Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov.
Issued daily ezcept Saturdays, Sundays and Holiday».
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
upr,
h La
2057 South Lawndale Ave.
Office of Publication: 2857 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904
LETO-TEAR XXXVI.
Cena lista je 00.00
EnUtr*d M •t Chloafo.
mat ter J«nuary i«. 18M. at th« poat offior undei th« Act of Congr*aa o t Maich t. 1«7».
CHICAGO 23, ILL.. PETEK. 7. JANUARJA (JANUARY 7). 1944 Subicription $fl00 Yesrly
ŠTEV.—NUMBER S
Acceptanee
for msiling st special rste of postage provlded fOT tn sectlon 1103, Act of Oct. S. 1917, suthorized on June 4, 1918
Ameriške čete v Italiji oživele v močni ofenzivi
Ruti zasedli Berdičev, železniško križišče in	......
glavno trdnjavcko točko nemške obrambne PaftlZani zdrobili črte, in čez 60 drugih vati in naselbin. Mo- ( tkva naznanila utpehe v operacijah na bal- figflj^e napade tiški fronti.—Rumuntke vojaške avtoritete	r
odredile evakuacijo Betarabije.—Ameriški bombniki bombardirali glavno metto Bolgarije.—Ameriški pomorščaki drobe japontki odpor na Novi Britaniji
Zavezniški stan ▼ Alšlru. 6.
jan.—Ameriška peta armada na italijanski fronti je danes stopila v močno ofenzivo na deset milj široki fronti skupno z angleškimi četami in je pognala Nemce iz postojanke San Vit-tore. Zavezniška ofenziva, ki se vrši v deiju in snegu, je naperjena za osvojitev Cassina. Američani prodirajo na obeh straneh ceste, ki vodi naravnost v Rim.
London. 6. jan.—Na stotine angleških bombnikov je sinoči napadlo Stettin ob Baltiškem morju, kjer je- središče zzalaganje nemške armade v Rusiji.
•
London. 6. jan.—Prvfe ruska armada v Ukrajini, katere poveljnik je general Nikolaj Va-tutin, je po petdnevnih ljutih bitkah zasedla Berdičev, važno železniško križišče in glavne« trdnjavsko točko nemške obrambne črte, ki ščiti Poljsko In Ru-munljo. Okupacijo mesta je naznanil premier Stalin,
Berdičev leži 25 mjlj južno od Žitomira in tam je bil glavni stan nemškega feldmaršala Fri-tza von Mannsteina i» članov njegovega štaba. Z zasedbo tega mesta so Rusi dobili kontrolo nad komunikacijskimi zvezami med Ukrajino, Poljsko in Ru-munijo.
Radio-Berlin je prej priznal, da so se nemške čete umaknile iz vzhodnega dela mesta pod pritiskom ruske oborožene sile. Berdičev je imel v predvojni dobi 51,000 prebivalcev. Železnica, ki spaja Blrdičev z Žitomirom in Kazatinom na jugu, kjer se odpira pot v Rumunijo, je v ruskih rokah. Nemška armada 500,000 do 750,000 vojakov na ozemlju ob krivini Dnjepra je zdaj v pasti in v nevarnosti uničenja.
Moskva poroča, da je Vatuti-nova armada okupirala poleg Berdičeva čez 60 drugih naselbin in vasi v prodiranju proti za-padu. Prve kolone te armade se bližajo Sarnyju, ki leži 35 milj zapadno od »tare poljsko meje. Nemška bojna črta ob Veki Sluč se ruši pod udarci ruske sile.
Na baltiški fronti je ruska armada pod poveljstvom generala Ivana Bagramjana izvojevala nadaljnjo uspehe. Zasedla je čez ,ft0 naselbin v zadnjih dveh dneh in dobila kontrolo nad železnico, ki spaja Vitebsk / Veliko Luko.
Zavesnlškl stan v Alšlru. 6
jan.—Oddelki pete ameriške armade so prodrli eno miljo daleč in zasedli strategičn«* viAine na vzhodni strani San Vittora indijske čete oame britske armade pa so okupirale kos ozemlja bližini Jadranskega morja, se i;la»i naznanilo.
Italijanske čete so se pridru *lle ameriškim v operacijah proti nemški sili v hribih gor* Sam muc ro. katerih cilj je okupacija Caasine. kjer se odpira pot Kim Te podpirajo bojna letala / bombardiranjem nemlkih pozicij.
Nemški vojaški inženirji gra de trdnjavsko črto od Casaine do Pescare. luke ob Jadranskem morju To )e bilo razkritd po
naznanilu, da je bil general (Ml
ver Leese imenovan za vrhovnega poveljnika osme britske armade. Nasledil je generala Bernarda Montgomeryja, ki je bil izbran za poveljnika britske sile na kopnem, ki bo invadirala zapadno Evropo.
Ameriški bombniki so se včeraj dvignili s svojfh baz v Italiji, preleteli Jadransko morje in bombardirali Sofijo, glavno bolgarsko mesto, kakor tudi Dupnico, 50 milj južno od Sofije. Berlin fioroča, da so bombe ubile 60 ljudi v Sofiji in ranile čez sto drugih.
Francoska postaja v Brazza-villu, zapadna Afrika, poroča, da so rumunske vojaške avtoritete odredile evakuacijo civilnega prebivalstva iz Besarabije, province, proti kateri prodij*ajo sovjetske čete. Prve so oddaljene samo 90 milj od meje Besarabije.
London. 6. jan.—Ameriške leteče trdnjave in bombniki so ponovno metali bombe na Kiel, bazo nemških podmornic, mesta in industijska središča v zapadni Nemčiji in na mrcijska letalska oporišča pri Bordeauxu in Tour-su, Francija. V Kielu so tudi ladjedelnice.
Ameriški letalci so sestrelili 95 nemških bojnih letal v spopadih v zraku. Angleški letalci so istočasno metali bombe na Berlin. Zavezniška letalska invazija se nadaljuje.
Zavesnlška basa na Novi Gvineji. 6. jan.—Ameriški pomorščaki, ki so se izkrcali na Novi Britaniji, prodirajo naprej in drobe odpor japonske sile, se glasi naznanilo. Bližajo se Bor-genu, japonski mornarični in etalski bazi. Pričakuje se, da bo kmalu padla.
Bombniki sedmega ameriškega letalskega zbora so včeraj spet metali bombe na otoke Marshallove grupe. Ti so Mili, Jaluit in Wotje. Bombe ho porušile več japonskih vojaških naprav in zanetile požaru
London. 6. jan.—Jugoslovanski partizani so zdrobili ofenzivd nemške sile v vzhodni Bosni in okupirali tri mesta, se glasi naznanilo. To pravi, da so partizani iztrgali tudi otok Pag ob Jadranskem morju iz rok sovražnika.
Nemška oklopna armada na fronti Bosanski Novi-Banjaluka , e reokupirala nekatere pozicije >0 ljutih bitkah s partizani, poroča glavni stan te armade. Srdite bitke za posest Banjaluke se nadaljujejo na cestah tega mesta. Nemci in hrvaški ustaši drže zapadni del tega mesta.
Mesta v Bosni, katera so zasedli partizani, so Vlasenica, J3 milj severovzhodno od Zadra, Novi Varoš v Sandtaku, 22 milj severovzhodno od Plevlja, in Pančina v pokrajini Žumberak.
grtizani so odbili napad nemške kolone na svoje pozicije pri riboju, 15 milj severozapadno od Novega Varoša. Partizani se morajo boriti proti Nemcem in Mihajlovičevim četnikom na ozemlju v bližini Plevlja.
Otok Pag, dolg 37 milj, katerega co pa rt i sani zasedli, leži med Reko in Zadrom, južno od Raba in Krka Poročilo trdi, da so partizani odbili napad nemške kolone pri Crikvenici, 17 milj južnovzhodno od Reke.
Me št ni uslužbenci zapretili s stavko
Philadelphia, Pa, 6. jan.^ Kljub apelu voditeljev unij Ameriške delavske federacije, na; od lože oklic stavke, so mestni delavci in uslužbenci izjavili, da se bodo držali zaključka, spre jetega na shodu. Izjavili so, da bodo zastavkali danes v znak protesta, ker je bila zahteva za zvišanje plače za deset odstot kov zavrnjena
Bšg nemških civilistov iz Berlina	<•»
Curlh, Švica. 6 jan -Sem dospela poročila iz zanesljivih vi rov govore o masni evakuaciji civilistov iz Berlina, ki je Urča masnega zavezniškega bombardiranja iz zraka Vlaki odvažajo civiliste iz glavnega mesta v centralno in južno Nemčijo.
Ljute bitke za potett Banjeluke te nadaljujejo
POVOJNI SVET BO RAZKOSAN V SFERE VPLIVA
Senator Johnson tolmači zaključke razgovorov
IZOLACIJA JAPONSKE NAPOVEDANA
Kandidat finskega ministra poražen
Stockholm, Švedska, 6. jan.— Finančni minister Vajno Tan-ner, glavni finski politični voditelj, je doživel prvi poraz, ko so socialni demokratje odklonili njegovega kandidata za tajnika stranke. Za tajnika je bil izvoljen Jussi Lonkainen, časnikar in član finskega parlamenta. M. Topi, Tannerjev kandidat, znan kot sovražnik Rusije, je bil poražen.
Ruski general • dospel v Washington
VVashington, I). C, 6. jan.— General Leonid O. Rudenko, pomožni vrhovni poveljnik ruske letalske sile, je dospel v VVashington z namenom, da pospeši pošiljanje ameriškega orožja, streliva in drugega vojnega materiala v, Evropo v zvezi % pripravami za ofenzivo proti Nemčiji. Pričakuje se, da se bo dotok ameriškega orožja v Rusijo povečal v prihodnjih mesecih.
Odbor podaljšal veljavnost pogodbe
VVashington. D. C., 6 jan — Vojni delavski odbor je podaljšal veljavnost pogodbe med unijo American Communications Assn. tn VVestern Union Tele-graph Co., ki krije čez lft.000 uslužbencev Sedanta pogodba ostane v veljavi do razpiaa volitev glede reprezentaclje delav-cev pri kolektivnih pogsjsnjih.
Avstralija razkrila Vojne izgube
Sydney, Avstralija. 6 jan— Vojni minister F. M. Forde je objavil poročilo o avstralskih izgubah od začetka vojne Te znašajo f».«H) ubitih, ranjenih, po grešanih in ujetih vojakov.
Influenca kosi ljudi v Neaplu
Neepel, Italija 6 Jan —Influ-enca še vedno divja v t*m me stu in kosi prebivalce Dozneva | se. da K v zadnjih desetih dneh umrlo najmanj ljudi Ame. rtška zdravstvena komisija sode I ti je z vojaškimi avtoritetami v t naporih da se bolezen omeji. 1
Denver. Colo» 6. jan.—Zavezniške velesile bodo razkosale povojni svet v sfere vpliva po iz-javi senatorja Edvvina C. John-sona. On je dejal, da ustanovi* tev takih sfer predvidevajo zaključki, sprejeti nu konferencah predstavnikov itirih velesil— Amerike, Velike Britanije, Kitajske in sovjetske Rusije—v Kairu, Egipt, in Teheranu, Perzija.
Senator je naglusil, da Amerika nima terilorijalnih teženj, vendar upa, da bo razvila komercialni imperializem na široki podlagi.
Glede teritorialnih zadev je Johnaon napovedal, da bo sovjetska Rusija dominirala baltiške državice, sevti ne balkanske države, Poljsko, * Cehoslovaško, Nemčijo in Francijo. Nekatere pokrajine, ki pridejo pod njeno dominacijo, bodo postale del Sovjetske unije. Rumunija in Nemčija pridejo pod sovjetsko policijsko nadzorstvo, Francija, Bolgarija, Jugoalavija in Ceho-slovaška pa bodo imele tesne zveze z Rusijo. Vzhodna Prusi j a bo izginila.
Norveška, Holtndija in Beigi ja, kakor tudi kolonije dveh držav v Afriki m na D nem vzhodu, pridejo pod dominacijo Velike Britanije. Slednja bo tudi kontrolirala afriški kon* tinent, Španijo, Italijo in Grčijo, države ob Sredozemskem morju. Portugalska, stara zaveznica Velike Britanije, obdrži sedanji status. Velika Britanija bo morala v svojih sferah vpliva pobijati komunizem, obenem pa kopperiratl s sovjetsko Rusijo. Amerika, Velika Britanija in Rusija bodo sodelovale s Kitajsko in izvajal* skupno kontrolo nad Daljnim vzhodom.
Japonska bo Izolirana nu svojem otoku. Vse pokrajine, otoke In poseščine, katere je osvojila i orožjem v zadnjih petdesetih letih, ji bodo odvzete. Velesile bodo skrbele, da Japonska ne postane nikdar več agresivnu vojaška država
Medcelinske letalske zveze
Ameriška družba razkrila načrte
London. 6. jan —Družba American K x por t Lines je razkrila načrte glede Uhtanovltve med-kontinentalnih letalskih zvez, ki naj bi služile Parizu, Rimu, Atenam, Bomba Ju, Capetownu, Chi cagu, VVasbingtunu in mnogim drugim mestom v povojni dobi Uradniki kom|*nlje so izjavi li, da so za to, 'ta se promet na teh letalskih čitah začne takoj po zaključenju sedanje vojne Vojaška transportna letala se lahko preuredi- za civilni promet v povojni dobi.
Okrog H400 milj dolga letalska črta preko severnega Atlantika naj bi spojila VVashington, New Vork. Chicago, Boston, Bombe J, angleške otoke, Pariz, Rim. Atene, Kairo, Batno in Karsehi V Atenah naj bi *e črta piesekala In tvorila vejo, ki bi »lužlla ls-tanbulu, Bukarešti In Hevaato polu
Črta prek/> ju/nega Atlantika dolga okrog 9000 mil), naj bi povezala Poftoriko, Trinldad, Belem Na ta I otoke grur» A* en Mton in VVtodhoek, Oskar, Ca blanco, Alžir Kim in Capetown.
Domače vesti
Is Sheboygan*
Sheboygan, Wis —Dne 31. decembra je tukaj umrl Josip Prime, star 65 let in doma iz Male Bukovice pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. V Ameriki je bival 38 let in zapušča ženo, v San Franciscu pa omoženo hčer. Bil je član društva 344 SNPJ od začetka, katero mu je izkazalo zadnjo čast po civilnem obredu.
Novi grobovi v Pennl Ambrldge, Pa.—Dne 22. decembra je umrla Ivana Posega, članica društva 33 SNPJ, stara 60 let in rojena v Soteski pri Novem mestu na Dolenjskem. Tukaj zapušča dva sinova in dve "hčeri.—Dalje je po tridnevni bolezni pljučnici umrl John Cvetko, član društva 699 SNPJ, star 35 let in rojen v Clevelan-du, O. Tukaj zapušča ženo in tri mladoletne otroke, v Cleve-landu pa muter, brata ln dve sestri.
Dobra vest la sapada Kemmerer, Wyo,—Iz Homeda-la, Idaho, je prišla vest, da je tamkajšnja družina Cegnar dobila hčerko pfvorojenko. Mati Mary Cegnar je iz dobro znane in spoštovane družine Cadež v Homedalu in vsi so člani društva 267 SNPJ. Upanje je, da tudi prvorojenka kmalu postane članlpa mladinskega oddelka SNPJ. Čestitke!
Is Clevelanda
Cleveland.—-Dne 3, jan. je po dolgi bolezni umrl Jos. Mišmaš, po domače Luklov, star 57 let in rojen v Spodnjem Kalu pri Ambrusu na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let tn tukaj zapušča tri sinove in hčer. Bil je član društva 28 SNPJ.-Dalje ja za pljudtieo umrl Peter P. Kren star 61 let ln doma l/ okolice Trsta. Bil je član društva 264 SNPJ in zapušča ženo, sina in dve hčeri.—Nadalje je umrla Frances Marolt, članica društvu 129 SNPJ. stara 58 let in domu od Delnic. Zapušča moža, Atirl sinove in tri hčere.
Poljaki ne zaupajo Rusiji
Utoda dežele v Stalinovih rokah
Chicago. II jun.—Profesor Vu-
cluv Lcdnicki, načelnik slovun-skegu oddelka na univerzi Har-vurd, je v razgovoru s časnlkurjl dejul, da je glavno vpmšanje zdaj, ko se Rusi bore proti Nemcem nu poljskem ozemlju, ali so oni osvoboditelji ali osvojevaln.
Lednicki je bil urofesor na poljski univerzi v Krakovu pred nemško invazijo Poljske. V marcu i. 1940 je pobegnil v Belgijo, kjer je ostal, dokler nlao Nemci udrli v to deželo. Iz Belgije je pobegnil v Francijo ln od tam v Lizbono, Poitugalska. Tam je ostal nekaj tednov In potem od-potoval v Ameriko,
' Končna usoda Poljske Je v Stalinovih rokah," je dejal Hu-slja ni bila nikdar nepopularna na Poljskem. Kadar so se predstavniki uHi držav sestali, je običajno prevladoval sporazum. Zmagovite luske armade 1)1 motale biti pozdravljene n« 1*'»IJ-ftkem, kai pa zavisi od »»vjetov Ce se bodo iztekli /a kooperacijo, bodo dobili odziv » strani poljskega ljudstva Rusija ne ho pridobila rilčesa/ t osvojitvijo Poljske. V njenem lastnem in tere»u je, da pitane Poljaka ne odvuria ln močna država <la kot tiika tvori trdrto odbojno »teno med Nemčijo in Huhijo Poljska vlotfs v prošlostl j* bila /avlra nje nemške agresije in v »eda njem konfl»ktu se zgodovina ponavlja."
l^ednicki je dalje rekel, da Poljaki ne zaupajo Rutijl in da bodo vztfuteh pri zahtevi, da mora Poljska ohdrftati vse predvoj ne pokrajine Ta zahteva )e v soglasju z načeli Atlantskega čarterja ln provizijami rusko
Ne pozabite na narodni shod
CHICAGO. ILL. -S tem se slovensko oblčnstvo v Chlcagu ln okollel ponovno oposarla ln saeno prllasno vabi na velik lavni shod s programom, ki se bo vrŠU to soboto aH 8. januarja 1944 v dvorani 8NPJ. 26S9 S. Lawndale Ave.. Chicago. 111.. pod pokroviteljstvom tukajšnjih podrušnlc JPO-SS ln SANSa.
Kakor snano. bo v soboto ln n«Jbri tudi v nedeljo zboroval v tem mestu skupni odbor SANSa. ki ga Je pred enim letom IsvolU .Slovenski narodni kongrea. da delule sa osvoboditev naše stare domovine. Prišli bodo narodni saatppnlkl ls rss> nlh mest ln naaelbln ali takore-koč vseh strani Zedlnjenlh dr-šav. Ml Jih seveda veselo po-■dravljamo ln kličemoi dobro nam došlll
V počaat tem odličnim gostom, ki Jim Je Slovenski narodni kongres poveril tako valno misijo, se bo torej vršil ta velik narodni shod. Tudi Slovenci Is Chlcaga ln okollee hočemo avetu dokasa ti, da smo narodno zavedni ln gojimo globoke simpatije do ne srečnih bratov In sester ▼ sta rem kraju ter Jim hočemo po magatl. To bomo lahka svečano demonstrirali ob priliki letnega sborovanja celokupnega odbora Slovenskega ameriškega narod nega aveta ali SANSa. ki se to pot vrši v Chlcagu.
Na prooramu so dobri govor nlkl. med temi Etbln Kristan, rev. S. Maletleh In Louls Ada mlč. od katerih bosta slišali sa-nlmlve reči a stari domovlt noloialu slovenskega nar Sodelovali! bodo . BSŠa pevska društvs ln drugI glaabeni talenti. Program bo pester In cela stvar globoko ssnlmlva ter saeno poučna ln rssvedrllna. Po programu pa bo prosta sabftvs ln ples. Skratkai to bo ena najbolj ssnlmlvlh \n potrebnih prireditev. kar smo Jih še Imel! v Chlcagu.
Zsto—-cepjenl rojskl ln rojs* klnje, bratja ln sestre—vsi na ts velik narodni shodi PoksŠlmo. da smo res savednl In čutimo s nesrečnimi rojaki v starem kra* u ter llvlmo s duhom čaaal
Za pripravljalni odbor
V. CAINKAR.
Nova stavka jeklarskih delavcev
Več tovarn v Penn-sylvaniji prizadetih
Youngwood. Ps„ <J Jan —Čez 2200 Jeklarskih delavcev je za-stuvkalo v tovarni KobertshaW Co. In zavrlo produkcijo jekla za armado m letalsko ailo. Htav-kar JI so člani unije CIO.
Okrog 4500 delavcev je zavo-jevanlh v atavkali v zapadni Pennsylvanijl. C.'ez tisoč jjh Je zaNtavkalo v tovarni American Steel & VVire Co v ponori, na« daljnjlh 900 pu v tovarni Dresser Manufacturlng Co, v Biadfordu.
Stavko je izzvalo vprašanje zviAanja mezde, Pričakuje se, la lxxlo avtoritete posegle v konflikt med atsvkarjl in kotnpanl Jami.
SESTANEK VODITELJEV ŽELEZNIŠKIH UNIJ
Razpravljali bodo o izravnavi mezdnega spora
ODPUST ŽELEZNIČARJEV IZ ARMADE
Waahlngton. D. Cm 6. jan.— Heprezentantje osemnajstih še-leznlšklh bratovščin in unij, ki še niso sprejele Rooseveltovega kompromisnega predloga glede zvišanja plač, se bodo danea sestali v Washlngtonu v dveh grupah. Pričakuje se, da bo na tem sestanku padla "odločitev sa ali proti nadaljevanju opozicije glede izravnave kontroverse na podlagi Rooseveltovlh pogojev.
Voditelji bratovščin, ki imajo čez milijon članov, so se odločili za sklicanje konference potem, ko Je Roosevelt instruiral posebni odbor, naj poseže v kontro-verzo. Načelnik tega odbora Ja K. K. Shaw iz Springfielda, 111., bivši Član državnega vrhovnega sodišča v Illinolsu.
Ta odbor je dobil 30 dni časa za sestavo poročila v zvezi s mezdno kontroverso. Bratovščine zahtevajo med drugim plafo ln pol za čezurno delo. 8hawoV odbor je prej odobril predlog, da se plsča železničarjem zviša sa štiri do deset centov na uro.
Bert M. Jewell, načelnik ra-prezentstivnaga odbora ftelemi-ških bratovščin, le nI prlsnal oblasti 8hawovega odbora. Doaald .R, Richberg, pravni svetovalec Vatovtfin, je izjavil, da kontro-verza ne spada v območja aled-njega odbora, ,pn ja tudi na-glasil, ds je Roo#evelt ignoriral provizije železniškega zakona, ko je Imenoval odbor. >
Voditelji treh brstovščin*»kur-jačev ln strojevodij, Jiprevodni-kov in sprem nI ko v—bodo razpravljali glede sprejetja kompromisnega predloga o zvišanju plače članom teh bratovščin sa devet centov na uro. Oeneral C. P. Gross, ki operira šelesnice v imenu vojnega departmenta, ja Izrekel upanje, ds bo kontrover-/u kmalu lzrsvnsna.
J. M. Johnson, član komisije zu meddržavno trgovino, ja pred-lugal odpust okrog 2110,000 železničarjev iz srmsde pri sasllianju pred senatnim odsekom m mad-Iržsvno trgovino, da aa tarnali vrzel, ki Je nsstala na Šelaanl-ciih, ker so bili železničarji pozvani v vojaško alulbo. Dajal je, da eden železničar, ki aa vrne na delo, lahko več koristi deželi nego tisoč drugih, ki ostanejo v armadi,
Zahteve za likvidacijo italijanskih faUštov
Neapcl, Italija, fl. Jan.—Na sta-nah |x>slopiJ so se pojsvlll napisi z zahtevo, da morajo biti val znani fašisti v Južni Italiji likvidirani. Letaki, katere baje H-pjo komunisti, trdijo, da Bedo-glljeva vlada )e zaposlena la I zakrivanjem zločinov, katere je Izvršil fašistični kralj Viktor Kmanuel. Zavezniška vojaška vlada je instruiral* mestne avtoritete, na) zasledujejo ln aretirajo osebe, ki so rszpečale letake
biiUke pogodbe Poljska ae ne jexi na Velikv Hritaojjo, ker ji ni priskočila na pomoč, ko so jo Nemci invadiralt. Ona ve, da Velika Britanija ni bila priprav-
I jena in da Ji ni mogla |x»magatl. Ta incident .je že pozabljen ln Poljaki občudujejo Junaštvo in odločnost brltaklh vojakov v bojih proti »ovratniku Oni tudi vedo. da bi bila Velika Britanija zdrobljena, če ji ne bi bila v kritičnem momentu priskočila na pomoč Amerika t vso svojo ogromno silo.
Francoska igralka obsojena v smrt
I^ondon, 6 Jan,—Ust Blr Ha-keim. ki ga izdajajo podtalne! francoske grupe, poroča, da so te obs4idlie filmsko igralko Da-me I le Darrieua v smrt v odsotnosti na obtožbo sodelovanja l nad ji. Igralka Je odpotovala la Hollywooda, Cal., v Pariz I. IMS. Ona )e imela vodilno vlogo V ameriškem filmu The Rage ot , Pariš" ln v francoskem "Msyer-ling."
Vet luči na Jugoslavijo!
m '	■	■
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Organ of ud publUhad by 8U>wn» National Banallt Sodatr
Naročnina sa Zdruiana drUrs (Uran Chltafa) In Kanado UM na lato. ti.00 ta pol Ista. S1.M ta čatrt loto) M Chlcago In okolico Cook Co , tr^O ta calo lato. »J.T5 sa pol lotai m inotatnafro ••.00.
SuJMcrlptlon ratott for tha Unitad Stota* (anoapt Chicago) and Canada W.OO par faar. Chicago and Cook Counfy t7M par j—m. foraign countriat SS.00 par yaar.	'	i.
Cana oglator po dogororu.—Hokopiti dopisov la nanarotanlh i !«nkov ta na vračajo. Rokopisi litararna rsabina (črtica, porasti drama, pasmi itd.) so vrnajo počiljatolju la v sluiaju. 6* )s priloiU
,,>tlnino.
AdTsrtising rslas on agrsamant^-Manuscrlpts ot communications and unsolidtad ar tlela« will not ba rotumad Otbar manuscHpts. meh as storias. plays. poams. ste« wUl bo rsturnad to Mndar <miy wh*n accompanlad by saU addrsssad and itampod anrelopa.
■■ "f Naslov os tss. kar ima stik s llatomi PROSVETA 2657-59 So. Lawndala A ve., Chicago 23, Illinois
MEMBER Or THE FEDERATED PRESS _-_
Datum v oklepaju na primer <January 31, 1944), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočamo, da se vam lost ne ustavi.	l(
Glasovi iz
naselbin
Glaa vojaka	ljal z avtom #a postajo v Akron.
Albuquerque, N. Mox.—Name- Jerry, lepa Hvala za prijazno**
nil sem se, da zopet nekaj napi-, Vožnja z vlakom do Chlcaga iem za dnevnik Prosveto. Ker je bila prijazna, od tam naprej mi je potekU naročnina 30. nov. pa zelo mučna, kajti vozovi ao in ne bi rad videl, da bi mi list bili nabiti s potniki. Dosti vo-ustavlli, prilagam celoletno na-j jakov je moralo stati; če si za-ročnino $6.50, da bom prejemal i pustil sedež, ga nisi več dobil. Prosveto skozi 1944. V dnevni-j V Chicagu smo morali čakati na
ku je vedno kaj koristnega in podučnega čtiva in bi mi bilo med drugorodci šfe bolj dolgčas, če bi ga ne dobival.
Meseca maja sem bil na-dopustu doma v Barbertonu, O., za 15 dni Vsak dan so me prišli obiskat moji prijatelji in sorodr niki in enako sem jih tudi jaz obiskoval. V spremstvu mamice in sinčka sem obiskal družino John Koprivnik v Doylstownu, O. Bili so veseli našega obiska. Mrs. Koprivnik nam je dobro postregla z domačo pečenko, on pa z domačim jabolčnikom, starim več let. '
Ravno tiste dni je bil na 30-dnevnam dopustu njih sin Sgt Joe Koprivnik. On služi pri in fanterlji in se nisva videla že dolgo, zato sva se toliko bolj z veseljem pogovarjala. • On mi je tudi pokazal na zemljevidu, kje je že bil preko luže v boju z Japonci. Njegova mati pa nam je pokazala »tvari, ki jih je Joe prinesel iz Nove Zelandije in otoka Akvidorja, med temi tudi nekaj slik. Na eni sliki sem videl lju-dožrca, ki je v vsaki roki drža] človeiko glavo, navezano na vrvi. . .
Ker imajo Koprivnikovi lepo in precej obsežno domačijo, sem iel s Koprivnikom v hlev. Moram reči, da imajo zelo lepo živino, da bolj malo vidii tako lepe v tamkajšnji okolici. Čas je hi tro bežal in morali smo se posloviti. Ker bi morali hoditi 15 minut do busa, nas je vojak Jot zapeljal z "lizo" domov v Bar-
Irving Pflaum, urednik inozemskih vesti pri cikaškem dnevniku Dally Tlmesu, je 3. januarja objavil v omenjenem listu članek, ki tukaj sledi v prevodu v celoti:
"Čudna povest o kralju Petru in Titu iz Jugoslavije je sestavljena iz misterijev, ki naraščajo v nove mlsterije in Jz Ofcdolžltev, ki izzivajo nove obdolžit ve.
Včeraj so nam povedali, da je Peter zapustil Kalroln odšel nekam po 'tajnih opravkih.' Sleherni dan čitamo projMovna poročili o obsežnosti in aktivnostih Titovih partizanov, k^or tudi Petrovih četnlkov pod Mihajlovičem.
Vse to nam pripovedujejo, v resnici pa ne vemo ničesar, kaj je prav za prav na tej stvari. Sovjetski, angleški in anrtertški propa-gandisti, ki vodijo propagando za Tita, se tepejo v objavah z onemoglimi, toda srditimi propagandlsti kralja Petra, a nihče nam ne more poVedatl, kje je resnica.
Zdi se ml, da bi m» mogli odkriti vsaj del resnice, če bi bil anglo-•merlškim časnikarskim poročevalcem dovoljen oblak obeh glavnih stanov v Jugoslaviji, ampak zavezniško povelJstyo na Srednjem vzhodu ne pusti poročevalcem v JugpslaVljo, kar je vsekakor odiedba višjih oblasti.
Nekako pred dvema mesecema se je nekemu poročevalcu posrečilo kljub-uradnim omejitvam, da je obiskal neko partizansko središče na obrežju Jadranskega morja. Bil pa je tam le nekaj dni in videl je zelo mak). Moral se Ji hitro vrniti, kajti zagrozili so mu z odvtttjem poverilnice, brez katere ni mogoč obstanek no- j berten.
benega Vojnega poročevalca, ako ponovno poskusi-z obiskom te j p0tem sem v spremstvu ma
v i ste Slučaj tega poročevalca Je bil svarilo za vse druge poroče-
valoe, naj ve drže proč od Jugoslavije.	u ' ? " < * /•
Važnost ugotovitve vsaj približne resnice o položaju 0 Jugoslaviji je očitna vsakomur, kdor se r±sno zanima ža ta položaj. Javno mnenje (v Ameriki) o tej zadevi, ogrevajoče se za to aH ono stran jugoslovanske kontroverze, se danes formira le na bazi nezanesljive propagande ssme. Važno Je, da svobodno mnenje sveta lahko ugotavlja dejstva, drugače nI svobodno.
■ de več. Ako Je to, kar se dogaja glede Jugoslavija, merilo za podobne dogodke v drugih deželah, Je to zelo nevarno merilo ali prccedent. Recimo, da se enaka procedura ponovi v kateri koli drugi deželi v Evropi, kako naj ljudstvo Amerike In Anglije izvo, kaj osvobojena ljudstva Evrope prav za prav hočejo, če bodo vse naše informacije glede prizadetih ljudstev prihajal« izključno od političnih propsgandistov? Ob času. ko bodo časnikarski poročevalci imeli svobodno pot v osvobojeno Evropo, bo prekasno, kajti propagandlsti bodo do takrat že dosegli svoj namen in marsikdo bo sprejel njihovo verzijo kot resnico.	\.
Ako so partizani (v Jugoslaviji) tako številni in močni, kakor poročijo zavezniški propagandlsti, tedaj ne bi smelo biti nobenega razloga in nobenih težav za odhod Ubranih časnikarskih poročevalcev—<mih. ki so že dokazali svojo zanesljivost in* objektivnost —v Jugoslavijo. Zdi se, da imata obe stranki v Jugoslaviji zadostne pripomočke za oddajanje poročil v Inozemstvo, torej bi zanesljiva poročila že danes lahko prihajala Iz Jugoslavije v Ameriko.
Hii/ume se, da bi cenzorji obeh jugoslovanskih strank ovirali < d pošiljanje vesti, ki niso ugodne zanje, kljub temu bi ml lahko dobili vsaj del resnice, ko bi poročevalci zapustili Jugoslavijo In poročali Iz krajev zunaj Balkan* nll kasneje, ko bi po radiu »aH ditigače poročali o svojih vtisih	f.
Skrajni čas je, da zavezniški voditelji dovole več luči na Jugosla-v i jo v obliki nepristranskega poročanja,-. Naj dovole ameriškemu tLku, da izvrši v Evropi delo, katero mu spada." M
Tako lrving Pflaum.
Docela se strinjamo z njim. Pflaum do danes Še ni pokazal no^ Lenih simpatij za to ali ono stianko v jugoslovanskem konfliktu in enrfko odklanja obe propagandi: ono is Kaira, ki služi Petrovi vrlestbitki vladi, kakor ono. ki prihaja izključno s partizanske ra-diopofttuje. o kateri še vedno vztrajajo vesti, da j« V Rusiji.
Naravnost trajno j«, da glede tako važnih dogodkov nimamo nobend> objektivnih, »epii3.it.. .kih poročil s lica meeta, is katerih bi lahko »zvedeli vsaj približno resnico o situaciji. Resnica se naj*
l»*je izve t/ več neodvisnih poročil, ki se potem primerjajo.
V'M»m unim, ki radi čitajo le to. kar žele In hočejo čitati In brez pomisleka pogoltnejo s kostmi mi dlako vred vse, kas jim servira propaganda. Jim kajpada zadostuje hi, kar dobe—pa naj bo to vele-fiibttk* propaganda iz Kaira. Wat>h ing tona ali Pittsburgha, ali pa
piMtl/armka ptopaganda i ruske iudlopostaje, razširjena preko Londona *n New Y«>rka -
Dtugim pa to ne zadostuje Drugi, katerim je ta propaganda
piozorna do kosti in katerim je odločno za resnico* hočejo več; onil h« če jo objektivna, n< pristransks |»»ročila Med temi jt* tudi lrving i
IMlfum in nešteto dtoglh v Ameriki.
>__
Obe dtfi.a&nji propagandi iz Jugoslavije ne moreta biti resnični
i )i pa Ma le d« loma resnični. Za ono. katera ima več resnice na svoji strani, bi bila neodv isna in nepristranska poročila koristna.
Resnica o u j isdevimora enkrat priti na dan—In prišla bo.
če ne ptej pa |»> vojni CV hi priila ie danes, bi bilo piS|Mtfllk	_
mnogo nepotrebnih sporov in marsikdo bi si prihranil dragoceno	l Vo4MJI letos«likih bratervša« pr*d
energijo, K> j«, /daj /a|wavlja j »o nepotrebnem—L M.	A. L. Johnaion. D. B. Roberlao« la T. C.
mice in sinčka obiskal v Cleve-rshdU ' družino Louis Čermelj. družino John Horvatln, Steva Mejaka In družino Frank Kapel kjer smo tudi prenočevali. Vši navedeni naj sprejmejo našo iskreno zahvalo za prijaznost in postrežbo.
V Barbertonu sem v sprem stvu mamice in sinčka obiakal tudi družino John Vujovich, očeta in mačeho moje žene. Pred odhodom je mačeha strašno pči-tala moji ženi, koliko dobrega je zanjo storila, odkar sem pri vojakih; za odhodnico je še rekla, da noče nič slišati od jias, ne dobrega, ne slabega. . . Menda sta bila oba jezna, ker moja žena ni hotela kupiti—"križevega pota" za $05
Mislim, da je moja žena imela dovolj težak križev pot, kar bo pritnal vsakdo, ki jo pozna. Za tiatih $65 je pa bolje, da si je ku-Vll* potrebščin zaae in za sinčka Krlšev pot pa imam tudi jaz .sam že nad 20 jnesecev in je težji kot oni u $65.
Dne 31. maja sem z ženo ln sinčkom odpotoval la Barbertona. Že zgodaj zjutraj je prišlo več mojih sorodnikov in prijateljev, ds se od nas pošlo ve. Rečem, ds se ml je milo stoVilo, ko
vlak Santa Fe od 6. popoldne do 1:30 ponoči. Od Um do tukaj smo se vozili samo 41. ur.
Dospevši v Albuquerque, smo se s taksijem odpeljali v stanovanje, ki sem ga bil že prej najel. Še tisto popoldne smo dobili tudi dva naša kovčega, naložena do vrha s potrebščinami. Ko se malo odpočijemo, mi da žena dve knjižici za odmerke in pravi, naj grem v trgovino, ker sem v mestif bolj znan in nakupim kaj živil. Kaj sem hotel— šel sem.
V trgovini vzamem voziček in ga do vrha naložim Z raznimi potrebščinami. Ko pridem do osebe, ki šteje pointe, sem takoj videl, da je nekaj narobe: premalo pointov za tisto, kar sem nabral in polovico mi je ven zmetal. Je res tako kot pravi "Big Tony," da brez pointov ne moreš ničesar Jpiplti.
Meseca julija ml je zbolela žena in potem sem moral hoditi sam v trgovino. Bil sem bolj previden kot prej. Nekega dne greih po potrebščine v vojaško trgovino tukaj na letališču, kjer je bolj poceni kot v mestu. V tej trgovini lahko kupi le tisti, ki ima izkazilo od škadronskega komandanta, da ima družino pri ebi. V tej trgovini je vse lefco v vrsti in lepem redu. Nekega dne sem videl- tudi sivolasega majorja, ki je porival voziček s koškom in štel—pointe.
Dne 7. sept. je bila moja žena iperirana. Doma sem Imel devetmesečnega sinčka. K sreč sem dobil neko ženo, da ga je varovala podnevi od 7. zjutra do 5. popoldne, ko sem bil na deluj Težko je bilo, nisem vedel kaj bi počel: ah naj grem naj-prvo k ženi v bolnišnico, ali poskrbim za sinčka in zase, ali pa v prodala j no, ki je odprta do 6:30.
2ena je bila v bolnišnic enajst dni.< Ko je prišla domov je bilo takoj bolje za nas vse tri Naša sreča je bila, ker smo imeli dobre sosede, ki so nam dostj pomagali ln nam šil na roko, deklet smo živeli v mestu. Z ženo sva pisala njeni teatri, ki služi kot služkinja v Akronu. Prosila sva jo, naj pride k nam v Novo Mehiko na naše stroške, tods je odgovorila, da raje služI pri tisti gospodinji. Ona ji je torej več kot lastna sestrrf. . .
Dne 3. nov, sn»o se preselili v novo stanovanje. Sedaj živimo prav blizu letališča v vladni hiši, ki je petsobna in zelo lična znotraj in zunaj. Sedaj imam le
Tone ni lenuh. V poletnem času, ko je bilo malo več dela skozi pet mesecev, me je poročnik nagradil še s posebno plačo $15 vsak mesec. Naš škadronski komandant pa me je nagradil s sledečim spričevalom:
Army. Air Forces Bombardiei School, 384th Bombardier Traln-ing Squadron, Kirtland-Field, Albuquerque, New Mexico, Ai!-gust 16, 1943.
This is to certifjr that Cpl. An-thony Koluza Jr. 35377760 of this Organization has permission to wear the Medals, Badges or Aw'ards named below: Good Conduct Medal Commanding:
John W. AUen Jr.—2 St. A. C. Na tem letališču nas je šest Barbertpnčahov že 18 mesecev. Pred božičem sem povabil enega izmed njih, naj pride k nam za praznike. Pa ml je lepo od govoril,' da se bo za praznike je dobro natreskal. . . Božični dal je bil tul^ij zelo kakor da bi zapovedal bo-da mora tako biti. Ko
ce ra i
Italijanski vojald na fronti pete ameriške armad«.
lep—ka. g<ivom,
- .	, ke koruze, kar naj bi zadostova-
sem zjutraj vstal in stopil iz hi- lo do prihodnjega pridelka. Shra-še, se mi je nudil lep prizor: vsa njena je biJa v drugi hi4ici v okolica je bil* bela. Strehe, gkrinji. Neke noči je prišel zli-zemlja, trava in grmovje je bilo kovec ^ tifto koruzo ukradel odeto s pol palca debelo belo Ko §mo zjutraj vstali, najdemo odejo. Ponoči je deževalo, proti okna rAZbtta in skrinjo prazno, jutru pa je hitro pomrzniU). To I • Kaj bo pa zdaj? Kupiti se ni je bil zelo redek prizor v teh ^ nikjer> ker je država vse krajih, kakor mi je povedal neki pobrftia< Naju se je usmilila ne-domačin. •	ka soseda in dala mernik koru-
Ze večkrat sem čital v Prosve- ze kar je m0ralo zadostovati ti, da so med italijanskimi ujet- La dalj čaga Neki dan sem bila nikl v tej deželi tudi naši sloven- takQ lačnftf da sem §ia k g0Sedu ski fantje iz Primorja. Tudi jaz	proBit) toda domov sem
imam tri brate v J tali j*—Alojzi- 51a p,.aznih rok, ker ga tudi soja, Franceta in Stšhka.fVsi tri- 8eda nl imela. Botra je Imela je so bili v italijanski armadi. praSička> čei> drga bo zaklala Njih naslov doma Je bih Gor- M božične praznike, ali v jeseni nja Košana št. 14, St. Peter na he poginil. Tako nismo imele Krasu, okraj Postojna/ JtaUja.	žena je včasih skuhala
Mogoče ge med temi ujetniki žgancev in jih polila z orehovo nahaja tudi kateri izmed mojih vodo toda 6e teh ni bUo dovolj; bratov. Slučajno, če »i kateri | dostikrat je bil na mizi samo ko-Izmed
za kakega siovensKega ujeinina, i yčagih to pripoVedujem mo-ga prosim naj mi sporoči na jim hčeram Pa pravlj0| da tu_ spodnji naslov.	kaj gm0 y Ameriki in nam le ni
Predcasomsem slišal, da je v ^ jefitl ž ncev seveda ima-taborišču v bližini te^ mesta ^ ie vsega dovoij in nam par sto itahjansldh ustnikov. ni ^ ^^ kaj bomo jedli. Namenil sem se, da bom šel po| Moram ^ ^hvaati številnim
novem letu do tega taborišča, da ijftteljem 2a ^^ karUce, r.^JHu	fe jih prejela iz raznih kra-
haja tudi kak j>rii nec.
Pri mojem^škadru sluzi ducat
oosti. v orne-
fantov italijanske na:
Dva od teh fantov sta m v ww i barkam njeno taborišče do Ujetnikov. . Spraševala sta, če je kak ujetnik ji Neapla in res jih je bilo šest. Meni sta osebno povedala, da so
jev. Hvala fcatie Krame ia De-trolta za poslani dar, kakor-tudi moji sestri Agnesi KitUnik iz Detroita za ^nako darilo morjim Najlepjša hvala obe-Anna Grobin. 52
ti.
O tem in onem Louis. Ma—Za božične
deset minut hoda do mojega dela. Do busa imam dve mlnuil hoda, vožnja pa me stane deset centov Za okrog šest milj da-
'TbpT
sem poročal, da delam v kuhinji, sedaj pa naj povem, da sem že od meseca junija za vrtnarja ln
v tem taborišču ujetniki iz vseh, .. .... P ^
krajev Italije in da ni težko do- P'"ni*e	nit
Mfi	Am a* t n«mi rviL škem dopustu sledeči člani naše-
^Ir iin ^k.^ da^ g* društva 107 SNPJ: William
Majnarič, William Franko in
Tf^niiem ob zakliučku leU John Medved, vsi trije fejst fantje ČZ ifjfda M se kll ^	da bi bili tudi ob Pri-^..S^ffiAjtSsS1 hodnjem božiču skupaj s svojl-
kmalu povrnili zdravi ki' zmago- hodnjem viti domov k svojim drugim. Imi Cpl Anihony Kalusa, 85377760, 3930 Ave. Ž, Projett Drive, Alburquerque, If. Mex
sem segel v roke mojemu stricu J čistilca okrog barak. To delo mi Jerrrfu Zupcu, ki nas je odpe- je dal naš pofočnik, ki že ve, da
Kmetje In vojna Broughion. Pa.—Tudi jaz se večkrat spominjam, kako se nam je slabo godilo v starem, kraju v prvi svetovni vojni. ;lCar smo čez leto pridelali, >o v jeseni prišli državni možje, uregledali kmetom, koliko so priŠelsli in "odvišek" vseli; pustili so jim mojem prejšnjem dopisuje njih odmere^.
Bila sem tri leta pri moji krstni botri, ki je bila vdova in stara 60 let. Imela je majp posestvo ln zato tudi nl veliko pridelala. Spomladi Je imela še Štiri merni-
Od lm na
H. J
A. F. Wkiiney.
Moja žena je že skoraj vsa iz sebe, ampak ji ni zamere. Dasi je še mlada, ima pri vojakih dva sinova, tri brate in nečaka. Bratje in nečak so člani društva 115 SNPJ v Jolietu.
Na božični dan sem imel na kosilu, dva vojaka Iz Scott Fiel-da, 111.—Normana Harllcka, doma ft Pittsburgha, Pa., In Dar-vella Jordana Iz Carlhagsa, Tex. Zadnji je oženjen ln ima sedem mesecev starega sina, pri vojakih pa je osem mesecev. Oba sta bil* zelo prijazna in hvaležna.' Ko sta stopila v hišo ln se malo ogledala, sta se Izrazila, da ae počutita kot doma. Ko sta zagledala precej obloženo mizo, sta se začudila ln rekla, da nista mislila, da imajo v clvllu še toliko dob toga za pod zob, ker je vse na poihte. Well, perutnina se dozdaj še dobi brez pointov.
Kar se tiče St. Louisa, tukaj še ne občutimo nobenega pomanjkanja. Seveda se kakšna stvar bolj težko dobi, aH lahko tudi brez nje prebijemo. Za božič nismo imeli nič snega, dasi smo zimo okusili že v začetku decembra, ko je bilo pet pod ničlo. Novo leto pa imamo lepo belo.
Dan pred božičem so se delavci v tovarni hoteli maJb postaviti in so vtihotapili nekaj "železne'' v delavnico DaU so jo tudi bos-su, ki rad pogleda v steklenico 49*» je mak) preveč nagnil in rezultat je bil, ko je stopil iz umivalnice. se je zavalil po stopnicah. Ampak tega ni bilo dovolj. Skopal se )e na svojo "šaj-tqgo" in pozabil, da Je ob cesti preveč električnih in telefonskih drofmr. In tako ni prišel domov.
pač pa v bolnišnico z. razbitim nosom. Gasolin in "železna" ne gresta skupaj.
V nedeljo, 26. dec. smo pa v SND zabavali 20 vojakov iz Jef-ferson B&rracks.Pripeljali smo jih z avti in tudi nazaj peljali. Da bi videli, kako so bili fantje veseli. Ko sem jih vozil, se je mlad fant izrazil, da je bil že večkrat v SND v Waukeganu in se vedno dobro zabaval. Sedaj so pa vsi tisti fantje, ki smo jih zabavali, že odšli neznanokam. Tony Petrovič je vozil enega iz Chlcaga, doma pol bloka od jed-notinega poslopja. Rekel je, da pozna vse glavne odbornike v uradu. Ako se ne motim, se piše Bross.
Fajitje so bili različnih narodnosti, vsi prijazni. Postrežba sicer ni bila najbolje organizirana in precejšnja zmešnjava, toda nekaj dobrega smo pa vendar naredili za bojevnike/ In to tudi zaslužijo, kajti drugače bi morali ostati v vojašnici, talco so pa imeli par veselih ur. .
Povest1 starega naseljenca v Prosveti jri »bila zelo zanimiva. Škoda, da ni bila bolj podrobno opisna, kajti iz nje bi se napra-vila :lepa knjiga. tiM ."t* *! n Sedaj pa' fltf a drugem slovert-■skem jetniku, ki* je že tudi dolga leta za^zijdovjemi * 30. dec. sem bil pri odvetniku, da poizvem, kako je glede osvoboditve. Povedal ml jej da ima potežkoče, ker nekdo mora biti zadaj, ki hoče Joeva Baversa držati v ječi za vsako ceno. Tudi z Ull-noiskim govemerjem ima težko-če, ker je zvit dečko. Oni, ki so ga spravili v ječo, pa vsi molčijo kot grob. Ta advokat ve, da so ga omrežili, Sli ne more dregniti v pravo gnezdo. Povedal sem mu spet, kje je listina z dekletovim podpisom. %
Sedaj se je obrnil na neko češko organizacijo za pomoč in upa, da mu bo uspelo. Povedal mi je, da ne bo dolgo, ko bo izvedel, kdaj ali ako bo Joe pomiloščen. Ako bi se slovenske organizacije malo potrudile in pomagale, bi bil* uspeh. Ako bi vsakdo dal le pet centov v sklad, bi se nabrala zadostna vsota, da bi ga osvobodili.
Bratje Slovenci, ali ga oomo pustili za jetniškim zidov jem vse njegovo življenje?! Kje ste sedaj tisti njegovi prijatčljiT Ko je bil prost in je imel denar v žepu, je bil pravi Joe, sedaj, ko milo prosi, pa klobuk na oči potegnete i\j zraven še pravite: "Kar je iskal, to je dobil." Ne, bratje Slovenci, ne smemo biti tako trdosrčni. Ce je storil kak greh, je že davno prestal kazen. Ne prosim zase, marveč v imenu Joeva Baversa, ki i solzanfl v očeh prosi pomoči. Posameznik (CslJs na S. utrsni)
tO«. CULKAR. »rvo okroftia ........
JAMU MAOUCM. Orugu oh.olje RAYMOND TRAVNIK. trtU« ohro
M ATM PBTROV1CH. prrdavdnlk V IN C EN T^r A IN KAR ____-
jacos
OONALO J LOTRICH________
rudolph LIRCM---------
iz
naselbin
(Nadaljevanja t l. strani.*
težko kaj napravi, vsi pa smo
moč.	*
Prejel sem pismo rojaka Johna
Glavana i« Helperja, Utah, v k»- ^levelandu zavrtil desno in levo
terem je postal petak v sklad za
rešitev Joeva iz ječe. Dozdaj sem prejel vs^ga skupaj $17. Joe se vsem iz srca zahvaljuje. Ali ta vsota ne zadostuje. Ravnatelj jetnišnice mu je sam rekel: "Joe, čas je, da se izgubiš od tukaj. Si že dosti dolgo pri nas za pražeri nič." Torej tukaj je sf>et dokaz, da ni nič zakrivil. Joe, ako imaš še kakšne papirje ali dokaze, ne drli jih, ampak mi jih takoj pošlji, da jih dam advokatu. Vsak dar naj se pošlje spodaj podpisanemu. Od prijateljice še vedno pričakujem petaka.
Čudno se mi vidi, zakaj nekateri člani toliko kritizirajo urednika Prosvete. Pustite ga v miru, on že ve, kaj dela. Zakaj ste ga pa izvolili? Vsak uradnik
—ako ne s plesalko, pa s kozarcem na glavi.
Ko čitam dopise, vidim, da se nekaterim ta prepir dopade. Ali tisti, ki tako mislijo, so v zmoti. Nič ne pomislijo, kakšno podlago dajejo onim, katerim je naša 3NPJ trn v peti in bi raje videli, da bi propadla danes kot jutri. Zatorej je čas, da se ta prepir opusti. Nekateri pravijo, kdo bi čital samo suhoparne dopise. Ali si more kdo predstavljati kaj "bolj suhoparnega kot je prepir? Ali je še kdaj komu prinesel kak napredek? Nikoli, kajti v prepiru ni napredka, ampak razdor pa bilo kjerkoli.
Nekateri bi menda radi videli, da bi br. Molek dobil brco. To predbacivanje radi Rusije in partizanov jim je le pretveza.
ima svoja pravila. Saj se ni Br. Molek, ti se drži smernic, ka
treba bati, da bi on vladal Rusijo ali pa Jugoslavijo. Well, morda bi bil pa vseeno boljši kot Pe-terček, kajti on ima že življenjske izkušnje za seboj> Peterček je pa fantina, ki živi bret dela na račun drugih. - v
Prejel sem precej božičnih voščil, toda nisem nikomur odfeo-voril. Naj pa na tem mestu izrečem lepo hvalo in da bi bilo leto 1&44 res bolj srečno za vse.
Ciril Medved, 6007 Gravois, St. Louis 16, Mo.
Malo "medicin" aa br. Zornika
Cleveland. O.—Bratu Antonu Zorniku, drugemu oficielnemu zastopniku: Cital sem že pred časom, ko si oglašal, da prodajaš "medicine" za možgane. Brat Zornik, zakaj ti prodajaš "medicine" drugim, 6am se jih pa ne
posluiiš?---
Stvar je bila sledeča (le dobro rabi svoje možgane): Dogovorjeno je bilo, da pojdeš in agiti-raš "zanj," da bo izifoijen v urad ve}ike jednote. Do volitev je še nekaj mesecev, ti pa greš in po-rabiš kar pet in dvajset let za to velikansko agitacijo. V tepi času bi lahko minilo kar šest konvencij in "on" bi lahko "ronal," kakor Jennings Bryan na oslu za demokratskega predsednika. Pomisli malo, brat Zornik! Ako se podam danes na agitacijo v Chicago, La Salie, Oglesby, Waukegan in Milwaukee, ali je zato treba pet in dvajset let tru-dapolnega Časa? Go home and take your brain medicine, Broth-er Zornik!—
Prečitaj tudi tisti zapisnik dvanajste redne. Tudi tam so "medicine" . za možgane—in te "medicine" sem imel v mislih, ko sem v svojem dopisu omenil 50 srebrnikov. Think a little^-Frank Barblč.
Bolosen la drugo t Butte, MooL—1Tukaj je marši koga napadla bolezen. Tudi mene je prijela tako, da sem moral pustiti delo sredi šihU in iti domov. Po par dneh, ko bi moralo biti bolje, je bilo slabše. Prijela se me je "plurisy" ali vnetje prsne mrene in bolj globoko kot sem dihnil, bolj me je zabolelo v prsih, posebno pa pod srcem. Bal sem se, da me bo zagrabila pljučnica Ker sem tako oslabel, da komaj hodim, sem se odločil, da ne grem na delo, dokler popolnoma ne ozdravim.
Tako sem doma in se držim največ v hiši pri topli peči. Tako mi je tudi zdravnik za povedal in tega se držim. Dolgčas si preganjam s čitanjem Prosvete, ali žaliboie je še za fruštek ni. Mogoče bo kdo rekel: ''Glej ga. rad bi večjo Prosveto, da bi bilo vec prostora ta ki kanje . . .* V tem ozira mi je še prevelika, kajti ravno s^daj je toliko prepira v nji. da še preteda. kakor pravi br. Louis Kocjan
Louis. ali si ti tisti, s katerim sva bila skupaj na hrani v Mi-chiganu v White Pine majnl* Če si. te prosim, da mi kaj pišeš na naslov US0 B. Mercury st., Butte. Mont K" dobim počitnice, sem se pa odločil, ds grem v tako opevani Cleveland, ker Um še nisem bil
obiskal tudi br. Barbiča, ki ga osebno sicer ne poznam, marveč le po dopisih. Upam, da mi bo eno tudi zaigral, da se bom v
tere ti je dala dvanajsta redna konvencija. Ne odgovarjaj jim iii bodo že opustili, kajti če kdo koga kliče "na korajžo," toda ni odgovora, se naveliča izzivanja. S tem bo tudi saključen prepir
V Prosveti. Anion Žugal.
. * ' m
Želi res svobodno Jugoslavijo
Elisabeih, N. J.—Staro in vi-harno leto 1943 je za nami in začelo se je novo leto 1944. V to leto smo stopili z upanjem, da bi se pomiril krvavi vojni vihar, da bi prenehalo pobijanje nedolžnih ljudi, rušenje in požiganje domov, in to posebno Še v Jugoslaviji po teh barbarskih nemških nacijih. Želimo tudi, da bi bili nemški in italijanski nacifašisti pravično sojeni za svoja barbarstva in pobijanje civilnega prebivalstva v nekdaj lepi Sloveniji in drugje..
Upam, da bodo zavezniške armade zmagovite v nekaj mesecih in da bodo skupno z jugoslovansko osvobodilno,, fronto ali partizani v Jugoslaviji napravile mir in da bo zaplapolala zastava miru in svobode za vsa ljudstva.
Želel bi našemu jugoslovanskemu narodu, da bi ši ustanovil pravično in resnično ljudsko vlado s svobodo govora, verskega in političnega prepričanja pa brez državnega lastništva posestev. Velike kmetije bogatašev, ki žive na račun ljudstva, naj se razdele med uboge kmete in ^delavce, posebno pa med one, Id se bore za svobodno Jugoslavijo. Bogatašem, ki so sedaj morebiti na varnem v Egiptu, Londonu ali Ameriki, naj se pusti toliko zemlje, kolikor jo bodo lshko sami obdelovali.
v- V"
HftMI le. Uvidili A t*.
flmcsnt <\»|wkas. r. a. vipbr. «i umi ANTON TROJAN, fll. pumolnl tajnik
Ji':
mmmm .
Slika kaše ameriška letala« ko mečejo bombe na Bremen, nemško pristaniščno maslo«	.
Upam in želim, da bi si Slo- j I^J* •	L^IJ
nci skupaj z ostalimi južnimi llUll]UllSKQ KO011'
cija se krha
venci
Slovani ustanovili svobodno federativno državo s sedežem V novo zgrajenem mestu—«e y. Belgradu. Živela svobodna armada Jugoslavije! Živela resnično pravična in demokratična Jugoslavija!
Želel bi tudi kot naročnik Prosvete že od leta 1916—od prve Številke dnevnika do danes—da bi si urednik Prosvete v letu 1944 malo pomiril svoje živce in da ne bi porabil toliko prostora za odgovore onim, ki stavijp upanje za boljšo bodočnost Slovencev in sploh vseh Jugoslovanov pod novo organižlrafrerpTOVizo-rično vlado partizanov.
Nikakor ne morem verjeti,\da bi slovenski in hrvatski katoliki kar čez noč postali sami komunisti. In tega ne verjamem posebno sedaj, ko sem prečital poročilo iz urada Slovenskega narodnega sveta, ki je bilo objavljeno v Prosveti 24. det. in v katerem so navedena imena voditeljev osvobdflilne fronte v Sloveniji. Že ta imena sama za-nikujejo trditev, da je osvobodilna fronta ali provizorična vlada komunistična organizacija.
Vsa čast onim, ki so se pridružili partizanom ali osvobodilni fronti, dobro vedoČi, da riskirajo življenje v svojem hrabrem boju proti nacističnim in fašističnim okupatorjem.
Saj tudi v demokratičnih deželah ni povsod z rožicami postlano, in to posebno ne z,a starejše ljudi. V več slučajih mora ubogi delavec tudi po nedolžnem presedeti v ječi dolga leta. V največ takih slučajih so bili prejšnja leta unijskl delavci in voditelji. Andrew Sprogar.
Komunisti zapretili z izstopom
Neapel Italija« 6 jan. — Italijanski komunisti ao obdolžili odbor za osvoboditev Italije neodločnosti in zapretili z izstopom. Odbor tvorijo predstavniki šestih protifaftističnih strank. A
Komunisti so izjavili, da Odbor ne vodi energične kampanje za odstavitev kralja Viktorja Emanuela in ustanovitev noVSga režima, ki naj bi nasledil vlido maršala Badogllja. Izjava je prvo očitno znamenje, da se politična koalicija krha.
Voditelj T komunistične stranke trdijo, da "predstavniki političnih strank so proti osvojitvi politike agresivne akcije, zaeno pa so obsodili zavezniško voja ško vlado. Očitajo ji med drugim, da podpira kralja in Bsdo-glija.
Eu^enio H e a 1 s, predsednik komunistične stranke v Neaplu, je priznal odgovornost za razpečevanje letakov s pozivi na ljudstvo, naj likvidira vse bivše voditelje fašistične stranke v južni Italiji. On trdi, da so nekateri dobili važne pozicije v administraciji.	b
Britanski kolos
Napisal Harold J. Laski
Churchillova bolezen je pre-] vzela angleško javnost« kakor da ] je osebno zadela vsakega posameznika. Ako bi bilo sploh šel treba dodatnih dokazov za nje-' govo priljubljenost v masah an- j gleškega naroda, bi mogli navesti občutek olaj&anja, katerega so prinesli s seboj zdravniški bilteni, ki so poročali o njegovem ozdravljenju, ko je vsakomur odleglo . . 4
Ta njegov vpliv je tem značil-nejši, ker je v levičarskih kro-| gih lc malo takih, ki se ne zavedajo tega, da postaj« Churchil-. i01lN ariLLCR, «.tm, .kroti« lova politika čedalje bolj kon-1 ursula^ amrrozich, pato zervativna. Tem krogom je jasno, da je njegova popularnost največja zaslomba torijskc stranke in obenem največja ovi ra obširnih poskusov na polju socialnega izboljšanja. Vsakomur, ki primerja Churchillovc govore ic let 1909 do 1911 z njegovimi sedanjimi govori, postane jasno, da se je Churchill umikal nazaj z orjaškimi koraki, vsaj kar se tiče socialnih stvari.
Kljub temu stoji razkoračen nad političnim Življenjem Veli ke Britanije kot ogromen kolos. Ne bilo bi sicer pravilno trditi, da je on čisto sam britanska vla da. Bevln, Morrlson ln nekoliko manj tudi Eden Imajo tudi mnogo vpliva na angleško javnost Toda Churchill je ravno tako velik v angleškem političnem življenju kot je velik Roosevelt v. ameriški administraciji. Vsa kdo čuti, da je on tisti, ki zares dela politiko ln vsakdo se vpra Suje, kaj bo on mislil, kadar se pojavi nov problem, ln vsakdo je mnenja, da nobena stvar de-flnitlvno rešena, dokler je on ne odobri.
Celo taki ljudje, ki kot jas mi slijo, da je Churchill
Slovanska Narodna Podporna Jednota
Chicago 23 Illlnola
GLAVNI ODBOR
pr«<U*4nUi
Ml So. Lawndala Av«„ Chlcagn U. III. mi So. I*wnaol« Avo , Chlcago M. IU. .,. M»7 Ho Uwitd«l» Avo. Cltleagu 13. lil
« S> blagajn m....,----------So. Law*data Avo., Chlcago H. III.
LAWRENCS GKAOISHEK. tajnik bol o<MI. M«7 So Losmealo Ava , Chlcago U. III. mu hah VRHOVNI*. Slrokt mlad oddol. mit m. l4W*dalo Avo , Chlcago u. lil
PHILIP OOMMA. uprovltolj gfeaaila-------UST 90 Low»4alo a v« . Chlcago »3. III
IOHN MOLEK. uradnik gloalla...............
MIT Bo. Uwndalo Avo., Chlcago 19. Ul.
N4|iiliilaS>
MICHACL R. KOMER. prvi podprvdaodaik.._______________________Bw M. Untvaraal. Pa.
CAMTLUS ŽARNIC K, dru|l podprodaadnlk 8MT W. Mth St, Clovvland I. Ol.io
4IT WcM><UattS Avo.. Johnatown. Po.
R. O. No. 1, Ookdala. Pa. TMI Middlapolnto. Doarbom. Mleh MT« Randall Ml. St LouU T, Mo. «1| Ptorco SI.. SvalaUt. Mlnn W. Tih 81.. Walaonburi. Colo.
........tU S. Illat St, Clovotand 10. Ohlo
-J»T ao. Uw»dala Avo., Chkago M, lil MIT So. Uwn(Ulo Avo.. Chk«flo U, lil. —•P So. UivmSalo Avo.. Chicago M, III.
ao, Loinbarri Avt., Borwyn, III. IMT ao. Trumbull Avo, Chicagu U, III.
ANTON SIIULAR, PRANK VRAT,
PRANK BARRH AN1)RKW VIDRI JOSRPH1NS
A H.^pi »daailn i
JlC .....................
drich______
molsnik
—------------------ Rok IT, Arma. Kansoa
---------------lil Tonar st , Luaoma, Pa.
tUlI Muakoka Avo, ClavoUnd II, Ohl«
—......TM roroat Avo.. Johnaiown. Pa
TTI S. IMth Slrooi, Clavaland II, Oh|u
fRANK SArr«. prrdaednlk
MILAN MKDVBN0C..--------------
ANURtW ORUM
JrSS a^oAt
...m
mi a«
Uwndala Avo., Chlooso M. III. USlon Avo . Ctavoland 1A Oblo MM Sbuwdan, Dalroll II, Mloh. I Avo., Clorondon HUla, Ul. m VVoatolo« Avo, Poru, III
OtevM
DR. JOHN J. SAVRRTN1K.......
-------Mil SO. Rldgaway, Cblotfo M, Iti
WNHIt THR PUBi OOli
AH A*MYsT*ANSPORT 95.000 gslloos ot fusl oA
s4ay.
I
Ako del%te sanj, boste vedno spoznali, da morete storiti ns manj 20'/* ' več kot ste mislil storil I Toda on vsth bo dal tudi vedn^ ogromne, gorostasne napake, in najmanj več hvale kot je niti začel pravilno razumevati sashillte.
bistva te vojne, ker njegova mi* sel roma vedno le nas*j k starim veličinam preteklosti name«
On močno sovrafti, toda obenem je dober in svest prijatelj.
wim pi
kdar in nikoli prišlo v poštev, da M se udall ali odnehali. On bo vedno nadsljeval boj, dokler bo le še mogel drtati meč v roki.
Ko je prišla novica o njegovi bolezni, smo radi tega vsi—socialisti in.torljt, komunisti in U beralcl -zadrževati sapo in molili svoje bbgove, naj mu prisa nesejo. Seveda, noben človek ni nenadomestljiv—to je ravno tritiflj *Ififiokrttcijt* VfiuiMi želim i vsem poudarkom povedati Amerlkancem, da jas, socla-tere se bori, da dajs zanjo svoje I uit akrajnd levice, ki z vsem najboljše in tudi v njenem Ime- Mrcem telim; ds bi bil Churchill nu tvega, kar je treba.	u priliki prihodnjih splošnih vo-
Nobenega dvoma nt o Um, da mav vendar enkrat popolnoma Churchill ljubi oblast in da so poraien, kljub vsemu tomu
SLOVENSKA NARODNA
mgsassamf
PODPORNA JEDNOT/. tsdaja avo je pubilkod)« in le peeeb no Ust Ftesveie sa Ms« ter pe trebae asilarijs avo)lh SruMev la šlaastvs la ea propasaade ivejlh idej. Nikakor pe ao se pii>sfsr<i dnifllli podpornik orfaaisaeii. Vsa ks orssnUtdJs Ima oMšsJno avojo glasilo. Toro) ofliatorlfcnl dopisi tag noantniU drufik podpornUi aoelj Ul R)lk dmšiov rr| se se llalo listu
Nekaj čudovitega je v trmi nie-sto v bodočnost, tyer bi morslilgove hrabrosti, ki noče nikdar ustvariti nove tradicije—celo odnehati in popustiti, tako da ste taki ljudje so mu nehote naklo- ponosni, da se nahajate v njego-njenl ln ta naklonjenost še ved- vi armadi. Kajti vsakomur je no raste. To nI le radi tega, ker jasno—dokler se bo boril pod je hraber in poln gonilne »lle,| njegovim praporom, da ne bo ni-katere ni mogoče ustavlttr Niti, ker je zares velik Anglei, politično najbrže največji od «iad-stona sem. To je pred vsem ra dl tega, ker čutimo vsi na l*vi ln na deani, da je to tak mo* kot bi mi vst želeli, da ga zunanji svet smatra za tip angle-ikegs značaja.
Velikodušen Je ln soyrail surovost ln objestnoet. Kadar dela velike stvari, Jih dela z veliko gesto ln obenem mu je dano, 1 ds se tsko vtelesl v stvar, za ku
Kullurlra*yor
njegove ambicije prav tako veli ke in globoke kot koli profesionalnega politika Toda nikdo ne mor« pregledstl tega, da se ni nikdar bal pove-
ponosom priznavam, da Je bil on tisti vodja-krmar, katerega je potrebovala Velika Britanija
tej vojni. „. Leta 1040 nas Je pozival, naj
dati, kaj misli in da bi brez dvo* „ tolutiino v tej veliki krizi s ma raje obdršat pravico govoriti t#Bfl| fjM bo"šgodoylns nekoč po kar hoče kot kupil oblast s-tem, trdila, da Je bila to nsjvečja ura da bi se odrekel tej pravici! „«*<, XgodoVlne. Upam, da smo Seveda, njegove zmote so veli-1 M odzvali njegovemu pozivu kanske, Njegovo razumevanje | siguren sem, da lahko rečemo o za gospodarske probleme je Je-1 Churchillu, da je bila to njego-
ihi*e-
ko majhno. Prepričan sem, da razume menj o indijskem problemu kot kateri koli angleški premier od Disrsellja sem. Ni mu dano videti, s kakšnim veli kansktm korakom se britanski imperij premika proti zshodu. In akoravno Js velik perlsmen-tsfsc, je vendar v svojem bistvu preveč sristokrst, ds bi ffczumcl, ksj parlamentarizem pomeni
Njegove dušs je dufte vohVs, ki misli v pestrih prisptKlobeh in noče rezmotiivsti o neprijetnih dejetvlh. On, ki tsko sijsjno govori, je vedno v ne>frrnoetl, da no bo razumel srgum«*ntov svojih oponentov. Odloči 10 tako bliskovito hitro, da se mu pripeti, da šele potem asčn* ie-ksti v/rokov, ssksj se Je odlomil tsko in ne di ugeče Njegovo razumevanje je odprto konkretnim stvarem, ne pe ebstraktnlm On ra/umr Bevln*, ne pa trsde-uni« onizms, Morriaons, ne pe delavske stranke Midney Webb<* a ne socializma, Stalina, ne p« bolj-lovitma
* Dvom ur., da smo imeli ns Angleškem tako velikega politične-gs vodjo—morda z izjemo Uoy* ds Oeotga—v sedanjih
va nsjvečja ura. Z nav nJem, strastjo	J®
dul vso svoje najboljše, dK W Britanija *ivels in bila svo na. ds bi se rnogls doseči, tod* nikdsr pcrfkosltl.. Znal Je vliti jekla v srce vsega narods in mu dati moči, da »e reši. ' Z izrekoffc rimskega plemstvu moremo reči, da je Churchill za sluten moi za svojo domovino -ONA.
j VIOTOHV
VM9CS
Spretnost v ročnem delu .
v postnem čaau
•	A' .\ *	\
American, Red Cross, Washlngton 13, D. C.
Na dolgi listi prostovoljne pomoči. ki jo Rdeči kriš dobavlja naši armadi, je sedaj uvrščeno Is sno delovanje: poduk v spretnosti pri ročnem delu. Na ta način se lahko uposle konvalescen-ti, ki so btU ranjeni, bolni ali ki' so v slušbi v bolnicah, Toda <o podučenje se ne sme zamenjati i delovno terapijo, katero podu-Čujsjo isučeni terapiati. Za Rdeči kriš podučujejo IzučetU umetniki Ui delavci is dotlčns^a kraja, ker je ta kur* namenjen piv«i vsem onim, ki ae za časa okrevanja hočejo Izučiti kakega dela.
Pred letom dni ao v nekaterih velikih bolnicah uvedli te kurze radi eksperimente. Toda uspeli je bjl tako velik, da se to delovanje sedaj Širi v vse bolnice, v katerih predstojniki telijo imeti take Vurze. Načrti so napravljeni v vsaki bolnici posebej in s odobritvijo odgovornih zdravnikov ter t osirom nu okrajne umetnike, ki so ponudili svoj talent,,
V teh kursih se vojaki učijo vezave knjig, barvanja, izdelave stvari iz koše in kovin, risanja, ftenskih ročnih del, tkanja, bele-nja, izdelovanja plakatov, lončenih posod ln tepthov, skulptb-re, rezanja lesa in drugih stvari.
V	vsaki bolnišnici vsa ta dela nadzoruje glavni izurjeni delavec. Najbolj obljubljena je is-delava modeiov ladij in aero-planov ter uanjenih stvarčic, kakor tudi rezljanje lesa in izde--lovVnje lončevine. Mnogi kon-valescenti tudi radi izdelujejo, znake armade in mornarice. Vpredejo Jih v tepilie, izreiejo Iz liku, napravijo.iz gline, veie-jo Jih in barvajo.
To delo vodijo oddelki za umetnost in izurjenost v edinl-cah Rdečega krita, ki skrbijo za bolnice in zabavo, člani teh oddelkov so ekajHM tl na Svojem po-i in darujejo svoje delovanje.
V	Varil kurzih se vzdr/ujejo najvišji standardi osnutkov in izdelavo, /khi bi se istočasno tudi dalo razumeti, kolike kulturne ln trgoi mak* vrednosti morejo bi 11 l očfia dela v bodočlb tiv-
oh in vaeh vojakov, rajih." kjer ee deluje na so odprti odlični kurzi. Izurjeni umetniki in delavci povsod prostovoljno prispevsjo svojo znanje in čm Rdečemu kri šu, Ko se v rasnih bolnišnicah odpirajo II kurzi, Je vedno treba Imeti v vidu. kakšne talente Je mogoče dobiti v dotičnem kraju, čeprav izgleda, da to malo obremenjuje ta načrt, V resnici ni tako; zgi*ii se samo v izjemnih slu-čsjih Malo je krsjev, kjer ni umetnik«*, ljudi, ki znsjo delsti pohištvo, rezljati les ter takih, ki so izurjeni delavci, katorlh večina'Zelo rada nudi svojo piv moč ranjencem in bolnim vojakom • pomočjo Rdečega krita.
oni n* ljei»jlh> V Jim itm, so
H NINSUL AjP£
PROSVETA
PETEK, 7- JANUARJA
RABAUL KNOCKOUT NEXT
"Kadar govorim jaz, govori sam Bogr- Stane j, ti pa sovražiš sv. Mihela, ki ga vsi ljubijo, hu-dička pa imai rad, ki ga vsi sovražijo."
In Stanej:
"Ubog hudiček . ■. . Sveti Mi-hel pa je hudoben, ker tlači hu-dička kruto, neprestano . .
"Stanej, SUnej . . *
In zvon je nehal brneti.
Stanej bi bil rad zbežal po griču navzdol k svoji materi in bi se stisnil pod njeno toplo dlan. Toda zamislil se je in obsedel je, sladka tesnoba ga. je držala na cerkvenem pragu. Podili so ga domu mrakovi, Stanej pa je še sedel in zrl v, temna cerkvena vrata. Nad cerkvijo so se pokazale prve zvezde, na trati je za-blestela rosa v medlem lunindm svitu, po dolini se je razlegla mehka sivkasta megla. Nad njo je plula velika ptica, tiha in temna,-odnekod je prihajal za-tegli klic, tlnak in ženski, Sta-neju se je /zdelo, da je klic materin.
Hlastno 1 je vstal in potisnil vrata cerkte. Tihotapsko se je plazil po cerkvi, ? nožem v roki, pred oltarjem pa se je zdrznil in obstal. Lomeč se v jpisanem steklu okna, je klečala pred sv. Mi-belom pobožna mesečina. Stanej se je osrčil in se približal sliki, zamahnil z nožem po arh-angelu in Jiotel zbežati.
Tedaj pa se je zamajala cerkev, pokalo je v zidovju, zazvonil je zvoh. Dolge roke so segle po Staneju in mu stisnile srce, da je zakričal v bolesti in se zgrudil pred oltarjem na tla.
mtmm ^mmm ■	_ «»	^^ ^^^ __V '
Konstantin je odprl oči in iz
teme pogledal v temo. V muc«, nem polusnu je valovala njegova zavest, obhajal ga je leden strah, zdelo se mu je, da bi umrl, ako bi ae zganil Njegova volja s? je trudila, da bi uganila in izpolnila neznano silno željo. Potem so se mu misli zjasnile in so romale od postaje do postaje njegovega življenja. Ah, to j« bila delga trnjeva pot, na kateri je Konstantin krvavi pot potil. Videl je samega sebe v pijanem baru, slišal je svojo lastno ironijo:
(Dalje'prihodnjič.)
GUSARJI
CLAUDE FARRERE
"Ne vem tega," odgovori Ludvik in je nekako lesen.	i «
V resnici je le domneval. Toda najstrožja resnicoljubnost ga ni mogla siliti, da pove nekaj, česar še sam ne ve prav dobro. Vrhutega pa mu ni bilo ljubo, da bi izdajal tajnosti drugih, četudi v najboljšem namenu.
Nezaupna pa vztraja Mina pri svojem izpraševanju.
"Kaj, tudi vam, svojemu poročniku in pomorskemu bratu, ne pove Tomaž ničesar?"
"Ničesar!" pravi Ludvik. To pot pa je odgovoril nekako grenko, in tenkoslišna Minka je takoj zapazila ta ton. Zato je tudi takoj razumela, da govori Ludvik istino. Ona sama je dobro razumela, da se drugi žaloste in jeze nad takšnim obnašanjem Tomaževim, in da, kakor ona, trpe, da jim krati deležništvo svojih tajnosti.	» , > * 'i
"Če je tako," zopet pravi, "pa govorite ž njim in ga dobro izprašajte ter poskusite, da ; kaj izveste. Prisegam vam namreč, da sem zelo v skrbeh in da stavim glavo, če ni tukaj kakšna čarovnija , . ."
Ludvik Guenole na to prikima, saj je tudi sam prepričan o tem, in z najboljšim vzrokom! Kajti Juana je v Saint-Malo, in to je vzroka dovolj, da pričakuje Ludvik največjih nevšečnosti, ki utegnejo še nastati . . .
JOn sam, Ludvik Guenole, je sicer mnogo jasneje gledal ko njegov brat Tomaž, to pa brez •voje zasluge, kajti mali bog ljubezni Kupido dobro strelja in oslepi vsako svojo žrtev. Guenole je torej videl mnogo jasneje in je takoj -»početka; ko so prispeli v domačo Dobro luko, izprevidel, koliko velikih težav nasprotuje predrznemu podjetju Tomaževemu, ki si je domislil, da privede v staroslavno in krepostno strogo mesto Saint-Malo dekle, najdeno bogvekje, morda čarovnico, vsekakor ajdovko, ki je morda vrhu vsega tega še vlačuga. Vsa zadeva je mnogo več ko nemogoča. Niti razmišljati se ne da o njej! Toda Tomaž ni takrat ' vprašal nikogar za svet, in tudi pozneje ni potreboval nikakršnega svMoka. Prav sam je delal na svojo pest in na skrivaj, celo pred Ludvikom samim, ko je spravil Juano v Čolnu na kopno in jo spremil skoti Velika vrata.
Na tihem je bil sicer Ludvik zaradi tega skrivanja precej užaljen, saj je pomenilo, da mu brat Tomaž ne zaup* dovolj, toda Ludviku je bilo vendar le po godu, da ni udeležen. Ktjti kadar se bo Tomaž začel kesatl, kadar bo občutil razne neskladnosti in neprijetnosti, zadrege, nevšečnosti in varane nide, takrat ne bo imel nikogar, ki bi mu mogel očitati, da je sodeloval in da ga ni opozarjal na razne možnosti, ki so gotove in neizogibne.
Med tem pa nadaljuje Mina svoje govorjenje:
"Poprej nekoč bi mi ne bil Tomaž prikrival najmanjše stvarce, sedaj pa! Toda to še ni najhujše Naj vam sam pove, aH ima vzroka dvomiti nad menoj in ali sem mu kedaj dala priliko, da se ljuti nad menoj zaradi besedi, ki bi jih bila jaz napravila s kakršnimkoli čenča-njem. Vi sami veste vse to od njega samega in mi morete svedočiti. Kaj je kdaj mesto iz-* vedelo za njegove prigode ali nerodnosti, ki jih je uganjal, čeprav so naši mestni gospodje in celo njegova prevzvišenost • sama poaebno iskala krivca? Ali je kdo kdaj slišal o slučaju Anemarije Kerdoncuffove, dasiravno ae je Tomaž toliko brigal za ta slučaj, da j* celo ostal prošlo leto sam v Ameriki in poslal vas semkaj v oglede, da vidite, kaj je z materjo in dekletom?"
(Dalje prihodnjič.) „
(Se nadaljuje.)
Anamarija torej moli to uro, kakor moli navadno vsak petek in kliče k Izveličarju in njegovi maj ki za odpuščanje za padlega dvoboje-valca, ki je umrl v smrtnem grehu. Tudi dečko moli na svoj način, se pridno križa, sedaj z desno sedaj z levo ročico. Pa tudi zanj pride trenutek, ko ne ve več, kaj naj še moli, potem ko je dvakrat poriovil vse molitvice, kar jih zna. Zato sedaj utihne. Ko to zapazi njegova mamica, ga privije k sebi, mu sklenf ročice in govori besedo za besedo novo molitvico, ki si jo je bržčas izmislila ta trenutek in ki jo dete pokorno in radovoljno ponavlja s srebrnim glaskom:
"PreljubeznjiVi Jezušček, usmili se me, ki sem kakor ti rojen brez očka. Sveta devica Marija, prosi za me in. povej ljubemu očetu, kakor je storil svojemu ljubemu sinčku. V imenu očetu in sina in, svetega duha, amen, < 39"
"Torej," pravi Ludvik Guenole in je nekako v zadregi, "kakor vidim, mojega brata Tomaža ni doma , , ."
"Home, ni ga," pravi stari Malo in prijazno proži roko došlecu. Tomaža ni doma. K večerji pa pride gotovo. Kar ttr ga počakaj, sicer ti bo njegova sestra Mina zamerila, saj kar menca sajne radovednosti, da bi te izpraševala. Le tu ostani dečko moj, pa klobuk obesi tjakaj, saj mu še krajce premencaš, če ga boš še dlje tako obračal med prsti. Le ostani, ti pravim. Z nami poješ zalogaj večerje, da nam napraviš veselje vsem skupaj — mati ima kuro v loncu. I hudiča, sinko moj, tu ostaneš, pa je!. Saj menda nočeš, da se zameriš? Ali pa morda nisi -naš domač?".^............
Tako prisrčno vabljen, mora Guenole ostati.
Posetnikov v hišo v Strojarski ulici baš ni prihajalo preveč. Dasi sta sedaj bogata, pametna Malo in Perina le nista menjala načina svojega življenja. Obema se je zdelo, da sta že prestara, da se udajata kakršnikoli novi modi, pa če je ta novotarija na videz Še tako lepa ali dobra. Ali pa, če le tako izgleda . . . Tomaž naj dela pozneje, kakor hoče, in naj bo po mili volji bodisi meščan ali plemič. Njegov oče in njegova mati pa sta rojena ribič in ribičevka, in tako hočeta tudi umreti.. Vkljub temu ae pa Meveda okoristita s svojim poznim bogastvom, v kolikor gre za bistveno korist Privoščita si sedaj pač več miru in več udobnosti, kaj boljšega pod zob in čašo boljšega na mizo, nazadnje pa mehko ležišče; toda nič več. Zlasti pa ničesar, kar bi bilo bol} za veselje tujcem ko domačim. Ni Malo, ni Perina nista sedaj v bogastvu hotela videti v svoji hiši tiste nakoša-tone jare gospode, ki se imenuje boljšo d^ž-bo, tistih ljudi, ki poprej niso nikdar mislili na Strojarsko ulico, ko sta Malo in Perina bila še nemaniča.
Zato prihajajo sedaj le dobri domači prijatelji, tistiJm prejšnjih časov Tem pa so vrata na stežaj odprta Ludvika Guenoleja smatrajo po usodi za Tomaževega brata, skoraj že po krvi, kakor je po duhu v resnici bil, in njegov prihod je vedno izzval veliko in iskreno radost v hiši.
Sama, ali skoraj toliko kakor samp, — kajti Klari Mslo je po večerji nekoliko zadremal v svojem naslanjaču in tako pričakoval, da se prikaže kokoš v skledi, — kramljata Mina in
Ludvik.
"No," vpraša Min«, ko je dolgo brodila okrog Klavnega vprašanja kakor mačka okrog vrele kaše, — "no, kam pa hodi pravzaprav Tomaž in kj*. preživlja toliko ur, ko ga ni«pri nas doma?" .	__
MOŠKI
za strganje kožuhovine. Prilika zaslužiti $100 na teden. "Piece work" se naučite z lahkoto. Samo zimska sezona. Prijavite se takoj pri
SILBERMAN EUR CORP, 1117 W. 35ih Si.
MOŠKI IN ŽENSKE
za procesiranje živil Vojno produkcijska tavarna Starost brez obzira Dobra plača FOOD PROCESSORS 2542 Elston Ar«.
MARINI INVASION of Cap« GLoucester and establishmant of a s*coni
U. 8. foothold on Naw Britaln ls to bs followed lmmadiatelv by knock-out air attacks on RabauTs sir flalds and sir forcas. Vice Admiral Aubrejr Smith, commandar of the South Paciflc air forces, announcaa that tba sama t«chniqua usad on BougainvUla will ba repested, to im-mobiliza air flalda and plana« ahead^ ground forcas.
ihode, vlsiinlce, časnika. ' slovenskem, hrvatskem, jtelku in drugih
VODSTVO TISKARNE A ČIAi
NAROČA VH^oFl
«aje vodstvo tiskarn« unljsko dalo prvo vrst«
s.n.p. j. printery
2857-59 SO. LAWNDALE AVENUE TELEFON ROCKWELL 4904
Tam so dobo aa Uljo tudi vsa nstmena pojasnila CHICAOO. mu.
Fe sklopu li. rodno hnavsadjo so lahko naroči m Ust Pioavoto tn pri^aodoaLdva. tri. fttirlaH pot Itanor isenodruštea k anl naroi
•■o letno naročnino. Kav pa člani ftf plačajo prt aaaamentv 81.20 sa tednik, ao Jlas to psIAAoio k naročnini. Torej sodlj nI varala. reči. da |e Ust prodrag so člana BMP J. Uat Prosvota Jo vala loatnlna In potovo |e v vsaki druftlnl nokdo. M M rad tttal Uat rsokdoa.
Pojasnilo«— Vaoloj kakor hitro kateri teh članov preneha hm član SNPJ, ali če se presoli proč od družina in bo zahteval sam svoj list todnlk, bodo moral tisti član Is dotične družine, ki jo tako skupno naročena na dnevnik Prosvota, to takoj naznaniti upravniitvu lista. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvota. Ako tefs ne stori, tedaj mora upravnlitvo znižati datum sa to vsoto naročniku.
•tva edini Smisel in vzvod. Ubij-te Boks in ljubite lepoto. Lepote edino linijo. Ta du*a jo je na* lit."
Kazal je »trmečim na Heleno in solze so mu potekle po licu. Iztegnil je roke po njej, toda omahnil je in padel in butil z glavo glasno ob tla.
Helena je zardevala na visokem stoluin se razgledovala po baru. Ni razumela ne ljudi ne budnih besed Konstantinovih. Popravljala si je v zadregi klobuček Mislila je na odurnega starca, ki jo čaka zaman tri preklinja z ustmi brez zob v tisti
kuharska knjiga s
recepti vseh narodov
HOVA IZDAJA STANE SEDAJ
/f si/3es 4*f stoppio
fMik
tudi v Joeilra naroda. Id m« le teka M pooobno v naeodL
Ta knjigi je peka) posebnega sa one, ki se zanimajo ca klanje in ae hočejo * njem čimbolj izveibaU in izpopolnili	^
■ ■ 1 '»i" " ■ Naročite pri	■■ ............