Galeriji območno srečanje odraslih pe vskih zborov. - V torek, 11. maja, ob 19. uri bo v kinodvorani koncert orkestrov, komornih skupin in zbora Glasbene šole Murska Sobota. KRIŽEVCI V petek in soboto, 7. in 8. maja, bo Četrto srečanje Biker Days, ki ga prireja Motociklistični klub Gronska strejla in kjer bodo nastopili izvajalci: Pero Lovšin, Blue Planet, Špirit band in Children Of The Night. LJUTOMER V petek, 7. maja, ob 20. uri bo v kulturnem domu koncert Pihalnega orkestra Ljutomer LUKAVCI V soboto, 8. maja, ob 11. uri bo v Domu Lukavci koncert Prleške godbe. RAZKRIŽJE - V četrtek, 6. maja, ob 18. un bo v kulturnem domu letni nastop učencev glasbene šole - oddelek Razkrižje. - V torek, 11. maja, ob 16-30 bo v kulturnem domu medobmočno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Prlekije in Prekmurja. MORAVSKE TOPLICE V soboto, 8. maja, se bodo od 13 - ure dalje na prireditvi Vestnika in Murskega vala zvrstili: Zdenek Bily Dixieland Band, ansambel Lojzeta Slaka, Langa, Helena Blagne, Rok Kosmač, D Kwaschen Re-tashy, Baruni in Posodi mi jurja. RADENCI V soboto, 8. maja, ob 20. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin promocija CD-ja skupine D. O. M. PUCONCI V nedeljo, 9. maja, ob 10 uri bo v cerkvi koncert pevskega zbora sv, Nikolaja iz Murske Sobote pod vodstvom maestra Marjana Potočnika. MARKOVCI V nedeljo, 9- maja, ob 13- uri bo v vaško-gasilskem domu predstavitev zgoščenke in kasete Društva ljudskih godcev in pevcev Gorički lajkoši. MURSKO SREDIŠČE V petek. 7. maja, bo nastopila skupina Siddharta Predprodaja vstopnic v lokalu Route 66 v Lendavi! DOGODEK LENDAVA V četrtek, 6. maja, ob 17. uri bo v Dvojki delavnica Zdrava komunikacija v družini in Mavrični glasbe ni večer Z družino Hartman. VERŽEJ V nedeljo, 9. maja, ob 9- uri se bo začelo v Salezijanskem zavodu 4. srečanje družin iz severovzhodne Slovenije. ŠTRIGOVA V nedeljo, 9 maja, ob 15 uri bo v Društvenem domu predstavitev razkriških kulturnih skupin (pevski zbori, folklora, tamburaši, skupina Toga nega) gledališče MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 10. maja, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava za predšolske otroke Strašna zgodba o Strahih avtorice in'režiserke Jožice Roš. PLES, FOLKLORA VERŽEJ V četrtek, 6. maja, ob 17. uri bo v kulturnem domu medobmočno srečanje otroških folklornih skupin severovzhodne Slovenije TURNIŠČE V soboto, 8. maja, ob 19. uri bo v kulturnem domu območno srečanje odraslih folklornih skupin. KAPCA V nedeljo, 9. maja, ob 15. uri bo v stari šoli srečanje folklornih skupin, kjer bodo nastopile folklorne skupine koreografa iz Zalaegerszega Istvana Kissa. FILM DOBROVNIK V soboto, 8. maja, ob 15. uri bo pri Bukovniškem jezeru snemanje filma Turnikment. Statisti vabljeni! 24 ZADNJA STRAN 6. maj 2004- VESTHI VESTNIKOV KOLEDAR 6. maj, četrtek, JANEZ 7. maj, petek, STANKO 8. maj, sobota, VIKTOR 9. maj, nedelja. GREGOR 10. maj, ponedeljek, IZIDOR 11. maj, torek, ŽIGA 12. maj, sreda, PANKRACIJ 6. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 41 minut, zašlo pa ob 20. uri in 17 minut. Dan bo tako dolg že več kot 14 urin pol. 11. ma/a ob 13. uri in 5 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. Vestnik praznuje in nagrajuje Nagrajenci mesečnega žrebanja - Janez Sečko, Slomškova 4,9000 Murska Sobota - kolo - Gabika Pertoci, Lipovci 5la, 9231 Beltinci - knjižna nagrada za domači izraz »tiralo med ritnim porivalom z dvema potačema« - Denis Tratnjek, Gančani 87, 9231 Beltinci - majica - Mirko Červek, Rakičan, Lendavska 25. 9000 Murska Sobota - majica - Magda Meselič, Dolgovaške Gorice 127, 9220 Lendava - majica - Franc Štuhec, Kapelski Vrh 47,9252 Radenci - majica - Jože Časar, Puconci 199, 9201 Puconci - majica - Janko Ficko, Lendavska 51.9000 Murska Sobota - majica - Mirjam Gjureč, Kuzma 55a. 9263 Kuzma - majica - Ernest Fujs, Šalamenci 49. 9201 Puconci - majica - Geza Sanca, Domanjševci 109. 9206 Križevci v Prekmurju - majica - Franc Flinčec, UL Franja Kozarja 6,9241 Veržej - majica Nagrade oz. potrdilo o nagradi bodo izžrebanci prejeli po pošti. Nič se ne zgodi brez nas Nanacio''a- UP niSile-’S Černelavcih1 rtSiW na navodovodn ropska P^’^aproj^" vodovod, Pa P ’ o, bilo dogo^rJen np V okviru praznovanja 55-letnice izhajanja našega in vašega domačega tednika Vestnika smo brskali tudi po našem fotoarhivu in izbirali stare fotografije ter jih objavljali na tej strani, da bi vam obudili spomine in morda še skomine na nekdanje čase, in zdaj je končno na vrsti Še zaključno praznovanje jubileja (skupaj s 45-letnico Murskega vala) na prireditvi, ki bo 8. maja popoldne na prostem v Moravskih Toplicah (brez vstopnine). Pridite tudi vi! Nič se nezgodi brez nas in vas, zato sodelujte še naprej i nami! Naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko nam pišete tudi po elektronski pošti na naslov: vestnlk@p-inf.sl. Radio Murski val 94,6 MHz in 106,1 MHz Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 5. maja 2004 V soboto, 8. maja ob 13. uri । Moravske Toplice država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 237,6453 238,3604 239,0755 Hrvaška HRK 191 1 31,9209 32,0170 32,1131 Madž. HUF 348 1 0,9471 0,9499 0,9527 Švica CHF 756 1 153,1713 153,6322 154,0931 V. Brit GBP 826 1 352,2236 353,2835 354,3434 ZDA USD 840 1 197,1179 197,7110 198,3041 13,00 13,30 16.00 17.00 Zdenek Billy dixieland band Ansambel Lojzeta Slaka Langa Helena Blagne Rok Kosmač 118.001 [MOJ 23.00 D' Kwaschen Retashy Baruni Posodi mi jurja Zaključek WN3K-VICI da 'na ma nebl > 'mop«*5*! teklega I N«"” Je ^3 Ob odprtju vstopu v'* "Me^' no prešerno,^, bili nad oOP4’ ponovitev tia^^i.ai p.eWS>l°P!"'' k * * Obisk Tašča pride na obisk. Zet vpraša: »Kako dolgo boste ostali?« »Ja, dokler vam ne bom šla na živce.« »Že greste?« vpraša zet. V restavraciji »Natakar, prosim, prinesite mi zobotrebec!" »Oprostite, pravkar sem ga oddal pri sosednji mizi.« Vprašanje Janezek: »Dedek, ti kupim en sladoled'1« Dedek: »Ne, hvala « Janezek: »No, zdaj pa ti še mene vprašaj « . Vozniški izpit Na vozniškem izpitu predsednik komisije vpraša plavolaso kandidatko: »Kaj bi naredili, če bi vam med vožnjo odpadlo kolo?« »Povečala bi hitrost da ga dohitim.« V Radgona*s0 ^ apnla. Na nanje po1 d'k ^.skrtr ^ .petmapredseo vaiF., koso lahko Straisw^^s^ jateljstvavRa1^ gnije-cemRuP^ . TA PRAVA Mercator CfTROlN VSTOP PROST BOGATA GOSTINSKA PRESENEČENJA Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh, Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Carnioliusih^^ vegamaJTak^^ na ceni. Tako ibpoO^^id® stotkov. Zae"hl"-uV^J =")e,’^!ŽS -,»OniP»eacl„,>> Spremljajoče aktivnosti: • avdicija za male prihodnje velike radijce • risalnica - mladi talenti • družabne igre ŠPORTNI PARK TERME 3000 NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): ime in priimek: kraj: ulica: številka: T I2D0PI.SI En> »pl»Via stran, ki ztkužuje 7 čamopte^v z vseh koncAv Ototf&te •f*w.lab«rL*J. oddajte svoj maj> C^IOJI« b> popolnejša OgikM. »ptanoon* i® po rumenih J^irah in naj vas nmvtfudujo kx»crv«kj OglMi! DELO sin UM ¥♦♦Vložniki gonil maiNl oglasov Bručan J« po malih oglasih i* alkpN N bito lake ude boe lonce TEMRI poštna številka: davčna številka: datum: pošta: Naročnino želim plačevati (obkroži]: a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK X' c] po položnici - trimesečno Kučan ->j aprila mP^. v ZjM nu ni na^X> šanaB^ J * I Vi^ nekoč vod radj-t" daj pap'°* ne, da je nj ...poP5 j/ kapitalsko * kar 205 terjatev. # * ostali-.Hl^ lih vrtnic pol^L dinje- Cvetja n,, n stoobdva^jnV nutobtnrt^? nut.Vcasu^X dJesenai^' po evropski BESEDJI vržen te v Evropo, 0) o* § I Sraka, listka str. 16 lavjjbo, da ste članf-ical EU, če se želite metati. Vsekakor pa vam k temu (me hk» Somore SLO-jmiolslka s prekmurskimi ko- Naslednjič pa vas bo metal spet Pen, in sicer ze 27. maja! VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 6. maja 2004, 109. številka Wa seen! — maj 2004--------- Komaj so prišle, že morajo oditi! V regiji je ni večje živalske značilnosti, kot so črno-bele ptice, ki jih vsako pomlad stežka pričakujemo in nato pozno ]eseni z žalostjo ugotavljamo, da so spet odletele - štorklje namreč. In prav te so upravičeno razburjene. Ob vsej EU-jevski evforiji smo namreč pozabili nanje še več, celo napodili smo jih. Namesto da bi jih ob vrnitvi v domačo deželo čakal napis DOBRODOŠLE, jim brez sramu že zdaj želimo kar NASVIDENJE, Kaj pa, če več ne pridejo? frbo MM) - "StoaMp" čujeŠ, Mati? Ti, žepna mi, Slovenija! Trdno zavedaj' se! Saj vsa st res: Okay, yes! Mar se po obsegu le vrednoti Elizejska avenija? Ulma, t)a mu pasnpasaM. txteoTcee sttaeut! Le pridi tigec! giomo. In si jo počez oglej! Kar ti nudi, nekaj pusti! Vsega, ne odnesi - ne pojčj! Ti pa velik grešnik! Tutti naš nezreli, znani domačin. Vse ni naprodaj! Zato oči, sijih- nikakor ne zapirq! Z ježevko te silno naj obdela korant in še jjozvačin! Saj tu že diši nar Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Čutno odraščanje pripada samo njej! Po Orleanski! -fyjitu mi mu 060, ipame-anu Eseča/. a uedupaj! Zatorej res, ohrani slčves! Ostani ves slovenski sin! fJotbeMaaa. močapuuf? Xopotuo, xopouto! In tedaj? Utiri et oriri; Prostost imam, sedaj, za vratom. Tujega nočem - svojega ne dam' Szia kolegam, sziajč bareBom’ p^n garancije« Po petdesetih »brez Člani tajne veržejske organizacije Dedkov kot pri NADI HANŽEKOVTČ so nam povedali, da »špriceri« lepše tečejo, če se oči pasejo na lepi ženski. V gostilni Kasač so si izborili svoj kot, v katerem se vsako nedeljo po pozni maši v neke vrste klepetalnici rojevajo nove in zelo zanimive zgodbe. Tisti, ki hodijo tja, trdijo, da jo je (Nado namreč) Abraham samo še polepšal. Zato so ji pripravili pravcato V’ voščilom pa dejali: »Pravijo, da Abrah^^^j starosti, temveč te ponese v leta ' odvzame garancijo. Z odvzemom 1 ‘ t> ( pomeni, da ne bi bila več za nobeno 1 ;1 bomo rabili, postala boš bolj samozaves 1 ■ ,.i: V iskrenem upanju, da jim bodo P6" špricerji še bolj gladko tekli po grlu. s jF po vrsti tudi zaplesali. Nogometaš-ica MITJA MOREČ, naše gore list (nečak nekdanjega I1"'ppo^- , Milana), je rekel, da ne bo več testiral lastne (ne)strpnosti m kot ne neuspešnih) letih poskusil še v sosednji Avstriji. Ne pp I pa pri enem od najuspešnejših klubov v zgodovini te STURMU. Ni potrebno 2x reči, da je kot toliko prekmms-'1 uspel in je zdaj med standardnimi igralci avstrijske prve : Morda se bo vrli Mitja vrnil, če ga bo povabila -^C reprezentantka, športnica občine BELTINCI, ANDREJA C namreč šušljajo, da se Andreja ne namerava seliti nikam°r ^it|! . vsakem primeru nadaljevala v največji »markasti« občini- P° ■ tč UEFE in FIFE moški in ženske sicer ne morejo igrati skupaP r^1 , za Andrejo in Mitjo. Vsaj na uradnih tekmah. Kakšno v le lahko privoščila... j maj 2004 m27__ -------- Policistka,— Možje globoko premišljuje ■ cmurci, ki v zadnjem času gotovo bolj malo spijo, ker imajo veliko skrbi, a^rno. ' ' soboške bolnišnice BOJAN KOROŠEC. Še vedno se namreč bori za v Rakičanu, težave pa so tudi s pomanjkanjem zdravnikov ait^ i® i t^delku, A očitno premalo spijo tudi nekateri drugi, uniformirani ljudje. ^%ljajor a Policista ANDREJA zaspala ob direktorju bolnišnice, Pentute še ’ P° prvih informacijah pa je mogočih več variant Vi si zamislite svojo! Geza F. odšel, z Geza F. prišel Gospoda na fotografiji si sicer vsaj telesno nista kaj prida podobna, a vseeno je kar nekaj reči, ki ju povezujejo. Oba slišita na ime GEZA in priimek FARKAŠ, eden je direktor upravne enote Murska Sobota, drugi pa pevec humorist in v zadnjem času beltinski gostilničar. V vročih dneh rada popiheta kakšno pivo ali šampanjec iz šmarnice, oba sta pa tudi nogometna zanesenjeka. Nedavno je bil TekaL član UO ŠNK Mura humorist Geza, zdaj pa je to postal oni drugi Tekal odpira senzacio nalne možnosti! Juza Je čez prleško pogačo Čeprav so mnogi trdili, da bo kmetijstvu v združeni Evropi trda predla, so se nekateri, ki so se doslej gibali v intelektualnih krogih, odločili, da se bodo pod modro-rumeno zastavo preživljali prav s to panogo. Tako bosta nekdanji humorist DUŠAN RADIČ (zeha) in vsestranski medijec BOŠTJAN ROUS (pije) poslej svinjerejca. Prvi se bo ukvarjal z znano pasmo JORKŠIR, drugi pa daje prednost pujsom znamke LANDRACE. Oba sta prepričana, da je po konjunkturni krizi v prašičereji prav v tej panogi prihodnost, zato sta vložila v svinjski projekt vse svoje prihranke (teh pa po pentutarskih virih niti ni tako malo). i t r ' Zveznosti v Državnem zboru in pri vodenju ljutomerske občine j^J N nV|,,. (J' " ’ velja JOŽE ŠPINDLER za »ljudskega župana«. Že prej, ko je Ob bj veliko med budmi, posebej med kmeti, saj je takrat vodil ^^blatoi >■ teni’ da Je veliko med občani, je tudi ljubitelj domače hrane -’K?’« ~ kv^0^0, d0, ’e kar zal)ubljen v kmečke dobmte, med katere sodijo asenice in prleške gibanice. Tokrat so jih pripravile članice TD Bil je lep, sončen dan. HORVATOV TINEK s HOTIZE je imel za opraviti s presneto težkim in okornim kosom po hištva - z omaro. Po dolgotarjnih mukah je omaro vendarle premagal in Tinek je zadovoljno poziral pred njo. Tako zelo je vesel, da je opravil težaško delo, da se je že odločil za patenti ranje svojih sposob nosti - pripravlja namreč ustanovitev podejtja TINEK OMARA, d o. o., ukvarjal pa se bo predvsem s preše Ijevanjem omar vseh vrst. Imate omaro, ki jo je treba preseliti? Pen maj 2004 Skupaj s prijateljicami, kasneje tudi prijatelji, je prazno' Gizela Grah 3. aprila rojstni dan. Katerega, ne bomo Pa ne zato, ker se to pri damah ne spodobi, temveč ker jih ne kaže. Zakaj bi jih potem razkril Pen? Tudi tokrol .do*'P* je ponujal R. Ficko Očem in kasneje brbončicam takšne, kot jih poznamo iz Jurij 03 Zauneker Gizela je bila vedno dobra gostiteljica. spogledujejo z eksotiko. Hladno-topli bife je P' gastronomske užitke, ki jih lahko pripravita san>o mojster in gostiteljica, ki ceni svoje goste. In sebe « babičine kuhinje, ■■ j Pozdravi, dobre želje in darila, ki so jih Gizeli prinesle prijateljice, so bili raznovrstni cvetja, ki ga obožuje. Tudi Pen se je izkazal. Ker so bili velikonočni prazniki pred vrah, |e °’ v tem znamenju. Nekaj pobarvanih jajčk, za vsako desetletje eno ... Belo, zeleno, ru rdeče, modro, vsako s svojim sporočilom. Za srečo smo enega tudi razbili t • - —i— Je pa Gizela Grah poleg uradnega rojstnega dneva praznovala še ervego. Šestega. Na dogodke togo časa je spominjala čokoladna torta Pred šestim। leti je pogumno premagala težko bolezen, posledico delo, stresov in načina življenja, ter se s še večjim elanom vrnila v tirnice vjcidanjegc življenje Mrd vsemi sina 'cami, pod katerimi so se šibile mize, je čokoladna torta najbolj teknila. Najlepšo čestitko je Gizeli ob njenem jubileju izrekel mož Jože: »Moja Giza je kot vino, starejša je, boljša je.« Popeljal jo je no plesišče, kjer sta v taktu dunajskega valčka in ritmu plesalcev, ki se dobro poznajo, »festo« tudi uradno začela. Kot vsi zakonci, ki že dolgo zalivajo in negujejo ta jarem, sta govorila: »Joži, le kaj bi ti brez mene.« In obratno: »Ne, ne, Giza, dobro, da me imaš.« Oboje bo držalo, smo si mislili povab Ijenci, soj brez dobrega sode- rj lovanja in prijateljstva vsega X tega, kar sta ustvarila, ne bi bilo. Prisrčno je svoji babici voščila tudi vnukinja Tiffany. Zahvalila se ji je , za ves babičin trud, ki ga ni bilo malo, in želela, da bi tako ostalo še dolgo. Žal je morala pred vsemi j nami, skupaj z mamo Nino 1 in stricem Mitom, zabavo * zapustiti, saj sta jih i pričakovala Italija in srečanje s frizerji vsega sveta. ’ M T ____ Praznovanje v Bakovcih je bilo v stilu js^ove »avrtice* Torej prijetno, zabavno m razkošno, številne gostja sma se zbrale ob pravi uri, v prijetnem okalfu kavarne Tiffany, kjer so nos pozdravili gostiteljica in njena družina. Vse skupaj je bJo začinjeno z dobro glasbo fantov, ki se na stvar spoznajo in ki tudi sicer razveseljujejo goste ob običajnih dnevih. Številnim povabljenim so se kasneje pridružili Še mnogi drugi. Nekako se je razvedelo, da Giza praznuje. Prišli so voščil prijateljici, poslovni partnerici, tudi vzornici. Ko smo jo ob slovesu povprašali, kako se počuti, je dejala: »Kljub vsem težavam, delu in skrbem dobro živim. Lepše mi ne bi moglo biti. Cenim vsak dan, ki ga živim, vsako minuto s svojimi ali pri poslu. Življenje je lepo! Gizela je kot vino JJ™®89'---------------------------------------------p^n — nekaj izpolnjenih obljub, negotovih korakov in vstopili Evropo. Postali smo del evropske skupnosti, ki šteje več deset milijonov istpj se bogastvu lahko meri z Ameriko, po zgodovinski tradiciji,pa je celo wo. Državne meje so se pomaknile proti vzhodu: tam, kjer sonce vzhaja, je ^ESSjnočpa tudi verska negotovost._________ ________________________ * Unnutiu. snemajo ameriški film o križar-v JMau na Jeruzalem Film Nebeško kraljestvo je ,^u c ki posla । ji - vitez, pridobi si princeskino ^eni“ kraljestvo pred barbari. Izmišljena W lki| jo ninop? podpisane s firmo Hollywood Toda se ®™st® ■ ib ie ::ij popolnoma drugačen: Evropa 119 vz^od, da bi osvobodila Sveti grob in < 1 Križarska vojska je bila sestavljena W'^hoipH;ov pa tudi barab, poklicnih morilcev, v odpiBlke da jim bodo ob prihodu v Sveto _^dn j^jj grehei bodo tako kot drugi pošteni 'P v ''Spotoma pa so ti križarji klali Jude, .,ln sta bila Koper in Piran, ‘ mesto Žara (Zadar), uničili so bizantinsko Dannij;, Benetke so polne naropanih ^0V! 1 dn dragocenega blaga, kajti doz in so ropali povsod, kamor so prišli C'1,"11 so se vrnili z Jutrovega, so prinesli s sabo i,^ .5buiiiU' iliijjrdiii , evropsko kulturo scei kvarni. ava[N, uvedli so bančništvo, v prostem času so Zagrebčani so duhovito pripomnili, da sta policista preveč pritisnila na plin, na »gaz«, in že sta se znašla v drugi deželi. Slovenija je pač tako majhna, da po cestah ne smeš prenaglo voziti, ker si takoj z enega konca dežele na drugem Zato ni čudno, da ni letalske zveze med Brnikom in Mariborom ali Brnikom in Portorožem. Človek, ki bi hotel z letalom v Maribor, bi za vožnjo iz Ljubljane na letališče porabil 30 minut, trideset minut prej mora priti na letališče, dvajset minut traja vožnja, dvajset minut potrebuje, da ob pristanku počaka na prtljago in dvajset minut, da pride v mesto, v Maribor. To je skupaj sto deset minut; če bi se peljal z avtomobilom, bi ga to stalo manj od letalske voznice, pa še trideset minut prej bi prišel do štajerske prestolnice. Tako majhna je namreč naša dežela, ki se bo zgubila v svetu velikih jezikovnih otokov, kajti odhod v Evropo med drugim zahteva višji standard, večje plače in dnevnice pa tudi znanje jezikov, splošno razgledanost. V Evropi je namreč vse že urejeno, spredalčkano »pošlihtano«. Ve se, da prevladujejo avtomobilski koncerni Volkwagen, Mercedes in Audi Finska Mozenu Grčija y 1 Švedska hamSja _ Luksemburg Franclje Avstrija Slovenija/ J ^Prav 'Skk?k’^rici i-p"l1b!l1" izobraženi, so se Angleži in hi J : stalno zapletali v dinastične uj^| ° *am° au osvajanje ozemlja, marveč & ? n" dni? Prevlado. To je potrdila prva, ^SiV6toVna v°’na ProPadh so razl^ni , । S|’-size m in komunizem, leninizem in ' H-.Ir|„' jBl&bi je samo ideja o enotni Evropi: i'' ■‘b J'' ''r'r , 7 V trpnih odnosih z Nemci, Cehi s v W so nekoč živeli pod ".■.m B alboij nazadnjaški, negotov del , i-"1 11' razpadel na zahodni in •i g, Uu.. i,... ■ °Pa bo od prvega maja zakoličila »h meji, »granici«. Pri tem • Pomen/ P1*3*«6«* sa> ne vedo, kaj vse 7 ’'ruin n k'1'■1'-m raja, vrata v Evropo, ali ^ij^, V resnici je Evropa vedno ' ■ N 'kulturnega Zagreba in 1111 ,H ''' '■■' hotela Esplanade, v bližini l je književnik Miroslav izitivil Drugi ,. ’ • bi. '''" l>ih’| r\J/ Evropa. In prav je imel. Kasneje ' Pozn • Hrvaško napoti v Evropo. z zamudo. Hrvaška je imela to ^n|»' z napačnimi zavezniki, Z} ‘ ‘ -b jn r!': z Madžarsko, potem z Jugo-' nat0 pa znova s Titovo Jugo-Z/' 1 : '. . po ' , ' ' je njena pot v novo zve 4^ ' tud s a s trnjem oziroma haškimi ■ SŽ?1’ Popnli^ bu nekai 16t unesl°’ kaiU ■' T ''Pa turj r habitusu, zemljepisni legi, h'::r- Pozab'|P° slandardu sodi v Evropo. To ' a JV" slovenska policista, ki sta 1sta čez me jo. na k vaško o ze mlje (BMW), da so vodilne modne znamke C&A, Hugo Boss, Esprit in Levis (za Muro že dolgo nihče ni slišal), najbolj cenjene kartice so Visa. Euro/Mastercard, American Exspress, živilska industrija Maggi, Dr. Oetker, Knorr (Nestle). Med nje se bo težko prebila naša ponudba z Drogo, Polzelo, Gorenjem" .Rešitev bo v izvozu v neevropske države. Sicer pa Evrope ne mučijo ne cene ne nove, dobrodošle članice, marveč Muslimani. V Franciji jih je’ štiri milijona in pol, v Nemčiji tri, v Italiji milijon in dvesto tisoč, v Angliji milijon in pol, na Nizozemskem sedemsto tisoč, v Avstriji tristo tisoč Mi pa se pri nas še vedno mučimo z gradnjo muslimanske molilnice Vse to nas bo pripeljalo do spoznanja, da se bomo morali prenehati prepirati kot Butalci v skupščini ter se resno zavzeti za svoj obstoj in »image- v novi evropski skupnosti. Da ugotovimo, kje smo, kaj Evropa dejansko zahteva od nas, kajti tisto, kar jim mi ponujamo, jih ne zanima kdo ve kako’ ker vse to imajo sami, in to celo boljše. In to je tisto o’ čemer bomo morali resno razmisliti: meja na jugovzhodu se bo prej ali kasneje premaknila, meje in omejitve v naših glavah pa bodo še naprej ostale In to je tisto, česar Evropa ne ceni, ne želi, noče Mi bomo čez nekaj dni v Evropi, pod evropsko streho, v evropski hiši, pa čeprav bomo sedeli v kotu na pručki ter radovedno mežikali v svet V to Evropo bomo namreč odšli posamezniki, najprej nogometaši, ki so že tam, potem nadarjeni študentje s tujimi štipendijami, izjemni strokovnjaki, umetniki. In na koncu še književniki, s knjigami, prevedenimi v brezhibno angleščino. Kajti Evropa je amerikanizirana (do kod sega ameriška glasba, je njen vpliv, do tja, kjer se prodaja kokakola, sega njen trg) in na to so pristali vsi. Tudi mi Branko Šomen -------maj 2004 ^Lju Milivoj Miki Roš Moje Intimno podoživlja nje združevanja z Evropo se je začelo s pisa njem kratke igre Brez meje ni meje, uprizorjene tridesetega aprila nekaj minut pred polnočjo. Učenje teksta in vaje s prijateljem Lacijem Nemešem iz Gledališke družine Nindrik Indrik je potovanje v neko drugo, neko novo življenje dokončno trasiralo. da sem se neustavljivo znašel v naročju nove mame. Vprvih nežnih zibanjih zaenkrat dokončno sklenjenega naročja pa se je nekje v notranjosti mojega z zgodovino obremenjenega spomina in čutenja porodilo žgečkljivo vprašanje, za katerega, tako se mi močno dozdeva, ni bilo kaj prida zanimanja. V veselo razpoloženje pod Srebrnim bregom se je zarilo spraševanje o datumu. Pomembni dogodki so po neki maniri dodani datumom s simbolnim pomenom ali kakšnim v zgodovini ze odigranim konkretnim dogodkom. Neizogibno vprašanje torej, zakaj je moral biti ta skok v novo naročje prav na prvi maj? V še ne tako davnih Časih bi bil prvi maj pravšnji dan. Vso svojo delovno vnemo, ustvarjalno energijo in sploh vse bomo v prihodnje razdajali tudi novi domovini. In na to prisegamo natanko na prvi maj, praznik dela. Zveni preprosto enkra tno. Ampak samo zveni. Kaj hitro sem to povezavo izbrisal iz glave, saj ta naša Evropa pojma delo nekako ne časti najbolj. Bistveno bolj čislan je kapital. Združevanje kot poklon delavskemu prazniku torej odpade. In sem gruntai naprej, dokler me sredi pogovora z vrlimi organizatorji iz Martinja in okolice ni prestrel tla veliko bolj mečna razlaga, zakaj ravno ta dan, zakaj v noči s tridesetega aprila, na prvi maj Bili smo že kakšno uro in pol tam. kamor smo želeli, kar se mi v spomin nariše strogi mež s smešnimi brčicami. Ne, si pravim, to je zgolj naključje, to preprosto ni mogoče! Bolj ko odganjam misel na avstrijskega kaplarja, priložnostnega slikarja in fuhrerja Tretjega rajha, bolj me matra, kaj pa če je le res. Po malem sploh ne verjamem več naključju in se mi v veseljačenje sestavi in jasno izriše cela podoba simbolnega pomena širitve Evrope na vzhod. Za kaj gre pri vsej stvari. Nova, združena Nemčija je ozemeljsko in po prebivalstvu največja članica evropske družine. Tudi njena vloga med njenimi enakopravnimi člani je spoštovanja vredna. Širitev s posvojitvami novih družinskih članov na vzhod zanjo ne bo brez koristi, predstavlja ji povečanje življenjskega prostora. Kot bi to nekje že slišali, kaj? Res je avstrijski kaplarje to počel z vojaškim korakom, z brezumnim pobijanjem, novi ljudje to počnejo modro, s političnimi in ekonomskimi prijemi. Moji prvi trije dnevi življenja v Evropi Enaka tendenca prilagojenega današnjemu času bi tudi lahko rekli. Toda kje je tukaj simbolni pomen nedavnega množičnega dogajanja Evrope? Zakrit je v megleno dogajanje zadnjih ur življenja tvorca tisočletnega rajha v berlinskem, podzemlju. Tridesetega aprila zvečer se je poročil z Evo Braun, sebe- in ženo pogostil z izbrano večerjo, za desert jima postregel še s ciankalijem, sebi pa iz roke zvestega služabnika privoščil v tilnik tudi kroglo iz lugerja. Nekje med zadnjim aprilskim in prvim majskim dnevom. Adol fa Hitlerja ni bilo več. In s tem sem onečastil dogajanje pod Srebnim bregom z napovedanim vprašanjem: Ali smo v združitvi z Evropo počastili obletnico fuhrerjevega fizičnega odhoda z obličja Evrope? Ali je to kdo Iz ozadja režiral povsem pri polni zavesti ali pa je pri tvorcih dogodka zaigrala tista nedojemljiva podzavest, v katero se nalagajo čustveni odnosi do preteklosti, nacionalne Identitete, če ne še ka j hujšega? Že dopoldan, delavstvo je slavilo prvi, maj, vsi skupaj pa še kar Evropo, je v Berlinu in še kje vrelo. Mladi neonacisti so se priklanjali spominu očeta njihove idejne naravnanosti. Spanec v dolgo jutro prvega evropskega dne ni bil krepčilen. Preveč vsega se je nabralo v glavi, preveč neurejenega premlevanja. So nas torej res nategnili in mi tega sploh ne »kažimo«, je vse, kar sem. lahko kolikor toliko jasnega izvlekel iz neurejenosti misli, zraven pa srkal kavo brez okusa. Zavestno sem pregnal vsakršno razmišljanje, ki bi lahko vzpodbujalo nadaljnjo razburjenost pretekle noči. Raje sem se ukvarjal z vedoželjnim sinom. »Ati, bolj ko gledam, bolj se mi zdi, da se sploh nič ni spremenilo. Mogoče tl opaziš, da je zavoljo Evrope kaj drugače,« je kar sam od sebe prinesel na dan med metanjem žoge na koš. »Sonce sije enako, ptiči pa tudi ne pojejo v drugačnih notah,« je prosil dalje, jaz pa sem se izogibal pogovoru, v katerem se ne bi znašel niti približno. Ih sem ga prav nič očetovsko pedagoško odpravil, da bo že nekako. Evropsko seme pa je že bilo zasejano. Kako naj otroku, polnemu zvedavosti, ponudim odgovor na tako neposredno otroško razumevan je sveta? Mu naj govorim iz sebe ali naj mu nemara razložim uradno stališče Republike Slovenije in EU o EU? Tako mi-je Evropa odprla nova polja problemov, ki nimajo nobene zveze s kvotami, z monetarno politiko, z doseganjem evropskih standardov, s pretečo še večjo nezaposlenostjo, s prostim pretokom blaga in delovne sile, z življenjskim standardom, s krčenjem pristojnosti ljubljene podalpske države in vsem tistim, kar nam je znano ali pa nas bo še udarilo po glavi. Nočem pa mu pripovedovati pravljic o dobri leti Evropi, kjer so vsi zdravi srečni in zadovoljni, če že niso umrli. Tudi o potomcu avstrijskih Židov Hiedlerju, preimenovanem v Hitlerja, mu zaenkrat še ne nameravam pripove-dovati Odgovor, ko boš velik, boš že razumel, je preizkušena univerzalnost, ki sem jo prej ali slej moral uporabiti. In tako sedaj rastemo. Prvi dan, drugi dan, tretji dan... Mogoče bom v tej rasti po malem doumel ali pa zvedel, kako je s tem datumom. Je zgolj novi datum v mncžici pomembnih dni v naši zgodovini ali pa resnično le zaenkrat prikrito »netenje« dogodkov iz berlinskega podzemnega bunkerja. Tega zapisa o travmah mojih prvih treh evropskih dnevov ne bom končal, kot so nas učili v šoli. Saj veste: uvod, jedro, zaključek. Zdključka zaenkrat še ne morem zapisati v maniri, »upam, da sem postal polnopravni državljan Evrope, v kateri...« In tri pike! maj 2004 Pc" Zdravje je najdragocenejša vrednota. Kdor se tega vsak trenutek zaveda, vstaja vedno z veseljem v nov dan, kajti tudi dni nimamo na razpolago neskončno mnogo. Da bi jih kar najlepše in srečno preživeli, vam predstavljam gospoda Marjana Videnška, higienista, svetovalca za zdravo življenje, ustanovitelja in predsednika Preporoda, društva za zdravo življenje, ki ima v Sloveniji in tujini na tisoče privržencev, avtorja številnih člankov, moderatorja na radiu in televiziji, terapevta za kolonhidroterapijo, diplomanta na Life Science Institute Canada ter ustanovitelja Zavoda za Naravno Higieno Preporod Gorenja Trebuša. Vsak je kovač svojega zdravja Kateri so tisti prelomni dogodki, ki so vam pomagali, da ste postali eden najprodornejših spodbujevalcev zdravega življenja? Do tega poklica me je pripeljala moja lastna izkušnja, ko sem si nekoč s surovo hrano in s postom povrnil zdravje in se tako izognil celo operaciji. Tudi sin, ki je od rojstva pa do treh let starosti trpel za hudimi nevroder-mitisi, se je pozdravil s surovo hrano in sokovi V dvanajstih letih sem priča tisočim ozdravitvam zaradi spremembe načina prehranjevanja in postenja, zaradi česar sem prepričan, da večino civilizacijskih bolezni povzroča napačno prehranjevanje Veliko ljudi zboli, a le redki popolnoma ozdravijo. Zakaj je tako? Človek ne more ozdraveti, če ne odstrani vzroka bolezni. Ljudje ne spremenijo slabih in pogubnih navad, ampak iščejo samo hitre rešitve Pričakujejo, da lahko telo ozdravimo od zunaj, to pa seveda ne deluje Telo se samo zdravi, mi pa mu moramo dah priložnost. Če uživamo napačno hrano, smo predebeli, ne telovadimo redno oz. se ne gibamo dovolj na svežem zraku in soncu, če smo preobremenjeni z delom in stresom ali nismo zadovoljni s partnerskim odnosom, s poklicem ki ga opravljamo ... pa poleg tega še kadimo, pijemo alkohol, kavo ali druga poživila, nimamo dovolj spanja in počitka, jx>tem telo nima možnosti za ozdravitev Ljudje so v stalni skušnjavi, da na račun prej navedenih kratkotrajnih, pogubnih učinkov žrtvujejo prihodnost V Sloveniji vsako leto veliko prezgodaj umre več kot 20.000 ljudi, da o bolečinah m trpljenju ne govorim ... Zakaj zbolimo? Osnovni razlog večine bolezni je zastrupljenost organizma, ki jo povzročajo predvsem napačna prehrana in prej naštete navade. Zdravje je naše normalno stanje in bolezen je nenormalen pojav, ki smo ga povzročili sami z napačnim življenjem Simptorhi, ki se pojavljajo pri boleznih, niso nič drugega kot prizadevanje telesa, da se reši nakopičenih strupov, ali drugače, bolezen je samozdravljenje, ki ga izvaja organizem sam. Zdraviti to naravno zdravljenje s kemijskimi medikamenti ali drugimi terapijami je zelo nespametno početje. Spremeniti je treba Marjan Videnšek in Lojze Peterle, ki se je rešil raka, na srečanju Preporoda v Vojniku. * svoje navade, in to prej kot bo prepozno. Prehrana je najpomembnejša. Kaj nam najbolj škodi? Smotrno je uživati hrano, na katero je naše telo naravno prilagojeno. Živali, ki prosto živijo v naravi, vedno jedo takšno hrano, kot jo je ustvaril Stvarnik, brez predelovanja in so do visoke starosti vitke in poskočne, brez bolezni. Človek pa uživa v glavnem industrijsko predelano hrano, polno strupov, ali pa jo sam prekuhava, cvre do uničenja večine hranilnih snovi Posebno nevarna je rafinirana hrana. Npr. moka, sladkor, sol in tudi izdelki iz vsega tega. Bela moka je dobro lepilo, tudi v pomoč mizarjem m uživanje le-te pomeni veliko nevarnost za organizem. Večina ljudi je dobesedno zasvojena s kruhom in sladkarijami, kar zelo zelo obremeni organizem in povzroča prezgodnje staranje in pozneje veliko prehitro smrt. Industrija daje v hrano veliko nevarnih strupov, npr. umetne arome, aditive, konzervanse, ki vsebujejo kemikalije, ki dokazano povzročajo raka Pravijo, da v majhnih, varnih količinah! Sam tega nesmisla ne prebavim.Hrana mora biti polnovredna in zaužita čimveč surova, živa. ‘Če hočemo ozdraveti, pa je sploh treba uživati čimveč presne hrane, kot so sadje, zelenjava, semena, oreški, suho sadje, kalčki, morda nepregreti mlečni izdelki ter veliko svežih sadnih in zelenjavnih sokov, predvsem pa se je treba posloviti od napačne hrane. Kaj pa meso? Meso ni hrana za človeka Človeški prebavni trakt ni ustvarjen za prebavo mesa, zato meso veliko predolgo ostaja v organizmu in ga zastruplja. Znanost to trditev povsem potrjuje, v praksi pa se to nedvomno pokaže, saj • so vegetarijanci praviloma bolj zdravi kot mesojedci. Pri nas narašča število ljudi, ki ne jedo mesa in katerih kakovost življenja se izboljšuje Če bi bilo uživanje mesa res nujno za človeka, potem zagotovo na planetu zemlja ne bi bilo niti enega človeka, ki bi lahko živel brez mesa. V določenih predelih sveta pa živijo generacije ljudi, ki nikoli niso poskusile mesa in ki ne poznajo sodobnih degenerativnih obolenj, kot so rak, bolezni srca m ožilja, artritis, levkemija, sladkorna bolezen itd. Na to temo so narejene številne raziskave. Znan vam je tudi pojav bolezni norih krav, piščančje kuge, bolnega svinjskega mesa in še česa mesenega, kar resno opozarja na neprimernost celo veliko nevarnost uživanja mesa Ljudje teh dejstev ne jemljejo resno m lahko se zgodi, kar resno napovedujejo številni strokovnjaki da bo v prihodnosti, Bog ne daj, veliko ljudi umiralo zaradi tega. Kako bi definirali bolezen in kateri so simptomi, ko bi se moral človek zamisliti in ukrepati? Bolezen je prizadevanje telesa, da se reši nakopičenih strupov. Ta proces zdravljenja ne sme biti oviran z dušenjem simptomov, temveč ga moramo pospešiti, tako da telesu jjomagamo, da se lahko čimprej reši nakopičenih strupov Izčrpanost je že prva stopnja bolezni. Kako zapustiti ta začarani krog? S takojšnjo opustitvijo že naštetih slabih navad in s popolno usmeritvijo v zdrav življenjski slog. Zdravje je lahko samo posledica zdravega načina življenja. Če začnemo s prehrano, bo to modra odločitev. V dobrem desetletju sem priča tisočem ljudem, ki so si s prehodom na surovo, živo hrano bistveno popravili zdravje. Tudi terapevtsko postenje ob sokovih je v Sloveniji čedalje bolj uporabljano sredstvo za ohranjanje zdravja. Post, torej čas, ko ne uživamo nobene trde hrane, pijemo lahko samo tekočino, omogoča telesu, da se najhitreje razstruplja in krepi samozdravilne sile Post je tudi zelo dober način za opustitev kajenja, pitja kave in alko hola ter drugih odvisnosti O varni izvedbi se je treba dobro poučiti. Kako naj se posta lotijo bolniki, ki so odvisni od tablet za zniževanje krvnega tlaka, aritmije srca ter mnogih drugih zdravil za zdravljenje kroničnih bolezni? TUdi za njih bo koristno, če opustijo slabe navade, ki so povzročile njihove težave, m začno bolj zdravo živeti. Ne morem pa govoriti o zdravilih, ki so domena medicine. Nisem zdravilec, temveč samo spodbujam k navadam, ki gradijo zdravje. Kaj lahko stori človek, ki izve za diagnozo rak? Enako kot pri vseh drugih težavah Škodljive vplive stran in maksimalno zdravo življenje, ki podpira samozdravljenje organizma. Rudolf Breuss v svoji knjigi o postu - Zdravljenje raka in levkemije ter drugih na videz neozdravljivih bolezni - izpričuje ozdravitev več kot 40.000 ljudi, obolelih za rakom. TUdi v Sloveniji si je precej ljudi ozdravilo raka na ta način. Nekateri o tem pričajo tudi v javnosti. Vsak pa se mora sam odlo čiti. Pomembno je zbrati dovolj informacij, potem je odločitev lažja. Če bi ljudje zdravo živeli in se naravno prehranjevali, ne bi trpeli zaradi številnih kroničnih bolezni. Kakšno je mnenje o povezavi med sončenjem in kožnim rakom? Normalno sončenje ne bo povzročilo raka v čistem organizmu. Če je te lo toksično, je verjetnost veliko večja Zdravi ljudje so zelo redki. Kakšno je zdravo življenje? Če želimo ostati zdravi, se moramo hraniti s hrano, kateri je naše tel«* 30 Marja1 Videni higi^ biološko prilagojeno, redno vsako jutro telovaditi, se redno ukvarjati z aerobno vadbo - vztrajnostni tek, kolesarjenje, plavanje ali katerikoli drug šport - se občasno postiti, opravljati smiselno ustvarjalno delo, imeti urejene in prijetne partnerske odnose itd. Če pa živimo še na deželi, v hribih, pa je to sploh najboljše za dušo in telo. Betonska mesta niso naravno bivališče za zdravo bivanje človeka. Kako pomagati otrokom in jih vsaj delno zaščititi pred konzervansi in drugimi strupi v hrani? S pravilno vzgojo in lastnim zgledom bomo dosegli največ. TU bi se res dalo še veliko narediti Prehrana v vrtcih in šolah je zelo slaba. Tam bi obvezno morali streči samo naravno hrano, ekološko pridelano, ki bi bila sestavljena iz veliko sadja in surove zelenjave. Kar pa se kuha, naj bo samo polnovredna zelenjava takšna, kot je zrasla Žal pa celo po šolah postavljajo avtomate z umetnimi pijačami m otrokom dajejo sladkarije in druge škodljive izdelke. Kaj menite o obveznem cepljenju? Sem za svobodno odločanje. Slovenija je ena redkih držav, kjer je to početje še obvezno. Kdor je pregledal literaturo, ki obravnava to tematiko, bo spoznal številne argumente proti cepljenju. Industrija nam ponuja veliko dodatkov k prehrani. Kaj menite o teh t. i. -naravnih preparatih’? Menim, da so vsi številni dodatki k prehrani povsem nepotrebni in nekoristni, razen za tistega, ki jih prodaja. Raje kupujmo naravno hrano, ki je najboljši vir vseh vitaminov in hranljivih snovi. Mnogi bi danes pojedli karkoli, samo da se jim ne bi bilo treba spremeniti. Tudi kozmetična industrija nam ponuja številne čudeže pomlajevanja. Kakšna je njihova škodljivost? Z uporabo raznih krem, olj, pudrov ali drugih kozmetičnih preparatov samo zamašite zelo pomembne izločevalne kanale. Vsaka umetna snov, ki jo nanesemo na kožo, kožo draži, maši in navsezadnje naguba in postara. In če te umetne strupene snovi predro opnaste pregrade cehe na površini, lahko povzročijo težave tudi znotraj telesa Kako naj razumno ravna človek, ki to bere in ki želi storiti zase nekaj pozitivnega? Priporočam, da vse informacije oceni s svojim zdravim razumom, in oe jih ima za koristne, naj se po njih čimprej ravna, da bi ne bilo kdaj pozneje že prepozno. Vsak je svoje sreče kovač. In zdravja tudi Vskora) vsakem slovenskem mestu imate občasno predavanja. Bi kaj podobnega organizirali tudi v Murski Soboti? Društvo Preporod že sedem let organizira predavanja po vsej Sloveniji, dvomesečno izdajamo tudi revijo Preporod - V Sožitju z Naravo. Na voljo imamo tudi številne knjige o prehranjevanju s surovo hrano, navodila za varno postenje, veliko prevodov iz tuje strokovne literature s področja naravne higiene. Na voljo so tudi številna pričevanja o ozdra- vitvah na naraven način-nas se da dobiti veliko informacij in spodbu,e ‘ želijo sami storiti zase kaj Na predavanjih vedno stavuno ljudi, ki povedo s presno hrano m pošto® bi lahko organiziral* W Soboti, saj je že nekal včlanjenih v naše dru^o Del vašega dela je n*3 , vanju. Kaj vse so si in surovo hrano P0^1 Post ah hrana ne zdra sposobnost zdravljenja . nizem sam S poston* ,jost prehrano pa mu dajemo j lahko te procese najuo^^^ vaja. Tako so se popravila stanja pri ' ni bolezni, luskavici, ri razne ciste so ■ je pozdravilo raka, * je izboljšal, telesna hzira, glavoboli in m*®' trideset let odprte 1 , se zacelile pa še mars* • Bi nam na kratko P kolonhidroterapii0 _ Kolonhidroterap*^ „ lavaža širokega čreve • m povsem neboleče ■ ■ z vodo Medtem ko ’ na masažni mizi, mu 1 v sobljen terapevt izJ*1} jj dovaja in odvaja tC)P črevesu mehča zastan . J odnaša iz telesa ' prehranjevanja m*a ’ - ,ociA *,!l zapacano črevesje, , zaradi tega tudi ner01 ‘ Normalno ■ krat dnevno, mejno I6 , učinkovito pomaga dr^n/ zaprtja in pn si-:"-leznih. Koristno je čiščenje, za kar se o . -f Je to lahko tudi • va? Skupaj s surovo k toni je tudi temelj*^ g' ristno pri prepredeva . > v črevesju se pog°s ^pia .nj« strupov, če jih odp, • ves organizem '-1 Ameriki številni ' I jo čiščenje črevesja, gd^j*/ no več takih, kise ' čistega črevesa ' oba imata svoje kor / znano,i totek obolelih -• , ter kularnih predebelih? Pomorcem ir* , 'p želim samo veliko z L in poguma, du spoznajo za -/i njihovih priza' ' ji**,e t v brez bolezni katerih sem g070’' ®DIK31 Pen maj 2004 Velika TRIPENKETA Tokrat smo šest znanih, prebivalk in prebivalcev evroregije Pomurje Povprašali: - ti v h s i I * i r Vaša prva in zadnja ljubezen. Na kratko jo opišite! V Pomurju je vedno več policistov - smo zato varnejša ali bolj policijska država? Rodnost pada. So res krive štorklje - utemeljite! Franc Gomboši Željko Fundak do 1. 5. 2004 vodja carinske izpostave Gornja Radgona: 0 Prva ljubezen je bila leta I960 v srednji šoli. Zadnja bežen pa se vedno traja. Moje mnenje je, da moramo biti »varnejša« država. Štorklje niso krive. Država lahko spodbudi V?” Nada Cvetko Torok oddelka za infrastrukturo, in prostor ter gospodarske služb« v Mestni občini Sobota Spoštovanje družinskih vrednot, sreča ^»žen mojih najbližjih mi pomenijo največ je to moja prva ljubezen, ali pa ie tu ne razmišljam. le vedno več policistov - smo zato varnepa ' ^1 dašdržava? če bo to prispevalo k vecp T|tosii roitj, državljanov. nimam nič proti, e Pa > dajstvo, da w pomurski policisti zelo cenjeni v ; J vem, as. ta pomeni, da je v Pomurju varno a'i pa so preveč zagnani pri polnjenju državne ,t|ne štorklje ali naš način življenja, ne vem. j^J-^jekrhw lahko več. Prvič: socid^^ družine, želja po enakopravnosti t * " ntužb, zagotavljanje sredstev za preživ |an|e ' uspešna ženska tu i o ženil „ premalo -i-« - b*i» MS M™ „eW. Orn°« r^, Tretjič. tudi štorklje niso vec to, kar direktor ŠNK Mura: Slovenke in Slovence, da se bodo pogosteje odločali za povečanje rodnosti. A potrebna je večja socialna varnost, dodatek za otroke in družine, da bi imeli več potomcev. 0 Prva je bila Bojana. Zadnje pa še nisem doživel in upam, da je še dolgo ne bom. Q V službo se vozim iz Maribora in moram reči, da so me doslej ustavili samo enkrat in še takrat so me korektno obravnavali. Nisem opazil, da bi bilo v Pomurju več policistov kot kje drugje in bil sem že marsikje, kjer je uniform bistveno več. Seveda so krive, saj so ptice selivke in so tukaj samo pol leta. Cisto zares pa rodnost pada zaradi domačih štorkelj moškega spola, ne pa zaradi ptic-selivk. samotni tur. tdglav 0► Olik »motil ] f Rajko Žužek direktor ljutomerskega Imgrada 0 Moja prva ljubezen je bila takšna, kot je v najstniških letih morala biti. Zmedena, zbegana, a hkrati burna in polno do takrat nepoznanih čustev. Ja, takrat sva bila stara Štirinajst let. Zadnjo ljubezen je nedvomno Kras. Kras v vsej svoji skromnosti, preprostosti, lepoti in prikriti strasti. Dobrih policistov ni preveč. Vprašanje je le, koliko je tistih dobrih? Menim, da smo s povečanjem števila policistov varnejša država. Vsaj statistično. Q Seveda so krive štorkljel V časih, ko so otroci verjeli vanje, so imeli več bratov in sester, kot jih imajo danes. Očitno so štorklje premalo vlagale v »odnose z javnostmi«, zaradi česar smo nanje pozabili. Je pa prav tako res, da mi sami premalo vlagamo v »odnose ...« Olga Belec vodja hotela Diana, Murska Sobota F' Štefan Voroš direktor marketinga v Termah 3000, Moravske Toplice O Moja prva ljubezen je že davno minila, o zadnji še ne razmišljam. Trenutno pa imam tri velike ljubezni... @ S policisti imam ponavadi grenke izkušnje - so vedno tam, kjer jih najmanj pričakujem. Zaradi prometne kulture Pomurcev pa bi predlagal Še več policistov -predvsem ležečih. Oo upadanju rodnosti ne morem govoriti, saj v družinskem in prijateljskih krogih kar mrgoli otrok. Kaže, da so se štorklje pri nas dobro ugnezdile. 0Moja prva ljubezen so bili najprej starši, nato prijateljice in potem knjige. Moja zadnja ljubezen pa je moja družina, Še vedno pa ostajajo prijateljice in knjige. Rada imam tudi svojo službo in študij, ki mi bogati življenje. Sicer pa je ljubezen, takšna in drugačna, nekaj najlepšega v življenju. Brez nje bi oveneli. Daje nam moč, upanje in energijo, da živimo. @ Mnogokrat sem že slišala stavek: »Prevozil sem celo Slovenijo in nisem srečal nobenega policista, ko pa sem prišel v Pomurje, sem na vsakih nekaj kilometrov naletel na njih.« To se je žal zgodilo tudi meni. Bila sem na službeni poti na Dolenjskem in v enem dnevu dvakrat plačala kazen: zjutraj, ko sem zapuščala Prekmurje, in zvečer, ko sem se vračala domov v Prekmurje. Zato menim, da postaja Pomurje bolj policijska država, da smo zato varnejši, pa si ne upam trditi. Od 1. maja pa bo policistov še več, saj carinikov ne bomo »potrebovali« Mogoče bomo potem tudi varnejša regija. Rodnost res pada. Pa tudi štorkelj je čedalje manj. Kdo ve - mogoče je res povezano eno z drugim. Čeprav sama menim, da štorklje pri tem niso glavni krivci, ampak naši ljubi slovenski moški, ki ne upajo »pridelati« več otrok. Pa tudi me ženske pri tem nismo čisto nedolžne, saj nas bolj skrbita kariera in bojazen, da bomo po porodniškem dopustu brez službe, kot pa prizadevanje po večji nataliteti. Krivi so čedalje hitrejši tempo življenja, materializem in slabi pogoji za žensko z več otroki. XHRNSdlHl maj 2004 Pen -Dežela Kranjska nima lepš ga kraja, /ko je z ' okolš 'no ta podoba raja,* je o Bledu pesnil Prešeren. In Bled praznuje te dni 1000-letnico Lepa je naša Slovenija. In po naravnih lepotah ji kraljuje Bled A tistega dne 1958. leta, ko se je na Bledu znašel 16-letni Ludvik Kerčmar z Goričkega v Prekmurju, ni mislil na prelestno pokrajino. V srcu je nosil svež spomin na svojce, prijatelje iz otroštva in skrbela ga je prihodnost A ga je spremljala sreča vse do današnjih dni. Hotel Park z najbogatejšo ponudbo na Bledu mu je na široko odprl vrata v življenje. Tj je bil vajenec in danes Prekmurec direktor prestižnega blejskega hotela je direktor. Svoje številne organizacijske sposobnosti razdaja tudi za hitrejši turistični razvoj Bleda. Iz Križevec v Domanjševce Samozavesten, odločen, a prijazen sogovornik je Ludvik Kerčmar Oni dan sem ga obiskal v hotelu Park. In radodarno je odprl predalčke svojih spominov ter se sprehodil po slikovitih livadah svojega plodnega življenja. Na svet je privekal v Križevcih na Goričkem leta 1942. Je najstarejši izmed dveh bratov in dveh sestra. Po letih si sledijo sestra Ema, brat Elek in sestra Irena. Mami Agati je danes 91 let Oče pa je že legel k večnemu počitku, ko je bil star 84 let. Z mamo živi vnukinja z možem in naslednikom. Zaradi težkih medvojnih časov je Ludvik odraščal pri očetovih starših v Domanjševcih. Tam je končal slovensko osnovno šolo, čeprav je vas dvojezična. Oče ga pospremi na Bled Ludvika je vzgajala v glavnem teta Marija, ki jo kličejo po domače Mariška In v veliko spodbudo sta mu bila stara starša. Življenje in delo na kmetiji sta bila v tistih časih dokaj trda. A so se pri hiši lepo razumeli in živeli v zadovoljstvu. Stari oče Janez Kerčmar mu je govoril: »Ti boš ostal doma. Prijeti znaš za sleherno-delo ...« In po osnovni šoli je ostal Ludvik v Domanjševcih še leto dni. Ludvikov oče pa je uvidel, da mora pomagati sinu poiskati boljšo prihodnost. Na Bledu so takrat potrebovali učence za gostinstvo in avgusta leta 1958 je bilo odločeno. Na Bled ga je pospremil oče Na atraktivni legi blizu jezera je takrat stal stari hotel Park. TU se je Ludvik izučil za natakarja Bil je prvi uče- I Srednji je Ludvik Kerčmar v nekoliko mlajših letih. Prejema priznanje po tekmovanju barmanov. Desno je starosta slovenskega gostinstva Prekmurec Jože Toplal^ki je velik prijatelj Bleda. nec iz Prekmurja na Bledu. Direktor gostinske šole je bil Prekmurec Štefan Špilak Skrbel je za zgledno vzgojo novih generacij gostincev in tako je tudi Ludvik dobil poklic. Na Bledu so ga lepo sprejeli sošolci in poznejši sodelavke in sodelavci. Imeli so ga radi, ker je bil pripravljen poprijeti za vsako delo. Ludvikova pot navzgor Po odsluženi vojaščini se vrne na Bled v prejšnji hotel. Dve zimski sezoni ga je poslalo vodstvo na strokovno izpopolnjevanje v Avstrijo. V uglednem turističnem Badges teinu si je izpopolnjeval znanje. In leta 1966 so vodilni hotela Park spoznali, »da bi lahko iz Ludvika postalo kaj več.« Takratni direktor San-ca, ki je še danes starosta Bleda, častni občan in dolgoletni turistični delavec, je predlagal mladega natakarja za vodjo oddelka Zaupali so mu in nekaj let je bil vodja ugledne kavarne. To gosteje vedno bolj poznajo po izjemnih kremnih rezinah. V tistem času je bil tam tudi nočni bar. Za Ludvika je bil vabeč zaradi dobre glasbe, živahnega nočnega življenja Postal je vodja bara in bil tudi odličen barman S to veščino se je izjemno uveljavil in še danes sodeluje v vlogi barmana na imenitnih blejskih prireditvah. Za spretno mešanje žlahtnih napitkov je prejel precej priznanj Čas je zahteval vedno več znanja. Ludvik se je sprva izobraževal ob delu. S podporo vodstva blejskih hotelov Park in Golf je končal opatijsko gostinsko fakulteto. Leta 1971 so ga imenovali za vodjo novega hotela Park Bled v gradnji. Od takrat in vse do danes je direktor in bo predvidoma še dve leti. Skupno je direktor 27 let In svoja leta »dobro vzdržuje«. Bazen na vrhu hotela Hotel Park zlatijo štiri zvezdice. Zgrajen je na lepem delu slikovite obale Blejskega jezera. Je hotel z najbogatejšo ponudbo v kraju. V 217 sobah je nameščenih 400 postelj. Od tega je 23 razkošnih apartmajev in še marsikaj. Ob Ludvikovem prihodu je imel predhodnik sedanjega hotela le 180 postelj. Hotelu pripada bližnja kavarna s teraso. Z nje je slikovit razgled po jezeru, na otok, grad... Hotel Park je, poleg soboške Diane, edini pri nas, ki ima na vrhu bazen s termalno vodo V letih 1981 do 1982 so strokovnjaki vrtali v tamkajšnje podzemlje in naleteli na toplo vodo. Ima od 22 do 25 stopinj in jo dogrevajo. Bogata je z magne zijem. Letos so sptet rili v globino in naleteli na kakovostnejšo zdravilno vodo Pri Golf hotelu gradijo center s 400 kvadratnimi metri rekreacijske termalne vodne površine. Milijoni kremnih rezin Park hotel slovi od leta 1953 po slastnih kremnih rezinah. Bolj jih poznamo kot kremšnite. Letno jih prodajo od 250 do 260 tisoč. Vsaka štiri leta pripravijo slovesnost ob f prodaji milijonte kremne rezine. Ludvik Kerčmar, rojak z Goričkega v Prekmurju, je pomemben gostinec. Poklica se je izučil na Bledu, si pridobil visoko izobrazbo in poslal direktor blejskega hotela Park. Ob vstopu v Evropsko unijo Pometimo pred svojim pragom' O Gorenjcih pravi gospod Kerčmar, da so zahtevni ljudje. Ob njegovem prihodu so bile tukajšnje življenjske razmere dokaj zgledno urejene. Njega so lepo sprejeli. Redko mu je kdo navrgel: »Ti si pa prišel!« A pravi, da so Gorenjci podobni Škotom Prekmurci in Štajerci so živahnejši. Radi se poveselijo, zaidejo v gostilno. In če gredo na obisk, prinesejo kaj s seboj Gorenjci pogosto pravijo, da je »treba šparat«. A mnoge šale na račun Gorenjcev so pogosto nekorektne Včasih so celo govorih, da če te Gorenjec povabi na jabolčni zavitek, moraš prinesti jabolka s seboj. Tukajšnji svet je kamnit Narava je dajala premalo za spodobno preživetje. In dogaja se, da pride Prekmurec na obisk na Gorenjsko s polnim cekarjem dobrot, Štajerec pa s polno pletenko žlahtnega vina. Življenje z družino in Bledom Za življenjsko sopotnico si je izbral Ludvik Gizelo iz Otovec. Že v Soboti je delala v gostinstvu in to nadaljevala na Bledu. Poročila sta se leta 1967. Leto pozneje sta pok lonila življenje hčerki Maji in leta 1971 hčerki Nataliji. Zgradili so si lasten dom in v njem je dovolj prostora za vse rodove. In Ludvik je najbolj navezan na svoja vnuka Eneju je 9 let, Jerneju tri. Slednji ima gorenjsko ime, a zanj pravi dedek, da je »čisti Prekmurec«. Ob druženju z vnukoma se Ludvik rad spominja svojcev v Križevcih, Domanjševcih in še kje v Prekmurju Radi so se imeli in se še imajo. Trikrat letno se z družino odpelje na obisk v kraje otroštva. Življenje Krečmarjevih je zlito z blejskim okoljem Tukajšnji Prekmurci so pridni, prilagodljivi Včasih se srečajo. Ludvikova družina se srečuje s Štefanom in Angelo Žiško, Štefanom Špilakom, Štefanom Horvatom in drugimi. Ludvik Kerčmar je bil v prejšnjem mandatu svetnik občine Bled. Je član strokovnega odbora občinskega sveta za turizem in pod predsednik Turističnega društva Bled. Osem let je bil član upravnega odbora združenja za gostinstvo m turizem pri gospodarski zbornici Slovenije... Je rojak nekdanjega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. O njem pravi: »On je bil rojen na vrhu, jaz spodaj v Križevcih. On je ostal visoko, jaz bolj nizko ... Oba sva nizke rasti, ampak sva prišla v življenju kar daleč ...« Franček Štefanec Te dni velikokrat slišimo in izgovarjamo besedo EVROPA, z njo so povezana razmišljanja, kaj pomeni to za nas. Predvsem se ugibanja osredotočijo na področje gospodarstva. Prav, morali pa bi tudi več pozornosti posvetiti urejo ' in čistoči okolja ter mesta, v katerem živimo. I* / to res zaželeno in potrebno, govorijo fotograf/*' Boleča tema: soboški park v okolici gradu. Kljub p°'' medijih in mnogih meščanov se še naprej onesnažuje ta biser, ribnik pa je nekaterim koš za odmetavanje raznih f j Divje plakatiranje po izložbah nekaterih opuščenih P in po drevesih je popolnoma neestetsko. O režimu plakatiranja govori občinska uredba, ki 1° spoštovati. , ..r-^ Grafiti po fasadah- nekateri jih zagovarjajo, češ da se vsem svetu. Kako pa bi reagirali, če bi kdo popacal fasa*1 hiš. Stroški pleskanja dela fasade v Kocljevi ulici pa bi s 200.000 tolarjev. Kdo naj poravna te stroške9 Ljudje z občutkom za urejenost gotovo opazijo, da le Murska Sobota veliko drogov za ulično razsvetljavo v' Večino tega so povzročili udeleženci prometa. Mogoče tem evidenca ali pa bo šlo plačilo popravila iz občinske torej z denarjem vseh soboških meščanov S tem prispevkom sem ob vstopu v EU dvignil nekaj prahu, to pa ni bilo težko, saj je na soboških ulicah tega dovolj. »Flota« za čiščenje ima stroj za pometanje, strokovnjakom za to področje pa svetujem, da je treba ulice občasno dobro oprati (dež ne zadostuje). Že, že, kaj pa bo z asfaltom? Na odvrženem zavojčku cigaret bi ob napisu KAJENJE UBIJA lahko pisalo še IN ONESNAŽUJE. V Evropi tako odmetavanje ' lahko veliko stane. Torej očistimo in uredimo svoje mesto in ponosno stopimo v Evropo. Lado Klar w33 Prometna nesreča O le zbližala Tatjano 11 in Franca T«$če o zetih & Zeti o taščah § Tal" ^ranc Rehm in njegova življenjska sopotnica i:r7, Ureus - ko gre za zračno linijo - rojena in otroštvo je sicer ^r^v'ia^a na razdalji le okoli 500 metrov - pešpoti ^enk 1500 metrov, za prevozna sredstva pa skoraj ' prerit ' b' do njunega zbližanja gotovo težko prišlo, tako ne । 06 udeležena v skupni prometni nesreči In zetu 'i'.nastala niti naša tokratna »pentutarska zgodba« o ^avip ' JP® 9e ie zgodilo, da je nesreča na Spodnji njo Da«h dva mlada človeka, njega z Aženskega Vrha, £ nad ^omanošami. In^,. " ' poznal že prej, pravzaprav sva bila tudi Hko s,,' °dfl lA 1 vse’a do pred dobrimi petnajstimi Ščavnici o La ‘ldNežrnn. v skupni prometni nesreči na Spodnji ‘ diii t- rl Da sva dda tudi poškodovana in sva morala pozneje prijateip 1 Radgona na preveze. Tako se je prejšnje m ' ": sPrevrglo v nekaj več in tako se je vse skupaj da • pozneje sva to oznanila mojim in njenim staršem, ^let^p "° najmanjših zapletov,« nam je pripovedoval *' i® pol'' k* tud*ni edinec, saj ima brata dvojčka Antona, ^tjana starejši, in sestro'Majdo. Danes živita Franci m Sln°ma Denisom (14) in Jernejem (10) v novi lastni '°! da dhClj8vl rojstni hiši na Aženskem Vrhu. »Ne glede na Predati m° Pod isto streho s Tatjaninimi starši, moram ^fti Srno S4 dl’zu in smo pogosto skupaj. Sploh pa ‘^Iv:!., 'dulL' da je moja tašča ‘ta prava’ in si ne morem Hro ' ' 20 nekateri govorijo to in ono o svojih taščah, ^nih ■ lazurnemo in nikoli prej, enako pa tudi sedaj ni S je . ;Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje,« ^dal na® sogovornik, ki je sicer kot traktorist . P°djetju Radgonske gorice, d. d, poleg družine pa "^cije ' ' RD Radgona, torej ribištvo. i,. pVa lašču Jožica Kurbus je še tudi kar precej mlada, Pred dnevi srečala z abrahamom. Z možem ■'•b jj J. ’e Poročila leta 1971, poleg 33-letne Tatjane pa je ' hčerki, Lidijo, danes ima 29 let, in Branko, danes sina Srečka, ki jih šteje 31. Večino časa je bila U‘( a se je v celoti v sosednji Avstriji, nekaj za^ 2olpanošah. ^'^odln stvu na dom^u Lom C1 m r.X*’ kako sta se , 'bu hčerka Tatjana. Bilo ie J^cer že poznala m . >^anta’ga v3ekakor m iniela’ P na kandidat za zeta. Vs ,e zado Z„ I* pite do tega, kan se je zgodil pr jgel mah 'n i,.18^imi štirinajstimi leti, ko le _ konca E0® povna •‘M, Pentlje, ko sta Tama m vse 5kup ,.,0 hDznati.da sem zelo vesela, e je P° . Mi Franci je priden Tanja je doslej Zelo dobro se demnsko ni 'e dobila takšnega moža. Z ni ,n wUoli si hi^p, J,*04' slišala nič slabega ovedaiamlada 'n rd'; ena grde besedice,“ nami V in snaho. Ko k' Pa »a skriva, da ima se itl pran X lr.’7 lak-nu > razumevanje me Tatjana- mnenje tudi hčerka m s z zet°m“1 ll^o nekaj ur po^e S bi I ‘Mko. denimo, pride z n t gospoda A kaj ko je men an ,g I*'enote v Gornji Radg §e posebe Postoriti v kakšnem od rib wdl Tatj v Podgradu. Zanimivo Pa) _bej ko je t^ ■ hDt; različnih prireditvah. kakšne r ib »p specialitete ■■■ Ost Izbiramo naj... natakarico in natakarja Za prijazno in kakovostno postrežbo v gostinskih lokalih Z objavo glasovnice, s katero nam boste pomagali izbrati naj... natakarico in natakarja, začenjamo letošnjih izbor, s katerim si prizadevamo k popularizaciji poklica natakarja in natakarice, od katerega je veliko odvisno, ali se gost v naših gostinskih lokalih dobro počuti in se vanj tudi rad vrača. Mnogim je gotovo ostal spominu kak gostinski lokal v Sloveniji ali tujini, kjer je slonel za točilno mizo zlovoljen natakar, ko smo stopili v gostinski lokal, m nam je bilo po njegovem obnašanju kmalu jasno, da ima »teh gostov poln kufer« Še posebej je bilo to opaziti v prejšnjem političnem sistemu, ko so zaposleni v gostinstvu dobili svojo plačico ne glede na to, koliko gostov so postregli. Z zasebno lastnino se tudi razmere v gostinstvu in turizmu precej spreminjajo in neprijaznih natakarjev in natakaric je vedno manj. Tako marsikoga že nekoliko moti pretirana prijaznost gostiteljev. Zaposleni v gostinstvu morajo poznati psihologijo gostov in vedeti, ali si gost želi pogovora ali pa je pjiišel v gostilno zato, da bi imel malo miru pred hrupom svojega delovnega in domačega vsakdana. Vsak najde gostinski lokal, kjer je lahko zadovoljen, kjer se sprosti in spočije. Ponudbe je vedno več in je čedalje boljša. Podobno kot lani, boste tudi letos izbirali natakarico m natakarja tako, da boste izpolnili glasovnico, ki smo jo objavili in ki jo pošljete na dopisnicah na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota. Zmagovalce bomo razglasili na prireditev! akcije Gostišče os-vežišče 2004, ki bo sredi avgusta. Pred tem pa bo pet moških in pet ženskih finalistov akcije Izbiramo naj... natakarico in natakarja predstavljenih v Vestnikov! prilogi Pen. Seveda tistih deset, ki bodo dobili največ glasov. Vabimo vas torej, da tudi sami prispevate k temu, da bodo naši natakarji in natakarice še prijaznejši do gostov in da bodo svoje delo tudi kakovostno opravljali. Če prihajate v kak gostinski lokal zaradi kake osebe, ki vam streže, ali pa poznate kakega natakarja in natakarico, ki si z vso svojo aktivnostjo prizadeva, da bi se gostje čim bolje počutili v gostinskem lokalu, ne glede na to, ali so ti gostje iz domačega kraja ali pa od drugod, potem si prav gotovo zaslužijo, da glasujete za njih. Spomnimo se, da so bile lani finalistke med natakaricami Urška Bagola iz gostilne Ajda na Cankovi, Dušanka Ciglar iz okrepčevalnice Gol v Serdici, Simona Serdt iz gostilne Mencinger v Krajni, Marijana Ki-janec iz Prekmurske iže v Iža-kovcih in Marija Kerčmar iz bifeja Metuljček na Hodošu. Med natakarji pa so dobili največ glasov Miran Magdič iz slaščičarne Tamara v Radencih, Goran Kološa iz gostilne Marič v Sebeborcih, Robert Šipoš iz gostilne Ratnik v Vinogradniškem centru Ivanove!, Boštjan Nemeš iz Desperada v Murski Soboti in Jure Hodnik iz hotela Jeruzalem v Ljutomeru. Za zmagovalca pa smo na zaključni prireditvi razglasili Dušanko Ciglar in Gorana Kološo. Da bosta letos vaš priljubljeni natakar ali natakarica med finalisti, lahko pripomorete torej le tako, da izpolnite glasovnico in k temu nagovorite morda tudi znance, ki radi posedajo v vašem priljubljenem gostinskem lokalu. Da ne boste ob podelitvi podobni tistim, ki se pritožujejo, da niso nič zadeli na loteriji, čeprav niso kupili srečke! J. Ga. letos boste izbirali natakarico in natakarja tako, da izpolnite glasovnico in jo pošljete na dopisnicah na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska abota. Glasujem za naj... natakarico Ime in priimek: ---------— Gostišče: _______________________ Glasujem za naj... natakarja Ime in priimek: _________________ Gostišče:------------------------ ■■M maj 2004 Po Slakih se bo zaslišala na glasbenem odru Term 3000 ciganska glasba s skupino Langa, ki jo sestavljajo Mišo in Jože Kontrec, Vasko Atanasovski, Marjan Ornik in Štefan Horvat. Skupina, ki načrtno goji prekmurski ciganski melos, se je s svojo avtohtonostjo že zdavnaj »prijela« med domačim in tudi drugim občinstvom. Poleg lastnih skladb, ki jih fantje igrajo, vas s skrbno izbranim repertoarjem in temperamentom, značilnim za Cigane, popeljejo prav k ciganskemu ognju, po katerem so si nadeli tudi ime. Začeli bomo ob 13.00 z Zamurjenci in Zdenek Bily Dixieland Bandom, ki je v naši pokrajini prisoten že nekaj let. Na svojem repertoarju ima tako klasične dixielad skladbe kot tudi pesmi iz zlate dobe slovenske popevke in standardnega jazza. Sedemčlanska zasedba s pevko Matejo Hrvat Zver vam bo z ritmi iz dvajsetih let prejšnjega stoletja prav gotovo pognala kri po žilah 18-letni Rok Kosmač iz Črnuč pri Ljubljani je zmagal že na dveh festivalih. Poleg obeh zmagovalnih pesmi Ne pozabi me ti z Oriona in Mala z Melodij morja in sonca je na njegovem prvencu Rokkosmač še več podobnih lepih umirjenih ljubezenskih balad, zaradi katerih so zlasti pripadnice nežnega spola težko čakale na izid albuma, ki ga bo predstavil tudi na našem praznovanju med 17.00 in 18.00. Ob 16.00 vas bosta pozdravila Geza, ki se rad zeza, in prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne Zaman, ki poje svojemu občinstvu z odprtim srcem. Da je takih, ki prisegajo nanjo, veliko, pričajo tudi vsakoletni koncerti, s katerimi prebuja spomladansko ali pozivi poznojesensko ali zimsko razpoloženje. Helena je na vrhuncu svoje kariere. Njene plošče se prodajajo v zlatih, platinastih in diamantnih nakladah. Čeprav je dosegla v svoji karieri domala vse, ne počiva na lovorikah. Že deset let se posveča študiju opernega petja, končno pa je našla čas tudi za uresničitev svoje dolgoletne želje. Izdala bo album s svojimi najlepšimi opernimi arijami. V soboto, 8. maja, bomo praznovali. Skupaj z vami, dragi bralke in bralci Vestnika, ki je dopolnil častitljivih 55 let, ter z radiem Murski val in njegovimi večernimi voditelji. Z nami in vami bodo tudi naši glasbeniki. Razlogov za to, da se nam pridružite, je torej več kot dovolj. Veselite se z nami do poznih večernih ur 8. maja V Termah 3000, kjer poleg zabave ne bo manjkalo dobre hrane in pijače, razdelili pa bomo tudi 55 VRSTNIKOVIH KOLES. Nadaljevali bomo v narodnozabavnih ritmih polk m valčkov Med 13.30 in 15.00 bo namreč nastopil eden najpomembnejših ansamblov domače glasbe. Ansambel Lojzeta Slaka, ki letos praznuje 40 let. Vodje ansambla Lojzeta Slaka ni treba posebej predstavljati, saj je slovensko narodnozabavno zakladnico obogatil z več kot petsto izvirnimi vižami in mnogimi odličnimi besedili. Njegovo glasbeno smer posnema več sto glasbenih skupin doma in po svetu, veliko pa je prispeval tudi k razvoju glasbe kot izjemen glasbeni virtuoz in kot človek, ki je diatonično harmoniko priljubil vsem generacijam, inštrument pa se je prav po njegovih napotkih neverjetno izpopolnil in se za vedno zapisal v zgodovino slovenske narodnozabavne glasbe. Ob 21.00 bodo prevzeli štafetno palico i prekmursko-prleške skupine Posodi mi časom prestopili meje naše pokrajine, p leti igrati zgolj iz zabave, danes pa 1^ »žurk«, na katerih uživa tako staro kot m 1". tretjo zgoščenko z naslovom Ugasnite ,^^1* predstavljajo tudi kot odlični avtorji. PesihJ> Teater, Hvala ti mala, Vse se spremen* k* »usedle« v srca poslušalk in poslušalcev. --p e n----34 Smetana na Baruni, ki je v letošnjem letu dopolnila 13 k’ ’... ■. skupine, ki je spremljala folklorne skupine, '• prelevili v eno najbolj priljubljenih hrvaških P°P^. Joejih je zal h- pokojni Tomislav Ivčič in jim 1,11 ' 1995 pa sodelujejo s priznanim hrvaških* ^if Miroslavom Rusom Dobili so veliko glasbeni£ plošč, nagrado dnevnika Večernji list za , skupino, s skladbo Ljubav nosi tvoje ime, z»' a fCj ‘j lanskem Hrvaškem radijskem festivala občinstva pa so osvojili tudi slovenske poslus^^^^ Kvašeni retaši z Jožetom Činčem, ki " priredbami tujih in domačih uspešnic v pr M narečju dodobra navdušili ne samo prekmur5" ’ slovensko glasbeno javnost, bodo v Mnra^-' (i^r razgibali mlado in staro. Le kdo ne pozna np* uspešnice Baba malo me njaj ali pa njihovega2 ^1!^ Zaj se sako nouč mantran? Z nami bodo SKWM maj 2004 ---------------------Pen------------------ Stamenka Dimitrova Vrancheva živi v Sloveniji, natančneje r Lipovcih, že dobro desetletje in za Prekmurje pravi, da je najlepši krajna sončni strani Alp. Kljub temu pravi, da lepote njene Bolgarije še vedno ostajajo v njenem srcu. Lepo je tu in lepo je | tam,« dodaja Stamenka. Z Robertom Maučecem sta si ustvarila družino v Lipovcih, njuna Lavra pa je že dopolnila tri leta. Stamenka Dimitrova Vrancheva in Robert Maučec Lepo je tu n lepo je tam i -^lOlivski ______________ I Dinut rova Vran- i I* pasla v Slovenijo iz ^^W.huhyski ki je ne ' «1 Mu re Soboto ‘ ^‘.Ihč od Plovdiva. Slednje , največ je mesto v In šteje milijon pre- I ^ena rojstna država I v n*rrju Balkana in pred I pj1"'11 ve; med Evropo in I 'e I . m velikih nas- I lh||| Tj. . Cigari so slovanski njihovimi predniki ^tanizlruru Tračani in aBui Slwam pa tudi poz JJwajaki z območja Do- ■škim ljudstvom P1'1 . Bolgari Dežela oh i^tiernno veliko kulturnih ^avnogeografskih spo SwA’ pod Unescovo zaš v&dn.o p.-. -,i.. prednost neokrnjena narava, prijazni kulinarika, folk-a običaji,« je . ^bert Maučec Bol prvimi vzhod državami, ki ji ie turiste pred-S? ^lovišča ob črnomor- Vse za turiste Tudi Stamenka in Robert sta se že nekajkrat odpravila na obisk v kraje, kjer je pre življala otroštvo in mladost Vožnja z vlakom traja dobra dva dneva, z avtomobilom bi bilo hitreje, toda potem bi bilo treba na avtomobil, kakor tudi v kateri od drugih držav, paziti. »Najhitrejša pot do Stam boliyskega bi bila z letalom,« smo izvedeli od Stamenke, a njena družina obisk v Bolgariji vedno izkoristi še za obisk Črnega morja, ki leži še dodatnih petsto kilometrov od njenega rojstnega kraja, tako da bi potem vseeno še potrebovali dodatno prevozno sredstvo, ki bi jih prepeljalo do letovišča. Bili so že v krajih, ki so jih po razcvetu turizma v Bolgariji zaradi peščenih plaž preimenovali v Zlati pesek in Zlati breg. »Bolgarija se spreminja v turistično meko,« je povedal Robert. Tujci in domačini, ki so delali v tujini in si prislužili dovolj denarja, so pokupili hotele in lokale, uredili obalo, zdaj pa prihajajo na letovanja ob Črnem morju ljudje z vsega sveta. Tamkajšnji Ljudje so hitro ugotovili, da se da s turizmom zaslužiti, zato gostom iz tujine ponujajo vso mogočo zabavo, tako za najmlajše kot najstarejše, ki jih včasih premami dopoldanski počitek na peščeni plaži, dru gič spet zabava v nočnem klubu. Čez noč zaprta vrata »Bolgarija, ki je še vedno na poti tranzicije iz komunističnih in socialističnih časov, čaka na naslednji krog širitve Evropske unije,« nam je pojasnil Robert. Ta trenutek so njena vrata na široko odprta domačemu in tujemu kapitalu, skorajda vsak v Bolgariji pa lahko za majhen denar ustanovi svoje lastno podjetje. »In prav v tem je težava, saj veliko podjetij ustanovijo kar čez noč, nato pa jih čez noč tudi zaprejo. Velikokrat se je na primer že zgodilo, da je kakšna turistična agencija pobrala denar od svojih strank, nato pa drugo jutro v turistični pisarni ni bilo niti zaposlenih, niti pisarniškega pohištva, niti delujočega telefona in ljudje so se za letovanje in denar lahko obrisali pod nosom,« je dejala Stamenka. Med ljudmi nastajajo velike razlike. Na eni strani nekateri nimajo niti navadnega kolesa, drugi pa se vozijo z najdražjimi avtomobili. Čevapčiči so daljši Kljub temu so ljudje še vedno prijazni in odprti. Prav odprtost in prijaznost v Sloveniji nekoliko pogreša. »V Bolgariji ni primera, da sosed ne bi poznal soseda, pri vas pa imate ljudje toliko dela in aktivnosti, da včasih kar pozabljate na druženje. Pri nas življenje še vedno teče počasi, zato se v hiši velikokrat zberejo sosedje in sorodniki, na mizi je ob pijači vedno še hrana in tudi v gostilnah ni navada, da bi ljudje samo sedeli ob pijači. Zraven mora biti še najmanj kakšen krompirček, morebiti čevapčiči, ki so dvakrat daljši od slovenskih, in pleskavice ali vsaj solata,« je dodala Stamenka. V Bolgariji pripravljajo veliko zelenjavnih jedi, na jedilnikih so pasulj in zelje, med mesno hrano se na krožnikih znajde tudi ovčje in kozje meso, zelo malo pa je ocvrtih jedi. Morebiti ima prav zato Stamenka najraje ocvrtega piščanca, ki se ga je tudi sama naučila odlično pripravljati. O slovenščini in bolgarščini___________ slovenščine,« je bila Stamenka ob prihodu v naše kraje trdno prepričana in njen trud je bil poplačan. Njena slovenščina je tekoča, še raje kot knjižni jezik pa ima prekmurščino. »Včasih je prav nerodno, ko me pokličejo starši in se katere od besed v bolgarščini ne morem spomniti in jo potem povem v slovenščini. Zamenjava besed na srečo traja samo nekaj prvih minut, nato pa brez težav »preklopim« na svoj materni jezik,« se je nasmehnila Stamenka. Veliko ljudi v Bolgariji govori tudi jezik, ki smo mu nekdaj pravili srbohrvaš čina. Radijske postaje med drugim predvajajo tudi srbsko glasbo, ki ]e v Bolgariji zelo popularna Sicer pa Bolgari živijo povsod po svetu. Ena najbolj znanih Bolgark je tudi Ralitsa Vassileva, ki je voditeljica na televizijski postaji CNN, da športnikov sploh ne omenjamo. Med njimi so najbolj slavni Stefka Konstati-nova, ki je nekoč skakala v višino, pa Hristo Stojčkov in Nasko Sirakov, ki sta nogometaša. Kmalu spet v Bolgarijo Slovenščina ji ne dela več težav. »Če živim v državi, kjer vsi ljudje govorijo slovenski jezik, se moram tudi jaz naučiti Robert in Stamenka načrtujeta skorajšnje potovanje v Bolgarijo. Tja se bosta to jesen odpravila tudi Robertova starša. Stamenka se že veseli obiska domačih krajev, toda tudi v Sloveniji je zanjo še veliko neodkritih lepot. Z Robertom in Lavro jih namerava Stamenka spoznati že v bližnji prihodnosti. Dejan Fujs Plovdiv p^n maj 2004 Janez Breznik V parlamentu glavnega mesta New Mexico Santa Fe. smo morali opraviti še zd ravniške preglede in testiranje iz znanja angleškega jezika. Po ogledu akademije in Univerze, ki je oddaljena le 5 minut hoje in kjer smo imeli predavanja iz računalništva in angleškega jezika, smo se vrnili do hotela. Končno je bil čas za počitek do nedelje, ki je bil prvi prost dan in primeren za ogled mesta Roswell. Že zgodaj zjutraj smo se vsi Slovenci peš odpravili po glavni ulici Roswella do precej oddaljenih velikih nakupovalnih centrov, ki smo jih pozneje obiskovali skoraj vsakodnevno. Ko sta me poklicala prijatelja Boris in Mladen, s katerima sem že bil v Budimpešti, nisem kaj veliko premišljeval. Samo odločiti se je bilo treba, in to prav na hitro, saj je razpis prišel dokaj pozno in ni bilo veliko časa za premišljevanje Jaz pa v Ameriko, kako srečen sem bil v tistih trenutkih, tako zelo, da sem še nekaj časa skrival pred domačimi, da bom res odpotoval. Pa je prišel tudi 19.11 2003, ko je bilo treba postoriti še zadnje malenkosti in se odpraviti na pot. Najprej z avtomobilom do Brnika, kjer sem se srečal še z vsemi preostalimi sodelavci, vseh nas je bilo 14, in sicer z vsake Policijske uprave v RS po eden in trije z Generalne policijske uprave. Po srečanju z našo prevajalko Špelo in po uri zamude smo vstopili v Adriino letalo in poleteli z Brnika do Frankfurta. Še zadnji hip smo uspeli priti na letalo družbe Delta Airlines, ki nas je po posredovanju predstavnika Adrie moralo počakati. Seveda je bila pred vstopom v omenjeno letalo stroga kontrola, razmere so pač stroge, nihče še ni pozabil 11 septembra. Vedno bolj me je stiskalo pri srcu, vendar nisem upal prav veliko govoriti, da se med poletom ne počutim prijetno. Že na letalu smo se s pogledi srečali s kolegi iz Hrvaške in Madžarske, skupaj smo namreč potovali na isto izobraževanje. Američani zahtevajo, da se predavanj udeležijo tudi policisti sosednje države, s katerimi si izmenjujemo izkušnje, predstavljamo probleme, s katerimi se srečujemo in dogovarjamo, kako bi jih lahko reševali oziroma kako bi se s Roswell, mesto z okrog 50 000 prebivalci, ima v glavnem dve večji ulici, veliko trgovin in lokalov. Sicer pa leži mesto Roswell sredi puste pokrajine in do naslednjega večjega kraja sta okrog 2 uri vožnje. Domačini pravijo, da je mesto »middle of nowhere«, in dejansko se zdi, kot da je pozabljeno nekje na JV države New Mexico, ki ima okrog 1.800.000 prebivalcev, država pa je kar 10-krat večja od Slovenije in je po površini peta največja v ZDA. Včasih je bilo to ozemlje indijansko (Azteki), nato špansko, potem so Španci podelili Mehičanom leta 1821 neodvisnost, leta 1846 so ZDA Mehiki napovedale vojno in po podpisu sporazuma Guadalupe Hidalgo leta 1848 so postali Teksas, New Mexico, Arizona in Kalifornija last ZDA (uradno pa sicer 1851) Po tem letu so se začeli v to mesto naseljevati priseljenci z vzhoda države, še posebej po letu 1879, ko je v te kraje prispela železnica. Prebivalstvo New Mexica in tako tudi Roswella je precej mešano, in sicer je videti belce, Mehičane in Indijance, katerih je v tej državi okrog 134.000. Prevladujejo plemena Navajo in Apači (Mescalerosi), je pa še vrsta drugih manjših indijanskih plemen Država New Mexico ima kar bogato ameriško zgodovino, tu so se borili m preganjali kavboji in Indijanci, prav tako sta se po tej deželi lovila in preganjala šerif Pat Garett (ki je služboval v Roswellu) in legendarni odpadnik Billy the Kid, ki naj bi bil tudi pokopan kakšno uro daleč od Roswella, kjer so mu skupaj z njegovimi prijatelji postavili spomenik. Največje mesto te države je Alberquerkqe z okoli 680.000 Po znanje v deželo Billyja the Kida Dvanajst let sem zaposlen na Uradu kriminalistične policije na Policijski upravi v Murski Soboti, zadnja leta kot kriminalistični inšpektor, prej pa sem dobro desetletje delal na policijskem oddelku v Beltincih, kjer tudi živim. Po končanem dvomesečnem izobraževanju na Mednarodni policijski akademiji ILEA (INTERNATIONAL LAW ENFORCEMENT ACADEMY) v Budimpešti si prav gotovo nisem predstavljal, da se bom lahko kdaj v prihodnosti nadaljevanja tega usposabljanja udeležil tudi v ZDA. Ko je prispel razpis, nisem niti pomislil, da bo treba z letalom leteti tako daleč. Pa še bal sem se poleta, čeprav za to pravzaprav nisem imel pravega razloga. Do sedaj sem se namreč z letalom peljal samo enkrat, bilo je davnega leta 1982, ko sem se kot mlad miličnik moral odpraviti na Kosovo. Tovorno letalo, polno prtljage, nemiren let, vse to je bilo prisotno, vendar sem vse skupaj že pozabil. Na fotografiji sem v muzeju UFO v družbi vesoljčka in Božička. Eden najlepših naravnih biserov Združenih držav Amerike - Grand Canyon skupnimi močmi zoperstavili kriminalu, ki ne pozna meja. Polet je bil miren in po več kot 11 urah smo končno pristali v Atlanti. Tam nas je pričakala naša koordinatorka Marjana, ki je bila v imenu gostiteljev odgovorna za sprejem naše delegacije in za nas ves čas šolanja, bila pa je tudi naša prevajalka. V Atlanti smo si nekoliko odpočili in po treh urah poleteli proti New Mexicu. Dobre tri ure je trajal polet do največjega mesta Alberquerqki, kjer so nas počakali naši gostitelji, potem pa končno počitek v hotelu do naslednjega jutra, ko smo odšli na zajtrk v bližnjo restavracijo in potem na avtobuse in znovavožnja v 300 km oddaljeno mesto Roswell Pokrajina, po kateri smo se peljali, je precej pusta, prerija, pomešana s puščavo, hiš ob cesti skoraj ni videti, tiste, ki smo jih videli, pa so dokaj enostavne, revne na zunaj, večinoma montažne. Po prihodu v Roswell so nas nastanili v dokaj solidnem hotelu (Sally Inn-Best Western) s savno, fitnesom m bazenom. Po nastanitvi so nas z avtobusi odpeljali v 15 minut vožnje oddaljeno stavbo ILEA, kjer se nam je predstavilo osebje ILEA z direktorjem Frankom Taylor jem načelu. Po predstavitvi prebivalci, glavno mesto Pa1 Santa Fe, ki lezi na severnem Zanj Američani pravijo, u glavno mesto v ZDA. Mesto ''-iP španski osvajalci leta lom je znano tudi po edinem e ‘ Vesoljski muzej v Alamogordu v New Mexicu, k ji so spravljeni ostanki ameriških vesoljskih plovil. "L r Skupina slovenskih policistov z direktorjem akademije ob koncu izobraževanja pred slavnostno večerjo. Prijazni direktor Frank Taylor je bil pripravljen tudi no spominski posnetek z avtorjem reportaže. leta 1947. Takrat naj bi v ' .^fJ strmoglavil NLP s 4 potniki, o J bi dva umrla takoj, dva pa Iia| J Ameriška vojska naj bi y Ijala na bližnjo lokacijo Arč^ •” « na njih izvajali različne pc'r-’ bilo veliko napisanega in ' posnet je bil tudi dokumentarni stališče ZDA pa je, da je ^rr ’ roloski balon. Sicer pa je v ta'’ - UFO muzej, katerega smo ji,? leto pa ga obišče okrog '10' rr>:|i r je znan tudi po številnih mle“ 40 jih ,e^ . Policijskega šerifa 52-1 ' ------------ ----- lidJe ■ Zanimivo je tudi delo P° jin)e^ mestu je šerif, ki ga volijo obP1' delo odgovoren županu me® • 11| prihaja iz vrst policije, V^l1 ,, štirih let, potem lahko kan^ za štiriletno obdobje P° n' ' ' mora to mesto prepustiti letih pa se lahko znova p1"1!11 JC« serifu je v mestu se (fr^ opravlja vse naloge, pa P° zvezna policija ter še iP V indijanskih rezervatih 01® svojo policijo. Razen '"’r' policije tam ne opravljaj0' New Mexico i H9ik37 Pen maj 2004 ■ tako daleč, pa vendarle! iznaše vrste, so prepričane opi ^ijzasti nedelji so se začela predavanja imeli simultano prevajanje v s o~ ‘MSO od 8. do 17. ure, teme Predavali so nam sam policij. *1 -«« , veto praks* pn * 30 hib (Jokat zanimive, sicer pa 1 Marka na človekovih pravicah, e i . eveda 'Mozvi v„-m kriminala, kako se ga ° ’ . ^ina ^b'anju nerl državami, katerih preds asi . Na predavmmh - seveda MtnuEfijrtrtnim dejanjem v ZDA m r g i4|n veliko zlo današnjega časa. ami -. mi s svojimi referati m p ~ nasirn sami, moram pa poudariti, rerna.kot iWtajanja in.dela zelo zadovoljni- . ^edstvi opisal že prej, s skupnimi močmi m vs vrstem lažje lotiti boja proti razlicmm zvrstem ne pozna meja. uredilo MredHvanph mi ostalo najbolj v spoin morju o človeških vrlinah, ki nam g - profesorjev, in pravi takole' Za pivo se moraš pustiti legitimirati . ,J Posadke strmoglavljenega neznanega letečega 1947 v bližini mesta Roswell, ki je spravljena v v Roswellu. Muzej letno obišče do 300 tisoč ljudi. Katoliška cerkev v indijanski vasi. Obredov se udeležujejo Indijanci, ki so sprejeli katoliško vero. Gostitelji so se v času našega enomesečnega bivanja zelo potrudili, tako rekoč ustregli so nam skoraj v vsem. V sak konec tedna, ko ni bilo predavanj, smo hodili na izlete, enkrat tudi za tri dni. Prvi konec tedna smo se odpravili na izlet v Alamogordo v vesoljski muzej, ogledali smo si film o Grand Canyonu v 3D-IMAX Theater in bele sipine (okrog 35 km2). Veliko območje s čistim belim peskom je videti, kot da bi bilo zasneženo, gre pa za strukturo, ki naj bi bila iz mavca. Prav tu je bila leta 1944 opravljena prva poskusna detonacija atomske bombe, ki so jo razvili v severnem delu države, v mestu Los Alamos, kjer so od leta 1942 do 1944 razvijali t i. Manhattan projekt - atomsko bombo, dve so nato odvrgli na Hirošimo in Nagasaki. Ogledali smo si indijanski rezervat Ruidoso, kjer je veliko majhnih trgovin z indijanskimi suvenirji. Vegetacija je tu popolnoma drugačna kot tam, kjer smo bivali. Ozemlje je poraščeno z gostimi gozdovi, veliko je manjših rek, v neposredni bližini so gore (južni del Rocky Mountains), visoke prek 3000 metrov, najvišja je Siera Blanca, visoka okoli 4000 metrov Delegacija iz Slovenije si je ogledala tudi Alberquerqe, Santa Fe (tu smo si ogledali znamenito cerkev in parlamet), z najdaljšo visečo gondolo Sandia pak pa smo se povzpeli več kot 3000 m visoko. Hrvati in Madžari so se odločili za izlet v Grand Canyon, ki je bil oddaljen 11 ur vožnje z avtobusi, zaradi česar smo sami izbrali drugo opcijo. Sicer pa je bilo veliko lepega, ogledali smo si indijansko vas v bližini Alber-querqeja, indijanski kulturni center, stari del mesta Alber-kqerkqe in pa seveda obiskali večje nakupovalne centre. Prav tako smo se ustavili ob znameniti reki Santa Fe V Roswellu smo pripravili dan slovenske, hrvaške in madžarske kuhinje in tako končno pojedli nekaj domačega in dobrega, s pečenko in govejo juho pa navdušili tudi Američane. Gostitelji so nas prav tako odpeljali na ogled muzeja Ufo v Roswellu, kjer sta nas pozdravila in sprejela, direktor muzeja in župan mesta, prav tako pa nas je v naslednjih dneh sprejela generalka Anette Sobel, vodja kabineta za državno varnost države New Mexico Na severu države New Mexico je mesto Taos, severno od mesta pa je petnadstropna indijanska naselbina (Publo), kjer Indijanci živijo že več kot 1000 let in je pod zaščito Unesca. Ko smo prispeli prvi večer iz Roswella v Alberqurqe, smo si po dolgi in naporni vožnji z avtobusom zaželeli hladnega piva. Odšli smo do bližnjega lokala, v katerega smo sicer lahko vstopili brez dokumentov, ko pa smo želeli naročiti pijačo, smo morali pokazati osebne dokumente. Seveda slovenskih osebnih izkaznic in vozniških dovoljen) niso upoštevali, ker pa smo potne liste pustili v hrambi na akademiji, s pijačo ni bilo nič. Če želiš namreč spiti kaj alkoholnega, moraš biti star 21 let, to pa ni dovolj, čeprav si star še enkrat toliko, če nimaš osebnega dokumenta, s katerim dokažeš, da si res toliko star. Smešni so ti Američani, smo si mislili in žejni zapustili lokal. Odšli smo še v drugega, kjer se je zgodilo podobno, končno pa smo se znašli v tretjem, kjer natakarji od nas niso zahtevali dokumentov in so nam postregli s pivom. Sicer pa je tudi glede pitja alkohola zelo strogo, tega ne smeš početi v prevoznih sredstvih in tudi ne na javnem kraju. c T«* Glavno mesto Santa Fe zaznamuje španska arhitektura. Zgradbe so videti, kot da bi bile iz blata. t * ■ 'lsi| bel' °^rdu Lj J ■ , " majejo vOi zasnežene pokrajine, v resnici -.i h ' 40 sedele tri opice in se dvema: \J bi k- ta bile, feo reče prva opica snične- Iz Bv govorice, ki ne takšna ideja V. 1 rose se je razvil človek- Z „nDUSttla svojega r - 1 "'“»ota, ."Jobenu opica ni še rukol' untčila ^zadostno prehranjevala svol bito mogoče Poleg tega pa se da prespijo optco’ fet bi pUStikX ^Lateral enim, drugič %. ?' ail da 61 Ni dala v rejo en ^ova ,' kib ■ da otroci ne bi več vedeli, k L opicah, ' 7^ StVar ’e ’ ki )e ne b0Ste okoli kokosovega da N opica postavila ograjo ... namesto 'A ... k daptuHila, da bi kokosovi orehi prop -- ograjo 4^ druge opice. Kajti, če.bomt pos^a Aa bo lakota prisilila do g ■ , namreč, 'k J, J' ene stvari ne bi opice nikot s > nož alt na besni pohod in uporabile pahce. K , j1'''--■tele življenje kaki drugi opici ndar se i r^k rawil, ta raZdražljiva sorta, ven 1 odigrali smo tudi nogomet’no te ■ 'w iz Hrvaške, ki smo jo premaga & odhod rjilZa PDraz v kvalifikacijskih te m • Portugalsko To je bilo veselje, ktsm u Pr°Slav:" klubski sobi hotela, J dru^enja s SSs v pa tudi sicer s0 i ■1 Naj starejša katoliška cerkev v glavnem mestu New Mexico Santa Fez znamenitimi lesenimi stopnicami, ki so izdelane iz enega samega debla in brez žebljev. Mizarski mojster je za njihovo izdelavo porabil kar tri leta. Za konec diploma Po enomesečnih predavanjih smo z zaključnimi referati oziroma predstavitvami končali šolanje, sledili so še zaključna prireditev, podelitev diplom in potem vrnitev domov. Dolg polet, na katerem mi je krajšala čas deklica z imenom Natali, ki mi je podarila pobarvanko. Po dolgih 14 urah poleta smo bili znova v naši prelepi Sloveniji. Res sem videl Ameriko, kot radi rečejo naši ljudje, vendar pa dežele ob Muri ne bi zamenjal za nič na svetu. Utrujen od dolge poti sem ob prihodu domov razdelil nekaj daril družini in sorodnikom, ki sem jih nakupil v New Mexicu, in se prebudil naslednjega jutra v domači postelji. maj 2004 p^n kolesarjenju. In povejte Ka naj se sličen?* Kelko časa de tou trajalo?* 0b Jurij Zauneker Staša Pavlovič, Timotej Šooš raje p«" v trgo' i* čih k®1 1 robnem narav® • »Samo nika jin ne plačaj za tou vaganje!* Z vstopom v EU se niso spremenile samo meje združene Evrope, temveč, po najnovejših raziskavah, tudi pričakovana starost povprečnega Evropejca. Verjeli ali ne, odslej nas bo večina dočakala kar 150 let. Tistim, ki so v soboto zjutraj naleteli na naju s Timotejem, sva na podlagi nekaterih dejavnikov - teže, dolžine nog, obsega zapestja - določila idealno težo in biološko starost (pa povejte, če si nisva izbrala popolnoma nenavadnih meritev za določanje starosti). Očitno sva bila izredno prepričljiva mlada raziskovalca, saj so prav vsi najini anketiranci verjeli rezultatom ... Jah, pa kak je tou mogouče, ka sar »Joooooj, pa ta vaga ne kaže Vse tis*®’ . IK sedli rati, da J ne F raziskava * , naše buin Iskala sva postavno in kaj hitro je mimo je zgovorni in simpatični gospe naročil mož. Ženska je kar sama pristopila k nama in naju s lem nadvse prijetno presenetila. Brez zadržkov je stopila na tehtnico, in ko ji je Timi razkril rezultate, se je le prešerno nasmehnila. Zaupala nama je svojo najljubšo jed, testenine, ter se pohvalila s svojo telesno aktivnostjo Vsaka čast, gospa, kar vztrajajte pri dvigovanju uteži in »Nika njeme ne gučitaNca se lejko zredi, vej ma zadosti Drobna mamica je s hčerkico ob sebi radovedno pofT " nama. Kot vse druge, je tudi njo nadvse zanimalo, koli* staro njeno telo Timotej pa je žensko presunil z nerazu f »Gospa, presuhi ste za 8 kg, zrediti se bo treba!« tou?« je bilo vse, kar je zmogla izustiti v tistem trenutku-se vživela v vlogo veščih nutricionistov in ji podala n praktičnih nasvetov. Brez skrbi, ne bo se vam jih treba s - Starejši par sva ustavila, ko je že zapuščal trgovino. Razigrani gospod se je odločil vključiti v najino raziskavo, gospa pa je vse skupal sprem ala z budnimi očmi ljubeče žene in ga opogumljala s svojim, komentar, Gospod nam je s svojim zvonkim smehom popestril dopoldan, preprcana pa sem, da se je nasmešek prikradel na usta tudi vam, k. listate tokrat™ Pen Gospod se, kot večina moških, ne obremenjuj s tezo (ah pa tega le noče/jo/ priznati). Se pa zdi, do nanj toliko bol, poz. nekako ni bila zadovoljna z njegovo postavo. Kaj -ocemo, ko p lepšega na svetu, kot sedeti pred polno obloženo mizo m uživati ob Simpatičen fant je bil zadnji, ki se nama je pridružil, ko so na nas že začele padati prve dežne kaplje. Kljub turobnemu vremenu je bilo to soboto v zraku nekaj pozitivnega, saj je bil tudi on izredno dobre volje. »Pa dobro,« je bil kratek odgovor na najino opazko, da tehta malo preveč in da je star veliko več, kot je v resnici. Moški prirojen narcisoidni ego (ne pravim, da ga ženske nimamo) pa verjetno vseeno ni bil preveč zadovoljen z ugotovljenim. Mladenič v najlepših letih pa res ne more imeti presnove priletnega gospoda. Sicer pa, očitno je pomembno le to, da videz ne vara. Povejte, čisto po pravici, koliko let bi mu prisodili vi? naju je povprašal najin prvi moški kandidat in si začel veselo slačiti jopo (k sreči ni bil pretirano hladen dan). »Ni potrebe, kajti tehtnica je umerjena po evropskih standardih in od prikazane teže odšteje koeficient povprečne teže oblačil.« Očitno dovolj dobro pojasnilo. H Naslednji trenutek pa je že stal na tehtnici in se prepustil mojim ne ravno merjenja veščim rokam. Kaže, da se mu moja ” nerodnost ni zdela pre- , tirano sumljiva. Na najina opažanja pa ni reagiral niti z začudenjem niti s ponosom, temveč je vse skupaj spremljal z nekakšnim umirjenim, zadovoljnim izrazom, ki je ostal enak tudi po tem, ko sva mu pokazala našega fotografa. Lepo je vsaj tu in tam videti ljudi, ki se zdijo preprosto zadovoljni. In prav je ta kol visokih petka h. £®F mislila, da jo bova . pred množico Ij« zadrego, naju p j presenetila in se .j stehtala. Kaj vse j to, da bi dobil do zdrav in v dobri or pa kar ni mogel ■ .| je mlado damo p s »provokacijo«/ težka. Meni se le ,,0 zdelo malop^’^ in sem le čakala J razkrinkala- A ^in" nadaljeval s Ji repertoarjem.^ veliko pomaranč > zares ogromno - j Slane 'kokice 50 j^m veste? Učinkov!*0 Najbolj pa sV°1° priznanjem, ■ ।' < »finta«. »Kokic0’ ni zakoni S soljo o^ naprej tako iK^ bo pač dan .jlP1 pod s maj 2004 ’Blllll[39'--------p^n------------ I Kljub živahnosti otroci pomirjajo Vaša čustva 3" se velik0i[rat sprašujejo, kaj bi lahko počeli, da bi jih zadovoljilo in da bi se počutili polne. V družbi in svetu, kjer je materialnega vse _ vedno premalo, znajo biti zmedeni. Kaj jim torej ponuditi in dati, da bi se ob tem naučili najžlahtnejših vrednot, gotovo ena takih. To je priložnost, da vložijo svoje delo, svojo voljo in tudi svoje znanje, za to pa dobijo predvsem veliko “»osti, topline in tudi izkušenj. A. N. R. R. Dorina Sever, 2. letnik gimnazije Murska Sobota: je, do otroka osrečiš, V svojem prostem času delam kot prostovoljka v vrtcu. Ker je delo prostovoljcev manj znano, smo svoje delo skupaj z Zdravstveno šolo in Ljutomersko gimnazijo na dan prostovoljcev predstavili v BTC-ju v Murski Soboti. Pri svojem delu se najraje ukvarjam z otroki. Z njimi mi je vedno prijetno delati, saj so zanimivi, svojeglavi, včasih tudi trmasti. Najraje jih opazujem pri igri, ko kaj delajo ali se med seboj pogovarjajo. Tudi sama se od njih zelo veliko naučim, predvsem potrpežljivosti. Včasih se hitro vznemirim, ob njih pa hitro najdem mir. Otroci me kljub svoji živahnosti pomirjajo. So zelo veseli, ko jih obiščemo v vrtcu, saj radi vidijo nove obraze. Pomemb->, ne da bi mu pri tem dajal kakšne materialne ičani, kljub temu pa smo po takem srečanju vsi zadovoljni. ljudi odloča za to. Meni pa to delo veš, da te nekdo z veseljem pričakuje ii Duana Gavez, 2. letnik gimnazije Murska Sobota: Prostovoljstvo je dejavnost, ki se šteje pri obveznih izbirnih vsebinah, teh pa vsako leto potrebujemo 50 ur Za prostovoljno delo sem se odločila, ker me delo z ljudmi in še posebno z otroki zelo veseli. Potrpežljivost je ena tistih pomembnih lastnosti, ki jo moraš imeti pri delu z otroki. Če želiš z otroki dobro delati, se moraš tudi dobro pripraviti, ponavadi si doma preberem kakšno pravljico ali si zamislim kakšno igro ali naredim načrt, kaj bi lahko v vrtcu izdelovali. Verjetno se bom tudi kasneje odločila za takšen poklic, kjer se bom lahko ukvarjala z ljudmi. Še najraje bi bila psihologinja ali kaj podobnega. Prostovoljno delo ni dovolj cenjeno in mislim, da se danes premalo :o pomeni, me osrečuje, najlepše pa je, da i komaj čaka, da prideš. Kako sem spoznala Shakespearja Tebi’ Ti pa si zaprl vrata in odšel. ■Dobro, potem pa grem!« je še dolgo odmevalo po sobi in vonj po tebi se je vlekel kot megla po ozki ulici. Tako enostavno je bilo izreči zadnji stavek. Bolečina pa je prišla za njim. Nisem ostala tako hladna, kot sem ti v oči zabrusila, da je vse končano. Takrat, ko sem ostala sama, me je zagrabilo in oblile so me solze. Pa čeprav tega nisem hotela. Zavrtela se ml je celotna zgodba, cel film, vse, kar sva skupaj doživela. Z vsemi vzponi in padci, z vsem tistimi prijetnimi stvarmi in z vso žalostjo in trenutki, ko sva bila čisto na tleh. Nisem si mislila, da »konec« tako boli in da potem ni več novega jutra in ni novega dne, ko bi lahko popravil svoje napake. Se danes, teden po tem. mi odmeva pesem; »This Is The End.« Jesi Vaše pesmi j rodl) m Shakespear, človek, ki mu 'L-k uspelo ustvariti medčloveški 11 odnosov in iC868'®™, predvsem ljubezni, ctiB. vsa sodobna civili-'■'endar to niso enopovedne Odziv je bil dober, saj so prejeli kar fakultete v Ljubljani. bistvu je vse zelo preprosto 4 Si Luc®4 Prav,, _ ? ^ar-g , °Cn® ^ora. 'Mi1'** Cim-a Pobota, na- je ' “ hov j,'* eznanke, 'ho'” ,ek do 'J ha Rebrno p.' raz ^hel « P lprave, Pr^ dllav i $ definicije, ki bi jih moral obvladati vsak četrtošolec, ko se uči o nastanku oblakov. To so drame, ki nas v oblake sicer lahko popeljejo, predvsem pa nam marsikatero definicijo v življenju opišejo na mnogo lepši način. Navdušil je tudi Andrejo Grabar, dijakinjo 3. letnika Gimnazije Murska Sobota, ki je naredila plakat in zanj dobila nagrado. Angleški pisatelj Shakespeare se je rodil 23. aprila 1564 Da bi počastilo njegov rojstni dan, se je slovensko društvo učiteljev angleškega jezika, International association of teachers of English - Slovenia, odločilo, da bo izvedlo natečaj na. temo Shakespeare in njegov čas. K sodelovanju so povabili učence osnovnih in srednjih šol ter tudi študente in jih pozvali, naj z likovnim izražanjem prikažejo svoj odnos do tega velikana angleške in svetovne književnosti ter tudi poznavanje njegovega dela, življenja in njegove dobe. nim tekmovanjem, so mi vzele kakšno uro ali dve na dan, ampak se je splačalo, ker se vidi po rezultatih. Kakšnih posebnih načrtov z matematiko za naprej nimam, razmišljam pa mogoče o takem študiju, kjer bi lahko svoje znanje o matematiki in vse, česar sem se pri tem naučil, uporabil. Kaj je tisto, karte pri matematiki najbolj privlači? Pri matematiki so mi najbolj všeč miselne uganke, ko se usedeš in premišljuješ, kombiniraš in tuhtaš. Na prvi pogled se ti zdi blazno težko, ko pa enkrat najdeš rešitev, vidiš, kako je v bistvu vse skupaj preprosto. Izziv, to je zame najboljše, in matematika ti ga prav gotovo da. Ti uspe izračunati vse enačbe? Ne samo, da pridem do enačb in računov, ki jih ne znam izračunati, to se mi pogosto dogaja. Ampak ravno pri takih enačbah rasem. sto plakatov, od tega devetinštirideset srednješolskih. Svoj plakat je poslala tudi Andreja Grabar, dijakinja 3. letnika Gimnazije Murska Sobota. Z njim se je uvrstila na 2. mesto. Andreja je dobila idejo o oblikovanju plakata pri pouku, saj so ravno v tistem času obravnavali pesem Emily Dickinson. Tako je plakat oblikovala kot pismo. »Plakat je vseboval pismo, ki ga je Emily poslala Shakespearju, v ozadju pa je bila tudi njena slika. Papir, ki sem ga pri tem uporabila, je bil ob strani ožgan, zato je bil videti, kot bi bil starejši.« »Izdelala sem ga sama ob pomoči mentorice prof. Cvetke Jošar Matič, ki mi je predlagala, naj bo pismo, drugače pa je bil videz plakata moja ideja. S tem sem tudi sam bližje spoznala Shakespear ja in ga rada prebiram.« Plakti, ki so bili narejeni za literarni natečaj na temo Shakespear in njegov čas, so bili razstavljeni v avli Filozofske Več takih primerov vidim, ki jih ne znam rešiti, potem dobim idejo, kako bi lahko prišel do rezultata. V bistvu se primeri ponavljajo in pri matematiki ni vedno vse novo. In tako se iz primera do primera bolj učim in več vem. So stvari, ki jih ne znam rešiti. In ko enkrat pogrun-taš, potem gre vse samo od sebe. Miselna uganka je v tem, da moraš drugače misliti. Potem gre lažje. Mislimo preveč v omejenem okviru? Ja, tako je tudi v šoli. Nekaj te naučijo, potem pa bi moral po tem principu nadaljevati. Da bi prestopil ta okvir ali pogledal z drugega zornega kota ali mislil drugače, tu pa se potem ustavi. Je potem matematika tudi filozofija? Ne, matematika ni tako zakom plicirana, kot je filozofija A. Nana Rituper Rodež H .4« Plakat Andreje Grabar je žirija, ki je ocenjevala dela, takoj opazila. Sicer pa oblikovanje in umetnost Anfirejo zelo veselita. Zanju sta jo navdušila oče in mama, ki oba slikata. »Veselje do risanja sem gotovo podedovala po njiju. Vendar ne vem, ali je v tem prihodnost, zato bom raje šla študirat slovenščino. Umetnost, slikanje in kiparjenje pa bo še vedno moj hobi.« Iztok Štefanec, A, N. R. R, Luka Kurnjek tudi prizna, da vsega ne zna Izračunati, in prav to mu je izziv. Polom Dan končal se je s polomom, ker navzkriž prišla sem z zakonom, nisem hotela sprejeti resnice, mislila sem, 4a s . ‘ mi kradejo pravice. Zato skrila sem svoje lice v obličju trdosrčne krivice. Nisem bila več jaz, spremenila sem podobo in glas, svoj način življenja, kot da nova vloga mi je dodeljena. Sedaj pa vem, da nisem ravnala prav, da obžalujem, resnično mi je žal, ker naredila sem polom, ki prinesel meni je zaton. Sonja Samo spomin Samo spomin iz preteklosti si, samo grenak spomin si zame, nekoč davno bil si mi vse, moja ljubezen, moja sreča, moj pogum, samo spomin naj ostane na nekaj čudovitega, kar je bilo, a ponovilo se več ne bo nikoli. K. Luže za srečo Ko nežen dež naju bo ujel, stala z roko v roki bova sredi največje luže, objemala se močno, da nama hudo ne bo. Morda zaplesala bova, poiskala nov srečen dan, z roko v roki, ki ustvarjen bo le za naju. Ljubezen se bo rodila, skupaj srečo bova zaužila, se novih dni veselila in po lužah hodila. Malena P£H maj 2004 Radenci, zdravstveni dom Sv. Jurij Na podelitvi diplome leta 1971 Gimnazi v Pazinu Andrija se je rodil v Drinovcu, blizu Imotskega. Sedem bratov m sestra je ostalo brez očeta, ko je bilo Andriji pet let, najmlajšemu mesec dni, najstarejšemu trinajst. Ostali so sami z mamo na hektarju in pol zemlje, ki jih je preživljala _ _ "Če ne bi bilo Unicefa ne bi zmogli ■ Še vedno ne morem dojeti, kako je Že res, da sem rojena v Ljubljani, vendar moje korenine po očetovi strani izvirajo iz Prekmurja. V Murski Soboti živijo moj dedek in moja babica, stric in še precej sorodnikov, zato je verjetno v meni tudi nekaj prekmurskega... Že kot majhna deklica sem bila razmeroma zelo samostojna, resna in aktivna S petimi leti sem bila že tabornica, plesala v plesni šoli Urška in se v glasbeni šoli učila blok flavto, nato prečno flavto in s 6 leti igrala klavir. Pri uršulinkah sem se dodatno učila nemški in angleški jezik. V šoli nisem imela težav. Najraje od vseh predmetov pa sem imela vseeno športno vzgojo. Udeleževala sem se tudi veliko različnih šolskih športnih tekmovanj od atletike, odbojke, rokometa do namiznega tenisa itd. V prostem času sem največ časa preživela na kolesu ali sem se z drugimi otroki s ploščadi igrala z žogo med dvema ognjema. Pozimi sem uživala na smučanju, bordanju in drsanju. Zelo rada se spominjam počitnic, še posebej takrat, ko smo z družino smučali na Kaninu. Poleti smo se potepali po vrhovih slovenskih gora. Moje življenje pa se ni vrtelo samo okoli športa. Najraje sem zahajala in še vedno zahajam v Prekmurje k »omici in opapiju«. V Murski Soboti sem preživela kar nekaj lepih trenutkov. Najlepše mi je bilo, ko sem lahko pomagala omici pri kuhanju, pečenju odlične doboš torte (kakršno zna narediti le omica) in pri delu na vrtu. Pogrešam pa tudi trenutke, ko se je cela Srakova družina zbrala na trgatvi. Judo sem začela trenirati v petem razredu osnovne šole. S sošolko Matejo sva se bolj za šalo kot zares Andrija je gimnazijo obiskoval v istrskem Pazinu. Bila je namreč klasična m skupaj z internatom zastonj. Za obisk doma ni imel denarja, enkrat letno, ob božiču, si ga je sposodil od svojega ravnatelja. Zato pa je toliko bolj vsrkaval šolsko znanje m prebiral klasike, ki jih je občudoval. Njegova velika ljubezen je bilo in je še družboslovje. Po dveh letih Pazina so ga premestili v dubrovniško klasično gimnazijo. »Tukaj mi je bilo po eni strani lažje, saj sem bil bližje domu,« se spominja, »po drugi težje, saj so šolo vodili jezuiti, ni bilo več frančiškanske svobode, branja so bila strogo predpisana« Že od rosnih let ga je življenje sililo, da ne verjame nikomur, razen sebi. Agnostik torej, ki je moral opraviti, da je lahko začel z izbranim študijem, maturo državne gimnazije. Klasične gimnazije se ni priznala TUdi to je storil, v predpisanem roku, v Zagrebu in potem ...« Najprej sem mislil na veterino, vendar sta me dva brata, k* sta jo že odločili, da začneva trenirati neko borilno veščino, da malce ukrotiva nagajive fante, zato naju je Matejin oče vpisal v bližnji klub - Judo klub Bežigrad. In tako se je začelo. Sprva nisem niti vedela, kakšen šport je to, saj za judo še nikoli nisem slišala. Prav gotovo pa je bil to zame velik preskok - s plesa, s katerim sva se ukvarjali z starejšo sestro Mašo. Spomnim se, kako je Mašo vsa družina hodila gledat na tekmovanja v latinskoameriških in standardnih plesih. Oče je glasno navijal, mama je snemala s kamero, jaz pa sem občudovala obleke. Torej si lahko predstavljate, kakšen šok je sprožila novica, ko sem staršem nekega dne pri kosilu omenila, da sem začela trenirati judo. Pri moji odločitvi me starši nikoli niso ovirali, še več, ko so videli, da je stvar resna, so me tudi začeli podpirati Tako pravi dr. Andrija Majič, zdravnik v zdravstvenem domu v Radencih.. Zavrača enoumje in kljub številnim oviram ostaja zvest sebi in svojim načelom. Pred več kot tremi desetletji je kot zdravnik prišel v to pokrajino, kjer se mu je ponujala služba. Ostal je. TUkaj si je ustvaril dom in družino, se uveljavil v poklicu in pridobil zaupanje številnih pacientov Rodna Hercegovina ostaja le še nostalgičen spomin, njej gre zahvala, da se je z življenjem spoprijel, kot ga je naučila. • Unicef in kutine S sestro Darjo v Zdravilišču Radenci lahko mama iz nič nahranila osem lačnih ust in nam kljub revščini in bedi vcepljala željo po znanju. Znanju, ki te laliko dvigne, da postaneš neodvisen, da zaživiš drugače. Bolje. Uspelo ji je V nas je prebudila značilno hercegovsko trmo, ko smo premagovali pet kilometrov do osnovne šole v enih čevljih, štiri leta. Spominjam se, da sem, komaj večji od metra in pol, delil svoje znanje sošolcem. Ne zastonj. Za kutine, ki sem jih imel tako rad. Vsi po vrsti, razen brata, ki se je odločil, da bo ostal doma, smo šolanje po osnovni šoli nadaljevali v gimnaziji in po različnih fakultetah. Kasneje smo se, kot je za Hercegovce značilno, razkropili po svetu,« V gimnazijo daleč od doma Rasa Sraka, judoistka 2. dan, Ljubljana študirala, prepričala, da je veterinarjev v druži111 Najbližja mi je bila potem medicina « Po diplomi - Čakovec __________________- - * J Pri judu sem bila že od vsega začetka usP65 čeprav nisem bila posebno talentirana zaia 7* Zmagovala -sem predvsem zaradi svoje da sem v pravem trenutku dala vse od nobenega nasprotnika nisem bala in da sem šla na »tatami« s ciljem, da zmagam. Vsi ti u d me spodbujali k vztrajnejšemu treniranju m novih tehnik. Kmalu tekmovanja doma m “j dovolj, tekmovati sem začela tudi v tujin1- “ postala tako resna, dasem morala opustitiv» ' ■ dejavnosti in se zaradi zastavljenih ciljev osm*1 samo na judo. V moji judo karieri sem vsako leto napn Kot uspešna mladinka (bron s svetovnega^ dinskega prvenstva in dve medalji z e''1 mladinskega prvenstva) sem se takoj znašla članicah. Po osvojitvi nekaterih odličnik n1 tekmovanjih za svetovne A-pokale sem ;r. 2001 prvo mesto na sredozemskih igrah, n leto dobila bron na članskem evropskem Pr ' (f lani pa sem se povzpela kot prva 5^'^ zgodovini juda kar na najvišjo stopničko na ■ J letos sem se dobro izkazala na tekmova^^j svetovne A-pokale, kjer sem si s šestimi me zagotovila nastop na olimpijskih igrah, tudi moja največja želja. Le še nekaj mesece1 od tega življenjskega cilja. Vem, da bom s P družine in prijateljev lahko dala vse od sebe »Bilo je zanimivo,« pripoveduje. »Večjih t . , pilo , paciente sem sfioštoval in razumel Tudi m 1 Čeprav je bila ta zemlja rodovitnejša od pfr1”' bile življenjske razmere težje. Nekateri so ■ težavo in skušal sem jih vzpodbujati. Je par paciente prvih nekaj mesecev razume1 le P Sporazumevanje je bilo namreč težko. N r-1 * , je bila iz Prekmurja, ona m razumela ne 111 Hercegovska trma je preživela tudi njegovfl * (n-’ * študentska leta »Štipendije nisem imel, p ‘ ( pomagati kaj zdaj. Poprijel sem za vsako ponujalo, in študiral Že dan po opravljeni dip dvajset mest razposlal svojo ponudbo za dek' ni bilo, razen enega. Čakovec To je bilo moje • l*ln mesto, še zdaj se rad spominjam tistih časov..3-pridobil prve doktorske« izkušnje m ker je1 ", .jk',r Slovenije le korak Tako kratek, da je tudi do 1 glas, da takratni šef Pomurskega zdravstvene#^ ^ Šumak potrebuje delovno zdravniško silo.1 111 ^jjli nov izziv, boljša plača in seveda Sloveniji ^if1 takrat obljubljena dežela. Prišel sem julija, 72 Vsak nosi glavo na svojer ^41 I I i, j i Ji ?. ?! ^kosoietev opravljali ročno, brez v • *», in la M v pomoč le pa™ ^oi. ostem d0 pripon lovanju in spominih generacij, Rešetih let prejšnjega stoletja. drugi od Dohrovničan Jože Varga (v pr & ?’ le bil pripravljen spregovoriti ° c^j0 in življenje ‘ fem se namreč nikomur ni Madžari likalo počasi Km je sam povedal, so znal Madz b madžarski meji že v preteklostizive i p kaj šele ^ntaMrnelše življenje kot drugi Prekrn • j bi &WU To je bilo zato in tudi dane Mo^o tenašivzhodni sosedje raje vecpojeio, ples Mlači v ^Uskeszer utci 1 1 i ^0| kat ds bi vedno le trdo delali- Vendar s0 . tu.-’.’ razveselili, kajti takrat so^ ime i pri 1 Se> Predvsem med žetvijo. Od hiše do 1S® _ ‘h Kako dolgo je potekalo to vsakoletno del , P Sn >- i . - ■« noncu dobili zrnje in slamo. Pl i .^'«01 kmetu so njive s pšenico in ržjo kosili dva o rd snope zlagali v tako imenovane krize, u. i? sedemnajstih snopov, zadnji -neparni po I,. m Lij najviBju m je ščitil druge pred dežjem, ) v košnje. Na njive so se odprav .ja zju i i, . da eadmzi >,«■« ■ hw. - LI st do sedme ure, in ostali do desetih, ko i I Hpvročina. Kosit so se vrnili šele popoldan, 1 a"’1 ob šestnajstih. jn delali do mraka. Ko je bila I 1^*118. ■ ■ — - in delali do mraka. Ko je bila končana, so snope vozili domov s kravjo n'il41)e dva dni, potem je družina pričakovala batu bi m^ne Kijuh temu se ni zgodilo V 'em času sem se meh poroc i Preis' * ne ^ern, da । imunem tukaj. Nižje od S tukajšnje 'Hjs ' Preveč sem vzljubil ljudi, pokrajino, S*.. ' . mu ---- ---------- --------- hAin'?'de^oni in življenjem je po šestih letih 1,1 ° nadal)njem šolanju Ponudil se - / mestom in možnostjo specializacije, t '■’iv?' '■ Zdr»dv°’h 'rif'n >- b'l od družine, zato je šel /^1 IL ' H*r |p svoja znanja iz i ni ।, 'm ije, nato v zdravstveni dom I krnil v Radence, kjer je še danes. ‘ duri j,« pravi, »sam sem bil kmečki °l sit, in sem stisko ljudi razumel. pri^ .« |A tepejo rad zak°nov' Spoštuje samo Zavida pticam, ki lahko ubil m * Oljenju, pravi, so se mu zgodili 2?* gre akuša pozabiti in jih z lepimi obiski rodne Hercegovine ^Paza ‘S^01' Domačini so zaprti vase in ' Vs$h okoliščin niti ni čudno. tja' tu^ai Med prijatelji, v krogu k'"T>o 'Urušivu Bubin R. Ficko mlatilnico, ki sta jo upravljala dva moška, lastnik mlatilnice, Jožka Bot, in njegov7 pomočnik. Pri je mlačvi je sodelovala cela četa ljudi, tudi sosedje m sorodniki. V Dobrovniku, v ulici, še danes imenovani Tuskeszer, si je pomagala cela ulica. Jožka Bot je na dan mlatil na treh ali štirih mestih, odvisno od letne košnje. Pri večjem kmetu je včasih ostal ves dan, m ti kmetje so imeli le malo pomoči od tistih, ki so bili pri žetvi, le kdo bi namreč trdo delal ves dan v prahu, kakršen se je dvigoval, med mlačvijo. Možje so snope dajali v mlatilnico. Otroci, teh se je pri mlatilnici kar gnetlo, pa so odstranjevali pleve. Žene in dekleta so odnašale slamo v oslico, to je bil velik kup slame. Najprej so zmlatili pšenico, potem je sledila malica, ko so ponudili pereče in makovo potica, seveda pa nista manjkali dobrovniška šmarnica No pa smo notri. Tak bi se lejko začalo moje pijsanje. Slovenija je gratala en mali falajček združene Evrope. Tou ka smo od sej držav pristopnic najbole pripravleni bilij že naš Luxi zna zalajati. Kak so te It dve drujge države pripravlene ?Att komaj čaka, kak do pa naz-dravlali, pa se smidali f kamere f soboto. Mogoče si cilou minister Keber enoga natoči, kak inda, da je še nej bil minister. Od pripravlenosti pa še tou. Najbole od sega držij ka so na Evropo pripravleni naši prejgnji. Že dugo majo evropske plače. Bole se ati spitavle, kak de, da mo še evroje namesto tolarofmeli. Da de delavec doubo 400 ali pa cilou 500 evrov na mejsec. Mij slin, ka de njemi te Evropa pred od nou-sa stala. Si zakoni so prilagojeni, se pravi prepisani, tak ka so glij taksi kakši morejo biti v Evropi. Malo se jin je midijlo zaj prouti konci, pa segli) njin je gratalo. Se je tipi top. Tou ka de za deset lejt f Sloveniji kmetofpou menjeje še ena velka pridobitev našega vstopa v ED^Ati pravi, ka mo je mogli zaščititi (kmete), ove ka še ostanejo kak kočevske medvede. Vači nas pa čakata v Evropi samo med pa mlejko. Se de cidijlo. Med prejgnjin, posneto mleko pa večini državljanof slovenskega falata Evropske unije. Veselimo torej se. Slovenci mamo eno fejst lejpo himno, f šteroj se popejvle od ka naj žive vsi narodi, ka se nedo več štukali. pa ka nej vrag, samo sousid de mejak. Te dale pa prijde falat, šteroga ma ati najrajši, ge se od vijna popejvle. No evropska himna pa ide etak: »Radost od boga edina hčerka ti Elizejska. V tvoje hrame nas stopinja vodi bežanstvena. Tvoji čari časa teku so pregnali kruto noč, človek spet je brat človeku kadar veje tvoja moč.« No pa smo pa fkiiper. Kak mij tak ovt z Evrope bi si radi bilij dobri med sebof. Tou de malo žmetnej. Ka če naše politike poglednemo, kakše zganjajo zadnje čase, te se meni vijdi, ka so še nigdar nej culi nej evropske pa nej naše himne. Istina je kašo letos volitve. Pa so nej prve. Pa so se sigdar kaj njefkali med sebof. Samo tou ka pa zaj delajo, pa nema nikše forme. Pa izbrisani, pa referendum, pa ustavno sodišče, če je sploj ustavno, tou ka si te referendume zmišlavlejo, pa odstopi in palinka, ki so jo poskušali že ob začetku dela. Potem so nadaljevali z mlačvijo rži, po vsem pa je sledil počitek s pogostitvijo, z juho, mesom in potico. Ko je bila mlatilnica pri zadnji hiši, je bila tam zabava, ponekod po vaseh ob Muri so mlatilnico okrasili z rožami. To so bili zagotovo težko pričakovani dogodki v letu, kajti tako so dobili osnovo za pripravo vsakdanjega kruha. Čeprav nam vsakoletni etnološki običaji prikazujejo tako delo, nam vseeno ne morejo pričarati takratnega razpoloženja, že zaradi tega ne, ker ne pričakujemo zrnja, ampak želimo ujeti le veselje ob prazniku žetve Dandanes se prav tako veselimo določenih trenutkov, vendar drugih in na drugačen način, takih, ki pač ustrezajo sodobnemu človeku. Bojan Zadravec ministrov, pa nevole s postavlanjon nouvi minstrof, pa Ruplovo pijsmo. Pa odgovor gospe Cerarove, f šteron navaja, ka jo čudi kak je lejko taksi človek kak je naš zvunešnji minister tak nerazgledani, če bi samo on bil, bi lejko radi bilij je pravo ati. pa te še ka je ustavno sodišče gor prišlo , ka je referendumsko vprašanje o sistemskem zakonu o izbrisanih v nasprotju z našo ustavo. Živela Slovenija, živela Evropa. Tak ka še enoga referenduma nede lekar od izbrisani. Ma pa naš ati še en predlog, kakši referendum bi pa nujno trbelo čimprle napravi ti f Sloveniji. Kak je zaj moderno, bi fprašanje na lijsteki bilou malo dukše. Šlo bi pa etak.; »Drage državljanke in državljani Slovenije. Ali mislite, da vas v zadnjem času vaši vrli poltiki s svojimi dejanji, ravnjanji in obnašanjem s trdim narahlo pristiskajo v podaljšek hrbetnice.?« Volilna udel^ba bi bijla 95 %. Njajmo je , tak ali tak so sami sebi namen, tej naši politiki. Samo na s drago koštajo. Naš bivši velki predsednik na mali noga j je z velkin pompom napravo forum 21. Sami stari pajdaši so se najšli na kupi. Prej ka zainok nedo stranka. Ma ka se pa te idejo?«, pravo ati. Za kakše športno drujštvo je članstvo že malo presivo pa prepiš-Ijivo. Ati je pravo, ka si zainok lejko v program foruma zapiašejo tekmovanje v da-Ijinskon lulanji. Zakoj? Cejlo članstvo toga nestrankarskega Foruma, ma pr svoji lejtaj ze t^ave s prostatof. Vupajmo samo ka njin veter nede kontra fudo, da do meli tekmovanje. Gospoud Rode so pa odišli v Vatikan. Ovčice so zaj brez nadzora. Što de nan pa letos kaj čednoga pravo na Brezja; ? Počaka jmo pa mo vidli. Pa ciilt. Končajmo kak smo začali. Evropa, dober dan. Ati je pravo ka v Bruslji ne vejo ka je čaka, z rtašin vstopon v Slovenijo. Po njegovon ne čaka Evropo nika dobroga. Mogoče de za par lejt pa referendum, pa nej pri nas, liki v EU-ji, s šterin de se Evropa ščela odcepiti od Slovenije. Ati je še pravo, ka smo Slovenci Jugoslavijo razturili, nej ka nebi nekše Evrope. P.S, Začajte misliti po evropsko (kak je tou ge na žalost ne ven), začajte šparati (če mate kaj), v evraj, delajte pa se izda kak ste v rajnkoj Jugi pa zaj čista na friško doj mrloj Sloveniji. maj 2004 p^n Kaj moramo vedeti Z naše o LCD-ekranih? Ploski ekrani so zelo elegantni in cenovno čedalje dostopnejši. Kdor se odloča za nakup, je postavljen pred dilemo izbire primernega ekrana. Ponudba je že precej pestra in sega od manjših osnovnih modelov (153) do večjih profesionalnih (nad 193). V zadnjem letu je prodaja teh ekranov že celo presegla tiste običajne s katodno cevjo. Z oznako LCD ponavadi označujemo več vrst ploskih ekranov: LCD, TFT in plazmatski. Med seboj se nekoliko razlikujejo po načinu delovanja. Najbolj razširjeni tip med njimi je TEE Glavne prednosti teh ekranov so, da potrebujejo manj prostora, so lahki ter imajo ravno m ostro sliko po vsem ekranu. Poleg tega ne sevajo. Slabe strani pa so: nekoliko višja cena, fiksna ločljivost, občutljivost za okvaro točk na ekranu. Ostrina slike je odvisna od ločljivosti. Točke ekrana so fiksno postavljene in tako določajo predpisano ločljivost, ki je hkrati tudi maksimalna. Za različne velikosti ekrana so primerne različne ločljivosti, ki so prikazane v tabeli. Če izberemo manjšo ločljivost od predpisane, vgrajena elektronika pretvori sliko iz ene ločljivosti v drugo tako, da je točka na zaslonu sestavljena iz več manjših. Pri tem lahko pride do bolj ali manj očitnih poslabšanj kvalitete slike. To se opazi tako pri slikah kot črkah na ekranu. Drugače je pri izbiri večje ločljivosti. Tu pomaga program na računalniku, ki navidezno poveča ločljivost. Zaradi fiksnih točk lahko pride ob okvari posamezne točke do črnih pik na ekranu Te so sicer skoraj neopazne, vendar se jih ne da pop raviti. Če jih je preveč, pa lahko zahtevamo reklamacijo. Velikost Ločljivost Oznaka Format 153 640 x 480 VGA 4:3 800 x 600 SVGA 4:3 1024x768 XGA 4:3 15,43 1280 x 800 WXGA Širok 1280x854 WXGA Širok 173 1280x1024 5XGA 4:3 1400 x 1050 SXGA+ 4:3 nad 183 1600 x 1.200 UXGA 4:3 1600 x 1024 W5XGA Širok 2048 x 1536 QXGA 4:3 2560 x 2048 QSXGA 4:3 Priporočeni ploski ekrani za začetnike so velikosti 153.- To je dovolj za pisanje besedil in deskanje po internetu. Pri tem je zelo zaželena funkcija »Auto Adjust«, ki avtomatsko prilagodi sliko ekranu in ločljivosti. Maksimalna ločljivost je 1024 x 768 točk. Za priklop uporabljajo analogni VGA-priključek. Cene se gibljejo od 80.000 sit naprej. Mlajša generacija, ki zelo rada igra igrice, potrebuje ploski ekran z nekoliko drugačnimi lastnostmi. TU so pomembni »hitrost ekrana«, ostrina slike in kakovost barv ter dober kontrast. Hitrost ekrana določa njegov reakcijski čas, kar predstavlja čas do prikaza celotne slike Ta se giblje okrog 20 ms ali manj in naj bi bil za igranje igric čim krajši. Druge omenjene lastnosti omogočajo dobro spremljanje in hitro reagiranje na dogajanje v igrah. Za ta namen se priporočajo že 173 ekrani Cene se pričnejo pri 100.000 sit. Kdor rad gleda filme ali se ukvarja z videom, bo uporabil vsaj 173 ekran. Pomembni so natančen prikaz barv in sivin ter dobri kontrasti. Koristna je tudi digitalna povezava do računalnika preko DVl-priključka. Na ta način ni treba pretvarjati signalov med računalnikom in ekranom. Vsi ploski ekrani delujejo namreč digitalno, precej grafičnih kartic v računalniku pa še vedno ponuja le analogni signal. Modernejši ekrani omogočajo tudi boljše nas tavitve velikosti in kakovosti slike na ekranu. Prav tako dobra lastnost je velik vidni kot ekrana, kar pomeni, da lahko sliko gledamo tudi precej od strani. Ekrani za pisce besedil morajo omogočati pokončno postavitev (»portrait« način), kar je naravnejša oblika za pisanje po formatu A4. Koristen je tudi digitalen DVLpriključek. Za tehnično risanje in oblikovanje so potrebni največji ekrani (vsaj 193). TU pridejo v poštev le DVI-priključek ter odlična kakovost in ostrina slike. Zaradi velikosti mora biti podnožje ekrana dovolj stabilno. Cene teh pa so že pri 150.000 sit. Mag. Matej Gomboši Juha iz ovsenih kosmičev 10 dag ovsenih kosmičev, 8 dag čebule. 8 dag korenja, 2 dag masla, 1 dl sladke smetane, sol, poper, muškatn i cvet, sesekljan peteršilj, 8 dl zelenjavne osnove. Na maslu ovenemo sesekljano čebulo in na majhne kockice narezan korenček, dodamo še ovsene kosmiče ter vse skupaj malo popražimo in zalijemo z zelenjavno osnovo. Solimo in popramo po potrebi, dodamo muškatni cvet in kuhamo približno 20minnt Na koncu prilijemo sladko smetano, pre vremo m, preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem. Vodja kuhinje hotela radin Janez Gjergjek J. olja, 1 dl kisa, sok limone, 3 ( Ijanega česna, 1 čajna žlička g Gratinirani beluši in skuta 80 dag belušev, 20 dag skute, 4 dl kisle smetane, 2 dag masla. 10 dag parmezana. Očiščene beluše skuhamo v slanem kropu Z maščobo namažemo nepregorno posodo ali pekač in potresemo z drobtinami. Izmenoma nalagamo plasti belušev in plast skute, pomešane s kislo smetano. Zadnja plast so beluši, ki jih na koncu prelijemo z mešanico kisle smetane in parmezana. Posodo postavimo v pečico in pečemo približno 10 minut pri 180 °C. Gobji zrezki 30 dag očiščenih poparjenih svežih šampinjonov, 3 velike žemlje, 3 dl mleka, I dl kisle smetane, 2 jajci, 2 stroka česna, pol čebule, sol, poper, sesekljan peteršilj, olje za pečenje. Žemlje narežemo na kocke in prelijemo s toplim mlekom, da se namočijo. Čebulo sesekljamo in popražimo na olju, dodamo gobice, strt česen, sesekljan peteršilj, sol, poper in vse skupaj nekoliko popražimo ter na koncu dodamo smetano. Počakamo, da se masa nekoliko ohladi. Nato jo primešamo k namočenim žemljam in dodamo jajca Vse skupaj rahlo premešamo in oblikujemo ploščate hlebčke. Pečemo jih lahko v pečici ali olju. Solata iz prosene kaše, pora in korenčka 2 dl prosene kaše, 30 dag pora, 30 dag korenčka, 2 žlici sojine omake. 2 žlici bučnega poper, sesekljan peteršilj. f V slani vodi skuhamo proseno iadimo. Por narežemo na renček pa naribamo. Bučno olje. , sok, gorčico, sesekljan česen, so sojino omako zmešamo v snluDl , m prelijemo čez pripravljene ses 1 narahlo premešamo. Prvdef G. potresemo s sesekljanim peters- Koruzni puding z marelično omako _— 4 dl mleka. 5 dag koruznega -masla, sol. 1/2 limone, 3 jajca Z « sladkorja. Mleko solimo, naribamo limono1 , Dodamo koruzni zdrob, Pre . ■ pustimo na štedilniku pri raturi približno 15 minut. rumenjake z maslom penasto , dodamo sok pol limone. Iz , n vi rjavega sladkorja naredimo ■ . .r^1 skupaj primešamo liladnemu p sestavine narahlo zmešamo. M . mažemo s topljenim maslom nimo do tri četrt. Napolnjen ložimo v vodno kopel in približno 20 minut pri 220 °C :| ž" zvrnemo iz modela in ?nnl1 relično omako. Marelična omaka: Olupljene marelice iz kompo^^st* mešalnikom. Če je omak* razredčimo s kompotovo vod0- Kava, kofein in te ’ Kava je postala del našega življenja. Pijemo jo, ko nas boli glava, da nas ne bi bolela, na sestankih, da ne bi zaspali, da bi se prebudile Z rituali in brez njih... Vendar kofein odvzame telesu več energije, kot mu je daje. Ne vsebuje nobene hranljive sestavine. Stimulira izločanje hormona stresa, ki lahko poveča nemir, razdražljivost, nespečnost, poslabša prebavo in delovanje imunskega sistema Pospešuje delovanje srca in zvišuje krvni tlak. Zvišuje holesterol in ho-mosticin - substanco, ki povzroča srčni infarkt. Dr. Milton Krisiloff meni, da z neuživanjem kave moški lahko zmanjšajo nastanek pros-tatnih in uroloških obolenj. Prav tako imajo ženske, ki uživajo kontracepcijske tab lete, zmanjšano sposobnost izločanja kofeina in so zaradi tega dovzetnejše za obolenja, kot so ciste na dojkah, pms, neplodnost m osteoporoza. Veliko ljudi po popiti kavi čuti pekoč občutek v želodcu, to pa zaradi tega, ker kava pov zroča povečano izločanje klorovodikove! kisline, s či- mer se poveča tveganje za nastanek rane na želodcu. Uidi kava brez kofeina ni nedolžna. Znanstvene raziskave kažejo, da kava brez kofeina zvišuje holesterol hitreje in bolj od navadne kave. Vsebuje kisline in olja, ki škodujejo prebavi in jetrom. Vsem navedenim.tegobam se lahko izognemo V začetku z zmanjšanem vno sa kofeina, in z dodajanjem rastlinske kave, dokler ne uživamo samo rastlinske kave. Kofein zožuje žile m zmanjšuje cirkulacijo, ko pa ostanemo brez kofeina, povzroča povečana cirkulacija krvi glavobole. Rastlinska kava vsebuje kalorije. Izdelana je iz rastlinja, žitaric, sadja in arašidov, ki vsebujejo hranljive sestavine i-hi so i rastlinski J kujejo kali:, k/ ravno energijo. / i° lahko v avtomat 23 Dl? nreneh&oli: nekaterim iioruvra , ‘I Povrne drogi zaradi energt'-ek1' ... / vprvih lednih ' u. 7 Poveča, ■■ mda?. s / utrujenost law j v času delčki’/ rebujemo kxiid-i'/ SJ pomagamo ' .^1 Vitamin B ličnim zlezam ■ ■ I bioenergetski F tak, ki vsebuje . magnezij, k/ o/'"-1- r ■~^'l telo. Če ga posiusaU. ; kajnatai^ treh tmencena5». yl^T leti glava- šopr^’^ ženje s® div*™*1 ji ne bi ven ®«?43 maj 2004 Oh Oblačenje po Zdravila in tobak wjw štiridesetem še en razlog zoper 1*1 e? n' jjf' «1*1 if IF 10* If* (Sf P?. 4 1 čuden naslov, saj nas učijo, da pri oblačenju leta vedno pomembna. Pomembno je, kako se počutimo. In prav !-^keje, ko ugotavljamo, da imajo leta neki vplivna nas. kajenje *^7?' ^^amomo-^■Venda^2®1^’6'0 po o razmišljamo ki nas Oblačila s prert>islek?"IJ hrezdobre£a nami 0 Usklajenosti z skh 'e P°navadi tnia e komunikacije s ^^'Mepaie,^ Hiiflj ii 2 ^šimi osnov-kosi gar ^iride- . ZaniIWa, saj jih *4^, ^Problem A ^desetih let <7*^1 » 4ru„,, PB nj ostalo Sg asa ne denarja. da !IQ'^ drago h m podobno. ^.ya§e_ ■t^gledate v omaro in nimate ničesar ■En * dWN ^.A'1 nekai narobe. % kL potreben pogled ,u nr:|še zelje in Upaj-In pregleimo l Izbe’ kose ob- 1 n sele nato kom- ^1 r 0 r if c f %,;, ^^1 .n I : uaJe h? ' k| ^Odziva ]n no Ira ■ii-. '* 'Tt.tj, . lahko pri- >11^1 le kil°Velikega n VSa^a PO %. ' lVDrl Ta* ^gani č" S 1 C: Pred na- v Pred na- p* V1)ati, ko da gar- gumnejši, je čas, binirajmo preostale kose, Pomembno je, da so prav ti osnovni kosi iz zelo kakovostnih materialov Dodatne majice, krila, hlače in srajce naj živijo v nam ljubih barvah, ki se lahko skladajo tudi z modnimi novostmi. Garderoba po barvah Ko končno ugotovimo, v katerih oblačilih in barvah je naš nasmeh lepši, pogled prodornejši, stisk roke po- Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Spoštovani bralke in bralci Vestnika in priloge Pen, še vedno vas veliko bega vprašanje, ali so zemeljska sevanja, o katerih v zadnjem času toliko slišimo in beremo in jih radiestezisti širom po Sloveniji odkrivajo kot po tekočem traku, resnično zdravilna ali pa je vse skupaj le za lase privlečeno. Še nekaj o naravnih zdravilnih sevanjih pride do zunanje ali notranje motnje Tedaj se telo odzove na to motnjo s prilagoditvami. Te so lahko dalj ali manj časa trajajoče. Da ne bi preveč razglabljali o človeku, ki nam danes rabi le kot pomoč za prikaz kompleksnosti celote, se spomnite na reakcijo telesa ob povečani zunanji temperaturi, mrazu ali vdoru virusa, pojava bolezni... Na vsak dražljaj okolice se telo odziva na svoj način in s tem vedno teži k ponovni vzpostavitvi ravnovesja. Približno enak princip velja tudi za planet Zemljo. V grobem jo sestavljata težko tekoče in vroče jedro ter trden plašč. Obkrožena derobo razporedimo po barvah. Presenečeni bomo vsako jutro znova, kako enostavno je izbirati in kombinirati. Tildi modni dodatki naj ne bodo predaleč. Z njimi lahko spreminjamo videz za razhčne dnevne priložnosti, pa čeprav v istih oblačilih. Vodilo naj nam bo le eno: uživajmo v oblačenju z izražanjem naše osebnosti in veselja. Tatjana Kalamar Morales je s tanko plastjo atmosfere. Ves sistem je venomer v gibanju in spreminjanju v težnji po vzpostavitvi ravnotežja zunanjih in notranjih sil. Iz bližnje okolice se pojavljajo zunanji vplivi glede na medsebojne vplive Zemlje in Lune, Sonca in drugih planetov osončja ter drugih prebivalcev sončnega sistema, kot so meteoriti in kometi. Zaradi vsega napisanega že z znanjem osnovnošolske fizike lahko povzamemo, da je zaradi ohranjanja in prehajanja energije ene oblike v drugo jasno, da je Zemlja zelo živ planet. Vsa materija je venomer v gibanju., Eni pojavi, kot na Kajenje ni priporočljivo mti za zdrave niti bolne ljudi redko pa se pomisli, da moti zdravljenje z nekaterimi zdravih. Obtočila Kajenje preti s srčno-žil-nimi boleznimi, ovira pa tudi njihovo zdravljenje. Nikotin pospeši srčni utrip, zveča krvni tlak, zmanjša prenos in oskrbo s kisikom po krvi ter privede do primanjkljaja kisika v srčni mišici. Za zdravljenje angine pektoris m visokega krvnega tlaka je zato treba opustiti kajenje in se zdraviti z zdravili. Uporabni so zaviralniki adre-nergičnih receptorjev beta, ker upočasnijo srčni utrip in zmanjšajo krvni tlak. Nepoboljšljivi kadilci morajo vzeti večji odmerek zdravila, ker bi bil terapevtski izid sicer slabši ali bi celo popolnoma izostal. Pri nekaterih zaviralcih beta, denimo metoprololu in propra-nololu, je neželen vpliv kajenja večji, ker sestavine dima znižajo raven zdravila v krvi. Tudi kofein pospeši srčni utrip in zviša krvni tlak, ker.spodbudi sproščanje adrenalina v kri, a je njegov škodljiv učinek pri zmerni rabi v primerjavi s kajenjem zanemarljiv. Seve- primer vremenski, so hitri, drugi, kot nihanje zemeljske osi, spreminjanje klime, so počasnejši, večina globalnih pojavov, kot so gibanje kontinentalnih plošč in oblikovanje površja, pa je še počasnejša. Kot stranski pojav vseh teh dogodkov nastaja med drugim tudi ogromno sevanj in energetskih tokov, Spomnimo se nekaterih škodljivih sevanj, s katerimi se ukvarja radiestezija in sem o njih že pisal (Curryeva in Hart-mannova mreža, vodni tokovi, prelomi...). Teh sevanj je še ogromno. Večine niti ne poznamo, ker jih ali ne moremo ali ne znamo izmeriti. da pa pitje kofemskih napitkov, kave, pravega čaja in kole, stopnjuje kadilsko-zd-ravilski zaplet. Dihala_________________ Tobačni dim je kriv za mnoge težave z dihanjem. Ovira pa tudi zdravljenje s teofilinom, zdravilom, ki lajša dihanje, denimo pri astmi in kroničnem bronhitisu. Kadilci tobaka ali kanabisa in ljudje, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu, potrebujejo večji odmerek teofilina kot nekadilci. Zdravilski zaplet se ne ozira na starost in spol bolnika, upoštevati pa ga morajo tudi tisti, ki tobak njuhajo ali žvečijo. Neželenega vpliva na zdravilo ne povzroči nikotin, ampak policikhčni ogljikovodiki, ki spodbudijo jetrno presnovo teofilina, zato se ta prej izloči iz telesa. Interakcija je pomembna, saj je treba ob pokajenih dvajsetih do štiridesetih cigaretah na dan podvojiti odmerek zdravila, če hočemo doseči enak terapevtski izid. Če pa kadilec opusti kajenje, se mu mora odmerek teofilina prilagoditi postopoma, saj jetra spet normalno delujejo šele čez nekaj mesecev. Prebavila Kajenje je agresiven dejavnik, ki povzroči mnoge težave, med drugim tudi dva-najstnično razjedo. Če se leta zdravi z antagonisti H2-receptorjev, se pri kadilcu počasneje celi kot pri nekadilcu, zato bolnik naj ne bi kadil med zdravljenjem s temi zdravili. Prav tako se razjeda prej ponovi, če ozdravljeni bolnik še naprej kadi, zato naj opustiti kajenje, ne glede na to, s katerimi zdravih si jo je pozdravil. Bolniki z razjedo ali brez nje naj bi nehali kaditi, vendar zaradi nikotinske odvisnosti nalogo težko opravijo. Zdravljenje z anta gonistoma H2-receptorjev, cimetidinom ah ranitidinom, olajša opustitev škodljive razvade. Obe zdravih nam reč zvečata raven nikotina v krvi, ker upočasnita njegovo izločanje iz telesa. Sedaj kadilec poteši slo po nikotinu z manj pokajenega tobaka in vrata za preobrazbo v nekadilca so odprta. Če ne izkoristi dodatne zdravilske priložnosti, se ponujeni korenček spremeni v palico. Tobačni dim še naprej kvari tisto, kar zdravilo zdravi, obenem pa se zavre zdravilsko opravilo. Ob nikotinu preide zdravilo v kri sicer hitreje in siloviteje, vendar se tudi prej izloči, zato je celotna raven zdravila v krvi manjša in terapevtski izid slabši. Razno___________ Zaradi zvečane jetrne presnove kadilci potrebujejo večje odmerke nekaterih benzodiazepinskih pomirjeval. Prav tako se jim težje odmerijo nekateri antipsi-hotiki. Analgetik pentazocin ublaži bolečino šele ob do datni polovici odmerka. Sladkorni bolniki, ki kadijo, potrebujejo tudi do tretjino večji odmerek inzulina Ker kajenje zniža dober holesterol, so kadilke, ki jemljejo kontracepcijske tablete, bolj podvržene trombozi. Ses tavine tobaka in tobačnega dima spremenijo plazemski profil mnogih drugih zdravil. Kadar spremembe naj ne bi bile klinično pomembne, kot na primer pri zdravilih proti epilepsiji, depresiji in krvnim strdkom, kajenje ob zdravilskem zd ravljenju zahteva zdravstveno pozornost zaradi bolnikovih individualnih razlik. Janez Springer, mag. farm. 44 VB® maj 2004 p^n Nagradna križanka Od 6. V do 27. V Pripravlja: Agencij Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubek OVEN PEN MOŽNOST OBME VROČ FStANOSftJ VRELEC KONEC POLOTOKA EMIL navinSek RHSKT ARMrTEKT SAAR1HEN MLAJŠA ŽELEZNA ODDA NEZNANEC TEUČEK CINIČEN ODNOS SAMSTVO. 8REZ-zakowstvo PROSTOR z* OGREVANJE NEKDANJI SLOVENSKI MIMSTEA CARL JAOO«! AMEWSW POUTPL WOGELOVEC IELHV1) —Romm— GLAYW StfvnbC IME VEČ EGPČANSK1H FARAONOV 1 KRA. INUFT Nica m KOPLJE RUDA ZDRAVILNA VEŠČINA ŽENSKI PRINCIP KITAJSKE RtOZORJE SINKO SREDSTVO. KI POVZROČA bljuvanje ZVONKO IVANUŠA VRSTA fK*OSČA, TRDOGLAV PRE8TVALKA ARABUE ^--=—- POMURSKI FtOZOF (Sttfmh ORSKA ČRKA PEK TRfČLENHC OSNOVA TEMEU SODELOVA-NJEZ OKUPATORJEM TO« KUNTNER PRAVNIK KRAJANKA PO LAR M RAZiSKO-VALEC {JOHN) ALAHOV PREROK BALKANSKI PUMO TW, OGHOJEK OTOK P« LO&HJU REKA V PORABJU PEVEC LESKOVAR NAJ&lSČE BREG. OBREŽJE NEKDANJA BEOGRAJSKA POP SKUPINA OBMOČJE NEMŠKI SKLADATELJ (CASPAR) SRBSKO PISATELJ ♦UPOR ANTON DGiHOTA DALMATIN. ŽENSKO IME ZAHODNO-SEMITSKI DOG PRŠEČI DELCI 1 RENU REZULTAT ttttŽEHJA SREDOZEMSKA RASTUNA VLAKNO IZUČJA SLEZA ALBANSKI KNJIŽEVNIK IRMAH.) grSki [HDAKTlČNi PESNK RADU EVGEN CAR OAZA V LBMSK] PUŠČAVI MOHGOLŠkI VLADAR SLOVENSKI SUKAR (ROMS) TROGLAVO BITJE 12 PRAVLJIC FRNIKOLA LJUDSTVO VLAU|_ miewAki JGfiALEC HUNTER Zlatko ZAHOVIČ KRAJ PRI LENARTU gr4w POVELJNIK PRED THGJO T" SRČEK AM JEZIKOSLOVEC CHOMSKY XV. IGRALKA ILANA) SANJAČ MONDENO LETOVIŠČE VRElGLH SUMMER ■gr j C»ncA MESTNA BAOCA ft ITAIIJAHSKA TANJA 0O€R P - ■ ’'ciA ■ STa ■ NAFTH* v TO L- i jj ■ 1 DRUŽBA TELUR iVtCAflSKl KOVANEC, STOTINA FRANKA turSki [ HAZ1VZA KOOKARNO - ' 't 1 (21. III. - 20. IV.) Vse storiti sam, ni ravno najboljša ideja Sodelovanje da boljše rezultate Malce se sprostite in dajte čustvom prosto pot ter si privoščite vse, kar vam pride na misel. Kakorkoli boste gledali, to bo mesec nenavadnih doživetij in tudi uspeha Izkazali se boste pri odločitvah in pokazali iznajdljivost. V razprave, ki ne bodo imele jasnega cilja, se ne spuščajte Pazite, da vas pri nakupu ne zanese, in čas je, da začnete, ne glede na vse. razmišljati o finančni rezervi. PEHTNIC (23. IX. - 22- a. vam Da bo nerodn0 Pohvala bo prišla, vam pa — ■ počitek ni primeren. Treba se bo imajo lahko tudi drugi prav, čeprav ste pri čani, da jih v vsem prekašate: Tisti, Ki ' ‘ okrog vas in nekaj sprašuje, dela to sM1' ' tega, da bi vas spodnesel. Sicer pa ''" mesec. Pred vami je cas dobrega p mogoče se bo izboljšala celo finančni ।a Napotilo: vztrajajte pri svojih načrtih Rešitve VESTNI KO VE KRIŽANKE z dne 22. 4.2004 - Rogašovska občina, Zvonko Jaušovec, Janko Halb Povabilo k reševanju BIK (21. IV - 21. V.) igle v kopici sena ŠKORPU0? 1. »agraii » vreŠMSti 10.000 SIT Marija Jauk, Skakovd 67, 9261 Cankova - d. š. 77176363 2. ragrsša kukirdc) kijM B»u< imKJ: Uroš Risar, Kotovci 17c, 9261 Cankova 3. -7. wads VESTNIKOM MAJICA Rezka Sušnik, Moravci 17, 9243 Mala Nedelja Marija Zupančič, Lendavska 17a, 9000 M. Sobota Marjan Lazar, Bakovci, Soboška 11, 9000 M. Sobota Melita Zver, Gaberje, Gornja ulica 69, 9220 Lendava Patrik Zrna, Mlinska ulica 8. 9220 Lendava Hagrajonc«m čestitamo. Potrdila za nagrada bodo projoti po poiti. Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, ki jo sKupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov VESTNIK, p. p. 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA, do vključno petka, 14 maja 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, 2 knjigi, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. Pen je, kratko rečeno, Vestnikov« mesečna prilaga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen j« bil. da bi. v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) In penelrantnež (prodlralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Miru ne bo, treba se bo znajti v kaosu in boju. Na osnovi nekega drobca boste sestavili celoto in prišli do zanimivega sklepa. V primeru stiske bodite previdni, na koga se boste obrnili, ker se nekdo v bližini pretvarja. Tisto, v kar verjamete, vas tokrat ne bo pustilo na cedilu. V delovnem okolju ustvarite ugodno atmosfero, potem si boste lahko privoščili razčiščevanje. Začnite posvete o dopustu. Razganjalo vas bo. (23. X. Kar morate, naj vam ne bo težko, delati drugače. Majhen nesporazuM nekaj časa, se lahko razvije v kaj • J Na bolje se bo obrnilo proti bodo prišle spremembe in 30 r5*' dodatna energija Napotilo: vzh1' vost, znašli se boste Izdala ga Podjetje za informiranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Johnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnlnel p^n maj 2004 Kljub prepovedi je postalo velikonočno pokanje stalnica v naši regiji OSTE BAKAL pT Kako je 12-letni fantič ostal brez noge? Kljub nenehnim opozorilom in drugim ukrepom policistov ter tudi drugih ustanov in posameznikov se je tudi letos ob velikonočnem praznovanju zgodilo, dasta bili v pomurski regiji pri pokanju z različnimi sred- (j* j* iž< I I* d! if Jft / j K N t’ ■< * r I* r i Poleg dveh omenjenih nesreč pas° P vi jih je burski regiji sprejeli več klicevo c dr ugimi močno pokanje s karbi o med soboto P^Hni (■ ni m l sredstvi, ki je zlasti v n . yako marsikje spominjalo na prav vajj **^lio, da smo v času, ko smo prazno^ Mvot|i krščanski praznik, ki n težav spet finski idili ter brez nezgod in drugi in poškodbam zaradi lahkomiselnega pokanje, ki se žal pog novanje 1. * 'ragično. In ker se sedaj bhza se pra drUgimi •r,k.ko mnogi spet streljajo s kar i , m pa v L pa se v na« velikokrat konča tragič ♦ . -pako se dogodkov Iz »Me s lani med nedovoljeni^.^ ‘‘Mew, hudo poškodoval 11-letm o . opeiene ^opekline po obrazu, resno pa udobna Letu pred tem seje zgodi a po^ ko se je hudo poskodovn - |Cia pa se je končal .velikonorn _ 12-letni ^jemedpotanjemsk^domUk^ Benkovič iz Bogo)ine g nogo so mu namreč morali ampu 1 „ desne ^am. dobil pa je tudi 10 nekaterih notranjih ’ o avljenje jeter ledvici, tako da ]e bilo n)eg x v^n bol- ki je več kot leto dni ta. zdrkih in drugih Murski Soboti, Mariboru, Ljubljai . u trdoživosti ter velikemu zu L nogo ^volji do življenja, ko skusa o Trenutno i, 1 s protezo, velik in trajni inv i adjUo v ^*4 elektro šole za invalidno kw kaž©>se mu on vedno h-ri' ''° hajbrž prešolal v Sobot , novanji '^nočnimi in prvomajski! P , tnih ^aWnike in druge otroke: ”Vs^dom, kajti %, vetovahda naj ne streljajo sk b , ,lrtl zgodi enako kot meni. N ki so bile zame usodne. ‘X r 1ni varno pokati, kajti lahko i r tem drug del telesa. Ob tem s p '"'u ljudi, strašimo živali in po o v ’%?1' doživel, in če bi se la i' '^‘^1 cas 21. aprila 2000, se gotovo . kjer so streljali. ■■ tem, da nikoli vec ne bom pP temu si bom skušal narediti življenje Nikomur pa ne bi privošči• >c val 2to HHr 86 i® meni,« nam je pnp opema ki je hvaležen starsem ' _ 7^,; , ' ^^gim zdravnikom, ^^^^mrvsem ' 4 ei-t ^■'raPevtcun sošolcem in učiteljem k "•^da all mu še vedno vsestransko ■’' ‘ir^ v /K »arhivsko zgodbo« se -kako ra vse ZgOdiio tiste sončne p » J J*™ Tudi Xat so mnogi ob b^nju ^oči pripravljali karbi 1^ 'a »neizogibno« streljanje, r’- raznwanja ne bi bila popolna, cep sheljanja pogosto končajl ' Zal pa, kljub opozorilom p drušn-v, že zlast ljubiteljev zivaU ;n strelia-nje tudi močno oSr0^ lr na žalost zato ne moremo kot da se spet P°nOVieU ko se 5rhu ji bili priča pred štirimi - . je bistveno spremenilo življenje mlade 5-članske družine Benkovičevih iz Bogojine 100, katerim bo ostala velika noč leta 2000 v črnem spominu. Kako tudi ne, ko pa se je zgodila tragedija, ki jim je in jim še bo nekako vse postavila na glavo. Še na velikonočno soboto (21. 4. 2000) dopoldan sta imela Pavel in Romana Benkovič veselo podeželsko družino, saj sta takrat še imela tri zdrave in vesele otroke: 14-letno Matejo (danes: 18-letna), 12-letnega Dominika in 11-letno Moniko. Toda natanko ob poldnevu, ko sta starša pripravljala še zadnje, kar je potrebno za tradicionalno praznovanje največjega krščanskega praznika, se je vse obrnilo na glavo. Približno kilometer od hiše je namreč prišlo do tragedije, v kateri se je zelo hudo poškodoval edini sin Benkovičevih, Kljub vsem mogočim opozorilom na previdnost ob prazničnem pokanju s karbidom in raznimi drugimi pirotehničnimi napravami, narejenimi doma, je prišlo v Bogojini, kjer je sedem otrok, starih 11 do 17 let, za pokanje s karbidom uporabljalo večje pločevinaste sode, tistega dne okoli poldneva do tragedije. Ko so namreč karbid polili z vodo, je na 200-litrski pločevinasti sod menda moral stopiti otrok, 12 letni Dominik, takrat učenec 5. razreda OŠ Bogojina. Prišlo je do eksplozije, ki je dvanajstletnika dvignila v zrak, pri čemer je dobil zelo hude poškodbe, in če ga ne bi takoj odpeljali v soboško bolnišnico, kjer so mu oskrbeli, hude rane, bi najbrž umrl. Otroku so morali v bolnici amputirati levo nogo, pod kolenom, imel pa je tudi hude poškodbe desne noge in nekaterih notranjih organov (predvsem vranice, jeter in ledvic), tako da je bilo njegovo življenje zelo ogroženo. »Sam ne vem, kako se je vse skupaj zgodilo, in lahko povem samo tisto, kar sem videl, ko sem prišel na kraj dogodka,« nam je takoj po dogodku objokan pripovedoval oče nesrečnega Dominika Pavel. »Bilo je okoli 12. ure, ko je prihitel k nam mlad sorodnik, Dominikov bratranec, ki nam je sporočil žalostno novico. Takoj smo vsi odhiteli na kraj dogodka in še preden smo prišli do nesrečnega sina, so bili tam že nekateri ljudje, prišli pa so tudi že reševalci. Žalostni smo lahko ugotovili, da je mali hudo poškodovan in da so ga odpeljali v soboško bolnišnico, kjer so se, moram priznati, zelo potrudili, da so Dominiku rešili življenje Kako je prišlo do nesreče, nikomur ni jasno, vemo samo, da smo otroka opozarjali, da naj bo zelo previden, a nikoli si ne hi misli Ji, da bo m stari velikonočni običaj povzročil takšno tragedijo.« In kako se je vsega skupaj spominjal mali Dominik, ki je slabo leto po tragediji spet shodil brez bergel, in sicer v ponedeljek, 18. 3. 2001 Še vedno pa so ga v sivi dve osebi spet poškodovani. šolo in iz šole vozili starši ali kdo od svojcev. »Spominjam se, da so starejši fantje ‘nabijali’ manjše, 50-litrske, in potem večje, 200-litrske sode. Nam manjšim so dejali, da naj stopimo gor na sode. Meni je pripadel večji sod, kjer sem nekaj časa stal in gledal okrog, ne da bi vedel, da bo počilo. Potem me je vrglo v zrak in na bližnji travnik. Ker nisem bil nezavesten, sem lahko žalostno gledal, kaj se je zgodilo. Videl sem, da leve noge m vec, da je desna poškodovana, bolelo pa me je po vsem telesu,« nam je pred dobrimi tremi leti dejal Dominik. Po nesreči je bil na dolgotrajnem bolnišničnem zdravljenju v soboški m poldrugi mesec v mariborski bolnici ler na več kot Šestmesečni rehabilitaciji v centru Soča v Ljubljani. In od vstavitve proteze, ki je narejena, da se lahko med spanjem odstrani, se je stanje nenehno izboljševalo... Kljub temu pa prava: »Vsem bi iz lastnih izkušenj svetoval, da naj sploh ne streljajo s karbidom, kajti lahko se jim zgodi enako kot meni Ne le z velikimi posodami, temveč tudi z majhnimi m varno, kajti lahko ti uniči roko, oci in podobno. Ob tem s pokanjem vznemirjamo ljudi, Strašimo živali in podobno Hudo tragedijo sem doživel, m če bi se lahko povrnil v dopoldanski čas 21. aprila 2000, se gotovo ne bi odpravil na mesto, kjer se je streljalo. Sedaj sem se moral sprijazniti s tem, da nikoli več ne bom popolnoma zdrav, a kljub temu si bom skušal narediti življenje kar se da boljše. Nikomur pa ne bi privoščil, da bi se mu zgodilo to, kar se je meni. Hvaležen sem sošolcem in učiteljem ter vsem drugim, dami vsestransko pomagajo,« nam je takrat dejal Dominik. Sicer pa so bili prav vsi na šoli takrat tudi prizadeti zaradi dogodka, in čeprav je bil Dominik po nesreči res dolgo odsoten iz šole, so mu pozneje skupaj z zunanjimi sodelavci in bolnišnično šolo skušali pomagati, da ne bi zaostal Tako je uspel izdelati 5. razred, pozneje pa vse razrede do konca OŠ. Dominik tudi z veseljem ugotavlja, da so sošolci vrnitev ponesrečenega kolega sprejeli z velikim razumevanjem. Vsi, od hišnika, varnostnika, sošolcev do učiteljev, so mu pomagali tudi pri selitvah iz razreda v razred po nadstropjih. »Želimo si, da bi mu pomagali ponovno stopiti na noge, poleg fizične pa mu skušamo ponuditi tudi psihično pomoč. In pred dnevi smo bili vsi izjemno veseli, ko je Dominik prvič shodil brez palic,« nam je pred tremi leti dejal njegov razrednik na OŠ Bogojina prof. Gutman. Tudi sam je še želel opozoriti: »Ko smo spremljali vse, kar se je dogajalo okrog Dominika, nam je bilo zelo težko, zato bi predvsem staršem svetoval, da naj se temeljito pogovorijo s svojimi otroki, da naj ti svojo otroštvo in igrivost preživljajo na varnejši način brez streljanja, kajti Dominikov primer žal ni edini.« Dominik torej ima srečo, da mu v šoli vsi pomagajo, in tako je vse skupaj lažje prenašati, sam se je sprijaznil s tem, da bo trajni invalid, in se na takšno življenje že privaja. Kljub vsemu pa ne namerava samo sedeti, kajti takoj, ko je shodil, je že začel metati žogo na koš, našel pa si je tudi nekatere druge konjičke. Tudi s protezo namesto lastne noge Dominik, ki je bil dejaven na številnih področjih, ne more iz svoje kože. Nekoč je bil nogometaš, gasilec, igral je hokej na travi ... in večino teh dejavnosti bo lahko samo gledal, toda tudi zanj obstajajo aktivnosti, ki jih bo zmogel z veliko dobre volje. In te mu nikoli ni manjkalo, kajti samo trdna volja do življenja in podpora najbližjih sta mu dajali toliko moči, da je kljub vsemu danes spet veseli in zadovoljni Dominik maj 2004 Antizvezdnik Vsi se strinjajo, da tako odličnega izhodišča za svoje delo in prihodnost, kot ga je imel Kevin Costner, ni imelo veliko srečnežev. Imel je vse: pred njim je bila bleščeča filmska kariera, fizični videz po okusu Američanov in filmskih gledalcev, zvesto in vdano soprogo, prijatelji so ga spoštovali, mediji so ga kovali v zvezde. K temu je treba dodati še film Pleše z volkovi, ki je bil pred štirinajstimi leti film leta in ki mu je prinesel oskarja. Potem pa je fant ugotovil, da je velika zvezda in da ne bo več igral vsakem filmu, ki si ga zamislijo v Hollywoodu. Tisto, kar bo odslej igral, mora biti nekaj veličastnega, umetniškega velikega se je odločil. Toda usoda je hotela drugače. Vse, kar je počel, je pro- -----p«n------ Ubogi princ Skriti ali prikriti se ne da. Rdeča odrgnina na prinčevem nosu se vidno bohoti in tiste, ki so v njegovi bližini, spodbuja k številnim vprašanjem, ki pa padlo. Producenti imajo njegovih muh dovolj Danes je Kevin srečen tudi, če mu ponudijo manjšo vlogo. Da, slava je minljiva, in če ti udari v glavo, še toliko bolj se na koncu združijo v eno: ka ko je nastala? Uradna verzija pravi, da se je zgodilo, ko se je nerodno sklonil ob živi meji. To- Eva in princ Charles v Salzburgu. Lahko bi rekli, da je v njunem pogledu nekaj več. _ 46 IBM Charles Olimpijska štafeta »Izredno sem počaščen, da se mi je ponudila priložnost, da lahko nosim olimpijski plamen,« je izjavil monaski princ Albert, ko je na grškem otoku Egini pretekel svoj del ognjene štafete. Po starodavnem ceremonialu je olimpijski plamen v Herinem hramu v Olimpu'prižgala grška igralka Thalia Prokopio, oblečena v helensko nošo Plamen, prižgan s pomočjo sončnih žarkov, je nato dala naprej. Prvi nosilec bakle je bil nekdanji olimpijec, metalec kopja Costas Gatzioudis, od njega pa jo je prevzel ruski plavalec Aleksander Popov Prvi teden so baklo nosili po Grčiji Med nosilci je bil tudi monaski prinr Albert, ki je sodeloval kot dan reprezentance v tekmovanju z bobom na dveh zimskih olimpiadah.V času do 4. julija, ko se bodo v Atenah začele olimpijske igre, bo bakla obšla vse celine, nosilo pa jo 11 tisoč izbrancev. da temu seveda nihče preveč ne ver jame. Britanski tisk se sprašuje drugače in tudi ponuja odgovor. Je bil morda usoden prepir s Camillo Parker Bowles? Marsikdo je prepričan, da je tako nekako bilo in tudi vzrok za kaj takega poznajo. Zgodba se je začela letos v začetku aprila, ko se je princ Charles ude ležil otvoritve Salzburških glasbenih dnevov. Za boljše počutje so mu organizatorji dodelili Nemko Evo o Neill (priimek ne zvem ravno nemško), ki je kot njegova sekretarka skrbela za or- ganizacijske zadeve in bila na splošno odgovorna za povezavo med prinčevim Princ in Camillo flirt v Mozartovem me^ „4 Princ z ranico na noW 11 jo dobil, ko se je sklonil -Pravljica za lahko spremstvom in prireditve. Menda P „ prišlo med stikov, ki niso bili službenega znaradV skupaj je prišlo na ■ Camillj... ... je tokrat Agata Iskow in ne verjamemo, da bi kar tako prišla k vam na dom pobrisat prah, ker verjetno nima časa Punca je namreč študentka v Londonu in je stara 24 let. Od moškega pričakuje inteligentnost, prisrčnost, originalnost in umetnost poslušati drugega. Fantje, če imate kaj od tega, so že velike možnosti, da pridete na njen seznam. v ■ Droga v genih W-; »Kolikor smo blagiAdmijen:. tolika amo tudi zakleti,« je z žalostjo ugotovil britanski roker Ozzy Osbourne potem, ko sta pred slabim mesecem s soprogo Sharon pos premila hčerko Kelly na kliniko za odvisnike. Devetnajstletna hčerka divjega britanskega glasbenika in menedžerke je po daljšem prepričevanju staršem priznala da je postala odvisna od tablet za po-mirjevanje živcev m marihuane Občasno pa da uživa tudi trde droge Na kliniko Promises nedaleč od Malibuja jo je spremljal tudi brat Jack (18), ki se je na kliniki v ameriškem mestu Pasadena odvajal od alkohola in drog lansko leto. Da je s hčerko nekaj narobe, sta starša izvedela šele iz časopisa, ki je objavil fotografijo, kako hčerka kupuje drogo na Sunset Boulevardu v Los Angelesu, kjer imajo Osboumeovi hišo. Hčerka je v začetku vse zaniKala, potem ko so preobrnili njeno sobo m našli mamila, pa se je vdala in priznala. Žalostno je, da je tudi oče, slavni hevimetalec, odvisnik. Ozdravil se je odvisnosti od kokaina in LSD-ja, vendar je padel pod vpliv alkohola in tablet. Za zdravljenje je doslej izplačal 650.000 dolarjev, vendar brez koristi (zaradi neuspešnega zdravljenja zdaj toži zdravnika). Pravo nasprotje sta Ozzyjeva soproga Sharon in najstarejša hčerka Aimee (24), ki se nikoli nista prepustili drogam. Lani je žena premagala raka in od takrat je velika podpornica zdravega življenja. »Vzrok problema je v slabi vzgoji Otroke sva zanemarjala. Vedno sva jima vse dopuščala. Postali so razvajeno in razbrzdani,« se zdaj jezi nase in jo je sram. Starša Ozzy in Sharon Osbourne zdaj bila popustljiva do otrok. Kelly ob prihodu na kliniko za odvisnik^ t p^n maj 2004 JOHN WAYNE visoko družbo Plovno mesto: kraljica 3313 Ameriška pošta je začela izdajati posebno serijo poštnih znamk pod nazivom Legends of Hollywood, na katerih so upodobljeni portreti igralskih velikanov z vseh obdobij filmske zgodovine. Imenom na znamkah, kot so Audrey Hepburn, Marilyn Monroe in Humphrey Bogart, se bo proti koncu leta pridružil tudi legenda vesternov (Človek, ki je ubil Libertyja Valancea, Rio Bravo, Alamo) John Wayne. Povečani primerek znamke so predstavili v začetku meseca na gala večerji v hotelu Hilton na Beverly Hillsu. Predstavitev znamke so izkoristili za zbiranje dobrodelnih prispevkov za Fond Johna Wayna, ki je namenjen boju proti raku in ga je njemu v spomin ustanovila njegova družina. John Wayne je namreč lei a 1979 v 72. letu starosti umri zaradi raka na pljučih. Tako pravi za svojo soprogo Pierce Brosnan in dodaja »Ljubim jo takšno, kot je!« Prijatelji pravijo, da se ljubita tako močno, kot sta se takrat, ko sta se zaljubila Navadni Zemljani sicer tako veliko in dolgo ljubezen bolj težko razumejo, toda kaže, da bi lahko držalo. Dejstvo je, da je zakon Pierca Brosnana (50) in njegove žene Keely Shaye Smih (40) srečen in tudi največji opravljivci ne morejo najti dokazov o nezvestobi enega ali drugega. Z zdajšnjo soprogo sta se spoznala leta 1994 v Mehiki ob snemanju filma. Ona je bila v tistem času novinarka in moderatorka, Pierce pa že velika zvezda. Njegova prva soproga Cassandra je ravno takrat umirala za rakom. Tudi zakon s prvo ženo je bil srečen, poln nežnosti in brez škandalov vse do konca. Resna zveza z novo ljubeznijo se je začela po smrti Cassandre; »Bila je prava rasna ženska, idealen primer latinske lepote, ki me je v trenutku očarala, se spominja filmski James Bond prvih začetkov s Keely, ki je bila takrat vitka in postavna. 174 cm visoka je tehtala 60 kg. Danes ima 22 kilogramov več. Kilograme, ki so se nabrali v tem času, Pierce takole komentira: »Naj shujša? Naj ima dieto? Lahko, če hoče zaradi sebe! Zaradi mene naj je kilogrami ne skrbijo« Končno je to dokazal z darilom, ko je letos praznovala 40. rojstni dan. Podaril ji je BMW-Cabrio in zlato verižico z dragoceno uro. Znamko sta na slovesnosti predstavila sinova Johna Wajna Ethan in Patrick. Pomlad za 4// io kraljice, da ne bo kdo ^slil, imajo naporno delo Oskarjevec in njegova povsem normalna družina, polna ljubezni Pierce Brosnan, soproga Keely ter sinova Paris in Dylan na sprehodu Angleška kraljica na londonski postaji čaka na odhod vlako v Pariz. Če bi to gospo kdo videl Čakati na železniški postaji, na primer v Ljutomeru, ali bi pomislil, da stojrpred njim angleška kraljica? , primer, kaj ju delala je, druRBn tednu letošnjega apt i P Ta ■’ha, obiskala znameniti Royal a • , koncertna dvorana, ena 01 ogu husl ime pn njenem praprade u, ctortje ' leLa 1871, zdaj pa so jo osem let ^raljir ° del je potekal izredno r'- v 'r ^n- hm,-.. S° pričakale članice Angleškega šujp v ^eiih oblekicah, razporejene na ^tk|' i^'J= vrhu 1° )e Počakal Roger 'ni* n dobr " Krupe Who, ki bo imel v te) '■ j,. ^^obo, '"'i1 koncertov v korist fonda za ^ravila , Za rakom. Potem je počivala, nato ^jo t^6hjeneg. d v Pariz, na proslavo stote v, ^ie, v ti a Prijateljstva med Francijo in Veliko j0 j, ' dneh bivanja, opravila več uradnih ' '" I-i s ': r |J Am " druKim’ sprejel tudi predsednik 1 a,^bodala 2animivost: na pot preko La P°d n ■ kot po navadi potujejo naši Pht. z znamenitim vlakom Eurostar! Heydi Numez Gomez, nekdanja prijateljica Borisa Beckerja, v drzni roza obleki se je pred začetkom revije pogumno razkrila, češ naj vidijo manekenke, da L tudi me, nekoliko 1 starejše, še nismo za staro šaro. visoka družba je dobila priložnost, ' da so Vvsernsvo)ein sijaju in glamurju. Zgodilo se POmi a zacetku meseca ravno njej predstavili Diorjevo blai^' Akcijo, kopalke in izbor novih parfumov z Dior Da je bila predstava popolna, so bhn (T vsi Diorjevi šefi: glavni Claus Lahrs, "^jib*100 L' mo^° in Clemens Pflanz za dišave V avarski hali, sicer v lasti Deutsche bank, so se pojavili vsi, ki kaj pomenijo na jugu Nemčije v politiki, estradi in biznisu. g Pravijo, da so soproge, dame in ■ go spo dične kar tekmovale vtem, katera bo po videzu bolj kon H f:B kurirala manekenkam na B r modni pisti. Menda je med IVU njimi danes aktualno vpra ' j. sanje: »Imaš že kaj iz nove kolekcije?« maj 2004 p^n .48 VSI® Tomaž Novak iz Tropovec Braid Pena se predstavjj - z užitkom lovi ribe, a vsako spusti Njegova želja je bila, da bi objavili le fotografijo, ki ga spominja na dan, ko je ujel 17-kilogramskega amurja v gramoznici Mengeš med Gradiščem in Tišino. Kaj takega je namreč za vsakega ribiča posebna trofeja. Mi pa smo ga ob tem ujeli v Penovo mrežo, da bi nam povedal še kaj več o sebi. - Slišal klicanje, a ni rad ubogal - Sedel s Svetino v Gornji Radgoni, preden je šel ven in padel, ker ga je zadela krogla JLA -Kuhar v Moravskih Toplicah, v domači kuhinji pa je glavna mama Kaj se spomnim iz otroštva? Najbolj mi je ostal v spominu dogodek, ko sem se skril med ropotijo, mama pa me je. klicala, ker sem moral po kosilu hoditi spat. »Tomažek, Tomažek, ‘odi’ spat Me ne slišiš?« »Ujeti 1/-kilogramskega amurja je posebna trofeja. Men'F. lani v gramoznici pri Gradišču. Moj absolutni rekord pa r Odgovoril sem ji: »Jaz te slišim, a te ne ubogam.« Tako sem se seveda izdal in zares sem moral iti spat. Osnovne šole, ki sem jo obiskal na Tišini, pa se najraje spominjam po športnem dnevu, ko sem bil na koncu tekmovanja v plezanju, preskakovanju koze in v vaji na bradlji v svoji kategoriji prvi. Torej sem zmagal! 24-kilogramski krap.« 7 Ne bi mogel reči, da me kaj bolj veseli. Vseeno mi je torej Naj da niti enega dneva nisem °s ; zaradi bolniškega dopusta, čep " že doletela kakšna manjša nezg® t Ali kuham tudi doma? Samo ■ t. mama ne more, to pa se zgod" »To je fotografija iz mojega otroštva, ko sem se rad skrival, da mi ne bi bilo treba iti spat. Jaz sem na levi, za mano je starejši brat Andrej.« Skrivanje in zmaga Tisti, ki me poznajo že iz otroštva, mi rečejo Tomi. Star sem petintrideset let, po poklicu sem samostojni kuhar I in delam v Moravskih Toplicah. V višino merim nekaj več kot 172 centimetrov, kilogramov pa imam nekoliko preveč. Sem prostovoljni krvodajalec in član domačega gasilskega društva. Alkohola ne pijem. In dejstyo je, da sem še vedno samskega stanu, čeprav bi bil verjetno že čas, da bi imel svojo družino. To si tudi želim. »Bilo je pred kakšnimi tremi leti, ko smo imeli v taverni nekaj prostega časa. Jaz sem se brž napravil v kitajskega kuharja, kolega pa je 'škljocnil'.« »Tako me lahko skoraj vsak dan vidite pri delu v kuhinji v Moravskih Toplicah. Niti enkrat še nisem bil na bolniškem dopustu, čeprav me je že kdaj preveč opeklo po prstih ali sem se nekoliko poparil.« Niko in Miha iz Ljutomera JOG Že to, kako se znata Šoštaričeva, oče in sin, nasmehniti in skupaj pozirati, dokazuje, da jabolko res na pade daleč od drevesa. Sicer pa imata tudi več enakih ali podobnih konjičkov, zanimanj... Tako brez njiju ne minejo skoraj nobene konjske dirke na ljutomerskem hipodromu, kjer smo ju ujeli v naš objektiv. In nič nista imela proti, da bi bila Penov par. kdaj. Večkrat pa me vpraša ' nasvet. Sicer pa je bila njena r moja babica, kuharica v grofi)’1 ■ * tako da se je lahko tudi marsikaj naučila. Tega sem seva saj ne vem, kako bi bilo, če bi'’ doma prevzeti kuhalnico. Svetina je šel ven in padel zadet v prsi Ko sem doma omenil, da bi se rad šel učit za kuharja, so mi rekli, da je to dobra odločitev, češ da bom tako pri kruhu in ne bom lačen. To seveda drži. Končal sem 3-letni program kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci in dobil prvo službo v hotelu Grozd v Gornji Radgoni, kjer sem delal deset let. Bil sem v službi tudi tistega usodnega dne leta 1991, ko je tankovska enota JLA prodrla v Gornjo Radgono. Sedel sem za mizo s svetovnim popotnikom Janezom Svetino in dvema angleškima novinarjema. Čez čas je Svetina vstal in rekel, da gre malo fotografirat, kar se dogaja zunaj, čeprav smo mu drugi to odsvetovali. On je vseeno šel in ... Čez pet minut so ga ustrelili v prsi. Obležal je mrtev. Bilo mi je zelo hudo. Videl sem tudi mrtvega vojaka JLA. Tri dni nisem mogel domov zaradi vojnih razmer. Kmalu zatem sem dobil vpoklic kot vojaški obveznik. Delal sem kot kuhar v dijaškem domu v Murski Soboti. Z užitkom ujame ribo i® veseljem spusti nazajji^-^ To bi vsekakor pomenilo, dovolj časa za ribolov, saj n” ,, večkrat zmanjka. Skoraj u# gramoznici Mengeš, kot pra'11 pri Gradišču. To je zares mčl veselje. fi6’ Poseben užitek zame je, ko prime, da jo zategnem in |,^ potem pa, če je manjša, ji sru'-n'' j že pri bregu in jo spustim večjo pa najprej spravim v ”P°' r' da se ne poškoduje, in jo pot®1” z užitkom spustim na svobo °-jr prineseta ribe za pokušino 1®'" . ki sta pravtako ribiča. Jaz |ih P^ rk rad na krožniku. Samo lovU f pUm Včasih se tudi le spreha> ” re* gramoznice ali pa stopin’ Mure. rei V službi kuhar, doma pa je glavna mama Leta 1992 serA se zaposlil v Moravskih Toplicah kot samostojni kuhar' I. Skupaj z drugimi v kuhinji delam vse, kar je treba - predjedi, priloge, glavne jedi idr. Jožef v »Ko končan z delom, se po odpeljem s svojim avtom nimam kakšnega nujnega dela, ■ ' na ribolov ali sprehod.« Če bi ™* tudi večkrat na letališče pri Rokk _ z0|o z letalom ali balonom, saj