|tev. 44. Poštnina platana v gotovini. V Ljubljani, dne ». novembra 1927. riesetna priloga »Novice v slikah". Leto 40.

Mašilo Jniroslovaiuke kmetske zveie, - Cen« 8» Din ta cel« leto. — Z» monemstvo «0 Din. — Pota-nicrna Jteviika I Iria, — V luseratneui delu vitka drobna vrstic* aU nje prostor 10 Wn.
Ir.h^a vsako sreda ob « zjutraj. — Spisi in dopln a«] se .poSUjaj« l!red»Utvn ..Domoljuba", naročnina reklamacije in interati p« Upramlitvn „Domoljuba" t l(|uh'Janl, Kopltajjcra ulica čtev. 6.
Delo v Belgradu.
Stanovanjski zakon.
Vlada je pripravila že celo vrsto potrebnih zakonskih načrtov, da se sedaj takoj začne z delom, ker so že izvoljeni skupSčinski odbori.
Najbolj nujen je bil stanovanjski zakon. Zakaj staremu stanovanjskemu je z 31. okt. posla veljavnost in kakor so kazale brezštevilne stanovanjske odpovedi, bi bilo 1. novembra, v začetku zime, cela množica ljudi na cesti. Jugoslovanski klub se jo dolgo posvetoval, kaj storiti in se je naposled postavil na stališče, da je na eni strani treba preprečiti, da bi cela množica morala biti čez zimo na cesti, na drugi strani pa je treba tudi lastnikom hiš dati večje pravice, kot so jih imeli dosedaj. Zato se jo sedanji zakon podaljšal do 1. maja vendar z znatnimi izpremembami v prilog hišnih posestnikov. Stanovanjsko vprašanje pa naj se reši z zidanjem novih stanovanj, ki naj jih v prvi vrsti zida država za svoje urade, ki so sedaj v velikem številu nameščeni v zasebnih hišah.
Na podlagi teh smernic je dr. Gosar izdelal nov stanovanjski zakon, ki bo veljal do 1. maja 1928 in ki ga je tako vlada kakor tudi skupščina sprejela z eno nebistveno izpremembo.
Zakon je tak, da obe prizadeti stranki, hišni najemniki in lastniki priznavata, da v sedanjem položaju ni bilo najti drugega Izhoda, čeprav bi prvi radi imeli najstrožji stanovanjski zakon, drugi pa, da se takoj Čisto odpravi.
Vrhu tega pa minister dr. Gosar pripravlja nov zakonski načrt o zidanju novih stanovanj, o čemer bo stanovanjsko vprašanje končnoveljavno rešeno.
Gospodarski svet.
Ta vlada ima v prvi vrsti io nalogo, da državno gospodarstvo spelje na pravi tir. Da na eni strani državne dohodke in stroške tako razporedi, da bo država čim veo profitirala, na drugi strani pa da ljudstvu zniža pretežka davčna bremena, ker prevelika obdavčenost mori vsako zasebno gospodarstvo in s tem tudi država škodo trpi.
Ker pa razni uradniki v ministrstvih niso baS dobri gospodarji — saj se tega v
ogromni večini nikdar učili niso —, zopet drugi pa niso preveč vestni, je vlada sklenila, da se osnuje gospodarski svet pri trgovskem ministrstvu. V ta gospodarski svet bodo prišli samo gospodarski strokovnjaki, ki jih bodo poslale trgovske in obrtne zbornice, zadružne zveze, posamezna ministrstva in drugi. Vsak gospodarski zakonski načrt bo prišel pred ta gospodarski svet, ki ga bo brez primesi političnega strankarstva stvarno in strokovnjaško raz-motrival in popravljal. Ker bodo pri tem odpadle tiste strankarske prekljarije, ki v narodni skupščini tako zelo ovirajo delo, bodo ti posveti zelo plodonosni.
Gospodarski svet bo čez en mesc že začel delati.
Znižanje državnih stroškov.
Finančni minister se zelo prizadeva, da bi stroške čimbolj znižal, da bo potem mogel tudi pri davkih čimbolj odnehati.
Zato je naslovil na ministrskega predsednika Vukičeviča pismo, v katerem mu razlaga svoj načrt o znižanju raznih stroškov. Med drugimi navaja tudi redukcije uradništva; izrecno pa takoj pripominja, da bo v tem oziru čim obzirnejši in pravičnejši. Iti bodo morali tisti uradniki, ki nimajo zadostnih šol za svoje delo, to pa v prvi vrsti višji uradniki. Zakaj pri teh se pozna varčevanje, ne pa toliko pri nižjih.
Dalje minister omenja, da bo treba poslanske dnevnice znižati od 800 na 200 Din, s čemer bi se prihranilo na leto 13 milijonov.
Delovni odbori.
Narodna skupščina je bila otvorjena f» pismom kralja Aleksandra 26. okt. Nato so se vršile volitve v posamezne odbore, ki so: zakonodajni, administrativni, imunitetni, za prošnje in pritožbe, finančni. Jugoslovanski klub je poslal v vsak odbor po dva člana.
Odbor za pomoč pasivnim krajem.
si je izbral za predsednika poslanca dr. Kulovca, ki to vprašanje kot bivši kmetijski minister dobro pozna. Radičevci so bili sicer zelo hudi, da ni bil izvoljen eden izmed njih, pa poslanci pač vedo, kje Je več resnosti in vestnosti.
Takozvani demokratski blok.
Radič, Pribičevič in Žerjav se silno trudijo, da bi prišli v vlado. Zakaj, to vemo iz žalostnih preteklih časov. V ta namen radičevci in liberalci neprestano obdela-vajo starega in dobrodušnega Davidoviča, da bi s svojo demokratsko stranko zapustil vlado ter osnoval s sedanjo opozicijo demokratski blok, ki naj bi prevzel vlado. Davidovič pa ne ve, kaj bi: Na eni strani ne more videti radikalov in Vukičeviča in bi jih rajši danes pustil kot jutri, na drugi strani pa mu grozijo kar štirje strahovi: 1. z radičevci in liberalci ni mogoče delati, ker jim je v prvi vrsti namen izkoriščati državo, 2. demok. blok vlade ne bo dobil, četudi bi imel večino, temveč bi se razpisale nove volitve, 3. Radič in Pribičevič sta kaj nezanesljiva zaveznika, kar je Davidovič pred leti že zelo bridko občutil, 4. močna struja v demokratskem klubu ter vsi muslimani so odločno za to, da ostane sedanja vlada in je nevarnost, če Davidovič preide k Pribičeviču, da se demokratska stranka razcepi.
Radičevci in liberalci so poslali Davi-doviču slovesno pismo, kjer ga vabijo v »demokratski bloke. Demokraska stranka je res imela na to sejo, pri kateri pa se je sklenilo, da demokrati ostanejo v vladij ker pa starega in za stranko zaslužnega Davidoviča niso hoteli osramotiti, so izrekli Davidoviču zaupnico, radičevcem in liberalcem pa odgovorili, da se bodo še razgo-varjali. Tako je liberalni volk sit in demokratska koza cela.
Nista pa s tem zadovoljna ne ministrski predsednik Vukičevič niti zunanji minister Marinkovič, ki v demokratskem klubu najbolj nasprotuje Davidoviču. Oba pravita, da je težko vladi delati, če mora biti odvisna od stranke, ki z enim očesom vsdno škili v opozicijo. Pri skupne.n delu je treba medsebojnega zaupanja, drugače so uspehi dvomljive vrednosti. Zato bosta menda oba prvaka zahtevala, da se razmere v demokratski stranki popolnoma razčistijo.
Mi želimo, da bi se to čim preje doseglo, zakaj gospodarsko delo, ki ga je sedanja vlada začela, se mora hitro in nemoteno nadaljevati. _	______
železne peči in štedilniki
pri znani domati narodni tvrdki FR. STUPICA, Ljubljana — Gotpoivetaka c«sta I. ^
Znižanje dohodnine.
Najhujši davek, ki ga naš kmet in obrtnik najtežje prenašata, je dohodnina. Pred vojno je bila ta dajatev zlasti kmetu neznana, saj njegovi dohodki niso nikdar dosegli tiste višine, ki bi bila podvržena dohodninskemu davku.
Po vojski pa je denar, kakor po vseh državah, tako tudi pri nas ogromno izgubil na vrednosti. Samoposebi je umevno, da se je vsled tega številka kmetovih dohodkov dvignila (kar je bil preje krajcar, je bila sedaj krona), toda še bolj se je dvignila številka stroškov. Torej kmet ni bil nič na boljšem, temveč na slabšem.
Samoposebi umevno bi bilo, da bi tudi lestvica za računanje dohodninskega davka morala iti više v istem razmerju kot dohodki ali stroški. To pa se ni zgodilo, oziroma zgodilo se je le v najmanjši meri. Tako je prišlo, da je naenkrat kmet stal pri svojih samo številčno visokih dohodkih sredi tistih številk, ki so merodajne za dohodninski davek.
Naši poslanci so se sicer mnogo trudili, da bi dosegli zvišanje te dohodninske davku podvržene številke, in so tudi uspeli, toda ne toliko, da bi se pri dohodnini kaj znatno poznalo.
Šele letošnjo pomlad, ko je SLS prišla za par mesecev v vlado in se je baš obravnaval proračun, so naš poslanci dosegli glede dohodnine znatnejše uspehe.
Prvi uspeh je bil, da so davčni uradi morali bolj milo presojati dohodke, vsled česar se je dohodnina že letos znatno znižala.
Drugi uspeh je bil, da se je zopet zvišal eksistenčni minimum in da se je odpravil 30% pribitek na dohodnino, vsled česar je mnogo davkoplačevalcev bilo oproščenih dohodnine.
Tretji in eden najvažnejših uspehov pa je bil, da je finančni minister dobil pooblastilo, da sme izdati vse ukrepe, ki jim je končni namen, zmanjšati posredne in neposredne davke.
Finančni minister je sedaj izdelal predlog v smislu gornjega pooblastila. Ker to pooblastilo izrecno govori samo o znižanju davka, je jasno, da ni mogel predložiti takega načrta, ki bi davke zvišal.
In res! Dohodnina znaša v dinarjih
pri	po s t a r 1	po n o vi
dohodkih	davčni lestvici: davčni lestvici-
6.500	310.10	180.—
7.000	354.55	208.—
7.500	388.25	238.—
8.000 1	423.80	270.—
8.500	475.15	304.—
9.000	511.90	340.—
9.500	548.65	378.—
10.000	585.40	418.—
11.000	660.70	460 —
12.000	738.20	528 —
13.000	842.40	600 —
14.000	922.80	678 —
15.000	1.036.65	759 —
16.000	1.121.60	840.-
17.000	1.247.40	928.—
19.000	1435.65	1.020.—
21.000	1.783.40	1.178.-
23.000	1.951.20	1.344 —
25.000	2.178.45	1.518.-2'
In tako dalje.
Ce preračunamo znižanje v odstotku,
vidimo, da se je finančni minister najbolj trudil znižati dohodnino revnejšim in gospodarsko šibkeje stoječim slojem, kar je edino pravilno, zakaj znižanje je tem večje, čim nižji so dohodki.
Iz tega je razvidno, da so naši poslanci v dveh mesecih, ko so bili zastopani v vladi, v polni meri izvršili svojo dolžnost.
Iz eh številk pa je tudi razvidno, kako žerjavovski časopisi glede znižanja dohodnine poročajo neresnico, ki se da z rokami prijeti.
Kal pišejo nasprotniki.
Radifcevci rešujejo stanovannjsko vprašanje z zabavljanjem. Skoraj vso povojno dobo so bili žerjavovci in radičevci v vladi, za važno stanovanjsko vprašanje seveda niso storili ničesar. Če bi bili radičevski godrnjači in žerjavovski hujskači možje na mestu in pravočasno poskrbeli za dovoljno število stanovanj, bi bili lahko hišni posestniki že več let svobodni razpolagatelji s svojimi hišami, najemniki pa vsi pod dostojno streho. Naš minister dr. Gosar je vzel vso zadevo resno v roke. Da ne bo nikomur treba pozimi na cesto, je podaljša? te dni veljavnost stanovanjskega zakona do maja 1928, obenem pa tudi ugodil nekaterim zahtevam hišnih posestnikov. Kar pa je glavno, dr. Gosar je sklical sestanek merodajnih krogov in upati je, da se bo z državno pomočjo spomladi gradilo toliko novih hiš, da bo stanovanjske mize-rije enkrat konec m da tndi hišni posestniki končno postanejo na svoji zemlji svoji gospodarji. Z omalovaževanjem »Kmetske-ga lista«, da je izdelal minister dr. Gosar stanovanjski zakonski načrt površno in da ga je moral ministrski svet iz temelja predelati,« kar je seveda grda laž, pa ne bo
sezidana niti — pasja hišica.
*
S § 82 finančnega zakona zopet šari »Kmetski list«. Poroča, da je g. Pucelj zahteval pojasnila, jeli ta, za nekatere občine škodljiv zakon, bil vtihotapljen ali ne. — Mi pa pravimo: glavno je, da se vtihotapljen zakon odpravi, a g. Pucelj mora priznati, da on te moči nima pa če stavi na vlado še tisoč takih vprašanj. Dr. Korošec je že davno rekel, da bo § 82 ob prvi priliki ukinjen. To velja in bo obveljalo. Pucljeva interpelacija pa sami stvari bolj škoduje kot koristi.
■J
I f?
Kaj jih vse holi. Slovenske radičevce namreč. V zadnji številki svojega glasila se pritožujejo, da je društvo katoliških duhovnikov »Unio deri« izdalo knjigo o mišljenih, kjer so trije slovenski duhovniki napisali svoje članke v hrvaškem jeziku Imenitno! Glej jih no, kako radičevce skrbi, da bi se hrvatska duhovščina od nase preveč ne naučila. In kako so ljudje, ki si dajo od hrvatskega Radiča narekovati vso politiko, ljubosumni radi slovenščine!!
Gospod Pucelj še vedne poje. Zadnjič smo položili na kritično rešeto Pueljeve slavospeve Radifu. Toda g. Pucelj je ne-


- i . /5™
—*
Ali si ti že ogledal vuo »Stadion«? Ali si že kupil srečko za stadioniko loterijo?
ugnan. Sicer za svoje volivce ne more in ne bo mogel kaj prida storiti; krenil je namreč — ker se je zvezal z Kadižem in Pribičevičem — na pot, ki pelje v »elepo ulico«. Vendar g. Pucelj je vesel, zato pa poje, še vedno poje v vKmetskem lisitu po svoje. Pa poglejmo, kakšni so prvaka slovenskih rad i če v cev najnovejši zadnji bel-grajski odmevi.
Pesmica o potrditvi mandatov. Pucelj se še vedno vznemirja, ker so radičevci pri državnozborskih volitvah v južni Srbiji popolnoma propadli. Trdi, da so bili tam izvoljeni na pritisk vlade kandidati, ki jih ljudstvo še ni videlo in da bi morali biti neveljavni. Pravi tudi, da morajo volivci vedeti o kandidatovih sposobnostih, o njegovem dolu in njegovem življenju. — Kako pa je to, g. Pucelj, da Vašega tovariša Schvvegla hrvaški radičevci niso videli, ne poznajo njegovih sposobnosti, njegovega dela in njegovega življenja, pa so ga vendar izvolili, čeprav je g. Sclnvegel veleposestnik, ki gotovo ne bo prav rad zagovarjal stremljenja hrvaških kmetov porazdelitvi — veleposestniških gruntov?
»Klerikalci nasilno početje odobravaj« in hvalijo«, žvrgoli g. Pucelj v zadnjem »Kmetskem listu«. — Ne pove pa, da so »klerikalci« glasovali, čeprav so vladna stranka, za odgoditev potrditve izvoljenih poslancev, če je bila krivica očevidna m dokazana. Tudi je Vukičevičeva vlada soglasno, torej tudi z glasovi klerikalnega ministra sklenila, da se odsk>ve številni okrajni glavarji in druge uradne osebe, ki so kot agitatorji posegali v volivni boj) pa bodisi za to ali ono stranko. — Sicer pa g. Pucelj v ravno istem članku piše, klerikalci »niso zagovarjali vladine volivne politika«, kar znači, da g. Puceli s ^
p|i NOVINAR
Rojaki.
V soboto, dne 12. novembra 1927 je sedma obletnica žalostnega rapallskega dne. Tega dne je bila sklenjena pogodba, ki je odtrgala od nas 600.000 naših bratov v Primorju.
Naša dolžnost je, da se v teh dneh spominjamo bratov in sester pod vlado Italije, ki žive tam v težkem in brezpravnem stanju, in da dvignemo svoj glas proti nekulturnim krivicam, ki jih trpijo ljudje našega rodu pod vlado in pritiskom brezobzirnega in nekulturnega fašizma.
Pod vlado italijanskega fašizma je izgubil naš narod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan iz šol, naš tisk se omejuje in uničuje z vsemi sredstvi, naši ljudje se preganjajo, italijanska vlada izdaja uradne odloke, s katerimi hočo na mah zatreti vsako sled naše kulture in našega jezika, vse, kar si je naš človek tekom stoletij ustvaril z lastno močjo in pridnostjo.
Vsled teh vneDOvpijočih krivic moramo prav vsi in odločno izjaviti, da svojih zasužnjenih bratov ne moremo in ne smemo pozabiti in da nobena državna meja nima moči in pravice, da bi izbrisala kulturno, narodno, jezikovno in krvno sorod-stvo.
Mi vsi smatramo, da krivice, ki jih oficijelna in neoficijelna Italija dela pripadnikom našega naroda v Primorju, niso le krivice, prizadete primorskim Hrvatom in Slovencem, ampak celokupnemu našemu narodu.
Zato naš narod mirno ln dostojanstveno zahteva človeških pravic tudi za svoje ncosvobojene brate, ter hočo isto s svojim neumornim in smotrenlm delom tudi doseči.
Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani prosi vsa kulturna in narodna društva širom domovine, da se s predavanji spomnijo o priliki rapallskega dne naših zasužnjenih bratov in sester. Kot spominski dan je določena sobota, od-nosno nedelja dne 12. ali 13. novembra 1927. Ta dan naj bodo po vsej Sloveniji, tudi v njenih najoddaljenejših gorskih krajih, spominski govori o zasužnjenih bratih in sestrah. Jugoslovanska Matica prosi, da se ta dan priredi v vsej Sloveniji narodna zbirka pod naslovom »Dinarski dan«. Vsakdo, ki čuti narodno, naj daruje ta dan vsaj 1 Din za narodne obrambne namene.
muziko o »klerikalnem odobravanju in
hvali nasilnega početja« pobija sam sebe.
★
»Stanovsko zavedno obrtništvo mora zmagati,« hoče »Domovina«. Zgodilo se je, zakaj večino in s tem tudi odločujočo besedo v Trgovski in obrtni zbornici so žer-javovoi in z njimi združeni pucljevci že izgubili, Ljudje, ki so zapravili na stotine milijonov slovenskega premoženja, ne morejo odločevati v trgovini in obrti.
Rojakil To Vam sporoča ob sedmi obletnici rapallskega dne Jugoslovanska Matica s prošnjo, da z besedo in dejanjem podprete njeno delo.
d Nova župnika. Pretekli teden sta bila umeščena na župnijo Križe na Gorenjskem g. Jožef Hartman, dosedaj župnik v Blagovici, ter Jakob Šlrekelj, dosedaj študijski tajnik v Ljubljani, na župnijo Blagovica.
d Lovski kongres se je vršil 29. t. m. v Ljubljani. Prišli so zastopniki iz cele države.
d Električne ure bodo stale v Ljubljani na štirih cestnih križiščih ter na frančiškanskem mostu. Stale bodo na reklamnih stebrih, bodo na električni pogon in zvezane med seboj tako, da bodo vedno enako in — kar je glavno — vedno prav kazale.
d Stavka pekovskih pomočnikov v Ljubljani še vedno traja. Gre jim precej trda, zakaj pozna jesen je za stavko prav malo vabljiva. Mojstri to vedo in niso baš mehki.
d Avto Škofja Loka—kolodvor bo od
2. novembra vozil tudi od opoldanskega vlaka.
d Nov vozni red na dolenjski železnici. Že zad.ijič smo javili, da bo s 1. nov. vozil en vlak več (sem in tja) na dolenjski progi. Natančnejše številke so: Odhodi iz Ljubljane: 7.33 (zveza s Kočevjem, Št. Janžem in Stražo), 10.50 (samo do Novega mesta; zvez na stranske proge nima); 13.18 (zveza s Kočevjem, Št. Janžem in Stražo); 18.40 (z vsemi zvezami; vozi samo do Novega mesta, odkoder odhaja naprej proti Karlovcu naslednji dan ob 5.01 in prihaja v Karlo-vec ob 7.40). V nasprotni smeri vozijo vlaki ob 4.38 iz Novega mesta (brez zveze s stranskim progami): iz Karlovca ob 3.50 (prihod v Ljubljano ob 9.08; zveze s stranskimi progami); iz Karlovca ob 15.00 (prihaja v Ljubljano ob 20.20; ima zveze s stranskimi progami).	.
d Nov vlak na kamniški progi. Od prvega novembra vozi nov vlak iz Kamnika ob 6.23 in pride v Ljubljano ob 7.37.
d Opuščen brzovlak. Na notranjski progi se opusti jutranji brzovlak ter vozi namesto njega nov popoldanski osebni vlak z odhodom z Rakeka ob 13.35.
d Občinske volitve v Naklem. V nedeljo 23. okt. so bile v Naklem občinske volitve. Somišljeniki SLS so postavili dve listi. Ena je dobila 121 glasov, druga 125. Nasprotniki so dobili 78 glasov. SLS ima 13 odbornikov, nasprotniki 4.
d Občinsko volitve v Kočevju so se vršile preteklo nedeljo. Naši so dobili 3 odbornike, radikali il, Nemci 9, žerjavov-ci 2.
d Razbit shod. Društvo hišnih najemnikov v Ljubljani je za preteklo nedeljo sklicalo shod, da protestira proti novemu stanovanjskemu zakonu. Shod pa se je moral takoj v začetku zaključiti, ker so prišli v dvorano tudi socialisti ter so b hrupom shod onemogočili. Hišni najemni-
ki pa pravijo, da bodo vseeno še zborovali.
d Koledar naše Kmetske zveze za leto 1928. je izšel. Te dni ga pošljemo zaupnikom, da ga razprodajo. Kdor bi ga hotel sam naročiti, naj piše na naslov: Jugoslovanska Kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Koledar je izredno bogate vsebine. Vsak kmet ga mora kupiti I
d Otrokova povest. Rahlo je potrkalo na vrata. »Naprej.« Čisto malo se odpro vrata, toliko da se splazi skoznja drobna, bleda deklica, morda devetih let. Dvoje ve-lildh oči je otožno zrlo izpod povesenih trepalnic in glas je bil tako tihin rahel, da bi pri prvem dihu ugasnil. »Gospod, prosim, če bi nam kupili malo rož za na grob starega očeta.« »Kje pa imaš mamo?« »Je šla prosit, da nam bo danes kaj skuhala.« »Kje pa očeta?« »Doma so bolni, že en mesec so brez službe.« »Kje pa stanujete?« »Na cesti pred šolo v P., ker smo morali iz stanovanja. Ata so naredili majhno barakico ter jo pokrili s papirjem.« »Kaj pa, kadar je dež?« »Name kaplja, ker ležim pri nogah mame in malega bratca. Pet nas spi na dveh posteljah.« »Koliko pa vas je?« »Sedem otrok, pa starejša sestra hodi že v tovarno.« »Kako pa ti je ime?« »Helena.« »Pa ti doma tudi pravijo Helena?« »Ne, Lena me kličejo.« »Pa si res kaj lena?« Čisto nalahno se je nasmehnila, kakor bi se ukradel solnčni žarek skozi goste oblake in zopet izginil. — Peljal sem jo na trg v rožni vrt, v katerega se dan pred Vsemi svetmi izpremeni Vodnikov trg. »Kakšne rože bi pa rada?« »Venec pa malo belih rož.« Pa sva kupila. »Svečice bo pa mama prinesla,« je objela venec in bele krizanteme. Drugi solnčni žarek se je posvetil v njenih očeh in zopet takoj ugasnil. Morda ji tisti dan ni več posijal, čeprav je tako lepo sijalo solnce.
d Priznavajo, a 90 nepoboljšljivi. »Slovenski narod« v št. 247 piše: »Številne zakonske ločitve v Ameriki imajo — tudi slabe posledice. V devetih državah Severne Amerike je 20.000 otroJc v sirotišnicah in zavetiščih. Le 5 odstotkov te deoe nima roditeljev, 30 odstotkov ima samo mater ali samo očeta, dooim je 65 odstotkov otrok, ki jim žive starši, a so ločeni. To so sadovi razporok!« — Tako poroča torej »Slovenski narod«, glasilo tiste stranke, ki po svojem programu razporoki in nje kvarnim posledicam za družinsko življenje nI nasprotna.
d Trgovskemu listu v album. Trgovski list, ki hoče in mora biti nepristransko glasilo slovenskih trgovcev, se v zadnjem času z vso silo žene za žerjavovsko trgovsko listo, ki je bila razveljavljena. Na drugI strani mu ni všeč, da so tudi naše zadruge dobile mesto v trgovski zbornici. In Trgovski list se poteguje za žerjavovska načela z geslom: proč s politiko iz našega gospodarstva. Tu se vse neha. Ali nimajo trgovci in obrtniki, ki niso žerjavovskih gospodarskih načel, prav tako pravico postaviti kandidatne liste kot zerjavovci. Če se ti žerjavovci skrivajo pod plašč trgovskih gremijev, niso zato prav nič manj žerjavovci in svojih žerjavovskih manir tudi nič ne prikrivajo. In zadruge I Ko ne bi bilo zadrug, bi naši trgovci morali vso
dobo po vojni vse drugačne obresti plačevati za kredite, kot so jih- Poglejte na Hrvaško. Kdo torej bolj zasluži priti v trgovsko zbornico: zadruge ali zagrizeni pristaši stranke, ki je zakrivila stomilijonske bančne polome v Sloveniji. Trgovski list, če hoče resno zastopati trgovce — in tega namena mu ne moremo odrekati — naj bo vesel, da se Slovenija čisti tiste stranke, ki je povzročila v prvi vrsti trgovskemu stanu tako ogromno škodo, in to ne po nesreč'!. Ali mar hoče Trgovski list, da ne bo več glasilo trgovcev, ki niso žerjavov-6kih ,gospodarskih« n^oel?
d »Nikakva lajna nije više. da su Slovenci u Jugoslaviji medju najveeim pijani-cama.< To je zapisano v okrožnici, ki jo daje Jugoslovenski savez trezvenosti v Zagrebu vsem časopisom v ponatis. Na eni strani je to žalostno spričevalo za naše ljudi, na drugi strani pa zelo dvomimo, če je zmerjanje uspešen način protialkoholnega dela.
d Z ozirom na svoječasno opozorilo, da je okrajna cesta Gornjigrad—Nova Štifta— Kamnik vsled poplave močno poškodovana in vez pretrgana, se objavlja, da je cesta za promet z vozili zopet vporabna.
d Poljedelcem kranjskega okraja na znanje. Jugočeška tovarna v Kranju jo do sedaj plačevala tovarniški krompir po 70 par. Na posredovanje poslanca Brodarja je g. ra\natelj pristal, da ga bo od sedaj naprej plačeval po 75 par za kilogram. Onim pa, ki so ga že pripeljali in se jim plačal po 70 par, naj se čim preje v tovarni zgla-s;jo, da se jim po 5 par na kg še doplača. Krompirjeve odpadke dobijo oni, ki so pripeljali krempir v tovarno, zastonj.
d Umri je 29. ckt. v Krškem ondotni okrajni glavar g. Pavel Svetec. Truplo so prepeljali v Litijo, kjer je bil pokopan.
d Umri je v Naklem pri Kranju brzojavni mojster v pokoju g. Ivan Aljančič, oče obeh frančiškanov p. Stanko in p. Jožefa. Truplo so prepeljali v Ljubljano.
d Požar. Pretekli četrtek je nastal ogenj pri kočarju Ivanu Ribiču v Gor. Kar-teljevem pri Mirni peči. Zgorela mu je hiša in kozolec ter nekaj pohištva, perila in živil. Škcde je 25.000 Din. Zavarovan ni bil. Požar je zanetil domači fant, ki se je igral z užigalicami. Gasilno društvo iz Mirne peči je ogenj omejilo.
d Požar. V torek ob 3. pop. je nastal ogenj pri posestniku Alojziju Cencelj v Zg. Motniku. ki mu je vpepelil velik kozolec in hlev z gospodarskim poslopjem, na katerem je bilo polno sena in slame, ki je popolnoma uničeno. Takoj na mesto nesreče došlim sosedom in požarni hrambi iz Motni ka se je posrečilo, da so še o pravem času rešili živino iz hleva in stroje iz gospodarskega poslopja.
d P«*ar v graščini Gablje. V po-j>odarskem poslopju graščine Gablje pri Trzinu je nastal dne t. m. okrog 10 dop. pofar. Osmino društvo iz Traina je pohilelo k poinru ln začelo t gašenj™. S pomočjo velike briagalne In na pomoč prihite-Hh vaščanov Iz Trema in Loke se je ogenj v najkrajšem času popolnoma udu»il. Tako je ostalo poslopje, ofcširni hlevi > vso klajo m skednji t raniiml stroji obvarovani. Graščina je obvarovana velik« škode, zavarovalnici »Jugoslavija« pa je prihranjene*« č«<rt milijona dinarjev.
d Voz se je prevrnil v strugo. Pretekli petek zvečer se je ponesrečil gosp. Jurij Zaveršnik. posestnik in gostilničar v št. Petru v Savinjski dolini, na poti iz Hrastnika domov. Vozili so se on, hlapec in sestriaia na visoko s slamo naloženem vozu. V temi se je prevrnil voz s konji vred v strugo Keke (.malo pod gostilno pri Vrbami). Gospodar je obležal s prebito lobanjo, sestrična je uobiia lahne poškodbe, hlapec je ostal nepoškodovan.
d Smrtonosna zabava. Med Hočami in Slivnico se je preteklo sredo ob cesti igralo več otrok, ki so se zabavali zlasti na ta : način, da !*> skakali pred drvečimi avto-1 mobili. Eden od dečkov je to igro drago plaoal. Ko ie pri vozil neki osebni avto v smeri od Sliuiice, je skušal preti njim preskočili cesto, toda bil je prepočasen, bla-tobran avtomobila ga je zadel v glavo ter mu jo zdrobil. Obležal je na mestu mrtev.
d Z noioiu se je zabodel. Pretekli petek se je v Št. llju v dušni zmedenosti s | kuhinjskim nožem zabodel v srce bivši gostilničar v Ceršelu Štefan Vavpotič star. 'lYpel je ž<? mnogo let na hudi pljučni in srčni bolezni.
d Rop v Kranju. Dne 25. oktobra ob pelosinih zvečer je v Kranju v bližini kolodvora neki okoli IS let star moški napadel soprogo uradnika v avstrijskem notranjem ministrstvu na Dunaju ter ji šiloma izpod pazduhe potoguil baržuuacto ročno torbico z vsebino lSfO Din, 1 bankovec za 100 avstrijskih šilingov in eno dam-sko zlato uro, nakar je pobegnil.
d Znanega Strgarja, ki je svoj čas kradel suknje po ljubljanskih šolah Ln ki je pozne jo ušel iz m pora ter zopet izvršil celo vrsto vlomov v ljubljanski okolici, so zopet prijeli ter ga zdaj nekoliko varneje zaprli. Dobil bo precej, tako da bo za nekaj let mir pred niim.
d Umor in poizkušen samouinor. Ljubljančan, 25 letni Oskar Kastelic je v Zagorju v neki gostilni ustrelil svoje dekle, 24 letno natakarico Ivanko Kleinovo iz Kranja do mrtvega, nato pa še samega sebe, pa je ostal še živ ter so ga prepeljali v ljubljansko bolnica Vzrok zločina še ni znan. Mladi ljudje zaidejo v slabo druščino, versko življenje ugasne v njih — greh pa resnične sreče nikdar ne nadomesti, temveč jo pokoplje, in tako je trk konec ne sicer opravičljiv, pač pa lazumljiv.
d Alkohol — morilec. V Gregovcih v bizeljski občini so fantje skrivaj pili v zidanicah svojih očetov. Domov grede so bili malo nadejani ter se sporekli samo zato, ker je eden od njih pred svojim domom za-ukal. V boju pa jo je dobil Jože Kunst z nožem v prsa od svojega prijatelja. Kunst je v par urah izdihnil, morilec pa se je sam javil sodišču. Kdaj bodo fantje rajše šli v organizacijo, kjer profitirajo na pameti in značaju, kot pa v vinske hramove. kjer izgubljajo pamet, požtenost, denar in življenje. Starši — vse je odvisno od vzgoje
d Še alkohol — morilec. 65 letni Zni-deršič je prišel k Antonu Vahčiču na Vidmu, kjer je dobil prenočišče. Ko je lezel v hlevu po stopnicah, je omahnil, padel na na tla in obležal mrtev. Bil je nekoliko vinjen.
d In Se tretjič: alkohol morilec. Kon čarjeva Frančiška, žena premožnega !n uglednega posestnika v Goli.šah pri j^JJ nicah jo bila udana pijači. Te dni se in tako napila žganja, da jo jo alkohol zadu. šil ter je obležala n;rlva med posteljo in skrinjo. Zapušča dva nedorastla otroeička Nesrečni mož je od žalosti noč pred poi^ bom izginil.
d Uboj. V nedeljo je šel okrog osmih zvečer Franc Urbanč, kočarja sin v Župečl vasi k pevskim vajam v Cerklje. Spotoma (*a je nenadoma naj>adel neki pretepač iz Zupeče vasi in mu zabodel nož v trebuh, še tekom not i so Urbanča pripeljali v brežiško bolnico, kjer pa je v torek vsled zadobljene poškodbe umrl.
d 80 letna žena umorjena. SO letna stilničarka in posestniea Cecilija Ivačiii v Stari vasi pri Vidmu je živela sama v hiši ki so nahaja sredi vasi. V zadnjih dneh je prodala letošnji vnuki prideiek ter je imela doma okrog 4000 Din gotovine. Ta denar je dal povod doslej neznanemu roparju in ubijalcu, da je v noči od srede na četrtek vlomil v hišo ter je v postelji se nahajajočo Cecilijo Ivačič ubil na ta način, da si jo z veliko, domačo sokiro-drvnrr.ioo razsekal glavo tako, da je bila na meslu mrtva. Nato je prebrskal vse omare ter vso gotovino odnesel. Orožništvo j" takoj prišlo na lice mesta ter nokega sumljivega moškega domačina zaprlo. Iz Ljubljane došli detektiv s policijskim psom pa ni imel uspe ha, ker je ljudska radovednost tekom dno va zbrisala vse sveže sledove.
d Uboj v Maj-*j>erkii pri Ptuju. Prt stavbni tvrdki A. Treo in M. Macun iz Ptuja sta bila zaposlena kot zidarska >a-jenca 19 letna Mihael Muhič, doma iz Za-bovec, in neki R. iz Grajene. Oba sla bila zadnji čas zaposlena pri obnavljanju j cerkve v Maj.šperku. Pretekli petek zvečer so pri rekom j>osestniku obrezovali repo, kjer je prišlo skupaj več fantov in deklet, med temi Muhič in R. Ko se je Mihael Muhič vračal domov, ga je napadel, ne da bi se bila poprej prepirala, imenovani R. in ga z nožem zabodel v levo stran prsi ravno pod srce, vsled česar se je Muhič Tgrudil ter je vsled notranje izkrvavitve tekom ene ure umrl. Ubijalca R. je žandarme' rija aretirala in ga izročila v zapore okra?" nega sodišča v Ptuju.
d Kdor ga vidi, naj ga prime. V petek minulega meseca je prišel neki raztrgan fant k posestniku Janezu Martincu v R"d* nik pri Ljubljani. Sprejel ga je, da bi pomagal delati. V noči od sobote na nedeljo je pa bil ukraden velik zimski suknji? do mačemu sinu, takoj drugo noč pa vsa vrhnja obleka, srajca, čevlje, klobuk. denarnica. Okradeni ima čkode nad 1000 Din. Toda fanta ni bilo več, pač pn so zjutraj v hlevu našli njegovo raztrgano obleko. Kakor je fant povedal, je doma od Novega mesta, star okrog 17 let; ime mu J0 Tonček in ima s vitle lase. Obleka je temno-siva, klobuk siv, srajci ima pa široke rjave črte. Obleka mu je prevelika, ker je fam majhen in slaboten. Kdor bi fanta kje videl, naj sporočf bližnji orožniški postaji.
d Izgubila je na svinjskem sejmuv Novem mestu dne 25. oktobra t. 1. Fran«"
gka Križman, vdova iz Čateža št. 8, p. Struge pri Dobrepoljah, usnjeno denarnico s 6325 dinarji; reva si je želela kupiti kra-vico. Usmiljeni človek, ki bi bil našel, naj si za nagrado obdrži 10%, drugo naj bi poslal na zgorajšnji naslov. Naj mu Bog tisoč-krut povrne.
d Koliko je Židov v Zagrebu. V Zagrebu je 2758 zidov, med temi je 258 takozva-nili prostih poklicev t. j. advokatov, zdravnikov, inženjerjev itd. in 586 trgovcev.
d Umrla je v Nizzi na operaciji črnogorska princezinja Vera, teta našega kralja ln hči bivšega črnogorskega kralja Niko-le. Stara je bila 40 let in neomožena.
d Načrt za atentat na našega kralja. Londonski časopisi so prinesli poročilo, da se je odkril načrt macedonskih komitov, da izvr.še napad na našega kralja, na našega poslanika v Parizu, v Berlinu in Atenah.
d Novi napadi na munioijska skladišča. Pri Požarevcu stoji na nekem griču muni-cijsko skladišče. Koncem preteklega meseca so se hotele neko noč tri osebe približati skladišču. Ker je straža takoj streljala, so izginile v temi, par dni pozneje pa se je zopet skušalo priplaziti blizu 5 oseb. Med stražo in temi osebami se je začelo streljanje, pa so neznanci kmalu izginili.
d Kolodvorska restavracija v Zagrebu je ena najbolj obiskanih. Ker je dosedanji res'avrater plačeval letno ie okrog 50.000 Din najemnine, je ministrstvo razpisalo novo dražbo. Najvišjo ponudbo je stavil neki Slovenec, letno l,207.000Din, torej prl-približno 24 krat več kot dosedaj. Ministrstvo pa ponudbe ni sprejelo in je razpisalo novo dražbo.
d Železniški most se je podrl. Preteklo sredo je vozil tovorni vlak na progi Sarajevo—Mostar. Ko je peljal čez neki most, ki veže brežini globokega prepada, se je pri nekem vozu zlomila os. Voz je skočil s lira, potegnil za sabo še šest drugih voz — naloženi so bili s premogom — ti so udarili ob stranico mostu. Ker je bil most šo v popravilu, se je podrl in cel vlak je zletel v prepad. Dva sprevodnika sta bila mrtva, kurjač težko ranjen, strojevodja pa je v zadnjem trenutku skočil z lokomotive ter se rešil. Škoda je zelo velika.
d Živa baklja. 19 letna Cvetka Milano-vič v Mostaru se je po nesreči polila z bencinom, ki se je vžgal. Naenkrat je bila vsa v plamenu in je izgledala kot živa baklja. Ljudje so ji prihiteli na pomoč, pa je bilo ir prekasno. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je v težkih bolečinah umrla.
d Lastnega sina umoril. Pred okrožnim sodiščem v Mostarju ee je vršila te dni razprava proti 56 letnemu Ibri Jagriču. Obtožen je bil, da je umoril svojega lastnega sina. Jagrič se je zagovarjal, da je to storil v obrambo svojega življenja, češ da ga
Ie sin napadel s sekiro. Priče pa so to od-očno zanikale. Sodišče je Jagriča obsodilo na smrt na vešalih. Jagrič je obsodbo mirno »prejel in samo rekel: Nekai
»Ti, ali ves, da imamo v slovenskem Jeziku besedo, ki se vedno napačno piše?« »Katera beseda pa naj bi bila taka?« »Beseda — napačno.«
Q
PO 5VETU
^amik se potopa.
25. oktobra je odplul iz pristanišča Ba-hia v Braziliji (to je država v južni Ameriki) italijanski parnik »Principcssa Mafal-da«. Kmalu, ko je izvozil na odprto morje, se je menda stri lomilec valov, vsled česar je voda stisnila obojno dno ladije, udrla v spodnje prostore, prišla do kotla, ki je z močnim pokom eksplodiral in ladja se je začela potapljati. V 5 urah se je pogrez-nila.
Na ladji je bilo vsega skup okrog 1000 potnikov in 230 ladijskih uslužbencev. Ko se je kotel razetel, je nastala na ladji strahotna zmešnjava. Potniki, ki so ravno sedeli pri obedu, so prestrašeni hiteli na krov. Moštvo, ki bi moralo vztrajati na svo-svojih mestih ter orgaaizirati hitro in pravilno reševanje, je popolnoma Izgubilo svoje glave. Začel se je srdit boj vsakega z vsemi za rešilne čolne in pasove. Ker je bila ladja še v bližini obale, so kmalu prihitele druge ladje, ki so vodile rešilno delo. Ogromno število potnikov se je rešilo, vendar jih bo morda kakih 300, ki so našli svojo smrt v valovih, dočim je del moštva bil ubit, ko se je razletel kotel.
Po morju je plavalo nebroj ljudi, ki so kričali in klicali na pomoč. Morski volkovi, ki so takoj zavohali bogat plen, so se kmalu zbrali okrog potapljajoče se ladje ter mrc-varili plavajoče potnike, morje se je rde-čilo od krvi, obupni kriki so pregluševali šumenje valov, ki jih je povzročila eksplozija kotla in potapljanje ogromne ladje. Bil je živ pekel, ki je plaval po morju ter se naposled pogreznil v globino. Med rešenimi potniki je tudi 88 Jugoslovanov. Kapitan ladje je utonil, z njim 14 častnikov.
Pregnani kralj se bori za prestol.
Borba za kraljevi prestol se nadaljuje. Sosedna Romunija preživlja težke dneve. Bije se velik notranji boj proti sedanjemu vladnemu režimu in za izgnanega princa Karla. Na eni strani bije borbo ministrski predsednik velebankir Bratianu, ki ima v rokah ves vladni aparat in oboroženo silo ter tudi navidezno večino v parlamentu, ki jo je pri volitvah od ljudstva izsilil, na drugi strani pa stoji romunski narod pod vodstvom kmetske stranke. Temu se je pridružila tudi kraljica vdova. Bratianu hoče z vsemi sredstvi preprečiti povratek pregnanega princa Karla. Njemu je seveda veliko lažje vladati s 6 letnim kraljem Mihaelom, ker je tako on dejanski vladar. Zato je postal v boju za svojo oblast skrajno brezobziren. Vpeljal je najstrožjo cenzuro, vsa vladna poslopja je zasedel z do zob oboroženim vojaštvom, vsako gibanje nasprotnih strank je zatrl in dal je zapreti mnogo Karlovih pristašev. Karlu in kraljici vdovi pa je zagrozil, da bo odstavil dinastijo, če bi se Kari skušal vrniti. Karlovi pristaši pa tudi ne mirujejo. V parlamentu je vlado zelo ostro napadel vodja
kmetske stranke Maniu, ki je šibal Bratia-nova nasilstva in si toplo zavzemal za Karla. Po več mestih pa so se vršile velike manifestacije za Karla. Ker je proti njim nastopilo vojaštvo, je v nekaterih krajih prišlo do hudih nemirov.
Kaj pravi bivši prestolonaslednik Kari? Romunski princ Kari, ki živi v Parizu, je dal javnosti izjavo, v kateri trdi, da se ne mara mešati v notranje razmere Romunije. Toda klicu romunskega naroda da se pa ne bo odtegoval. Že tri mesece ga prosijo voditelji romunskih strank, zlasti kmetske, naj pride in zasede očetov kraljevi prestol. Tri mesece je to odklanjal, sedaj pa je poslal po uradniku Manoilescu romunskemu narodu svoj odgovor. Toda njegovega odposlanca je dal Bratianu aretirati in ga je postavil pred vojno sodišče. Ostro je obsodil Kari, ki upa, da je njegov čas prišel, nasilne ukrepe Bratianove, ki so takšni, da se vidi, da hoče Bratianu zadušiti narodno voljo. Mi le želimo, da se sosedna Romunija čim prej pomiri. To bi se pa zgodilo le tedaj, če se da narodu možnost, da aam svobodno odloči, koga hoče za svojega vladarja, ali pregnanega princa Karla ali pa sedanjega kralja 6-letnega Mihaela, ki je sin Karlov. Z vojaškimi sodišči in bajoneti pa se tudi volje romunskega naroda ne bo dalo dolgo zatirati.
Zob za zeb.
Razburjenje radi umora albanskega poslanika v severni Albaniji. Med severnimi albanskimi plemeni se razburjenje vsled umora Cena bega, ki je bil tam zelo priljubljen, še ni poleglo. Nemire, ki so izbruhnili po umoru, je Ahmed Zogu z vojaštvom komaj zatrl. V nevarnosti pa je sedaj on sam. V Albaniji je namreč se zelo razširjena krvna osveta. Če se nad kom izvrši kak zločin, tedaj sorodniki po zločinu oškodovanega toliko časa zasledujejo zločinca, da zločin maščujejo po pravilu zob za zob, to se pravi, umor z umorom morilcu. Umorjeni poslanik Cena beg pa ima štiri brate. Ti so sklenili, da hočejo zvršiti krvno osveto nad albanskim vladarjem Ahmedom Zogujem, ki ga dolžijo, da je umor naročil. Zogu sedaj ne bo imel mirnega življenja.
Albansko armado vodijo italijanski častniki. Ahmed Zogu bo polagoma spravil Albanijo čisto v italijanske roke. Skoro vsi častnik v albanski armadi so Italijani in zadnje mesece je ponovno sprejel v službo 70 italijanskih častnikov. Razen tega pa se po albanskih mestih ustanavljajo tudi fa-šistovske organizacije. Albansko ljudstvo je radi tega zelo razburjeno, ker prav nič ne mara za vsiljeno mu italijansko gospod-stvo.
★
Atentat na predsednika grške države. Grčija je tudi ena tistih nesrečnih držav, kjer se vrše neprestani krvavi boji za oblast. Komaj se ena vlada dobro usidra, že pridejo drugi, ki ministre kar enostavno vtaknejo v ječo in sami primejo za vladno krmilo! Če pa tega ne morejo, pa pošiljajo za voditelji vlade atentatorje, ki naj jim pomagajo na drugi svet Prednik sedanjega predsednika grške republike Pangalo«
51
seH
MBBMMBMMBBi I ■MHBBBBB SflB
SREBRNI JOILFJ f. Upnika in dnh. sTetnika Ani. Le>jaka t žit Jerneju.
Ni malenkost pastirovati r tako obširni župniji takor je šentjernejska, celih 25 let. Jubilant je skozi dolgo vrsto let vodil posojilnico, ki je ena največjih na deželi, brezhibno, brez pomočnika in celo brezplačno. postavil in prenovil je celo vrsto hipni jskili in gospodarskih poslopij brei vsake konkurenčne obravnava, napravil električno centralo z razsvetljavo in modernim mlinom na električni pogon, ki danes predstavlja milijonske vrednosti in to na lastni riiiko. Omenimo še velike poprave pri farni cerkvi, nabava različnega cerkvenega inventarja in 4 novih zvonov pri farni cerkvi, k si m bilo tako lahko kot drugod, če pomislimo, da ima tara še IS podružnic, pri katerih je bilo istotako treba nabaviti zvonove. Postavil je društveno dvorano in sam naredil načrt zanjo. Bil je skoro vso dobo v občinskem odboru, pri cestnem odboru ko! virilist. v odboru krajnetra šolskega sveta, član komisije za odmero dohodninskega davka in pri vsem tem ogromnem delu. ki ga je imel v pisarni, je marljivo zbiral gradivo za teodovino , šenljernejske tare. ki je tete za njegov jubilej Opominjajoč se velikih zaslug, so mu na predvečer srebrnega jubileja dne 18 oktobra naredile kato-!' organizacije podoknico. Najlepši dokaz, da se ljudstvo zaveda, kdo je njegov dobrotnik, pa je b.U polna cerkev fcra.iov. Jasi je bil delavnik, -t letnemu jubilantu, ki pa je Je prav mladeniško f l ;n krepak, daj Bog dočakati med nam! - Je -»lat jubilej!
MEDIJA-IZL.4.KB
Nad. naših kmetovalcev - hmel^n - « obo-•s s-ba prihodnost. Brare^ p^^; »jegevo ceno. a ^je-kmeJ^fi ga skušajo n^Msl^o. m.»;A-r«tno blago. Venda* na- sc
naši hmeljarji pomirijo. Predvsem naj oposte tisto pretirano ponujanje hmelja, da si tako sami ne bodo kvarili cen. Merodajni čimtelji pa naj ukrenejo potreboo. da se naš hmelj kemično-stroiiovno preizkusi in tako ugotovi njegova kakovost.
Z odhajajočo jesenjo ponehava poljs&o delo, pričenja se pa bolj živahno društveno življenje. Počim prosvetno društvo ne kaže posetme-ga iivlj.v nja. pa toliko bolj deluje nag Orel. Vpriz^ril bo v nedeljo dne 30. t. m. zanimivo igro >Lovski tat< Igra je zelo lepa in mestoma zelo dramatična. Vabimo vse prijatelje lepe in plemenite zabave, da se je v obilnem šte-vilu udeležite.
DOBRKPOLJE. 27. novembra 1927 se bodo vršile občinske volitve. 6e nikoa niso bik P'.' strasti tako razgaljene, kot so s« <].- . 6 ............'• kotniki
'J« roke.
je sicer še vedno v ječi. a ima prijatelj« ™ s,'° trudijo, da sedanjega pr4 ^dniKa honaunotisa pošljejo v jero ali P« M. na drup svet in PaLgaloT^ ^UKe;o k vladni miri. Ni dolgo, kar sme
ki'« K,per .sedanjega predsednika. M pa p pravočasno razkrili in nekaj
rHf hn " "Sli V 30 septembra pa bi bil predsednik kmalu na ubci riav-
reca mesta - Aten - i^M, ^llnje
Ko se ,e peljal na kongres grških županov
£ p radona skočil p^oti JSU^SHSi
P* je razbil le ££
g	P« predsednika.
nfka ^ f "te 'ipe 50 raniH P1^^-u?ka. tako da se je moral s kn-avjm obra-
£m ^Peljati v bolnico. Napadalca ™ Ei^)^^ komaj rešila pr<3 Kil £E T' kl pa >e ubiti. S L konuni5t * pa hotel posedati kdo p je naročil. Domnevajo na
o £ bil v službi Panealasovih prijaKv Kakor obsojamo vsako nasilje, oCiamo
ta, napad. Grškemu ljudstvu patek™ ' «™«?ti ne bodo koristili. Kolikor jebiS
?o£Tv7,X]aV' Qt*®> 50 vladali bm
prilike "d« h* * ™ obl**iki ne dajo
S0DRA2ICA. Občinske volitve se bodo vršile dne 27. novembra. Lmeli bomo štiri podobčinske l.s1e, kalere so vse naše SLS Potem je lista SDS. za njo lista nekega A m b rožiča ter. če bo nabranih dovolj podpisov za kandidatno listo, še sedma, o kateri pripominjamo sledeče: Zopet sili na ponije nekdo, ki bi rad zapaševal nad občani, dasi je popolnoma onemogočen. Ker mu ni bilo dano uspeti, da bi bil prejet na katerikoli od sodaj Tkanih kandidatnih list, je s težavo ped drugim imenom iz-posloval da se je začelo z nabiranjem podpisov nj sedmi kandidatni listi. Se dobi še nekaj ljudi, ki slepo verjamejo sladkim besedam.
Ali se je pa kaj napravilo v prednji dolgoletni dobi ? Edin spomin, je ostal napis nekje na podrti cestni škarpi. pa še isti se nahaja Kdaj pred razpadom.
Ozrimo se pa v zadnjo triletno dobo delovanja sedanjega občinskega odbora.
Za dane? naj zadostuje le o občinskem levu. Lov občine Sodraiica je bil oddan prej za dolgo dobo za ceeo 300 Din na leto. Pred tremi leti je novoizvoljeni obč. odbor, ki obstoji še sedaj, uvide! škodo, katero trpi občina, te* je napel vse moči. da se zakup lova cdda m nedno ceno. Pri dražbi oddaje oM lova. ki se je vršila v začetku leui 1S>24. se je doseglo, da se je občinski lov oddal z.-, pel let v najem, in to vsako lete za c«no 28000 v t^-u f^tih H bo občina prejela cd zAV-wnika lova vsoto 115.000 Pip Kolika liia primerja je k prejš.-ji lakuprnai v zn;-sku 15«! dinarjev. Ta denar «* zdaj vsako leto razdeli po enakih deUh štirim občinam v občini, da razpola-rc>o z njim za svoje gospedarske nam»3e Pn>'i tema odlofeemn naetopu. za katerega so se zavzeli m ta-ii dosegli nsf«h prevjdci možje po ^cdbudi tofaaega žopaca. se je mo-^go nasr-rotovalo od ne.^ga ,l5,lsiega Pri>atelja<, kj bi <ih>o rad do-^ da bi prednji lovski	še nadalje i
uaval niš }ot za prejtejo ceno.	|
AK ni to velike vrednosti u nas « itai t+.re- I »e^_k»ete jn obrisi*, ker flimasw ^ drp |
)en n^c^ae »obene občmsie doklade na direktni davek, P^, .	dj b. M
pn te&tt c«. navadah, kabfee so ob-
^ ^ ^ M z ■
vre.j0ceti. j. ^^	,CT j
opo. •
hočejo ns». vsak n.ičin dobiU občino v gVjI. Namen, fci ga imajo pri tem, je našim p!L,». vsem znan, zato je tudi ias, ria bi pr;f!e v nasprotne roke, tako daleč, da najbrže snU pridejo. V liberalnih vrstah bi bilo treba nosti, manj intrig in sleparij,	laži ^
poštenosti ter manj osebnega koristolovstv, t je pa težko, kajneda; zakaj, fe bi se mogli J tem ravnati, ne bi bili ve« naši ru^rotnijri . pak bi odobrarali naše delo in bi držali i ] ^ Vemo, da ne boste nikdar vei naši, vemo pa Jh da se jih je ie veliko povrnilo iz vaših vr^ ' naše in da se bo še marsikalien povrnil. Zit„ tudi pri teh predstoječih volitvah nimamo boja»j da ne bi zmagali tako, kot smo ve-i-.o in poštenim Dobref^ljcem spodobi.
BOSI JI V A LOKA PKI OSILNICI.
(Nenadna smrt. j Due 17. okt. zjutraj ee j> raznesla po naši va«l in po celi f..rj pretr«|j;V, j novica- Anton štimec iz Miriovjfa š? 4. po dem Mihelik. je umrl od Itapi zi/jet. Bi! j. zelo sk.ten . gospodar, varčen in trezen. Kupil si je hg0 v i Medjimurju z namenom, da odpre trgovino in H je pripravljal, da se z družino cd n3» preseli Kol I invalid je pa od voi-e nosil v sebi kal bokzni in čutil ee je zadnje čase nekam slabega. V tvoji slabosti se v pone«Jelje* zjutraj 17. oktobra pred hišo vsede na vr.z. da se odpelje k zdravniku; pa je na voxu omahnil in te preseiil na drugi svet. ; >rrdi gospodarskih načrtov ga je (refcitela smrt. Pokoli je bil o«l!oč«i m neustrašen pristaš SLS. Pevci iz Osilnice so mu pred hi^i tajrli £alosinko. Svetila mu večna luč!	j
PAPLŽI PEI 0?iIL>ia.
(Naša šola.) N^mosina hiša r '.ore; kupljcnj za šo!o. Veliko je pa u-jibanja. kdo je zakrivil stroške komisijonalnega ogleda in i.ičrta za novo šolo. Najbolj prav imajo tisti, k: !.-d , \ da je !e-mu kriva neodločnost občinskih v>::'e!jev, ki eo lani celi dan zbor-.vali no licu m>.*!2. pa nič sklenili A uvideti bi bili morali, da se !o ne sme dalje odLaš^ii, ker je bila šob v gcstilni if celih 13 let' To se vidi tudi ic tega. da » ti m< ije prav radi sklenili poravnavo zaradi oStaiih batia pri t^h stroških!
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Pri volitiab r trtoi-ko in obrtne ibcraic« *
pokazalo, da sc liberalci vseh barv. pa naj bodo to raiičevci ali demokrati, edini, kadar se gre v boj proti SLS. Kar ii Novega mesu sta prišla <fr« agitatorja po glasovnice. Proslavil se je topel general VaJe. ki pa topot ni imel posebne ^rete. 5e manj jo bo imel pa v bodoče. Našim pristašem pa kličemo: Svoji k svojim!
Županu Pire tu bo tudi kmalu cdkleakalo-Njegova zvezda gre k zatonu, škocjan in Buflia uaa učita, da ljudje spregledujejo in vedo. Mo je njihov prijatelj.
-r »»sm
vf.nje Na^mniaj obf >« ^
let: ufc--' v v, w	^ T ^eh	:
. ' * ^ wpe< oddal t naje«, Velik r,	•
bo dr 15310 od tet"	^ vran \eliip	,
^.v irroKU	^ °t,£adc ^ ^^^	i
LlTCNE NAD GOR. VASJO.
Letošnje leto smo bili zopet hudo prizadeti P« povodnji. Od lanske porodnji razdrla pola i" cesta, katere smo popravili večinoma s tlako, s« s^daj zepet uničena in zopet nas feka kuluk. -Letina je bila bolj srednj«. vendar p« nekoliko bol.Sa od prejšnjih let. ker letos nam vsaj kron)-T-rja ne bo primanjkovalo. — Naše društveno ii'v 'knje dobro napreduje pod novim predsednic® F Polaccem. število Kanov narašča cd dne do dne, posebno dobro se pa oživtia dramitihii odsek-
Le-
ugnjo sezono otvori v nedeljo dne 6. novembra ob dveh s prekrasno narodno Igro »Naša kri< v štirih
dejanjih.
VAČE PRI LITIJI.
Orlovski odsek na Vevčah je vprizoril v no-joljo dne 16. in 23. oktobru veliko Finžgarjevo igro Razvalina življenja«, ki je prav dobro uspela. •/„\ Božič pa se pripravlja velika in zanimiva božična igra, ki se doslej šo ni Igrala na nobenem odru. Občinstvo opozarjamo že sedaj, naj ne zamudi prilike iu si ogleda igro.
BLAGOVICA.
(Slovo g. župnika. Žalostna je bila za našo tupnijo nedelja dne 28. oktobra, ko so se od nas poslavljali naš preljubljeni gospod župnik Jože! Hartman. Delovali so med nami z veliko vnemo skozi 18 let, veliko bo žrtvovali za cerkev kakor todi za občino, kjer so vodili občinske posle ves čas tukajšnjega bivanja in to vse brezplačno. Bili bo tudi dolgo let predsednik kraj. Sol. sveta in predsednik posredovulnega urada, kjer so za branili oziroma poravnali veliko tožb med strankami. Preselili so se v svojo novo župnijo Križe pri Tr-Jiču. Izrekamo vam najiskrouejšo zahvalo s željo, da bi tudi na novem mestu Bog obilo blagoslovil Vaše delo, nam pa podelil Vam vrednega naslednika.
RBCICA OB SAVINJI.
Ker bode sv. Lenart na nedeljo dne 6. nov., eo bo vršil tu v Rečici običajni živinski in kramarji gojeni v ponedeljek dne 7. nov. Vabite se torej kupci in prodajalci živine v velikem številu. — Županstvo Rečica.
VRHNIKA.
Opozarjamo na igro »Zmaga ljubezni«, katero priredi orliški krožek na Vrhniki, dne 13. nov. 1927. — V nedeljo dne 30. oktobra jo obhajal
»lato poroko Luka Drašler, uslužben pri g. gra-ščaku Gnile v Bistri pri Borovnici. Oba zlatoporo-čenca sta šo čvrsta. Bog ju živi še nekaj let. — Dne 28. oktobra jo obhajal 98. rojstni (lan Simon Gram-povčnik iz Drenovega griča. To jo najstarejši človek v naši fari. Bog ga ohrani, da dočaka še 100. rojstni dan.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Policijska ura. Ni vsem po volji delo našega župana, ki hoče red v izpolnjevanju policijskih in taksnih predpisov. Samoodbsebi umevno je, da je njegova dolžnost prestopke naznaniti in kaznovati. Ali so predpisi zato, da se ne izpolnjujejo? Ti njegovi ukrepi so rodili jezo in željo po maščevanju. Smarski tainburaši so šli v neko županu prijazno gostilno iu tam ostali preko policijske ure. Takoj drugi dan je že župan dobil pismeno ovadbo s podpisom prisotnega očividca. Kmalu nato ie prejel župan še par drugih ovadb. Ali jih je narekovala nevoščljivost in škodoželjnost, ali skrb za red, ne bomo preiskovali. Župan je kratkomalo odstopil vse okrajnemu glavarstvu v nadaljnja poslovanje. Napredek se pozna. Prej nobene kontrole, sedaj se pa kar sami izdajajo in drug drugega kontrolirajo. Županstvo bo zadovoljno, ako bodo drugi pazili na prestopke. Smešna se nam pa zdi grožnja z nekim bojkotom. Le počasi. Vsem takim bi svetovali, naj so vadijo in izračunajo, koliko pristašev jih bo podpiralo, premislijo naj, čegavi pristaši jih podpirajo sedaj. Kaj bi bilo, ako bi jih naši pristaši zapustili ia rekli:* svoji k svojim. Mi smo pripravljeni na vse in tudi pripravljeni braniti pošteno delo župana. — Možje.
IZ NOVEGA MESTA.
Zidava šole. Prejšnjo sredo je bil razpisan krajevni ogled za zidavo šole in to baje nad sedanjim sejmiščem. Znano pa nam je, da je bilo na občinski seji sklenjeno, naj nova šola stoji na pro-
storu med Ferličevo hišo In gimnazijo. Kako Je moglo priti do tega, da je bil razpisan ogled za drug prostor, nam je nerazumljivo. Ogled se pa ni vršil iz neznanega razloga. — Že več let semkaj imamo pri nas obrtno-nadaljevalno šolo. Pouk so je vršil v prostorih sedanje ljudske šole. Ko se je pa letos imel mačeti pouk, so dobili učitelji kakor učenci, prostore zaklenjene. Tako se pouk na obr-nonadaljevalni šoli ne more vršiti. Vprašamo krajevni šolskf odbor, kje je vzrok za to?
NAZNANILA
n Kranjska okolica. Na željo vseh bo Ljudski oder v Kranju v nedeljo 6. novembra ob 4 popoldne ponovil pretresljive »Graničarje«. Hrvaške noše, nove kulise, ugodna zveza z vlakom.
n Orlovski odseli Jožica vprizori v nedeljo 6. novembra ob 3 popoldne igro »Mlinar in njegova hči«.
n Kalul. izobraževalno društvo t Tržišču na Dol., otvarja svojo zimsko sezono dne 6. nov. z burko j Moč uniforme« (3 dej. s peljem). Začetek ob 8 popoldne.
n Višnja gora. Kat. slov. izobr. društvo ponovi v nedeljo dne 6. nov. ob treh popoldne predstavo »Dekle z biseri«. Med odmori igra društvena godba.
Dvor pri Polhovem gri-dcu. Dne 0. novembra t. 1. odkrijemo spominsko ploščo za padle vojake v svetovni vojni. Ob 10 se bo vršila slovesna sveta maša z govorom v cerkvi sv. Nikolaja, kalero bo daroval voj. kurat g. Bonaž iz Ljubljane.
n Trbovlje. Dne 6. t. m. ob 9 dop. se bo viži-la v društvenem domu v Trbovljah krajevna skupščina I. del. konzumnega društva z običajnimi dnevnim redom. Na skupščino pride odposlanec iz Ljubljane. Vršile se bodo tudi volitve krajevnih zaupnikov. Dividenda (3 odsto4. popust) se bo izplačevala v vseh prodajalnah te zadruge začetkom prihodnjega meseca.
n Taniburaške inštrumente, poedine, ali celokupni Tfoor, note, stojala, trzalice, proda Kat. prosv. društvo Groblje, p. Domžale.
Rašico.
Pasja jetra. Iz pasjih jeter je napravil neki ameriški profesor snov, ki jo prideneš krvi; taka kri se drži celih 24 ur in se ne strdi.
Židje v Argentini. Do-čim se drugim kolonistom v Argentini navadno slabo godi, se je lani naseljenim Židom začela sreča takoj smejati. Ne samo, da so »i prislužili vse, kar je za življenje potrebno, temveč so si prislužili tudi dosti denarja, so si nabrali živino itd.
Dogovor. Dva prijatelja, ki sta skupaj stanovala, sta sklenila, da ne bosta več pila alkohola. Samo za slučaj hude obolelosti sla si prihranila steklenico žganja in sta ga shranila v omaro. Čez tri dni je dejal eden: »Grozno me je začelo po trebuhu boleti, moral bom napraviti požirek žganja.* — »Prepozen «11« mu je dejal tovariš, -jaz sem bil včeraj ves dan bolan In sem vse popil.«
Ilrbtenica. V šoli so pisali nalogo. Opisati so morali človekovo telo. O hrbtenici je zapisala ne-
Slavko Savinšek:
V goliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
Posebno hudo so pestili Jermana in Hribarjeve. Čeprav je bil Razingarjev Tine s pričami dokazal svojo nedolžnost in je Mana še vedno ležala bolna, so Jermanu dan za dnem tiščali financarji v hišo ali se ob patruliranju mimogrede oglasili Stari Jerman je stiskal pesti in klel sam med seboj že, ko je finan-carje zagledal od daleč. Tine pa mu sploh ni smel pred oči. In čimbolj je klicala Mana v vročici Tinovo ime, čimvečkrat jer brat njen Miha pripovedoval Tinu, da se bo Mani od same ljubezni še zmešalo, tem manj si je upal Tine blizu Jermanove hiše, ker je vedel, da ima stari trdo pest in mu pride prav oklešček ali ročica, ali karkoli ima ravno v rokah, če ga popade bez in mu jeza bledico požene v lice. Da je Jerman nanj ves divji, ker mu je, bajtarjev sin, zmešal edino hčer, je vedel Tine predobro; zato je samo temtertje po Mihi poslal Mani pozdrave in sporočilo, da vedno nanjo misli, in naj bo pametna tet kmalu ozdravi.
K Hribarjevim pa je silil vsak dan znova financar Ivan. Koj drugi dan po spopadu e tihotapci je bil že zarana gori in ž njim tovariš Stanko ter pričel znova brsikati po hiši za tihotapčevo sledjo. Obrnil je vse od podstrešja do kleti, v lopi, šupi in hlevu je vse pretaknil, v skednju je dal razmetali vse seno in vse otepe prevaliti. Jezilo ga je, ko je tudi drugi dan ravno-tako zastonj iskal in stikal, pa ni dobil niti prazne saharinske škatljice niti vžigalio. Oče niso kadili, hla-
pec Janez tudi ne; tedaj je bilo tudi iskanje za papirčki zaman. Zato pa je venomer tiščal v očeta, v mater, v Janeza; posebno pa v Cilko, naj povedo, kdo je bil tihotapec, ki mu je bil ušel in ki se je moral skriti pri njih, ker ga je vendar vidtel, ko je tekel sem gor in je pes tulil nad njim. Čim bolj so mu oče pravili, da je vendar preiskal takrat vso hišo in da nI tihotapec duh, ampaik živ človek iz mesa in kosti, ki ga ni mogoče stlačiti v žep, tem manj si je dal financar dopovedati. Ko pa je bil drugi dan pri preiskavi zopet nad vse siten ter tiščal posebno v Ciliko, je hlapec Janez dregnil v mater in ji zagodmjal v uho:
»Mati, Cilika ga bode, ne pa tihotapec!«
Sivi, zvesti hlapec je imel bistre oči in kar jo Cilkino srce slutilo samo nedoločno, so Janizove sku-šene oči videle razločno ter so sledile vsakemu pogledu financ&rjevemu, vsaki kretnji njegovi.
V petek po oni vUiarni noči popoldne zopet stopi financar v Hribarjevo vežo. Tokrat je sam. A tudi Cilka je sama doma, oče so z Janezom še v njivi, mati so pa šli na fužino. Cilka si je pravkar pripravila v hiši mizo z debelim kocem in si prinesla jerbas svežega perila ter vroče železo, da prične likati, ko potrka financar in vstopi, ne da bi čakal vabila.
»Dober dan, Cilka k
»Bog daj!« A niti pogleda ga ne, ker ga je že po glasu spoznala.
»Danes si pa slabe volje, Cilka 1«
»Pa vendar ne tdko, da bi morala biti zato slabe
volje.«	t,.	i. »i
Cilka samo skomizgne z ramama. Financar odloži
puško in jo postavi v kot ter sede na klop pri mizi.
»Saj smem malo počiti, Cilka, ali ne?«
»Radi mene lahko.«
Cilka prične z likanjem, oči »Hi ne obrne od k«-
6'
VODICE NAD LJUBLJANO.
Zadnji čas krožijo med občinstvom vesti, d« držim podpisani znižane cene v trgovini le začasno l.ot začetnik v svrho upeljave. Izjavljam tem potem, da je lo podla laž, ki izvira od gotovih ljudi, ho i e č s tem škodovati moji trgovini, katerim je ista trn v prti. Cenj. občinstvu naznanjam, da se bom potrudil prodajati vedno po najnižjih dnevnih cenah in zadovoljiti ljudi z dobrim blagom in solidno postrežbo. Vsakega posameznika pa prosim, da mi obrekovalca pove, da zamorem proti njemu sodnijsko nastopiti. — Se priporočam J o š k o Kramar, trgovec, Vodice.	8638
d Ziear.je gospodarskih poslopij v današnji doku Današnje čase zidajo po deželi, pa tudi Se po mestih razna gospodarska poslopja, ki so zelo draga, a vkljub temu niso zidana moderno po se-s.^danjem času, ter ne odgovarjajo vsem zdravstvenim predpisom, ki so neobhodno polrebni za živino. V svrho tega sem jaz sestavil nekaj modernih načrtov za gospodarska poslopja in sicer hlev za konje, hlev za govedo, hlev za svinje, hlev za perutnino in zajčjerejo, ter moderna naprava gnojišč in gnrjnice. — Vsi ti načrti so za splošno gospodarstvo ter za dosego izboljšanja živinoreje zelo	in velikega pomena, ter vsakemu, ki si
hoče te načrte ogledati, brezplačno pri meni v moji pisarni na vpogled, kjer se dobijo tudi potrebna ustmena pojasnila. Kdor pa hoče imeti iste po pošti, jih dobi po primerno nizki ceni ter naj zahteva cenik vseh načrtov za umno gospodarstvo. Načrti so tako natančno izdelani, da lahko po istih vsak zidar ali mojster izvršuje stavbo. Oglasne se ustmeno ali pismeno na r.aslov: Ko.oSec Dagotin, oblastveno preizkušeni zidarski mojster in stavbni podjetnik, Šmartno ob Paki (Gorenje 7).
d Pri pokvarjenem želodcu, motenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef -grcnčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti strokovni zdravniki izpričujejo, da te >Franz-Josef« roda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	__8823
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Pod tujim larmom.
(Slike iz trpljenja usužnjenih bratov.)
To vemo vsi: Kakršna mladina, tak bo narod. Ko vstopa mladina v življenje, potrebuje nove opore, da izpopolni svoje znanje, pridobljeno v ljudski šoli in utrdi svoj značaj, ki je predpogoj za pošteno življenje in smotreno delovanje. V ta namen so širitelji ljudske prosvete ustanovili prosvetna društva, ki so dvignila slovenski rod do sijajne stopinje kulture in kreme-nite značajnosti. Tudi na Goriškem in Tržaškem so obstojala že pred vojno prosvetna društva pod imenom izobraževalna društva, bralna društva, čitalnica itd.
Po vojni so vrli kulturni delavci zasnovali leta 1921. v Gorici Prosvetno zvezo, ki je začela z resnim delom za duhovno in kulturno obnovo zasužnjenega naroda. Do-čim se društva v Jugoslaviji večinoma ba-vijo s tem, da nudijo mladini poštene zabave (petje, igre, telovadbo), so prosvetna društva na Primorskem postale prevažne nadaljevalne domače šole, kjer se člani po večini niso zabavali — saj Italija poštene zabave ne pozna in je tudi ne dopusti — temveč učili in vzgajali za domače učitelje in učiteljice, ki bi bili možni voditi in učiti mladina, ko bo divji nacionalizem presekal vsak stik nad izobraženstvom in ljudstvom. Dasi je bila mladina na Goriškem po vojni
podivjana, domovi razrušeni, zemlja raz-orana, polna granat, duše podminirane po komunizmu, vendar se je posrečilo, da so krščanski prosvetni delavci zanesli misel za pravo prosvetno delo po vsej deželi, pa naj so jim tudi liberalci delali ovire.
Tekom dveletnega dela je zrastlo v deželi 160 društev, nad njimi 42 dekliških krožkov. Skoro vsaka vas je hotela imeti prosvetno organizacijo. V Gorici se je zbirala mladina na tečaje, poučne sestanke, vaje itd. Maloštevilni inteligenti so žrtvovali vse, da so dan za dnem hodili od vasi do vasi in pripravljali mladino za one dni, ki so grozili, da pridejo in uničjo, kar je božjega in narodnega. Iz dela je vzrastla ponosita organizacija, o kateri bo pisala zgodovina podobno kot o irskih organizacijah, ki so branile križ in dom preti zati-ranci in pokončevalci.
Medtem so se zbirali na jugu temni oblaki. V novembru leta 1922. se je skotil iz bivših italijanskih vojakov — arditov — fašizem, ki ga je razpalil bivši socialist, ljudskošolski učitelj Benito Mussolini. Kot nekdaj Hanibal je vdrl z oboroženimi tolpami nad Rim, ustrahoval boječo vlado in kralja ter zavihtel kruti bič nad Italijo in
ŠKOF J A LOKA.
Notarska pisarna se je preselila v sodno poslopje.	8632
ca. Financar pa išče za besedo, ali skoro ne more ujeti prave.
»Lepo vreme imamo, Cilka.«
»Lepo.«
Zopet molk.
»In noči so tudi jasne in svetle.« Ne gledam; ponoči spim.«
i' mancar pomolči in pomisli. Takele noči niso ugodne tihotapcem. „ Ne vem.«
jV takile svetli noči bi ga človek vsaj spoznal.«
»Nehajte že vendar enkrat s te>n< !•' ' n "i. Kaj so meni marik
»Morda pa le, Bog ve?«
iPočemu neki?«
>1, tako, nalašč.«
Cilka razgrne hodno rjuho	>d
ž njo nadležnega stražnika.
.»Sem ti na poti, Cilka?.'
>0 ne.«
Zopet molčita.
,-Cilka, daj, povej po pravici, ali je bil oni tihotapec zadnjič pri vas, ali ne?«
^Stokrat sem vam že povedal, da nek
»Pa vendar, morda radi drugih nisi marala? Danes pa sem sam in meni lahko poveš.«
>Vam nimam kaj drugega povedati!«
►Lej, Cilka, prav nikomur ne bom pravil in ne bom te izdal, samo če mi poveš, kdo je bil!«
Videti bi morala, potem bi lahko povedala.«
»Saj si ga videla, vem; samo tajiš.«
>Kakor bi v steno govoril človek.«
>Da, prav taka si! in vendar vera, da sem na pravi sledi. Povej Cilka, nič m ne zgodi, ne njemu, ne tebi; radi tebe nek
Cilka ne odgovori ničesar.
>SIedove njegove sem videl na dvorišču, tamle pred pragom zunaj, čeprav je bila noč. Težki okovani čevlji so se globoko vtisnili v zmočena tla.«
»Saj ste vendar iskali po hiši, pa ga niste dobili. Če bi bil notri, bi Vam fte bil mogel uiti!«
»Ti si ga skrila!«
»I, kam neki? Saj mora biti vendar odrastel človek k
»Še celo visok in močan fant je bil, Cilka.«
Financar malo pomolči, pa se skloni bliže k Cilki.
»Morda pa zato nečeš povedati, ker je tvoj ljubi?«
»Nimam nobenega ljubega!«
»Tega ti ne verjamem. Da se ne bi dobil fant, ki bi ga zmotile te lepe tvoje oči!«
»Sram vas bodi!?.
»Cernu? Ali so lepe oči greh? Fantov pa je dovolj na Dobravi in ne bi nikdar ne pogledal nikdo za teboj? Beži, beži!«
»Gledajo že, pa jim nič ne pomaga*
»Ali nimaš nič srca, Cilka?«
»Imam, pa ne za vsakega!«
»Samo zanj, kajne?«
»Za koga?«
>1, za onega, za tihotapca?«
»Ali ste obsedeni, gospod!« plane Cilk;! in porine vroče železo po mizi, da financar komaj umakne prste in ga železo ne opali.
»Vidiš, v pravo sem zadel! Sicer se ne bi bila tako ujezila!«
»Saj pa tudi silite v človeka in ga trpinčite kakor živino! Ali sem mar vaša, da bi vam morala dajati odgovor? Nikar ne mislite, da smo Dobravke tako zabite, da bi nas lahko vsak škric zvijal in krotinčilk
ka učenka: »Hrbtenica je kol zjulaj za trebuhom. Na enem koncu je glava, na drugem koncu pn sedimo mi.«
Vesten uradnik. V zelo veseli družbi bo rekli, da bodo pisali razglednic« umrlemu avstr. cesarju Francu Jožefu. In so jo res pisali. Cez par dni je prišla razgled uic.a nazaj na dotičuo poŠto, z opombo uradnikovo: »Naslovljene« umrl, in mu razglednice nismo mogli dostaviti.«
Karakoto. Večkrat smo že pisali, da je veliki ruski učenjak Kozlov izkopal v Srednji Aziji znamenitosti iz zgodovine srednjega veka. Odkril nam je na pr. mongolsko mesto Karakoto in je našel tam knjižnico 25.000 knjig, kitajskih, mongolskih, tibetskih itd. Sedaj je našel grob velikega osvojitelja Džingis-kama, ki je živel v začetku 18. stoletja in kojega čete so pustošile na eni strani kitajske pokrajine, na drugi pa moravske, ogrsko in jugoslovanske.
Italijan Pavesi je prehodil 25 kra v dveh urah, šestih minutah in sedmih sekundah.
Poklon. »Ti me ImiiS za popolnega tepca?« —; »Oprosti, noben človek ni popoln«
zlasti nad brezpravnima narodnima manjšinama na Tirolskem in v Primorju.
Domači učitelji.
Po avemariji so dohajali fantje v preprosto društveno sobo. Njihovi sestanki niso bili navadni zabavni večeri, temveč domača šola. Na mizi jo ležala knjižica »Zrna«. Beseda je dala besedo, nauk je padal za naukom, dejanje se je rodilo iz sklepov. Sto in šestdeset društev je delalo, kot bi čutilo črne dni, ko človek ne more več delati. Vsak izmed teh fantov se je vzgajal pri teh večerih za domačega uči-telia", ki je po hišah učil otroke iz knjižice »Kolački«.
Kar je vzela šola, je nudilo društvo. Najboljši izmed Članov so se prijavili k izkušnji. Iz Gorice je prišla komisija, ki je izpraševala, popravljala, dajala navodila in izročala diplome. Na ta način je po vsej deželi nastajalo domače učiteljstvo, ki naj bi nadomestilo izgnane slovenske učenike. Kdor tega dela ni videl, ga ne more razumeti. Za ognjiščem in ob peči so fantje in dekleta učili mlajše, ki so jim tujci ukradli najlepši biser: materin jezik.
Kar so delali fantje, so z vnemo vršila tudi dekleta. Same so se učile iz knjižice .Kadar rože cveto« in zasadile med bodeče trnje neštet.') svežih rož aase in za so-sestre. To delo je bilo podobno ljudski visoki šoli, ki je imela svoje stolice v preprostih društvenih sobah v zadnji gorski vasi.
V večjih krajih, kjer je bil sedež ka-rabinerjev in fašistov, so so v temi plazile okrog društvene hiše temne sence. Prisluš-
kovali so pri oknih, natezali ušesa pri špranjah in rjull svojo »Giovinezzo«. Večkrat so udrli v društvene sobe, razbili sliko Gregorčiča, Kreka, Mahniča, razmetali knjige in vihteli manganelfe (korobače).
Ko je nastopila noč, je vas zaspala. Izdajalci Judeži so pa vodili skrivaj kara-binerje v hiše društvenih predsednikov. Z divjim krikom so razbijali po vratih, udrli v hišo, kjer so preplašeni otročiči jo-kaje begali sem ter tja. Vse omare, skrinje in predale so prebrskali. Večkrat so v brezmejni zlobi podtaknili domačim revolver ali prepovedano knjigo. Karabiner je izvlekel verigo in uldenil nedolžnega moža. V temi so ga odgnali na karabinersko postajo ter ga med potjo suvali. Kot Judež, ki je peljal druhal nad Nedolžnega in je spremljal ob Cedronu v gluhi noči.
Tako so postali naši društveni predsedniki mučenci za narodno stvar. Divjaški zdravnik D' Ottone je v Biljani do krvi pretepel, opljuval in sramotil vpričo orožnikov in zbesnelih fašistov celo duhovnika, voditelja kat. prosvetnih društev. Njegovemu »kulturnemu« zgledu so sledili še nešteti. Da ravno zato, ker je bilo društveno delovanje združeno z mučeništvom, je rodilo najlepše sadove in bo ostalo trajno, kljub temu, da so društva razpustili. Iz krvi narodnih mučencev je zrastlo seme za nove kulturne delavce,, ki jim je ves narod dolžan hvaležnost.
Fašistovska vlada pozna dušo italijanskega človeka: pri vseh svojih slabostih je la narod dokaj veren in pobožen. Mussolini je vse to dobro vedel, zato se je, ko je prevzel vlado, skušal približati papežu in
cerkvi: uvedel je v šolo zopet križ in tudi sicer je izdal marsikatero odredbo, ki naj bi pospeševala versko in nravno življenje italijanskega naroda. Zdi se pa, da vsd te stvari niso sad Mussolinijeve srčne potrebe, ampak le sredstva, da se obdrži fašizem še nekaj časa na vladi.
Fašistovski mogočnjaki pa so šli v do-brikanju napram Vatikanu še dalje. Pred štirinajstimi dnevi so načeli po svojih ko-, lovodjih v italijanskem časopisju tudi ta-kozvano »rimsko vprašanje«, to je še vedno odprto vprašanje 1. 1870. izvršene tatvine papeževe dežele in cerkvenega premoženja. Kolikor je znano, ne zahteva sv. sto-lica, da bi se ji vrnile vse ugrabljene pokrajine, odločno pa hoče, da ji garantirajo posest in priznajo vladarsko veljavo ne la Mussolinijevi fašisti temveč — vse države. Zakaj papež od nobene posamezne vlado noče prejemati kake izredne ugodnosti, ker bi katoličani drugih držav lahko mislili, da je papež odvisen od tiste vlade. Fašisti pa baš to hočejo, češ, da 90 glede »rimskega vprašanja« lahko sami sodniki in — agranti (poroki). Jasno je tudi, da je sporazum s »tatom« saj dvomljivo vrednosti, kar danes da, lahko jutri zopet vzame, ako ni porek za dogovor večja sila, V rimskem vprašanju torej mednarodno sodišče svetovnih držav.
Naši svobodomiselci in njih časopisi« kaj pogosto predbacivajo papežu, da je Italijan, da drži s fašisti in da jim je usuž-njil Cerkev. Kako grde in ostudne so vso te klevete, kaže med drugim ravno —* »rimsko vprašanje-'. Sv. oče je prisiljen tudi od strani sedanje italijanske vlade
10 !
Olimpijsko m&mke. V j
bodoč, letu se bodo vršile v Amsterdamu na Ho-landskem olimpijske igre. Angleški olimpijski od- j bor je z namenom, da ; dobi denar za e-kspediri- ! jo, izdal tri vrste pisemskih znamk, ki kažejo angležke tekmovalce, kako korakajo ob priliki olimpijskih Iger v Parizu 1. 1924. v stadion.
Narodi v Rusiji. Kakor ie vemo, je bilo letos v Rusiji ljudsko štetje. Našteli so 145 milijonov ljudi. Narodov je 1G5. Narod Išknšimcev šteje Bamo sto duš. Rusov vseh vrst je 100 milijonov, Kirgizov 4 milijone, Uzbekov je 8,710.000, Tatarov ob Volgi 2,260.000, Zidov 1 mil. 85)7.000, Azerbeidžancev 1,506.000, Moldavijcev je 1,300.000, Armencev je 1 milijon 126.000, Georgij-cev 1,094.000, Nemcev pa 1,044.000. Drugi narodi šlejejo po manj kot 1 milijon duš. Rusija je štela pred 120 leti okoli 00 milijonov prebivalcev; to je bilo nn onem ozemlju, kakršno je bilo pred sedanjo svetovno vojno. Leta 1910. je štela Rusija na istem ozemlju že 180 milijonov ljudi. Danes jili je tam skoraj 200 milijonov; z mirovnimi sklepi itd. so pa Rusi toliko od-
»Jej, jej, kako si se razsrdila, Cilka 1 Vidiš, pa si še bolj lepa takale, kadar ti gori v licih kri in se ti bliska iz oči k
Sunkoma se Cilka obrne, potegne železo raz podstavek in odbrzi v kuhinjo. Financarju se zabliskajo oči, ko gleda za njo, nehote vstane in stopi korak; pa postoji, se za hip zamisli, nato pa seže po puško, da bi jo zavihtel čez ramo. A brž mu šine v glavo nova misel, puško odloži ter stopi k oknu. Razgleduje se skozenj, nato skozi drugo in tretje, pa se zopet vrne na svoje mesto nazaj in si prižge cigareto. Solnce sije skozi okno ravno vanj in meče na nasprotno steno senco njegovega obraza, ki je v obrisu na zidu stegnjen kakor napeto telo mačke, ki miši čaka v zasedi, da ji plane za vrati
Precej časa se Cilka mudi zunaj. Financar postaja že nestrpen, zapali že drugo cigareto, Cilke pa še vedno ni. Pa ga vendar ne misli pustiti samega v sobi? Tako lahko sedi vse popoldne., dokler ne pride stari ali pa mati domov! Ali pa celo tisti nejesci hlapec Janez, ki mu gleda skozi oči nekam globoko m se zdi, kakor da vidi njegove misli: da mora biti Cilka za vsako ceno čimprej njegova. naj stane kar hoče! Ze se dvigne financar Ivan, da bi stopil m pogledal za Cilko, ker taka prilika kot danes se mu ne bo zleoa nudila. - mati se vedno hise drze -, ko z a č u j e st o pii i j e v veži in Cilka vstopi z železom.
»Dolgo si me pustila samega, Cilka.
»Železo sem pihala.«
»Kaj bi govorila! Huda si name!«
»Je vseeno, če sem ali nisem.«
»Meni že ni vseeno!«
»Mora že biti, sicer ne bi bili taki z menoj.«
»Samo svojo službeno dolžnost vršim!«
»Zakaj pa drugih ni nikdar, da bi nas nadlego-
vali s temi tihotapci, samo vi vedno hodite in gonite vedno isto pesem!«
Financar molči za hip. Pa se mu zjasni obraz. »Tedaj si opazila, da pridem večkrat k vam ko drugi?«
»Kaj ne bi! Že vnaprej se dneva bojim radi vas!« »Radi mene?«
»Ker ne daste miru s temi tihotapci!« »Samo lepših dosti 1«
»Radi mene? Mar se bojite, da me ne bi tihotapci ukradli?«
»Kdo ve, vse je mogoče!«
Cilki seže rahla rdečica v obraz. Financar )o opazi in čuti, da ni njegova sled napačna. »Cilka, škoda bi te bilol« »Kako mislite?«
»I, škoda te je za vsakega pritepencak »Kaj pa mi hočejo pritepenci? Kateri?« »Lepa si!«
»Nikar se ne norčujte iz menel« »Iz srca govoriml Mnogo sem že videl deklet po svetu, a nobene še kakor tebe I« »Samo lepših dosti I
»Ni res, Cilka I Sama ne veš, kako si lepal Zato pravim, da bi te bilo škoda za vsakega pntepenca !< »Naši fantje niso pritepenci!«	w
»Ne mislim tako. Tujec sem tudi jaz; ali ti bi morala dobiti kaj boljšega ko bajtarjevega sina, ali
celo tihotapca!«	, . .
Financar se nagne čez mizo ln pogleda Cilki
bliže v oči.
»Kolikim ste pa ze tako govorili?«
»Bog mi ie priča, da tebi prvi. Dozdaj nisem mno-
go gledal za dekleti.«
%pa ste rekli da st» Jih Že »noao videlil«
marsikaj potrpeti, toda on trpi in čaka v trdnem upanju, da ni več daleč čas, ko bo srečno rešeno brez pomoči nasilnega fašizma >rimsko vprašanje« in še marsikaj
drugega...
Nove knjige in listi.
Zgodovina protialkoholnega gibanja po vsem svetu, zlasti v Sloveniji. Ob 25-letnici protialkoholnega gibanja med Slovenci spisal Anton Mrkun. Izdala »Sveta vojska« v Ljubljani. — Prvi del knjige obravnava pregled gibanja od prvih po-četkov, razvoj protialkoholnega boja v -Ameriki, kjer je boj privedel do prohibi-cije, ter v vseh večjih državah Evrope in o*,., .m delov sveta. Snov je jasno in pregledno razvrstil, da dobimo dober vpogled v razvoj tega važnega socialnega vprašanja. Zgodovina Jugoslovanov se naravno obravnava obširneje. Drugi del je posvečen zgodovini v naši ožji domovini, v Sloveniji. Iz raznih listov, sejnih zapisnikov, notic in osebnih inlormacij je zbral obširno snov, jo predelal in uredil po letih oz. raznih dobah razvoja, da dobimo jasno sliko o bojih in težavah treznostnega gibanja pri nas. V posebnem poglavju obravnava naše alkoholno gospodarstvo ter nam oriše položaj vinogradnikov, viničarjev, pivo-varske industrije, proizvajalcev žganja in špirita, gostilničarjev, trgovskih točilcev itd. Nato sledi statistika: Produkcija vina, sadjevca, piva, žganja itd. Iz statistike je razvidno, da zapijemo Slovenci letno nad eno milijardo dinarjevl — Knjiga se čita kakor poučna povest, kateri ne manjka
žalostnih resnic, ki sicer niso prijetne, a tem bolj potrebno je, da se zavedamo položaja, v katerem se nahaja naš narod radi alkoholizma! — Knjiga spada v vsako knjižnico, v vsako šolo, v vsako društvo. — Z ozirom na obsežnost in lepo opremo cena ni visoka; stane broš. 44 Din, vezana 53 Din, ter se dobi pri >Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10 in v vseh večjih knjigarnah.
Bom je roman, ki je svojčas izhajal v Domoljubu in je sodaj izšel v Cirilovi knjižnici (Maribor, Tiskarna sv. Cirila) kot knjiga, ki obsega 210 strani ter stane nevezana 22 Din, vezana 35 Din. Povest je zelo lepa in napeta ter vzeta iz kmetskega življenja.
Kolonizacija ljubljanskega barja je 60 strani broječa z zemljevidi in slikami opremljena knjiga, ki poipsuje zgodovino tega kosa slovenske zemlje, naselitev ter obdelovanje te zemlje nekdaj in sedaj in končno sedanje stanje zlasti v gospodarskem oziru. Zlasti za naše Barjane izredno zanimiva knjiga. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubliani. Cena se nam žal ni označila.
Radio se imenuje 244 strani broječa knjiga z 214 slikami, ki razlaga radio-apa-rat. Ko bo postavljena slovenska radiopo-staja, bo ta knjižica vsakemu, ki bo hotel imeti radio-aparat, prav prišla. Knjiga je pisana za izobražence. Stane 60 Din, v platno vezana pa 76 Din.
Naš čolnič. V Gorici izhaja vsaik mesec glasilo Kršč. slovenske mladine, ki nosi naslov »Naš čolnič«. Odveč bi bilo prepričevati cenjene čitatelje, kolikega pomena je ta revija, ki vzdržuje vez med najboljšimi brati in sestrami na Goriškem.
Svojo ljubezn jim dejansko izkažemo nai bolj s tem, da agitiramo za »Naš čolnič« List je vzorno urejen. Vanj pišejo Preceli' Magajna in domači goriški pisatelji. Sveže življenje veje iz listov, ki so skozi n skoz »i. sani z ljubeznijo.
»Naš čolnič« naročajte pri »Prosvetni zvezi« v Ljubljani, Miklošičeva cesta, Akademski dom. Za inozemstvo stane 40 Din Vsak zaveden Slovenec in Slovenka naj se naroči na to vzorno glasilo !
Mentor, dijaški list, je izšel v 1. in 2 številki 15. letnika. Vsebina je tudi za podeželskega človeka tako zanimiva in pestra da se bo z zanimanjem vglobil vanjo. Starši, naročite ga svojim sinovom-dijakom, pa tudi kmetski fantje, ki jim je do izobrazbe bodo veliko pridobili iz njega. Stane za dijake 30 Din, za nedijake 40 Din. Naroča se Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
Srce Kraljevo. Za praznik Kristusa Kralja je zložil dr. Kimovec lahko in pevno skladbe za mešani zbor. Poje pa so laliko ob vsaki priliki. Slane 1.50 Din ter se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Kovačev Študent, spevoigra v treh dejanjih. Zložil Vinko Vodopivoc. Ta priljubljena in zabavna spevoigra <1 sopran, 3 tenorji, 1 bariton in 2 basa), ki jo že pred vojno pošla, je izšla v II. izdaji. Zbori, samospevi kakor tudi spremljava (s klavirjem (ki ga pa v sili vsak malo izvevban organist lahko nadomesti s harmonijem) so lahki, čeprav živalmi in prav nič banalni. Partitura (46 velikih kvart-strani) star.e 32 Din ter se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
»Sem, a nobena mi še ni šla do srca tako kakor ti, Cilka!« in seže z roko po njeni, ki gladi robec. Za trenutek mu pusti dekle roko, a mu jo brž odtegne. Dovolj dolgo pa, da financar začuti, da je udaril na pravo struno.
»Cilka, ali me imaš kaj rada?«
»Rekla sem že, da se ne norčujte iz mene!«
»Kaj mi res ne verjameš?«
»Ne!«
»Ali ne vidiš, počemu hodim vsak dan k vam!«
»Za tihotapce spraševat!«
»Tudi. Ali vendar največ radi tebe, Cilka! Ti si mi huje zadala ko tihotapcil«
Cilka molči in lika robec, roka pa ji malce trepeta in oči ima uprte v mizo.
Financar Ivan vstane in stopi bliže Cilki. Kakor da bi hotel iti k peči, stopi Cilki za hrbet. In ko se dekle najmanj nadeja, jo prime z eno roko od zadaj cez pas, z drugo pa ji bliskoma nagne glavo nazaj in 30 hoče poljubiti. Takrat pa se Cilka zvije v finan-carjevi roki, spusti železo iz rok, se sunkoma obrne in prisoli fmancarju zaušnico naravnost v lice, da io 8pustl	'
»Sram vas bodi!« se ji iztrga iz hropečih prsi.
Financarju divje bliskajo oči, že iztegne roko, da bi s silo ukrotil moško dekle, ko se hipoma premisli in rahel, zaničljiv smeh se mu ukrade na lice, rdeče Od krepke zaušnice.
»Čakaj, še žal ti bo, dekle!«
Cilka molči in gleda v tla. Se vedno Ji prša burno dihajo, ker se še ni v njih polegla borba in razburjenost. Financar pa mirno stopi k svoji puški, si jo oprta
In se obrne k deklici:	1 ^
»Cilka še žal ti bo za danes! Vem, kje in kako ti bom vrnil. Kesala t* boš, toda prepozno bo. Kar si
i meni posodila, bom njemu vrnil, tihotapcu! Morda še [ jutri zvečer!«
Zasuče se na peti in odide skozi vrata.
Kakor blisk spreleti Cilko in v glavo se ji zapiči misel: Ko je davi govorila s Šinkovčevim Matijo, ki je prišel mimo in mu je za Matevža sporočila pozdrave, kadar prideta zopet skupaj, ji je Matevž dejal: »Jutri zvečer bomo zopet nosili.«
Krčevito se stisne Cilki ob tej misli srce in pred seboj vidi za trenutek Matevža s prestreljenimi prsi s široko krvavo rano na njih. Samo od sebe jo vrže skozi vrata za odhajajočim financarjem, ki je ravno odšel proti vogalu in iz ust se ji utrga:
»Gospod Ivan, nikar streljati!« Potem pa ji solze zaduiše besede v grlu in plakajoča se nasloni ob hišno dver. Financar se ozre ob klicu Cilkinem, že odpre usta, da bi jo vprašal, ko pride izza drugega vogala hlapec Janez ter obstoji, ko zagleda financarja. Ta se zasuče, porogljiv nasmeh mu spreleti obraz in že je okrog vogala.
Janez stopi k Cilki, ki še vedno sloni ob durih in si tišči robec v obraz.
»Cilka, zakaj jočeš?«
Dekle ne odgovori.
»Zakaj si mu klicala, naj ne strelja?«
Cilka se okrene in gre v hišo, Janez za njo.
»Cilka, kaj ti je storil zelenec zeleni? Ali ti je grozil?«
»Ne meni,« odgovori Cilka tiho, a vendar.
»Komu pa?«
Cilka ničesar ne d6, samo vnovič jo posili jok.
Janez molči in gleda Cilko neodločen, kaj bi, kako bi; čuti, da se je nekaj zgodilo, nekaj silno resnega, ker Cilka ne joče za prazen nič. Z glavo zmajuje stari Janez, ki ljubi Cilko kot lastno hčer.
stopili, da šteje sedaj njih država namesto 200 milijonov samo So 145 milijonov prebivalcev.
Sedemdeset dinarjer za orla. Pri nas je orel jako redek in ga hočejo na vsa načine ohraniti. Drugi*! je pa drugače. V Avstraliji na primer je orlov izredno veliko, cele jate letajo okoli; za hrano si izbirajo izključno le jaguje-ta. Ker redi Avstraloo ovce zaradi njih volne, no pa za orle, je seveda na orle zelo hud in jih skuša kakorkoli zatreti. Posle ust s strihninom itd. se niso obnesli, orli se na strup brž navadijo, in jim nič ne Škoduje. Sedaj so razpisane nagrade; za vsakega ustreljenega orla dobiž 70 Din.
Iznajditclj. »Kakšen jfl vaS najemnik?« — »On j« največji fonajditelj v Jugoslaviji.« — »Kako to?« — »Vsak dan iznajde kak nov izgovor, da mu ni treba najemnine plačati.«
V ušesih mu šumi. »Gospod doktor, mojemu možu zimeraj bolj po sih šumi. Kaj naj naredi?« — »Hm, za nekaj časa naj odpotuje.« — »Ja, pa ne more na noben način od doma.« — »Potem pa Vi odpotujte, gospa.« Ker je namreč zmeraj žlobudrala, so (f» ušesa bolela.
Franjo Neubauer:
Pokojniki.
Tiho oči zaprd,
tiho gredd kakor popotniki v dalnjo zemljd.
Več jih ni k nam nazaj!
Kličemo jih, ali ne gane jih solza ne vzdih.
Tamkaj zagledajo v jasni se kras, ljubavi slušajo čarobni glas.
Ne kopnijo jim
želje nazaj. Sreče brezmejne tam pijejo slaj.
Obiaiutem, kar sem žaljivega govoril o a Janezu Mlakarju, in se mu zahvaljujem, da je ^Ktnn.l n,l toUie.	DraV.alar Jota.
Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din & Naročniki „Domoijuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtuiki pomočnikov ali vajencev In narobe.	
Vajenca za sodsrsho	r.,nf star 35 let, se """' želi seznaniti s
iih|rf spresme. pri pro sti hrani, slano-vanju in jjerilu, Fran Repič, sodar. Ljubljana, Trnovo. Ponudbe »a naslov.	slovenskim dekletom ali vdovo od 25 do 40 let, ki bi imela posestvo. in ne več kot 1 otroka. Imam 20.( 00 D prihranka, sem iz Primorskega in se nahajam začasno na Nizozemskem. Naslov pove uprava Domoljuba po l št. 8497. Slike vrnem vse nazaj.
liauroda! J« J1R2 Podsmreka 25, pri Dobrovi, 12 mesecev starega. 315 kg težkega, lepega bika za pleme.	
Vse vrste
oblačilno blago
srajce, gate, otroške oblekce,
predpasnike itd. kupite najceneje pri
„MAKO"
družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36
zraven Jugoavto.
Kajenje je strup!
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju tako škodljivega kajenja z dr. Raseherja Putsch-tabletami. 1 omot 30 Din in poštuina. eno ozdravljenje 5 omotov 145 Din franko razpošilja tvrdka ..Aurora'', Sremska Ka-menica Štev. 7. Dobiva se tudi skoro po vseh lekarnah in drogerijah.
Bihrene kotle za kuhanje žganja
kotle za prašiče, posodo vlito in pločevinasto, štedilnike, peči in vso drugo železnino Vam nudi po najnižjih cenah znana tvrdka
Breznik & Fritsch Ljubljana, Stritarjeva ulica 7.
Prvovrstoe
cepljene trte
morete dobiti 7. največjim jamstvom in po najnižjih cenah iz
trtnlce ..MHInac", Smederevo.
Zahtevajte cenik od g. M. Obrenofiča, Poenkarejeva ul. 35, Beograd. — Tel. 18-51.
Ugodnosti
Ani. Krisper, Ljubljana
Mestni tr» 28 Slritarjeva ul. 3
Darnski galošl moški galoši
Din	70
Din	75
Din	100
Din	110


Kdor je malokrv«n? Kdor J« bled? Kflor Ima alabe ilvoe bi vsled tega pomanjkanja Hjiajijtt in pogosti glavobol. Kdor nima teka T Kdor boleha na pljufilh ? Kdor J« malartfien? Kdor boleha na želodou naj pij«
99
ENERGIN"
že lesnato kina vino.
ttlabl nerazviti otroci z vporabo „En«r Bina" železnatega kin. vina prav gotovo
aobo zdravo iu rudočo barvo, pridobili bodo na teži telesa m postali odporni proti vsem boleznim. — Naslov za naročila:
Laboraforll »Alga*. SuSah
8 poštnino vred 8 velike ste ki. isa J 28 Din 0 velikih stekl. za 248 Din in 1 mala zastonj. V ceni je rafinnana pofitnina, zaboj in zavoj.
Laneni sukanec
(cvirn) in vsakovrstni vzorci za kleklanje čipk se dobijo najceneje pr» V. Pate« <5eiv-u v Gorenji vasi nad Škofjo Le K o (največja in najstarejša tvrdka te stroke), kjer se tudi kupujejo vsi kepo kteklani izdelki po najvišji ceni.
Jaz Ana Cilag
s svojimi 185 cm dolgimi divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste vsled uporabe pomade, katero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za podkrepitev razvitka /.a goste lase in za ojačenje les.
Pospeši pri damah, gospodih in otrocih razvitek gostih in krepkih las in jim da že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred prera-nim osivenjem tja do visoke starosti. Cilag-pomada odstrani prhljaj tekom 48 ur. Nobeno'drugo sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase. kakor čilag-pomada, ki je po vsej pravici pridobila si svetovni sloves, ker dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma že po nekaj dneh in pokaže se tako) nova rast. Ta uspeh dokazuje moj 50 letni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem ;ih prejela iz celega sveta.
Cena velikemu lončku Ciiag-pomade Din 6()-_ dvojnemu Din 90'—. K vsakemu lončku je potrebno I stekl. Special Shampoo (/a 20 kratno izmivanje glave) Din 25"—. — Poštnina posebej. Razpošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tovarne za S. H. S.
Laboratorij ,,Aurora", Sremska Kamenica it. 1.
Veliki leienshi iečm
za krojno risar ,e in prikrojevanje damskih oblek ee vrši v. jetkom novembra pri edino stroko -o izprašani učiteljici
ROZI MEDVED
Ljubljana, Mastni trg 94 (nasproti rotovia) Vsakovrstni kroji se »»delujejo po meri.
T
Posnemalniki za mleko, plahte
za vozove in konje prf M»nl domači narodni tvrdki FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska
Vinilna od 95 - Din Harmonike 85 - Din Gramofoni 345*- Din Cltre od 192'- Din Mandolin* 133 - Din Tamburice, pihala 1.1, d. po najnižjih cenah direktno U tovarnlšk. skladIHa
Vsak instrument lahko vrnete, če ne ugaja. Katalog zastonj 1 Zahtevajte ga takoj od
MEINEL IN HEROLD Marihnr 107
tovarna glasbil in harmonik 1*101 IUUI lUf
Kdor hoče
biti postrežen z dobrim blagom na) pride ali piše
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parhet, flanele, kambrik. rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
R. Miklauc »Pri Škofu"
Ljubljana, Lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih).
Obstoj tvrdke blizu 60 let
Trpežno usnje.
Kdor hoče res dobro obuti »vojo družino za zimo, in po nizki ceni, naj pride na VRHNIKO Št. 120
v trgovino ItfOnil MihoVPII kjer boste z usnjem k IVdllU IfllllCftU, lahko izbrali v novo povečani trgovini. - Ravno tam se kupujejo svinjske kože in vse kože divjačine.
Hajpopolneji1
STOEU/ER
Šivalni stroji
ca šivilja, krojače la čevljarje ter ca
vaak dom. Preden al nabavite •troj, oglejte ai to isredaott pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. ul. 6/1. BrtipllSai pouk. 15 latn* (u»tTO.
Halo!
Halo!
Znano je, da imamo na zalogi vedno sveže in tr-
Sežno blago po jako nizkih ccnah, Pozorl Kdor gi oče kupiti ZIMSKO BLAGO, potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje in drugo, naj si nabavi pri
staro znani C| It/NIH V ŠENT VIDU PRI trgovini wLI f llllV ji STIČNI. n
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali |e brezdvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisinal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4
Pozor! Polhove kožice. Pozor!
in vse druge kože od divjačin, kupujem za inozemstvo po najvišji ceni. Prepričajte ee v Vaše dobro, preden prodaste prekupcem svoje blago.
Cilitl Diiiolr krznar — LJUBLJANA, rlllp DliJaR šelenburgova ulica štev. 6.
DOL
obvezo in odprite vendar enkrat oči ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vam nudijo sinbo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 par in piSito takoj po ilu-strovani cenik 7. več tlboč slikami na veletrgovino n. stermcchi. Cei|e. Si. 19. v katerem najdete po čudovito nizkih cenah obleko, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, gramofone, britve, toaletne, modne, jeklene in galanterijske predmete. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja, ee zamenja ali vrne denar.
Friinfl nri mpni dosežete najnižje cene CUIIIU JJI I MICUI v manuiakturnem blagu.
Ravnokar dospelo v krasni izbiri zimsko blago: moški in ženski itoii, barhenti, flancla in drugo volneno blago. Posebno razkošna izbira v dubel-nih za moške suknje in suknjiče. Razuo drugo manufakturno blago Lepa izbira v ženskih, moških in otroških jopicah; krasne svilene rute in kravate. Špec izbira krasnih moških srajc, Vsled pravočasnega ugodnega nakupa so cene brez konkurence. Dalje velika izbira v kuhinjski cmajli-rani in litoemajlirani železni posodi, porcelanu, steklu, svetilkah itd. Steklo za okna, okovje ter druge potrebščine. Vedno sveže prvovrstno špecerijsko blago in moka po znižani ceni. Stalna zaloga splitskega in trboveljskega cementa. — Za cenj. nakup se najtopleje priporočam in jamčim za solidno postrežbo.
J. MENART, trgovec — DOMŽALE.
Mizarfa ne0ŽenieneSa" «tarejšega, samostol nilLUl JU nega, sposobnega in solidnega, ,1 išče. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudhe nji Bolnica, Koprivnica, Hrvatska.
BRINJE ' laško« istrsko »«» hrvaško*
• dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska c, 36,
Resnična tolažba ^V/ za bolne na živcih
jo moi ravnokar UiAli upi«! Tam no opisano mnog* dolgoletne izkušnjo o vzrokih, povstanku in r.diav-ljonju živčno bolnih. Pošljem vsakomur ta drav-stvoni ovangelij popolnoma Baatonj, če piie ponj na spodnji naslov.
Tisofli eabvalnio potrjujejo doslej odino doseženi vspoh neumornega skrbnega raetakavanja v blagor trpočega človežfva. Kdor »pada v
veliko armado živčno bolnih,
kdor trpi na raatresenosfci, strahonetnopti, *lab*m spominu, narvoznoHtnem glavobolu, pomanjkanju spanja, motenju v želodcu, preobčutljivosti, bolečinah ▼ udih, snloAni ali dolni tolonnf slabosti ali drugih podobnih bolezenskih pojavih.
8i mora naročiti mojo, tolažbo prinaisajočo knjižico!
Kdor jo bo probral pazljivo, bo dospel do pomiri -vslnoga prepričanja, da so io naSLa enostavna pot do zdravja m vesolja do življenja! No čakajte in pišite £»o danos!
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz 13. Abt. 7G0.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ul, 5.
Velika zaloga suknenega biagn za moške in ženske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači in šiviljo, pišite po vzorce.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠlČeVa cesta 10 Brzojav.. Gospobanka.
Kapital t-rt rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo--, vloge nad Din 25o,ooo.ooo --
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2%% voinc odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
J
Izdajatelj: Dr. Fraac Kulave«.
Urednik; Franc Zabrct.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cofc