Fotografija z razstave
Spodnja Šiška
Morda se še spominjate časov, ko je slovela tista znana himna Ijubljanskih vasovalcev, ki pravi takole: »Pa pojdem, pa pojdem, tja v Šiško v vas, saj tam se najlepša dekle mi oglas')«. Pesem ima tudi prijetno melodijo, tega pa le ne povem, kam se je fantič na-menil: pod okno dekletu iz Spodnje ali njeni vrstnici iz Zgornje šiške. To dandanes tudi ni več tako po-membna. saj je stari način vasovanja že zatonil v pozabo. Šiška pa tudi ni več vas. pa naj gre za njeno spodnjo ali zgornjo inačico. Na nekdanje čase nas tu pa tam spomnijo le še zgodbe starih Ijudi in orume-nele fotografije minulega časa.
Ena od priložnosti za obujanje spominov se nam je ponudila letos, ko je Ijubljanski Zgodovinski arhiv na Mestnem trgu št. 27 odprl razstavo na temo: LJUBUANA NA STARIH FOTOGRAFIJAH. ki bo na ogled še nekaj mesecev. Po njeni zaslugi pred nami ponovno zaživijo stari Ijubljanski motivi: ozke ulice, meščanske hiše ter prebivalci našega glav-nega mesta. Šišenske občane pa bo verjetno najbolj zanimala skupina sedmih fotografij pod rubriko »Nekoč okolica — danes mesto«. Kar trije prizori so namreč posvečeni krajem z »našega konca«. Naj-prej so to škofovi zavodi — prva gimnazija s sloven-skim učnim jezikom v Poljanah pri Šentvidu. nadalje znameniti Magistrov avtobus, ki je v tridesetih letih povezoval Ljubljano z okolico, ter končno stari del Spodnje Šiške okrog cerkve sv. Jerneja. V ličnem katalogu, ki je naprodaj v arhivu, so potem vse foto-grafije tudi objavljene ter opremljene s spremnimi podatki. Besedilo prinaša mnogo zanimivosti, a ima majhno pomanjkljivost. Je namreč prekratko glede na prostor, ki je v knjigi še na voljo. Posebno se to opazi prav pri šišenski fotografiji, ko nas avtor od-pravi s skromnim številom podatkov, potem pa pod besedilom zeva več kot tri četrtine prazne strani veli-kega formata. No, in čeprav je pri Javni tribuni dru-gače — zaradi obilice vesti iz šišenske občine je prostor naši rubriki strogo odmerjen — naj vseeno navedem nekoliko več podatkov o šišenski fotogra-fiji in okolju, ki ga predstavlja. Avtor posnetka je Ivo Gogala, izvira pa iz leta 1931. Prikazuje nam nepo-sredno okolico cerkve sv. Jerneja, imenovane tudi stara cerkev. Ta je že zares stara, saj zgodovinarji domnevajo, da je bila zgrajena v štirinajstem stolet-ju.
O stoletjih bi lahko govorili tudi v zvezi z ostalimi dogodki okrog te cerkve, na primer, da je bil pred do-brimi 600 leti tu podpisan mir med Habsburžani in Benečani. po katerem so slednji za lepe denarce od prvih odkupili Trst, ter ga potem uspeli obdržati le deset let. \z tistih časov datira tudi prva omemba vasi Šiška. tako da imamo opravka z enim od starejših slovenskih krajev. Zanimivo, da je tudi ime vasi slo-vensko, saj gre le za popačenko besede hiša, hiška, ter da je tudi hemško ime Cheis (kajža. bajta, hiša) le prevod izvirnega slovenskega izraza. Nadalje ne smemo prezreti, daje SpodnjaŠiškacelih sedemsto let spadala pod šentviško župnijo in se še v jožefin-skem času, leta 1785, od nje odcepila.
Vsi ti podatki pričajo o bogati zgodovini Spodnje Šiške čeprav. bi težko rekli. da je ta vas živela dru-
gačno. življenje kot drugi slovenski kraji. Le enkrat letno je bilo tu malo več veselja in to meseca avgu-sta, ko so imeli na Jernejevo ali Ijudsko rečeno-ko-marjevo nedeljo tod vaški praznik, ki so ga proslavili s stojnicami okrog cerkve ter v sosednjih ulicah Prebivalci ter gostje, ki jih je praznik privabil od vse-povsod, pa so si da|i duška na veselici.
Na f otografiji je še dobro vidno obzidje okrog cerk-ve. Za njim je bilo še v osemnajstem stoletju tudi po-kopališče. Leta 1936 je arhitekt Jože Plečnik preno-vil okolico stare cerkve, v zadnjem desetletju pa je bila pozidana tudi soseska ob njej. Ob vseh podat-kih, ki govorijo o stoletjih, ni nič čudnega, da nova soseska ni bila zgrajena tako hitro kot razna druga naselja v Šiški. Kaže, da so njeni načrtovalci in izva-jalci vzeli stvar bolj dolgoročno. Vsaj tako bi lahkc
sklepali glede na ograje, ki so dobro desetletje dale slutiti, da se za njimi nekaj dogaja, pričakovanih no-vogradenj pa ni in ni bilo »na spregled«. Prav letos pa smo to le dočakali. Nova soseska se lepo ujema s starim delom vasi in cerkvijo ob vznožju šišenskega hriba, dober zgled, kako si staro in novo lahko mirno podajata roke. Prenove je potreba tudi stara cerkev, ki je brez ometa in je bila med gradnjo soseske ne-kajkrat poškodovana. Zdaj ko se po njej imenuje so-seska, avtobusno postajališče, gostilna nasproti nje in morda še kaj, bi si zaradi svoje bogate preteklosti zaslužila. da jo spravijo vsaj v tako stanje, kot nam ga kaže fotografija z razstave mestnega arhiva.
Andrej Mrak