ČMRLJI - ČUDOVITI OPRAŠEVALO RASTLIN
JANEZ GRAD
V prispevku opisujem za človeški razum skoraj nepojmljivo harmonijo med razvojno usklajenostjo številnih rastlin cvetnic (cvetlic, grmovja, drevja) ter njihovih opraševalcev - čmrljev; oboji se v več tisoč let trajajočem sožitju prilagajajo drug drugemu.
Življenje v živi naravi je odvisno od podnebnih razmer na določenem območju. Le-te so zelo različne, kljub temu pa so tako rastline kot živali povsod našle načine za svoj obstoj. Tako imamo zdaj več tisoč različnih vrst rastlin in živali, ki so prilagojene zahtevam svojega življenjskega prostora. Med rastlinami nenehno poteka medsebojni konkurenčni boj za obstanek in preživele so le tiste, ki so se znale in zmogle prilagoditi sožitju z drugimi. Pri cvetnicah je pomemben pogoj za preživetje tudi zadostna in pravočasna oprašitev, ki jo opravljajo žuželke, za žuželke pa je pomembno, da najdejo dovolj hrane (cvetnega prahu in medičine) v celotnem razvojnem obdobju v toplejši polovici leta - spomladi in poleti. Boj za obstanek je prisilil cvetnice, da v tem obdobju cvetijo in si s tem omogočajo zadosten obisk žuželk, žuželkam pa preživetje (Heinrich, 1994). Pomembno mesto med žuželkami te vrste imajo čmrlji, ki so se čudovito prilagodili sožitju z rastlinami.
Njihov razvoj, oziroma rast družine je prilagojena cvetenju rastlin, na katere so se navezali, prav tako pa so tudi njihovi organi prilagojeni za pašo na njihovih najljubših rastlinah. Rastline "svoje” čmrlje opozarjajo nase z vonjem in barvo cvetov. Čmrlji vidijo tudi ultravijolično barvo, kije v cvetovih različnih rastlin razporejena v obliki različnih vzorcev. Tako na primer čmrlj vidi rumeno barvo pri različnih rastlinah v različnih barvah oziroma njihovih razporeditvah, človeško oko pa le v eni sami, to je rumeni.
Pomemben organ čmrljev je rilček za srkanje medičine z dna cvetnih čašic. Le-te so pri nekaterih cvetnicah globoke, pri drugih pa plitve. Čmrlji so, v skladu s potrebami in prilagoditvijo na določene vrste rastlin, razvili daljši ali krajši rilček, vendar je ta v vseh primerih daljši od čebeljega. Zaradi prekratkega rilčka pri čebelah so številne rastline odvisne od obiskov čmrljev; če bi čmrlji odmrli, bi bile tudi te rastline obsojene na propad. Opazovanja raziskovalcev v tujini kažejo, da na primer čmrlji oprašijo kar 78 odstotkov vse nemške detelje (lucerne), domače čebele je oprašijo le odstotek, preostalo pa opravijo divje čebele in druge žuželke (Hintermeier, 1997). Tudi za opraše-vanje rdeče detelje in nekaterih drugih kulturnih rastlin, kot so stročnice in paradižniki, so pomembni prav čmrlji. Vendar niso vse vrste čmrljev enako pomembne; zanimivi so predvsem tisti z daljšimi rilčki.
Strokovnjaki, ki preučujejo te žuželke, predvsem iz Nemčije in sosednjih držav (Češka), so glede na dolžino rilčka čmrlje razdelili v tri skupine (Hagen, 1994);
1. V skupino Bombus (latinska beseda za čmrlja) uvrščajo čmrlje s kratkim rilčkom: pri maticah je ta dolg 9 -10 mm, pri delavkah pa 8 - 9 mm; pri nas je to zemeljski (njivski) čmrlj;
2. v skupino Pyrobombus uvrščajo čmrlje s srednje dolgim rilčkom: pri maticah je ta dolg 11 -14 mm, pri delavkah pa 8 -13 mm; to sta na primer rjavi drevesni čmrlj in črni čmrlj z oranžnim zadkom, ki domuje v zemlji;
3. v skupino Megabombus uvrščajo čmrlje z dolgim rilčkom: pri maticah je ta dolg 12 - 23 mm, pri delavkah pa 10 -16 mm; sem spadajo na primer naši sivčki, čmčki, rjavčki, vrtni čmrlji...
Gnezdo čmrljev je narejeno iz mahu. Foto: Grad
Vsaka vrsta čmrljev ima samo svoj način gradnje gnezda
Dolžine rilčkov trotov so sorazmerne z dolžinami rilčkov matic in delavk, zato jih posebej ne navajam. Ker pa se troti čmrljev več tednov prehranjujejo samostojno, tudi ti opravljajo opraševanje. Naj opozorim, da nekateri angleški raziskovalci navajajo nekoliko krajše (za 1 do 2 mm) dolžine rilčkov pri istih vrstah čmrljev (Prys - Jones, Corbet, 1987). Ko bomo opazovali čmrlje pri njihovi paši na cvetju, bomo, glede na zapisano, laže razumeli, zakaj se določene vrste raje zadržujejo na enih vrstah cvetja, druge pa na drugih, ter da še zdaleč ni vseeno, ali določena vrsta izumre. Misel "saj je še drugih dovolj” je za skladnost življenja v naravi, gledano dolgotrajno, pogubno nevarna.
Viri:
Eberhard von Hagen: Hummeln bestimmen, ansiedeln, vermehren, schützen. Naturbuch Verlag, Augsburg, 1994.
2. Bernd Heinrich: Bumblebee Economics. Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts and London. 5. izd., 1994.
3. Helmut Hintermeier: Bienen, Hummeln, Vespen im Garten und in der Landschaft. Obst- und Gartenbauverlag, München. 2. izd., 1997.
4. Imkerfreund, 52. Jahrgang, Heft 3 - Heft 10, 1997, München.
5. Oliver E. Prys - Jones & Sarah Corbet: Bumblebees. Naturalists' Handbooks 6, Cambridge University Press, Cambridge 1987.
Nadaljnje branje:
6. Janez Grad: Čmrlji - prijazni krilati kosmatinčki - bližnji sorodniki čebel. Slovenski čebelar, 1996, št. 7-8, strani 220 - 222, in št. 10, strani 282 - 285.
7. Janez Grad: Drobtinice iz življenja čmrljev. Slovenski čebelar, 1998, št. 5, strani 148-150.
Domači naslov: dr. Janez Grad, Petelinje 16,
1262 Dol pri Ljubljani.