t<*tno tekoči račun it. 24. — ßonto cor rente con la posfa). Posametna sfov/JJta 20 Itottnk. ^ha/a vsaji pondeljek "J četrtett ob 8. uri J~ Predpo/dne. — wnezace/o/etolSl,., *• Polleta 8 L.,za bet it Wa 4 L. 2« inozemstvo ce/o leto iO L. "• naroSila brez ^Pos/ane naročnine se BO Oziramo. Vdgovorni uredn/k: mm mi a Stevilka 65 V Gorici, v četrtek 16. avgusta 1923. Letnik VI. flefrankirana Pisma s* ne sprejemajo Oglasi se računajo po dogovo- ru in sep/ačajo vnaprej List, izdaja konsordl «GOWSKKSTTWZE* TisJt. S. Spazza/ v Trstu. Uprava in Vrmdniitvo: u/ica Mameli 6. (prej Scuole). Strata je prinesla pred kratkim dopis, * katerem je ožigosal ugleden javni de- av«c eno največjih zablod naie civili- *°Me. Zavračal Je neprestane politične Mentate in umore, ki divjajo kakor ku- 9a Po Evropi in rusijo temelje moralne- aa življenja človeštva. V tej zablodl ^'opskegn duha pa je najstrahovitejšc °' da se politični umori še povellftujejo Qavdu6eno slavljo, da se atentatorji J0stavljajo družbi za vzor, da se tore) '«Sčajoči rod vzpodbuja in naravnos: J*va k političnim umoiom. Najvisja °Pnja nasilja : vničenje človeškena vllenja, je dovoljeno in celö hvalevred- °» ako ga izvr&ii radi ideje in ne i* a*adnih zločinskih nagibov. To je po- ^ evangelij moderne evropske civlli- cUe, ki žene člove&ki rod v njegovo Uk*110 vniženie> Postavite se v službo «eve- . e ^ßje», in dovoljeno vam je vsako na- Je> dovoljeno vsako grozodejstvo, do- 0 Jen celo uboj bližnika. Ta novi evan- . ' ic spremenil Evropo v klavnico a'h lastnih narodov. «V imenu ideje» Bonablja vecina manjdino, močnejši da- "okejsepa, zmagovalec vničuje pre- a9»nca. V NASPROSTVU Z LJUDSTVOM! ri,2ato ie na« dopisnik vzkliknil iz dna to Ne proslavljajmo političnih umo- Holi Re 8tavlia)mo slovenski mladini bö ^ulh ntontatorjev za vzgled ! Nnj PolitičMi Dinot delo Nomen, fašista, !to]feiö a11 Ju9oslovana- uikdar in ni- di,L 80 ne sme na* doraščajotl rod v tern *hl1 vzgajati! •Jo p. edino pravilno stali&ee naiega do- ilte *e «E^inost» zavrnila z najvef- «D) °90rtenjem. Označlla je pisca za ^ *afca», njegovi nazori, ki so neizpod- Kjjfln nouk kr&čanske morale, vzbujajo In°sti» «gnus» ! Ni Spod'°» Podali ste se na nevarno 1.) v« Has l Se postavljate v odkrito in ostro *lemt0tstvo z mlžljenjem in čustvova- ja °9romne vefcine slovanskepa naro- jj a **riniorskem. Vedite in zapomnitc j»^jjüsP°dje, da ne bo naie ljudstvo ^6j r Pfiznalo političnega umora kot ^Va?V° politicneBa b°Ja- Slovensko in lJU ko Mudstvo se v svoji dufii nasi- iijei^plra. in ga odklanja, ker vldi v ti,ej 2^o. Saj je menda že dovolj gorja tuu ^ nag narod od nasilstev, ki so Hh delali drngl na njegovi zemlji. Mva', 60liPodje, je morala nafcega ljud- °HaLNI TEMELJ NASE6A BOJAI ^ ii ile> da Bre v te* stvarl za vel!" Qhfaj^eIa Pravice, na katerih sloni ves I|i, j» n* boj naftega naroda na tej zem- *ig ,j? morete, gospodje, obsojati po- *l nldarodne3a doma» v Trstu, če je ra- Vtj nasilje dovoljeno ? All se )e ^°^lö DožBal Narodni dom iz navadnih % ^kih nagibov ? Ali nam niso vni- ** „fSe doniove pri Sv. Ivanu in Roja- Su adi l«*eje» ? In napadl na «Edi- Kf *}* se niso morda zvršill «radi ide- k%^ak° boste obsodili požig Krnlce, >^ Rri»ske dogodke, kako itevilne *^ÜI* in Požige v Istrl, ki so se vsi *H je «*adi ideje» ? All se ne zavedate, •*o? SB° va§em načelu vse to dovolje- ^^ti *no Pravico bi moqll Vi ugo- Ö^Ua* ök° bi se vsa ta nasllstva nr0" ^tbi !a pleiaenita dejanja, izvriena v V*tli ^ldel8» ? Kako bi se na podlagl **©! branili 7 Vaia načela nas- ^agovorniki političnih umorov protujejo miiljenju naiega ljudstva, se upirajo razumu, so v ostrem nasprostvu s krščanstvom in kar je odločilno : ruši- jo moraine temelje, na katerih sloni obrambni boj naiega ljudstva na tej zemlji. Ne načelo moči, temveč načelo pravice je tista duievna sila, ki drii na* narod pokoncu v tem težkem in neenakem bo- ju za njegov obstanek. V načelu pravi- ce, in samo v njem je naia nepremaglji- vost V njem je vsa moralna velicina naie borbe. Ne podirajte moralnih tal, na katerih sloni obrambna moč naftega ljudstva. Kasse godl po svetu? NanOniik hcrliiisk«1 vhulo knnrlcr Cii'no jo padH in nn ujcgovo Tin»st« je stopiln nova vluda pod prcdsed- stvom j)oslanca StreweiD.airn.a. To j<- najftirÄf» zasnovana vlada, kar jüi je kedaj imela. Nem-Piia. Vse stranko (Irž-ave. razon konuinistov i>n nario- nalfašistov, so podj»1]^ Stivscniaiiua. Nikdar ni fio imela neniška vlada ta- ke široko zaslombe1 v dcžoli in parla- niontu kakor soda.nja. To je polilifni kapital ¦neprrconljiv«1- važmosti. \7la- du, ki s<« je prcdstavila svetu. vtele- suje želje im zaiitev^ nialone vsejia nemškega «naroda. KakSen j' t>t i-imu uuv \«.-i--i L-lcdc ,ifil!'aiije iülitikc. Socialni disati 'notrncije [>osojilo v zlatu. r.e dobi država zla- to v svoje roke, se bo valuta zbolj- äala. KonCno mora vlada vzpostavi- ti v drätavi rod in mir. Noprcstaine stavke in sploh na.süja naj nelrnjo. Stresemann naj nnstopi z energijn proti vs-em, ki bi boteü motiti mir v državi. NiC ne sme gledati, &\™ r\° komunisti ali naicionalfasisti. T«i nolopa. vlade je nnjležja. ItadovfHlni smo. kako bo vodil no- vi kanc.ler nemško ¦politiko. Oporo ;•! ;i f\¦--ino \o]ik^ Ako jn bo znal sprelno izrabiti, )>o nje»ova vlada trdna i.n trajna. Angleži so spregovorili. Tikodni polo/aj berünske viable je ]>ostal še vigodnejši, ker sc jo Aiv glija končno odlorilu,- da javno obso- di francosko politiko v Porurju. Ni- kdar n.iso še Anylezi tako jasmo go- vorili. Iz Londona je šla v svet ai»- gleška spoiuenica, v kateri izjavlja- jo Angleži čisto odkrito, da je zased- ba rurske dežele po FrancoziJj pro tivna inirovjii pogodbi v Versaillii in da irnajo Ncmci prav, ie se u]>irajo. Borba nemskega naroda v l'oruj'jn je priznana za o])ravieeno. To pii- znanje je velike važnosti, ker ga j«1 napravila največja in nujuglediiejsa država na svetu. Vrse tlrzave, ki so odvisne (hJ Anglije &ü ki so l njo v prijateljskJli oi'mosajüi, bodo morale, xavzeti kolikor toliko jasno stalis'-r. I/.birati bodo »noi-n'c nc ve-č mcü uiiijo in i'ran. t.-iuveČ uied i lancijo in V'oliku i>j\umnijo. Xa«no je torej, da je napravila sponu-nifa Angležev v«'lik vtis j>o vsem Kvetu. Najljutejši uasprotnik Neuičije pri- znava javno, da je pravica na sira- ni Nemcev ! In že pribajajo vesti, da siireminja- jo nekatere vlade svojo politiko. Th- ko pis-( jo češki listi, da inislijo v ''ragi na rcvizijo dosedanje j>olitiki k^ijti Čelioin je m'iacjigor«' ¦•<<*¦<'*'< nasprotstvu z Anglijo. Posled ice angleške spot icm- nejo toi'ej post at i važne. i > pa Angleži ne niorejo spremeniti fr. fr co.ske politike, kajti Poincare je \v- ma.st in gre svojo pot naprej brez ozina na Anglijo. Ali 'naj napovedo Francozoin vojüio, da jüi jirJ.silijo k novi politiki ? Tako iUilei, Angleži ne niorejo iti in zato pojde vsaj treauU i)o Fra:ncija svojo pot naprej. Sele s cason» pp pokaž<'jo posledic' škega koraka. Na vsak nafin se pa bliža famco- sko-angleško zavezništvo cv'>""n" n<- izbežneiiiu koncn. Zopet nova stranka. Mussoliniju se je posree.ilo zadati socialistom nov udarec. PcSfica biv- š;h socialističiiih voditeljev se je od- T)-'la, ustanovüa svoj list «La (ü- ronda» in se pripravlja, da priklir-e v Zivljenje novo delavsko stranko. l'rograin teli «socialistov» je v bistvi; prijateljstvo z Mussolinijem. Posta- vili su si za cüj. da organizirajo de- lavce n& narod ni podlagi in da podpirajo saSistovsko vlado. Nova stra'nka, ki so misli ustanoviti, bo gotovo zelo Šibka in brezporaembna, ä to je za Mussolinija postranska stvar. Njegov glavni namen je dose ?.en: socialist! naj imajo zopet sit- nosti( ostanki njihovib orgsanizacij naj se Se bolj razbijejo, kakor so. I{(>s malok(!duj je doZivela velika delav- ska .^tranka take zaporedne poraze kakor socialist!. Prod par leti vsemo -,O(iji gospodarji držtive, (lane« ruz- I'ita ladja. ki jo že-ne vet<-r s?-ii!l«-Hia. j.)o valovj-;. D Annnnzio in vlada. I'oj'oi'au smo svojini bra\<-r- .,t da s« j' jiii ;>ostavil I/Arinuiizio na stran poimu-skih d^'lavcev ]»roti j.odjetni- kom in da so se zatekli kapitalisti k Mussolinijii, naj jim pomaga. To- da. D'Aianunzio je o«tal \n\n\ in ni lioU'l popustiti. Njegov uigleJI 'ju po«taviLa na stran ^ ia in podprla deiavce v boju proti podjetnikoiii. S t<-ni je Kjior re sen. Razvidino je torej .se en- krat, kaj pom<»ni dairies I> A/jilum/jo v državi in koüko ^e!ja j>ri fašistov- ski vladi. Hedko k<'daj je ]¦«•snik iigiul tako vplivno vlogo politirmem življenju svojega maroda. Kako inislijo v Jngoslaviji. Znani Jtalijainski f-asnikar Mario Nordio je prepotoval tc dni Jugosla- vijo, da se prepri-ča o miSijenju Ju- goslovanov gle naj)ačno in krivično nirtenje o na- S! drž.avi. Italijana v Jugoslaviji s«»prejinejo sicer vljudno in uiu ne store nlč žalet na. i>olitiko, .> fjevno razpoloženje v njifl>, da «e wJ- pn> med nami iin vami prepad. '¦HnlijH. je za Jügoslovane najboJj inicperialistiCna država v Evropi, trže pogodbe, ki .so jiii njeni )>ostavui z-a- stopniki sveöano fKxJpisali, lomi zve- stobo, na katero je pris^la. tlafi s sJastjo premagane -narode. Jueoslo va-ni govor*, da urnira Trst od Jako- k' in Kc pritožnijejo nad krutini raz imrodovaiijem. ki ga mi (Jtalijani) vr.iinio v Ifttri in na froriSkem, t«r govori^ o liiu/'pniStviT Rvojifi bratov itd.» Tak(- ,,! ,,;.i !:-..' iiji. J-w,,, .,L j;j; ,j, . njf jngoslovanske javnosti glede Ita- lije. Raj j' z Reko ? Glefle Reke pravi Nordio, da so Jugosloviani nepopustljivi. «Za vas, ltalijau«- —„ycavijo — i-. Ucu-.. idfii rui zabteva. Za n, ;¦!"':¦"¦ ' f zato /:¦ i ' iudi V tevo. < dite ki , ., živeti in diha «Rap ' : biti sj visna, Baroš naj pride pod Jugosia- vijo. Glede te zahteve so vsi: od srb- skili i'adikalcev do demokratov, od pravašev do Radicevili piistafiev vsi ed'ni brez majDianj6e razlike.» Celo srbski radikalci, ki so na vla- di — pravi Nordio — niso prijaz'ii Italiji. Oni pravi jo: «Italija boč<- z Roko poostriti spor. Zakaj ? Mi » r- vavimo že radi toga, ker ste nam odtrigali Istro. Italija je velesiLa, ki postxluje zemlje v sreu n. /nve. Una je rariila naso narorje razjasnl ? Tako jx>ro-ča Nordio italijanski javnosti o razpoloženju in migljenju Jugoslovaaiov. Ce jc vse res, kar pripoveduje laški Casriikar. potem St ran ^ «CJOMŠKA NTHAZA» bodo pogajanja v Hiniu. trajala dol- go in sporazum so ho le s težavo do- segcl. Slika, ki jo dobimo iz tcli ve- sti, ni prijazna. Med dveraa država- ma, ki sta sosedi, via da nezaupanj<\ Vsak Človek, ki tlobro inisli( si nio; u ieleti, da bi živeli obe sosedi v pri- jaznosti, kajti države, ki mejijo tako tesno ena na dru.eo iirvajo le ono \v.- biro: prijazinost ali sovračtvo. Brez- brižnost jo moigof-a samo pri drža- vaihi, ki so zelo oddaljen.p ena ocT druge; soscdje se sporazumejo ali pa •Crtijo. Mi želinio sporazum. *!uto je p:i potrebna širokogrudna polilika na obeh stränen. TYcba je med.sebojnc- P'ä spoštovanja in praviSnosti. N:. rodne manjškve mora jo biti v «'ni i. (Iruj*• državi vpo.števane, iincli mo- rajo svoje pravico, ki jih nibče no zatira. Sele tödaj nftstane zanpanjc in prijAznost, ki je predpojroj pošlc- nerr.ii podelovanju n:i- bral mod po.štnimi vslužbenci abiM- ške deželo, Plače so nicer slabe, toda zn u>!a- navljanj;1 italijanskiii otroških vrt- cev mod Nemci, je še dovolj požr- tvovolnosti. Protest Tirolcev. Zadnjič- smo pisali, da je vluda pre- povedala Tirolcem ime Tirolee, TiroLsko, Južno Tirolsko, tirolski itd. Ta prepo- ved je silno razburila tirolske Nemce, ki ljubijo zelo svojo deželo in njeno starodavno ime. Njibovi poslanci po«i- Ijajo «rojakom in vsom prijateljem Ti rolskega» proglas, v katerem pravijo: «Danes nam ne(preostaja dnigo, ko da vzamemo slovo od svetega imena Tirol- skega do onega dne, ko zasije na nas, brezpravne, solnce prave mednarodne pravičnosti. Če je bilo Tirolsko raztrga- no in se je Južno Tirolsko vkljucilo kraljevini Italiji, je naša domovina kljub vsem novim imenom ostala to, kar je vodno bila, naše Jnžno Tirolsko. Le s svojimi gorami b<> rninilo Ti- rolsko. Zadnjo besedo bo govorila zgodovimi.» Pojasnila {f'ede katolitkrga shoda. Da bodo vedeli naši ljudje, kako je na kat. shodu preskrbljenn s hrano; pri- občujemo nastopna pojasni!", ki jib daje pripravljalni odbor : Na posiv. prohranjevaine komisije so se oglasile naslednje gostilne v Ljubljani: gostilna «Pri Štefanu», Miklošičeva c.sla polcg «Ljiidske posojilnir.e», obed: jniia ineso, 2 prikuhi in kruh Din. 10, me.sto niosa pečenka Din. 13; gostilna v Rokodel- skem domu, Komenskega ulica, i.sta obeda po Din. 12.50 in 15 Din.; gostilna Jerneja Ložarja «Pri Kaplanu», Sv. Pe- tra nasip 19 prvi obed Din. 10; gostilna «Pri Kovn.ru», Kolodvorska ulica 27, pr- vi obed 12.50, drugi 17.50 Din. I'dcle^n- ci naj obištejo samo po komisiji prip<- ročene gostilne. Prehranjevalna komisija je pripra.- ljena zagotoviti ndeležencem popolno prehrano, ako ji do 22. avgusta javijo ^ja- naslov njenega načelnika število reflektantov ter obenem vpogljejo odgo- varjajoče zneske. Na prijave brez vpo- slano}?a denarja in na prijave. ki bi doš- 1c prepozno, so komisija no bo mogla ozirati. Priporočamo udcležencem, da si na ta način zasigurajo prehrano, ker sc sicer izpostavijo nevarnosti, da ostane- jo brez zadovoljive prehrane. Brezje. Mnogi vdeleženci bodo vporabili pri- liko kat. shoda, da gredo na božjo pot, na Brezje. Za te objavljamo sledeče po- ročilo pripravljalnega odbora : Na Brezjah bo sicer poskrbljono za sv. maše in govore ter sv. spoved. Vendar vsi ne boste mogli k sv. spovedi tarn. Pojdite čimvef: prcj doma ! Gg. dnhov- niki enega vlaka naj> se domenijo nrve(i scboj, kako bi se ustreglo njibovim fa- ranom in obvestite nje ter samo.st.an na Brezjah o tem. Gg. pridigarje si doloeite izmed svojih sami doma v dekaniji. Cas na Brezjah berete v voznem redn, ki jo upoštoval kar najvec polrebe romarjev. Na Bled ni bilo mogooe sestaviti vla- kov. ManjSe skupine in posamezniki naj sepeljojo tja'z osobnimi rednimi vlaki, <:O :>0l<>. Spočiti in naspani pojdite na pot, ki bo dosti naporna. Vsako priliko porabi- to, da so osvežiin in odpor.ijeto tako, da ne motite siwroda in pov/.rofalo zamnd. V Ljubljani bo pripravljeno za 15.000 oseb prenoCišče, tu
  • otovalo iz Tr- sta 30 furlanskih mladeničev, ki nima- jo v domovini dela. ne kruha. Pred nji- mi jih j<> 7.O. mnogo odslo, drugi jim I» i do slodili. Spopadü so se na Triglavu. Kakior sino })oročali, jcs Jjnl»Uan ska Oj-jnna sklnnila, do pojde 1^- aV' gnsta na vrJi Triglava in zasadi i;ll)l juguslovansko trobojnico v fflM* protesta proti Italiji. Laski listi P1' šejo, da se je tako zgodilo. Toda da bi se P0' rabila ali ugasnila. Sturzo v Gradežu. Že veči dni se nahaja Don sturzo v Gradožu, kjer uživa morske kopcili. l'rft' vijo. da so hololi nekateri vrori mla('c' niči dernonstiirati ,proti italijanskenu1 državniku. Stnrcjši fašisti so to Pre' prccili. / Vsem krftL. socialnlm dijakom I NaS glavni tečaj se bo vršil dne 22. »n 2:\. t. rn. na r:rnem vrhu nad Idrijo. ^>0" drobnosti so razvidne iz okrožnic ! D19' ciplinarna in moralna dolžnost je, & pride vsak tovarift in opornni so dml?c' ki jih morda okrožnica ni doseglft na sest.anek. Na dolo kršs-ansko ! Poroka. \' srodo dne 15. t. m. so je poročil» V corkvi sv. Ignacija. na Travniku $L' Anica Bratuž z g. Alojzijom Sardoce"11 podpredsocJnikom prosv. društva «W8' dike». Vrlernu mlademu paru naäe 's' krene častitke. Orožni list za palico. Nek. slovenski liribolazec se jr I'0' da I v Korc in vzel s soboj palico l žolezno konico. Kar srera orožn'^Hl ki poglcda zelo strogo na konic(| pal ice in ustnvi hribolaz-ca: <(^!' imato oi-o/.ni list ?» iti na stra/.i in zdaj naj tudi Harry skuša poprašati Nell. To mora storit.i in tudi ona bo uvidela, da je njen molk zdaj buy/, pornena. V lasttwi korist svojega oceta se zdaj mora izja- viti. Zanj kakoi- za nas je enako vazno, da preprečimo njegove nesreene na- klepe». «Jaz prav nir ne dvomirn, gospod Starr,» je odvrnil Harry, «da ne bi Nell po lastni volji ugodila vaStrn vpraAa- njem. Saj veste, da je doselej molfala le vsled morda prenežnega cuta dolznosti. Sedaj se gotovo ne bo ve,' l>ranila govo- riti, in sicer iz istih nagibov. Prav jo storila moja mati, da jo je odvedla v sobo. Gotovo je bila potrebna, da ae zb.> re, loda sediij jo giem iskat . . . » «Ni Ireba, Harry», se je oglasil odl()te in zvonki glas mladenke, ki j(^ prisl'1 so be. Nell je bila bleda; njeno oci so pi'i1'" da jc veliko ])rejokala; toda vidcti i bila odloena, da izvede, kar zahtev» tronotek. «Noll!» jo jo poklical Harry in i>"'" k rnludi dcklici. «Ljubi Harry», jo odgovorila Noll ''- ° bijajoco roko na pram zarocencn, «'^ morajo tvoj očo in tvoja mati in ti 7'V j deti vse. Tudi gospod Starr ne srnc bl^ v nejasnosti glode otroka, ki ga jc vjra l.r.0 liro, o0vci in mcsarji lakoj sledili svojim Roparji v trnovskcm gozdu. ^e no aoiei.ni Ludvik (Iniden r/. Lokve 'I'1 Trnovom je fiel v soboto zvef-cr proli •ePov(inu. Sredi ccste so mu prckrižali Po* trtje roparji z obrazi, eden je držal kstI^okros v rokab. No zahtevo roparjev 'e J° Omden ustavil. Roparji so mu vso Jphrali, 3200 lir in vso obleko do golcga. ato so odšli, nagi Cruden pa se jc prestrasen vrnii v mraku domov. Drnpi vc(v:er so ravriotako ustavili 1 ''ksa Podgornika. ki pa jo roparjom Sre<;no ušoI. V Benctkah Jl- z^oro\aio 70 zastopnikov vojnih ožko- ^ovancev. Sklenili so rcsolucije : 1. r°8ti obligacij nai so. zvisajo od 3/4 tin Ko/ _ -. . . o/". — 2. Naj sc pospefii plačevanjc ^ Quinine. -¦ Jaano je, kakšno krivico jl'J0 tisti oškodovanoi, ki šo niso pre- ' °dškodnine : nje čaka pepirnaia ißacija, oni pa ki so odškodnino žc . eJf;li. so dobili tfekof-i donar. Seveda '{;"iin. mosečne Casino pokojnime. 'ki starfok, ki uživa lo skroiihno ';iviio pon/.ijo, jo s loin rošon vsoli •atovija]niii skrlti. Cast, vsem ki so lišojo üsli, da je Mus- solini poslal v Pulo nokega gospoda Hol/.onn, da nnj'.ravi mod saSisti rod BinillRIIIIIIIIIIIIIIIinilUMiliD«! Sirite „GoriSka Straža" l^aj je novega na deželi "UT0VLJE. Sl lltJdo]jo 5. avgtista so je tu vräilo UU °Sn° odkritjc in blagoslovljenje spo- |. "ka pokojnogn. brigadirja dutovlskib j'rfll»inorjev Ivana Pircbija. Pokojnik in > ^trogo pravičen in človekoljuben ]() • ^'adel je kot žrtev svojoga poklica s," JlvKusUi 1. 11)21. v Skopem, zndol od 1(1 iz roke zločinca. - „r a ^g\i prcd rorkvijo so je okoli 10. l>r zllrala štcvilna množica kmefkogn. je | !IV!ll«tva in razne gospode. Prisotna Vj s' a Cetl1 karabinorjov v svečani opra- ^.' asistov.Hka nnlica, uradništvo in ra/.- sko OstoJanstv('»"ki. Ciodbe so sviralc; i;., ° n('Prot,rgorna. Na vsaki strani 1r- •I . "Hi slavoloki, bilo je vso okrašeno ()(i ^^nimi zast.avami. Prvi stopi na i|(), ^uiovlski župan g. Zvab. V precej l,r. °'n Kovoni so spominja ])okojnogii koj.' nJ"'i kot pravicoljubncga in člove- trijr 0Ra moža> ki Je skrliol za red in lj,,. lrie(I prebivalstvom. Zato se ga 1;,,] ' v° hvaležno spominja, kcr zna koi ^0f ,r'en na'"»»d coniti tudi vrline dru- sta , Ca> Njegov govor pa razen nokaj *tttu i v 8redi nl bU v slovenskem Jo- r'ik ^tt'o g. /,npan odkrije spome- sCin ö^° slovonskim napisom, dubov- HGr Ka ^lagoslovi. Drugi je govoril ge~ ljuj . ^arabinerjev g. Paolino. Proslav- %%. 5j|° l>°kojnika kot častno žrtev svoje- |iref ^nu- Tretji jc govoril scžanski pod- 'e v ^r< ^vian. ()l>a sta govorila sevc r'ls!UrnaSkcTn Jc"/iku- (la JUl li»JstV0 nl v°hj e*°" (l" P°dprcsokt je v svojem go- kov I)ok°jnika stavil v vrsto mueeni- li] ^ Mavo in velifino Italijo. Pobva- \>t[ ^ prebivalstvo ah sodelovanjc Po«tavitvi spomenika. Ljudstvo jo pokazalo svojo zrelost in razsodnost, kor zna coniti tudi })lemcnitost in zasluge drngorodca. Ko l>i bilo vo<- lakili mož mod nunii, kot je bil blagopokojnik, l»i naše ljudstvo inirnejše dihalo in l»ilo » sodiiMjiin stanjom zadovolnejšc. BILJE. Vcei'aj '»a Voliki Šmaron ho jo poročl- !a gdč. Marija Fornazarif: /. g. lludi-jem llratu/.om v/. (lorice. Obilo srofo ! MIRF.N. Slovonsko izobraževalno drugtvo v Minm — ponovno spominja obfinstvo na svnjo veseliro, ki jo prirodi prihod- njo nodeljo 19. t. rn. ob '.\)\ popoldno na dvoriSčii Čevljarsko zadruge. V pro- gramu jo zanimiva Nnfi^eva komodija «Svet», petje, tamlmranje in drnge za- bavne toi'.ke. Svira domaoa godba. PLANINA prl Vipavl. Malokdaj se oglasimo v vuscm listu g. urednik, in še dancs prihajamo z žalost- nimi novicami, da imajo nasi kmetjc obilno poljskega dcla in da vsled toga s))i na.šo dniištvo v trdnem spanju. Pri- rakujomo pa, da ]>ride 6as, ko se bo vzdramilo in si zidalo še bolj trdni te- mclj. V bližnji vasi so se spremenili prvi dolavci za obnovitev društva «Ostrl Vrh» v podpornikc plesa. To smo vidoli posebno 8. julija 1. 1., ko so je vršil ja- ven pies na dvoriätu. In tako gre naprej nedelja. za nedeljo v naši okolici. Kam plove našu mladina ? Cas bi že bil, da bi ti neumni plesi konf-ali in bi so mladina poprijela no- vega dela, ki bi bolje vplivalo na njih /.dravjo in moe. GOSPODMRSTVO. Vinoaradniitvo Juaoslaviie Naši vinograd'iiiki so v veliki kri/.i im. se trudijo, d,a bi svoje vitrio i/vo /.ili roz mojo. Iskati morajo torej trg pj-edvsem v sosednili dcželalj. Po- trobno je zato, da pozna naš vino- rojec stanje vinogradni.štva v bliž- ¦njih državab. Vsled tega priobčuje- iiio v inastapnem ziainimiv člainok o vinogradništvii Ju^oslavijo, ki izide ji!tri kot uvodnik «Gos-potlarskrg« lista». »Vinogradništvo je v Jmsoslaviji zeLo važna knu»tijska .i^anoga in h<> postala 4»koraj gotovo v bJižmji J;o- doönosti še važinojša. FcKlwbj-o in zemlja odguvarjata vinski trti in ako bo dobilo vino še svoj 1rg, Jiocli- si v notranjosti ¦države ali zuriaj, bo v.inqgradnistvo gotovo cvetelo. Daniašnjo stanj« viinogradinistva jc približno siedele: Na uajvisji sto- pinji se nahaja vinogradni.štvo v Sloveniji kjcr pi-idelajo okoli % m\- ljona hl. vima. Kranjska dožoJa pri- delia v navadtnib letiJi toliko vina. kot ga navadno popije; verndai* se pa predvsem v Ljubljano še nekoliko vi- na uvaža i«n sicer prodvsem iz Ba- iiiata (Vršac, Bela Cerkev), nekoliko tudi iz Srbijo (Smoderevo). fttajorska ii"a zina'ne Slovenske »gorice, ki rode posebno med. nemškim narodom zjia- ma vina, kot so Ljutonieržan, Jeru zaloničain. itd. V splošnorn ini.a Štajerska lebno procej v»na u\. izvoz. T,a izvoz j« bil obrnjen predvsem ])roti scveru, v Gr-adec in na Dunaj kamor pa je danes vsled inovib poli- tičniji. razmer skonaj jyoj;okioma ot:ie- mogočon. To je tuxii razlog, zakaj so občutili in §e občutijo vinogradriiki v Sloveniji pribliz.no etnako krizo, kot n.aši vinogradirüki ali jia še bolj. Njihov položaj oLežava incdvsem visoka proizvodnja drugiih' opojnih pijač, kot satljevca in ž^anja. V Ili'vatski se vinogiiadmištvo iz leia v lieto l>olj razvij.a in se bo proizvodnja gotovo visoko dviginila. Dobro viino se dobi posebno v okoli ei Varazdina, S-remskili Karlovic in Star«1 Pazovc, pa tudi dru^god. Hi-- vatska pridola prililižno toliko vina kot Slovetnjja. Vojvodinja (Bačka, Banat im Ba- ranja) rodi tudi mnogo viina. Poseb- no je »nano vino iz Bainata (Vr?ac, Bola Cerkev). Kor so je vkio tiakoj po vojni zolo labko jrodalo, je lain 1 i'ocej novüi iiasadov. Vina so l>olj lalika, skoraj vsa bela. Letaa proiz- vodinja znaša okoli ^ miljona hl. V Bo^ni je zelo nialo nasadov, za- to pa jib je v>eč v Hercegoviini, pred- vsem v okolici Konji« in Ljubu.ški (anane cigarete — tol)ak). Srednja proizvodnja dosega okoli 30—50.000 bl (kolikor kraškega terana). V »plo.šnein Bosanci vino uvažajo, predvsem iz Dalmacije. Da se Tii vi- nogradništvo razvilo v Bosni, je glavni razlog ta, da je bila zemljn inajve-C v posesti bogatasev inusli- manske vere, ki prepoveduje uživa- nje alkohola. Dalmacija je »mana viinorodina do ^ela, ki pridela letno okoli 1 miljona hl dobreg«, ernega vina. Vinograd- nistvo je razvito skoraj v celi dezoü. posebno doiro kapljico pridelujejo ma mekiatlerüi otokil». Pre>d vojno so popili inajveč dalmatinskega vina v jadramskib ol.unorskib mestijhi in na Indjali. Trst jo po[)il okoli 1/5 celotno proizvorinjo, nekoliko mainj Pulj, mnoigo pa tudi druga mesta. Danes povzrosia v Jugoslaviji dalmatinsko vi'no procojšnjo konkurenco drugim vinom, vslod -Cesar so udarjeni Dal matinci in ostali jugoslovanski vino- gradniki. Pri Slovoniji smo rp>kli, da uv«*a nekoliko vina tudi iz okolice Smede- revoi^a, mesta ki Joži v j.odonav .ki Srbiji. Proizvod«nj.a Hrbije <]• okoli Y>¦ liiiljona hi \ vrste, dobje in slabe. Vi., je v .Srbiji komaj v jjovo-jÜj ioi labko jirepriöanj, da ae bo } . vodnja Srbije zelo visoko dvir m Jo rnncvgo pokraji'n, katerib ]>< vitnogradriištvu p-opoltnoina o^lc rjajo. Danes stoji v 8rJ>iji v ništvo sicer še na zelo mizki . — r&zen v Podonavju — a se v. v leto bolj izij:opohijuje in bo S> ona de/x'la, ki ne )>i izvažala velike količi/no suJi»h sliv živine, žita in niedu, ternv..... mnoigo vina. Ta je razunriljivo po- sobno se vslou ' kor niso tl. frosloviansko .. nijo še sl nič izrabljeria in so v minogih ].• Mace-donije j»ribližno isti i>r«dj>" za vinograd/ništvo, kot v gor1 Brditi ali pa v Vipavski dolirii. i>o sedanji trtni na^adi so v Macodoniji Ae rexlki, ker mi Tur-Cija. v katore obiasü so najbiajala Macedonia ga vef-in.om.a zigofrčali in do- bili na ta mačin g(^to hi sladko te- koCimo. So si paC tako pomaigali. kor l>j>opoveduje Mobamwl svojoniu niku uživanje alko;liola. Skniaj vo je Macedonija ona j)okrajina Ju- goslavije. ki gospoidiarsko ni sV oridelkov in met! temi po«ebno inrio- go iiiajžlabtnejAoiga sad ja, pa tudi dobreg,a in mo6ru?gia vina. Tak bi bil poloÄaj vinogradinistva v Jugoslaviji. Na druigom nn-stu pri- našemo statistiko vina j>o različnib državab sveta, mod katerimi zavzo- ma Jugoslavija glede proizvodnje vina eno prvib mest. Bačunati mo' ramo, da pridola J^goslavija lotno nad 3 miljorio bl. vina, od kateriilii I)oi»ijojdoma okoli 2/3, ostalo bi mo- gla izvažali. Glede \nje ve!ja pri- bližno isto, kot glede nas: Slabotina vima so morajo mlpraviti pažnjo pa bo moral a posvetiti proizvodnji do brih in moČnih viin. To bo dosegla z opustitvijo gojerija vinnko trte laiu, kjor razmere niso •uajuigodiriejö«?, kjer pa so ugodno, z odbiro dobrih vrst in dobrim kle-tarstvom.« R. Svetovna vinska lctina I. 1922. Kvropa: Francija m,mXianijH 2r>.r*(K).(KK) » Port ti gal ska 5.W0.000 » ! Ogrska 4.800.000 » J\igoslavija -i,.fi00.0(K) » Nemrija 3,400.000 » (Jrrija • 3,r*(K).(J00 » Unrrmnija z Besarabijo 1,s)00.(XK) » Bulgarija 1,100.000 » ftvica K00.0OO ., s:eftkn 7OO.(KK) » Avstrija -MKJ.ftfK) » RiiHija Afrika: Algerija (franc.) 7,473.000 » Tunisia (franc.) !Vf0.000 ., Kap TKJ0.000 » ^Kipt '^.000 » Amerika: ^ilc 5,500.000 v Argentinija 4,700.000 » Brazilija WW.000 > Pert SRO.OOO » Uruguay 1W.000 v Stran 4. «GORIŠKA STRAŽA» Bolivija 70.000 » Meksiko 9.000 » Kanada 2.000 » Australiju iiO.000 » Iz Azije nimamo tocnili podatkov. Predstoječe številke so zvete iz Iran- cn.skeg;i lista »Moniteur vinicolo.« ;i go- tovo niso glede nekaterih držav (Nem- čija, Jugoslavia, Ogrrska) ätevilke v redu. Zadružna zveza v Trstu priredi I novembra i'n decen>l>r;> t. 1. zadni&ni tečaj. Oni, ki se žHijo vdeležiti teča- ja, so naprošeni, da so naznanijo pri kaki zarlni.iri. adiiio^no pri zvezi sami. _—o----- VALUTA. On« 12. avgusta >i dal ali dobil: za 100 dinarjev — 25--------2520 1. u 100 avatr. kron — 3-8 — 34 it. » 1 dol»? — 23-85 — 2845 1. u 1 funt 10ti-iJO — 10710 1. PROSVETNA ZVEZA. Avče. \edelja 5. avgusta je bila ietos res pravi naš prazniK. Dan, ki izvabl novanju godu «Marije Snežnice» Dan Na- clavčami, jo letos kronala veselica «Izobr. ami, je letos kronala veselica «Izobr. društva v Acah», ki je to pot prvič na- pravilo večjo javuo prireditev. Pri pri- reditvi jo sodcloval tudi «Tamburaški krožek» iz Kanala, ki je izpolnil odmorG z jako lepimi skladbami. Izrečcna naj mu bo na lem mestu iskrena zabval.i za sodelovanje. üb tßj priliki so odboi- ciruštva zahvaljuje tudi vsem drugini, ki so pripomogli, da je bilo dništvo kos svoji nalogi, v prvi vrsli pa č. g. župnl- ku Trdanu, g. L. Nanutu in g. J. Bav- dažu iz Kanala. llvala pa tudi Vam, fantje in dekleta, za požrtvovalnost. Ko- rakajnio krepko po tej poti naprej in vsakdo poref-o, da je avška mladina ne- kaj vredna. PROSVETA. Krekovi izbrani spisi, I zvezek. Izšel ja prvi zvezek Kiekovih spisov, ki nam bodo odprli pogled v dusevno življenje tega velikega moža. Nujno pri- poročamo vsem Slovencem, da si naba- vijo knjigo, kajti naSe največje mo/e moramo poznati, <"e bočemo biü pravi sinovi svojega naroda. Narod, ki svo- jih mož ne pozna in ?><'! ni vreden, da živi. Druätvo Krek je po^lalu v javnost obvestilo o novem spisu, v katerem na- znanjo: Knjiga se dobi razen pri Novi založbi v Ljubljani, Kongresni trg 19. ki je prevzela knjigo v komisijo, sedaj tudi že v prodajalni Kat. tiskovnega društva v Gorici. — Vsem, ki se za kuji- go zanimajo, sporočamo da se z malo izjemani knjiga doslej sploh ni pošiljala na ogled. Kdor je želi doWti na ogled, naj se obrne na Novo zalo/bo v Ljublja- ni. Naroc.'i se i»a knjiga lahko pri vsaki knjigarni. (Cena 45 Din zu broširan izvod. 56 Din za flno vezano knjigo. Po pošti 2 Din več.) — Društvo Dr. .!. E. Krek, ki je knjigo založilo, nimu prav ntkakih red- nih dohodkov, paö znatno izdatke z vzdrževanjem hiše, ki tvori Krekov mu- zej. Doslej se z malo izjemami Se ni nik- dar obračalo na širšo javnost s proänja- mi za podporo. S to knjigo je botelo naši javnosti dokazati, da res dela, in podporo zasluži. Kdor knjigo naročl, podpira s tem tudi potrebno kulturno društvo. — Društvo Dr. J. Ev. Krek. Oruštvene vesti. RIHEMBERG. Ob priliki birme priredi tukaj5"ji tamburaški krožek veseliro z mesnnim \spoi-edom. Igrala so bode Štokova bur- ka «Laži zdravnika» in pele se bodo razne pesmi, ki jih bodn izvnjali raznl bralski zbori iz okolice. Za obilno udeležbo se priporoča Krožek. BOVEC. Pevsko društvo «Rombon» priredi v nedeljo dne 19. t. m. v garaži družbo S. A. P. burko v treh dejanjib. Odbor. VOGERSKO. Veselica «Bralnega kmečkegadruštva» Lijak na Vogerskem, katera se je ime- la vräiti prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. je radi bližnjih prireditev preložena na 2G. t. m. Na vsporedu je drama v treh dejanjih «Pri hrastovih», petje, kuplet in srečkanje. Pri veselici sodeluje «fiod- beni krožek iz Gorice» in bratska dru- ätva iz okolice. odho)-. IDRSKO. Tukajšnje «Bralno društvo» priredi v nedeljo 19. avgusta svojo poletno vcseli- co. Na vsporedu bodo J. Štokove «Laži zxlravnika», burka dvodejanka in petje. Med odmori igra domaca godba. V slučajti slabega vremena se bo vr- šila veselica prihodnjo nedeljo. Da boino rejeni in zdravi Sezimo po hrani pravi: Kupujmo zato Pekatete/ So najceneife. kerse zelo nakabaiD OGLAS. Kdor ve. kje se nahaja der^ek Stanko Mateli?, roj. 30. sept. 1907 na ltavneh pri Livku, naj takoj naznani, vljudnn prosimo, knracijskemn urada Livek pri Kobaridn. Dcček je bolj majhne posla- ve, nosi rjave hlače, grnosiv jopič" in ru- jav klobuk. Od doma je šel v sredo 8. avgusta. S seboj je vzel črnega psa z bo- ld liso na čelu in okrog vratu. FRANZ STERMAN Kobarid. Priporoöa sl. občinstvu evojo dobr<; založeno tr&ovino, namre-č kuhinjsko posode, barve, lake in firnefee štedil nike za vzidanje, ža^c, sekire, oapiiK' iz aiemških tovaron. VABILO k rednemu obč. zboru «Kmečke hran. in poH. v Števerjanu, ki se vrsi dne 26. av- gusta v Dvoru ob 4. uri pop. Dnevni red: 1.) Poročilo nadzorstva in načel- stva, 2.) Odobritev bilance za 1. 1922. 3.) Čitanje revizijskega poročila. 4.) Spre- membe pravi 1. 5.) Slučajnosti. Načelstvo. Kmetovalci! Kdor želi TOMAŽEVO ŽLINDRO, kalljewo sol all druga umetna gnojlla, naj Hh naroCi pri domači hra- nilnlcl all zadrugi, v goriiki okolicl pa pri Zadružni Zvezi v Gorici Corso Giuseppe Verdi 37, I. nadstropje. ZAHVALA. Ob prebidki in prezgodnji »mrti naSe ljubljese ALBINE izrekamo za izkazano soOutje vfrava «(io- riäke Straže». Širite Naročajte Berite „GoriSko Straio". Prodaja na obroke, j S prvim septembrom se otvori veliko skladisče «Rnteale» (glavni sedež v Trstu) i Via Duomo 5, IF. Manuffikturno blago, obuvalo, perilo, domače in tuje blago, suknje, | dežni plašči i. t. d. j IzgotOVlJenO obleke po meri za dame in gospode. -— Krojačnica prvega reda. Cene ugodnc za uradnike in delavca. | Ppodaia na abroste via Duomo 5 // i TEOD. HRIBAR <,„„ GORICA ------— Corsu Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.)------= Vrelika zaloga češkega platna iz znane tovarne Regenchart & Rymaitn» vsakovrstno blago za poročence kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene imerne I PODHUŽrilCR LiBbljanske kreditse \i\\\ \ (nid Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon &t. 50.------------- Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica CENTRALA : Reeerva S H S! in reaerve: LJUBLJANA kron 80 MILJONOV ----------------------------- 64 MILUONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4V/0 Na daljäo odpoved ivezane vloge po dogovoru. Nakvp in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. - Izvršuie vse v bančno stroko spadajoče posle najkalantneje.