olenisTdt list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Leto III. — Štev. 52.
NOVO MESTO, 30. decembra 1952
ČETRTLETNA NAROČNINA 100 1)1 N
IZHAJA   VSAK  i' H I K h
od tedna do ledna |>anes ve ves svctf da sta resnica in pravica
na naši strani
Preden je Generalno skupščina OZN prekinila delo in bo nadaljevala sedmo zasedanje po 24. februarju 1953, je obravnavala še avstrijsko vprašanje. Razprave se ni hotela udeležiti Sovjetska zveza, toda ostale delegacije so sprejele sklep, naj velesile čim bolj pospešijo rešitev tega vprašanja in sklenejo državno pogodbo z Avstrijo. Po dosedanjem zadržanju Moskve, ni velikega upanja, da bi se preveč pomujala in pristala na umik svojih čet iz Avstrije, ki jo med drugim prav temeljito izkorišča. Znano je, da so v sovjetski coni Avstrije petrolejska polja Zisters-<torf, katerih proizvodnjo cenijo v letu 1952 na 2,23 milijonov ton, od česar so si sovjeti prisvojili 1,18 milijonov ton. Pa ne le zaradi gospodarskega izkoriščanja, tudi iz drugih vzrokov so Moskvi ne zdi zapustiti Dunaja, predvsem pa, ker ima izgovor, da zadržuje svoje sile v satelitskih deželah in tako laže izvaja svoje temne načrte.
Ljudi, ki poznajo raznovrstne ma-hinacije Sovjetske zveze, niso prav nič presenetile besede Stalina, ki je pred nekaj dnevi ameriškemu novinarju izjavil, da bi bil pripravljen razgovarjati se z Eisenhowerjem, češ da ZDA in SZ lahko žive v miru in sodelovanju. Ta tako imenovana Stalinova »božična mirovna poslanica«, kakor so intervju krstili v svetu, je za Moskvo propagandno preračunano sredstvo, ki so ga v Ameriki pograbili kot senzacijo, da bi z njo časopisi postregli za praznike svojim čitateljem. V urednišUnh ameriških časopisov niso mogli Stalinovih odgovorov niti natančno prevesti, čeprav gre v takih primerih za zelo dvoumna izražanja, tako se. jim je mudilo natisniti besedilo v božičnih izdajah. Eisenhoiver in ostali bodoči vodilni državniki ZDA snloh niso še skrbno razbrali kremeljske uganke, ko je že bila z debelimi črkami natisnjena v milijonskih izvodih ameriškega tiska. V naslednjih izdajah pa so se pojavili dvomi v iskrenost Stalinovih ponudb in na splošno poudarjajo zdaj v svetu, 6a. za vsem skupaj tiči snubljenje, da bi si velesile razdelile interesne sfere, po čemer Moskva že iza časa medvojnih konferenc stremi.
Javno mnenje se predvsem sprašuje: zakaj SZ nadaljuje z napadalno politiko hladne vojne proti drugim, državam, zlasti proti Jugoslaviji, zakaj je odklonila indijski predlog za rešitev korejskega vprašanja; zakaj vedno močneje pritiska na Kitajsko? Ta dejstva dokazujejo, da je najnovejša Stalinova izjava samo taktičen manever in imperialistična poteza, kakršnim ni mogoče zaupati.
V času splošnih diplomatskih počitnic pa je le še Pariz poskrbel za večjo politično novico. Pinaueva vlada, ki je bila za francoske razmere kar dolgo na oblasti, je podala ostavko. Vzrok je že star — finančna vprašanja. Pinay je sicer v prejšnjih mesecih izvedel nekaj uspešnih reform in užival precej časa zaupanje v parlamentu. Toda državna blagajna se je vse bolj praznila in dosegla štirikrat večji deficit, kot so ga imeli pred dvema letoma. K odstopu so precej pripomogla tudi trenja v vladnih strankah. Pinay ni našel več poti naprej. Zdaj iščejo novega rešitelja. Nekaj znanejših politikov je že odklonilo sestavo nove vlade, tako da bo Francija pričakala novo leto brez nje Pa tudi sicer nima posebnega upanja, da bi se kmalu znebila težav, ki jo tarejo že vsa povojna leta.
V torek, 16. decembra, je maršal Tito obiskal Smederevsko Falanko, kjer je v tamošnji tovarni vagonov delal kot kovinar nekaj mesecev leta 1926. V veliki dvorane tovarne, ki nosi zdaj ime junaka NOB »Dragoslava Djordje-vića-Goše, so se zbrali vsi delavci in mnogi prebivalci mesta, ki so z navdušenjem pozdravili maršala Tita. V svojem govoru je tovariš Tito med drugim dejal tudi tole:
»Naša država si je zaradi visoke zavesti naših narodov pridobila velikanski ugled v svetu, tako med vojno, ko se je borila v trdnjavi fašizma v Evropi sama, srdito in vztrajno, ko so naši narodi prelivali kri zase in za druge, za svoje dobro in za dobro vsega človeštva, kot potem, ko so naši narodi po končani vojni, ne da bi čakali, da bi jim pomoč padla z neba, z lastnimi silami začeli graditi, kar je bilo porušeno, začeli industrializacijo ter storili velikanske in nadčloveške napore, da bi se dvignili Iz zaostalosti, ki je stoletja tlačila naše narode. Dostojanstvo našega ljudstva v vseh vprašanjih, kadar gre za biti in ne biti, kadar gre za neodvisnost, svobodo in čast, to dostojanstveno stališče vliva ugled in spoštovanje vsakega naprednega človeka na svetu do naših ljudi, do naše države. Vse to je povzročilo, da gledajo danes na našo državo kot na močnega čini-
telja v svetu, činitelja pozitivnega, konstruktivnega, naprednega značaja, ki se bori tako za svoje svobodno življenje kot za mir na svetu in enakopravnost med narodi.
Na VI. kongresu smo osvetlili dosedanji mednarodni položaj in stališče naše vlade In naših narodov do mednarodnih vprašanj. Delegati so odobrili delo CK, osvojili njegovo stališče kot stališče vse Partije in vseh narodov naše države. Naša vlada, naša ljudska oblast, sta si prizadevali, da sta vedno dostojanstveno branili koristi naše države, da ne bi kupčevali z interesi naših narodov, pač pa srno navzlic pritisku od zunaj in navzlic raznim grožnjam trdno stali tam, kamor nas je postavilo ljudstvo, in se borili za svoje pravice, za svoj prostor v družbeni skupnosti na svetu.
Tovariši In tovarišice! Eno izmed glavnih vprašanj je bilo vprašanje našega boja proti sovjetskemu pritisku, proti poskusom, da bi spravili v nevarnost našo neodvisnost, da bi ponovno zasužnjili narode naše države. Na kongresu je bilo ugotovljeno, in to vidi lahko vsak naš državljan, da smo pri-
Slovesno smo proslavili Dan JLA
Tudi letošnjemu praznovanju Dneva JLA so se še v večjem številu kakor doslej priključili pripadnikom naše Ljudske armade delovni ljudje Dolenjske. V številnih proslavah in akademijah so predvsem sodelovali z vojsko rezervni oficirji, mladinci predvojaške vzgoje, člani in predstavniki številnih organizacij, društev in ustanov. V Šentjerneju, Kočevju, Novem mestu, Črnomlju in drugje so obvezniki predvojaške vzgoje še prav posebno in lepo proslavljali letošnjni Dan naše herojske vojske. Na mnogih proslavah so bili najzaslužnejši obvezniki predvojaške vzgoje in njihovi komandirji pohvaljeni in odlikovani za svoje zvesto delo,
V Novem mestu je priredil simfonični orkester garnizije in Doma JLA že 18. decembra obširen koncert, o katerem prinašamo danes posebno poročilo v kulturnem pregledu našega tednika. Poleg vrste akademij ter proslav v okraju je bila osrednja in najbolj
I številno obiskana slovesna proslava, ki je bila v ponedeljek, 21. decembra, zvečer v Domu JLA v Novem mestu. Tako množično obiskane prireditve v Domu doslej vsa leta nazaj še ni bilo. O prazniku naše revolucionarne Jugoslovanske ljudske armade je govoril polkovnik Savo Trikič, z bogatim kulturnim sporedom pa so sodelovali simfonični orkester Doma JLA pod taktir-
I ko kapelnika Tomaža Zajca, pevski zbori učiteljišča pod vodstvom tov. Toneta Marklja, gimnazije pod vodstvom tov. Jelke Kastelčeve in vojaški pevski zbor novomeške garnizije JLA, recita-torji /ojaki in solist Sbil, Za predstavnike oblasti, delovnih kolektivov, ustanov *n organizacij je bilj prirejeno na DAN JLA skupno kosilo v Domu JLA, po katerem se je razvila med pripadniki vojske in številnimi gosti prisrčna zabava. Podobne proslave so bile v vseh večjih krajih Dolenjske.
Ob prazniku naše vojske v Črnomlju
šli Iz te borbe kot zmagovalci, čeprav smo številčno mnogokrat slabejši, zato pa smo moralno mnogo in mnogokrat močnejši.
Minil je čas, da bi morali prepričevati svet, na čigavi strani sta resnica in pravica. Danes ve ves svet, da ni na njihovi strani, pač pa na naši, in danes vsak pošten in pameten človek lahko vidi, da nismo mi tisti, ki ogrožamo njih, pač pa da oni ogrožajo nas, saj je logično, da 15 milijonov ne more ogrožati 300 milijonov, čeprav so oni stalno kričali, da jih ogrožamo. Ne, hranili smo sebe in branili se bomo tudi v prihodnje, razkrinkavali in opozarjali pa bomo na vse tisto, kar pri njih ni dobro, In na vse, kar povzroča motnje ne samo znotraj njihovih držav, pač pa tudi na vsem svetu. Čeprav smo majhen narod, imamo moralno pravico povedati tudi tistemu, ki je številčno močan in velik, da to ali ono dela nepravilno, naj se človeštvo ne trudi, da bi ponovno zavladal srednji vek, pač pa, da bo med narodi, med ljudmi ustvarilo boljše, lepše in enakopravnejše odnose. S tega mesta lahko danes povem, da smo to orjaško borbo, čeprav smo daleč slabejši tako v propagandnih kot v drugih sredstvih, vodili z uspehom prav zaradi tega, ker imajo naša država, nova Jugoslavija, in naši narodi mnogo in mnogo ter vsak dan čedalje več in več prijateljev na vsem svetu. Danes je Jugoslavija svetel zgled vsem zasužnjenim narodom; tistim, ki še niso svobodni, kako lahko majhen narod, če je našel samega sebe, če se zaveda svoje mori. brani in ubrani svojo svobodo, svoj razvoj in fvoje mirno življenje. To je tisto, kar dela našo državo privlačno, zaradi česar je mnogim ljudem, zlasti delovnim ljudem vsega sveta, spet vrnila zaupanje, da so vendarle možnosti, da se ustvarijo boljša družbena ureditev, boljši družbeni
odnosi, boljše življenje za tiste, ki danes trpe, kajti bil Je čas, ko je Sovjetska zveza po propadu Hitlerja začela pritiskati na nas in na druge narode, in ko se je vnovič zagrnila noč srednjeveškega življenja in so ljudje začeli izgubljati zaupanje, da bo mogoče ustvariti kaj boljšega in lepšega. Danes je pokazala majhna Jugoslavija, da so ljudje, če so složni, če teže in delajo v eni smeri, da bi ustvarili boljše življenje zase, lahko zgled drugim, da tudi drugi gredo po isti poti. Primer Jugoslavije je ponovno vzbudil pri ljudeh zaupanje, ki ga je bila porušila Sovjetska zveza s svojim ravnanjem.«
V nadaljevanju svojega govora je maršal Tito dejal:
»Spremenili smo ime Partije in jI dali ime Zveza komunistov Jugoslavije. Tega nismo storili, da bi zbledela vloga in lik komunista, pač pa, da bi dvignili to zvezo na višjo stopnjo in ji dali tisto smer, ki jo mora imeti pri današnji stopnji razvoja naše države, razvoja v smeri demokratizacije v vsem družbenem življenju. Danes delamo pri nas z vsemi silami v smeri demokratizacije, pri čemer smo napravili velikanski napredek, ker so dobili delavci podjetja v upravljanje, v svoje roke, in so gospodarji v proizvodnji; v administraciji in povsod decentraliziramo. Vse to so demokratični ukrepi, ki so značilni za resnično socialistično državo. Na tej stopnji imajo komunisti nove specifične naloge kot učitelji, inštruktorji, kot nosilci čiste socialistične ideje med množicami, ne po administrativni in ukazovalni poti, pač pa s prepričevanjem, z dajanjem osebnega zgleda. Motijo se tisti, ki pravijo, da stopamo v stran, da se odrekamo komunizmu. Ne, mi se mu ne odrekamo, pač pa ga hočemo pokazati takšnega, kot je dejansko. Hočemo pokazati, da komunizem nI stvar posameznih ljudi, pač pa da pomeni v prihodnosti srečo za človeštvo.
Smo še daleč od komunizma. Kakšna sreča, če bi ga lahko imeli danes! Toda kaj pomen komunizem? Komuni-(Nadaljevanje na 2. strani)
Novoizvoljeni odborniki okrafnega zbora in zbora proizvajalcev v Kočevju
Praznik .TLA zavzema iz leta v leto Širši razmah v Črnomlju, saj ga poleg pripadnikov JLA praznuje širok krog civilnega prebivalstva, posebno rezervni oficirji, mladinci predvojaške vzgojo in d nujo množične organizacije Tako so bo tudi letos pripravile množične organizacije za ta dan ter so po svojih zastopnikih obiskalo črnomaljsko garnizijo vojaštva, kateremu so prinesli razna darila, kot n. pr. vino, žganje, sla ščico, jabolka, knjige in fizkulturne rekvizite. Darila so izročili ob svečanem trenutku, ko so proslavljali svoj praznik.
Medtem ko so potekale v garniziji vojaške svečanosti, so na drugem delu Črnomlja zadoneli streli, ki so naznanjali, da ne je pričela velika vojaška vaja ob Bode'.o-variju aktivnih vojakov, ki so bili v obrambi, napadalo pa je nad 300 rezervnih ofi cirjev in mladincev predvojaške vzgoje. 7, vajo je bil improviziran napad celotnega bataljona. Komandno položaje so imeli rezervni oficirji, ki so svojo vlogo disciplinirano in taktično dobro izvršili. Pri akciji
S se Ig Okrajnega izvršnega odbora CF Novo mesto
V četrtek, 25. decembra dopoldne, je bila redna seja Okrajnega izvršilnega odbora Osvobodilne fronte za okraj Novo mesto, katere so se udeležili poleg članov izvršilnega odbora tudi sekretarji občinskih odborov OF. Na dnevnem redu je bil pretres dosedanjega dela frontnih organizacij in priprave za volitve delegatov  za  občinske in
Tovariš Stane Potočar-Lazar - generalni major JL1
Na predlog vrhovnega poveljnika oboroženih sil je Prezidi j Ljudske skupščine FLRJ izdal ob letošnjem prazniku Dneva JLA — 22. decembra — ukaz, s katerim so bili povišani v višje generalske Čine nekateri višji oficirji. V vrsti devetih polkovnikov Jugoslovanske ljudske armade, ki so 22. decembra napredovali v čin generalnega majorja JLA, je tudi naš rojak tovariš Stane Potočar-Lazar, znan partizanski komandant iz narodnoosvobodilne vojne, domačin iz Mirne peči. Tovarišu generalu Stanetu Potočarju -Lazarju čestitamo k visokemu napredovanju vsi nekdanji bojni tovariši, aktivisti Dolenjske, vsi znanci, prijatelji in bralci »Dolenjskega lesta«!
POPRAVEK
Popravljamo tiskovno pomoto v seznamu članov Zbora proizvajalcev pri OLO Črnomelj, objavljenem v 51. številki »Dolenjskega lista«. Za prvim imenom Sobra Ferdinanda mora stati pravilno ime:
Šimenc Milan, mizar iz Črnomlja 30.
okrajne konference z ozirom na volitve delegatov za Zvezni kongres Ljudske fronte in kongres Osvobodilne fronte Slovenije.
Iz poročila sekretarja okrajnega odbora OF tovariša Toneta Počrvine je razvidno, da se je delo frontnih organizacij v letu 1952 dvignilo, zlasti pri kulturno-prosvetno izobraževalnem delu ter prostovoljnih delovnih akcijah, vendar ne po vseh organizacijah enako. Se vedno je nekaj vaških in tudi občinskih odborov Fronte, ki so bolj na papirju kot v resničnem življenju. — Mnogo premalo pa so na splošno vse frontne organizacije posvečale pažnje sprejemanju novih članov iz vrst poštenih, delovnih ljudi in doraščajoče mladine, saj je bilo vse leto na novo sprejetih le nekaj nad 300 novih članov. Večino občinskih odborov tudi dokaj neredno odvaja pobrano članarino.
Na seji so se podrobno dogovorili o volitvah delegatov za občinske in okrajno konferenco ter o številu delegatov, ki jih bodo volili člani osnovne organizacije OF. Volitve V osnovnih organizacijah morajo biti zaključene do 15 januarja, ker bo okrajna konferenca še pred 20. januarjem. Mesec januar je tudi mesec lokalnega tiska in vsi člani OF st bodo zavzeli za razširitev glasila OF dolenjskih okrajev — Dolenjskega lista. V razpravi so člani in sekretarji iznesli več problemov iz gospodarstva in zadružništva ter zimskega izobraževalnega dela. Vse sklepe in nakazane probleme iz seje Okrajnega izvršilnega odbora OF bodo poleg svojih lokalnih zadev obravnavali občinski odbori OF na svojih prihodnjih sejah.
s« je pokazala visoka morala udeležence v. Prava posebnost je bil veliki tank Tc-34, ki je bil v ta namen preurejen iz traktorja-goseničarja. Dasiravno je stopil v akcijo nekoliko pozneje, jo vendar izvršil svojo nalogo in prodrl obrambne vrste in zavzel utrjene položaje. Vodja tankistov je bil Blaž rnhulja. Vaja je zelo dobro uspela predvsem zato, ker so bile priprave zelo vestne, prav tako pa instruktaža, pokazna metoda, ogledi polažaja in ustmeno zapovesti, dinamika boja in llgnalni znaki.
Po izvršeni vaji so se razvrstili vsi ude-ležniei v dolgo povorko in na čelu Črnomaljske godbe odkorakali v mesto, kjer je bilo skupno zborovanje. Pozdravil jih je komandant bataljona rezervni kapetan Dominik Bogataj. Ob tej priliki jo bila izročena prehodna zastava Črnomaljskemu centru predvojaške vzgoje, posebna pohvala je bila izročena rezervnemu kapetanu I. klase .Jožetu Macelctu in rezervneinu poročniku Dragu Simoniču, kakor tudi mladincem Milanu Tiolkotu in Vinku Vajsu. Poleg teh je prejelo večje število mladincev odlikovanja za svoje požrtvovalno in disciplinirano delo v predvojnški vzgoji.
Skupne svečanosti in proslava so se nadaljevale popoldno v domu JLA ob prusot-nosti komandanta in komisarja garnizije iz Novega mesta ter ostalih komandnih funkcionarjev in predstavnikov iz Črnomlja.
V. J,
Na volitvah dne 7. decembra so bili izvoljeni v okrajni zbor:
Pavlic Vinko iz Dobrepolja; Strah Stanko iz Kompolja; Sparovcc Jože iz Vidma; Križman Jože iz Struge; Lušin Lojze iz Sodražice; Kovačič Stanko iz Zimaric; Kovačič Dominik iz Zamoste-ca; Baucr Ivan iz Fare; Marinč Jože iz Ajbelj; Rauh Ivan iz Kostela; Miku-lič Jože iz Dolge vasi; Jelene Ivan iz Rudnika; Mikulič Janez iz Stare cerkve; Arko Andrej iz Kočevja; Kotar Herman iz Kočevja; Vidošcvič Ivo iz Kočevja; 2agar Jože iz Kočevja; Kla-rič Jože iz Kočevja; Bradač Pavla iz Livolda; Lavrič Franc iz Travnika; Obcrstcr Jože iz Rudnika; Bambič Ivan iz Travnika; Selšek Jože iz Ribnice; Abrahambsberg Ciril iz Ribnice; Obcr-star Franc iz Gorice vasi; Pogačnik Karel iz Jurjevice; Kozina Janez rz Zle-biča; Goršc Janez iz Rakitnice; Stare Jože iz Kočevja; Pečnik Alojz iz Velikih Lašč; Lovšin Stane iz Sv. Gregorja; Zakrajšek Jože iz Karlovice; Zgonc Rajko iz Krvave peči; Šuštcršič Vinko s Turjaka; Ožbolt Tone iz Ko-čevja; Tušck Jože iz Osilnice; Pirnat Janez iz Kočevja; Bevc Franc iz Ko-privnika; Košir Jože iz Ljubljane; Žagar Leopold iz Stalcarjev; Kalič Franc iz Podpreske; Vrcčck Nada iz Trave.
V okrajni zbor proizvajalcev so bili izvoljeni:
Kogoj Miha iz Kočevja; Pahulje Franc iz Kočevja; Cvar Mirko iz Sodražice; Petcrlin Martin iz Kočevja; Smuc Ludvik iz Kočevja; Južnič Ivan iz Kočevja; Vrlinič Ivan iz Kočevja; Jakopič Alojz iz Videm-Dobrepolja; Gruden Ivan iz Dolge vasi; Krese Jože iz Kočevja; Delač Anton iz Podstene: Zobec Anton iz Dan pri Ribnici; Arko Milan iz Kočevja; Lindič Florjan iz Zajčjega polja; Cankar Franc iz Kočevja; Samsa Alojz iz Grčaric; Kordiš Franc iz Podpreske; Zakrajšek Alojz iz Ortncka; Strle Alojz iz Loškega potoka; Mihclič Jože iz Gorenje vasi; La-pajne Ivan iz Gorice vasi; Zbašnik iz Ribnice; Hočevar Alojz s Turjaka; Hude Vinko iz Kočevja; Turk Janez iz Kočevja; Ded nikar Ivan iz Kočevja.
OBVESTILO
Vsem naročnikom, bralcem ln prodajalcem »Dolenjskega lista« sporočamo, da bo izšla 1. Številka IV. letnika našega tednika v petek, 9. januarja, 1953.
Hkrati prosimo vse naročnike, da se poslužijo položnic, ki smo jih priložili vsem starim in novim naročnikom v današnji številki, in nam čimprej nakažejo predplačila naročnine za 1. 1953.
tJPRAVA »DOLENJSKEGA LISTA«
Srečno novo teto
1953
Pastirčka iz Bele Krajine s tulom in
piščalko — iz filma »Pomlad v Beli krajini«
IfHTiKlHSRI HUP ne bo izpodkopal socialističnega sistema v naši državi
Lojze ivancflC - novi predsednih mestne oDCine r\ovo mesto
Pred dobrim tednom dni je pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler izročil upravniku poslov Apostolske nunciature (zastopstva Vatikana v naši državi) v Beogradu noto, s katero naša država prekinja diplomatske stike z Vatikanom. Ko smo pred leti navezali v Vatikanom redne diplomatske stike, smo to storili zato, da bi bili odnosi med državo in katoliško cerkvijo v FLRJ v dobrobit države, ljudstva in cerkve ozir. vere. Cerkev bi seveda morala urediti svoje delovanje tako, da bi bilo v skladu z načeli naše ustave, ki z vsakomu razumljivo govorico jamči svobodo veroizpovedi. Svoboda izpovedi, svoboda vere in svoboda delovanja cerkve v naši državi pa nima nič skupnega z vmešavanjem Vatikana v naše notranje zadeve! Vsa katoliška visoka cerkvena duhovščina že vrsto let deluje proti naši ustavi in proti interesom našega ljudstva s tem, da zvesto izpolnjuje navodila Vatikana. Nobena tajnost ni, da so imperialistični pohlepi Rima tesno povezani s stoletnim sovraštvom Vatikana in njegovih italijanskih papežev do jugoslovanskih narodov.
18. decembra je o sovražni politiki Vatikana do narodov Jugoslavije govoril na seji odbora za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ minister za zunanje zadeve FLRJ tovariš Edvard Kardelj. Ko je obvestil poslance o prekinitvi diplomatskih odnosov z Vatikanom, jih je hkrati seznanil z razlogi, ki so pripeljali vlado FLRJ do te prekinitve in katero je — mimogrede rečeno — pozdravil vsak napreden državljan Jugoslavije. Tov. Kardelj je poudaril, da se je zadnji čas v tujini na široko razplamtela kampanja o dozdevnem preganjanju katoliške cerkve v Jugoslaviji. Tako lažnjivo kampanjo So organizirali in sprožili vatikanski krogi, ki že leta in leta škodujejo na vse mogoče načine osnovnim narodnim interesom narodov Jugoslavije. Povod za to gonjo je sprožil napovedani obisk maršala Tita v Vel. Britaniji. Vatikan je pohitel z imenovanjem vojnega zločinca bivšega škofa Stepinca za kardinala, čeprav vsi vemo, da ga prezira vsak pošten državljan Jugoslavije. Namesto, da bi Stepinac, ki je nasilno prekrščeval Srbe v letih NDH na Hrvatskem, izgubil vse časti in bil izločen iz javnega življenja, ga je Vatikan odlikoval s krvavim kardinalskim klobukom. Ne briga nas sicer, s kakšnimi klofetami se pokrivajo papež in njegovi skledolezniki v Rimu in drugje po svetu — vendar pa vidimo v imenovanju krvavega škofa Stepinca za kardinala grobo žalitev narodne Časti in omadeževanje spomina desettisočev poklanih in drugače uničenih življenj, katerih uničenje jo podpiral m vodil Pavelič, Stepinac in ostali zločinci.
Poudariti moramo, da so pravoslavna, muslimanska in druge Cerkve v Jugoslaviji po vojni spoznale, »da korist Cerkve ni v tem, da bi se ukvarjala s politiko reševanja tistega, kar je ljudstvo zavrglo, marveč v tem, da se kot Cerkev omeji na področje vere in da v tem okviru normalizira svoj odnos do države. Tako so v glavnem urejeni odnosi s pravoslavno, muslimansko, židovsko in drugimi Cerkvami — razen s katoliško«, kot je dejal tovariš Kardelj. Vatikan pa je nasprotno skrbel, da je držal odnose med Cerkvijo in državo v stalni napetosti. Vatikan je vpregel v svoj voz tudi angleškega škofa iz Cantcrburvja, ki se je zavzel za nehvaležno nalogo in »pojokcab< pred svetom, Češ da se v Jugoslaviji »preganja tudi pravoslavna cerkev«. Čistega vina mu je kmalu nato nalil sam patriarh pravoslavne cerkve, ki je dejal, da naj zunanji svet nikar ne i/.preminja odnosov med Cerkvijo in državo v FLRJ v orožje zunanje politike.
Vatikan noče, da bi prišlo do sporazuma z državo. Ce bi prišlo do poštenega sporazuma, potem bi moral pred vsem svetom priznati, da je škof Rozman vojni zločinec, da je zaslužil škof Stepinac desetkrat vislice in ne le nekaj let zapora itd. Priznati bi moral vse to, o čemer zdaj že leta in leta laže, ko čveka neumnosti o preganjanju vere. Položaj Cerkve v Jugoslaviji je n. pr. dobro znan vsemu naprednemu svetu. Pred nekaj dnevi je ameriški časopis »Cions Herald«, glasilo ameriških protestantov v Bostonu, zapisal, da so tuji novinarji neštetokrat obiskali v FLRJ cerkve in ugotovili, da pri ljudstvu ne obstaja bojazen pred verskim preganjanjem. Isti članek poudarja, da bi bil Pavelič v vsakem času lahko preprečil ubijanje Zidov, nadškof Stepinac pa ubijanje kristjanov med
okupacijo,   vendar   tega   nobeden   ni | vsi ti duhovniki na področju Jugosla-
storil. Novinar Eddy Shcrwood, Ame rikanec, ki je svojčas obiskal Stepinca, je v istem časopisu zapisal, da je ta škof »zagrizen fanatik in asket, ki bi v času inkvizicije predstavljal velikega inkvizitorja. Prepričan sem,« pravi na koncu Eddy Sherwood, »da bi Stepinac z mirno vestjo zažgal Ivano Orleansko kot katoliškega heretika, ker sodi, da srbski pravoslavni duhovnik ali svetovljan zasluži še mnogo slabšo usodo.«
Tako gledajo na »mučenika« Stepinca razgledani ameriški protestanti, nič drugače pa ne gleda. na njegove zločine vsak poštenjak kakršne koli vere ali narodnosti sveta. Tuji časopisi v Belgiji, Švici itd. te dneve ponovno pišejo, da vlada v Jugoslaviji taka verska svoboda, kakršne katoliška cerkev ne privošči niti svojim zvestim vernikom v Italiji, Španiji in drugih katoliških oVržavah!
Cerkev je kraj verskih čustev, ne pa politične akcije! To smo v naši socialistični domovini neštetokrat poudarjali in še vedno pravimo in — zahtevamo! Vatikan, ki je vedno ribaril v kalnem, je v naši državi prišel na spolzka tla, Tu ni prostora za zahrbtno mešetarjenje proti interesom ljudstva in države! Naši cilji so jasni in pošteni, ne skrivamo jih prod nikomer: vsakomur in vsem smo povedali in pravimo, da gradimo socializem, da smo proti vsakemu nasilju in proti slehernemu izkoriščanju. In če je proti nam Rim s svojimi fašističnimi ostanki, ni nič bolj razumljivega, da je za njim in z njim tudi Vatikan! Celo s kominformisti se je združila črna gospoda, »samo da bi lahko osamila, oslabila, uničila in po možnosti še razdelila Jugoslavijo med interesente na njenih vzhodnih in zahodnih mejah,« kakor je dejal tovariš Kardelj.
Pri razkrivanju vatikanskih spletk, ki nam hočejo škodovati v svetovnem merilu, moramo biti zato aktivni in neprestano budni. Hrup, ki ga žene Vatikan s svojimi lajnami po vsem svetu, sicer ne bo izpodkopal našega socialističnega sistema, lahko pa nam močno škoduje. Vedeti moramo, da prekinitev diplomatskih odnošajev z Vatikanom ne bo niti najmanj spremenila načelnega stališča naše vlade glede položaja Cerkve v Jugoslaviji. Jasno je, da se Cerkev ne sme vmešavati v politiko, da ne sme verskih čustev državljanov izkoriščati v politične namene. Dejavnost Cerkve se mora omejiti na področje vere in verskih obredov. Tu nihče ne bo Cerkve oviral — nasprotno, znano je, da prejema Cerkev celo znatne državne podpore. Bistveno pa mora katoliška Cerkev v Jugoslaviji izpre-meniti duha v svojih odnosih do državnega in družbenega reda, ki je nastal kot rezultat revolucije v naši deželi. Cerkveni vršički, ki so doslej poslušali samo Vatikan, se morajo zavedati, da med ljudstvom, kateremu so interesi in cilji lastne domovine veliko več kot poslušnost vatikanskim oblastnikom. Cerkev mora dokazati, neodvisno od svoje ideologije, predvsem pošten patri o tri č e n odnos do lastne dežele! Značilno je, da nižja duhovščina v veliki večini to sama zahteva, vse doslej pa višji cerkveni krogi o tem niso hoteli nič slišati. Končno živijo in delajo
vije, so Jugoslovani in ne Italija! Vse, kar zahtevamo od Cerkve, je samo to, da je njen odnos do novega, iz naše vseljudske revolucije zraslega novega reda, urejen po njenem starem načelu: »Dajte bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega«. To načelo je znala katoliška cerkev spretno uporabljati v odnosu do vseh mogočih političnih sistemov, celo do Hitlerja, Mus-solinija in Paveliča, čeprav lahko krstimo zadnje tri upravičeno z ljudo-žrskimi tirani.
»In ne dvomim,« je dejal ob zaključku svojega utemeljevanja tovariš Kardelj, »da bo katoliška Cerkev — če bo to hotela — lahko našla, kakor pravijo temu v njenih kresih — tudi »modus vivendi* z državo delovnega ljudstva, če bo znala in hotela realistično/ oceniti ta položaj, če z druge strani ne bo več dovolila, da jo uporabljajo za sredstvo italijanskega ekspanzionizma proti lastnemu ljudstvu; to se pravi, če bo našla v sebi vsaj najosnovnejši patriotizem, tedaj ji ne bo težko najti ta tako imenovani .modus vivendi'.«
Poudarimo še enkrat: hrup, ki ga žene Vatikan s svojimi opričniki, nas ne bo stri. Preveč trdno smo zakoreninjeni v naši sveti zemlji, predobro poznamo zgodovinsko resnico, da pravica zmaguje, in dovolj imamo prijateljev po svetu, da nismo osamljeni v našem boju. Dejstva pa dokazujejo — zlasti pa volja skoraj celotne nižje katoliške duhovščine — da je ureditev odnosov med katoliško Cerkvijo in državo možna in da je bila prekinitev odnosov z Vatikanom prav zato potrebna, da bi se napori za ureditev teh odnosov olajšali in privedli do zadovoljivih uspehov.
Prvo sejo novoizvoljeaioga Ljudskega odbora mestne občine je v soboto 20. decembra aačel najstarejši od borni k, U>v. Jože Mo-retti, ki jo pozdravil zbrane odbomJke, stari odbor in goste, med katerimi stu bila pred-m'dnilc OLO Viktor Zupančič, zastopnik JLA major Mirko Fajdiga in predstavniki mestnih podjetij ter orgiuii.zacij. Kazen treh opravičeno odsotnih odbornikov je "28 novih čin nov LO MU priseglo, nakar je bil soglasno iz-voljen za predsednika mestne občine ii]h)kojeni učitelj tovariš Lojze lvane-tlč. Emu borec za narodno pravico izza 6asa sture Jugoslavije in aktivist NOM. Prat tako je bil soglasno izvoljen za podpredsednika mastne občino tovarić Beri* Andrljanlč, upravnik lekarne in doseduuji podpredsednik LO M O.
Novoizvoljeni predsednik s« je nato zahvalil ka izkazano zaupanje in poudaril, da pomeni najvišjo čast vsakega d rž« vi juna uživanje ljudskega zaupanja. Povabit je odbornike h kolektivnemu delu za nadaljnji procvH na.šega partizanskega mesta, za vzgled v delovni požrtvovalnosti in predanosti pa naj jim bo dosedanji občinski od-lior, ki ima velike zasluge za napredek mesta. Posebno priznanje je izrekel dosedanjemu predsedniku tov, Jožetu Udovicu za njegovo nesebično dolo v korist mestne občino in napredka mesta.
Kratek pregled dola starega odljonu i«-vršeuih nalog :n nedogotovljonib del je podal nato podpredsednik Boriš A.ndri jančie, ki je o&rtal olisežne naloge in dosedanjo uspebo mostnega komunalnega gospo* I ar jenja, gradenj in ostalo dejavnosti. V teku so pripravi jalnu dola za bodočo tržnico in javno stranišče. Nadaljujejo se dela na novem stanovanjskem bloku ob Stomburjovi oest.i, za katerega so prispovalu razna riodjetja !) milijonov d I nar je/v, dogradila se bo klavni« in nova kavarna na Titovem trgu. Pravtako se lx> eitomUidi začela graditi v KandJjJ bovama na predelava mleka. DOZ bo začel na. < i lavnem trgu z adaptacijo Ko-bi>U>ve biše, kjer l>o poleg jtoHlovnih poskrbel tudi za stanovanjsko prostore. Narodna banka se rasno pripravlja ua gradnjo stavbo na Glavnem trgu aa spomlad 1958, lastne sia-vlM) pa nameravaj© zgraditi tudi pošta ui Gozdno go»poda.n*tvo, garnizJja JLA pa bo z;i<in.la v Hršljinu dva 12-,stn.novanj«ka bloka in Stavbo Kluba. Med najbolj pero-čimi vprašanji jo se vodno stunovanjsko vprašan jo, saj č-aka na rešitev 34!) prošenj za družinska in J77 prošenj za samska stanovanja. Čeprav je bilo po letu 1945 zgrajenih Xi novih stavb z 249 stanovanji, bo mo-rn.ln predvsem industrija skrbeti za nove gradnje. Vzgled na i jim 1k) n. pr. DOZ, Narodna Ivanka, pošta in Gozdno gospodar-»tv«.
V Kočevski Rehi so odkrili soominsho ološčo borcem I. bataljona IX. SNOD XVIII. divizite
Dne 9. septembra 1943 je bil ustanovljen i. bataljon IX. SNOB. Deveto obletnico tega dogodka so preživeli borci in komandni kader združili z letošnjo proslavo Dneva JLA in se 21. decembra zbrali v Kočevski Reki k odkritju spominske plošče na mestu, kjer je bil bataljon ustanovljen.
Že ob šestih zjutraj se je začel v okolici Kočevske Reke manever bataljona, v katerem je sodelovalo 160 ljudi s komandnim kadrom. Navzočih je bilo tudi več borcev — ustanoviteljev bataljona, spominskega slavja pa se je udeležil tudi podpolkovnik Combač Frune-Zorko, komandant ribniške garnizije JLA, tovariš Franc Kolar, nekdanji komisar IX. brigade, zasto, liki OKZKS, OLO Olr. odbora Zveze borcev. Združenja rezervnih oficirjev, krajevnih organov ljudske oblasti itd.
Manever se je zaključil ob deveti uri, takoj nato pa se je formiral bataljon in se pripravil za paradni marš skozi Kočevsko Reko. Sredi kraja se je bataljon ustavil, komandant in komisar pa sta podala raport o izvršenih delih podpolkovniku Combačti in komisarju IX. brigade tov. Francu Kolarju. Bataljonu je poveljeval rez. kapetan I. kl. Stane CIradišar, komisar bataljona, pa je bil rez. kapetan 1. kl. France Čcsa-
V Novem  mostu Se ni bilo nobenih  vo-    s  pomočjo   terenskih   odborov   OF čimprej
litev. za kateie bi bilo toliko zanim.inja kot za volitve 7. decembra. Ze ua predvo lilnih sestankih, na katerih so volivci lz-bta.ll svojo kandidate, so izrazili željo, da bi radi obravnavali in slišali politične pro-blcmo, ki* jih je obravnava) VI. kongres Zveze komunisiov. Zaradi lega je vsak teren s pomočjo Mestnega in Okrajnega komiteja povabil predavale!je, predane komuniste, ki so komentirali govore tov. Tita in ostalih govornikov na VI. kongresu. (Terenski odbori Osvobodilne fronte so si napovedali tekmovanje, kdo bo privabil na preda vanje čim več volivcev. Najbolj se Je izkazal terenski odbor OIr IV. torena. Na predavanje, ki ga jo imel prof Titel. je prišlo približno 800 posluSulcov. V dvorani hotelu Kandijai se je zbrala množica ljudi, ki je z največjim zanimanjem sledila predavatelju. Tudi 'drugi terenski odbor! OF v mestu v agitaciji niso zaostajali, čeprav se jim ni posrečilo ■ privabiti toliko poslušalcev, vendar je bil obisk na vseh terenih povsod čez 100 ljudi ) Volivci so sklenili, da bodo tekmovali tudi v tem, kateremu terenskemu odboru OF se bo posrečilo dobiti boljšega predavatelja. Vondhr je bilo težko ugotoviti moro   kvalitete  predavanj,  ker  so  bili vsi
predavatelji odlični.
Toda volivci niso bili zadovoljni samo s takim tekmovanjem. Na vsakem terenu so ua predvolilnih sestankih razpravljali, na kakšen nučin bi še dali poudarka volitvam Tereni so napovedali drug drugemu tokmo vanje tudi v tem. katera volišča bodo naj lepše okrašena in katoru volišča bodo uspela
».Tc*eStana, naS sosood že spet vozijo umeten gnoj v svojo faro« — Je »ugotavljala« Vnela v Um l*ta 1942. po desetih letih pa trobi Se vedno isto pesem, čeprav Je bilo> "ospodu PodllpniUu dokazano pred ljudskim sodiščem, da Je vozli v gnojnem košu italijansko blagoslovljeno fašistično orožje za bratomorno ubijanje poStenib. vasčanov...
zaključiti   volitve  s   100 odstotno udeležbo.
Že v soboto takoj po drugi uri popoldne so se na voliščih pričele živahne priprave. Članice Fronte, ki so se prostovoljno javile za krasitev so prinašale cvetje, preproge, zastave, da bi čimprej vse okrasile Tudi Irontovei so prišli, da bi lahko pri težjih delih pomagali. Cianide so prinesle * seboj domače ovetje in vse. kar je bilo najlepše ga pri hiši. In vsa tn uri/adevnost ni bila zaman. Vsa volišča so bila okusno in skrbno urejena, najlepše pa je bilo volišče v gimnaziji.
,Tako se jo približeval  dan  volitev. Ob
5. nri v soboto so bile že vsa volišči brezhibno pripravljeno. Že tta sestankih so vo livci   sklenili, da  bodo  začeli   voliti  že ob
6. uri AJutraj. da bodo lahko na vse-zgodaj prišli volit tisti delovni IJudjfl ki so kasneje zaposleni Ze ob 7. nri so prišl<» prve vesti z volišču. .Do S ure je volilo največ vojivoev v h "•••'n '■> c i vo '• lih je volilo 13!> (K5.6%). Že pred G nro pa je vojaška godba naznanila prebivalcem Novega mesta, da so se volitve pričele. Volišča so pošiljala kurirje — mlade pionirje, ki so I radostjo prinašali poročila na štab. kajti vse je tekmovalo - odrasli v Jem, kdo bo prej volil, mladina pa v tem, kako ho čim bolj pomagala pri izvedbi volitev. Z volišč je odhajal pionir za pionirjem s poročilom. Vse jo kazalo, da bo volišče št. 1 prvo izvodio volitve. Toda čakali so enega volivca, ki je priSel šele popoldne s službenega potovanja in volil na dežurnem volišču in tako niso dobili prvega mesta. Na isti način je prvo mesto izgonilo volišče v IJršlji-nu pri Osolniku. kf jo čaknlo na tri želez ničarje, ki so pohiteli takoj iz službe na volišče, ne da bi šli prej domov popoldne ob 3. uri. Ob H. nri so lahko zaključile volitve volilne komisije, ki so zaključile svoje delo. To s;) bile volilne komisije vo lišč Knmlija (XVIII), sodišče (lili. Kmalu nato jo volilna komisija z volišču št. l pri nesla volilni material — zaključila je svoje delo.
Po udeležbi pa so se volišča zvrstila tn kolo: Volišče s (gimnazija), II. III. IV. VI IX. X, XI, XII, XIII XIV. XVI. XVIII. XXI, XXII, XXIV. - Na šestnajstih voliščih jo torej od štiriindvajsetih volišč volilo 100 odstotno. Na ostalih voliščih pa so volivci volili od »7—99,5%.
Večina Novomeščanov jo z vesoljem pokazala svoj pozitiven odnos do graditve socializma s tem. da so prišli volil že v zgodnjih jutranjih urah. tako da so volilne komisije čakale po voč ur samo na dva, tri ali štiri volivce, ki so se zakasnili. Nekaj pa je bilo tudi lakih, ki mislijo, da bodo h tem, da niso šli volit, zavrli kolo čnsa, ki pa jim kaže neizbežen propad, kajti dobro mora zmagati. Velika udeležba, »9.5 % vsega prebivalstva v Novem mestu, jo dokazala, da so Novotneščani zavedajo prav tako kot v času NOV, kaj je ijihova dolžnost in kje je njihovo mesto — to pa je tam, kjer je borba za napredek in boljšo bodočnost.
Mestni odbor OF Novo mesto.
rek. — Po predanem raportu je bataljon odkorakal mimo častne tribune, kjer se je izvršil tudi častni pozdrav, skozi Kočevsko Reko, nato pa zavil pred hotel, rta katerem je postavljena spominska plošča. Na tem kraju, kjer je bil pred 9 leti ustanovljen J. bataljon IX. SNOB, je podal komisar bataljona zgodovinski pregled borb in pohodov bataljona, ki je v teku operacij prišel v Gorski Kotar in celo do Ogulina, se vrnil v Slovenijo in pri Fari ob Kolpi častno zaprisegel svoje borce skupno z enotami XVIII. divizije, operiral nato po Suhi krajini tn Notranjskem vse do osvoboditve.
Med govorom sta komisar in komandant odkrila spominsko ploščo in položila venec v spornih padlih borcev bataljona, desetina pa je izstrelila tri rastne salve. Zalem sta govorila nekdanja borca tega bataljona rez. kapelan Peter Sobar kot predstavnik OK ZKS Kočevje in rez. poročnik Jože Žagar v imenu Okr. odbora ZR Kočevje. O zgodovini IX. brigade in aktualnih tekočih političnih problemih je nato govoril tov. Franc Kolar, nakar je bila slovesnost zaključena.
Pohiteti bo treba1.
Navzlic občutnemu dvigu cen kmee-'kih pridelkov v letu 1952 poteka vplačevanje davkov v Beli krajini še vedno precej slabo. V okraju je bilo do vštev-ši 12. decembra poravnanih komaj 77% predpisanih davkov. Nekatere občine 90 n. pr. obvestile davkoplačevalce o četrti akontaciji šele v novembru in decembru. Nasploh občinski odbori temu važnemu vprašanju posvečajo vse premam pažnje, ponekod pa so tudi precej neodločni pri izterjavi davkov.
Na prvem mestu v okraju je občina Gradac, kjer so plačali davkoplačevalci že 85% vseh predpisov. Sledita ji občini Vinica in Predgrad ob Kolpi z 80%. V Metliki jim manjka do celotnega vplačila akontacij še 39 odstotkov, v Črnomlju pa 35 odstotkov. Se slabše kakor kmetje- plačujejo davke belokranjski obrtniki, saj so poravnali na primer do 12. dec. komaj dobru polovico letos predpisanih davkov. Leto pa je končani)      zato bo treba z izterjavo
in vplačili resno pohiteti, če nočemo I sedmem in osmem žrebanju izžrebam ogrožati okrajnega proračuna in občin- j obve/"wv bode zastarele šele 1. janu-
Manj zadovoljivo je stanje v mnogih manjših mestnih podjetjih) ki ne kažejo prav nobenega napredka v zadnjih letih, od takih mestna občina ne more pričakovati kaj pti-da dohodkov. Mestni proračun bo v celoti uresničen
Izmed svetov pri IjOMO je bil doslej najmanj delaven Svet za kulturo in prosvelo, ki je predvsem zanemaril vzgojno probleme svojega področja. Drvarnica v osnovni šoli še  vedno ni zgrajena.
Glavne naloge, ki jih stari občinski odbor predaj« novemu, pa so tele:
dograditi slanov. stavbo oh fttemburjevi ulici, klavnico in tržnico. Vso svete bo treba okrepiti m pritegniti k so<*dločanju v vodenju mestnega gospodarstva čimsirši krog državljanov. Dobiti bo treba urbanistični načrt, ki ho odgovarjal potrebam mesta, pojačati stanovanjski fond, urediti vodovod tako. da bo dovolj vode za prebivalstvo in industrijo, nadaljevati s tlakovanjem cesto. Predvideti je treba novo. moderno klavnico, povezano s tovarno za predelavo mesa Obnovili je treba vse razpadajoče »ta v bo (staro gimnazijo 'td.), uJično kanalizacijo, zgraditi čolnarno na Loki, pešpot ob sedanjem železniškem mostu in urediti stadion na Iioki.
Med razpravljanjem je tov. Miha Poot-vina poudaril pomen svetov in soodločanja ljudstva v vsoh važnejših vprašanjih mestnega gospodarstva, krepitev komisije, komisijo za družbeni plan in proračun, komisijo 74i pravno predpise In org. vprašanja, računske komisije, komisije za prošnje in pritožbo, za volitve in imenovanja, za slanov. zadeve II. stopnjo ln za prekrške. Nato so bili izvoljeni člani svetov in predsedniki. Za predsednika Sveta za gospodarstvo jo bi! izvoljen tov. Ludvik Peric, Sveta za komunalna zadeve tov. Franc Matko. Sveta za presveto in kulturo tov. prof. Janko Jaro in tov. Jože Moretti za predsednika Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno po-•1 iti ko.
Ljudski odbor mestne občine Je pred zaključkom prvo seje sklenil odposlati Ministrovi« Ba zunamjo zadeve FLRJ v Reograd pismo, v katerem soglasno odobrava prekinitev diplomatskih odnošajev naše države z Vatikanom.
Ves svet nas pozna
(Nadaljevan)« § t itranU zem pomeni gmotno blaginjo. Ustvariti moramo dovolj sredstev za potrebe ljudi, da bomo lahko dali vsakemu po njegovih potrebah, ne pa kot je žal danes, ko imamo premalo — po zaslugah. To jc prvo obdobje. Drugo obdobje je daljna prihodnost. In ml komunisti, govorim komunistom sredi naših socialističnih državljanov, ki so tu navzoči, moramo reči, da nimamo nobene pravice, da bi iz sebe napravili kake nadljudi. Mi smo samo ljudje, ki se moramo čimbolj zavedati, da mora biti naše delo posvečeno našemu ljudstvu, naši državi. Nobene pravice nimamo do kakih posebnih nagrad za te napore. Borimo se in delamo ne zato, da bi pridobili zase kake ugodnosti, pač pa, da bi ustvarili vse. kar je mogoče, da bi sami Čim bolj pripomogli k sreči naših državljanov za srečo človeštva. Če ne bi tako mislili, če bi delali tako, kot dela birokracija v Sovjetski zvezi, mi ne bi bili komunisti, pač pa bi bili kasta ljudi, ki hočejo privilegije, bili bi ljudje, ki sede na tujih plečih in žive od znoja drugih. To pa nismo in ne smemo biti.«
' iBiail^ettrrtlMiiii**** **4>*i   inil—im*'^!! .
Po 1. januarju vnovčite obveznice prvega ljudskega posojila!
Pred 14. dnevi je bilo v Beogradu zadaje žrebanje obveznic prvega ljudskega posojila Dobitke po 100.000 din so dobile obveznice št. 15 iz serij štev. 1009. 2681 in 3289. Nadalje je bilo razdeljenih 12 dobitkov po 50 000 din, 550 dobitkov po 10.000 din. 187h dobitkov po 5000 din in 15572 dobitkov po 2000 S 1. januarjem 1955 se bo začelo izplačevanje vseli obveznic, ki doslej še niso bile izžrebane, obresti na kupon štev. 4 in dobitki zadnjega žrebanja. 7. dosedanjimi 8 žrebanji je bilo (brez zadnjega žrebanja) vrnjenih ljudem od vplačanega [. ljudskega posojila dve milijardi in fv20.TOO.000 dinarjev obveznic, izžrebanih je bilo 320.440 dobitkov za 543.000.000 din. na račun kuponom (obresti) pa je bilo doslej izplačanih n: d pol milijarde dinarjev. Ker trija
rok zastarelosti " leta, so doslej zastareli samo dobitki, izžrebani na prvem žrebanju leta 1949. S 1. januarjem l^ pa bodo zastarele vse obvezo in:, izžre bane za amortizacijo na prvem in drugem žrebanju I. I949j dalje dobitki, izžrebani na drugem žrebanju kakor tudi kupon št. 1. tako da se potem ne bodo več izplačevali. Zato poglejte takoj Pa najbližji pošti ali v podr. Narodne ban ke, če niste med tistimi, ki so bili izžrebani   na   dosedanjih   žrebanjih' N<
skih dohodkov!
arja 1J56. leta.
premenjena |e uredb? o olro k h dokladalr
dni ie
škili dokladah dtlaveev in na meščeueev. Ker bodo prizadeti tudi nekateri naši bralci, prinašamo najvažnejše spremembe. «
Polni znesek, t. j. 3000 din, za otroka pripada po novem le tistim, ki jim Bna-ša davek od kmetijstva do 200 din na leto na družinskega člana, oziroma ce dohodek (poleg plače), ki se obdavči- ne presega 1000 din na mesec na tiru/in-tkega člana. Če znaša davek 201 din do 3()()din (vedno na leto in družinskega člana) oziroma će je dohodek poleg plače 1001 din do 1500 din (tudi tu vedno na mesec in na družinskega člana), se znesek otroške doklade zniža na 2000 din. Ce pa znaša davek 301 din do MM) din. oziroma dohodek poleg plače od 1501 din do 2000 din, znaša otroška doklada 1000 din.
Pruvicc do otroške doklade nimajo Osebe v Bjužbenero razmerju, ki imajo posestvo večje od dveh hektarjev ali pa tudi manjše, plačujejo pa na člana družine letno več kakor 400 d'n davka. Te   pravice  tudi   ne   more   uvelja- :ti
presegajo 2000 din na mesec in družinskega člana.
Pri članih kmečkih delovnih zadrug se jemlje kol davek seštevek davka na dohodek, ki ga ima zadružnik od pridelkov z. ohišnice, iti davka na dohodek, ki bi se po stopnji 5% plačal od vseh tistih dohodkov, ki jih prejme od zadruge.
Pri ugotavljanju pravice do otroške doklade se upošteva premoženje ozir. dohodek koristnika otroške doklade njegovega zakonskega tovariša, otrok in vnukov za katere se zahteva otroška doklada.
Pri ugotavljanju pravice do doklade se upošteva davek oziroma obdavčeni dohodek iz leta 1951.
13 ljudi ubitih pri nesreči na progi Sarajevo-Zagreb
Preteklo nedeljo sta na progi Sarajevo—Zagreb med postajama Visoko in Dobrinjc po krivdi vlakovnega strojnega osebja ter vlakovne odpravnik.' na postnji Visoko trčila tovorni vlat* in brzovlak. Pri nesreči je bilo ubitih
nihče, ki ima poleg plače dohodke, ki I 13 ljudi, teže ranjenih pa je 16.
64
Mestni odbor OF Metlika: »Pridobili bodo 200 novih naročnikov!«
Med prvimi odbori OF, ki so napovedali tekmovanje v pridobivanju novih naročnikov v mesecu lokalnega tiska, je Me stnl odbor OF v Metliki:
»Pozdravljamo pobudo uredništva Dolenjskega lista za mesec lokalnega tiska In napovedujemo vsem občinskim odborom OF v Beli krajini enomesečno tekmovanje v pridobivanju novih naročnikov za Dolenjski list.
Zavedamo se, da je sedanje .število naročnikov na območju metliške pošte, to je 122 naročnikov, odločno premalo za našo občino. Napeli bomo vse sile, da pridobimo vsaj 200 novih naročnikov, po možnosti pa tudi več! Vabimo vse občinske odbori OF v Beli krajini, da napove jo nam, pravtakn pa ostalim sosednjim občinam prav taka tekmovanja.
Pomerimo naše spretnosti in zavednost aktivistov Fronte tudi na tem področju in poskrbimo z vsemi močmi, da bo prišel Dolenjski Ust v vsako zavedno hišo v Beli krajini!
Mestni odbor OF v Metliki
Šentjernej je napovedal tekmovanje vsem občinam v novomeškem okraju!
O mesecu lokalnega tiska Je pretekli torek razpravljal tudi občinski odbor OF v Šentjerneju in skupno s tovariši iz občinskega komiteja ZKS sklenil napovedati enomesečno tekmovanje od 1. do 31. Januarja 1053 za pridobitev vsaj 200 novih naročnikov Dolenjskega lista.
Sentjernejčanl napovedujejo tekmovanje vsem občinskim odborom OF v novomeškem okraju!
Pozdravljamo prizadevnost aktivistov in odbora OF v Šentjerneju ter ga postavljamo za vzgled vsem občinskim odborom OF v okraiu, želimo pa, da bi nam take obveze in tekmovalne napovedi čimprej poslali tudi ostali obč. odbori OF!
V vsako hišo Dolenjski list! V Sent-iernejski občini je doslej 167 naročnikov našega tednika — zadnjega januarja na jih bo — kakor obljublja občinski odbor OF — prav gotovo čez 367! Mislimo, da je sprejeta obveza primerna, prepričani pa smo. da jo bodo aktivisti šentjcrnejskega sektorja z lahkoto presegli! Vsekakor r>a se jim zahvaljujemo za pokazano vnemo in upamo, da bodo našli v okraju mnogo zvestih posnemalcev!
»Prisežem, da bom zvesto služil ljudstvu...«
r8. decembra dopoldne sta se zbrala v Novem mestu Jc svojemu prvemu zasedanju novoizvoljena zbor proizvajalcev in okrajni zbor, ki sta na ločenih sejah, katere sta vodila najstarejša odbornika Franc Hrovat iz Zagradca In Blaž Sutar iz Skocjana, izvolila razne komisije, odborniki pa so v obeh zborih prisegli, da bodo zvesto služili ljudstvu in častno izpolnjevali vse dolžnosti ljudskega odbornika.
Po obeh sejah je bila prva seja novega okrajnega ljudskega odbora, katere so se udeležili tudi predstavniki političnih organizacij in zastopniki delovnih kolektivov. Za predsednika OLO je bil soglasno izvoljen tov. Viktor Zupančič, dosedanji predsednik OLO, za
Podpredsednika pa tov. Maks Vale iz entjerneja. Predsednik novega OLO je nato v daljšem poročilu podal pregled zadnjih volitev, ki so pokazale pravo ljudsko voljo. Izmed 50 odbornikov okrajnega zbora je 13 malih kmetov, 10 srednjih in 2 večja kmeta, 1 delavec, 18 uslužbencev, 2 obrtnika, 3 za-drugarji in 1 upokojenec. V zboru proizvajalcev pa je 7 delavcev, 6 malih in 4 srednji kmetje, 1 zadružnik, 6 uslužbencev in 3 obrtniki. Od vseh 78 članov OLO je 45 Članov Zveze komunistov Jugoslavije, 50 pa jih je aktivno sodelovalo v NOB. Zal pa je v sestavu OLO komaj 6 žena, kar kaže na grobo zapostavljanje naših zavednih žena. Čeprav je 5599 volivk v okraju več kakor volivcev, kaže to tudi na resne slabosti v delu ženske organizacije, ki so še premalo poudarjale pomen izvolitev ženskih kandidatov.
V občinske ljudske odbore je bilo v novomeškem okraju izvoljenih izmed 1013 kandidatov 365 odbornikov. Izmed 211 starih odbornikov, ki so kandidirali, jih je bilo izvoljenih le 98, tako da je v občinskih ljudskih odborih tri četrtine novih članov. Izmed izvoljenih je 38 delavcev, 82 malih, 143 srednjih in 6 velikih kmetov, 7 zadrugarjev, 42 uslužbencev, 6 upokojencev, 5 gospodinj in 32 obrtnikov. Skupno je v obč. ljudskih odborih v okraju 12 žena.
Predsednik je seznanil nato novi OLO z delom dosedanjega OLO in njegovih svetov, nato pa je govoril o nalogah OLO na skupnih sejah obeh zborov. Precej je bilo nato razpravljanja o okrajnem družbenem planu za leto 1953; predsednik OLO ga je dopolnil s preglednimi številkami, odborniki pa so se oglašali k besedi zaradi napredka kmetijstva v okraju, elektrifikacije preostalih 40 % vasi, gradenj šol in ostalih objektov itd. Poudarili so tudi, da je treba odpraviti ostanke birokratičnih odnosov do ljudi, ki se v okrajnem aparatu še pojavljajo.
Odborniki so nato izvolili svete za gospodarstvo, komunalne zadeve, ljudsko zdravstvo in socialno politiko, za prosveto in kulturo in za notranje zadeve.
Januar-mesec Dolenjskega lista
Ko zaključujemo tretji letnik »Dolenjskega lista«, se ozrimo v bežnih potezah na njegovo doslej prehojeno pot. 17. februarja 1950 je izšla prva Številka »Dolenjskega lista« v nakladi 3500 izvodov za področje okrajev Črnomelj, Novo mesto in Trebnje. 1. januarja 1951 je imel tednik še prav tako naklado, do 1. januarja 1952 pa jo je dvignil na 4400 izvodov tedensko. V letošnjem letu je naklada precej narasla. 1. aprila je tednik dosegel 5000 izvodov, 1. avgusta 5260, septembrska številka, posvečena 10. obletnici ustanovitve prvih slovenskih brigad, pa je bila tiskana celo v 20.000 izvodih. Naklada ob 1. decembru 1952 je znašala 5330 izvodov.
Kakšno je stanje z rednimi naročniki? Tu vodi s precejšnjo razliko novomeški okraj, ki je imel letos 1. decembra 2392 naročnikov (1083 izvodov »Dolenjskega lista« pa je prodal v kolpor-taži v trafikah, kmetijskih zadrugah itd.) Na drugem mestu je Bela krajina, ki je imela 1. decembra 679 naročnikov, žal pa komaj 80 izvodov lista v kolpor-tažni prodaji. Precej zaostaja okraj Kočevje, ki je imel komaj 235 naročnikov in 160 izvodov v kolportaži.
Naročnikov po raznih krajih Slovenije in Jugoslavije ima »Dolenjski list« 546 in 25 izvodov v kolportaži, kar znaša 571 izvodov izven Dolenjske.
JiorrioOijriJzI
»Dolenjski list« postaja čedalje trdnejša vez izseljencev s staro domovino. V začetku januarja 1952 smo pošiljali v tujino komaj 45 Izvodov našega lista, zdaj pa pošiljamo v 18 držav že 133 izvodov našega tednika. Največ naročnikov med izseljenci Imamo v Severni Ameriki v starih slovenskih izseljenskih kolonijah. List je našel pot tudi do naših izšeljencev-Dolcnjccv v Belgiji, Holandiji, Argentini in Venezueli; v treh izvodih ga pošiljamo celo v daljno Avstralijo. Naročnike imamo na Koroškem v Avstriji, v Trstu, Švici, Franciji, Angliji, Zap. Nemčiji, Palestini, Italiji itd. Pred tednom dni sta se jim priključila prva dva naročnika iz — Indije in Alžira v Afriki. Menda res samo še med Eskimi in na južnem tečaju ne bi našli Dolenjca, povsod drugod po svetu pa ga lahko dobite. O tem govore naslovi v kartoteki naše uprave...
*
Leto 1952 je potekalo za »Dolenjski list« — in menda za vse naše časopisje t" v znamenju hudih finančnih kriz, ki so včasih grozile že kar resno z ustavitvijo lista. S pomočjo podpore ljudske oblasti, zlasti pa s pomočjo naših delovnih kolektivov, pa smo vse težave prebredli. Kako odpomoči temu vprašanju v letu 1953? Rešiti nas mora višja naklada lista. Prav nič ne moremo biti namreč zadovoljni z dosedanjim številom naročnikov. V okrajih Črnomelj in Kočevje živi po podat-
kih ljudskega štetja (iz 1. 1948) 122.405 ljudi, med katerimi pa je naše časopisje še kaj slabo razširjeno. Saj pride n. pr. na vsakega 24. prebivalca po en izvod »Dolenjskega lista«! Sedanjo naklado — 5330 izvodov tedensko — bi morali dvigniti na 8 do 9000 izvodov tedensko. To se da doseči, naloga je izvedljiva.
V zadnjem času število naročnikov hitro narašča. Tako smo n. pr. dobili v oktobru 80 novih naročnikov, v novembru 111,, od 1. do 25. decembra pa kar 481 novih naročnikov! To dokazuje, da zanimanje za list narašča. Res jet/da so vsi naročniki Dolenjskega Usta brezplačno nezgodno zavarovani pri DOZ s kolektivno polico; vemo tudi, da je
marsikoga pritegnilo v vrsto rednih naročnikov šele razpisano novoletno nagradno žrebanje. Vendar pa nam decembrski uspeh dokazuje še eno: nešteto ljudi je v Beli krajini, na Kočevskem in v novomeškim okraju, do katerih še nikdar ni stopil aktivist Fronte ali član Zveze komunistov in jim pokazal napreden časopis ali jih nagovoril, da bi si naročili v hišo vsaj enega izmed naših listov! Vrsto primerov imamo, ko nam pravijo ljudje:
»No, do danes za Dolenjski list pa res še nismo vedeli...«
Da seznanimo z lokalnim listom Dolenjske sleherno gorsko vasico, zadnjega člana OF in da povečamo naklado našega lista, smo se odločili za
mesec lokalnega tiska
Trajal bo od 1. do 31. januarja 1953. Vsem občinskim odborom OF smo razposlali letake in ostalo propagandno gradivo (naročilnice za nove naročnike, male letake za trgovine, občine, železniške postaje itd., spiske vseh dosedanjih naročnikov — hkrati z nekaterimi trdovratnimi dolžniki, ki »pijejo kri« listovi upravi in nam delajo sive lase! — za vsako vas posebej itd.) ter jih naprosili« naj posvetijo poleg ostalega važnega političnega dela v januarju posebno pažnjo razširitvi Dolenjskega lista.
Stopimo do vseh članov OF in jim pokažimo naš Ust! Povejmo jim, kaj pomeni lastno frontno glasilo, ki je naša glavna pomoč v vsem našem gospo-darsko-političnem in kulturnem pogledu! Dolžnost vsakega člana OF je, da pomaga pri razširjrvanju svojega časopisa. Uredništvo in uprava tega ne
delata in ne želita morda v svojem Interesu, ampak prav v interesu slehernega našega naročnika. Čim večja bo listova naklada — toliko boljši bo lahko, toliko več strani gradiva bo lahko prinesel bralcem. Povejmo novim naročnikom, da so zavarovani proti posledicam nezgod. Čeprav nas tiskanje Dolenjskega lista ogromno stane, naročnine ne mislimo zvišati, temveč nasprotno: na pobudo Okrajne zadružne zveze v Novem mestu bomo izdajali vsakih 14 dni oz. čimprej pa tudi redno tedensko kmečko-zadružno prilogo s številnimi nasveti za naše gospodarje in gospodinje. Uredništvo bo vložilo vse svoje moči v nadalnjc izboljšanje in še večjo zanimivost lista.
V resnici smo proti kampanjščinam raznih vrst in oblik. Na mesec, posvečen razširitvi Dolenjskega lista, pa naj občinski odbori OF ne gledajo tako kot
n. pr. na kakšno akcijo prodajanja starih vreč oz. kaj podobnega. Iz izkušenj vemo, da se kmečki ljudje najraje naročajo na časopise in knjige pozimi, ko je v hiši največ časa za branje in izobraževanje.
Zato se uredništvo Dolenjskega lista obrača na vse
občinske odbore 0F
naj vzamejo celotno akcijo krepko v svoje roke. Tisk je prevažno vprašanje naše celokupne borbe za socializem, da bi ga na Dolenjskem še nadalje zanemarjali. Pravzaprav je dolžnost občinskih in vaških odborov OF, da širijo svoj časopis, ki jim bo pri vsem njihovem delu največ pomagal. Ce doslej niso povsod pravilno razumeli vloge tiska in svoje dolžnosti, upamo, da bo odslej drugače. Upamo tudi, da agitacija za tisk poslej ne bo več samo naloga uredništev in časopisnih uprav, ampak vseh tistih, katerim mora tisk dnevno govoriti o tem kaj je novega v domačih in tujih gospodarskih, političnih in kulturnih razmerah.
Brez časopisa danes napreden človek ne more živeti. Povabimo zato v vrste naročnikov Dolenjskega lista slehernega zavednega člana OF v Beli krajini, na Kočevskem in v novomeškem okraju!
OBČINSKI ODBORI OF: tekmujte med seboj v obvezah, katera občina bo pridobila več novih naročnikov za Dolenjski list!
FRONTOVCI: uresničimo v januarju 1953 naše geslo:
V vsako hišo Dolenjski list!
Uredništvo.
»Tu imate 19 novih naročnikov in 5000 din naročnine — sam pa napovedujem tekmovanje vsem aktivistom našega okraja«
Ko smo še ugibali, kako bJ bolj proktično začeli s pripravami za mesec lokalnega tiska, nas je v ponedeljeic 22. decembra nadvse prijetno presenetil naš stari znanec in naročnik Dolenjskega lista — tovariš Jože J e r a j, upokojeni rudar z Velikega Gabra. Kakor vedno, je ves nasmejan stopil v našo pisarno, odložil kučmo in privlekel na dan svojo obsežno mapo, potem pa začel naštevati:
»Tovariši — naš list bo treba razširiti! Na Velikem Gabru ga ljudje čedalje raje bero — le jezni so na vas, ker tako malo prostora Popotnemu Janezu odmerjate! Le poboljšajte se — če ne vas bo »Mastni Janez« obiskal, tuci takega imamo namreč pri nas na Gabru...
Takole sem rekel — list mora med ljudi. Zdaj so hodili vsi znanci k meni:
— Jože. posodi mi no, — onga, Dolenjske novice aH list, kakor se že pravi zdaj...
Pa je šel moj izvod po vsej vasi, največkrat ga pa še nazaj nisem dobil. Svetoval sem jim, naj si ga sami kupijo, ga bodo prej dobili, brezplačno
bodo zavarovani proti posledicam nezgod in še kakšen dober par čevljev ali blago za obleko lahko dobijo v januarskem žrebanju. In je kar šlo — tule sem vam prinesel 19 novih naročnikov: 7 mi jih jc plačalo celoletno naročnino naprej, 10 polletno, dva pa za četrt leta, ostalo bosta pa kmalu po pošti poslala! Pa takoj jim začnite list pošiljati — vsi ga komaj čakajo..«
Kar verjeti nismo mogli, ko je tovariš Jeraj nato naštel na mizo 19 lepo izpisanih naročilnic in položil zraven njih pet tisočakov naročnine za vse nove naročnike...
Iskreno smo se zahvalili staremu, zavednemu proletarcu tovarišu Jeraju in mu krepko stisnili delovno, žuljavo roko! Pred tedni smo se z njim mimogrede pogovarjali o naših načrtih — on pa ti prinese že kar 19 novih naročnikov, zraven pa je povedal še tole:
»Kar zapišite, tovariši, da napovedujem vsem aktivistom novomeškega okraja enomesečno tekmovanje za zbiranje novih naročnikov! Danes sem vam jih prinesel 19, čez kakšen teden ali pa dva pa spet — nasvidenje! Ce bo vsak dobil vsaj toliko naročnikov,
Z dosedanjo borbo in napori za izpolnitev 5-letnega plana se je delovnemu ljudstvu pod vodstvom delavskega razreda kljub škodi in težavam, ki jih je delovnemu ljudstvu Jugoslavije prizadela ekonomska blokada, organizirana od vlade Sovjetske zveze, posrečilo, da je položilo temelje za nadaljnji industrijski, socialistični razvoj države
TUDI V LETU 1953 BOMO NADALJEVALI Z OBSEŽNIMI NACRTI ZA NADALJNJO IZGRADNJO KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA IN IZBOLJŠAVO ŽIVLJENJSKIH POGOJEV DELOVNEGA LJUDSTVA PARTIZANSKEGA NOVEGA MESTA!
Vsem, ki so nas pA doseženih uspehih in delu v letu 1952 podpirali, se zahvaljujemo in pričakujemo v letu 1953 še večje povezanosti vseh delovnih ljudi našega mesta!
LJUDSKE 9DB0R MESTNE OBČINE,
MESTNI KOMITE ZKJ in MESTNI ODBOR OF
H0¥0 MESTO
bomo pa kar laže izhajali z listom In krepko dvignili naklado!«
Tovariš Jeraj je napovedal tekmovanje. Se isto uro nam je tovariš Jože Zupančič iz Podhofite. nosilec spomenice iz leta 1941, prinesel 6 novih naročnikov — sam od sebe. Bral je letak, pa se je kot star aktivist takoj spomnil, da lahko pridobiš za dobro, pošteno stvar našega človeka mimogrede. Samo spomnil je nekaj znancev in prijateljev, če morda že poznajo ali imajo Dolenjski list — pa ga je šest izmed njih prosilo, naj jim list naroči!
Mislimo, da bo s tako pomočjo Slo! Hvaležni smo slehernemu za vsakega novega naročnika! Na nas vseh je, da bomo list razširili v zadnjo dolenjsko hišo!
Hvaležni smo tudi takim kot je n. pr. tovariš Emil Zarkovič. poštni uslužbenec iz Loke pri Črnomlju. Pisal nam je dopisnico; takole pravi v kratkih vrsticah:
» ... Kot vaš naročnik vam sporočam, da so mi poznani kraji in vasi, kjer sploh še ni nobenih časopisov. Zato vam pošiljam nekaj naslovov, na katere pošljite vaš tednik na ogled — morda se bo kdo izmed tovarišev naročil na časopis:
1. Jankovič Janko, Loka 33, pošta Črnomelj, 2. Zun?č Jože, Desinc št. 0, 3. Agrič Franc, Dosinc št. 18, 4. Jerman Franc. Loka št. 34. 5. Špehar Fr., Desinc št. 7 in 6 Klobučar Janez, Bu-toraj št. 9. vsi pošta Črnomelj.«
Vsem navedenim smo poslali list na . oeled — marsikdo se je že naročil na Dolenjski list. ko ga je prvič prebral oz. imel v rokah. Ce poznate sosede ali znance, ki našega tednika še nimajo, če imate sorodnike — Dolenjce kjerkoli v Sloveniji ali Jugoslaviji, pri voiakih ali v službah ali svojce — Izvoljence po svetu — prosimo vas, pošljite nam niihove naslove, da jim bomo brezplačno poslali na ogled nekaj številk Dolenjskega lista! Hvaležni vam bodo za tovariško uslugo! S tem pa bosfp tudi aktivno sodelovali v mesecu lokalnega tiska!
nr*rf«*f?n!V 010 Črnomelj
Na prvi redni seji novoizvoljenega okrajnega ljudskega odbora Črnomelj je bil 24. decembra 1952 izvoljen za predsednika OLO tovariš Janez Žunič. za predsednika Gospodarskega sveta in podpredsednika OLO pa tovariš Niko Belopavlovič. Predsedujoči odbornik okrajnega Zbora proizvajalcev je tov. Milan Simec.
JANEZ PIRNAT predsednik 0L0 Kočevje
Pretekli teden je bila prva seja novega okrajnega ljudskega odbora Kočevje, v katerem je 42 članov OLO in 26 članov Zbora proizvajalcev. Ločeni seji obeh zborov sta začela najstarejša odbornika Lojze Lušin, prosvetni delavec iz Sodražice, in oglar Florjan Lindič iz Mozlja. Seji zbora proizvajalcev je prisostvoval tudi zvezni poslanec tovariš Metod Mikuž, ki je seznanil navzoče s pomenom, dolžnostmi in pravicami zbora proizvajalcev.
Na skupni seji obeh zborov je bil nato soglasno izvoljen za novegn predsednika OLO dosedanji predsednik tovariš Janez Pirnat, za podpredsednika pa tovariš Jože Stare. Odborniki so s< v razpravljanju živahno oglašali k besedi in govorili o vzdrževanju zdravstvenih ustanov, o vzdrževanju cest III. in IV. kategorije, ki jih je okraj prevzel v svojo oskrbo, itd.
edno trdnejši temelji zadružništva
v topliški dolini
Navzlic začetnim težavam in napa- i kam dobiva zadružništvo v topliški dolini lz dneva v dan trdnejše oblike in boljše temelje. Poleg kmečke delovne i zadruge v Podhosti se je letos zlasti močno okrepila  kmečka  delovna zadruga »Baza 20« v Poljanah, pa tudi splošna kmetijska zadruga v Dolenjskih ' Toplicah se vedno bolj  uveljavlja v gospodarstvu topliške doline.
Ze letos spomladi smo pisali o združitvi kmečke delovne zadruge v Poljanah z zadružno ekonomijo v Dolenjskih Toplicah, o uvedbi gospodarskega računa in velikih delovnih načrtih zadružnikov. Izkušnje so pokazale, da je bila združitev za okrepitev zadruge koristna, da je gospodarski račun odkril v zadrugi velike skrite
red^dnlk^KDZ rOZerve *n nakazal »Baza 20« v PolJanahsrner bodočega razvoja. Uresničeni na-čeni načrti pa kažejo, da se da pod črti pa kažejo, da se da pod dobrim vodstvom in ob zavestni delovni vnemi zadružnikov zelo veliko napraviti.
Zadružniki v Poljanah so takoj po združitvi krepko zavihali rokave in prijeli za delo kot se spodobi. In glej čudo, tam, kjer je vse od začetka zadruge primanjkovalo delovne sile, je je bilo na mah dovolj! Vsa polja in tudi vinograd so bili pravočasno in dobro
Srečno Novo leto 1953 želi vsem zadružnikom Dolenjske
Republiška zadružna zveza
obdelani. Sadna drevesa, ki niso bila očiščena po odhodu Kočevarjev, so bila letos deležna nege zadružnikov. Kar 810 dreves je bilo očiščenih. Se več. Zadružniki so se lotili gradnje hlevov in kozolcev ter čiščenja velikega pašnika. Tu so si pomagali tudi z najeto delovno silo, vendar so glavna dela opravili sami. Danes so ponosni na dosežene uspehe. Dva velika hleva, eden lesen, letni, in eden velik, zidan, z vsemi pomožnimi prostori za 50 glav goveje živine, je pravkar dokončan. Nad hlevom je prostora za najmanj 190.000 kg krme. Nedaleč od hleva stoji letos zgrajeni kozolec-dvojnik, dokončan je svinjski hlev, obnovljena ena stanovanjska hiša, kolarska delavnica in še druge zgradbe. Z zgradnjo hlevov in skladišč za krmo je ustvarjen temelj /.a dvig živinoreje kot glavne gospodarske panoge v zadrugi. 2e drugo leto bo v teh hlevih 50 krav mlekaric.
Največ zaslužka bodo letos Imeli zadružniki pri krompirju, ki tu res dobro uspeva. Letos so z njim posadili fi.70 hektarov. Pridelek je bil izredno lep pri nekaterih izbranih sortah, kar od 10.000 do 22.000 kg na hektar se je gibal donos. Največji pridelek je dal krompir Aneida. Izredno lep je bil krompir sorte Alfa, ki ga je odkupila ljubljanska semenarna po 24 din za kilogram! Za drugo leto predvidevajo, da bodo posadili s krompirjem izbranih sort kar 12 do 15 hektarov in zmanjšali pridelovanje žitaric, ki sicer tudi dobro uspevajo (saj je 'tudi skoraj 2000 k.r: pšenice in 600 kg ovsa odkupila seme narna kot lepo semensko blago), vendar je pridelovanje krompirja veliko bolj donosno. Posebno pozornost bodo posvetili pridelovanju semenskega krompirja, s katerim bodo posadili bugo leto 7 hektarov, od teh vsaj dva hektara z zgodnjim krompirjem sorte Frimile. Poizkusi s škropljenjem krompirja so se letos dobro obnesli in se bodo tega načina drugo leto posluževali še v večji meri. Krompir bo druga gospodarska panoga te delovne zadruge. Le manjše površine bodo obsojali s koruzo, nekaj več pa s poljskimi vrtninami. Iz dohodkov teh bodo uredili še grede za vrtnarstvo. Drugo leto bodo povečali za poljske kulture s preora-njem travnikov in" opuščenih njiv, da bo lažje kolobarjenje.
OBVESTILO Vsem našim naročnikom sporočamo, la nam je Narodna banka izpremeniia levilko bančnega računa. Nova številka našega bančnega računa je: 616-5-181 DOLENJSKI LIST NOVO MESTO
V današnji  številki bodo nekateri nročnikl prejeli položnice že z novo tirnjo) številko, večina pa bo dobila skane   položnice   z   našo dosedanjo ,;vilko: 616-90322-1. Sporočamo vam, t se za vplačilo naročnine lahko po-"ite starih ali pa novih položnic, v •doče pa upoštevajte gornjo novo šte-vtiko našega bančnega računa.
Uprava Dolenjskega lista
Tretja osnovna gospodarska panoga zadruge je sadjarstvo. Nad 8000 sadnih dreves raste na zadružnem svetu, od tega okrog 400 orehov. Seveda je to sadno drevje še vedno zanemarjeno in nasajeno nenačrtno, zato bo treba to popravljati. 2e prihodnjo spomlad bodo okrog hleva in gospodarskih poslopij nasadili in uredili vsaj dva hektara sadovnjaka ter hkrati začeli z urejanjem sadnih plantaž na Spodnjem Riglu v opuščenih vinogradih, pa tudi v drugih krajih.
Zadružniki so letos kupili nov traktor z vsemi priključki, vendar jim že skoraj ne zadostuje in že razmišljajo o nakupu vsaj še enega. S svojim strojnim parkom delajo usluge tudi privatnikom, kadar doma opravijo delo. Imajo 33 glav goveje živine, največ mlade plemenske in 9 konj. Ovce so morali opustiti, ker so jim volkovi poklali v maju letos obenem kar 18 ovac, od teh večino takih, ki bi v kratkem imele mladiče. Le oven z nekaterimi mladimi ovcami je ušel krvoločnim potepuhom.
Poleg doseženih vidnih uspehov dviga delovno zavest zadružnikov redno izplačevanje zaslužka do višine 60 %. V gospodarskem načrtu predvideni dnevni zaslužek 300 din bo v celoti dosežen in verjetno še presežen. Odprto pa je še vprašanje socialnega zavarovanja zadružnikov, ki bi bilo ga treba čimprej uvesti. Za sedaj si pomagajo tako, da zadruga plača obolelim članom zdravnika, zdravila in vse stroške zdravljenja.
Poljanski zadružniki so si letos pod dobrim vodstvom predsednika tovariša Jožeta Pelkota ustvarili trdne in solidne temelje za nadaljnjo rast in krepitev zadružnega gospodarstva.
POVEČANJE OBDELOVALNIH POVRŠIN — VELIKOPOTEZEN NAČRT SPLOŠNE KMETIJSKE ZADRUGE V TOPLICAH
Splošna kmetijska zadruga v Dol. Toplicah je letos napravila močan korak naprej v vsem svojem gospodarskem udejstvovanju. Okrog 3 in pol milijona dinarjev čistega dobička v letošnjem letu kaže na aktivnost in dobro poslovanje zadruge, čeprav izhaja ta dobiček v glavnem iz trgovanja. Dobiček bo osnova in pomoč ostalim pospeševalnim odsekom, da se bodo krep-keje razvijali Za živinorejski odsek so že določili 150.000 din, za dograditev zadružnega doma pa pol milijona dinarjev. 6 % čistega dobička bodo razdelili med zadružnike v obliki blaga, predvsem umetnega gnojila. Za Novoletno jelko so določili 50.000 din, od tega 15.000 za vse trške otroke, 35.000 din pa za obdaritev otrok zadružnikov. Ze s prvim januarjem bodo uvedli za za+-družnike posebne knjižice, kamor bodo vse leto vpisovali vse, kar bo posameznik kupil in prodal preko zadruge. Tako ustvarjen promet vsakega posameznega člana bo merilo za razdeljevanje čistega dobička prihodnjega leta, kar je najbolj pošteno. Kdor bo imel več prometa, ta bo tudi deležen več čistega dobička.
Velikopotezen je načrt kmetijske zadruge, da preorje okrog 60 hektarov stelnikov pri Meniški vasi, kjer je bila letos proslava prvih brigad. Lastniki
parcel so radevolje pristali na preora-nje, ker jim sedaj ta zemlja ničesar ali pa zelo malo donaša. Posamezne parcele bodo še vnaprej ostale last posameznih dosedanjih lastnikov, le vsi se bodo podredili zakonu kolobarjonja zaradi smotrnejše obdelave in večjega donosa. Preračunali so, da če odprodajo vsako leto samo slamo, ki bo zrasla na tej površini, lahko v 20 letih izplačajo stroške oranja! Vse to je izvedljivo v okviru zadruge, ki bo tudi poskrbela za oranje. Primeren plug in traktor že ima okrajna Zadružna zveza, zato mislijo z oranjem čimprej začeti. R.
Zadružniki v Dragatufiu s svojimi novo nabavljenimi stroji
Obsežni načrti belokranjskih zadružnikov
V zadnjih letih se pozna lep napredek tudi v zadružnem življenju Bele krajine. Kmetijske zadruge so nakupile precej strojev, med njimi n. pr. 5 traktorjev z vsemi priključki, 5 mlatilnic, 1 snopoveznik, motorno kosilnico, konjsko kosilnico, dva trosilca za gnoj, 9 motornih škropilnic, 35 prevoznih ročnih škropilnic, več manjših strojev, orodja itd. K temu moramo prišteti še motorje za slamoreznice, silose, razne manjše motorje, rigolno garnituro za obnovo vinogradov in krčenje ter oranje znanih belokranjskih steljnikov itd. Vse to seveda ni dovolj in bo treba še marsikaj dokupiti Začetek pa je tu — belokranjski kmet je spoznai da mu bo stroj olajšal delo, pocenil pridelovanje in mu bogato poplačal njegov trud.
Ljudska oblast je pomagala pri gradnji 3 hlevov, vodnjakov, adaptaciji gospodarskih poslopij itd. Dva zadružna doma sta odprta, tretji pa še v gradnji. Kmetijske zadruge so v zadnjih letih uredile 3 hektare plantažnih nasadov. Za vse to so porabile nad 35 milijonov dinarjev kreditov, 10 milijonov dinarjev pa se je porabilo za nakup gradiva in opreme za veliko sodobno vinarsko
Zadružnlce na gospodinjskem tečaju v Predgrađu
klet, ki bo zgrajena v Metliki prihodnje leto.
Smo pred novim letom, ki belokranjskih zadružnikov ne bo našlo nepripravljenih. Obsežen načrt dela so nam pokazali na Okrajni zadružni zvezi, kjer pravijo takole:
— Kaj pripravljamo za leto 1953? Naši zadružniki imajo lepe načrte in mnogo dobre volje za dvig našega gospodarstva! Uredili bodo 11 hektarov plantažnih nasadov, predvsem lupinastega in koščičastega drevja, en hektar matičnjaka in pol hektara trsnice. Drevesnice bodo pridobile 1 hektar za nov nasad, lotili pa se bodo tudi steljnikov: 30 ha je predvidenih za obdelavo v letu 1953, prav taka površina pa bo tudi popeskana. Okrog 10 hektarov pašnikov in travnikov bomo meliorirali
Izmed gradenj je treba v prvi vrsti omeniti vinarsko klet v Metliki — 80 vagonov vina bomo lahko shranili v njo in ga gojili. V načrtu je še gradnja dveh silosov, večje remize za stroje, steklenjaka za siljenje trt z zmogljivostjo 100.000 trt in nabava ciankomore.
Za dvig živinoreje bomo nabavili 10 plemenskih bikov, 15 merjascev, 20 ovnov in 15 krav molznic. Urejena bo plemenska postaja za umetno osemenjevanje, pri kmetijskih zadrugah pa bomo postavili tri mlekarne.
Kako bo z nadaljnjo mehanizacijo? Nakupih bomo 3 Unimoge, tri traktorje Steyr, 5 mlatilnic, snopoveznik, pet motorjev, eno namakalno napravo, večjo vinogradniško škropilno napravo ter vse kletarske stroje za opremo vinske kleti.
Kdor pozna podjetnost belokranjskega kmeta, temu se obrazloženi načrt ae bo zdel neizvedljiv. 2e zdaj združuje 20 kmetijskih / idrug — poleg štirih kmečkih delovnih zadrug — v svojih vrstah nad 4000 belokranjskih zadružnikov. Zadruge imajo 43 odsekov, od katerih so najboljši tisti v metliški kmečki zadrugi: sadjarski vinogradniški in živinorejski. Ti so prevzeli nase odgovorno nalogo, da bodo organizirali drevesnico, trsnico in matičnjak, živinorejski odsek pa bo uredil pleme-nilno postajo za umetno osemenjevanje,
Nad 55 milijonov dinarjev kreditov
je dobil novomeški okraj za razvoj zadružništva v enem letu
Največje zanimanje kažejo v zadnjih mesecih zadružniki novomeškega okraja za nakupovanje raznih strojev. Tako je bilo n. pr. v letu 1952 odobrenih za mehanizacijo kmetijstva 6 milijonov dinarjev, strojev pa so kmetijske zadruge nakupile za 11 in pol milijona dinarjev! 9 novih traktorjev — med njimi traktor-goseničar za rigolanje, dva velika pluga za rigolanje, eden za oranje do 120 cm in drugi do 60 cm glo-
Plug — orjak za rigolanje, nabavljen za zadružnike novomeškega okraja
bine, 7 novih prikolic za kmetijstvo in vrsta drugih strojev ter orodja, krožne brane, kosilnice, mlatilnice, prevozne in prenosne škropilnice — vse to so uspehi ,to je napredek za mehanizacijo našega kmetijstva.
Za gradnje je bilo letos predvidenih 19 milijonov din kredita, porabilo pa
se je do srede decembra nekaj nad 15 in pol milijona dinarjev. Za priprave gradnje velike zadružne kleti je bilo porabljenih nad 10 milijonov dinarjev, za obnovo vinogradov in sadjarstva pa bo izkoriščenih do kraja leta 1 milijon 290.000 dinarjev. Za dvig živinoreje je država ponudila 3 milijone in 800-000 dinarjev kredita, porabilo pa se je žal le nekaj nad 940.000 dinarjev. Tu močno zaostajamo za naprednejšimi okraji, ki bi znali tak kredit bolje uporabiti kot smo ga v novomeškem okraju.
Letos so vse kmetijske zadruge poleg kreditov same vložile precej sredstev v gradnje in v nakup strojev. Veliko več pa bi še lahko vložile v pospeševalne odseke, predvsem pa za dvig živinoreje, če bi bili posamezni upravni odbori bolj preudarni. Ponekod sedijo v upravnih odborih žal še vedno ljudje, ki bi najraje vedno samo delili dobiček, ne gre jim pa v račun, da je treba zadružne dohodke sproti vlagati v razširjeno proizvodnjo, to je v odseke za dvig kmetijstva, živinoreje itd.
Smo pred letnimi občrumi zbori zadrug. O vsem tem na^ se gospodarji tokrat temeljito pomenijo — saj smo že davno spoznali da je le od nas sa-
Metlika
Zaključna notranja dela nove kinodvo-rane v Metliki so toliko napredovala, da je bila lahko v nedeljo, 2». decembra, svečana otvoritev. S tem je dokončno razbremenjena dvorana v Ki/.kulturnem domu, ki bo odslej služila samo telesni vzproji in dramatskim nastopom Nova kinodvorana na irrajekem vrtu sicer ni tako velika kot ona v Fizkulturnom domu, je pa prav okusno urejena in bo za Metliko kar zadostovala. 1'oleg filmskih predstav bodo lahko v njej tudi razne manjše proslave in predavanja Ljudske univerze. Pri otvoritveni predstavi so Metličani med drucrim prvič videli Bad-jn mv dokumentarni folklorni film »Pomlad v Beli krajinic
*
Novoletno jelko za nafie pionirje bodo letos v Metliki postavili kar sredi trga in tja bo v prvem mraku pred novim letom priiel tudi dedek Mraz. Zamisel je prav zanimiva, samo Če je ne ho pokvarilo slabo vreme. Potem se ho dedek Mraz pač moral OglMitl v Fi/.knlturuem domu. kot je to storil druga leta.
mih odvisno, kako bo teklo naše kmečko gospodarstvo. Edini izhod iz vseh zagat in ovir je — povečana kmečka proizvodnja! Država, naša delavska skupnost, nam pri tem nudi ogromno pomoč. Izkoristimo jo pravilno in v celoti!
Kronika nesreč
MOKRONOG. Z vrelo vodo ae Je oparila po obrazu In rokah zidarjeva hčerka Olpa Hodnik,
KOOINE PRI ČRNOMLJU. Pri sankanju »i jo zlomi' levo nogo sinček zidarskeca mojstra Jože Z ure.
GOLJKK PRJ VINICI. Ko e© jo vlegol na postelj«* se j* zbodol na plotilno ijjflo. ki io bila v blazini, v levo atran prsi posestnik Franc Gorće.
UIRCNA VAS. Doma je padla in si 4«-mHa desno nogo posostnica Manja Bartolj
ZIBLJE V BELI KRAJINI. Posestnikov« hči Kristina Balkoveo »i je pri sekanju drv zlomila levo roko.
JURKA VAS Ko ee Je sin delavca Alojz Pire sankal, se je v njena zaletel neki smučar m mu zlomil levo nogo.
NOVO MESTO Pri padcu na postaji ei je zlomil levo nogo Šofer Karel Zupan.
rodovnik živine in mlekarno. Prav tako živahni so zadružni odseki v Semiču, precej zanimanja za delo pa kažejo tudi zadružniki v Dragatušu.
Ne moremo mimo žena-zadružnic Bele krajine. Povezane so v zvezi za-družnic pri Okrajni zadružni zvezi in so svOj letošnji delovni načrt dobro uresničile. Predvsem so dosegle lepe uspehe pri izobraževalnem delu s kmečkimi ženami, posegale pa so z odločno besedo tudi v reševanje gospodarskih vprašanj. Najdelavnejše so žene-zadruž-nice v Starem trgu, na Sinjem vrhu, Črnomlju, Metliki, Vinici Dragatušu in Semiču.
Za suhimi na videz pustimi Številkami se skriva burno utripajoče življenje. Načrt belokranjskih zadružnikov za leto 1953 je eden najboljših v zadnjih letih, sega v širino in globino in bo prav gotovo zajel slehernega poštenega kmeta, ki hoče dobro sebi in naši ljudski skupnosti
Pred obveznim popisom živine, perutnine, čebelnih panjev in zemljiških površin
V svrho pregleda o stanju živine in gospodarstva sploh so potrebni statistični podatki, ki jih dobimo s točnimi popisi pri samih lastnikih na določen dan po vsej državi. Tak pregled je potreben tudi zaradi ugotovitve padca ali dviga te ali one gospodarske panoge. Letošnja suša je prav gotovo najbolj prizadela živinorejo, ker je bil pridelek krmnih rastlin skoraj za eno tretjino manjši kot druga leta. Prav zato je sedaj točen popis še bolj potreben, da se ugotovi številčno stanje živine in se primerja s stanjem prejšnjih let ter da država lahko na podlagi tega pod vzame potrebne ukrepe za izboljšanje stanja, hkrati pa ugotovi vse škodljive posledice suše. Poleg drugega pa je brez točnega popisa nemogoče načrtno gospodarstvo, kot ga imamo pri nas. Podobne obvezne popise imajo tudi v vseh ostalih naprednih državah.
Letošnji obvezni popis živine, perutnine, čebelnih panjev in zemljiških površin bo od 16. do 20. januarja 1953 po stanju 15. januarja zvečer. S tem popisom bodo zajeta vsa kmetijska gospodarstva državnega, zadružnega in privatnega sektorja in vse družbene organizacije, podjetja, ustanove in gospodinjstva nekmetovalcev, ki imajo v času popisa živino, perutnino ali Če-bclne panje. Skratka, zajeti ie treba popolnoma vse kot prejšnja leta. Pri navedenih gospodarstvih oziroma gospodinjstvih bodo popisana vsa goveda, konji, ovce in prašiči po starosti, spolu in natncini uporabe (podmladek, plemenska živina, živina v pitanju in živina za delo), vsi mezgi, mule, osli. koze in domači zajci, skupna perutnina in čebelni panji pa po vrstah (kokoši, race, gosi in purani) ter premični in nepremični čebelni panji.
Način popisovanja bo enak kot prejšnja leta. Odrejeni so posebni popisovalci, ki bodo v času od 16. do 20. januarja vsak v svojem popisnem okolišu obiskali vsako kmečko gospodarstvo in nekmečko gospodinjstvo. Za vsako gospodarstvo bo popisovalec izpolnil po-sebn polo. Njegova dolžnost je, da se na mestu prepriča o dobljenih podatkih, vsak lastnik pa je obvezno dolžan dati vse potrebne podatke in omogočiti popisovalcu, da izvrši popi9 kar najbolj točno.
Za tiste, ki bi na kakršenkoli način ovirali popisovalca ali dajali netočne podatke, so predvidene stroge kazni do 10.000 din globe.
»...Glede socialistične  preobrazbe  kmetijstva  se je
predvsem treba usmeriti k dviganju storilnosti dela. Samo v skladu z dviganjem storilnosti dela v kmetijstvu se jc mogoče pravilno lotiti oblik združevanja kmetov. V ta namen je treba nadaljevati nadaljnjo graditev industrijske podlage za kmetijstvo ter se lotiti po področjih in panogah specifičnega proučevanja in sestavljanja orientacijskih planov za razvoj kmetijstva za daljša obdobja.
1 Glede oblik združevanja na vasi poudarja kongres dve zelo važni načeli, od katerih ne smemo odstopiti, ne da bi bil ogrožen socialistični razvoj v celoti, zlasti pa predanost delovnih kmetov novi družbeni ureditvi. Ta načela so:
1. Jačanje in razvijanje socialistične demokracije tudi na vasi v borbi proti  birokratizmu  ter  vsem  političnim,  idejnim  in  drugim sovražnikom
socializma.
2. Dosledno se Je treba držati prostovoljnosti In demokratičnosti v razvijanju zadružnih oblik, dela in življenja delovnih kmetov. Kršitev demokratičnosti in prostovoljnosti je eden osnovih virov birokratizma in buržoaznc ter klerikalne reakcije na vasi.
Nadaljnjega razvoja socialističnih odnosov v kmetijstvu si prav tako ni mogoče zamisliti brez krepitve socialistične zavesti na vasi In vzgajanja delovnih kmetov v duhu socializma, zato Je treba imeti to nalogo za eno najvažnejših nalog Zveze komunistov Jugoslavije.«
IZ RESOLUCIJE O NALOGAH IN VLOGI ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Iz Kostetske doline nam pišejo
Lopa »kostelska dolina« ali povedano i delstva, živinoreje in sadjarstva, ki so bolj zemljepisno »zgornja kolpska dolina« ob cesti Kočevje—Delnice na jugn
kočevskega okraja je malo znana. Razen domačinov pozna ta lepi kot slovenske zemlje le bivši partizan ali vsestranski turist, ki ne išče zabav po udobnih hotelih, ali pa ribič, ki bi rad v Kolpi uplenil postrv, lipana ali sulca.
V tej dolini živijo Kostelci, ki so v preteklosti izdržali znaten raznaro-dovalni pritisk kočevskih Nemcev. Tudi na gospodarskem torišču so Kostelci živeli dokaj trdno življenje. Slabo rodovitna kraška zemlja ni mogla preživljati številnih družin, industrije v dolini ni, pa so moški odhajali čez zimo v cvet za zaslužkom. Krošnjarski kruh je bil grenak, imel pa je tudi klavrne posledice na miselnost drugače pridnega in poštenega kostelskega človeka: ponižnost pred raznimi tujimi bogatini ter pohlep za lahkim zaslužkom s prele npčevanjem.
V narodnoosvobodilnem boju so Kostelci vsetransko sodelovali. Razen prispevka v krvi so Kostelci ogromno prispevali s prehrano partizanskih borcev. Nikdar ni bila kostelska zemlja tako skrbno obdelana kot v letih 1942—1945. Prehraniti je bilo treba razen domačih partizanov mnogokrat tudi borce slovenskih in hrvatskih rednih brigad.
Po osvoboditvi je mnogo Kostelcev našlo redno zaposlitev v industriji. Tisti pa, ki kmetujejo na domačijah, živijo skromno, toda vendar boljše življenje kot nekdaj. Navzlic temu, da gredo kmetu v zadnjem času dobro v denar vsi pridelki, je vendar davčna obremenitev znatna. Treba bo torej še povečati pridelke na kmetijski površini ter dvigniti splošno gospodarstvo.
Ob Kolpi so začeli graditi cesto, ki bo tekla od Fare do Starega trga ob Kolpi ter povezovala zgornjo kolpsko dolino z Belo krajino. Cesta bo imela velik pomen za gospodarsko življenje nbkolpskih ljudi, ki so oddaljeni od cest* Kočevje—Delnice
Na področju šolstva so Kostelci dobili po osvoboditvi mnogo deluje nižja gimnazija z dijaškim internatom. Letošnjo jesen in zimo pa je organizirnnn tudi kmetijsko-gospodinj-ska 4-mesečna Šola, ki jo obiskuje 21 deklet. Ni ravno pohvalno to, da šola nima moških obiskovalcev. V Kuželju, Bnnjalnki in Kostelu je ljudska oblast organizirala  vrsto predavanj iz polje-
pa, žal, večkrat premalo obiskana. — V Fari so bila predavanja celo do na-
vici pri-V Fari
Naročanje železniških legitimacij P-30, P-31 in K-15 za leto 1953
V  lotu  1953 bodo  izdajale  Id potrjevale
veljavnost legitimacij P-30, P-31 in K-15 vse e rzniške postaje, razen postajališč v Sloveniji, ne pa več Direkcija za železnice v Ljubljani
Podjetja, zavodi, nradl in ustanove i. dr., katerih delovni ljudje so upravičeni do teh lejritiinaci j, naknpijo potrebno Število ustreznih legitimacij n;i podlngi ptamnnojra n.-i ročila z navedlxi kolifiin in vrste letfitl-uiacij v gotovini pri najbližji železnifiki postaji. Kupljene legitimacije morajo biti čitljivo in natančno izpolnjene in se morajo ■Kilo s seznamom v treh izvodih predložiti oni železniški postaji, razen postajališč, kjer so bile kupljene, v potrditev. Podrobna navodila glede upravičenosti do legitimacij in glede izpolnjevanja legitimacij ter setsta-ve seznamov bodo dajale železniške postaje, kjer bodo na razpolago posebej natisnjene brošurice s celotnim besedilom in vsemi navodili. Natančna navodila pa bodo objavljena tudi v Uradnem listu LES.
Tzil.ina navodila je treba brezpogojno upoštevati, krr bodo sicer železniške postaje zavračale potrditev legitimacij.
Ker trenutno ni dovolj obrazcev na zalogi, bodo železniške postaje te prejemale postopoma od ekonomata Direkcije v me-eeon januarjn in februarju, kakor hitro jih bo železniška direkcija prejela iz tiskarne in prežicosala s suhim žigom.
Cena legitimacij je: 30 din za P-30, 20 din za P-31 in 10 din za K-15 za vsak izvod.
Ponovno opozarjamo vse prizadete, da Direkcija za železnice v Ljubljani za leto 1953 ne bo izdajala legitimacij, niti odgovarjala na morebitne vložene zahteve.
daljnjega ustavljena, ker kmetje še ne čutijo potrebe, da bi jih v zadostnem številu obiskovali. Misliti pa je treba na to, da za napredek  v  kmetijstvu ne zadošča samo pridnost kostelskega človeka, temveč tudi strokovno znanje,
Kmetijski splošni zadrugi v Fari in Bamjaloki sta se dosedaj pečali le e trgovino. V zadnjem času pa sta zagrabili tudi v svojo glavno nalogo, v pospeševanje kmetijske proizvoda je. Zadrugi sta skupno z občinskim ljudskim odborom organizirali pedološke raziskave kmetijskih površin in z ozirom na rezultate analiz nakupili ustrezna umetna gnojila. Strojmi odsek zadruge v Fari je dobil tudi prve kmetijske stroje. Ustanoviti pa bo treba tudi čimprej živinorejski odsek. Ta naj bi ustanovil rodovnik za plemensko govejo živirm ter uvedel kontrolo molznosti pri rodovniških kravah.
Tudi za razširitev sadjarstva in na zaščito obstoječega sadnega drevja bo treba čimprej misliti. Sadjarstvo je poleg živinoreje edina res donosna kmetijska panoga v zgornji kolpski dolini. O tem pa več drugič.
Ing. Slavko Volk
V tovarni igrač v Novem mestu gre sedaj čisto drugače
Kot smo že pisali v našem listu, je t izvodnje gre na domači trg. S stalnim
Dolina Kolpe pri Kostelu
tovarna igrač letos v januarju zašla v velike finančne težave vsled neprodanih zalog izdelkov in slabega vodenja tovarne. Pisali smo tudi o sodbi okrajnega sodišča, ki je obsodilo nekaj odgovornih uslužbencev tovarne na manjše kazni, ker so s svojim malomarnim odnosom do proizvodnje in ljudskega premoženja povzročili navedene težave.
Zaradi nastalih razmer na trgu je bilo nujno, da se proizvodnja v tovarni preusmeri na druge predmete. Ob pravilnem vodenju podjetja bi že prejšnji odgovorni uslužbenci lahko to postopoma izvedli, da ne bi prišlo do zastoja, tako pa je prišlo skoraj do tega, da bi šlo podjetje v socialistični konkurz. Večje število delavcev je bilo odpuščenih, pa tudi tisti, ki so ostali, so bili nekaj časa brez plače.
Z imenovanjem novega direktorja je bilo treba v tovarni začeti vse iznova — tako s proizvodnjo kot izvolitvijo upravnega odbora in razmestitvijo strojev in ljudi. V tovarni so v celoti preusmerili proizvodnjo iz igrač na lesno galanterijo. Ni šlo lahko, treba je bilo nekaj novih strojev, treba je bilo nakupiti les boljše kvalitete, treba je bilo priučiti kader. Trda je bila borba za Kvaliteto in večjo storilnost, ki je bila poprej majhna, toda vse te začetne težave so pod strokovnim vodstvom direktorja, tovariša Staneta Smida in posameznih zavednih delavcev kmalu premagali. Danes tovarna obratuje zopet s polno paro. Izdeluje lesno galanterijo: obešalnike, ležalne stole, vrtne in kopalne stole, razne gospodinjske pripomočke in druge predmete. Delajo v celoti samo za izvoz, le neznaten del pro-
ZA   NASE GOSPODARJE
UstanavSjajmo živinorejske odseke!
2e pred vojno okraj Novo mesto, razen ožje okolice Novega mesta ni imel kvalitetne živine. Vojna in odkupi so stanje še znatno poslabšali. Ker pa ima Dolenjska dobre pogoje za razvoj živinoreje — predvsem sivo-rjave pasme, moramo začeti z aktivnejšim delom za napredek živinoreje. Da bi delo bilo uspešno, je potrebno rešiti niz problemov, ki pa jih en sam živinorejec ne more.
Živinorejci, ki stremijo za napredkom in ki so pripravljeni nesebično delati za ta napredek, se že združujejo v živinorejskih odsekih splošnih kmetijskih zadrug. V okviru teh se jim nudijo široke možnosti za delo. Vendar pa je potrebno v načelu spremeniti način vodstva samega živinorejskega odseka.
Živinorejci naj si na sestanku izvolijo odbor, ki bo usmerjal delo odseka. Marsikateri živinorejec se že sedaj sprašuje, čemu ne bi osnovali samostojne živinorejska zadruge v istem tipu kot so že obstajale pri nas. Splošna kmetijska zadruga povezuje na svojem teritoriju vse, ali pa vsaj večino kmetov, zato predstavlja tudi močno in enotno gospodarsko organizacijo, ki lahko rešuje vsa vprašanja gospodarskega napredka na vasi. Ona skrbi tudi za zbiranje sredstev, s katerimi naj se omogoči uresničitev programa splošne kmetijske zadruge v interesu vaške odnosno občinske skupnosti. V slučaju, da bi imeli živinorejci svojo zadrugo, sadjarji svojo, vinogradniki svojo, vsi kmetje pa zopet svojo zadrugo za odkup in prodajo pridelkov in proizvodov, bi imeli na vasi oziroma občini kar po 3—4 zadruge. Vsaka bi reševala svoja vprašanja več ali manj ločeno od druge in v večini slučajev delo ne bi bilo uspešno. Enkrat
iakšna specializirana zadruga ne bi imela dovolj sredstev, ker bi bila premajhna, da bi sredstva zbrala, drugič ne bi dosegli soglasja z drugo zadrugo in slično. Kmetje tudi ne bi bili pripravljeni sodelovati v večih zadrugah, v vsaki plačati delež in podpisati jamstvo. Najvažnejše pa je to, da takšna zadruga ne bi bila sposobna reševati vseh gospodarskih prol>lemov vasi odnosno občine kot celote, v slučajih, ko so ti gospodarski problemi med seboj povezani. Zaradi tega bi se takšna zadruga v delu drobila, postala ozka in sčasoma odvojena od celotnega gospodarstva. Takšna zadruga tudi kmetom ne bi kazala poti, kako preobraziti našo vas v smislu socialistične izgradnje vasi.
Napredek živinoreje ni odvisen samo od ene mere, ki jo pod vzamemo n. pr. samo od uvajanja dobrin plemenjakov,
ampak je to vprašanje niza različnih mer, predvsem pa izboljšanja krmne baze, selekcije, dobrih plemenjakov, zdravstvene zaščite živali, strokovnega znanja itd.
Izboljšanje krmne baze pa je treba iskati predvsem v zvišanju pridelkov krme na travnikih, te pa je potrebno v mnogih slučajih na Dolenjskem ali osušiti ali pa namakati, da bi dajali dovjoljne količine in primerno kvaliteto. Za osuševanje n. pr. doline Mirne, odnosno namakanje z gradnjo ustreznih namakalnih naprav n. pr. šentjer-nejske doline niso zainteresirani samo živinorejci, temveč vsi kmetje, ki bi imeli koristi od takih del. Da bi se živina zdravstveno zaščitila, je često potrebno, predvsem v okviru asanacije naše vasi zgraditi higienska napajališča, cisterne itd. Takšni objekti pa zopet
Pregled čebelnih družin v občini Toplice
Ker se je v tej občini pojavila kuga čebelne zalege, je Okrajni ljudski odbor ukazal, da se pregledajo vsi čebelnjaki, ki so obljudeni s čebelnimi družinami. Jože Zupančič iz Birčne vasi in jaz sva bila določena za pregled v mesecu avgustu 1952. Tovariš Zupančič pa je bil zaradi bolezni v družini zadržan, zato sem moral sam prehoditi vso občino. Pregledal sem nad 600 panjev pri 57 čebelarjih. Panji so bili po večini AZ, dunajski, kranjiči in drugi. Ker je že tovariš Zupančič v mesecu juliju ugotovil okužbe na Do-bindolu in v Podturnu, je bila moja naloga pregledati vse čebelnjake, ker so govorili, da je čebelar — mlinar iz Podturna že po prvem pregledu prodal okužen panj. S tov. Henigmanom mlajšim sva ugotovila, da so bile to samo govorice iz zlobnega namena. Pač pa sem v Dobindolu ugotovil, da čebelar z okuženimi AZ panji ni nič ukrenil, da bi jih razkužil. Dobil je ukaz, da v osmih dneh podere čebelnjak in štiri AZ panje, ki jih mora uničiti ali pa razkužiti z lužnim kamnom. To je tudi izpolnil.
Vse pregledane čebelne družine so bile zdrave. Izmed 57 čebelarjev je bil samo eden. ki je dal pregledati čebelne družine pod pritiskom. Omenim naj, da tako vzornih čebelnjakov kot v občini Toplice drugod še nisem našel. Nekaj je sicer izjem, po večini pa so res pravi čebelarji, ki vzorno skrbe za red in snago v Čebelnjakih. Omenim naj še to, da je bila občina kontumacirana zaradi čebelne kuge in tisti, ki so imeli čebele v hojevi paši, jih niso smeli odpeljati v ajdovo pašo. Nekaj takih, ki so kršili to uredbo, je bilo kaznovanih.
Zvedel sem marsikaj novega. Da se na primer čebele ne ropajo, je treba obesiti belo rjuho ali prt pred čebelnjak. Domače čebele se znajdejo, ro-
parice pa ne. Koliko je v tem resnice, ne vem. Poskusite! Topliški čebelarji so se jezili, da jim dajejo slaba ajdova pasišča. Zato pravijo, da bi bilo najbolje, kakor je bilo po starem. Vsak postavi panje tja, kjer si sam pridobi pasišče. Kadar medi hoja, navozijo v občino Toplice nič koliko čebelnih panjev z družinami in vendar jim tega nihče ne brani ali odkazuje hojevo pasišče.
Večina topliških čebelarjev trdi, da lastovica ne dela škode pri čebelah, pač pa srakoper. Čebelarji so tudi mnenja, j da sončnica čebelam ni v korist, pač pa v škodo, kajti sončnica mnogo čebel pobere, se pravi, da ostanejo na njej.
V času, ko sem pregledoval čebelne družine v občini Toplice, je hoja medila samo v Toplicah. Čebele pa so izleta-
vale na to pašo v rojih iz Lazov, Uršnih sel in Dobindola, torej tudi 10 km zračne črte. Ta pojav sem opazoval dva dni. Torej, če ni paše v bližini, lete čebele tudi deset kilometrov daleč in ne samo šest, kot so pisali in domnevali. Da je paša res bila deset kilometrov daleč, so priča čebelarji iz Laz, Uršnih sel in Dobindola, ker so tudi sami ugotovili, da hoja ne medi nikjer drugje kot v Toplicah. To je važna ugotovitev, da ne bodo čebelarji mislili, da čebela ne leti od doma dalj kot šest do osem kilometrov.
Star čebelar iz Laz je povedal: »Ce jeseni resa kratko cvete, bo kratka, a i huda zima. Ce pa cvete na dolgo, bo a srednje huda zima. Sicer pa čebele same slutijo hudo ali milo zimo. Ce bo zadelavina močna ali hudo zadelane končnice, naj ve čebelar, da bo huda zima. Ako pa bo zadelavina rahla in ne prehuda, bo mila zima.« To drži Lilija Vekoslav
koristijo vaški skupnosti kot celoti in ne samo živinorejcem. Zato bo splošna kmetijska zadruga skrbela tudi za izgradnjo takšnih objektov.
Samo iz navedenih primerov jc razvidno, da lahko živinorejci svoje probleme in tudi zahteve najhitrejše rešijo v okviru kmetijske zadruge kot celote. Živinorejski odseki bodo dobivali od kmetijska zadruge, če se bodo zato seveda pozanimali, na razpolago sredstva, katera bodo uporabljali za nabavo najboljših plemenjakov, gnojil, krepkih krmil itd. Tako se bodo tudi člani na takšen odsek čvrsto navezali in v njem sodelovali. Z druge strani pa bo odsek ustvarjal lastna sredstva iz nakupa in prodaje vse klavne in vse plemenske živine.
Za dvig živinoreje je potrebno izkoristiti že zimski čas za podroben po-menek z živinorejci. Kako pa bomo delali v odsekih so se tudi živinorejci, poleg ostalih strokovnih vprašanj, pomenili na svojem prvem zborovanju 14. decembra v Novem mestu.
Ing. Rado Linzner
prizadevanjem za dvig kvalitete so si pridobili zaupanje inozemskih kupcev in imajo že toliko naročil, da morajo nekatera celo odklanjati! 2e dosedaj imajo sklenjene pogodbe za skoraj celoletno produkcijo v prihodnjem letu. Strojni oddelek obratuje v treh izmenah, strugarski v dveh, ostali pa v eni izmeni. Na novo so sprejeli in zaposlili spet 120 delavcev in delavk, večinoma nekvalificiranih moči, ki jih je treba na delo šele priučiti. Od zaposlenih delavcev je 62% žena in le 38% moške delovne sile, kar je treba posebej podčrtati in pohvaliti podjetje!
Res ie, delovna disciplina zlasti no-vozaposlene delovne sile še ni dobra, pa tudi storilnost posameznikov še ni na višku, čeprav se je na posameznih delovnih mestih dvignila tudi za 100 in več odstotkov. Z uvedbo kratkih strokovnih tečajev za vse delavce se je storilnost povečala in znatno zmanjšale okvare na strojih, ki so bile prej zelo pogoste. Tudi delavski svet se je začel veliko bolj zanimati za podjetje samo in njegov razvoj, čeprav še posameznim članom manjka Širše razgledanosti. Zelo dober je v tovarni mladinski aktiv, ki je v tekmovanju na čast VI. kongresa ZKJ dosegel drugo mesto v okraju. Mladinci se zelo zanimajo za kulturno-prosvetno delo; imajo tudi svoj tamburaški zbor, ki je že nastopil na proslavi v podjetju.
Letos so v tovarni kupili tri stroje, tovorni in osebni avto, potrebno pa bi bilo še več strojev, da ni lahko Še izboljšali kvaliteto in dvignili storilnost in proizvodnjo. Sedaj grade novo moderno sušilnico, ki je tovarni nujno potrebna. Potrebne so tudi še razne izboljšave pri transportu lesa in izdelkov, vendar se kaj posebnega tu ne bo dalo narediti, ker prostori ne odgovarjajo potrebam takega obrata. Ročno prenašanje izdelkov in polizdelkov iz pritličja v drugo ali celo tretje nadstropje podražuje izdelke. Delovnemu kolektivu povzročajo težave tudi skoki cen pomožnega materiala. Cene za izdelke, ki gredo v inozemstvo, so namreč stalne in ni mogoče na proizvodne stroške pribiti še višjih izdatkov za pomožni material. Tudi stari dolg je bilo treba plačati. Nekaj prejšnjih izdelkov ter raznih surovin, ki jih še navzlic dobri volji še niso mogli vnovčiti, bremeni finančna sredstva. Kljub temu so tudi v finančnem pogledu že kar dobro zlezli na zeleno vejo.
Tako je tovarna igrač, ki je pravzaprav tovarna lesne galanterije in se bo prav gotovo tako tudi imenovala v bodoče, prebolela hude krče, ki jih ie povzročilo slabo vodenje vodilnih uslužbencev in premajhno zanimanje vseh delavcev za svoje podjetje. Lepo število ljudi je spet dobilo v njej zaslužek, na delavskem svetu, upravnem odboru, vodilnih odgovornih uslužbencih in vseh članih kolektiva pa je, da bodo zaupanje odjemalcev, ki so si ga prilwrili letos, tudi obdržali in še dvip nili storilnost ter zmanjšali stroške proizvodnje. S.
Nepotrebno vznemirjanje
SE VEDNO SE NISO NAVADILI REDA
Statistična služba ima v socializmu velik pomen, statistika mora biti tekoča, točna in popolna. Na podlagi njenih podatkov zasledujemo potek proizvodnje v podjetjih, gibanje delovne sile, promet v trgovinah in
Z denarno kaznijo so bita zato kaznovana sledeča trgovska in gostinska podjetja:
Gostilna ObLO »Potnik« — Trebnje 3000 din, Trgovsko podjetje ObLO Smarjeta — 7000 din,  Mesarija  ObLO  Smarjeta  — 7000
gostinstvu, kmetijsko proizvodnjo, hektarske j din, Mesarija ObLO Šentjernej — 7000 din,
donose, naravno gibanje prebivalstva Itd
Važnost statistike bi zlasti morala upoštevati razna podjetja, ki so dolžna po vseh gornjih pokazateljih mesečno poročati okrajnemu statističnemu uradu. Vendar pa iz meseca v mesec ugotavljamo, da Je mnogo podjetij, ki statistično službo omalovažujejo s tem, da poročil sploh ne dostavljajo ali pa Jih skrajno malomarno sestavljajo In jih pošiljajo z zamudo.
Da bi se zagotovilo dostavljanje točnih statističnih poročil do roka in se s tem vsa služba izboljšala, je v Tiesecu oktobru letos izSla zvezna uredba (Uradni list i I.rt I, Stev. 43 od 3. IX. 1952) o dostavljanju poročil in o sankcijah proti vsem, ki se odredbe ne bi držali.
Zaradi malomarnega sestavljanja poročil in nerednega dostavljanja so bila na podlagi pavedene of"bredbe predana sodniku za piekrskc podjetja, ki se Jim ne zdi potrebno poSiljati statističnih podatkov organom, ki jih zahtevajo.
Mesarija ObLO Trebnje — 7000 din, Trgovsko podjetje ObLO Smarjeta — 4000 din, Trgovsko podjetje »Železničar« Novo mesto — r.000 din, Trgovsko podjetje ObLO Sentru-pert — 5000 din, Trgovsko podjetje KZ CeS-njice — 7000 din, Trgovsko podjetje KZ Hinje — 4000 din, Trgovsko podjetje KZ Mirna peč 5000 din, Trgovsko podjetje KZ Šentjernej — 5000 din, Trgovsko podjetje KZ Smarjeta — 5000 din, Trgovsko podjetje KZ Šentlovrenc  —  5000 din,  Trgovsko podjetje
5000
KZ Dobrnič
— KZ Mirna — 5000 din, Trgovsko podjetje KZ Dol. NemSka vas — 5000 din, Trgovsko podjetje KZ Trcbclno — 5000 din, Trgovsko podjetje KZ Mirna vas — lo.ooo din.
Prve kazni naj bodo resen opomin vsem onim podjetjem In trgovinam, ki so dolžne poSiljati statistična poročila Uradu za statistiko In evidenco, pa tega iz kakršnihkoli razlogov ne delajo.
Urad  /.a statistiko In evidenco pri OLO Novo mesto
Zadnja dva tedna so zlonamerne govorice vznemirile potrošnike, češ da moke in drugih živil ne bo ali pa da se bodo podražila. Mnogi so tem govoricam tudi nasedli in se prekomerno založili z moko, sladkorjem, testeninami in drugimi živili, saj so mnogi kupovali n. pr. po cele vreče moke, sladkorja itd.
S takim prekomernim nakupovanjem, na katerega naša trgovska mreža ne more računati tako, da bi v ta namen pripravila večje zaloge, v resnici lahko nepreračunani nakupovalci povzročijo trenutno zmedo na tržišču. Naša oblast nikdar ne taji pred državljani stanja kakršno je v resnici. Tako tudi ni tajila velike suše, ki nam je letos povzročila velikansko škodo, prav tako pa tudi ni tajila, kakšne posledice bi lahko imela za naše celotno gospodarstvo, Če ne bi pravočasno pod vzeli potrebnih ukrepov. Tovariš maršal Tito je že v Dolenjskih Toplicah povedal, da nam je letošnja suša povzročila za 144 milijard dinarjev škode, kar pomeni povprečno 9000 din manj dohodka na vsakega prebivalca v državi. Jasno je, da bomo ta zmanjšani dohodek občutili prav vsi, vendar je naše državno vodstvo podvzelo pravočasno potrebne korake, da pri nas vsled tega nihče ne bo stradal. Manjkajoče količine žita in drugih živil smo kupili v inozemstvu, in to žito prav te dni prihaja v državo v večjih količinah. Na Reki je na primer kar devet parnikov istočasno iz-kladalo žito, katero sedaj odvažajo v notranjost države. Velike tržave pa so z mletjem, posebno v Sloveniji, kjer je zmogljivost mlinov zelo majhno. Zaradi težav pri mletju in zaradi splošne štednje, ki jo vedno in ob vsakt priliki poudarjamo, ker je to v interesu nas vseh, je vlada izdala začasno uredbo o mletju enotne moke. Cena tej moki bo ostala ista kot dosedaj ali bo morda še kaj nižja. Ko bodo mlini zadostili najnujnejšim potrebam po moki, bodo mleli tudi druge vrste moke, vendar bo bela moka na razpolago predvsem za bolnišnice in zdravstvene ustanove. Ta moka bo naprodaj tudi v trgovinah, toda  po  prosto  formiranih  cenah. V
je bil letošnji pridelek sladkorne pese znatno manjši kot druga leta, smo pa imeli precej presežka lanske produkcije, ki ga bomo sedaj izrabili. Kolikor nam bo navzlic temu še manjkalo, smo prav tako že kupili v inozemstvu. Prav tako je tudi z maščobami. Trgovska podjetja razpolagajo tako s sladkorjem kot z maščobami v zadostnih količinah. Prav tako prihaja v zadnjih dneh v večjih količinah moka. Količina enotne moke, sladkorja in maščobe so zajamčene v zadostni količini.
Res pa so se podražili v zadnjem času nekateri luksuzni izdelki prehran-bene industrije kot so bonboni, čokolada in liker. Ta podražitev ne gre na račun kakršnekoli podražitve sladkorja ali drugih surovin, pač pa na račun zvi-šanega davka podjetjem, ki proizvajajo te predmete. Ti predmeti za življenje
Ko odhajajo Vaši fantje in možje na odsluženje vojaškega roka v JLA ali na orožne vaje, jim nikar ne pozabite naročiti tudi " Dolenjskega lista"' Vsak teden jim bo prinašal vse dolen.iske novice in zanimivosti -zato Jim takoj pripravite to veselje!
Ulit,     iih"VMlll     [llMl,jt-l..|<:   i    '---J--l------ --------------■--■
din, Trgovsko podjetje J Zveznem gospodarskem svetu ponovno zatrjujejo, da je ta uredba o mletju enotne moke le začasnega značaja. Drže se pač edino pravilnega stališča, da je treba varčevati pri polni vreči in ne šele pri praznil
Kar zadeva ostala živila, pa je vsakn bojazen, da bi jih zmanjkalo ali da bi se podražila, brez vsake osnove. Res
' P*
iz zvišanega davka na te predmete pa bomo vsaj delno krili izgubo narodnega dohodka zaradi suše in za ta denar kupili nujno potrebna živila v drugih državah. Pri tem je treba poudariti, da gre teh luksuznih izdelkov pri nas zelo veliko v promet. Vzemimo samo za primer prodajo likerja. Eno samo trgovsko podjetje v Novem mestu ga v enem letu proda več, kot so ga pred vojno vse novomeške trgovine v desetih letih I
Taka je zadeva okrog zlonamernih govoric o podražitvi osnovnih življenjskih potrebščin in nepotrebnem razburjanju potrošnikov. Te govorice, ki jih širijo nekateri ljudje z določenim namenom, da motijo našo mirno graditev in napore ljudske oblasti in vseh delovnih ljudi, so lažnjive in povzročajo seveda najrazličnejša ugibanja. Malo več zaupanja do našega državnega in političnega vodstva, ki nas še nikdar ni pustilo na cedilu, bi morali vendarle imeti! S tem bi odpadla marsikatera nevšečnost, ki je sicer neizogibna, če nasedamo ljudem, ki nam prav gotovo nočejo dobro. /»r.
olđiaiKc sel mirom
0 V idil 1932
Sprehod po širnih kontinentih matere Zemlje, po drŽavah na njih in njihovih večjih in manjših, bolj ali manj pomembnih mestih, da bi pobrskali med važnejšimi mednarodnimi dogodki preteklega leta — to je namen tega nekoliko daljšega zunanjepolitičnega pregleda, katerim je bil med letom od tedna do tedna v našem listu bolj skopo odmerjen prostor. Tudi danes ni prostora na pretek; zmanjkalo bi ga že, če bi hoteli le našteti, kaj vse je pretreslo in včasih tudi ohrabrilo svet v letu 1952.
Preudarno bomo morali izbirati in se lotiti kaj na kratko, v nekaj besedah le tistih stvari, ki našo državo in njene odnose z inozemstvom posebno zanimajo. Pri vsem pa nas bo vodila misel, ki nam jo zastavlja veliko vprašanje današnjega časa: mir ali vojna. Saj se okrog tega s svojimi določenimi nameni tudi sukajo vsa politična dogajanja; vsakega posameznika pa živo zanima ob prehodu v novo leto, ali smo se miru približali, ali oddaljili od njega. Naš pregled naj na to vprašanje vsaj približno odgovori.
Naši prijatelji in sovražniki
Okoli lastnega doma bi bilo najbolje začeti. Lahko smo ponosni, da je za našo državo toliko zanimanja po svetu, da smo vsak teden znova pozdravljali v naši sredi znamenite osebnosti z vseh področij javnega življenja in mnoge številne delegacije, ki so nas z vsega sveta prihajale obiskovat, si razgledovale kraje širom Jugoslavije, se raz-rjovarjale z našimi državnimi predstavniki, pa tudi z delavci v tovarnah in kmeti v zadrugah in na poljih. Velikega pomena so taki obiski. Napredni in pošteni ljudje, ki nas obiskujejo, poneso v svet resnico o nas, pripovedujejo svojim rojakom o naših naporih in uspehih. Z drugimi narodi se tako zbližujemo in poglabljamo medsebojno prijateljstvo, da uspešneje sodelujemo
množe obmejne izgrede, ki jih je bilo v preteklih štirih letih že okrog pet tisoč in pri katerih so ubili 20 in ranili 36 naših graničarjev; iz Rima naperjena gonja neposredno škoduje zlasti Slovencem na Goriškem, v Beneški Sloveniji in Trstu, posredno pa onemogočajo zbližanje med Jugoslavijo in Italijo, kar smo že večkrat in z raznimi umerjenimi predlogi ponudili italijanski vladi. Vatikan pravzaprav botruje vsej italijanski imperialistični politiki in organizira proti jugoslovansko hajko pod krinko obrambe vere, pri tem pa proglaša vojnega zločinca Stepinca za kardinala. Predaleč bi nas zavedlo, če bi naštevali, česa vsega se poslužujejo podpihovalci protijugoslovanske mržnje; dovolj je znova pribiti, da se v takih
New York z novo palačo Združenih narodov v ospredju
pri izmenjavi gospodarskih in kulturnih dobrin, pri utrjevanju skupne varnosti pred napadi od koderkoli.
Posebnega pomena je bilo v preteklem letu zbližanje z Grčijo in Turčijo. Grška parlamentarna delegacija je bila pri nas in naša v Grčiji; Jugoslavija in Grčija pa sta izmenjali prijateljske obiske vojaških delegacij. Seveda ne smemo pozabiti obiska britanskega zunanjega ministra Antho-nyja Edena, ki se je razgovarjal z našimi najvišjimi predstavniki o skupnih koristih obeh držav. Hkrati pa je gospod Eden povabil maršala Tita v London, s čimer se bodo medsebojni stiki še poglobili.
Vse bolj rastoči ugled Jugoslavije v svetu pa ne Rre v račun našim sovražnikom v Moskvi, Rimu in Vatikanu. Njihov bes prihaja do izraza v najrazličnejših oblikah. Kominformovci
podvigih neverjetno blizu znajdejo vsi reakcionarji od Moskve do Vatikana, s katerim smo prekinili diplomatske odnose.
Med našimi še neomenjenimi sosedi ostane Avstrija, s katero živimo v živih gospodarskih in kulturnih stikih, kar sta med drugim dokazali tudi konferenci v Gleichenbergu in Mariboru O dvolastniških vprašanjih. Most med obema državama tvorijo koroški Slovenci, ki jim pa žal še mnogi šovinistično razpoloženi ljudje v Avstriji preprečujejo, da bi dobili narodnostne, socialne in kulturne pravice. Našim rojakom v Avstriji je zato potrebna čim večja enotnost v premagovanju vsakdanjih tegob. Pri skorajšnjih volitvah v koroško pokrajinsko skupščino bodo imeli priložnost, da se s složnimi močmi upro sovražnim poskusom še hujšega odtujevalnega pritiska.
Avstrija in Nemčija - evropska problema
Avstrija se bode s precejšnjimi notranjimi težavami, ki jih še stopnjuje okupacija štirih velesil. Letos bi se morali zbrati zastopniki velesil že na 260. sestanek v zvezi z avstrijskim vprašanjem, pa se je izmaknila Sovjetska zveza, ki je v glavnem odgovorna za neuspeh na vseh dosedanjih sestankih. Tako je prišlo do tistega znanega in že tolikokrat brezsmiselnega izmenjavanja diplomatskih not, kar tudi to pot ni privedlo do kakega rezultata. Moskva je vztrajala v svoji trmi in vztraja še tudi zdaj, ker noče zapustiti petrolejskih polj v Avstriji in ima hkrati vzrok za vzdrževanje svojih čet v kominformovskih državah. Ko naj bi zdaj v Generalni skupščini OZN razpravljali o Avstriji, se je temu spet uprla Sovjetska zveza, češ da Združeni narodi niso pristojni za to vprašanje. Zanje skratka sploh nihče drug ni pristojen kot le oni sami, ker bi hoteli nad vsem samovoljno gospodariti.
Nemčija je v nekoliko podobnem položaju, vsaj kar zadeva okupacijo, nerešljivo ponavljanje nemškega vprašanja in prav tako brezsmiselno izmenjavanje not. Toda Nemčija je razdeljena v dva strogo ločena dela, želje po enotnosti pa so prav tako odmaknjene kot svobodna Nemčija. Lega te države z njenim zelo razvitim gospodarstvom v srcu Evrope je največja prepreka, da ne Zahod ne Vzhod ne popustita v nemškem problemu. Moskovsko licemcrsko sklicevanje na nevtralno Nemčijo je iz trte izvito, ker si
nihče drug ne želi tako raztegniti svojega vpliva prek vse Nemčije kakor prav sovjeti. To pa tudi zahodnim velesilam ne bi bilo po godu. Zato zlasti Amerika toliko bolj sili v vključitev Zahodne Nemčije v evropsko obrambno skupnost, kar pa je zvezano prav kot splošna pogodba o spremembi okupacijskega statuta na sprejem v bonnskem parlamentu. Prav v zadnjem mesecu tega leta, ko je bilo že skoraj tik pred sprejemom obeh pogodb, so nastopile nove prepreke, ki hodijo navzkriž z ustavo. Demokratične sile Zahodne Nemčije že tako nasprotujejo ideji evropske armade, ker napovedujejo s tem neenakopraven položaj v primeri z drugimi narodi.
Potem so tu še stara trenja med Nemčijo in Francijo, kar je izbilo letos na dan razen pri evropski armadi tudi pri posarskem vprašanju. Bonn zahteva Posarje zase, Pariz pa zagovarja evro-peizacijo tega predela Evrope pod nekakim svojim političnim vplivom. Volitve so šle v prid francoskim težnjam, to pa seveda ni ublažilo spora med sosedoma, ki ne bosta, kot kaže, zlepa našla skupne poti.
Iz Francije z njenimi večnimi finančnimi krizami in pogostimi spremembami vlad, le od daleč poglejmo v Anglijo, kjer se Churchillova vlada dvoboj uje z Attleejevo opozicijo zaradi nacionalizacije — pa pohitimo čez veliko lužo.
Eisenhower in bodoča politika ZDA
Leto predsedniških volitev v Ameriki je po 20 letih privedlo na krmilo republikance. Kar po pravici si povejmo, več smo dali na demokratskega kandidata Stevensona, pa nas je Eisen-howerjeva zmaga nekoliko presenetila. Se izza vojne smo bolj zaupali zavezništvu vladi Roosevvelta in pozneje Trumana, njuna stranka ima tudi večji sloves glede na reševanju delavskih pravic in svoboščin temnopoltih ameriških državljanov. Bodi kakor bodi, pri nas radi poudarimo, da so notranje zadeve posameznih držav stvar njihovih ljudstev. Vzrokov za spremembo vodstvene stranke v Ameriki je prav gotovo več: priljubljenost bivšega generala in sedanjega predsednika, nekoliko zapleteni volilni sistem, finančna moč republikanske stranke itd.
V predvolilnem boju obeh strank smo imeli največkrat pomisleke, da so republikanci nagnjeni k izolacionizmu, ali po domače: zaprli se bodo v lastni državi in se le malo brigali za ostali svet. Take težnje moramo naprtiti predvsem tako imenovani stari gardi republikancev z znanim Taftom na čelu. Toda ko je Eisenhower sestavljal vlado, smo mogli opaziti, da si je izbral za sodelavce zmernejše ljudi, tako da je zaradi tega prišlo celo do spora s Taftom. Prezreti namreč ne smemo in tega se prav gotovo tudi novi predsednik zaveda, da republikanska stranka v celoti ni zmagala tako prepričljivo kakor Eisenhovver sam zase. Poslanska mesta v ameriškem Kongresu so precej v ravnotežju med obema strankama. Tako mora Eisenhower vedno računati, da mu kaka nepremišljena odločitev lahko škodi, ker je mogoče, da ga v parlamentu preglasujejo.
Tako je na ugibanja o morebitni bistveni spremembi zunanje politike Združenih držav Amerike vendarle mogoče najti vsaj približen odgovor. Eisenhovver je prišel na oblast prav v času, ko se nekako vzpostavlja ravnotežje sil Vzhoda in Zahoda, ko se bo moralo prej ali slej razčistiti vprašanje, ali se bo tekma v oboroževanju nadaljevala, ali pa bo prišlo do omiljenja
sedanje   mednarodne   napetosti. Novi ameriški predsednik   je vsa povojna leta sodeloval pri vojaških in političnih načrtih ZDA, zato pa upajmo, da bo j tudi v bodoče podpiral politiko kolek- j tivne varnosti   in utrjevanja miru v i svetu. Jasno je, da razvoj svetovnih dogodkov ni odvisen le od Amerike in | njenega novega predsednika, toda brez '
stvu in žrtvovala čim več svojih vojaških sil, ki bi s hitro akcijo zrušile nasprotnika. Mnogi si tolmačijo skope Eisenhowerjeve izjave po povratku z obiska na Koreji, da ne namerava razširiti fronte na Daljnjem vzhodu, ker ne bi hotel pospešiti vojne, vendar pa da si bo prizadeval najti izhod iz krize. Jasno je, da Amerika ne bo popustila v tem vprašanju, ker se zaveda nevar-vlogi zagovornika in zaščitnika kolonij
Novi predsednik ZDA Dvvigt Eisenhovver je kmalu po izvolitvi obiskal Korejo in se dal
takole fotografirati
dvoma prihaja od tu velik vpliv na mednarodni položaj.
Se preden se je predsednik Eisenhovver preselil v Washington, kjer je njegovo bodoče službeno mesto in kjer bo 20. januarja tudi uradno prevzel novo dolžnost, je imel že pomembne razgovore s sodelavci in tudi veljaki nasprotne stranke, prav tako je izdelal načrt za razgovore z vidnejšimi evropskimi političnimi možmi. Lotil pa se je tudi enega izmed najbolj perečih sodobnih problemov, ko je sam odpotoval na Korejo.
Koreja - osrednje žarišče mednarodne napetosti
Lanskoletna bilanca dogodkov na in okrog Koreje je zelo pestra. V začetku leta bi mogli reči, kar moramo zdaj ponoviti: korejski problem je osrednje žarišče mednarodne napetosti. Seveda ne smemo gledati pri tem spopada samega na sebi kot osamljen pojav, ampak v zvezi s tekmovanjem v odnosu sil na Daljnjem vzhodu na sploh, predvsem pa v dvoboju med dvema^naj-močnejšima silama, Ameriko in Rusijo.
Celotni razvoj dogodkov priča, da si Sovjetska zveza prav nič ne prizadeva pogasiti korejski ogenj, celo še bolj bi ga hotela razplamteti, ker ji gre tako v račun pri njenih načrtih o popolni podreditvi Daljnjega vzhoda svojemu vplivu. Le spomnimo se neskončne serije brezuspešnih pogajanj v Pan Mun Jomu, kjer sta kitajska in severnokorejska delegacija po navodilih iz Moskve storili vse, da le ne bi prišlo do premirja. Ko so se zedinili o eni točki spora, so brž spet kje našli novo. Navsezadnje so obstali pri vojnih ujetnikih.
Pri tem vprašanju pa sploh ni šlo več dalje. Kremelj namreč vztraja pri zastarelih določilih o postopanju z vojnimi ujetniki, ki da jih je treba nasilno in čeprav proti njihovi volji vrniti, od koder so; nasprotna stran pa se zavzema za prostovoljno repatriacijo ujetnikov: vsakdo naj pove, ali bi šel rad domov, ali — če mu tam razmere ne prijajo — kam drugam. Razne ankete v južnokorejskih taboriščih za vojne ujetnike so dokazale, da se precej severnokorejskih vojakov ne želi vrniti pod sovjetski bič, ki ga zdaj v njihovi ' domovini vihte moskovski hlapcL Sovjetski zvezi seveda ne gre toliko le : za korejske ujetnike, ampak se boji, da bi na splošno obveljalo načelo prostovoljne repa-triacije in bi tako mrogi pripadniki njene armade v primeru vojne ne hoteli nazaj v »sovjetski raj«.
Ker se v Pan Mun Jomu niso premaknili z mrtve točke, so korejske razgovore prenesli pred širše predstavništvo — v New York na zasedanje Generalne skupščine OZN. Bistvenega napredka pa tudi tam niso dosegli. Najprej je bilo precej cincanja, ker je razprava o Koreji padla prav v čas ameriških volitev. Eisenhower je že v predvolilnem boju napovedoval, da se bo v primeru zmage sam zavzel za čim hitrejšo in čim uspešnejšo rešitev korejske krize. Od te obljube je za zdaj izpolnil le tisti del, ko je rekel, da bo
obiskal Korejo. Kaj pa je na obisku i
prevzela vodstvo v Združenem poveij-polašča najrazličnejših vplivov, ker bi rada sama postala nov gospodar kolonij. Toda precej prizadevanj Moskve in njenih podružnic v omenjenih deželah se sproti razkrije, posebno ko v OZN zastopniki malih in srednjih narodov v boju proti kolonializmu na sploh žigosajo in pobijajo sovjetske metode.
Arabski in azijski svet je že precej trdno povezan, kadar gre za zaščito njegovih koristi in ko nastopa v prid pravic narodov na tem področju. Prav okrog njih pa plete Sovjetska zveza zelo vneto svoje mreže. Prav zato bi pričakovali več politične jasnovidnosti od zahodnih velesil, zlasti pa od Francije, ki ne   popusti zahtevam prebivalcev
sklenil, kakšne načrte kuje s svojimi i      \".. V-'Ti"- 1 V
.,: j     Tunizije, Maroka m Alžira po neod-
sodelavci — bodo pokazali šele prihod nji meseci. V Ameriki so se med letom pojavili različni glasovi in predlogi v zvezi s korejskim vprašanjem. Eni so hoteli, naj bi ameriško vojsko umaknili s korejskih bojišč, češ da ne bo krvavela za tuje koristi; drugi pa so se nasprotno zavzemali, naj bi Amerika prevzela vodstvo v Združenem poveljstvu in žrtvovala čim več svojih vojaških sil, ki bi s hitro akcijo zrušile nasprotnika. Mnogi si tolmačijo skope Eisenhovver je ve izjave po povratku z obiska na Koreji, da ne namerava razširiti fronte na Daljnem vzhodu, ker ne bi hotel pospešiti vojne, vendar pa da si bo prizadeval najti izhod iz krize.
Napredna stremljenja in gospodovalni pohlepi
Tudi na Srednjem in Bližnjem vzhodu ter v Afriki je letošnje leto prineslo marsikaj, česar ne smemo prezreti, kadar merimo izglede bodočega razvoja v svetu. Pri dogodkih v teh predelih sveta gre predvsem za prebujanje tamkajšnjih narodov iz zaostalosti in zapostavljanja, za krepitev njihove samozavesti in želje po enakopravnosti z ostalimi narodi in samostojnem življenju. Boj ljudstev v kolonijah proti njihovim dolgoletnim gospodarjem je zavzel najrazličnejše oblike. Hkrati z naprednimi stremljenji pa se v teh pokrajinah pojavljajo nove nevarnosti, ki jih podžiga Moskva, ki se v lažnivi
Slika iz danaBnjega Posarja, ki s svojo visoko razvito industrijo tvori enega izmed vozlišč evropske politik«
visnosti. Krvavi dogodki v teh pokrajinah in mestih, ki se upirajo in bi se radi znebili francoske nadvlade, izkorišča Moskva in kuje iz njih kapital, ki bi ji ga ne bilo treba pustiti.
Tudi s Perzijo ali bolje zaradi njene nafte je bilo precej prerivanja. Vpliva nad takim bogastvom ne bi rada zgubila Velika Britanija in še raje bi si ga pridobila Rusija. Perzijci so — vsaj na videz — vzeli usodo v lastne roke. Toda pod Perzijce, ki vladajo v Teheranu, ne moremo prišteti posebno vnetih zastopnikov ljudstva, pač pa — če ne toliko zastopnike tujih sil — pa vsekakor zastopnike lastnih žepov. Pri takem stanju pa je borba za samostojnost manj prepričljiva in tudi nevarna za razvoj odnosov z zunanjim svetom.
Seveda je bilo še več drugih večjih ali manjših pretresljajev — v Siriji, Iraku, Libanonu: Keniji, Južnoafriški uniji, v zvezi z Izraelom in drugod — toda vsaj glavne smo nekoliko podrobneje omenili.
Združeni narodi - up človeštva
Tam, kjer bi morali svetovne nevšečnosti zgladiti in pomiriti, v Organizaciji Združenih narodov, so bili na letošnjem zasedanju skopo odmerjeni uspehi. Najtršemu orehu — Koreji — vsekakor še niso bili kos. Razen sovjetskega bloka so se vse delegacije oprijele indijske resolucije, ki bi mogla najbolje posredovati v vseh spornih točkah. S tem da so Moskva in po njenem namigu tudi Severna Koreja in Kitajska odbile tako možnost rešitve, se je očitno izkazala nepripravljenost sovjetskega sveta pokopati nevarno bojno sekiro na Daljnjem vzhodu. Toda korejskega problema Generalna skupščina ne bo odložila, ampak v drugem delu zasedanja, ki se bo začelo v januarju, poskušala znova najti pametno rešitev.
Združenj narodi pa so v nekaterih drugih perečih zadevah izrekli odločno besedo, ki naj prizadete spravi k pameti in jim priporoča urediti medsebojne spore: Francija je zadolžena, da najde pravo pot pogajanj s Tunisom in Marokom, štiri velesile naj se pomu-| jejo z avstrijsko državno pogodbo, obsojena je rasistična diskriminacija v Južnoafriški uniji, na predlog Jugoslavije pa je naročeno sovjetskemu bloku, naj svoje nemogoče postopke spravi v sklad s splošno veljavnimi diplomatskimi določili.
Zal je tako, da se vse, kar Združeni narodi sklenejo, v stvarnosti ne izvede. Pri tem nosi zastavo Moskva, ki zelo ravnodušno zataji sklepe najpomembnejše svetovne organizacije. Prav zaradi tega pa je bilo v zadnjem času slišati precej mnenj o krizi OZN. Pospešila sta jo še odstop generalnega sekretarja Trygve Lieja in samomor njegovega sodelavca Felerja.
Toda ob koncu leta vsaj upajmo, da bodo zdrave sile v Združenih narodih zmagale nad mračnjaštvom in zločinskimi poskusi likvidacije OZN. Spoštovanje osnovnih načel, ki so jih sprejeli zastopniki 60 držav, ko so se združili v Združenih narodih, bi bilo največje jamstvo ohranitve miru v svetu in bi pomirilo človeštvo, ki si želi svobode in napredka.
KAJ SMO S
Pojdite z menoj na pot po naši domovini. Rečem vam, da ne bo dolga. Naglo si bomo ogledali le delček naših velikih tovarn, naprav za proizvodnjo nafte in elektrike, pogledali bomo v ta in drugi rudnik. Kot kmet, ki dobro gospodari, bomo naredili obračun čez
pretekla leta. Videli boste, kaj vse smo zgradili in koliko proizvajamo novih stvari in ponosni na svoje uspehe, prepričani, da gradimo nekaj novega in boljšega, bomo stopili v leto 1053. Ne ustrašite se številk — pravijo, da številka pove včasih več kot knjiga.
NOVE ČRTE NA ZEMLJEVIDU
Poglejte na zemljevid Jugoslavije. Pravzaprav ni na njem nič novega. Gore stoje prav tam kot nekoč, zelena polja so zanamovana ob Savi in Donavi. Nekaj boste pa le opazili, če skrbno »prebirate karto«, kot pravijo bolj učeni ljudje:
Sem in tja so po zemljevidu začrtane črne črte na vsake toliko so zarisani v to črto majhni beli kvadrati. Železnica. Ce bi vzeli v roke star, predvojni zemljevid, bi bilo teh črt precej manj. Posebno v republikah na jugu naše države, v Črni gori, Bosni in Hercegovini, je bilo teh črt — železnic tako malo, da je joj. Mladinske brigade so skupaj s tisoči delavcev omogočile, da je danes naš zemljevid že mnogo bolj preprežen s črnimi črtami. Te črte pa pomenijo izboljšan promet, da ne rečem, tudi prvi pogoj za zgraditev tovarn. Kaj ti pomaga molibdenova ruda sredi Makedonije in železo v Varešu, če ni železnice (v Vareš je peljala le ozkotirna!), po kateri bi lahko vozili rudo do tovarne. Kaj je koristil premog pod Konjuh planino; pa čeprav ga je toliko, da kar sam sili na beli dan (dnevni kopi v Banovičih), dokler mladina ni zgradila 90 kilometrov dolge železne ceste do teh bogatih krajev. Zato, prav zato so železnice tako važna stvar.
Gradili smo jih in v nekaj letih je po naši domovini speljanih 2150 km novih železnic. Pa veste, kaj to pomeni? Stara kraljevina  je zgradila od 1918.
Letos so mladinci zgradili progo Do-boj—Banja Luka. 1700 metrov dolfi predor jim je nagajal, do tu je bilo že lani vse gotovo. Voda je vdirala v predor z vseh strani. Pravijo, da je bil v tem predoru narobe svet. Zunaj je pripekalo sonce, v predoru je lilo kot iz škafa — zunaj dež, v predoru je bilo vse suho. Seveda, voda je potrebovala za podzemno pot do predora prav toliko časa kot so trajale zunaj spremembe vremena. Skratka, ni bilo lahko zgraditi toliko prog.
In po teh železnicah drve sedaj sem in tja vlaki, polni, to sami veste, potnikov in vsemogočega blaga. Tik pred vojno se je peljalo z vlakom v enem letu 58 milijonov ljudi po svojih opravkih, na obiske in počitnice. Lani pa kar 169 milijonov in tudi podražitev kart ni nič pomagala. Železničarji so namreč upali, da se bo letos vozilo manj potnikov, ker niso imeli dovolj vagonov za vse. No, medtem smo izdelali v novih tovarnah na stotine vagonov za potniški in tovorni promet in železničarje ne skrbi, če bodo morali prevoziti še nekaj deset milijonov ljudi več in bodo v letu 1953 zopet znižali voznino. Tudi tovorni vlaki prepeljejo sedaj mnogo več blaga iz rudnikov v tovarne, iz tovarn v mesta. Včasih — no, saj veliko tudi niso imeli za pre-peljevanje — so pretovorili 21 milijonov ton, zdaj pa prepeljejo že 41 milijonov ton blaga. Ce bi to blago naenkrat naložili na vagone in sestavili vlak, bi bil ta dolg nekaj več kot 40.000 kilometrov
P««
Pri generatorju prvega agregata hidrocentrale Mariborski otok — ene izmed Šestih, bodočih elektrarn na nravi
leta pa do konca leta 1940 celih 1840 km železnic, to pomeni, 83 in pol kilometra na leto. In mi? Vsako leto od 1945 naprej smo zgradili 268 kilometrov železnic, to je več kot trikrat toliko kot prej.
— vlak bi bil tako dolg kot zemeljski obseg na ekvatorju. Pridni so bili naši železničarji in kako majhna je konec koncev naša zemlja! Dovolj je o železnicah in prometu.
JEZERA, KI JIH NA ZEMLJEVIDU NI
Crne črte že najdeš na zemljevidu, nikjer pa ni videti novih jezer, ki so nastala pri nas v zadnjih letih. Res, niso se podirale gore in zapirale reke. Potresov k sreči ni bilo!
Gre za umetna jezera za velikimi jezovi, ki so jih postavili križem kražem po deželi gradbeni delavci. Izza teh jezer drvi voda na nove agregate in iz agregatov drvi po omrežju nova električna energija. — Brez elektrike ne gre. To je kri moderne industrije in zato tako hitimo z gradnjo hidro, to pomeni vodnih elektrarn. Celo vrsto smo jih dogradili po vojni; nova, včasih tudi zelo velika jezera, bodo postala ponekod privlačna turistična središča. Poglejte, sredi Like, za katero vsakdo ve, da je polna kraških jam, ki požirajo
vodo tako naglo, da je večkrat še za pitje ne ostane, prav sredi Like so imeli letos tekmovanje z jadrnicami na novem jezeru! Nedaleč od morja so zgradili vodno elektrarno Vinodol in ta dobiva vodo iz jezer, zajezenih voda v Liki. Iz gora, visokih osem sto metrov, pridrvi voda na turbino in sredi poletja se je v centrali zavrtel prvi agregat (še dva bodo postavili za 28.000 kilovatov električne energije).
Preden bi odšli naprej, naj povem, da vse to stane. Vinodol bo porabil 13 milijard dinarjev, pa je šele ena sama vodna centrala. To pravim zato, ker se ne kateri čudijo, kam gre denar. Naj računajo, ti čudaki, da nas stane vsaka centrala le polovico toliko kot Vinodol (čeprav to ne drži, ker so še
Trgovsko podjetje OZZ odgovarja
V 49. številki Dolenjskega lista je bil objavljen članek pod naslovom: »Nekaj resnih in smešnih pred volitvami ljudskih odborov«.
Ker pisec zahteva odgovor na poedi-na vprašanje volivcev, smatram za dolžnost podati odgovor na vprašanje: zakaj trgovsko podjetje OZZ Novo mesto plačuje mleko po 7 din, a podjetje Krško po 14 din za liter.
Taka in podobna vprašanja, čeprav so redka, se pojavljajo po večini pri enih in istih proizvajalcih mleka. Na našem podeželju poznajo prav lep pregovor: »Dobro blago se samo hvali«, kar velja tudi za mleko, vendar pa je pri mleku težko ugotoviti kvaliteto že na oko. Zato je zadružno trgovsko podjetje Novo mesto začelo odkupovati mleko na način, katerega je pozdravila v^ na kmetovalcev: mleko plačuje po tolšči do 22 din za liter najboljše kvalitete. Potrošnik je podjetju plačeval mleko vse do 1. decembra samo po 20 din za liter. Redki poedinci so hoteli prodajati za otroke naših delovnih ljudi le belo vodo, podobno mleku, po Isti ceni, kot ga prodajajo pošteni in zavedni kmetovalci. Slednji vedo, da se bo otrok tovarniške ali druge delavke dobro razvijal le ob dobrem in zdravem mleku, zlasti še, ker nima možnosti, da bi vsled materine zaposlitve pil
njeno mleko. Poleg tega pa pošteni kmetje tudi vedo, da morajo za pošten denar dati dobro blago.
Članek navaja, da podjetje Krško plačuje mleko po 14 din za liter. To je resnica. Temu podjetju prodajajo mleko tudi ljudje iz našega okraja, vendar pa v Krškem ne plačujejo mleko po tolšči in se ne ozirajo na kvaliteto. Na teritoriju okraja Novo mesto ga plačujejo običajno 1—2 din dražje kot na območju krškega okraja ter tako s svojo nelojalno in nesocialistično konkurenco trosijo zmedo in nezadovoljstvo med poštene prodajalce mleka v novomeškem in krškem okraju. Smatram, da je temu podjetju prav malo mar, kakšno mleko dobivajo otroci Ljubljane, kamor ga dostavlja, pač pa obrača večjo pozornost na dobiček podjetja.
Ker so se v podjetju odnosno pri zbiralcih mleka pri jemanju vzorcev za ugotavljanje tolšče dogajale napake, je podjetje organiziralo kontrolno službo mleka, tako da bo vzorce v bodoče jemal izključno za to odgovoren uslužbenec. Tolšča se bo odslej merila samo v Novem mestu, in smo prepričani, da bo v bodoče odpadla vsaka kritika. Vsi pošteni dajalci mleka, ki bodo našemu podjetju prodajali res dobro mleko, bodo zanj prejeli tudi pošteno plačilo.
Franc Počrvina
Preko jezu bo speljana nova široka cesta. Za njim pa bo nastalo nekaj deset kilometrov dolgo jezero. Strojnica je globoko pod zemljo. Tako velika je, da ni lahko vanjo postaviti štiri ljubljanske postaje, Kaj ne, da to ni majhna reč?
dražje). Naj tercu prišteje jo še tovarne, traktorje, železnice, ceste in kdo bi sploh vse naštel, pa bodo videli, kam gre denar in kaj vse premoremo s svojimi silami, čeprav ne brez žrtev.
Letos je začelo poleg Vinodola obratovati še 8 velikih hidrocentral, pridružile so se HC Mariborskemu otoku, Bogatičem, Savici, Zrnovcem, Pesoča-nom in drugim, ki so začele oddajati elektriko v omrežje že pred letošnjim letom. Kje so centrale; ki so začele obratovati letos? Pozneje jih poiščite na zemljevidu, da boste vedeli, kje so viri naše moči in kje nova jezera; v Makedoniji je pri Bitolju začela obratovati HC Sapunčica in Došnica, na Savi pa elektrarna Moste. V Crni gori, I povem: če bi se ti-kjer so imeli pred vojno le dve majčke- sti dan, ko bo začel ni termo-elektrarni, taki kjer para poganja turbino, je dograjena HC Slap Zete, na Kolpi pa HC Ozalj II. Tem so se pridružile še elektrarne, zgrajene v bližini premogovnikov. To so termoelektrarne Veliki Kostolac (Srbija — 31.500 kilovatov), TE Banoviči in Lu-kovac (BiH).
Ko bi ne zastavili nobene nove, bi imeli kmalu več kot trideset novih vodnih elektrarn. Seveda jih bo še več, ker bomo poleg tistih, ki so v gradnji, prihodnje leto začeli graditi še nekaj novih, med drugim eno na Dravi pri Vuhrcdu.
Le še. o Jablanici, naši največji hidroelektrarni naj nekaj povem. V ozki dolini Neretve divja gorska reka, ki se šele nad Mostarjem umiri. Blizu vasi Jablanica so pred leti začeli graditi visok jez, strojnico in predore za dovajanje vode. Jez je že 60 m visok. Ko bo dograjen do vrha, bo imel 78 m.
Kakšna pa bo moč, koliko elektrike bo dala ta vodna elektrarna? Takole
obratovati ta velikan, ustavile vse elektrarne v Jugoslaviji, bi si lahko skoraj vsak (14 milijonov) državljan Jugoslavije prižgal svojo žarnico!
Tako je z elektriko,   ki poganja stroje.   Zadnjič so tovariši računali in računali, na koncu pa smeje povedali, da nas bo Slovencev čez leto dni, ko bodo delale vse nove   centrale, zgrajene na Savi in Dravi, še enkrat več. »Kako?« smo se čudili. »No,« so dejali, »elektrika bo nadomestila en milijon in četrt delavcev!«
ENA TOVARNA BO PRIHRANILA MILIJONE
K elektriki moramo prišteti še nafto in premog. Tudi ta dva poganjata stroje in nista dosti manj važna kot elektrika. V Gojli in blizu Lendave so zrasli na poljanah pravcati gozdovi visokih jeklenih stolpov za vrtanje in lesenih nad črpalkami, ki dvigajo iz globin dragoceno tekočino.
Pred vojno smo načrpali 1000 ton, lani že 160 tisoč ton, ob koncu kapitalne izgradnje pa bomo načrpali že l<60.000 ton nafte, iz katere bomo v velikih rafinerijah izdelali bencin, vosek in druge važne snovi za industrijo in zdravilstvo.
Tudi premoga nakopljemo danes še enkrat več toliko kot pred vojno, t. j. 12 milijonov ton. Tudi premoga bomo ob koncu velike gradnje osnovnih objektov naše industrije nakopali še 7 milijonov ton več — skupaj torej 19 milijonov ton in se bomo v tem pogledu končno uvrstili med najnaprednejše evropske države, takoj za Belgijo in Francijo.
Pred nekaj meseci je začela delati v jugozapadni Bosni, nedaleč od Tuzle in velikih premogovnikov v Banovičih, tovarna, s katero bomo prihranili vsako leto desetine milijonov deviznih dinarjev. Koksarna v Lukavcu je to. V naših železarnah so porabili zelo veliko koksa pri topljenju železne rude in naš koks bo nadomestil sčasoma vse količine uvoženega koksa. Trenutno dela prva baterija 35 (tako pravijo dolgi vrsti peči) koksnih peči, pozneje se bo tem pridružila še druga baterija, ki j bo imela 40 velikih peči, v katerih kuhajo premog. Sicer bi to ne bilo nič posebnega, saj koks delajo že mnogo let po vseh naprednih deželah Evrope — .če bi ne stopil vmes naš znanstvenik, profesor Samec. Povsod po svetu delajo namreč koks iz najboljšega črnega premoga (antracita), le pri nas bo drugače. Profesor Samec je namreč skuhal v svojih laboratorijih, kjer ima postavljeno tudi majhno koksno peč, koks iz domačega premoga. To je velika zmaga kemične znanosti in novi prihranki deviz za našo državo. Koks iz domačega premoga ni slabši od tistega iz antracita in ga bodo lahko uporabljali vsi naši plavži, ki so ga največ porabili. Ko bodo v nekaterih premogovnikih uredili naprave za Čiščenje
dnevi na dan Jugoslovanske ljudske armade. Vsega tega prej ni bilo. Osnova za to je težka industrija, predvsem pa črna metalurgija. To so tovarne, iz katerih pridobivajo rude, železo, jeklo in iz teh polizdelkov — železne in jeklene drogove, tračnice itd. za druge tovarne.
Samo v letošnjem lotu smo naredili velike stvari. V Sisku, kjer bo eden največjih metalurških kombinatov v naši državi, so pred mesecem dni preizkusili veliko valjamo brezšivnih cevi. Hkrati so dogradili tudi veliko dvorano za jeklarno, kjer že postavljajo nove Siemens-Martinove peči, v katerih bodo izdelovali jeklo. Brez brezšivnih cevi si je težko predstavljati izdelovanje koles, najrazličnejših strojev, avtomobilskih in letalskih delov itd. Brezšivna cev je brezpogojno potrebna za vodovode z visokim pritiskom, za parovode, to je tudi za izdelovanje parnih kotlov, za centralno kurjavo in še vrsto drugih stvari.
V pol kilometra dolgi valjarni bodo vsako leto naredili 60 ton cevi, ali 3,7 kg na vsakega prebivalca Jugoslavije. Ce bo potrebno, bodo lahko z majhno preureditvijo podvojili proizvodnjo. Za nas je to velik uspeh, če pomislimo, da so prej izdelali v vsej Jugoslaviji komaj 170.000 ton vseh vlečenih proizvodov. V tem objektu bodo tekle vzporedno tri proge, na katerih bodo »valjali«, rekli bi vrtali brezšivne cevi. Ves postopek od žarečega železa pa do izdelane cevi bo trajal le okrog 7 minut. Na tretji, najtežji progi, bodo lahko izdelovali brezšivne cevi, ki bodo imele premer od 19 pa do 35 cm premera.
Nič manjših uspehov niso dosegli v Zenici, ki se razvija naglo v naše največje železarsko središče. Tudi tu je
Nova visoka Peč v Zenici — največja v FLRJ
na narodni praznik, dan republike, začela obratovati nova Bluming valjarna, ki bo zvaljala na leto 450.000 ton železa. To ni majhen stroj, temveč velika naprava, saj so jo v tovarno pripeljali na tristotih vagonih. Ta dan je začela delati v železarni tudi nova, toda že četrta 60-tonska Siemens - Martinova peč. V kovaČnici pa je začelo delati orjaško kladivo. Stiskalnica — kladivo ima 1850 ton pritiska in bodo lahko z njo kovali do 18 ton težke kose jekla za osi največjih vodnih turbin, za generatorje itd. Tudi to smo še do letos kupovali v tujih deželah.
Vidite, za Zenico smo že doslej porabili 30 milijard dinarjev. Se 13 milijard bomo porabili in kombinat nam bo dal 600.000 ton jekla, to je dva in pol-krat več kot so nam dale vse naše železarne skupaj. Zenica bo dobila tudi novo koksarno in si bo sama izdelala tudi 400.000 ton surovega železa. Se tole številko: dograjena Zenica bo desetkrat večja kot je bila pred vojno.
K tem uspehom v letošnjem letu se pridružujejo še železarne v naši republiki. Na Jesenicah je začela obratovati 60-tonska Siemens-Martinova peč, ki nam bo dala 40.000 ton jekla. Razen tega pa so se vključili v delo pri plavžu novi kavperji za segrevanju zraka. Ta rekonstrukcija bo pripomogla, da bo tudi jeseniška železarna proizvajala veliko več surovega železa. V Guštanju pa je začela obratovati manjša 10-ton-ska Siemens-Martinova peč. In tako se je proizvodnja jekla v letošnjem letu povečala v naši domovini za 100.000 ton.
Pred vojno je Jugoslavija proizvajala komaj 227.000 ton jekla, 15 kg na prebivalca. Bili smo daleč za vsemi državami na svetu. Po končani graditvi vseh velikih objektov bomo proizvajali 1,334.000 ton jekla, to je 74 kg na prebivalca. Ce bi ves svet miroval, bi dohiteli že marsikatero državo na svetu, tako pa še vedno ne bomo dosegli naprednih držav. Napačno bi bilo, če bi bili domišljavi na svoje uspehe in ne bi znali pravilno oceniti svojih uspehov.
LETOS GRADIMO 120 KLJUČNIH OBJEKTOV
Sto dvajset tovarn si res ne bomo mogli ogledati. Se našteti bi se ne dalo vseh, le ob najvažnejših se bomo ustavili, ob tistih, ki že dolnjo in na kratko pogledali, kakšne koristi bomo imeli 'od njih.
Tekstilna industrija bo vsakogar zanimala, kajti ta nam da blago za
opremljene z najmodernejšimi stroji in bodo na leto dale okoli 10 tisoč ton bombažne preje, ki smo jo morali prav tako uvažati. Prej smo imeli namreč samo tkalnice, ki so izdelovale blago, kajti kapitalisti so hoteli zaslužiti na naš račun s tem, da smo prav drago plačevali prejo v njihovih tovarnah po drugih državah.
V lesni industriji smo prav tako dosegli napredek. V Foči, sredi Bosne, je bila dograjena tovarna lesonitnih plošč, druga pa v bližini Sarajeva v Blažuju. Ta bo izdelovala vezane plošče in jih bo na leto naredila 11.000 kvadratnih metrov. V Arandjelovcu je začela letos izdelovala tako imenovani ognjavzdržni
Pozdravite evojce v tujini z "Dolfinjakia 1.1 s tom "M Naročite jim ga - hvaležni Vam   bodo   za pozornost!
Hidrocentrala Vuzenlca, ki bo enaka kot centrali Mariborski otok na Dravi
premoga, bodo začeli proizvajati popolnoma domač koks. Še deset ali dvajset dni nas loči od tega velikega dogodka.
Z vsemi stvarmi: elektriko, nafto, premogom in koksom poganjamo orjake naše težke industrije.
Kdo bi vse našteval. Po vojni smo začeli delati avtomobile, traktorje, rentgenske aparate, tanke, filme, polivinil (dežni plašči), turbine, celo letalo na reakcijski pogon je vzletelo pred
oblačila. Mimogrede naj povem, da bomo z& lili tovarne, v katerih bomo izdelovali viskozo. To pa je posebna surovina, iz katere se lahko izdelajo umetna vlakna, ki niso nič slabša, nič manj topla in celo bolj trpežna kot bombaž ali volna. Sele potem bodo prišle naše tovarne za blago in nove predilnice do prave veljave.
Letos smo dogradili kar štiri velike bombažne predilnice v Mostarju, Sinju, Stipu in v Prištini. Vse te tovarne so
material, to je šamot, ki ga potrebujemo predvsem pri oblaganju peči v železarnah, topilnicah aluminija, bakra 'td. Druga bo v kratkem dograjena v oližini Rankovičevega. Tu bodo delali magnezitne in kromomagnezitne opeke. Zopet bomo prihranili dve in pol milijardi dinarjev, ker nam teh stvari ne bo potrebno uvažati.
Takole, dovolj bo. O velikem metanskem središču Makedonije, bodočem vičevem, o železarni v Nikšiču, o predelovanju boksita v Strnišču, največji tovrstni tovarni daleč naokoli, o Raži-nah, kjer že tope glinico v aluminij in o vseh drugih velikih tovarnah, ki jih prej na še tako velikem zemljevidu nisi mogel zaznamovati, pa kdaj drugič.
Videli smo velik del tega, kar smo zgradili letos. Z upanjem gremo v novo leto, ki bo še zmagovitejše, kajti »starim« tovarnam se bodo pridružile nove in nove, ki nam bodo v nekaj letih iz boljšale življenje. Naš trud in naše sodelovanje pri tem torej ne bo zaman.
mš
ZA USPlS^OlE SODELOVANJE ŽENA V GOSPODARSTVU
Volitve v organe ljudske oblasti, ki so v Beli krajini v zvezi z vprašanjem naših žena pokazale dokaj nezadovoljive rezultate, so *a nami. Vendar ne moremo mimo tega, da sta v vsem okraju Črnomelj prišli v odbore samo dve tovarišici. Ne bomo iskali krivde samo v nezgrajenosti žena, temveč obrdtno tudi pri tovariših, saj ponekod kandidature žena sploh niso vzeli kot resno zadevo. Glavno je, da je toliko in toliko kandidatk. Ne gre za to, da bi iskali krivdo še v nazorih malomeščanske družbe ali kdo je prizadet in kdo ni; važno je, kako sedaj popraviti napako.
Kje naj žene kot pripadnice najmočnejše množične organizacije polnopravno odločajo o gospodarskih zadevah? Ne bomo ponavljali, kakšni naj bodo konkretni primeri nalog, pri katerih reševanju žene najlaže sodelujejo. To naše žene že dobro vedo. Pač pa je treba poudariti, da morajo žene sodelovati pri vseh gospodarskih problemih, ker le tako bodo šle kot enakopraven član družbe z razvojem naprej. Zato morajo žene povsod odločno nastopiti, da tudi same zavračajo reakcionarne nazore o ženskem vprašanju, češ da je ■>žena samo za v kuhinjo«. Le tako, brez slehernih predsodkov, bodo lahko nastopale v javnem življenju. Naši predvolilni sestanki so pokazali ravno to napako. Koliko imajo naše žene za povedati, samo na sestankih se bolj težko pripravijo do besede. Ni povsod enako, saj imamo tudi primere., kjer so ravno na predlog žena reševali važne gospodarske naloge (na primer zadružni dom v Predgrađu!). Ponekod so na predlog žena popravljali ceste, urejevali kanalizacijo, vodovod itd.
Ker smo ravno pred občnimi zbori kmetijskih zadrug, bo potrebno, da sami zadružniki streme za tem, da kandidirajo in izvolijo tudi dobre in sposobne tovarišice v upravne in nadzorne i odbore zadrug. Tukaj bodo žene našle in imele zelo važno nalogo. Organizacija odsekov pri kmetijskih zadrugah, odkup poljskih pridelkov, semen, ustanavljanje pekarij, mlekarn, pralnic itd. — to so problemi, ki so zelo važni za razbremenitev in udejstvovanje žene na vasi. Tudi v tem, kako naj se v ?• ezi z navedenimi problemi ali primeri uporabijo dohodki kmetijskih zadrug, naj soodločajo žene.
Da bodo kmetijske zadruge lahko razpolagale s potrebnimi denarnimi sredstvi (krediti) za nabavo strojev, ki jih bodo potrebovali razni odseki, je potrebno, da žene delajo na tem, da bo zvišano članstvo zadrug z deleži. Članice kmetijskih zadrug naj razpravljajo tudi o tem, kako bi izboljšali poslova-
nje zadrug, kje in na kakšen način bi poedine zadruge tekmovale med seboj. Predvsem pa naj razpravljajo o tem, kako v okviru zadrug pomagati pri napredku žene na vasi. Z raznimi tečaji, katere bodo zadruge tudi materialno pod^ le, je potrebno pomagati ženam in ženski mladini na vasi. Za kme-tijsko-gospodinjske tečaje, ki so se že pričeli v Semiču in Dragatušu, ni povsod enakega razumevanja. V teh dveh krajih se je prijavilo za tečaj največ mladincev zaradi nepravilnega razumevanja, da so ti tečaji samo za moško mladino. Prav obratno pa je v Metliki, kjer se je prijavilo največ mladink samo za gospodinjstvo. Napaka je na obeh straneh, kajti tudi ženski mladini je potrebno, da se seznani z naprednim gospodarstvom in kmetovanjem. V Metliki je sedaj tečaj za ročna dela, kjer se mladinke uče pletenja, belo in narodno vezenje ter razne druge vbode. Tečaj vodi učiteljica ročnih del tov. Vera Pahor. Na tečaju berejo tudi napredne in zabavne knjige. V Črnomlju so tečaji za gospodinjstvo, šivanje, pri-krojevanje in ročna dela. Ta tečaj obiskuje izmenoma tri sto tovarišic.
Tudi obvezni sanitetni tečaji za žensko mladino dobro uspevajo. Poleg strokovnega znanja pa bi morali še po-
skrbeti, da se tovarišice na tečajih, kjer koli so, seznanijo tudi s splošnimi gospodarskimi problemi v naši državi in še posebej v svojem kraju. Za študij naj bi bil govor tovariša Tita na VI. kongresu ZKJ. S tem bi se mladini in ženam razširilo obzorje o uspehih in težavah našega gospodarstva. Spoznale in naučile bi se vsakodnevno spremljati te probleme po radiu in časopisih in bi vsaka na svojem mestu laže in z večjim razumevanjem reševala svoje naloge.
Tudi v gospodarskih svetih pri občinskih ljudskih odborih bodo žene lahko sodelovale. Imamo dobre in sposobne tovarišice v podjetjih, zadrugah in ustanovah, v kmetijstvu itd., ki bodo v teh svetih lahko koristno sodelovale. Vprašanje vodovoda v Beli krajini, gradnja stanovanjskih hiš, cest, šol, kanalizacija, mlekarne, pravilno poslovanje zadrug, higiene na vasi in v mestu itd. — vse to naj imajo v mislih tovarišice, ki bodo delale kot članice gospodarskih svetov pri občinskih ljudskih odborov. Z vztrajnim in požrtvovalnim delom naj ponovno dokažejo, da se zaradi napihovanja malomeščanskih elementov ne dajo odtrgati od udejstvovanja za lepše in srečnejše življenje delovnega ljudstva!
R. F.
Mladina v Metliki te dobila ptehodno zastavico
Na okrajni mladinski konferenci, ki je bila sredi decembra v Črnomlju, je dobila metliška mladina prehodno zastavico kot najboljši mladinski aktiv v Beli krajini. Največ zaslug za ta uspeh je imela mladinska godba na pihala, ki je bila ustanovljena lansko leto in je letos v marcu prvič nastopila pred javnostjo. Zdaj šteje 19 članov. Mladi godbeniki so imeli že lepo število na
so kot člani folklorne skupine sodelovali v folklornem filmu »Pomlad v Beli krajini«, delavna pa sta tudi dramatski odsek, kjer zdaj mladina sodeluje pri Cankarjevih »Hlapcih«, in pa šahovski krožek. V proslavo Dneva vojske so mladinci in pionirji z odraslimi vred nastopili na šahovskem turnirju proti članom JLA in so se kar zadovoljivo
men      lepo sievuo na-   odrezalii v kratkem bo pričel z delom stopov, bodisi samostojnih ah skupa.i s   m^ain^- „MfeIH „,— tŠIzu.a^u
starimi godbeniki. Med drugim so igrali tudi na proslavi ustanovitve prvih slovenskih brigad v Dol. Toplicah, 21. decembra pa so pred Dnevom JLA priredili   vojakom  metliškega garnizona
mladinski pevski zbor. Naštudirati nameravajo samostojno igro, organizirali pa so tudi svoj politično-vzgojni študij. Nestrpno pričakujejo, da bo že vendarle urejena fizkulturna dvorana, da bodo
koncert. Ob tej priliki so jih tudi ostali | lahko tudi v telesni vzgoji pokazali
mladinci razveselili s kulturnim programom in jih obdarovali.
Precej mladine je vključene tudi v razne odseke domačega kulturno-umet-niškega društva. Mladinci in mladinke
svoje uspehe in bo tako tudi v njih samih polno zaživel klasičen izrek: Zdrav duh v zdravem telesu!
Metliškim mladincem želimo, da bi vztrajali na začrtani poti. -r
EDEN IZMED VATIKANSKIH »GOSPODOV« OBSOJEN NA 10 LET ZAPORA...
V Italiji je že dolgo časa smrdela »Afera Cippico«, vendar so jo hoteli visoki cerkveni krogi skriti pred delovnimi množicami italijanskega ljudstva. 2e leta 1946 se je izvedelo, da je pre-
Izpred okrajnega in okrožnega sodišča
Nevarna prijateljica tuje lastnine je de-lavka Gabrijela Delalut, doma iz Sevnice, .sicer pa hrez stalnega bivališča. V Novem mestu je zagrešila v kratkem času kar tri tatvine denarja, bonov in perila ter denarnice iz stanovanj raznih strank. Za vse tatvine jo bila pred senatom okrojnega sodišča v Novem mestu obsojena na 1.1 mese cev zapora. g
Terezija Itahne iz Birčne vasi se je specializirala na posebne vrste tutvine. Hada i8 je sukala okrog pijanih gostov po gostilnah in prežala na njihove denarnice. Tako je nekemu opitemu gostu v Ločni vzela iz /epa denarnico * 4000 dinarji in 450 boni. v Birčni vasi pa prav tako vinjenemu gostu denarnico s lsOO dinarji. Senat okrajne-• i sodišča v Novem mestu ji jo prisodil za drzne tatvine eno leto strogega zapora. *
Leopold Bambie je bil obsojen na mesec dni zapora, ker je kot poslovodja kmetijske zadruge Da Gornjih Sulicah z malomarnim poslovanjem povzročil zadrugi manjšo Bkq do, ki jo mora poleg kazni tudi poravnati. *
Mesar Edi Lesjak iz Šentjerneja ni sicer slabo vodil krajevne mesarijo, saj jo v ne Uri! mesecih izkaza! kar 60.111)0 din dobička vendar je oh neki priliki utajil ljudskemu odboru zakol dveh telet ki ju je zaklal in razproda! meso na svoj račun. Občinski ljudski odbor je imol zaradi tega okrog 1000 din škode. Losjak je bil obsojen na šest mesecev zapora, pogojno na dve leti in poravnavo škode.
*
Na zadružni ekonomiji v Mirni peci je bi! nokaj ('■asa kot upravnik .ložo Zver V tem času je neupravičeno uporabljal denar ekonomije in sicer okrog 22.000 din Obsojen jo bil na štiri mesece zapora in povrnitev prisvojenega denarja.
Pred senatom okrajnega s'»lisca v Novem mostu so se zagovarjali tudi bivši uslužbenci kmetijske zadruge v Mirni peči: .lože Kumelj. Mir« Lagonder it) Ivanka Slak Z malomarnim poslovanjem in neupravičenim prilaščanjem b'aga so oov/.ročili zadru gi škode nad 111000 din. Obsojeni so hili: .lože Kumelj na .'l mesece zapora. Mira Lagonder na I meseca zapora in Ivanka Slak na 10.000 din denarno kazni, povrniti pa morajo tudi vso povzročeno škodo, *
Za skrajne pokvarjence so se izkazali mladi nepridiprav1 Zvonko Lipar. Stanko Petan. Franc Pintarič, Martin Mulon. Stan ko Krošolj In neknj starejši ter poročeni kovač Tvan Cerjak, vsi iz občine Artiče v krškem okraju Letos 8 avgusta so popivali v nekem vinotoču v domaČem kraju, Tu sta bili tudi dvo dekleti! 22 letna Rozaliju 8a-jovle in 37-letna Matilda Kovač, ki sta prišli sem po opravkih. V mraka sta se odpravili domov, mladi poba H nI ob io se hi tro domenili In se jima pridružili. Dva sta šla z njima, štirje, meti njimi tudi poročeni Cerjak, pa so šli naprej v gozdiče v zasedo. Ko sta nič hudega sluteči dekleti prišli do zasede, je vseh šest hkrati planilo po njih Podrli so ju na tla slekli in jima zntisin',: nsta: po dva sta držala ono, tretji pa .ji je storil silo Pri svojom gnusnom lp brutalnom dejanj" bi se prav gotovo vsi zvrstili da jih nI prepodil bližnji sosed ki je slišal klice na pomoč Za svoje posredovanje je 'lohil ta sosed kamen v glavo od Pintariča. lako da se mu je vl'la kri po obrazu. Pin tarič in Linar pa sta 7 jermeni od hlač še prefcp'a  S>,jovičov     čoš zakai je »pila
Prod okrožnim sodiščem so se obnašali obtoženci   kot   duševno,   /lasti   pa politično
Ureja uredniški odbor - Odgovorni tirednlk Tone Gošnik - Tiska tiskarna »ljudske pravice« v LJubljani - Naslov uredništva in uprave: Novo mesto Cesta komandanta Staneta 25 — Poštni predal 83 - Telefon uredništva In ur-ravp .1?" - Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mostu fftS-90883-1 — Četrtletna iiaročnina 100 din. polletna 200 dix, celoletna 400 din
zaostali ljudjo Izgovarjali so se, da so si hoteli privoščiti samo malo »heea« in pa da so bili vsi zelo pijani. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je obsodil mlade pokvarjence, upoštevajoč pri tem njihovo mladost in druge olajševalne okolnosti, takole: Zvonkota Liparja na 9 mesecev zapora. Stanka Petana na 8 mesecev zapora. Franca Pintariča na 8 mosecev zapora, SlaTikota Krošnja na 6 mesecev zapora (Krošolj je invalid brez desne roke) in Ivana Cerjaka na 8 mesecev zapora. Martina M.i Iona čaka njegov delež, ko se vrne z odsluženja kadrovskega roka.
lat vatikanskega državnega tajništva Edoardo Cippico ponarejal čeke in po-neverjal denar, ki ga lahkoverni kristjani darujejo cerkvi. Ta gospod prelat je bil, kakor je zdaj ugotovljeno, navaden tihotapec deviz in je utajil pol milijarde lir, ki so mu jih dajale razne osebe, da bi jim nabavil devize. Cippico se je izgovarjal, da je izročil 500 milijonov lir utajenega denarja duhovnikom,
i.~*„~,u ,•____j  • „„ ______ stina iz Dolenje vasi. Trgovski poslovodja
i katerih imen se zdaj ne more »spom-   sket.dor Alojz iz Kočevja in trgovska pošlo-
cnd&m
IZDELAVA OTROŠKIH ŽABIC
Da bodo majhni otroci vedno dobro oblečeni in tudi suhi, se bo marljiva gospodinja v zimskih večerih potrudila, narediti otroške žabe sama. Za to lahko namreč uporabi ženske nogavice in z
nekoliko spretnosti bo otroka prav lepo in dobro oblekla.
Bombaževinaste nogavice položimo tako na mizo, da gledata stopala navzven. Potem na sredini prerežemo od zgoraj navzdol nogavico kakšnih 15 do 20 cm, kot kaže na risbi zareza na prvi nogavici. Zatem pa obe nogavici prepognemo, da je peta zgoraj in da sta obe nogavici enako položeni ter odrežemo ob koncu stopala tri centimetre,
pa vse do polovico otroških meč (kot spet kaže slika). Iz koncev stopal naredimo kozico, t. j. vložek, ki pride med nogice. Da bo trpežen, oba konca pri-režimo in z gostimi šivi sešijmo. Na notranji strani ' sedaj sešijemo nogavički, v konec gornje zareze pa vstavimo kozico (Oglejmo si, kako je to narejeno pri kupljenih žabicah). Zatem sešijemo levo in desno hlačnico, nogavico zgoraj zarobimo, da v rob potegnemo dovolj široko elastiko. H koncu prišijmo naramnice, gumbe in naredimo gumbnice, pa so hlačke gotove!
Za mal denar bo tako otrok preko vse zime dobro oblečen, matere pa bodo še zato vesele, ker ne bo na takih sivih, rujavih ali krem hlačkah tako] polno sledov, kod vse se je otrok plazil in se zamazal.
Se spretnejše matere pa si bodo preskrbele štreno tankega bombaža in spletle žabice same. Po merah na risbi bodo spletle žabice za enoletnemu otroka. Da bo zadnji del hlačk višji kot prednji, pletemo nekajkrat samo do polovice vrste in potem pletenje obrnemo. Ko imamo četrt metra pletenja, snemamo v vsaki drugi vrsti n? koncu po eno zanko, v gležnju pa predenemo pletenje na štiri igle in spletemo še nogavičko.
Trud nam bo poplačalo ves*dje, ki ga bomo imeli, ko bodo otroci dobro in toplo oblečeni uživali v sankanju in igranju po snegu.
NASVETI
Prednost cetofanskeaa papirja e* gospo dinje spoznale pri vkuhavanju, ko tudi do roba polne kozarce lahko pregledajo, če ee na vrhu ni začela nabirati plesen.
Celofanski papir je dobro uporaben tudi za druge svrhe. — Ce pripravljamo za darilo steklenico žganja ali likerja, postavimo na sredino kvadratne pole celofana stekle nico, papir zavijemo do vratu steklenico, tu ga prevežimo z lepim trakom, Ogle lopo upognimo navzven in darilo je dosti pri kupnejše.
Po predalih imamo mnogo predmetov, ki jih moramo vse po vrsti odvijati, če kaj iščemo. Zaviti v celofanski papir nam bodo prihranili zamudno iskanje.
Dobrodošle nam bodo vrečke iz celofana za nogavice. Vsak par shranimo v svojo vrečko in ko se nam bo mudilo proobuti, bomo kaj hitro našle zaželjeni par.
Ko kupujemo nogavice, si nabavimo dva ali več enakih parov Ce bo ena nogavica preveč poškodovana, bo iz preostalih Se vedno lahko sestaviti nov par.
Poroke, roistva in smrti o okraju Ročevie
V novembru 1952 ne je rodilo v kočevskem okraju 58 otrok, od teh M dečkov in 20 deklic. Umrlo je 23 oseb. od teh 10 mo-ških in ti žensk. Porok ie bilo M.
Poročili xo se: Pogorele Jože, gozdni delavec iz Dolenje vasi, in nameščenka Boje Nožka iz Dolenje vasi. Poljedelec Nosan Anton iz Prigorice in poljedelka Kromar Ju-
niti«. Rimsko sodišče je obsodilo goljufa-prelata na 10 let zapora zaradi poneverbe in ponarejanja čekov. Skoda, da je taka kazen doletela samo enega izmed gospodov, ki imajo umazane roke od pristradanih grošev milijonov lahkovernih ljudi...
vodkinja Emsiedler Ljudmila li Kočevja Poljedelec Prša Jože iz Dolnje Bistrice in poljedelka Škafar Ana iz Gornje Bistrice Rudar Zupeo Franc iz Kočevja in rudniška delavka Meglen Kristina iz Kočevja. Kmetovalec Hupe Mihael iz Stevnika in otroška negovalka Bižalj Berta iz Kočevja, ftofor Sterlo Stane iz Kočevja in prodajalka Za-noškar Anica iz Kočevja. Miličnik Žužek Peter ta Ferdrenga in poljedelka Delač Ma-
TELEFON 21-787, 23-274
Trgovsko podjetje na veliko
TEKSTIL OBUTEV«
EJUBEilAt M A, Nazorjeva 4
PREJ FRANČIŠKANSKA ULICA 4
opozarja
NA VELIKO IZBIRO ZIMSKIH TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE TER PLASCE IZ DOMAČE PROIZVODNJE IN UVOZA
POSTREŽBA PO STALNIH NABAVO BLAGA
POTNIKIH NUDI CENENO
SVOJE ZALOGE SORTIRA PRAVILNO MALOPRODAJNA MREŽA LE Z IZBIRO BLAGA V NAŠIH SKLADIŠČIH ALI PO KOLEKCIJAH POTNIKOV
rija iz Pol. Lamana. Podoficir Zupančič Ervin iz Pančeva in gospodinjska pomoani-ca Krajšek Olga iz Kočevja. Rudar Regale Ciril iz Kočevja in rudniška delavka Ma rolt Mihaela iz fcnlke vasi. Mizar Tonu t Ivano iz Mozlja in poljedelka Vorderber Marija iz Mozlja. Rudniški delavec fttante Franc iz Kočevja in rudniška delavka Sut Terezija iz Kočevja. Rudniški delavec Kro-šelj Jože iz Kočevja in gospodinjska pomočnica Cimprič Marija iz Kočevja. Nameščenec Miklič Milan iz St. Janža in rudniška delavka Krošelj Sonja iz Kočevja. Kur jač Rudolf Milan iz Kočevja in šivilja Boben Anica iz Kočevja. Delavec Oštir Feliks iz Mlake in tovarniška delavka Levšek Ra-rlislava iz Kočevja Natakar Rački Alojzij iz Lipovca In poljedelka Marimelj Matija iz Rajšolev. Brivec Oražem Alojzij iz Ribnice in gospodinjska pomočnica Prelesnik Angelca iz Ribnice, šofer Trobac Franc iz Gorenje vasi in nameščenka isile Pavla iz Nemške vasi. Avtomehanik Kupi Nikola iz Ribnice in nameščenka Cešarck Draga iz Ribnice. Delavec Prelesnik Stane iz llrova če in gospodinjska pomočnica Kovačič Marija iz lliovače. Pavlinac Franc iz Haringa, ZDA, in nameščenka Zelnik Gabrijela iz Velikih Lašč. Čevljar Petrič Alojzij iz Velikih Lašč in kmetovalka Stritar Francka iz Velikih Lašč. Kmetovalec Pugelj Frane iz Raplovga in kmetovalka Maver Marija iz Deče vasi Kmetovalec Erčulj Filip iz Pgdgore in kmetovalka Vodičar Ivana iz 1'odgore.
Umrli  so:  Kmetovalec  Lovšin   Franc iz Rakitnice.  star  44  let   Proužitkarica Klun Ivana iz Prigorice. stara 84 let. Preužitka-rica Dejak Ivana iz Dolenje vasi, stara 88 let   Gospodinja Slehta Ana Iz Kočevja, stara 81 let.  Kmetovalec Selan  Anton  iz Potoka, star SI let   Kmetovalka Ccrne Uršula iz Pirč. stara 85 let   Kmetovalka Curi Marija iz Banje Loke, stara 55 let. Preužitkar Knave Janez Iz Hriba, star 8<) let. Gozdni delavec Bartol  Anton iz Hriba, star Kfi let. Nameščenka Kay  Matilda iz Travnika, stara !)3 let. Otrok  Bartol Stanislava iz Travnika, stara 1 mesec. Gospodinja Knavs Ma rija iz Malega loga   stara 81 let, Kmetova leo Lovšin Janez iz Gorice vasi, sta 74 I«■■, Kmetovalec Revka Ivan tz Brež. star 83 \e.'. Kmetovalec   Rus   Alojzij   iz   Nemške vas\ star 68 let   Otrok Perovšek Silva iz Sufij/1. stara 1 mesec   Kmetovalec Levstek  Ivan Is Vinc, star 58 let. Kmečki sin Zaje Vinko i/ Zimaric. star li let   Kmetovalka Zakrasel Marjeta tz Velikih Lašč, stara 87 let Krnu tovalka   Kraševec   Marija   iz   Velikih Laft* stara 76 let.  Kmetovalka  Peterlin Terezija i7.  Velikih   Lašč,  stara  60  let. Kmetovalka Zgonc Marija iz Velikih Lašč, stara 68 let Kmetovalec Žužek  Franc  iz  Ponikev, star 83 let-
Pozdrav doleniskfii fantov iz vrst JLA
Dragi bralci Dolenjskega lista!
Dolenjski fantje, borci in podoficir j i enote JLA Vojna poŠta Valjevo, vas ob vstopu v leto 1953 lepo pozdravljamo in želimo vsem naročnikom našega lista uspehov polno novo leto, kakor tudi novih zmag v izgradnji naprednejšega, boljšega življenja — v naši veliki bitki za socializem!
Alojz Mohar iz Starih Žag pri Dol. Toplicah. Alojz Zoran iz Malega kala nad Mirno pečjo, Anton šutar iz Ajdovca, Jože Avžin iz Ragovega, Franc Skebe iz Žužemberka in Jože Vire iz Gor. Kamenja pri Mirni peči.
Pocenitev premoga za gospodinjske potrebe
Pred dnevi je izšlo razveseljivo obvestilo, da je Zvezni gospodarski svet odobril podporo trgovskim podjetjem, da bodo lahko znižala cene rjavemu premogu in lignitu za gospodinjske potrebe. Po tej odločbi se bodo cene premogu znižale za povprečno 33 %.
/te^aAte^iiiffi Ml' lil I1llittti#
Star. 52.
DOLENJSKI LIST
Spomenica Slovenske izseljenske mafice
ROJAKOM V TUJINI ZA NOVO LETO
Slovenska   izseljenska   matica je
imela svoj redni oboni zbor 13. decembra 1952. Na tem občnem zboru je izvršilni odbor Matice podal obračune svojega dosedanjega dela v korist slovenskim izseljencem v tujini. Iz podanih referatov je razvidno, da je bilo leto 1952 zelo plodno zlasti zaradi neposrednih stikov z rojaki, ki so obiskali .,vojo rojstno domovino. Iz Francije, Združenih držav Amerike, iz Holandi-ie, deloma pa tudi iz Kanade in Argentine, je prišlo letos s nam okrog 1500 rojakov, ki so med aami preživeli nekoj mesecev. Večina teh rojakov se je seznanila z delom Slovenske izseljenske matice in tako se j* prepričala, kako je Slovenska izseljenska matica v resnici organizacija slovenskega izseljen-stva, preko katere prejemajo rojaki na tujem vso pomoč, ki jo potrebujejo za krepitev in podaljše>anje svojega narodnega življenja, organizacija za posredovanje pri urejarju njihovih osebnih zadev in težav, H jih še imajo v starem kraju, organizicija, v kateri občutijo naši izseljene; izraz iskrenega prijateljstva svoje rozine'domovine. Z veseljem smo sprejimali naše ljube brate in sestre ter je bilo nam in njim težko, ko so odhajali nazaj v svojo novo domovino. Z njihtvim odhodom pa stiki med nami niso Pretrgani, nasprotno, poglobili so se U se razrasli tudi tja, kjer jih do seda še ni bilo.
Tudi v letošnjem etu je bila pomoč rojakov stari domovhi izredno velika. Neprecenljiva zaslugi naših rojakov do rojstne domovine j« njihov vztrajen, prepričevalen zagov<r resnice o novi Jugoslaviji, ki so fii izpovedali vsepovsod, kjer se sesta,ajo, s predavanji, s prikazovanjem rafcih filmov, s pomočjo knjig in časoflsov, ki jim a* :e poslala Izseljenska Hatica, zlasti pa je napredno slovensko iseljensko časopisje s tem, da je priobčevalo članke in razprave o naših upehih in težavah, silno dvignilo ugled nove Jugoslavije in utrjevalo resnico o stvarnosti naše dežele. Poleg te velile moralne pomoči pa je bila tudi materina pomoč rojakov rojstni domovili izredno velika.
Organizacije, društva, podporni odbori in posamezniki so se trudili, kako bi čim bolj koristili rodni grudi. Za vse to se vam občni zbor Slovenske Izseljenske matice v imenu vsega slovenskega naroda iskreno zahvaljuje in vas prosi, da s tem plemenitim delom nadaljujete!
Res je, da so med nami meje in planine in neizmerna morja; res je, da so vaše gospodarske in politične prilike drugačne kot pri nas; res je, da ste skoraj večina postali državljani dežele, v katero ste se izselili in da so ustava in državni zakoni vaše nove domovine drugačna kot naša; res pa je nazadnje tudi to, da vsi, mi kot vi, delamo in se trudimo za boljše življenje nas vseh, to se pravi, za boljše življenje naroda, domovine in države, v kateri živimo; res je končno tudi to, da se mi vsi, tako mi kot vi, borimo za resnico, za pravično stvar vseh narodov in delovnih ljudi ter za mir in bratstvo med narodi vsega sveta. In nazadnje je res zlasti to, da smo bratje in sestre istega naroda, sinovi in hčere iste rojstne domovine. Vse to pa nas zbližuje, saj so vse te dolžnosti najbolj plemenite lastnosti slehernega poštenjaka na svetu! S temi lastnostmi oboroženi bomo lahko premostili vse težave, ki nastajajo med nami zaradi razdalj, zaradi različnih političnih in gospodarskih razmer med vašimi deželami in našo, saj so v vsaki deželi na svetu pota do lepše bodočnosti drugačna. Pri nas se trudimo na tak način, pri vas drugače, pri našem skupnem rodoljubnem delu pa se vsi zavedamo, da nam ljubezen do naše skupne rojstne domovine in do rodu, iz katerega izhajamo, nalaga najbolj sveto nalogo vsakega patriota: to plemenito ljubezen razgrevati z vsem srcem do poslednjega diha življenja I
Slovenska izseljenska matica se bo v novem letu potrudila, da vam bo nudila vse plodove tega našega vzajemnega dela v polni meri. Isto pričakujemo tudi od vas, dragi rojaki, kajti s tem, da prižigate ljubezen do svoje rojstne domovine, s tem, da vzgajate vaše, že v tujini rojene otroke v spo-
štovanju do zemlje ln katere ste prišli V novo domovino, se v ničemer ne pregrešite proti vašim postavam, nasprotno: vsa ta plemenita čustva, ki jih gojite do rodne grude, prenašate v dolžnosti do svoje nove domovine, kateri tudi mi želimo polno uspeha.
Z letošnjega rednega občnega zbora sporočamo vsem našim rojakom v ZDA, Kanade, Argentine, Urugvaja, Bolivije, Brazilije, Avstralije, Belgije, Holandije in Nemčije in še drugod po svetu, da bomo z vsemi sredstvi razširili delokrog Izseljenske matice po vsej Sloveniji, tako da ne bo ne okraja, niti vasi na Slovenskem, kjer bi ne vedeli za Izseljensko matico kot osrednjo organizacijo vsega slovenskega izseljenstva. V Slovensko izseljensko matico bodo pristopili kot člani zlasti zavedni sorodniki slovenskih izseljencev, ki bodo na ta način še bolj povezani s svojimi dragimi sorodniki v tujini, nadalje znanstvena, prosvetna in umetniška društva, ljudski odbori mest in vasi ter delovni kolektivi tovarn in podjetij. Za leto 1953 pripravlja Slovenska izseljenska matica za naše izseljence lepo knjigo, ki bo nekak »Slovenski izseljenski almanah«, ter stenski koledar v slikah, nadalje kratko zgodovino slovenskega naroda v slovenščini in v jezikih, ki se jih uči vaša mladina ter razne druge knjižne izdaje. V letu 1953 bo Slovenska izseljenska matica priredila po vsej Sloveniji »Izseljenski teden«, tako da se bo sleherni naš človek spoznal z usodo slovenskih izseljencev. To je samo del velikih nalog, ki si jih je Matica naložila za prihodnje leto. 2e samo to potrjuje, kako nujen je razmah Slovenske izseljenske matice kot centralni živec vsega rodoljubnega posredovanja med nami in vami.
Z občnega zbora vam pošiljamo, dragi rojaki, iskrene bratske pozdrave in vam v novem letu želimo mnogo sreče in uspehov!
Naj žive vrli zavedni slovenski izseljenci!
V Ljubljani, dne 31. decembra 1952. Slovenska izseljenska matica.
Pri graditvi socializma Žerfmo
delovnemu ljudstvu Bele krajine v letu 1953
čim več uspeha!
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE OBČINSKI KOMITE ZKJ OBČINSKI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE
METLIKA
Važno obvestilo Dolenfccm, hi imajo sioicc v drugih državah
Stončeva murna" Iz Gorn$ih Suštc
Gornj? Sušice so Mq med NOB od okupatorja kontrolirajo, vendar v glavnem svobodno partizanko ozemlje, kjer so bila važna zborovanja v tamkajšnji osnovni šoli, pri Kfelju na Verdunu in v gozdiču pri Dol. Sušicah.
Vsi stari borci-parjzani, sedaj ugledni politični voditelji se mnogokrat s hvaležnostjo spominjnj0 blizu in daleč poznane »Stpnčeve Bteme iz Sic«. Čeprav nekdaj največj^ posestnica v vasi, je med NOB nudila iašim borcem vse, kar je premogla: hit pijačo in gostoljubno potrpcžljivos;. Poleg mnogih borcev in komandanov so se pri njej počutili domači zlasi: Jože Borštnar, Niko Šilih, Franci Girenc, prva partizanka Mara Osolnikjva, ing. Levstik in mnogi drugi. Seda, po vojni jo večkrat obiščejo na Sicft jn se v prijetnem pogovoru ob litri »1'bančana« spominjajo, kako je bil< takrat, ko si je želela spoznati slavn«ga Dakija, pa je sedela tik njega. Tcžlp bolna si je zaželela partizanskih in narodnih pesmi, kar so ji zbrani pa'tizani prav radi ustregli. Ko so v rošJi ofenzivi skoraj vsi vaščani zbežali 1 gozd, boječ se okupatorjevega divjarja, je ona ostala doma z enajstimi otrolj begunskih družin. Došle Italijane p je pošteno potegnila za nos, češ, da so partizani imenitno oboroženi s bmimi brzostrelkami in mitraljezi. 7 resnici so se Italijani iz previdnost umaknili nazaj k železnici na Vršna S>ia.
Kljub 88. letom je stončeva mama
še vedno kar pri sebi. Živo se zanima j za vsa dogajanja v vasi in v svetu. , Njen največji prijatelj je radio. Ob j njem prebije marsikatero urico in pazljivo posluša novice in glasbo. Silno rada bere knjige in časopise. V okolici je najstarejši naročnik Dolenjskega lista in njegova vneta bralka, saj ga vsakokrat prebere do zadnje vrstice. | Kljub visoki starosti ima sijajen spomin, bodisi za osebe ali vsebino prebranih knjig. Rada ima družbo, zlasti pa veselo mladino. Če v nedeljo ni gostov, zbere okrog sebe za hišo vaške otročaje in jim pripoveduje pravljice.
Je dober gospodar, kar dokazujejo lepa gospodarska poslopja. Vneta je za vsak napredek tako v hiši kot v vasi. Na njeno pobudo so vaščani že v stari Jugoslaviji zgradili velik vaški vodnjak. Tudi po vojni je med prvimi agitirala za elektriko, da bo »na Šicah lepše in prijetnejše!«
Ker se zanima za vse, je pravi živi leksikon. Pozna staro in novo zgodovino kakor tudi geografijo Dolenjske. Če hočeš zvedeti za dolenjske znamenitosti, se obrni kar na Stončevo mamo. Pokojni slikar prof. Jože Germ iz Novega mesta je čestokrat zahajal k njej na Sice, da si je utešil svojo radoznalost. Prva ga je opozorila, da živi tudi I v podzemeljskih jamah, kjer izvira kraški potok Sušica, — proteus ali človeška ribica.
Starost je nikakor ne ovira, da ne bi vsako jutro prva vstala v hiši ter sku-
;!!!'!'!,il|||[llll|]|l||Pi|,lllll»lili||Uilllll|||lllll
'J\1(L> je prišel v našo vas
hala za vso družino tako priljubljenih koruznih žgancev! Potem pa hajdi na vrt ali zelnik sadit, plet, kopat... česar je navajena že od rane mladosti.
Vsi stari znanci ji voščimo srečno in zdravo leto 1953 ter ji hvaležni kličemo: »Stončeva mama, še na mnog;1 leta!«
Opozarjamo vse bralce »Dolenjskega, lista«, ki imajo sorodnike ali znance v Ameriki, Kanadi in drugih državah, da bo po novem letu Kadio Beograd na kratkovalovni oddajni postaji oddajal za naše izseljence v Ameriki in drugod po svetu kratke reportaže z glasbo vsak četrtek 10 do 15 minut. V teh oddajah bodo zapopadene informacije o delu Izseljenske matice, odgovori na pisma izseljencem, obvestila sorodnikov izseljencev in vesti iz krajev, kjer so izseljenci doma. Poleg teh oddaj bo še ena oddaja na teden, v kateri bo predvsem zajeta glasba iz Jugoslavijo in pozdravi sorodnikov, namenjenih rojakom v zamejstvu.
Da bodo te oddaje čimbolj pestre, predvsem pa, da bodo zajele vse izseljence in njihove svojce in postale živa neposredna vez med nami doma in njimi v zamejstvu, prosimo vse svojec, da pošiljajo kratka sporočila, pozdrave in čestitke za svojce in znance zlasti v prekomorskih državah kar na Uredništvo »Dolenjskega lista«, Novo mesto, poštni predal š t. 33, pod rubriko »Za izseljence«, uredništvo pa bo pošiljalo vsa sporočila in obvestila na Radio Beograd. Sporo-
čila naj bodo kratka in naj obsegajo: točen naslov tistega, ki so mu namenjena, vsebino sporočila ali čestitke in točen naslov pošiljatelja.
Lado Smrekar:
Novoletna zdravica
Veselo dvignimo te zlate čaše,
naj rujno vino v soncu lesketa;
na zdravje nas, na zdravje zemlje naSe
ki ljubimo iz vsega jo srca.
Utihnili so borb srditi streli, iz ognja listali novi smo ljudje; ponosni smo in drzni, smeli — i> obzorja nova misli nam hite.
Spet nam rodijo širna naša polja, škrjanci frfole iz puhtečih brazd, na licih kmetov spet je dobro voljd — za zemljo dihajo in njeno rast.
Zamolkla pesem strojev je vesela in plavil radostno nam spet pojo, rudar ne gre več s kletvijo od. dela — mostovi bratstva" se k sosedom pno.
Svobodna bodi večno domovina in kruh sx>obode reži vsem ljudem.! Zato zdaj dvigamo to čašo vina — na poti v novo leto k novim dnem.
Stončeva mama lz Ste v krogu svojih dragih in znancev
V Trnovskem gozdu je burja podrla najvišjo jelko v Evropi
V začetku decembra je huda burja, ki je divjala več dni nad Primorsko, podrla največjo jelko v Sloveniji in Evropi. Rasla je v Trnovskem gozdu, visoka pa je bila 46 metrov. Pri zemlji je meril njen obseg 7,63 m, v prsni višini pa 5,85 m oz. 1,86 m premera. Strokovnjaki so cenili njeno starost na približno 400 let. njeno kubaturo pa na okrog 60 kubikov lesa. Krošnja te visoke jelke je za celih dvanajst metrov presegala sosedna drevesa. Zal rfa so jo že leta 1928 napadli lubadurji in drugi gozdni škodljivci, tako da je od leta 1946 dalje naglo propadala, 7. decembra pa jo je vihar podrl.
Humoreska
Letos je bil dedek M-az nadvse radodaren! Prejšnja leta jeprihajal v našo vas le z darovi za otbke, tokrat pa — vrag ga vedi. kaj mi je padlo pod bele razmršene lase — je priromal k nam s tolikšnim sprenstvom, da so vaščani kar počepali od ^čudenja, ženske pa ploskale od ganqja jn gagljale ko preplašene gosi. V spjcmstVu dedka Mraza so opazili namrci medveda, lisico, volka, zajčke in Strate, Vsa ta jata čudežnih bitij se 1) pripeljala k nam na velikih saneh, cbdana cd košev, zvrhano polnih vse hogoče krame
Dedek Mraz je najfrej obdaroval vaško otročad. Ves dan je imel polne roke dela, kajti naša vasje blatna, dedek Mraz pa star in je J počasno hojo hodil od hiše do hiše te- mešal blato, pomešano s snegom. Ko pa go zvečer presrečni otroci zaspali, je dedek Mraz povabil dedce in fante, ionske in dekleta, naj se ob tej in tej uri zbero sredi vasi, ker je tudi njim prinesel darila.
Vsi_ so prišli, le nekaj jih je bilo. ki so imeli kosmato vest, <ja so se nekaj predomišl jal i. toda ko je dedek Mraz pomežiknil staremu godrnjavemu medvedu Rjavcu, je le-ta odhlačal po-nje, jih pograbil s kosrrvitimi šapami in zavlekel pred obličje svojega gospodarja.
Potlej se je pričela delitev daril-Prvi je prišel na vrsto vaški gofljač Guželj. Dedek Mraz ga je pričel tako
imenitno oponošati, da so se okoli stoječi do solz nakrohotali. Takole ga je obdelal:
»Kha, kha, kaj pa ti misliš, rožica moja, da sem ti prinesel? Zaslužil si batino, ker se že dve leti sliniš in go-voi-iš, govoriš, govoriš, obljubljaš, da boš organiziral popravilo vaških potov, a si napravil figico! Ali nisi še to jesen govoril, da boš organiziral popravilo pota od ceste do šole in se napihoval, da je to delo potrebno že zaradi stelj-čice, ki jo moraš sebi voziti navkreber? In kaj si storil? Se tista dva voza peska, ki sta bila takorekoč brezplačno namenjena za to pot, nisi zmogel prepeljati z rečnega obrežja na razdrapano pot. Ali se zavedaš, da te celo šolarji, ki dnevno mešajo blato In na razdra-pani poti zajemajo vodo v čevlje, vsak dan najmanj dvakrat pošiljajo k vragu?«
»Dedek Mraz, jaz mislim, da bi stvar uredili takole ...«
»2e spet pričenjaš?« se je zadri dedek Mraz nad njim. »Bi spet rad lagal? Veš, jaz nisem človek, ki bi ti vse verjel! Jaz sem bajno bitje, ki ti vidi v srce. Toda mudi se mi, obdarujem te kljub temu. In sicer po zasluženju: Tukaj imaš lopato in železne grablje in poravnaj s tem orodjem in s kamenjem ter peskom vse luknje in jame na vaški poti. In zapomni si. da obljuba dolg dela! če tega ne boš storil, si zapomni, da tem bom urekel: prvič, ko se boš
nasrkal vinčka, se boš sam spotaknil v jamo in si zlomil nogo.«
Kaj je hotel Guželj? Požrl je slino in molčal.
Potlej je prišla na vrsto stara Fina. Dedek Mraz jo je nekajkrat pisano pogledal izpod košatih obrvi, potem pa se je nasmehnil in dejal z mehkim glasom:
»S teboj so že mnogi poskusili, a nič opravili! Le kdaj te bo pamet srečala, a? Zmerom kakštto ošpičiš, samo da zmedo uganjaš po vasi. Le kdo je je najel, da si ob volitvah žužnjala po vasi, naj volivci samo kmete volijo in nikogar drugega? Ali zares še vedno živiš v napačnem prepričanju, da je samo kmet steber države? Oh, motiš se, ljuba moja! Tako je govorilo že pred štiridesetimi leti Njegovo Apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef. Ta nauk je zastarel. Danes so drugačni časi. Tudi nameščenei in delavci prispevajo velik delež k rasti državnega gospodarstva. In moji škrati — Vsevedi so mi bogme oni dan povedali, da prav v vašem okraju delavci prispevajo več, mnogo več kakor kmetje. Saj si lahko mislim, kdo te je najel, da si šla v ogenj za »sveto« stvar. Takšna me ima, da bi te najrajši prepustil volku in njegovim zobem. (Volk iz spremstva dede-ka Mraza je pri teh besedah strahovito zatulil in renčeč pokazal ostre čekane!^ Pa tokrat ti bom še odpustil, kajti danes me je sama dobrota. Tudi tebi sem prinesel darilo. Na, tukaj imaš škarje, pa si prirezi malo svoj predolgi jezik, da ne bo po nemarnem opletal okrog tvojih ust kakor krava s predolgim repom okrog r... Če škarje niso zadosti ostre, pa pojdi v onole visoko hišo k tistemu, ki te je v boj poslal, pa naj ti
na svoj brus nabrusi škarje. Krepak dedec je, lahko bo vrtel svoj brus, četudi je že malo obrabljen, ker že vsa leta po vojni na njem brusi babje jezike iz cele tare ...«
Kaj je hotela uboga Fina? Vzela je škarje, malo posmrknila in na nos na vrat potekla z njimi k farnemu brusaču babjih jezikov.
Tako so polagoma prišli vsi na vrsto. Škratje dedoka Mraza so na povelje svojega gospodarja praznili koše in delili darove začudenim vaščanom. Ta je dobil čudežne naočnike, da bo ob dveh ponoči razpoznaval valovalce, ki z biciklom prihajajo na vasovanje k »zalim« deklicam, da mu ne bo v bodoče potrebno zaradi zmote osirati poštenih zakonskih mož. Oni je prejel v dar krepelce, da mu ne bo potrebno z golo roko pretepavati žensk, ki postavajo pod okni njegove hiše ter opre-zujejo, kako se kaj v žlahti žlahtno drug drugega zmerjajo. Neka nevestica je dobila v dar knjigo o lepem vedenju in umetno, dolgo leseno nogo, da bo z njo izdatneje kakor s svojo suvala taščo v zadnjico. Mlinarju je dedek Mraz daroval zajetno vrečo bele moke. ker je revček pozabil, kam je skril polne vreče lastne moke, napolnjene s »pošteno« merico in mora zdaj otepa-vati koruzne žgance in jih bo otepaval vse do pomladi, ko bo revček takšen, zidal novo hišo. Vsem ženskam pa je dedek Mraz nasul zvrhano polne predpasnike denarja, da si bodo lahko kupile po deset ali dvajset kilogramov sladkorja. Smilile so se mu, ker že štirinajst dni jokajo, da bo vojna in da se je potrebno založiti...
Bogatim kmetom, ki imajo doma polne kašče zrnja, pa je dedek Mraz
; napisal patente za nakup neomejene i količine bele moke v vseh trgovinah ■ domačega okraja, da bodo s kupljeno 1 moko lahko po mili volji špekulirali in I jo delavcem in nameščencem po mestih prodajali liter po sedemdeset dinarjev.
»Ti si mož, da malo ti podobnih! < i so glasno blngrovali presrečni obdaro-! vanci. »Kadar boš spet prišel k nam.
ne pozabi na dolarje in na ameriške 1 pakete, saj vidiš, kakšni revčki smo v
tej državi, ko nas bo zdaj, zdaj vse ! skupaj vzel hudič ...«
j »Hohohoho!« se je zasmejal dedek i Mraz, medved Rjaveč pa je zabrundal. , volk zatulil, lisice zalajale, zajčki pa I pričeli striči s predolgimi uhlji, ki so jim vidoma rastli, ko so poslušali te lažne jeremijade. »Hohohoho!« se je krohotal dedek Marz in kar kolcalo se mu je od ganotja, ko je videl, da so dekleta v škornjih, fantje v toplih suknjah, ženske in možje pa v oblekah, kakršne bi pred vojno zaman iskal po kmečkih hišah. »Hohohoho!« se je krohotal, ko je videl, da si je ta postavil novo hišo, oni hlev, pri tretjem grmi radijski sprejemnik, četrti ima polno kaščo zrnja in polne sode žlahtne kapljice.
»Hohohoho, pa ste zares slromački. ljubi moji! K letu vas bom spet obiskal in vsakemu prinesel čudežni mlinček, ki ga bo zavrtel in bodo cekini leteli iz njega. A bojim se, da se vam ga ne bo ljubilo vrteti, kajti takšen mlinček se vrti z rokami, ne pa z jezikom ...«
To je dejal dedek Mraz Jn odšel s svojim spremstvom v sosednjo vas.
•
to
DOLENJSKI LIST
Štev. 52.
cfiilci smrti Janeza Marentiča
prtefa organizatorja UP in Osvobodilne Ironlc t Beli Krajini
Leta zmagovite osvobodilne borbe so za nami; revolucionarni razvoj naše domovine gre svojo zmagovito pot V naši družbi se dviga veličastna stavba socializma, ki sloni na najtrdnejših temeljih družbenega razvoja, na temelju znanstvenega marksizma, NOV in ljudske revolucije. Ves ta revolucionarni razvoj pa je terjal velike žrtve. Zanj so padali znani in neznani junaki, med katerimi je Janez Marenčič iz Boginje vasi eden izmed prvih temeljnih kamnov, na katerih sloni in na katerih je zrastla ta veličastna stavba. Marentič je bil utelešena revolucionarna ideja zlasti med kmečkim prebivalstvom v Beli krajini, katerega je prvi povedel
JANEZ VITKOVIC
Janez Marentič
na slavno in zmagovito pot v svobodo.
Janez Marentič je bil tih in skromen v svojem osebnem življenju, vendar politično tako aktiven, da ne bomo mogli nikdar razpravljati o osvobodilni borbi in ljudski revoluciji, ne da bi začeli prav z Marentičem. Prvi je zaoral globoko brazdo v ledino težkih in stoletnih problemov na političnem in gospodarskem področju v Beli krajini. Prav on ima velike in pionirske zasluge za ustanovitev Komunistične partije v Beli krajini, katero je ustanovil v tej pokrajini že leta 1933. Politično je akti-viziral belokranjsko ljudstvo posebno v organizacijah in društvih kmečkih fantov in deklet, v katerih so člani javno izražali in manifestirali svoje mišljenje zlasti s pesmijo, ki se je porodila v Beli krajini:
Kmečki fantje in dekleta, to je naša mlada četa; skup' se zbirajmo, naprej marširajmoT naprej za pravdo naroda.
Naprej v borbo za pravdo in svobodo, za pravdo in svobodo kmečkega naroda!
Ko je fašistični okupator zasedel naše kraje, je bil Janez Marentič tisti, ki je prvi organiziral Osvobodilno fronto med kmeti že v juniju 1941 leta. Zato je veliko revolucionarno delo Janeza Marentiča najbolj karakteristični primer požrtvovalnega komunista in borca, ob katerem se mora učiti in vzgajati zlasti mlajša generacija.
Janez Marentič izhaja iz revne baj-tarske družine. Rojen je bil v Krasincu leta 1909; pozneje so se starši preselili v Boginjo vas. Kakor mnogi Belo-kranjci, tako so tudi Marentičevi romali po svetu za zaslužkom in končno umrli v zgodnji mladosti. Tako je mali Janezek ostal v sedmem letu s sestrico brez staršev; oba je prevzela v rejo teta, ki pa se je tudi sama težko preživljala. Pastiroval je pri večjih kmetih, v osnovno šolo pa je hodil v Podzemelj. Vso bedo in revščino je okusil že v zgodnji mladosti in že v prvih pogledih v svet pričel oblikovati svoje
nazore.   Tako   sam   pravi   v nekem
pismu:
»Ko sem ostal brez staršev in sredstev za preživljanje, me je vsakdo za-sramoval in pretepal. Siromašna tetina roka je bila preslabotna, da bi me ščitila. Takrat sem sklenil, da bom (bilo mi je deset let) vedno na strani revnih in zatiranih ter branil njihove pravice.«
Podzemeljski župnik Učak je v malem Janezku kaj hitro ugotovil naravno nadarjenost ter ga poslal v šole, misleč iz njega vzgojiti duhovnika. To je bila metoda pridobivanja za duhovniški naraščaj. Nadarjenim učencem so omogočali nadaljnji študij le pod pogojem, da so se, revni, odločili za duhovniški stan. Te dijake so skromno hranili, tako da je mnoge pobrala tuberkuloza. Razlika med revnimi in bogatimi ter zlagana katoliška ljubezen do bližnjega sta bila kmalu vzrok, da je Janez opustil misel na duhovniški stan, posebno še takrat ko mu je umrla sestrica ter ga niso pustili na pogreb, češ da bi nastali stroški. Tako se je odloČil, da v sedmem letniku izstopi iz »križank«. Ob tej priliki mu je župnik Učak očital nehvaležnost, češ da bi bilo bolje krmiti prašiče, kakor njega šolati.
Janez je postal svoboden; utrgal se je iz jezuitskih krempljev in pričel živeti novo življenje. Stanovanje si je našel pri neki revni ženici, kakor po naključju prav tam, kjer je nekoč stanoval Ivan Cankar. Pričel je spoznavati borbo proletariata ter dobival socialistično literaturo. V šoli se je najbolj zanimal za politično ekonomijo. Zaradi svoje levičarske usmerjenosti ni dobil nikjer štipendije. Najtežje čase je preživljal na zagrebški univerzi, kjer je študiral agronomijo. Neprestana lakota, zmrzovanje, soba brez oken, postelja brez žimnic, to je bil dom revnih dijakov. Hranil se je največ med brezposelnimi in stal v dolgi vrsti za malo tople juhe pred kuhinjo Javne borze dela.
V Zagrebu je bil med prvimi organizatorji študentovskih štrajkov ter je sodeloval v odborih dijaških združenj. Med tem je bil tesno povezan z ožjo
dajal pravo vsebino v delu med kmeti in bil že v stari Jugoslaviji član CK KPS. Prvič pade Marentič v zapor po končanih študijah na zagrebški univerzi 1934. leta. Ob tej priliki so ga j označili za nevarnega komunista ter ni zaradi tega mogel dobiti službe. Zanj i se začenja doba brezposelnosti, ki traja j z  enajstmesečno  prekinitvijo  vse do i njegove tragične smrti v oktobru 1942. j leta. V letu 1936 je napisal večjo razpravo pod naslovom  »Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom in slovenski kmet v revoluciji 1848. leta«. Kot ' član CK je v Sloveniji Marentič delal posebno pri kmečki komisiji pri CK, kjer je skrbel zlasti za ureditev bibliografije slovenskega tiska. Bil je so-urednik »Kmečke sloge« ter pisal v napredne slovenske časopise. Njegov spis »Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom« je bil velika "pridobitev za takratne razmere. V spisu je pokazal na težke probleme in upe naših kmetov. To delo je pravilno in obširneje ocenil že Lado Kozak v peti številki glasila CK KPS »Delo«, vendar po svoji vsebini zasluži, da mu naša literatura posveti še več pozornosti.
Posebno rad je prihajal Marentič v Belo krajino ter nenehno delal s kmečkim prebivalstvom. Ob ustanovitvi prve partijske cejice 1933. leta so z Marentičem sodelovali kmetje Crnič, Šegina Martin, Suštarič Miha in Kure Viktor iz vasi Prilozja in Grma. Iz te celice je zrastla močna partijska organizacija, ki je predvsem vodila akcije in dejavnost v društvih kmečkih lantov in deklet in v letu 1941. organizirala ljudsko vstajo proti okupatorju. Na svojem službovanju v Beogradu sodeluje Marentič pri organizaciji prvega uradniškega štrajka, ki je zajel 200 podjetij. Ob tej priliki ga aretirajo na stavkovni straži in vržejo v zloglasno Glavnjačo. V zaporu je zbolel na pljučih, kljub temu pa so ga poklicali na vojne vež-be, kjer je moral bolan z visoko temperaturo vežbati med drugimi vojaki na snegu. V njem se je zakoreninila zahrbtna bolezen. Izčrpano telo se ni moglo dolgo upirati, ni pa klonil njegov revolucionarni duh. Dasiravno tež-
Božidar Jakac: Bela krajina (Novo leto 1944)
domovino in dopisoval v Ljudsko pravico, Mladi plamen, Grudo itd. Svoje politično delo je usmeril zlasti med kmete; bil je vztrajen agitator napredka in socialistične ideje na vasi. S svojo skromnostjo in razumom je neumorno pridobival ljudi. Pri svojem političnem delu je imel toliko simpatij med ljudmi, da se ga sovražniki niso upali javno napasti.
Marentič je ves čas vztrajno proučeval napredno marksistično literaturo; posebno je proučeval kmečko agrarno vprašanje in tako s svojim delom in znanjem bogatil našo Partijo, ji
ko bolan, je bil po zlomu stare Jugoslavije med prvimi organizatorji OF. V začetku julija 1941. leta je v Boginji vasi ustanovil OF; na tem ustanovnem sestanku so bili kmetje: Crnič Niko, Pezdirc Tone in Segina Janez. Ob tej priliki je prinesel Marentič več literature in dal navodila za nadaljnje politično delo in priprave za upor. To je bil njegov poslednji stik z Belo krajino, ki jo je tako ljubil.
Janez Marentič se je nenehno boril za socialistične ideje in stal ob strani vseh zatiranih ter sanjal o novem in lepšem življenju. Ob koncu, ko je stal
že na pragu svoje sreče in novega doma, v katerega je verjel z vso dušo, pa je na žalost prezgodaj omahnil v smrt. Svoji ženi je v letu 1939. pisal:
»Stari, reakcionarni svet dokončuje svoj vek; to je edina tolažba za naju dva in za najino malo detece, ki je na poti. V starem svetu mu ne bi mogla priboriti primernega mesta, ker midva sama stojiva v njem čisto spodaj, toda za najinega otročiča mesto v starem svetu ne bo potrebno, kajti takrat, ko se bo najin otrok postavil na lastne noge, stari svet že davno ne bo več na oblasti. Stari svet bo životaril še naprej, toda vedno bolj bo propadal brez kakršnega upanja na zmago.«
Tako je Marentič ocenjeval položaj v letu 1939. in verjel v socialistične ideje, katere je prvi sejal med svojim belokranjskim ljudstvom.
Čeprav ni Marentiča zadela krogla na bojnem polju, je vendar izkrvavel v boju proti sovražniku, ki so ga preganjali do poslednjega diha. Tako so mu »usmiljene sestre«, ki so zvedele, da je komunist, v ljubljanski bolnišnici pobrale še odejo s postelje in se inkvi-zitorsko naslajale nad njegovo smrtjo. Marentič je umrl ravno takrat, ko se je v Sloveniji in posebno v njegovi ožji domovini Beli krajini najbolj razplam-tel plamen NOV za svobodo in srečnejše življenje, o katerem je sanjal in za katero je žrtvoval tudi svoje življenje.
Zato se s posebno hvaležnostjo ob deseti obletnici njegove smrti spominjamo tega velikega revolucionarja in borca. Dolžni smo nadaljevati njegovo delo in njemu samemu dati pravo mesto v zgodovini naše revolucije in ga obeležiti tudi z vidnejšim znamenjem, s postavitvijo spomenika, ki naj priča poznim rodovom, da so prvoborci osvobodilnega gibanja izšli iz vrst najbolj zatiranih in da so breme osvobodilne borbe prenašali na svojih ramenih in za te ideje žrtvovali svoja življenja.
Ob spominu
Oblaki sivi so tosLU
in tiho, čisto tiho
je padalo jesensko listje,
ko sva v roke si segla
in zaprisegla,
da najdeva se tu
po borbi!
Nato odšla si...
Ostal sem sam in trudne sem za^rl oči ves v skrbi zate! Zaželel sem,
da bi pokrilo list.e me jesensko ob misli nate!
Saj zopet bo lepd Prešla jesen bo, Uma in prišla bo porriad in z njo — vrnila se boš ti!
Ko to jesen odšel s tovariši
ponovno sem v iolenjsko stran, kjer bil je zbran slovenski rod,
iskal sem tebe Vsepovsod ...
Prisegla sva —
življenje šlo je sjojo pot!...
Mlad bukov list,
že t?es rumen
je pal pred me,
ko sem sameval >b dret>esn/
In čutil sem,
kot stisk roke,
kot si podala mi >o ob slovesu! Zares,
bilo te ni nazaj!
Ostal v spominu mi je tvoj smehljaj!
Polde Krdker Dolenjske Topice, 14. sept. 1952.
»Italijanski časopisi, pa tudi odgovorni italijanski mnister Pacciardi, vsak dan odkrito pozivajo zahodne zaveznike, naj ne dajo Jugoslaviji niti vojaške niti druge pomoči, kajti — pravijo — če zahodni zaveziiki ne bodo odtegnili svoje pomoči, se jim ne bo posrečilo, da bi nas pridobili za to, da bi popustili v vprašanju Trsta. Pravijo, da nam je treba postaviti n»ž na grlo in da nam ne smejo dati ne kruha ne orožja, pa bomo dali Italijarbm Trst in kdo ve — morda pozneje še kaj več. Toda mi nismo ljudje, ki imtjo tako občutljiv gol-tanec, da bi se bali noža. Nismo tako strahopetni ljudj\ in nas to preveč ne razburja. Povedali in dokazali smo ter stalno dokazujeno: če ste proti napadalnosti, če ste za mir, smo z vami. Mi imamo najmočnjšo armado v Evropi. Naj le govore razni sovražniki, da naša armada ni močia. Naj pripovedujejo to in ono. Sporočamo jim, da se to pot ne bi izplačali nobena avantura in preizkušnja naše obrambne moči.*
(Iz govora marSala Tit* v Kirv-dorevnlci Palanki)
Večerna delavsko šola t Noiem mesta
Zgodovinski VI, kongres ZKJ je dal tndl sindikatom mnogo važnih nalog, med katerimi Je vzgoja našega delavca na družbeno gospodarskem področju ena najvažnejših. Ze vsa leta smo ugotavljali potrebo po večji Izobrazbi naših delavcev, zlasti pa ]e to vprašanje postalo življenjsko važno ob sprejemu Zakona o delavskih svetih In nprav-Ijnnjn delovnih kolektivov. Se posebno pa terja vse Širše sodelovanje upravljanja v socialnem zavarovanja In v zborih proizvajalcev od sindikatov, da pomagajo pri vzgo-"I tega kadra iz vrst naših delavcev. Medtem :o Je partijska šola že pričela z delom in so uspehi žp vidni, pa je IV. ptenum OSS v Novem mestu sklenil pričeti v zimskih mesecih s sindikalno šolo, ki smo ji dali ime: večerna delavska šola.
Predsedstvo OSS je odločilo,  da se šola ustanovi že to zimo in ho trajala od srede decembra do srede marca  Razdeljena bo v dva dela: z»» hrsljlnskl konec bo v Bršljlnn, i za novomeški pa v samem mestu. Predavane I bodo naslednje teme: Razvoj proizvodnje in delavskega gibanja, razvoj  blagovne proizvodnje In reprodukcija, ekonomske zakoni tosti v prehodni dobi, delavsko upravljanje, načela  upravljanja  po  delovnih kolektivih ter produktivnost dela,  komercialno poslovanje podjetja, finanč-nn poslovanje ln družbeni plan za leto 1953. delavska In socialna zakonodaja ter razvoj in vloga sindikalnega gibanja   Program predavanj ie tako izbran
da bo nudil delav«sm -t eftajnlkom osnovno podlago v družbenogospodarski problematiki, tako da bost šola po svoji vsebini dala našim podjetjim nov kader za upravljanje podjetij. Prdsedstvo OSS Je predvidelo za celotno šolo 70 tečajnikov, za hrsljlnskl do 37, a za novomeški del pa do 4». Prlčetek bo ▼ Iršljlnn ▼ torek dne 23. decembra ob 18 ni. v Novem mestu pa v petek dne 26 de<-enhra 1952 ob 17. url. Predavali bodo naši piznaui gospodarski strokovnjaki in aktivitl. ki se bodo potrudili, da bodo predavanji res zanimiva. Predsedstvo OSS bi nudit tečajnikom tudi literaturo, da bo študij iJažJI in da se bo lahko razvijala diskusija. Prepričani smo. da bodo predavatelji s temi predavanji lahko nndili učinkovito pomoč tudi drnclm kolektivom Izven proizvodnje, ker Je tudi za ostale panoge prepotrebno čimprej pričeti s seminarji. — tr —
-4Uho
KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od  30.  decembra do   1.   januarja: nemški
film »Strel sknj okno«. Od 2. do 5. januaja: švicarski film »Štirje
v džipu«.
Od  6.   do  S.  jamarja:  jugoslovanski film
»Hoja Lero«. Od  9.  do  12.  jatuarja:  ameriški  film »Iz
tisoč in ene Mi«<
JAROSLAV HAŠEK:
Vlbogi ioi
Pričujočo črtico je napisal Jaroslav Hašek, avtor svetovno znanega »Svejka«. Vzeta je iz knjige njegovih humorističnih povesti.
Tat Šejba se je čez noč pustil zapreti v hiši št. 15. Bil je strokovnjak za krajo podstrešij in z današnjim dnem je kanil začeti svoj posel v tej bogatejši mestni četrti Doslej je imel svoje področje v revnem predmestju, kar mu je vrglo dve zavesi, tri spodnje hlače in , od molov prezrto naglavno ruto. Sodna , cena za vse te predmete bi bila šest mesecev, Zid mu je pa dal za vse sku- | paj samo šest kron. I
Sejba je stal v kleti naslonjen na podboj m poslušal, kako odhaja hišni- I ca, ki je zaklenila vrata in ugasnila j luč. Gotovo je bila mlada, kajti grede | od hišnih vrat proti svoji sobi je potiho pela. Šejba je sodil da je to dobro znamenje. Popoldne je bil srečal voz sena. Novo dobro znamenje. Videl je dimnikarja in mu poslal poljubček. To prinese srečo ... Potegnil je iz malhe steklenico cenenega ruma in globoko nagnil. Ceneni rum — to jc bilo revno predmestje. Tukaj bo pa druga muzika. Dopoldne si je bil ogledal svoje novo
področje in odkril, da je po stopnicah do prvega nadstropja položena preproga. To jasno priča, da živijo v hiši premožnejši sloji; ti bodo že imeli kaj na podstrešju! Recimo pernice, pa obleke. Te sanje o sreči si je posladkal s poštenim požirkom ruma in se usedel na stopnico v kleti. Bil je truden, kajti popoldne so ga na trgu ob reki lovili stražniki. Slo je za ročni voziček brez firme, ki je brez čuvaja stal na ulici. Komaj je voziček odpeljal nekaj korakov, že je meral pobrisati brez njega. Ušel je, hvala bogu, ampak zbit ko bridka martra. Ni pravice na svetu. Na deželi te lovi orožnik, v mestu pa stražnik. Sejba je vnovič nagnil steklenico in vzdihnil.
V hiši sta vladala mir in tema. V kleti ni bilo ne toplo ne mrzlo, toda ko je Sejba zaslišal, kako njegov vzdih odmeva menda vse do tretjega nad- ' stropja, ga je stresel mraz. Kaj bo, če ga ujamejo. Ko bi ga ujeli vsaj na zimo. Kaj bo, če ga ujamejo. Ko bi ga ujeli vsaj na zimo! Nekaj zim je že prečepel v luknji. Ponekod imajo v kaznilnicah že vpeljano centralno ogrevanje. Sediš lepo na toplem, naješ se do sita, samo žganja Tlovek pogreša. Tobak včasih še kako stakneš.
V kleti je zamijavkala mačka, šejba je že imel na jeziku: »Muc, muc!«, vendar se je premislil. Cemu bi silil v nesrečo! V hiši gotovo vsi še ne spijo, lahko bi ga slišala hišnica in — zbogom svoboda. Morda bi ga celo pretepli.
Poslušal je, kako za vrati hodi mačka in mijavka; zdaj je zlezla na kup premoga, ki se hrupno sesiplje. Pre-kvata mačka! Rogovili po kleti in ljudje bodo še mislili, da je notri tat!
Sejbu se je gabilo, da bi ljudje lahko mislili, da je hotel vlomiti v klet. Klet okrasti zna vsak butelj, toda okra-sti podstrešje!...
Nehote se je pripognil, pa so mu v žepu zarožljali odpirači. Mačka za vrati je poskočila; Šejba je slišal, kako beži. Prevrnila je neko težko stvar in ropot je odjeknil po vsej hiši.
Stisnil se je v dve gube in prisluškoval. Donelo je po hiši in počasi uti-halo. Nihče se ni oglasil.
Pomiril se je in nagnil steklenico. Ce bi ga po nesreči ujeli, naj bo steklenica prazna Da bi jo izpil, bi mu ne pustili. V hiši je zapel zvonec.
»Zvoni hišnici,« je pomislil Šejba in spet zlezel skupaj, kakor da noče videti ničesar krog sebe.
Iz hišnikovega stanovanja je posvetila luč, zaslišal je cepetanje copat in šelest krila.
Hišnica je šla odpret. Šejba se ni upal niti dihati, da bi se ne izdal.
Pramen svetlobe se je lomil po ograji v pritličju in padal navzdol proti Sejbu.
»Slišal sem v kleti ropot,« je rekel
nekdo na hodniku »Zdi se mi, kakor da so notri vlomilci.«
»To so mačke, gospod svetnik,« je odgovorila hišnica. »Sleherno noč rogo-vilijo po kleti. In kaj šele na podstrešju! Tam se podijo, kakor bi se vragi ženili.«
Sejbu se je odvalil kamen od srca. Slišal je, kako gre hišnica v svoje stanovanje in kako je v drugem nadstropju zarožljal ključ v vratih. Izkoristil je ta ropot, pa se pretegnil in napil ruma.
Luč je zginila in zavladala je popolna tema. Šejba je premišljal o svojem pohodu. Pozno ponoči se bo splazil na podstrešje, odprl vrata in pobral, kar bo kaj vredno. Potem bo počakal jutra in odšel takoj, ko bodo odprli hišna vrata. Stražniki so ob tej uri malokdaj na ulici. Ostalo bo prišlo samo po sebi. Za izkupiček bo plačal stanovanje in hrano, saj je dolžan že za teden dni. Stanuje pri revnih ljudeh, vrhu tega vedo o njem nekaj, kar bi mu lahko škodovalo. Pozimi bi se požvižgal, zdaj pa hoče biti še na svobodi. Je že tako, da človek ni rad zaprt, kadar zunaj vse zeleni.
Sejba je postal sentimentalen; ko je j zaslišal vnovič mijavkati mačko, se ni ' pomišljal. »Muc, muc!« je poklical potiho skozi ključavnico. Mačka je pritekla k vratom in zamijavkala.
Slišal je, kako praska, kako se je ulegla k vratom in prede. Nem&ra se je dolgočasila sama, v kleti pa je vesela družba, čeprav ločena od nje z nepremagljivo oviro.
»Kaj, če bi srknil na njeno zdravje?«
si je mislil šejja in je to prijetno zamisel takoj uresničil.
Na mah seje počutil bolj varnega: stegnil je nog^ kar je povzročilo rahel ropot. Da bi ie pozabil, si je že zdaj sezui čevlje.
Sezuvanje ;e mu je posrečilo čisto brez hrupa. Navdušen od uspeha loka rum in ljubeče boža steklenico. Kolikokrat ga je že pospremila na delo! In kadar si je za izkupiček kupil ruma in jo napolnil, s; mu je zdelo, da deli z njo svoj uspih.
Steklenica je njegov edini tovariš, s katerim se fehko pogovori v teh neskončno dolgočasnih urah Čakanja v tujih hišah, k* človek ne ve, kaj mu prinese nasled.iji trenutek.
Zdaj jo drii pred usti in po kloko-tanju pozna, da ie v nji samo še četrt ruma. Ko jo b) izsesal do zadnje kapljice, pojde nf podstrešje; jutri jo bo pa znova napdnil in rekel: »Dobra si bila, dušica!«
Rum prijetno greje Šejbo in ga v mislih odnaša na podstrešje. Premožna hiša. premožni podstrešje! Spomnil se je podstrešij / revnem predmestju in pljunil pred v>ata. Dve zavesi, tri spodnjice in od molov prezrta naglavna ruta! Fej, kakšna mizerija! Razmere so iz dneva v d3n hujše. Naj zmanjka še za žganje, potem je najlepše, da se človek obesi!
Srknil je pa se mu je spet vrnila dobra volja. Morda bodo zgoraj pernice. Perje irna dandanes še ceno. So dve stvari, pri katerih človek ne zapravlja svojega talenta za prazen nič-
•
V novembru 1942
Pozni jesenski dnevi v letu 1942 so so poslavljali od narave. Zdinjski griči so se pripravljali, da sprejmejo belo zimsko odejo. Žlahtna trta v trškogor-skih vinogradih se je z dobro kapljico oddolžila dolenjskemu kmetu za njegovo skrb in delo, ki ga je vložil ob potu svojega obraza v vročih poletnih dnevih. Bilo je 10. novembra okoli desete ure dopoldne, ko smo šli tov. Le-pin, tov. Hribar in jaz, vsi trije oblečeni v železniške obleke, po železniški progi proti Mirni peči, kot da opravljamo službo na progi. S to zvijačo smo prekoračili tudi italijanski blok pri Mali Bučni vasi. Ko smo prispeli na progi do Bučne vasi, smo krenili s proge na desno in šli za vasjo v gozd Brezovica, po katerem smo nadaljevali pot, namenjeni na javko. Vsi trije smo bili oprtani z nahrbtniki, v katerih smo nosili razni material (sanitetni, obleko, cigarete itd.) za našo partizansko vojsko, ki je taborila za Trško goro v Grčevju. Da smo odvrnli sum, kaj nosimo v nahrbtnikih, je *sak od nas nosil pleteno steklenico \ rokah, kot da gremo v Trško goro po sloveči dolenjski cviček za proslavo tradicionalnega dolenjskega Martina, ii ga proslavljajo 11. novembra. Me< potjo v gozdu smo srečali tu in tam kakega poznanega kmeta, ki ima s>0j vinograd v Trški gori, ko se je viačal iz svojega vinograda odnosno iz Zdanice ves zamišljen in zaskrbljen, la-li bo užival To, kar si je s trudom in z žuljavimi rokami pridobil, ali P^ mu bo okupator oropal in požgal vse,da ostane brez hrane, obleke in strehe. Ker pa smo vsi trije precej dobro Pv.nali politično opredelitev vseh posamttmiko.v, smo se med potjo nezanesljivi! oseb ogibali. Z zanesljivimi pa smo zastavili pogovor o naši borbi, o cilji OF ter o potrebi in nujnosti odpon. proti okupatorju.
Pot, ki ?mo jo imeli.da pridemo na cilj, smo previdno prelodili ter imeli medsebojni dogovor, di se v vsakem primeru, če naletimo na sovražnika, znajdemo in odvržerm ves sumljivi material.
Ko smo prišli do paitizanske zasede, ki je bila postavljena vVasi Kote (Gr-čevje) in je ščitila odsjeo ter njeno poveljstvo, nas je ustava jn ker nas je stražar osebno poznaj t,er nam zaupal, da je naša naloga v zvezi s štabom edinice, nas je eden 0fj stražarjev spremljal v štab. ki je bil na Runčnu. Še preden smo prišli <b centra štaba, nas je zagledal Jože Barštnar, komisar divizije, in komandant Ifcajko Tanasko-vič, ki sta pregledovala teren in sta nam tovariško stisnila r^e ter nas pripeljala na mesto, kjer »mo imeli partijski sestanek, na katefem smo sprejeli naloge in sklepe, ki jih je bilo treba nujno uresničiti. Na sestanku nam je tovariš Borštnar dal direktive o nepopustljivi borbi proti okupatorju. Kot dober organizator in poznavalec železniške službe nam je dalnaloge za sa-botažna dejanja. Tovari* L.epm na primer je dobil nalogo, da prenese eksploziv, ki ga je dobil v štabu edinice, in navodila za miniranj^ strojev. Tovariš Hribar in jaz pa SVa prevzela nalogo, da vzpostaviva kanal in drživa zvezo z novomeško želemjgko postajo in terenom z dobrim h točnim ter predhodnim obveščanjem 0 vlakih in vsebini vagonov, da jih bodo na progi minirali in iztirjall.
Po sestanku, ki je trajal približno eno uro, smo se poslovili z borbenim pozdravom in se polni revolucionarnih idej vrnili domov, da zastavimo vse sile za izvršitev nalog in sklepov, ki smo jih sprejeli. Na povratku nas je dohitela noč. Zato smo morali misliti na to, kako bomo prehodili pot in se izognili nevarnih mest, da nas ne bi videli in osumili domači izdajalci. Se prav posebno pa smo morali paziti na bloku v Bučni vasi, ki je bil močno zastražen od italijanskih karabinjerjev. Da odvrnemo sum, kje smo bili in po kasnih opravkih, smo si še med potjo priskrbeli vsak steklenico vina, kot dokaz, da smo šli na Trško goro po vino za proslavo Martina, ki so ga ljudje praznovali naslednjega dne.
Stopali smo skozi gozd Brezovica proti Bučni vasi in za vasjo krenili pri Potočarjevem mlinu na železniško progo in nadaljevali pot (pri tem pa simulirali, kot bi bili močno vinjeni) do bloka. Ko je opazil stražar na bloku, da prihajajo vinjeni železničarji, nas je ustavil in opozoril, naj ne hodimo po progi, ker je nevarno in nas lahko vlak povozi. Mislil je, da smo res tako vinsko naloženi. Po našem kratkem in domišljavem govorjenju, kot ga imajo po navadi pijanci, nas je brez slehernega pregleda in dovoljenja za prehod preko bloka spustil naprej. Med potjo na povratku smo si že izdelali načrt, kako bomo naslednji dan začeli delati.
Naslednji dan, 11. novembra ob sedmi uri zvečer, smo že imeli partijski sestanek v gostilni Kastclic v Brš-ljinu, kjer so proslavljali običaj dolenjskega Martina. Sedeli smo pri kozarcih vina, kar nas je delalo najmanj sumljive. Tako ni mogel nihče vedeti, kaj kujemo pri naši mizi. Na tem sestanku smo bili Lcpin, Hribar, Zagore Jože, Spoljarević in jaz. Sklepi na sestanku so bili: da stopimo v akcijo za miniranje proge že naslednjo noč, kar smo tudi izvedli. V prometnem uradu na postaji Novo mesto smo zvedeli za analizo vlakov, kdaj vozijo in kaj prevažajo, nato pa smo obvestili partizanske edinice. Po točnem načrtu, ki smo ga poslali edinicam, je bila v noči 12. novembra od 23. uri minirana proga pred privozom vlaka med Uršnimi seli in Birčno vasjo. Isto nflč je bila minirana tudi proga Mirna peč—Novo mesto ob enih ponoči. Iztiril je stroj in z njim nekaj vagonov. Pri obeh iztirjenih vlakih so partizani dobili precej orožja, večjo količino hrane in tobaka. Take akcije" so bile potem vsak teden po dvakrat. Okupatorju so onemogočale prevoz važnega materiala po železnici vse do njegove kapitulacije.
Avgust Jazbinšek-Iko
Novoletna nagradna križanka
Za pravilno rešitev gornje novoletne križanke razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada — 1000 din v gotovini
2. nagrada — moška srajca
3. nagrada — moška srajca
4. nagrada — 500 din v gotovini
5. nagrada — Kari 'Marx — »Kapitale — poljudna Bore liardtova izdaja, vezana v celo platno.
6. nagrada — Fran ček Saje — »Bc-logardizem«, II. izdaja, polplatno
7. nagrada — »Slovenski poročevalec«  1958—1'MI. polplalno
8. nagrada — Ivan Mažuranič — »Smrt Smail age Cengijfča«, celo platno
9. nagrada — Mučeniška pot k svobodi — SKZ 1946, polplatno
10. nagrada — Boris Pahor — »Moj tržaški naslov«
Tudi v Straži so ustanovili TVD Partizan
Dvorana Zadružnega doma v Straži je bila preteklo nedeljo premajhna, da bi mogla sprejeti vse udeležence ustanovnega občnega zbora TVD Partizan Našteti bi mfigli rotkAzicft navzočih. i»ml njimi tudi S**topnike krajevnih množičnih organizacij. Okrožni odbor Partizana je zastopal tov. Mavrovič Adolf, ki je podal kratek referat o vlogi fizuklture. O nalogah in pomenn fizkulture je spregovoril šolski apravitelj tov.  Plantan Boris.
V društveno upravo so bili izvoljeni sami taki ljudje, za katere vemo, da bodo krepko prijeli za delo.
Društvo šteje že nad 6(1 članov, ki so vsi voljni na ta ali oni način sodelovati. Na samem občnem zboru so med drngim sprejeli več važnih sklepov. Omenil bi le nekatere:
1. Pridobiti čim več rednih in podpornih članov.
2. Redno pobirati članarjnjo iti takoj pobrati članarino že za mesce december.
3. Z občrn<v u redi ji pr«6$R Mvlega telo vadnega doma. Ker ta "že propiadav ga z de narno pomočjo Zveze in m drugimi prispevki temeljito popraviti.
4. Takoj pričeti a redno vadbo vseh od delkov.
5. Prirediti akademijo, smučarske in san ka.ške tekme ter partizanski pohod v Dol. Toplice, dalje letni nastop ter sodelovanje na okrožnem zletu.
Upamo, da no bo ostalo samo pri sklepih. Z dobro voljo, katero so pokazali na ohčnem zboru, so da veliko doseči, vsa strokovna in organizacijska pomoč pa je. zagotovljena s strani Okrožnegi odbora Partizana.
ENOTNOST NASE SOCIALISTIČNE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE JE TISTA SIR, TISTI CEMENT, S KATERIM JE CEMENTIRANA TUDI ENOTNOST NARODOV NASE DRŽAVE. BODIMO NOSILCI TE ENOTNOSTI V LJUDSTVU iN NAŠA ZMAGA JE ZAGOTOVLJENA!
Vsern delovnim ljudem v Beli krajini čestitata k Novemu letu 1953 in jim želita novih uspehov v bitki za socialistično domovino
V ČRNOMLJU
Rešitve jc treba poslati uredništvu Dolenjskega lista najkasneje do 12. januarja 1953, priložiti pa jim je treba »Nagradni, kupon«, ki je natiskan med besedilom današnje križanke, [zid nagradnega žrebanja in pravilno rešitev križanke bomo objavili v 2. številki Dolenjskega lista 16. januarja 1953.
Besede pomenijo;
Vttdnntrun:  1.   Veda o zobozdravstvu, 13, mesto  v  Istri, 18.  tekmec, 19. znanstvenik, ki so ukvarja z bolezenskimi pojavi, 20. zapreka,   21.  državna   btngajna,   23. šaljivec, 25. zasilna utrdba. 20  pijača, 27. tuje moško ime,  29.  perzijski   kralj   (.vladal  od 558—629 pred  našim štetjem!. 30.  zntič, 32. enota za merjenje električnega  upora  (fonetično! 3.1 »neimenovanu, 34. starogrški pesnik. 36. rimski  okrutnož,   3H   arabski  žrehee,   39. para 40. posloven, 41. medmet   43. delno, 44   Ste- ] vilo, 45. čar, 46.  Ludolfovo število (fonetično), 47. vzvišena lirska pesem. 49. kraj pri Mariboru, 51. gora na  Koroškem. 52. perutnina  (2.  sklon), 53.  vonjava, 55.  kurirji, 57. fotoaparat,  59.  opomba  (kratica).  60. preko (tujka), 61.  izobrazba. 62   boginja vojne, 63. j pesnik,   66.  obadva    68   maliki,   70.   polet, j 71. poganjek na koži, 73. skala. 75.  vojaški j pokret, 76. kazalni zaimek, 77. proti (tujka),
79. žuželka (dvojina), SI. tuje žensko ime, 82. osebni zaimek, 83. švicarski okraj. 84. mesto v Turčiji, 85. ploskovna mera.
Navpično: 1, Voščilo, 2. trinog, 3. srbski kazalni zaimek, 4. vprašalniea, 5. znak za kovino, 6. glnsbeni izraz (kratica), 7. loščilo, 8. kopno sredi vode, 9. grob, JO. pripadnik starega naroda, 11. jokanje, 12. samoglasnik in »oglasnik, 13. predlog, 14. moško ime. 15 moško ime, 16. prijeten vonj. 17. zdravica. 22. najvišje pogorje, 24. lončarski izdelki. 27. znani astronom 18. stoletja, 28. oznaka razdiralnega toka, 30. pečina, 31. rušiti. 84. hoja. 35. del trupa, 36. redovnica (4. sklon), 37. nedoločni zaimek, 42. predlog. 46. vrsta bolezni, 4S. medmet. 50. dokaz odsotnosti. 52. ugled. 54 zavoj ceste, 55 oblika pomožnega glagola. 50 pristanišče pri Opatiji, 58. strd (2. sklon), 64. izorana zemlja, 65. nemški filozof. 67. geometrijski lik, 69. bajeslovni letalec, 71. industrijska rastlina. 72. šte vilo, 73. konec ladjo. 74. srbska vprašalniea, 78.  veznik, 7t>.  kazalni  zaimek. 80.  100 m3.
NAGRADNI KCPON
TEKMOVANJE V ČAST DNEVA JLA
telefonska žica in pernice, Tega ni treba ukrasti bogve kaj, prideš pred poroto. Koliko bi pa moial ukrasti zaves, spodnjic in od moloM prezrtih rut! In porota je vse kaj lepšega kakor senat. Kolikokrat je že s^l pred senatom! Priti pred poroto — to je že čast. Tovariši takoj por%0: »poglejte ga, fant in pol: poroto in,a na vratu!«
»Srknil bom na zdravje porote!« si misli Sejba in izpije do dt)a sge trenutek se oddahnem potem p* pojdem gor. Počasi, potiho. Brez hrup*. Čevlje lepo v roke, Sejba, in bos! čen^ ziomka, se jezim nase? Seveda bom y potiho. Se hipec počakam in premUljm. Kaj, če bi zmolil očenaš?« Zmolil ga je m geL
Sejba se plazi v PrV<> nadstropje. Čevlje drži v roki in ustavi se na vsaki stopnici. Previdnost nikoh. ne škodi. Plazi se počasi. potiho: h mačke. Je že v prvem nadstropju. Tkpa po ograji in dotipa neka vrata. Aha, ograja ;e na levi. Tiplje in spet dotiplie vrata. Zapel je zvonec. Sment. pritisnil je na gumb. Noge so mu odrevenele. še ganiti se ne more z mesta Vrata se f,a odpirajo, neka roka ga pograbi za ovratnik in potegne v stanovanje. V Popolno temo.
Sejba zasliši grozen žetiski ghs:
»Dihni vame!«
Sejba diha. strašna rok4 pa ga ve_ nojmer drži za ovratnik.
»Nažrl si se ruma!« p^vi grozoten in rezek glas.
»Da,« potrdi Sejba, »za $tugo nimam denarja.«
»■lasno, vse moraš pognati po grlu, nazadnje se pa nažreš še ruma, ti —
Dorn, predsednik prvega senata.«
Roka strašne ženske ga poboža po obrazu.
»Aha,« si misli Sejba, »ima me za predsednika senata, Dorna. Ta me je nedavno sodil.«
»Prosim vas, prižgite luč,« zaprosi Sejba.
»Kaj, še luč! Da bo služkinja videla, kako pride domov predsednik senata!« zakriči ženska. »Poglej ga no! In še vikaš me; satan! Vikaš svojo lastno ženo, ki ne spi, ampak te čaka do polnoči. Kaj imaš v parkljih?«
»Čevlje, milostljiva gospa,« zajeclja Sejba. Strašna roka ga vnovič poboža po obrazu.
»Kriste, on mi pravi milostljiva gospa! Ima me za trapo! In porezati si je pustil svoje dolge brke, ta lump!«
Sejba začuti roko pod nosom.
»Fej! Gol je kot kriminalec, mati Kristova! Jezus, kako ga bom pretepla! Zato torej si hotel, da prižgem luč Mislil si. da se bom zgrozila, ti prasec, omedlela, a ti bi jo lepo pobrisal v sobo!«
Sejba čuti, kako mu po hrbtu padajo pesti.
»Poglej ga: predsednik senata, a je tak ko robijaš. Kaj imaš na betici?« »Čepico.«
»Bog nebeški, tako se nažre, da zgubi cilinder in si kupi čepico. Morda si jo celo komu ukradel?«
»Ukradel sem jo,« skesano odgovori Sejba.
Nova klofuta okrog ušes. Ženska vpije in porine Sejbo skozi vrata.
»Do jutra boš ostal na hodniku. Naj vidi vsa hiša, kakšen falot je predsednik senata!«
Zehska plane vanj,' da pade in si potolče nos, potem zaklene za njim vrata.
»Hvala večnemu bogu,'« si misli Sejba, grede po stopnicah _ v drugo nadstropje. »Srečno sem jo izvozil.« Le čevlje je pustil pri Dornovki. Zdi se mu, da njegove bose noge malce osvetljujejo pot.
Počasi se plazi v drugo nadstropje. Čast bogu: brez hrupa je prišel do prvih vrat v drugem nadstropju. Hop! Na vsem lepem ga pograbi neka roka za ovratnik in potegne v stanovanje..
Tema je še hujša ko v prvem nadstropju. Sejba brez kakršnega koli uvoda dobi klofuto in zasliši ženski glas: »Poljubi mi roko!«
Sejba poljublja roko. glas pa vpraša:
*Kje imaš čevlje?«
Sejba molči. Čuti, kako mu topla roka, ki jo je pred trenutkom poljubljal, sega po bosih nogah. Začuti tak sunek v hrbet, da zagleda zvezde pred nosom, in zasliši:
»Tako torej, preiskovalni sodnik doktor Pelaš! Te ni sram,^ da prideš bos in pijan domov k svoji ženi. »Kje imaš nogavice, lopov?«
Sejba molči in premišlja. Preiskovalni sodnik doktor Pelaš ga je zadnjič zasliševal.
»Kje imaš nogavice, lump?« zasliši vnovič.
Pretek In soboto in nedeljo so bila v Novem mestu na čast Dneva JLA športna in šahovska tekmovanja. Kakor vsako leto. so se tudi letos najboljši športniki JLA pomerili z ostalimi novomeškimi športniki; tekmovanja so bila kvalitetna in skrbno pripravljena.
V soboto zvečer Je bilo tekmovanje v kegljanju, v katerem so kegljači »Gorjancev« tesuo premagali ekipo JLA.
Za nedeljo dopoldne jc bila napoveduna tekma v odbojki med moštvom Parti/.nna in reprezentanco JLA, ki pa je iz neznanih Vzrokov odpadla.
V Domu JLA Je bilo organizirano reprezentančno srečanje v šahu med moštvom SD »Stojan Puc« (gimnazija) in JLA. Dvoboj jo bil na enajstih deskah. Po dolgih in lepih borbah je navzlic nekaterim presenečenjem zmagala močna in izenačena ekipa SD »Stojan Puc« z rezultatom 6Vj : 4^t
^ Rezultati ao naslednji (prvi so člani SD »Stojan Puc«, drugi pripadniki JLA).:
Sila : major VujoSevič 1:0, Sitar : Petrovič 0:1, Prime : Brkić 1:0, Skerlj : Sle-menik 0:1, Kotnik : major Dolanc 1:0. Pov-še : Korošec 1:0, Japelj : major Drakulič 1:0, Kruljac : Lukič 1:0, »Vrček i Manđić 0:1.  Dejak   : Vtokalo 0:1,  Kožuh   : Raonič
K 114.-
Zmaga gimnazijcev je vsekakor lep uspeh mladih šahistov.
Tretje tekmovanje je bilo popoldne, ravno tako v Domu JLA. To pot so se na moštvenem turnirju v namiznem tenisu zhrali najboljši igralci Novega mesta in JLA. Nastopile so štiri tričlanske ekipe, in sicer: dve ekipi JLA (garbizon Novo paeato in garnizon Brfiljin). ekipa Partizana in ekipa gimnazije.
Gimnazija : garnizon Novo mesto 2:5.
»Se nikdar jih nisem nosil,« odgovori nesrečni tat.
»Ha! Spreminjaš glas, lump peklenski, in ne veš, kaj čvekaš!« Ženska ga strese in Sejbu padejo iz žepa odpirači.
»Kaj pa je to?«
»Ključi od cimpra,« pove Sejba potrto.
Komaj je to izrekel, že ga ženska pahne na hodnik, za njim priietijo odpirači in zasliši nov ženski glas:
»Kristus! Pijan je ko mavra!«
Sejba hoče pobrati svoje odpirače, toda nekdo ga pograbi za roke, brcne in zavpije:
»Groza! Vso hišo spravi na noge! Nažre se, potem pa rine skozi tuja vrata. Le kaj bo mislila o tebi gospa doktorjeva!«
In neka ženska roka ga potegne k nasprotnim vratom, povleče v predsobo in od tu v salon. Tu ga vrže na divan, gre v sosednjo sobo, zaklene za seboj vrata in zavpije:
»Fuj, naj bi te videl gospod ravnatelj! Ta bi tudi mislil, kakšnega lepega blagajnika ima. Nocoj boš spal na divanu.«
Čez četrt ure je tat Sejba odprl vrata in zbežal iz nesrečne hiše, kakor da mu gori za petami. In še do danes ne ve, ali je vse to sanjal ali v resnici doživel.
Časopisov tudi ne bere, da bi bil zvedel, na kateri številki so našli njegove čevlje, odpirače in prazno steklenico od ruma.
Prev. 5.
Rustja : Dolanc 2:0!, Mikec : Kodrn.ja 2:11, Golež : Zurič 0:2. Mikec : Dolanc 0:2, Golež : Kodrnja 1:2, Kustja : Zurič 0:2, Golež  :  Dolanc 0:2.
Partizan : garnizon ItrMiin 5:1. Dolenc  : Cvetojevič 2:0   Dolenc : ftahon 2:0,   Medic  :   Privracki  2:0.  Medic  : Šabon 2:0,  Komi h   : Cvetojevič 0:2, Romih  : Privracki 2:0.
Partizan : garnizon Novo mesto 5:2.
Medic : Zurič 2:0. Medic : Dolanc 2:0, Dolenc : DolftDC 2:0, Dolenc : Kodrnja 1:2. Romih : Kodrnja 0:2, Romih : Dolanc 2:0, Romih  : Zurič 2:0.
Gimnazija : garnizon Bršljin 5:2.
Rustja : Cvetojevič 2:1, Rustja : Privracki 2:0, Kustja • Sahan 2:1, Mikec : Privracki 2:0, Mikec : Cvetojevič 1:2, Golež : Šaban 2:0, Golež : Cvetojevič 1:2.
Novomeški šahisti v reprezentanci srednjih šol
V nedeljo, 14. decembra, je bil v Ljubljani tradicionalni šahovski dvoboj na 50 deskah med reprezentancama ljubljanske univerze in srednjih šol iz vse Slovenije. Ker so v srednješolski reprezentanci sodelovali — in to zelo uspešno — tudi šahi6ti ŠD »Stojan Puc« gimnazije Novo mesto, bomo to tekmovauje  natančneje opisali.
Letos je že pet let, odkar je bilo to tekmovanje prvič organizirano. Po prvi zmagi študentov so naslednji dve leti zmagali srednješolci, ki bi s še eno zmago lahko osvojili lop kristalen pokal v trajno last, toda lansko leto je tesno zmagala univerza in tako je prekinila zmago srednješolcev. Po letošnji visoki zmagi pa vidimo, da moč reprezentance univerze raste s stalnim dotokom novih dobrih igralcev iz srednjih šol in ne bo nič čudno, če tudi prihodnje leto zmagajo študentje. Toda presenečenja niso izvzeta!
Univerza je letos, navzlic odsotnosti kandidatov Krivica In Kržišnika. ki igrata na državnem prvenstvu, vi.soko zmagala predvsem zaradi izenačenosti svoje moške ekipe. Sestavljena je bila iz samih I. in II. kate-gornikov in pa še nekaj III. in IV- kate-gornikov zato je visok poraz srednješolcev 35.5 : 14,5 opravičljiv. Novomeftčani so se v tem dvoboju zelo dobro odrezali. Mitja Sila je na 6 deski remiziral z znanim I. kate gornikom SI. Vrhovcem. Skerlj pa je na 45. deski efektno premagal Vukoviča. Tudi Sitar je premagal svojega nasprotnika, toda tekmoval je za moštvo univerze Četrti No-vomoščan Tratnik se je navzlic trdovratnemu upiranju mora! predati. To je vsekakor velik uspeh Novomeščanov, ker bo imeli zelo močne nasprotnike.
Turnir za prvenstvo SD »Stojan Puc«
V prejšnjem tednu tO igrali VIT.. VIIT. in IX. kolo. ki je dalo nekaj velikih presenečenj. Vodeči Sitar je moral enkrat kapitulirati (s Primcemi, dvakrat pa je remiziral (s Povšetom in ftkerl.iomi. Nadalje je presenečenje Skerljev poraz v borbi z Go-loliičom, ki stalno napreduje, poraz Primea z Ličino, ki se je vrinil v vodečo skupni", in pot porazov Bartolja v dvoboju s Prim-cem, Ličino, Skerljem, Kožuhom in Sitarjem. Zanj je to opravičljivo- ker je zelo zaposlen in svoje partije igra v prehitrem tempu. Stanje na tabeli po devetem kolu je naslodn je:
Sitar 9 (iz II). ftkerlj 7% (iz 10), Prime 6 fiz 7), Ličina f (iz 13), Kruljac 5 (is 9). Tratnik 4 Vi iii 9).
DOLENJSKI LIST
Štev. 52.
v
se
Novomeška Ljudska univerza je napovedala v svojem letošnjem programu tudi ciklus vzgojnih predavanj, namenjenih staršem in vzgojiteljem. Zelja po takih predavanjih je bila doslej že večkrat izražena. Kakšno zanimanje vlada za pedagoška vprašanja, je pokazal obisk prvega takega večera, na katerem je preteklo sredo predaval pedagog novomeškega učiteljišča tov. prof. Ivan Andoljšek o vzgoji doraščajoče mladine. Dvorana je bila polna hvaležnih poslušalcev, ki so nagradili predavatelja s prisrčnim aplavzom.
Profesor Andoljšek je v uvodu predstavil staršem duševni svet otroka in poudaril često napako, da gledamo otroke z očmi odraslih ljudi, hkrati pa si jih predstavljamo kot »odrasle v mali izdaji«. Mnogi starši otopijo v svojem opazovanju otrokove duševno in telesne rasti in zaradi nepoznavanja otrokovih notranjih dogajanj s svojimi posegi v njegovo življenje več škodujejo kakor koristijo, čeprav želijo pri vsem svojem vzgajanju otroku le dobro. Obširneje je predavatelj govoril o prehodu iz otroštva v mladeništvo ter pojavih in razlikah v rasti, o spremembah v telesu mladostnika ter pubertetnih vprašanjih. Prva skrb staršev mora biti posvečena zdravju doraščajočega otroka. Anketa v Dolenjskem listu je že pred leti pokazala, da tretjina vseh naših otrok nima zdravih stanovanj. Posebno na deželi daje kmet še vse prepogosto prednost hlevu in skednju, potem šele družinski hiši in zdravim življenjskim pogojem. Za otroka je prav tako važno okolje, v katerem se uči, preživlja svoj prosti čas in družba, ki si jo izbira. Pravo sorazmerje porabljenega časa za učenje, delo in razvedrilo nam mora biti vedno pred očmi. Posebej je tov. profesor Andoljšek poudaril vzgojno vrednost taborniške organizacije, ki skrbi z zdravim izživljanjem v prirodi za harmonično rast mladega človeka, ga usmerja v kolektivno življenje, mu privzgaja na prikupen način ljubezen
Anzengruber:
Novomeško gledališče jo za svojo drupro premioro v letošnji sezoni uprizorilo dne ll. decembra kmečko komedijo v potili dejanjih »Slaba vest«, ki jo je napisal avstrijski dramatik-realist Luihvig Anzongru-ber. Rožiral je Jože Zamljon.
l'o svoji snovi se komedija rc3 lahko primerja h Moliereovim TartutTom, vendar je zgradba enostavna, posebno še zapleteni eo preprosti, zato pa dolgi dialogi in jezik dolgovezen, tako da so tu in tam dialogi že dolgočasni. Problematika je enostavna: borba za dediščino. Anzengruber rad gloda s (satiričnim očesom na zunanjo moralo, lico-merstvo in skuša priti problemu do dna, vendar obvisi nekje na pol poti in se zadovolji z rešitvijo problema z zunanjimi efekti. Zgodba »Slabo vesti« je enostuvna: bogatega in bolehiioga vaškega kmeta Nagodeta, vdovcu, pripravlja svak Cinžar za nebesa; ker pa jo imel v mladosti otroka •/. deklo, naj se pokori, svak pa ga nagovarja, da mu prepiše posestvo. "Lahkoverni Nagode vse do konca verjame Cinžarju. vondar do prepisa ne pride, ker poseže vmes Nagodo-tov otrok Lizika, ki jo oče končno spozna kot svojo hčerko in so poroči s poštenim fantom Štefnuom Reallationo pisano krneč ko igro ■ nekaj primesmi romantike je skušal režiser podati realistično, vendar je šel ponekod dlje, kakor pa pisatelj; tu in tam jo zašel v karikiranje.
Nagodo (Žabkar), trden in bogat kmet. ki ga je zadelo »božje«, jo preveč visel med smrtjo in zdravjem; zdelo se je, da včasih pozabi, da jo »bolan«. Res jo, da igra zahteva močnega igralca, ki se uživi v svojega junaka in ga prepričljivo poda. Masko jo bila dobra, glasovno je bil včasih neravno vešen. Štefan (Kobe) in Lizika (Ko-betova) sta temperamentno zaigrala, prvi kmečkega fanta, druga pa vedro, poSteno dekle, malce preveč prebrisano po pisateljevi zamisli, vendar dostojno igrani vlogi, posebno v mimiki, glasovnih odtenkih in kretnjah. Zastopnik zunanje morale in ob-euem zastopnik avstrijskega klerikalizma v komediji Cinžar (Cigler) je skušal biti veren pisatelju, vendar mu je včasih spodletelo in je že bil na moji knrikaturizma; z užlvetjem v vlogo v prvih dveh dejanjih in s spretno tehniko pa so je še kar približal pravilni pisateljevi koncepciji. Maska, obleka, kretnjo — vso je dalo prepričljivo sliko »vaškega Tartuffa«. Lenko je Krampljova lepo podala, prav značilen pisateljev tip tako v maski in gri. Prav tako je bila posrečena Reza (Moravčova). Obe sta so vživoli v vlogi in dajali počasi potekajočemu dejanju ustrezen tempo in živahnost. Med Nagodetovimi posli so je Zab-karjeva kot Metka, predstavila z nekaterimi začetniškimi težavami. Epizodne vloge: Nace (Bartolj) in Anžo (Gregorčič) ter oče Roba.« (Zrnoc) so bili pravi kmečki tipi, posebno če prva dva. Prav tako je bil dostojno postavljen na oder Zamljenov Ožhe. Kvartet SKUP je lopo zapel nekaj pesmi.
Jezikovno so tekst precej pilili. Za napetost 7goribe  in enotnost dejanja ter no-
do dela in ustvarja radostne, kremenite
značaje.
študentje nam pišejo
V Novem mestu in bližnji okolici jc preko sedemdeset rednih In izrednih slušateljev univerze in visokih šol, kar predstavlja v primerjavi s predvojnim številom ogromno povečanje. Kljub temu ogromnemu povečanju pa vendarle v javnem življenju tega ni Zelo zanimiva so bila  govornikova J občutiti.  SIcer se  že  dalj  časa razpravlja
i-»,ro4o^4a „ ■  t _„^„^;v.   ,____. ,■  ,.u 4„ _ws     med študenti o potrebi ustanovitve »Kluba
izvajanja o lnteiesmh skupinah in »laz- dolCnjskih vlsokošolcev«, ki bi povezal štu-nih kolektivih«, ki se radi pojavljajo v življenju mladostnikov. Pretresljive so bile njegove ugotovitve o skrajni nevednosti mladine o spolnih vprašanjih, naša zaostalost v pogledu spolne vzgoje in ostalih problemih tega področja. Govornik nam je prebral vrsto izjav mladincev in mladink, ki jih je dobil v anketi. Skoraj vsi odgovori — oprostite dragi bralci — obtožujejo starše zaradi zanemarjene vzgoje in strahotno nevednosti, laži in napačnega sramovanja pred spolnimi vprašanji v odnosih do lastnih otrok. Prav na tem področju bo treba zaorati globoke brazde v našo zaostalost, zato bo prav, da se o teh vprašanjih piše več kot doslej, prav tako pa bomo na taka in podobna predavanja še prišli. Ne samo to — povabimo na take večere naše Ljudske univerze tudi tiste matere in očete, ki jih doslej na predavanjih še nikoli nismo srečali! Neizmerno uslugo bomo napravili njim in njihovim otrokom, če jim bomo pomagali do spoznanja, kaj je otrok — in kaj vse je potrebno za njegovo dobro vzgojo!
dente — vendar do tega žal še ni prišlo.
Na pobudo nekaterih študentov in v soglasju Univerzitetnega odbora ZSJ v Ljubljani pa se je vendarle ustanovilo v Novem mestu pred dvema mesecema Združenje študentov (osnovna organizacija Zveze študentov Jugoslavije). Čeprav Je to združenje malo po številu, saj šteje vsega skupaj le deset članov, s« je resno lotilo dela. Kot osnovno nalogo si ja Združenje zadalo ustanoviti klub vlsokošolcev v Novem mestu v času semestralnih počitnic. Klub bi Imel za nalogo razvijati napredne tradicije predvojnega študentskega gibanja, zainteresirati študente na tem, da bi s svojim skromnim pridobljenim znanjem pomagali pri gospodarskem in kulturnem razvoju svojega kraja, na drugi strani pa bi klub imel nalogo razviti družabno življenje med študenti v času počitnic. Nadalje pripravlja Zdrii/.cnjp r. ostalimi študenti tudi »brucovski večer«, ki naj bi zbližal študente med seboj, po drugi strani pa predstavil študente javnosti. Storjeni so bili tudi že prvi koraki v cilju povezave študentov z ostalo mladino v soglasju z OK LMS. Združenje študentov Je organiziralo za dijake internata v Smthelu predavanje »O Izkoriščanju vodne energije doma in po svetu«, nadalje predavanje o mednarodni politični situaciji, pripravljajo pa še druga predavanja, ki naj bi Imela namen vzbuditi zanimanje mladine za razvoj našega gospodarstva.
Tako nekako se je lotilo združenje ZS-I ' Novo mesto svojega dela. P. I.
Uspel koncert vojaškega simfoničnega orkestra v Novem mestu
Simfonični orkesler novomeško garnizije J L A se jo ilno IS. decembra 1!>*2 pod taktirko kapelnika kapetana Tomaža Zajca predstavil novomeškemu občinstvu s simfoničnim koncertom, posvečenim letošnjemu Dnevu J-LA. Na sporedu so bila težka, vendar pa prav srečno izbrana dela skladateljev Sup-pej a »Lahka konjenica, Leharja »Vesela vdova«, Montijev »Oardaš«, Puccinijeva >Ma-damc Butterfly«, Svendsenova »Romanca«, ►Rapsodija« Ivanova in Gotovčcvo »Simfonično kolo««
Koncert jo bil prirejen v dvorani Doma Ljudsko prosveto v Novem mostu, ki pa ni ravno akustična in zaradi lega tudi no za glasbena izvajanja najbolj prikladna. Zani-
VEST
trnnje dinamiko bi bilo nujno, da bi režiser nepotrebno stavko dolgih dialogov črtal. Pri režiji tožimo za tem, da so vsa dejanja v neki harmoniji, ki pa jo preprečujejo dolgi dialogi, posebno šo prazne [raze dialogov so le pisani ornament, ne pa dramatična beseda. To dejstvo jo prišlo do izraza posebno tam, kjer je bil tempo prepočasen. Enotnost podajanja jo Se najbolj vidna v zadnjem dejanju. Scona je bila dobro zamišljena, le planine naj bi bile posla vi jene globljo v ozadje, da bi bila iluzija popolnejša. Za pravo Vzdušje bi bili seveda potrebni še novi rekviziti, boljši svetlobni efekti in za nekatero tudi kostumi. Vidi pa se, da imajo naši ljudje radi kmečke komedije, zato tudi napolnijo dvorano, čeprav jo včasih precej cenenih dramatskih efek-lov brez poglobljene situacijske in besedne komike. Opaža se, da imajo igralci premalo vaj na odru, da bi se zgladili tudi njihovi odnosi in uredil čut za prostor na odru ter solgra. odnosi med karakterji oziroma tipi, kar v veliki meri ne dajo vaje za mizo, ampak čim več — na od rut! Ta pereči problem bo moral SKUD rešiti 1 Komedija, s katero družbeni satirik razkrinka predstavnika avstrijskega klerikalizma 19. stoletja na vasi, pa ima vsekakor nekaj malomeščanskega humorja, ki ni globok, kakor ni globok zaplet, vendar je zabaven, da se občinstvo včasih le prisrčno nasmeji.
Prof. Tono Trdan
Šentjernej
V nedeljo, 21. decembra, so jo zbrala v noši dvorani mladina, vključena v prod-vojasko vzgojo, da proslavi praznik JLA. O nastanku naše armado in njenem pomenu je govoril rezervni kapetan Dodo Majzelj. Kot, najboljši mladinci so bili odlikovani od ministrstva za narodno obrambo: Janez Franko iz Hrastja, od Okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu pa Milan Cudovan iz Cadrež, Peter Durjava iz Šentjerneja, Jožo Pirkovič iz Gor. Vrhpolja in Ludvik Udvauo iz Ostroga.
Zvečer Je bila večerna proslava, na kateri jo spet govoril Dodo Majzelj. Deklamacija, telovadni nastop in petjo moškega /luna so lepo dopolnjevali spored v počastitev naše junaško armade.
Isti dan je imel novoizvoljeni občinski ljudski odbor prvo sejo, na kateri so izvolili za predsednika občine tov. Doda Majzlja. Ko izrekamo bivšemu predsedniku tovarišu Antonu Jakšotu Iskreno zahvalo za vso njegovo skrb in .njegovo delo, želimo novemu predsednika In novemu odboru obilo uspehov v prid občanov in skupnostil *
Ko stopamo v novo teto, želi šentjornej-«ki dopisnik Dolenjskega lista vsem bralkam in bralcem ter vsem prebivalcom prelepe Šentjernejske doline obilo sroče in zadovoljstva v novem letu. Nič suše, nič moče.
nič toče, pa — en koš zdravja 1
-č.
VSEM NAROČNIKOM,
bralcem in sodelavcem!
S 52. številko zaključujemo III. letnik Dolenjskega lista in se ob tej priliki zahvaljujemo vsem dosedanjim naročnikom, bralcem in sodelavcem za izkazano zaupanje, sodelovanje in pomoč. Vsem rednim plačnikom, ki so z naročnino omogočili izhajanje v letu 1952, predvsem pa vsem delovnim kolektivom, okrajnim ljudskim odborom v Črnomlju, Kočevju in Novem mestu, Ljudskemu odboru mestne občine Novo mesto, trgovskim podjetjem, kmetijskim zadrugam in okrajnim zadružnim zvezam na Dolenjskem ter vsem ostalim, ki so z oglaševanjem in s prispevki v tiskovni fond omogočili izdajanje našega lokalnega Jisir,, glasila OF okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto — iskrena hvala!
Da bi dvignili naklado našega tednika, prirejamo v januarju mesec lokalnega tiska. Prosimo vse občinske odbore OF, občinske komiteje ZKS, vsa društva, organizacije in sindikate, vse člane Fronte in vse naše dosedanje naročnike, da pomagajo pridobivati nove naročnike.
V letu 1953 ostane naročnina neizpremenjena: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, četrtletna 100 dinarjev. Za inozemstvo znaša celoletna naročnina fiOO dinarjev (2 ameriška dolarja).
Današnji številki polagamo čekovne položnice za vse stare in nove naročnike in jih prosimo, da nam čimprej pošljejo preplačilo naročnine za leto 1953. Vsi, ki bodo do 15. januarja poravnali ceoletno naročnino za 1953 (400 dinarjev), bodo sodelovali v I. skupini velikega novoletnega nagradnega žrebanja, v katerem bomo razdelili med naše naročnike 24 nagrad v skupni vrednosti nad 150.000 dinarjev. Vsi, ki bodo predplačali polletno ali vsaj četrtletno naročnino, pa bodo sodelovali v drugi skupini našega žrebanja.
Kdor je medtem naročnino za leto 1953 že poravnal, naj položnico shrani ali jo odstopi znancu, ki se želi naroČiti na Dolenjski Ust. Naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za leto 1952, prosimo, da dolžne zneske nakažejo hkrati g predplačilom za leto 1953.
Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem želita uspehov in zadovoljstva
polno novo leto 1953
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Novo mesto, poštni predal 33
manje za ta koncert ni bilo tako kot bi bilo to želeti in tako tudi dvorana ni bila povsem polna. Zlasti ni bilo opaziti v dvorani mladino, ki so menda no zaveda več, da je glasba nujna brana vsakega kulturnega človeka in da tudi glasba spada k splošni izobrazbi prav tako kot vse drugo. Ce je novomeška mladina napolnila to dvorano in so kulturno zabavala, ko so na istem odru moški pletli nogavico, potem je zelo žalostna ugotovi lov, da tako visoko kulturna prireditev kot je bita zadnji simfonični koncert, mladine ne zanima in je v dvorano ne privabi. Res jo bilo v dvorani tudi nekaj mladino, ki pa je to priliko na koncertu uporabila za svoje govorniško vajo in brezobzirno motila vso ostulo koncertno publiko. Ce nekateri tako pojmujejo glasbo in želijo tudi v bodoče na tak način sprejemati glasbeno kulturo, potem bi bilo prav želeli, da od bodočih koncertov taki ljudje in mladinci izostanejo.
Vojaški simfonični orkester šteje sicer samo nekaj nad 20 godbenikov, navzlic tema pa je to kolektiv z visoko glasbeno kulturo, ki naj bo vzor vsem ostalim podeželskim orkestrom. Vsa dola so bila izvajana z vojaško dovršeno natančnostjo in predvajana s tisto melodioznost jo, ki si jo je vsak izmed navedenih skladateljev prav gotovo zamislil In pri skladbi zaželel. To je delo in plod disciplino, ki poleg dobrih kapel-nikov našim podeželskim orkestrom tako manjka. Preobširno, zlasti pa odveč bi bilo kritizirati izvedbe posameznih skladb ali celo izvajanja posameznih godbenikov, kajti dvomimo, da jo bil po vojni v Novem mestu šo kak tako kvaliteten koncert kot je bil ta.
Dirigiral je kapelnik kapetan Toma?. Zaje, pod katerega taktirko jo orkester zvenel kot glasbeno povsem pravilno ubrana enota. Dosegel jo tisto pravilno interpretacijo skladb, ki je celotnemu izvajanju vtisnila pečat visoke glasbene kulture. Kapelnik Tomaž Zaje jo vsekakor glasbenik, ki v mnzlki nekaj razume in jo zalo tudi v največji meri, če skoraj ne izključno prav kapelnikova zasluga, da je orkester ob svojem zadnjem nastopu pokazal to, česar ni mogel doslej še pod nobenim kapelnikom. To sta orkester in kapelnik zlasti dokazala s spremljavo violinista solista pri Mouti-jovem »Cardašu«. ki zahteva od orkestra, zlasti pa od kapelnika veliko znanja in dirigentske rutine.
Višek glasbenega užitka jo bil seveda nastop violinista solista, vojaka Imre Varga. Odigral je Montijev »Cardasi in Svendse-novo »Romanco«. Njegovo izvajanjo jo bilo v tonu in tehniki — nepretirano rečeno — res virtuozno, kajti Varga je iz instrumenta izvabil čudovit mojstrski glas, dovršeno tehniko pa je zlasti pokazal pri »Cardašu«. Koncertna publika mu jo za njegovo Izvajanje prav hvaležna in je to tovariš Varga prav gotovo tudi sam občutil na odrn, ko je bil nagrajen 8 takim ploskanjem, kakrš-nega v tej dvorani še ni bilo čuti.
Celotnemu orkestru želimo, da bi ga tndi v bodočo po tej poti in tako uspešno vodil kapelnik Tomaž Zaje, njemu pa želimo, da bi še dolgo obranil v orkestru solista tov. Vargo, kajti potom smemo pričakovati in želeti Se več takih glasbenih večerov.
Dr, S. D.
stanj laio dobite
kompletno kuhinjsko opremo in 23 praktičnih nagrad v skupni vrednosti 150 tisoč
Vse to smo pripravili za veliko novoletno nagradno žrebanje, namenjeno vsem tistim starim in novim naročnikom našega lista, ki bodo vsaj do 15. januarja 1953 predplačali bodisi celoletno, ali vsaj pol- oz. četrtletno naročnino za prihodnje leto.
Na željo mnogih novih naročnikov ponovno sporočamo pogoje za udeležbo v tem nagradnem žrebanju:
Da omogočimo udeležbo vsem našim zvestim naročnikom, smo darila razdelili v dve skupini:
DARILA PRVE SKUPINE so pripravljena za tiste izžrebance, ki bodo do 15. januarja 1953 vplačali celoletno naročnino za leto 1953, to je 400 dinarjev. *
DARILA DRUGE SKUPINE so pripravljena za tiste izžrebance, ki bodo do 15. januarja 1953 vplačali polletno ali vsaj četrtletno naročnino za leto 1953, to je 200 oz. vsaj 100 dinarjev.
Nagrade si lahko ogledate po 1. januarju (prej jih zaradi tehničnih ovir nismo mogli razstaviti) v izložbi novomeške veletrgovine ROG na Glavnem trgu. Datum žrebanja bomo pravočasno objavili. Žrebanje bo pod nadzorstvom posebne komisije, sestavljene iz dvth članov uredništva in uprave lista ter treh najstarejših naročnikov Dolenjskega lista.
NAGRADE PRVE SKUPINE SO: kuhinjska oprema - divan
— 3,40 metre kamgarna za moško obleko — 3000 kosov zidne opeke —
1 prašič — zložljiva vrtna garnitura (miza In 4 st»li) — sobna peč — ročni voziček — par moških čevljev in moška srtjca — par ženskih čevljev — 2 moški srajci — 100 kg krompirja.
NAGRADE DRUGE SKUPINE SO: prašič — par moških čevljev —■ par ženskih čevljev — ženska volnena jopica — otroška volnena jopica
— košara za perilo — pletena košara in otroški stolč«k — moška srajca —
2 knjigi — moška srajca — liker.
Občni zbor SKUD »Brata Pirkovič« v Šentjerneju
Nič kaj razveseljiva ni bila udeležba na rednem letnem občnem zboru SKUD »Brata Pirkovič«. Pa tudi delo društva v preteklem letu ni bilo tako kot bi moralo biti. Dramatski odsek je dal na oder le eno igro, pevski zbor pa je bil zastopan le ob proslavah z moškim zborom in solisti, medtem ko sistematičnega dela pevskega odseka ni bilo. Nedelavnost gre v prvi vrsti na rovaš bolezni vodij sekcij. Vendar ne moremo reči, da je prosvetno delo počivalo. Da so bile razne proslave in manifestacije lepo izvedene, je zasluga tuk. učit. sindikata, ki je ob sodelovanju nekaterih, to je vedno istih članov SKUD izvedel lepe sporede. Poleg tega ne smemo pozabiti delo učiteljice tov. Tončke Skerletove, ki je v pretekli sezoni postavila na oder kar tri igre: »Dedek Mraz«, »Bele vrtnice«, ki jih je igrala gospodinjska Šola, in »Mladost pod soncem«, ki so jo igrali učenci vajeniške šole. Naša mladina pa je nastopila pod vodstvom tov. Somra-kove z Gogoljevo »Zenitvijo«.
C OBVESTILA )
ČESTITKE Dušanu Gerdencu želita srečno Novo leto 11)53 mama In sestra.
PREKLTO
Podpisana Fančka Svajger, delavka v Invalidskem podjetju »Strojno pletiljstvo« Črnomelj, prokllcujcm in obžalujem vsebino anonimnega pisma, v katerem sera obdolže-vala tovariša Božidarja Kramariča, knjigovodjo v Gostinskem podjetju Črnomelj, da je mojemu očetn, ki se je nahajal v pijanemu stanju, vzel iz žepa 12.000 din.
Imenovanemu se zahvaljujem, da je od stopil od tožbe. Fančka Svajger
PREKLIC
Preklicujom vse, kar som govoril proti tovarišici Ani Rus, ker »o stvari popolnoma noresničoie, — Gabrijel Pavel, Trobnjo.
Tolažilno je bilo poročilo tov, Tavčarjeve, ki nna je seznanila s končnim obračunom o preureditvi dvorane. H kritju stroškov so prispevali igralci z dohodki iger v razdobju dobrega leta nad 100.000 din, poleg prostovoljnega dela, ki so ga Opravile posamezne organizacije od pionirske dalje.
Zelo nas je razveselilo poročilo knjižničarke Skerletove, ki ga prinašamo na drugem mestu.
Na občnem zboru so bile samokritično iznesene vse napake, ki so bile storjene v minulem obdobju, in ustvarjeni lepi sklepi za bodoče delo. Prepričani smo, da ne bo ostalo samo pri slclepih, temveč da jih bo novi odbor pod vodstvom   predsednika  Radkota Jereleta
tudi
ičil
0g£asL
Knjigovodja s prakso, izurjen bilanoist, dobi diužho v Ktn«tij«ki Jtadrusri Predgrad,
v. ot-i trg oh tvoipL * '
Dekle n tremi razredi gimnazije sprejme službo k otrokom ali za gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista.
Prodam vprežni voziček in zlato za zobe. Naslov v upravi.
KOZLE, čistokrvne pasme, kupi zadruga »GOZAR«, Ljubljana. Florjanska 12.
PRODAM kmečki mlin na dva kamna in dva čevljarska Ovalna stroja aili zamenjam za voz. — Ž-uidaršič Alojz, Jezero 3, Trebnje.
ZAHVALA Podpisani se iskreno zahvaljujem v Imenu svojega bolnega očeta Vekoelava Lilije za tovariSko Pomoč, katero so mu izkazali
kot svojemu člauu Planinsko druiivo, organizacija %>B Novo mesto, 25.
in zvestemu sodelavca: Terenski  odbor  OF in
decembra 1952.
Bogomil Litija, okrajni šolski inšpektor v Postojni-
robtine iz dolenjske popotne malhe \
Loto se izliva v kraj, zadnjikrat stresam drohline pred vas... Nabralo se je, teb d rotiti n in drobtinic, da jih bom moral nekaj šo za uvod v uovo leto prihraniti. Šo vedno mi sumi po ušesih brenčanje sitnih muh, ki so na doceinborskih volitvah niso moglo preriniti do »županskih stolčkov«, pa se zdaj jezo na svoje »zvesto pomagače«, da so šil na volišče, čeprav so jim obljubovali, da bodo sedeli za zapceki. Porezali so si dolgo In umazane prste, go«T>odH reakcionar ji, tamle okoli 7. decembra, da kar k sapi no morejo.
Koraci 1 sem jo za slovo oni dan po prelepi Beli krajini, pa aasHšIm ob Kolpi prepevati  tole najnovejšo »Volilno balado«:
Na Preloki župnik Cnfuta Anton,
ko zjutraj v nedeljo sapol mu je zvon,
iz postelje vstal je. duhovni pastir;
je šel ua volišče? Nak: zgubil jo smorl
»Kuj mar mi bla.gmja ljudi je, votiščel«
dejal je častiti. Prek Kolpo v Priliščo
zavil jo je raje. Tam volil od kraja
jo vse, ka<r naj mu pomaga do raja:
krvavice, pečeuico,
hlebec kruha, dobro vino,
sladko, hujaoprso Nino.
Se nau/.il je vseh dobrot,
rokoil: »Skrinca: zdaj sva botlt
Sem zaveden, sem pokazal;
s pravo barvo se premazali«
Tak, glejte, je vrli prološki pastir
želodcu in vesti poiskal svoj mir;
prok Kolpe opravil je veliko maso,
pa kuhal in skuhal prevročo si kašo...
Ker mož je pozabil na blagor ljudi —
šo kororska čast ga lahko doleti 1
Šo eno bi ItJtresol dragim Bolim Kranjcem zn novo leto. Okrajnemu sodišču v Metliki oziroma sodni administraciji moram javno čestitati za vsestransko varčevanje kuvert in znamk. So poslali samo ©ni stranki v deoennhru na Isti dan tri pisma pod zapo rodnimi številkami 2003 , 2004 in 2005. vse napisane z istim rokopisom, na isti naslov In na vsaki za 30 dinarjev znamk. Upam, da so tudi nesli vsa tri pisma hkrati na pošto, ker jih je stranka naenkrat dobila iz post ar.levih rok. Tisti dve kuverti in (50 dinarjev za odvečne znamke bi raje meni podarili! Pošta ima tudi brez vas, tov ari šija, dovolj prometa!
V  moti is k i   splošni  kmetijski zadrugi s»i
nad menoi nekaj kremplje brusijo, ker sem iizblebetai- kako so vino namesto v Vršac v Zemun poslali, češ da bi lahko zapisal še ime uslužbenca, ki je nepravilni naslov pogrunt-al. Her, kar sam- ga pokažite s prstom, nerodol Na odpremni pošiljki je bil le žig kmetijske zadruge kot odpošiljatelja, ne pa ime uslužbenca Berem in povem lo to.  kar j napisanega  :n  kar vidim!
V Smiliti pri Novem mestu moram mimogrede pokukati in povedati, da ne bo zamere v hišil Lastnik polmiiijonskegu kupčka penezov ni mesar, temveč gostilničar -° pa brez zamere zaradi tiskarskega škrata, ki mi je že marsikakšno ošpiČU, jaz pa jih požiram po svetu za njimi
V Žužemberk pa si že kar več ne upam So možje v kmetijski zadrugi dejali, da bodo z menoj obračunali, češ, da lazom zaradi tistih jabolk iu visoke cone! »Kaj blebetaš, Janez, da fo to slaibe kupčije! Prejšnja leta eo nam vse jabolke pokrali že kar na vrtovih, letos tmo jih pa vsaj prodali! Kaj zato, če je nizka cena, zadružniki pa le imajo od toga korist...« O, korist pa, korist, pa še kakšno .. Obiskal jih bfttjD Paj« na obrnem zboru zadruge, pa bomo tam malo poklepetali o tem in onem. mar ne, možje t
lz Gor Jesenic pri ftentrupertu so mi poslali znanci tako milo ganljivo pesmico o lovcu Blažetu. ki cucke strelja in jim kože odira, da je kar ne upam objaviti. »Naj bo mačka, lisica ali pes, pri Blažetu gre vse zares«, pravi domnči pesnik in če je res tako, Blaže, se bova v kratkem srečala_ kje na lovu — pa te bomo krstih za pasjega »brica. Če ti bo prav ali ne - •
Veliko sv^tn sem že prehodil, pa tako bribtnih pobov (Se nisem videl kot sta bila tista dva iz OTOČCA, ki sta po suhi cesti gonila težke sani, da so se kar iskre delale za njima. Od Krke do Šentvida jo dolga pot, pa upam, da sta le prignaJa domov bikoa, ki ata ga kupovala tam pod Ljubljano nekje... Sicer s« moram pa tudi Otočca izogibati. Zna s« sjtet zgoditi, da no Vinko »slabe volje«, pa me lahko mimogrede mahne po betici kakor jo tistega člana volilne komisije, ki mu je hotel dopovedati, da se dvakrat na en d-nm pri nas ne more voliti. Sploh se imajo v Otočcu radi med seboj — to se posebno na veselim h vidi, ko se'božajo, če treba, tudi s tršimi predme M . . . Pa srečno novo leto in brez zamere vsem skupajl
6e v CuSno vas Pri Trehelnem me je za-neeLa pot- P* »en "topil v zadružno trgovino po cigarete. Bil sem pa prezgodaj tam, kajti pošlo-'"dkinja pride komai ob pol treh popoldne,v iticuJJO. Pa sem mimogrede do Trlepa na Malj Strmici stopi) in g« pobu lai, kako Je kaj z dovim občinskim odborom zadovoljen. »Kaj pa me ta reč briga,« je nadrl, »j ženo sploh voliti nisva šla. za take reči se ne brigava 1« Ha, potem Šele si mi je posvetilo! Ala.lo prej mi je nek možu kar dejal <|H pri njih samo »rakcija* ni šla na volišča — zda i vsaj vem, kam Trlep rine- Roko »i lahko poda z bivšim predsednikom MLO Me'lika. ki ga tudi ni bilo na v>lišče: raje je počival v gostilni. Ta se vam nismo kaj zamorili, boterl Mar res ničesar nc potrebujete od države zase in za svoje otrokel Res. prav ničesarl
No, pn sem se kar predolgo zaklepetal pi' Tri ep u - medtem jo pošlo vod kin.ta ze oh pol petih odcepelala spet domov, da sem »tal kar bre^ božjo travce. Stara žendčioa m» je prijamo pokazala pot do novega od-'"'irukfi v vasi. zraven po rnitožila, da pri njik ni denarja za davke, ker vse za sod-nij» porabijo. Brez tožb pa se ne da živeti pa Hiniiioi. tako ho se nanjo n.ivudili kot krava na cunje in črepin.ie Zal pa tudi novega odbornika nisem našel doma. Prav v tem času ee je namreč udeleževal velike po-bo/.nosti pri devetdnevnem bo/.icnem sprehajanju kipa matere božje od hiše do rJift^' od »asi do »asi . Letos je bila ta poboz-nost še posebno prisrčna In ba.ie samemu sveUmu Italijanu v Rimu, papežu posve^ cena, Od d4HK som stopil za roma.ric.ami sv. ftoka. k* pa »o objemale domov grede drevlo v gozdu in prevračale kozolce — boj--niška kapljica ima moč, to vam povem' Raje sem se Uovarjevf punci ff ftinarjote prblnizil, id kot predhodnica matere holi« prenaša od bajte do bajte kni'f<> uradnih obiskov kipca. Vendar, v vsako hišn ne gre, samo v tiste, ki so v kni'gi že od leta 1943 zapisane . . .
So je v malhi to in ono, pa nas*videnje drugo' letol Veliko sreče v novoletnem na-gr.uln.-m žrebanju vam iz srca nua-dim dekletom pa kompletno kuhinjsko opremo in prašička
Vaft stari znanec
Janez Popotni
29
5
MVfttt i
t
Podjetje za nakup in prodajo žitaric in mlevskih izdelkov
PODRUŽNICA
STRAŽA-TOPLICE
s skflađisči: Straža, Gradac v Bali In Rosalnice
raflnl
ieli vsem cenjenim odjemalcem in vsem delovnim kolektivom srečno in uspeha polno novo leto 1953!
Prodajamo vse vrste mlevskih izdelkov in krmil Odkupujemo po najvišjih odkupnih cenah žitarice Nudimo posebno ugodne cene za proso in ajdo IzdelKe dostavljamo z lastnimi prevoznimi sredstvi Naš telefon Straža 8
tidLthoJte&JMi
fehniZno podjetje * •totVfrf tnim materialom
LJUB1JAN A PARMOVA 33
vam zeli srečno in uspehov polno novo leto!
ZASTOPSTVO TOVARNE ELEKTRONIH STkOJIV
RADE KONČAR
ZAGREB
Uvaža material, ki se ne proizvaja v naši državi — Konsignacijska skladišča inozemskih tvrdk
Nadaljujmo z obuovo in nadaljnjo izgradnjo našega partizanskega trga tudi v letu 1953, trdno združeni v Socialistični zv«m delovnega ljudstva Jugoslavije*
Občinski
liudsiti
odbor
Dol. Toplice
Vsem odjemalcem in noro&ii-korn želimo srečno novo leto 1953
Borimo se za dobro obutev delovnega človeka
OBRTNO PROIZVAJALNA
IN PREDELOVALNA ZADRUGA ČEVLJARJEV
DOLENJSKE TOPLICE
V lota 1953 želi mnogo uspehov slaščičarna KAREL LENARDIC Novo mesto Vsak dan sveže pecivo po nizkih oeoah!
Srečno novo leto želi vsem gostom gostilna VlDIC ANTON Žabja vas
Vsem odjemalcem želi srečno in veselo novo leto 1953 JERMAN FRANC, mizar Cegelnica
Vsem borcem za socializem želimo srečno in nspehov polno novo leto 1953!
OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR OF NOVO MESTO
Vsem tfutumtteljem in odic-mulctm te *mc n letu 195J mnoge uspehov!
»§0SHlI«
LJUBLJANA SKituit&te Ndiid mesto - ti. 155
MESTNA PLiESKRRSKA IH SOBOSLil^RRSKA DELAVNICA V KOČEVJU
želi vsem svojim odjemalcem in naročnikom ter delovnim kolektivom, s katerimi je v poslovnih zvezah, srečko novo leto 1953 ter se nadat je toplo pr.poroča!
Dolenjskega lista
Vsem odjemalcem in dobaviteljem iskreno čestitamo k Novemu letu 1953!
ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE
HOVO MESTO
Prodajamo in kupujemo vat kmetijske izdelke!
Vsem, ki se poslužujejo naših prometnih zvez, želimo srečno in mpehov petno  uovo k to   1 953"!
Slovenija avtopromet
Novo mesto
Vsem cenjenim gostom in delovnim kolektivom čestita k Novemu letu 1953
ZDRAVILIŠKO GOSTINSKO PODJETJE
ŠMARJEŠKE TOPLICE
Vsem vojnim invalidom in ostalim cenj. gostom želimo tudi v letu 1953 čimveč uspehov in osebnega zadovoljstva pri vsakem delu!
INVALIDSKO ZDRAVILIŠČE
DOLENJSKE TOPLICE
Skrbimo za zdravje in razvedrilo vojnih invalidov, ki so žrtvovali svoje zdravje za našo svobodo. — Sprejemamo tudi druge oddiha potrebne delovne ljudi po zmerni ceni v celotno oskrbo
Kmetliskn mdzirnu
Doieousfce tupite*
žeti vsem svojim Slanom in cenjenim odjemalcem srtčaio nov« leto 19531
Z novim delovnm poletom stopimo v leto 1955 in s skupnimi močmi utrjujmo lokalno in komunalno gospodarstvo naše občine
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
MIRNA PEČ
JUGOPETROLA
poslovalnica Novo tnesto
ieli vsem odjemalcem ob vstopu v novo leto 1953 mnogo uspehov v izgradnji socialističnega gospodarstva 1
Cenjenim strankam nudimo vsak čas gnriva in mnziva vseh vrst. Črpalka na Glavnem trgu deluje pozimi od 7. do 19. ure, ob nedeljah dežurna služba. Skladišče odprto vsak dan od 7. do 16. ure.
»•»•Mi €nwt^»IIMUMII
Srečno nono let" 1955 žeti os m deovn/m kolektivom
lesna industrJla „Zora"
l^seai so* f/m o jemacem želi o NOVEM LE 7 U   'biio  us>ehoo in zadovoimiva
Splošno trgov  o podjetje
Netlifta
Novoizvoi/em
UUDSKI ODBO OBČINE
SE; žit
čestita za nooo /< to 1955 vsem dehonim 11 ud^ m Brie krat ine l
ti & r
Novih uspehov v borbi za socialistično domovino v letu 1953
ž»'li vsemu delovnemu ljudstvu
SPLOŠNO UGOtfSKO PODJETJE #
SEM« V*
V trgovini z mnčanim blagom vam nudimo veliko izbiro tekstilnega blaga, pr hrane, obutvp. galanterije in mesnih izdelkov v mesarskem odseku 1
I    Z novimi načrti in delovnim poletom stopamo v leto 1953 in želimo vsem občanom obilo zadovoljstva in uspehov pri obnavljanju našega kraja!
Občinski ljudski odbor
Mokrsnog
Kmetijska zadruga BubtnU
s svojim kmetijskim, mlinskim, strojnim, trgovinskim in odkupnim odsekom
želi vsem svojim članom srečno novo leto 1953! Nudi vse vrste kmetijskih strojev in razno blago. Odkupuje vse vrste kmetijskih pridelkov!
Delovni kolektiv
Lesno industrijskega podjetja
Ribnica
že'i osem poslovnim prijateljem in osem delovnim >juuem v domooini srečno nooo leto 19531
iOLODVORSKA RESTAVRACIJA
KOČEVJE
ieli »sem obiskovalcem srečno nooo it tal
Naj nam bodo sklepi V L kongresa ZK J svetel kažipot v vsem našem delu!
Mladini novomeškega okraja želi vso srečo in obilo zadovoljstva v letu 1953
OKRAJNI KOMITE LNS
R0V3 MESTO
MESTNI MSGAZIN KOČEVJE Poslovalnica 7 - Stari Log
ieli vsem odjemalcem sreči*) NOVO LETO!
V zalogi imam« prehran beno blago, usnje, manufakturo itd. po najnižjih conah!
Vsem prebivalcem občine Trebnje želimo srečno NOVO LETO!
Ljudski odbor občine
TREBNJE
Kmetijska zadruga
Dol Nemška vas
Posta in železa, postaja Trebnje zeli vsem članom srečno novo leto
Vsem svojim članom in odjemalcem želi mnogo uspehov v letu 1953
Kmetijska zadruga
¥rhpoljs pri Šentjerneju
GOSTILNA
•i
POGLED" Kofevie
želi vsem gostom Rreče in uspeha polno novo leto!
Vsem članom naše zadruge in vsem zadružnikom Bele krajine Želimo uspehov in sreče polno novo leto 1953!
ŽIVINOREJSKI ODSEK naše zadruge nabavlja krmila in skrbi za dvig živinoreje KMETIJSKI ODSEK pospešuje kmetijstvo
VINARSKO-SADJARSKI ODSEK odkupuje znano semiško kapljico po najugodnejših cenah in pripravlja moderno trsnico
TRGOVINA naše zadruge prodaja raznovrstno blago, zaščitna, sredstva, gnojila, opeko, kmetijsko orodje,
manufakturo itd. Poslovalnica za odkup in prodajo v Semiču in Rožnem dolu GOSTILNA »POD LIPO«, LJUBLJANA, BORŠTNIKOV TRG 3, toči pristna belokranjska vina, nudi topla
in mrzla jedila, ki jih ima stalno v zalogi LESNI ODSEK odkupuje les vseh vrst
MLEKARSKI ODSEK predeluje mleko, v zalogi ima naj razno vrstne jše mlečne izdelke MESNICA vam nudi vsak čas priznane mesne izdelke in vedno sveže meso vseh vrst ČEVLJARSKI ODSEK izdeluje obutev po meri in želji ter popravlja čevlje KREDITNI ODSEK sprejema vloge in daje zadružnikom kratkoročna posojila KROJAŠKI ODSEK izdeluje obleke po najnovejši modi in željah naročnikov
Priporoča se
Kmetijska zadruga •
Semič u beui Krasim
Lesno industrijsko podjetje
Kočevje
želi svojim zvestim delavcem in nameščencem ter vsemu delovnemu ljudstvu na Kočevskem srečno novo leto 1953! S TITOM V SOCIALIZEM!
GOZDARSKO AVTOPODJETJE
Kočevje
želi vsem poslovnim prijateljem srečno novo tele!
KOLEKTIV i RGOVSAEGA PODJETJA
MESTNI MIGIZIN KOČEVJE
želi vsem potrošnikom uspehov in sreče polno novo leto 1953! Oglejte si zalogo v naših poslovalnicah: PREHRANA — TEKSTIL — USNJE — ČEVLJI Postrežemo vam z najboljšim blagom po konkurenčnih cenah!
tjttstinsiit} pĐiUctiE
v
Cfsiftnteli
ieli os m gostom n osem btlokranjcem srečno nooo eto 19531
OMinsko podjetje mestne občine Črnomelj
želi vsem cenjenim odjemalcem uspehov polno novo leto 1953!
SNJAlSfU PftGIZVtDI
Mesnicavčrnomlju
želi vsem svojim strankam v letu 1953 novih delovnih uspehov in zadovoljstva!
min
Vsem svojim odjemalcem kmetijskih pridelkov čestita k Novemu letu 1958
Vsem   delovnim ljudem sončne IJele krajine srečno novo leto 1953!
Državno posestvo
Okljuk -1 amžarica
KOLEKTIV
Belokranjske železolivarne
v Črnomljn
>..«»l|)«tll(MMI»«l
Telekomunikacije
obrat I. in obrat fl.
v Beli krajini in m D ;?kem
želi i o ob vstopu v novo ieto 1955 vsemu delovnem* liuds vu veliko uspehovl
Izdelujemo radijske kondenzatorje in radijske upore različnih velikosti
!
Faem odjemalcem in poslovnim prijateljem želi uspehov in zadovoljstva polno novo leto W&3
kolektiv Mestnega mizarstva Novo mesto
Poslužujte se naše tapetniške delavnice! Prvovrstna izdelava pohištva in ostalih v stroko spadajoSih Ml
Kmetijska sadruga Šeni/eriie/
z vsemi svojimi odseki in zadružnimi posestvi v Orehovici, Brezovici in Dražkovcu
£elf vsem svojim članom zadružnikom uspe&ov polno novo leto 1953/
DELOVNI KOLEKTIV JttdasMje perila V KOVEN MESTU
čestita delovnemu ljudstvu Dolenjske in širom Jugos avije, posebno pa vsem odjemalcem, k   Novemu   letu  1 9 5 3 !
Delovni napo*, ki jih vlagamo v nadaljnjo učvrstitev našega gospodarstva, niso zaman — zato
naprej k čimprejšnji končni zmagi socializma!
S   Titont   za   srečo   in   lepšo   bodočnost  v  letu 1953!
11 »«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦'>♦♦<♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
00
ROG"
Trgovsko podjetje na veliko za Dolenjsko
NOVO MESTO
Teleton 15S
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in vsem delovnim kolektivom uspeha polno NOVO LETO 1953!
V novem letu 1953 želi vsem svojim članom-zadružnikom, vsem delovnim ljudem v okraju in v naši domov ni kar največ uspehov in napredka
Kmetijska sad tuga Skocjan
V trgovskem odssfm nudi svojim članom-zadružnikom in ostaiim kupcem kolonialno, galanterijsko, manufakturno in ostalo blago o boga/i izbiri in po dnevnih cenah. — S solidno postrežbo se priporoča/o zadružna pekanja, mesarija in gosiiina. — V sklopu zadruge poslu te zadružna hranilnica, stro ni in živinorejski odsek in zadružno posestvo!
VloZimo tudi v letu 1953 vse sile za nadaljnjo okrepitev meikcga zadružništva!
Vsem delovnim Hudem Dolenjske in osem svoiim posloonim zvezam čestita k Novemu letu 1955 delovni kolektiv okrajnega podjetja
»Kremen«
Novo   m e s t o
Nndimo prvovrstno kremenčevo moko in pesek (granulacije št.l—10) indnstriji,_obrtnim delavnicam in široki potrošnji! Najboljši kremenčev PeJek za steklarsko, kemično in težko industrijo stalno v zalogi 1 _P°jebne ponudbe in ugodne cene za livarne, železarne, čistilne naprave, keramično stroko in ostale specialne potrebe!
Zaht'tajie ponudbe na "a$lov: „KREMbN', Nouo mesto, poštni predal 14, teiefon štev. 17
Noviii zmag v utrjevanju zadruimUva želi vsem spio&mn in obdelovalnim kmečkim zadrugam tudi v letu, 19-53
OKRAJNA ZADRUŽNA ZifiZA NOVO MESTO
Uvpešno m srečno novo leto 19&3
zeli vsem svojim članom in deiovnmi ljudem Dolenjske
Gostinska zbornica
za okraj ISovo mesto
Vsem svojim članom-zadružnikom in delovnemu ljudstvu Dolenjske želi vse najboljše v letu 1953
Kmetijska zadruga Mokronog
m
Delovni kolektiv
izersko-tolarske delavnice
v Šentjerneja
želi vsem delovnim ljudem naše domovine
srečno novo leto 1953! — Priporočamo se za nainjčila!
kMETiiSKA ZUDiUSl
TREBELNO
(že?, postaja Mokronog)
čestita vtem svojim članom in vsem zadružnikom na Dolenjskem in v Beli krajini k Novemu letu 1953 z željo, da vložimo tudi v bodoče vse sile v rast našega zadružništva!
LJUDSKI ODBOR OBČINE STRAŽA
želi vsem nreboutcem občine srečno nooo leto in pozdravlja vse oolioce, ki so 7. d> cemtra pošteno opraviti soo/o državljansko dolžnosti
*************** t«
OKRAJNO AVT0PREV0ZNIŠTV0
NOVO MESTO Zagrebška c. 6   tel. 41
izvršuje prevoze v območju okraja in izven njega po dnevnih cenah
€ e štit amo vsem delovnim kolektivom k Novemu le 114 1953 in jim želimo nov t h uspehov!
£j u lisici oanor Sen/|erne/
s svojimi podjetji
teinom, mesarijo in gostilno
želi v letu 1953 vsem občanom in vsem delovnim ljudem Dolenjske novih delovnih zmag in uspehov v bitki za socialistično Jugoslavijo!
'MUJJJUI
Dcžaono obrtno ntulietie
MIZARSTVO
Ducr pri Žužemberku
želi vsem svojim odjemalcem in naročnikom srečno in uspehov polno novo leto 1953!
IZDELUJEMO stavbeno pohištvo, sobno in kuhinjsko opremo, izvršujemo razne usluge po željah naročnikov. Ugodne cene in solidna postrežba. — Zahtevajte ponudbe!
Gbciisia podjet a v 1 trgovina — gostilna — r	loleijsab Toplicah nesarija — pekarija
ŽELIJO VSEM SVOJIM ODlEMALCEM IN GOS OM USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955t	
	
Občinski ljudski oc 9 svojimi oodetii	fbor Žužemberk
fcstita vsem poštenim delovnim ljudem k Novemu letu 1953 in jim želi, da bi v nadaljnjem tesnem sodelovanju dosegali še večje uspehe na vseh področjih javnega življenja in gospodarskega napredka!
NOVOlZVOL EN/
Občinski Ijuokki odbor
vor
m zahvaljuje vsem poštenim prebivalcem za izkazano zaupanje, za glasove, oddane za kandidate OF in za napredek delovnega ljudstva! Uspeh na volitvah je bil ponoven udarec po vseh zaviračih našega napredka, ki jim socializem ni pri srcu!
V letu 1953 želimo vsem delovnim ljudem veliko novih ■spehov in napredek pri dviganju naše življenjske ravni!
iskreno čestita vsem cenjenim gostom in delovnim kolektivom k Novemu letu ter jim želi novih zmag v bitki za
socialistično državo!
DOLENJSKE TOPLICE
Zdravilišče odprto vse leto sobe — uspešno zdravljenje!
izredni popusti — kurjene
Za Silvestrovo pester program! Obiščite nas!
Kmetijska zndcuaa
Straža
želi osem svo im Članom in odjemalcem o nooem tem 1953 imoe > uspehov m gospodarskega napredka 1
Clanom-zadružnikom in ostalim odjemalcem nudimo raznovrstno blago po najnižjih cenah! Bogata izbira blaga — oglejte si zaloge!
Kupujemo kmetijske pridelke, gozdne sadeže itd. po najugodnejših dnevnih cenah!
Gleklro ttovo mesto
L/
obrat Novo mesto in Črnomelj
čestita s svojim delovnim kolektivom vsem svojim odjemalcem električnega toka k Novemu letu in jim želi novih uspehov in delovnih zmag v letu 1953!
Gradimo daljnovode, transformatorske postaje, krajevna omrežja in izvršujemo hišne instalacije po naroČilu.
Zdraviliško gostinsko podjetje
Kntetilskn lulu §cm
pel Nctrom mestu
žel! vsemu delov emu liudstoa srečno m uspehov polno NOVO LETO 19531
Na svetlih tradicijah naše narodnoosvobodilne borbe se vzgajamo v spoštovanju do drugih narodov — hkrati pa smo neusmiljeni do tistih, ki bi nas skušali ovirati v našem mirnem delu in ki nam hočejo kršiti svobodo in neodvisnost!
Vsem zadružnikom Dolenjske srečno in zadovoljstva polno novo leto 1953 želi
Kmečka delovna zadruga Baza 20
Dolenjske Toplice
KMETI Sm Z DRUGA
it. J.
Šmihel pri Novem mestu
s svojo trgovino, pokarijo, lesnim, čevljarskim, strojnim in živinorejskim odsekom
žeti ><em čla >om in oslalr, odmmalcem uspehtv potno NOVO IhTO 1953J
Utrjuiemo in razširjal mo zadrti no misel/
Vsem svojim članom in odjemalcem želimo sreno novo leto 1953! Nudimo*jim v veliki izibiri najraznovrstnejše blag< gnojila, kmetijske stroje in orodje!
Odkupujemo vse vrste kmetijskih pridelkov l gozdnih sadežev! \
Km tipka zaamat Žužemberk
Vsem odjemalcem in članom iskreno želimo/so srečo v novem letu 1953 z željo, da bi z združenimi močmi še nialje vlagali vse sile za dvig zadruge in izgradnjo socializma na vasi!
Kmetijska zalaga
Zagradec
Utrjujemo bratstvo in svobodo naših naro<>v, ki je bilo priborjeno s krvjo! V njem imamo poroštvo za svobodo irheodvisnost naše države! Vse sile bomo vlagali tudi vnaprej v socialiično izgradnjo naše vasi! Srečno novo leto 1953 želi vsem zadružnUm na Dolenjskem
Kmetijska zadruga
TRE BIJE
Ob vstopu v novqeto 1953 pozdravljamo vse naše člane in vse d<enjSke zadružnike ter jim želimo novih uspehoi
Hni€fi|§ha zadruga
Mirna
kmetijska Zadruga
DVOt
čestita ob Novoletni jelki vsem zadruž%om Dolenjske in Bele krajine in jim želi tudi v letu 1953 1<?vih delovnih zmag!
ZADRU2NA TRGOVINA na Dvoru Podaja raznovrstno blago, gnojila, zaščitna sredstva in kmetijske stroje po konkurenčnih cenah.
ZADRUŽNO ČEVLJARSTVO izdeluje fo, rneri vsakovrstno obutev in jo popravlja po željah naročnikov.
DVORSKI KOVAČI slovijo že stolna. Tudi danes vam postrežejo s prvovrstnimi sekirami, motikami *n ostalim kmečkim orodjem — zato zahtevajte posebne ponudbe in spočite vaše želje!
LESNI ODSEK vam nudi raznovrsten stavbeni les in les za kurjavo.
»est
loteeoeoeei
E)BMkOOAOAOOlMkfrlMb&&*004Mk ■■"**»"'»*>*»"ii«iittAelil
NAS DELOVNI PROGRAM ZA LETO 1953: BORBA ZA KVALITETO IN CIMVECJO PESTROST V IZBIRI TEKSTILNEGA BLAGA!
Srečno in uspehvo polno novo Ido 1953 želita svojemu požrtvovalnemu delovnemu kolektivu in vsem delovnim ljudem
DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR
f/T
TIK
trp
i pri
T
Lrvuil
NOVO MESTO
NOVOMEŠKA OPEKARNA
ZALOG
Nudimo prvovrsten zidak po dnevnih cenah — v letu 1958 pa vse opekarske izdelke! Lasten industrijski tir za vagonske pošiljke — Zahtevajte posebne ponudbe za vagonski odjemi
Vsemu članstvu sindikalnih podružnic novomeškega ok-aja in vsem delovnim kolektivom Česti ta k Novemu letu 1953 in jim žeti novih gospodarskih ospeho
it
OKRAJNI SINDIKALNI SVET NOVO MESTO
Vsem občanom in delovnim ljudem v dolenjskih okrajih želi uspehov polno NOVO LETO
19 5 3
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
VELIKA LOKA
Kmetje v dobrniški dolini!
Zastavimo vse sile, da nam bo s pomočjo ljudske oblasti in z nnšim lastnim delom čimprej zasvetila v vs«h naših vaseh električna luč!
Veliko uspehov in čim večji gospodarski napredek v letu 1953 želi
LJUjSKI odbor občine dobrnič
KM ?0J?KA ZADRUGA
ĆESNJICE
pošta I'rebelno - Železniška postaja Mokronog
Veliko uspeha v letu 1953 želi vsem občanom
P1U1A
OBČINSKO PODJETJE
. REMONI
MI NA PEČ
iarvršuje mizarska, tesarska in zidarska* dela APNENICARSTVO
H O V 0
OBČINSKI t ■ 1t LJUDSKI ODBOR RAKOVNIK
OBČINSKI LJUDSKI
09B0. MIRNAmDot
žeH vsetn občanom vfetn 1953 mnog« uspehov!
delovnim kolektivom že-Ikno novih uspehov v letu 195 3
Novo na si o
Veliko izbiro blaga po dnevnih cenah vam nudi in se priporoča
DRŽA o TRG VSKO pm TJE
z nmnm blagom
Mf KA
Vsem odjomalcem želimo srečno novo leto 1958
TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ NOVO MESTO
želi vsem svojim članom in delovnim kolektivom v novem letu 1953 mnogo uspeha pri nadaljnji utrditvi socialistične trgovine!
Vsem delovnim ljudem v okraju želi srečno novo leto 1953!
OKRAJNA LEKARNA NOVO MESTO
Lekarniške postaje: Dolenjske Toplice — Žužemberk — Šentjernej
TEHNIČNA SEKCIJA UPRAVE ZA CESTE LRS V NOVEM MESTU
čestita k Novemu leto vsem požrtvovalnim delavcem in uslužbencem ter jim želi še nadalje mnogo uspehov!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠKOCijAN
S SVOJIMI PODJETJI
čestita k novemu letu 1953 vsem občanom in jim želi kar največ uspehov tudi v bodoče!
LJUDSKI ODBOR OBČINE GOTNA VAS
želi delovnim ljudem svojega okoliša novih uspehov v letu 1953J
»♦♦«♦♦♦♦♦»«»41*
DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR
gospodarstva
NOVO MESTO
» govdnhni upravanff
Crnomslj, Poija*t> , Straža,, Cr mošnji cc, & otw mesto, Mokronog, Piši ce* Sevnica, Kostanjevica* Mokrice
Destilacija eteričnih clj
OBRH - P0DHIREH
žetiio vsem svojim delavcem, nameščencem in vsem delovnim uudem v domovini stecno m veselo novo leto 1953
Srečno novo leto želijo vsem delovnim ljudem
naslednji delovni kolektivi in obrtniki
SREČNO  NOVO LETO 1953 ZELI
MESTNA KLAVNICA IN MESARIJA
Novo mesto
Pos oval niče:
ŠteV. \   Trdinova cesta 22
ŠfeV. 2   Kastelčeva ulica 2
itCV« 3   Cesta komandanta Staneta 3
Dnevno v zalogi vse vrste svežega mesa in mesnih izdelkov Priporoča se cenjenim odjemalcem!
TRGOVSKO PODJETJE
NOVO MESTO
se zahvaljuje vsem svojim odjemalcem za izkazano zaupanje v preteklem letu.
Čestita jim k Novemu letu in se jim priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Trgovsko podjetje
Irehra
10 VO MES10
Sročno in uspeha polno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in dobaviteljem
VSO SREČO V LETU 1953 ZELI VSEM SVOJIM GOSTOM
HOTEL
K A N D IJ A
NOVO MESTO
Srečno novo leto 1953 želi
Kolodvorska restavracija
NOVO MESTO
Mestno prevozništvo
NOVO MESTO ee priporoča
Mestna popra rljatnia eev'jc/> NOVO MKSTO
Me s* no kra,f astro
NOVO MESTO Glavni trg 17 (pri mostu)
-1MI Ml U UlllimillUHI I • —m
Vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem želi srečno NOVO LETO 1953
Državno trgovsko pddjetie TREBNJE
Srečno novo leto želi MESTNI BIFE
Novo mesto, Ulica Iv. Krajca 1
Mestna čistilnica in p* a niča
Novo mesto
KOLEKTIV
4«j
OH®
pO'
NOVO MESTO
želi srečno in uspehov ter delovnih zmag polno novo leto 1953!
MESTU KI10
NOVO MESTO
čestita vsem svojim obiskovalcem k Novem letu 1953 in se priporoča za obisk!
NOVO MESTO GLAVNI TRG 8
Srečno novo leto želi
Mestno ključavničarsko in kovaško podjetje
NOVO MESTO, Kardeljeva cesta in Zagrebška cesta
Izvrčnje v ra popravila tehtnia, »trojna in stavbena ključavničarska, kleparska in kovaaka dela
Veliko uspehov v novem letu 195$ želi cenjenim gostom
MESTNA KAVARNA
NOVO MESTO GLAVNI TRG
Priporoča se za obiski
Vse, kar potrebuje!
za v gore in potovanje za taborjenje in letovanje za kolesarjenje in plavanje za smučanje in sankanje za šah in ljubko drsanje za nogomet in rokomet za odbojko in ping-pong za košarko in boks za telovadbo in športne
nagrade
za dom in družino dobiš v veliki iibiri v trgovini
IlITillJIIPIIT
NOVO MESTO
GLAVNI TRG
Medgfp Karel
KOLAR Novo mesto
Obilo sreče in zadovoljstva želim cenjenim odjemalcem
MIZARSTVO
JOŽK STIH V S
Gotna vas pri Novem mestu
MES7NA ŠIVALNICA
Srečno novo leto želi delovni kolektiv hotela in kavarne
vsem cenjenim gostom in se priporoča za as* daljnji obisk
cepci
Hmv mesto
DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA
o*°
želi vsem svojim naročnikom srečno in uspešno Novo leto!
DELOVNI KOLEKTIV
Mrsšne peki
NOVO MESTO
želi svojim odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto!
SREČNO NOVO LETO 1953 ZELI DELOVNI KOLEKTIV
podjetja
NOVO MESTO
Izvršujemo: elektrotehnične instalacije, previjamo električne stroje, popravljamo električne aparate in naprave
SREČNO NOVO LETO 1953 2ELI
Radio center
Novo mesto
Prodajamo radio aparate in radio material — popravljamo radijske aparate vseh vrst
Uspe&ov polno novo leto 1953
želijo in se priporočajo obrlniKl:
Udovi S Franc
MIZARSTVO Novo mesto, Detelova 3
Norm Is Ciril
KROJAČ Novo mesto, Glavni trg
Jakopin Stanko
KROJAŠTVO Novo mesto, Kardeljeva cesta
Pristna belokranjska in dolenjska vina nudi gostom in potnikom
MarTjfu N ovale
irostilnifcarka Novo mesto, Glavni trg
STEKLARSTVO
It rrman Dolj&k
se priporoča nadaljnji naklonjenosti
cenjenih odjema'cev
Novo mesto, Rt sijeva c 2
Bevi Rudolf
KLEPAR Novo mesto
Gazvnda Jože
MIZAR
Gotna vas pri Novem mestu
Barbič Franc
MIZAR
Novo mesto, Kardeljeva c. 12
FRIZERSKI SALON
Adam
v Novem mestu, Glavni trg
KLJUČAVNIČARSTVO
Knafjic Anton
NOVO MESTO RESLJEVA 1
»UW«MMmMMI«»IHMl>IMMHMWHIWtMH(K
murni
********************************************
Delavski svet in uoranni odbor
LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA
NOVO MESTO
z vsemi poslovalnicami, manipu-
ZELITA ZAVEDNEMU DELOVNEMU KOLEKTIVU, VSEM ODJEMALCEM,
lacijami in Avtoparkom v Straži       VSEM DELAVCEM, KMETOM IN LJUDSKI INTELIGENCI TER NAŠEMU
VODSTVU V LETU 1953
novih delovnih zmag in uspehov!
t
,************ *********************
Upravni odbor Splošnega gradbenega podjetja
S Ti Ju M NAPREJ V SOCIALIZEM!
IONIR
NOVO MESTO
ŽELI V NOVEM LETU 1953 VSEM SVOJIM POŽRTVOVALNIM DELAVCEM IN NAMEŠČENCEM NA GRADBIŠČIH DOLENJSKE IN POSAVJA, VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM DRŽAVLJANOM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE VSO SREČO IN CIMVEC USPEHOV!
*********************
***>*******************>******************************************************************************* **********
***************
OVARISI IN TOVARISICE!
SVET DANES ZE POZNA NASO DRŽAVO, SPOZNAL JE DUHA, KI PREVEVA NASE LJUDI, POZNA MISEL NAŠIH LJUDI. VE, DA JE TO PONOSEN NAROD, DA JE TA NAROD STRASNO TRPEL, DA JE PRENESEL NADČLOVEŠKE NAPORE. DANES IMAMO MNOGO PRIJATELJEV V SVETU PRIZADEVALI SI BOMO, DA TEH PRIJATELJEV NIKOLI NE IZGUBIMO. SODELOVALI BOMO Z VSAKOMER, KI MISLI POŠTENO, IN TO. DA BI OHRANII.J MIR IN MIRNO SODELOVANJE. NA STRANI TISTIH SMO. KI SO PROTT NOVIM VOJNAM, PROTI NAPADU IN NAPADALCEM. MI SMO NA STRANI NAPREDNEGA ČLOVEŠTVA IN NE GLEDE NA TEŽAVE VAM POVEM: DOKLER. BO PREVEVAL NASE NARODE DUH, KAKOR JIH PREVEVA DANES, — IN JAZ VERJAMEM. DA TEMU NE BO KONCA — GA NE BO ZLOMILA NOBENA SILA...
MARŠAL TITO V DOLENJSKIH TOPLICAH
US3
Ob vstopu v leto želimo vsem delovnim
tfudem novomeškega partizanskega okra/a mnogo uspehov na političnem, gospodarskem m kulturno-prosvetnem področfuj — Na/ nam bodo dosedanje delovne zmage kažipot v bodočnost i
©krapi ljudski odbor Novo mesto
Na propagandno vojno laži in klevet, s katerimi zasipajo naše narode informbirojevske države, odgovarja Zveza komunistov Jugoslavije in z njo vse naže delovno ljudstvo z dejstvi, da gradimo v resnici socialistiCno državo svobodnih ljudi, ki jo spoštujejo in cenijo vsi napredni ljudje sveta!
V letu 1953 želimo prebivalstvu okraja novega delovnega poleta in še večjih zmag!
krojni ljudski edbor
Kočevje
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V DOMOVINI
ZELI NOVIH ZMAG V BITKI ZA SOCIALIZEM KOLEKTIV
nika rjavega premoga
Elektrarnam, usnjarski, tekstilni, gradbeni in kemični industriji, trgovskim podjetjem in gostinstvu nudimo: kosovec — kockovec — orehovec — grahovec — zdrob
v Kocev J H
Ugodne cene! Pri večjem odjemu zdroba popust, na željo pošiljamo vzorce premoga. Na zahtevo stranke pošljemo poskusni vagon. — Zahtevajte ponudbe in informacijel
MESTNO
TRGOVSKO PODJETJE
0'
ČESTITA VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM
SREČNO NOVO LETO 1953!
NUDI V LASTNIH PRODAJALNAH NAJBOLJŠE KOLONIALNO, MANUFAKTURNO, GALANTERIJSKO IN 2ELEZNINARSKO BLAGO! SOLIDNA POSTREŽBA — KONKURENČNE CEKE — OGLEJTE SI ZALOGE:
******* ji t
I I
% o
ŽIVELA ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE — BOREC ZA SVOBODO NASE PRAVIČNE STVARI V MEDNARODNEM DELAVSKEM GIBANJU, VODITELJ NAŠIH DELOVNIH MNOŽIC V SOCIALISTIČNI GRADITVI FLRJ!
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ZELI DELOVNI KOLEKTIV
Trgovskega podietja Okraine zadružne zveze
srečno in uspehou potno novo teto 1953 v CrnoiTli U
KOLEKTIV
V letu 1952 je znova narasla gospodarska sila naže države, še bolj se je okrepila ustvarjalna moč naših delovnih kolektivov!  Zato naj živi enotnost in borbenost članov ZKJ, OF Slovenije in Ljudske fronte Jugoslavije!
SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODjETjA
ČRNOMELJ
VSO SREČO IN ZADOVOLJSTVO 2ELIM6 V LETU 1953 NAŠIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM TER VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, KI USTVARJAJO DOBRINE!
M*********************** ********** 4***««*«*
HMli ****************************t***********i****t*1*** ** »♦«»♦
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU, BORCEM ZA SOCIALIZEM VSEM IZSELJENCEM — BELOKRANJCEM želi
ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1953
Ljudski odbor mestne občine
Črnomelj
Za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov v kmetijstvu je nujno treba nenehno krepiti socialistično zavest na vasi in vzgajati delovne kmete v duhu socializma — posvetimo zato tej veliki nalogi tudi v letu 1953 vse naše sile!
VSEM  ČLANOM  OSVOBODILNE FRONTE NA KOČEVSKEM
želimo
SREČNO, USPEHOV POLNO NOVO LETO!
Okraini odbor
Kočevje
OF
Ob vstopu v novo leto 1953 pozdravljamo vse delovne ljudi našega mesta in okraja in jim želimo novih uspehov!
S TITOM NAPREJ V SOCIALIZEM!
ljudski odbor mestne občine
Kočevje
Vsem Članom in delovnim kmetom želimo obilo uspehov in zadovoljstva v novem letu 1953
Kmetijska zadruga
Meilika
P r od a j a m o kolonialno, manufakturno in galanterijsko blago v bogati izbiri, kmetijske stroje, sredstva za zaščito rastlin in umetna gnojila. Kupujemo vse kmečke pridelke in gozdne sadeže po ugodnih cenah!
Zastavimo tudi v letu 1953 vse sile
za socialistično graditev naše domovine I
Okrajno gradbeno Dodietie
DELOVNEMU KOLEKTIVU IN VSEM BELOKRANJCEM 2ELIMO
SREČNO NOVO LETO!
Črnomelj
TRDNO ZDRUŽENI V 0Ff POMAGAJMO NAS! LJUDSKI OBLASTI IN NOVOIZVOLJENIM ODBOROM OBČIN PRI DVIGANJU ŽIVLJENJSKE RAVNI DELOVNEGA BELOKRANJSKEGA ČLOVEKA!
NAJ 2IVI ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE - NASA VODITELJICA V SOCIALIZEM! PRISRČEN POZDRAV DRAGEMU MARŠALU TITU - LJUBLJENCU JUGOSLOVANSKIH NARODOV!
OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1953 ŽELJ
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
ČRNOMELJ