St. 153 Mttu Ntfufl vMMjMi nniitiCHUprt«
v Trstu, v
1. lUHia 19291.
Posamezna Številka 2U cent«
Letnik L
reduitro: «Hea • •jtiljajo t«;	^ iJlli^ ,
»e ne iprejei»»)0, mi-M ■ ^|-g »	-i 4	A - JugO**
. Pece. — Lajtmk tislaŽriS fi&HMt. TUk	^	^
»	L 7.—, 3	pol' ta L t
t m upi— K- 11-51
Izhaja, UTzemii p<odfl)»k. ti
.Vmkega št 20, L nadstropja piema k ne sprejemajo
Proi. F
'taaia u n:ei«e L 7—, 3 um l^MO. pol Za inozemstvo ficteiao 5 Ur
DIN OST
PoMneznc fttovilka t Trata in okolici po 30 cmI — Oglati m računa>o v firolroiti ena kolona (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 not osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1«—, ogiaai denarnih uvodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oflaai naročnina ta reklamacije ae pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trato, trtica sv. Frančiika Aaiikaga itev. 20. L nad. — Taleion uredništva in uprave 11 -57
Ali to Itolila taSlstouska ali liberalna?
Kaj hočemo mi? VeHk* sWar: hoć^
da se Italijani odloč*>. Mmili so časi malih Italijanov, ki so km* tisoč mišljen,, vendar niso imeK nobenega. Mi smo prenesla boj na tako razčiščeno polje, da fe treba biti tu ali tam. Na kratko: hočemo državo po-fašistiti, da bo Italijan fašist, kakor je n. pr. katolik in Italijan ista stvar. Naši nasprotniki še niso uverjeni o tem neizbežnem.
Danes je fašizem stranka, je milica, je korporacija. To ne zadostuje: mora postati še nekaj več, mora postati način življenja. Italijani morajo biti Italijani fainzma, Italijani preporoda, Italijani lahnstrv*. Le taJto bomo pisali stran zgodovine in ne samo stran kronike. Kakšen bodi ta naerajživljenja? Pred vsem v pogumu, neustrase-nosti ljubezni do tveganja, v odporu proti pacifizmu. Vedno moramo biU pripravljeni — tako v osebnem kakor v življenju ukupnosti — za odbijanje vsega, kar je neukrotno. Ustvariti hočemo aavo generacijo. v kateri bo imel vsakdo -svojo določeno nalogo. Te sanje so ves visoke, vidim pa, da postopno postajajo resničnost Mi ne potajujemo prošlosti. Upoštevamo, da je liberalizem nekaj pomenil v zgodovini Italije, četudi «so bile liiberaine vlade, ki niso hotele Albanije, ki iriso hotele Tunizije, ki niso hotele Hi v Egipt, ki so se plašile pred tem, da bi zapustile ozemlje, na katerem so bile. KakiaJ pa je naša metoda? Naša parola je: absolutna, idealna in praktična intransigenca! Drugo geslo je: vso oblast fašizmu! Tisti, ki jim je usoda naložila vodstvo kake revolucije, so kakor generali, ki jim- je usoda naložila vodstvo vojne. Vojna je, ki je določila revolucijo, in iz revolucije izhasja vojna. Naš cilj je: imperfj! Imperij pa ni samo teritcrijalen, temveč more biti tudi paHtičen, gospodarski, duševen. Sicer pa se imperij ne ustvarja na &n mah. Kakor je Anglija le v presledkih dobila v roke ključe do imperija: Gibraltar, Malto, Ciper — tako moramo stremeti tudi mi po tem idealu. Odločno moramo opustiti vs© liberalno frazeologijo in liberalno duSevnost! Gesto torej ne more biti druge* nego: disciplina in zopet disciplina v notranjem, da borrao imeli nasproti inozemstvu graniten blok in enotno narodno voljo!
Tako je govoril gospod MussoLcni na velikem fašistovskem zborovanju dne 22. p. m. Pa ne samo na naslov svojih pristašev, marveč tudi na naslov nasprotnikov, vse opozicije, Beseda ni bila samo odločna, ampak tuda ja«na. Iz izvajamj ministrskega predsednika zveni na naslov opozicije
razločno: lasciate ogni speranza! Mi pof-deino dalje brez vaisr in preko vas! Morate pod koleno! Ura vaše dobe »je odbila za
ve ino.
Opozicija pa se je odzvala. Dne 27. L m. se je vršil v Rimu kongres liberalne stranke. Na to posvetovanje o »političnem položaju* so poslali svoje poslance trije bivši ministrski predsedniki: Gk>Htti, Sa.-landra in Orlando.
Giolitti sporoča, da vidi v liberalni stranki glavno nado za preporod dežele. Svoje mnenje o sedanjem političnem položaju je povedal že volilcem, ko se jim je predstavil v imenu liberalne stranke, pa tudi v zbornici. Prišel je v zbornico pred 43 leti in more ugotoviti, da je vedno zasledoval iste smernice in isledil isti zastavi. Uverjen je, da so liberalna načela v srcu večine Italijanov in da so tisti, ki so za sedaj vpisani, le generalni štab liberalne stranke. Potrebno je, da se vrste vpisanih v stranko pomnožijo, pred vsem pa je potrebno, da Se ne odjenja od temeljnih nače L Stranka ima tako staro in slavno zgodovino, tako stalno tradicijo, tako široko podlago v srcih Italijanov, da bi bila neodpustna napaka, če bi hoteli odjenjati z namenom, da bi imeli kakega vpisanca več.
Salandra obžaluje v svojem pismu, da se ne more udeležiti kongresa, izraža pa željo, da bi pridobival vedno več somi-šljeništva v naporu, da ise liberalna tradicija ohrani čvrsta, ker je program in zaščita politične civilizacije Italije.
Orlando je pisal: V našem osebnem živ ljenju, kakor tudi v razvoju narodov v stoletjih je tisto, kar je lahko dosegljivo, manj zaželjena; cilj pa, ki zahteva trpljenje, donaša več radosti tistemu, ki ga je dosegel. Tudi istrašna vojna in dopolnitev italijanske neodvisnosti sta stali žrtve trpljenja in krvi. In to, kar velja glede neodvisnosti in ujedinjenja, velja tudi glede tretje neprecenljive dobrine kulturnega naroda: glede svobode! V sedmih letih so velikanske politične sile, čeprav v navzkrižju med seboj, našle sfvojo saner v zanikanju načel liberalne države, naglasu-joč neprestano, da so ta načela umrla. Orlando omenja, kako se je že enkrat hotelo raniti bistvo enega najtemeljnejših med jvačeli liberalne modeme države — enotnost ljudstva -— z uvedbo proporcionalnega sistema, ki neizprosno žene k razrednemu zastopstvu. Zaključuje: »Solidaren z vami iv, boju. ki se poostruje vedno bolj, toda z neomajno vero v končno zmago, pošiljam pozdrav in voščilo kongresu stranke, ki se s ponosom priznava k nberalni ideji.*
Jasna in odločna je bila beseda gospoda Mussolinija, jasno in odločno pa govorijo tudi GiofHtti, Salandra in Orlando, stari in izkušeni državniki, parlamentarci in od-
Učn predstavniki idej, nasprotnih ki si jih udvaja ifanHHyrh vladavin* Mua-sotim napoveduje faifetovnko državo* z absolutno gotovostjo, Voditelji opozicij pa zmago dvojih idej * Mo gotovostjo. Kdo je boljši prerok, kdo vfctt	▼ bo-
dočnost?! Mi, Id	steanka, marveč
posebna narodna edmica, ono le opazovalci tega boja. Eno ietjo hočemo le izraziti. To namreč, de bt se — p* naj bo na krmilu ta alt ona politična emer — ustvarila harmonija med državno spravo m nje zakonodajo In pa potrebami ta pra-tudi
Liberalci, popolari in reforma parlamenta
RIM, 30. Tisk .se še vedno bavi s kongresom liberalne m pOpolarske stranke. Kongresu popolarske stranke javnoet ne posveča tolike i važnosti kakor kongretsu liberalcev, ker je stališče popolarov napram sedanjemu režimu vedno isto, i. j. stališče absolutne nepopustljivosti napram fašizmu; kongres ni mogel torej v bistvu prinesti ničesar novega. Kongreststi, okoli 500 po številu, so odobrili poročili De Gasperrja in Tupinija o delovanju vodstva stranke ter izrekli vodstvu popolno zaupanje. S tem ostaja popolaraka stranka zvesta dosedanji taktiki v boju zoper far šizem. Za odnošaje popolarov do dragih opozicijskih skupin v slučaju volitev je značilna izjava De Gasperija, da papo-larska stranka na pozna kompromisov, z dragimi strankami pri volitvah; popolar-ska stranka« ne bo sklepala kompromisov, ker hoče, da ostane med voJHci trdna misel, da je program popolarske stranke v polnem nasprotju s pro^amom socijalizma.
Večjo važnost polagajo v političnih krogih na kongres liberalne stranke, ki se je zaključil včeraj. Kongresa se je udeležilo veliko število uglednih politikov, državnikov, znanstvenikov in pisateljev. Na sklepe kongresa so pristali tudi 3 bivši ministrski predsedniki: Orlando, Salandra in Giolitti. Riccijeva resolucija, ki jo je sprejel kongres, je sestavljena v izredno ostrem tonu proti fasistorvskemu režimu. Pobija predvsem smernice fašistovske politike, ki jih je podal ministrski predsednik dne 3. januarja 1925. Ta politika iz-podjeda ugled Italije v inozemstvu in škoduje finančnemu sestavu države. Resolu cija nadalje obsoja načrte za reformo državne ustave, posebno pa reformo dosedanjega sistema narodnega predstavstva. Po tej reformi bodot del poslancev volili gospodarski sindikati, ki bi se pravno pri-
Tpart.
Vprašanje teh sindikatov tvori predmet polemik med opozicijskim in fašistovskim tiskom. Vladi prijazno časopisje hoče omiliti vtis, ki ga je napravila ta reforma na javnost. «11 Popoio d'Italia* pravi, da to ne bodo mkaki fašistovski gospodarski sindikati Ti sindikati se morajo šele ustanoviti. V nje so bodo vpisali profesajo-nisti le v svrho volitev, kakor se vpišejo danes v navadne volilne liste. Drugega namena ti sindikati ne bodo imeli; od vpisa v te sindikate ne <b& nikakor odvisno izvajanje poklica.
Itallia prevzala Jubaland
KISIMAJO, 30. Odstopitev, Jufcalanda se je izvršila včeraj in so bile v znamenje prevzetja te pokrajine razveš ene državne zastave v Kisimaio, Gobušnu, Serenti in v Burgabu. Visoki komisar za Jubaland se je izkrcal v Krsimaio, kjer je bil sprejet od častne straže 3. bataljona afriških strelcev «King Afrikan Riffes*. Za italijanskim visokim komisarjem je prispel še angleški komisar s svojim spremstvom.
Takoj po odpravi jenih formalnostih so angleške čete skupno z angleškim komisarjem zapustile odstopi o ozemlje.
MM pogajali led radikali is Mm
Spomenik kralju Petru Osvoboditelju
BEOGRAD, 30. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila posvečena proslavi spomina kralja Petra. Na dnevnem redu je bil namreč zakonski načrt, da se postavi kralju Petru Osvoboditelju spomenik.
Seji je predsedoval g. Trifkovič. Predsednik je takoj po otvoritvi podal besedo Ljubi Jovanoviču, predsedniku prinravljal-1 nega odbora za postavitev spomenuta je prečrtal poročilo odbora. Odbor je soglasno sklenil, da se postavi spomenik kralju Petru. Marko Gjuričič je kot namestnik ministrskega predsednika Pašića predlagal, naj zbornica odobri zakonski načrt. Nato je povzel besedo zopet Ljuba Jovanovič, ki je v lepem govoru poveličeval zasluge pokojnega kralja. V zbornici je zavladalo svečano razpoloženje, poslanci so vzklikali spominu Osvoboditelja Jugoslovenov. Skupščina je nato soglasno odobrila načrt za postavitev spomenika, nakar se je seja zaključila.
Prihodnja seja se bo (vršila šele v pon-deljek,, dne 6. julija. Nia dnevnem redu je razprava o obtožbi proti pravnemu ministru Lukiniču radi afere Thurn-Taxis.
Ob 17. uri se fe vršila seja finančnega odbora; odbor je razpravljal o dvanaj-stinah.
V političnih krogih vlada veliko zanimanje za predstoječa pogajanja med radikali m raudičevci. Zvečer se je mudil pri
Paiiču Srat« m- IMrfEarM v te) zadevi i stopnik Camarscecski,
Za njim je Pattć sprejet P«via Radića, ki I Devogue, holandski zastopnik Nescuny,
je zopet poaradoral_v zadevi pogajanj za j italijanski zastopnik comm. Alpe in luk-
......- - - ^^
sklenitev kcaficifa. Paiič fe rekel Radiću, semburški zastopnik Zaern. Nadalje da je odstcpil veo zadevo direktoriju, ka-1 govorila za Belgijo prof. Journey ii
francoski zastopnik H edin izjavil novinarjem, da namerava z
zrakoplovom «Zeppelm» raziskovati nepoznane pokrajine osrednje Azije. Sveo Hedm se raditega že pogaja z doktorjem
teremu je tudi dal potrebna navodila. j čehoslovaško R^ich. v« govorniki, ki so Prvi ofic^eint sestanek med raAkaii in| izvršili Številne ekskurzije po Poljski, so radičevd za sklenitev sporazuma se bo J naglašali, da je Poljska na poprišču indu-
in za Ecknerfem, List dostavlja, da se bodo mo-
la postal popolnoma na krmilu države
rrš3 jutri Položaj jafTfi Za enkrat os sedanja vladat Narodnega bloka. Med samostojnem demokrati vlada prepričanje, da bodo nx>gH mičevci stopiti v vlado le pod pogojem, da ostanejo v vladi tudi samostojni demokrati. To mnenje menda prevladuje tudi med vtčino radikalov*, tega mnenja ja baje tudi Paiič.
Ukrepi bolgarska vlade
Odstavitev otnejolk areskfh načelnikov radi malomarnosti v službi
SOFIJA, 30. Srezka načelnika v Pe-triču in ČisstendUu in dru^ uprafvni funk-cijonarjft so tati po nalogu notranjega mir nistrstva odstavljeni, ker so zanemarjali vladne odre<tt>e glede zaščite obmejnih krajev. Vlada je	obmejnim obla-
stim stroga navodila, da onemogočajo oboroženim tolpam prekoračenje meje. Listi pravijo, da tt vladni ukrepa jasno dokazujejo, da hoče bolgarska vlada gojiti prijateljske odnošaje a sosednimi državami.
Politični mttUfijl v MttMorDi
ki arvetrifsldm
BERLIN, 30. Davi sta izročfla novi ameriški podanik (k. Schurmann ter novi avstrijski podanik« bivši podkancelar Avstrije dr. Frank, svoje peverikse listine predsedniku repdbKke Hindenburgu. A-meriški poslanik je bil sprejet ob 11. uri, avstrijski pa ob 12.30.
Pri tej prifiki izmesijani nagovori so bili seveda bolj akademićni Ameriški poslanik je rekel, da sicer upošteva dejstvo, da Amerika ne sodeluje pri reševanju evropskih problemov, vendar pa da hoče z veseljem pozdraviti nemške predloge za medsebojni sporazum kot prvi korak k splošnemu miru in k gospodarski ozdravitvi sveta. Tudi Hindenburg je v svojem odgovoru omenil ta korak nemške vlade ter se zahvalil ameriškemu poslaniku, ki je hotel dati temu činu poseben poudarek.
Pri sprejemu avstrijskega poslanika je Hindenburg rekel, da. gleda nemški narod z bratskim očesom na sosednje in prijateljsko prebivalstvo ter poudaril, da se čutita prebivalstvi Avstrije in Nemčije zvezani kot brata po enotnosti srca in znanosti. Končal je z voščilom za proč vit ljudstev nemškega plemena.
Priprave sa Izpraznitev Ponuja
BERLIN, 30. Večerna izdaja lista «Tag» poroča iz Pariza« da se na Quaiju d'0rsay vršijo priprave za izpraiznitev Koelna in cone Poraja, katero omenja Dawe sovo poročilo. Odrejeno je že bilo, da se imajo zmanjšaš zaloge živil v Porurju in zaloge orožja.
4 miBjons prebivalcev v Berlinu
BERLIN, 30. Agencija «Ha vas* poroča, da šteje Berlin po zadnjem ljudskem štetju okoli 3,950.000 prebivalcev.
Kantonska revolacDoiiama vlado
zahteva mMmrtnlnn od velesil in odpoklic vojnih lad$
KANTON, 30. Kitajski komisar je po nalogu zunanjega nemška m civilnega guvernerja odposlal francoskemu in angleškemu konzulu v Kantonu spomenico, ki zahteva od angleškega zastopnika opra-vičbe in kaznovanje onih oficirjev, ki sto ukazali streljati na množico v Shamenu. Nadalje zahteva spomenica, da se odpokličejo iz Kuand Tunga vse vojne ladje in da plača Anglija primerno odškodnino za padle žrtve. Spomenica pripominja, da niso Francozi streljali prvi, temveč so otvorili ogenj šele tedaj, ko so začuli angleške strele.
Iz Hong Konga je prispel italijanski generalni konzul. Postojanke ob robu koncesij se utrjujejo. V Kantonu se pričakuje prihod indijskih oddelkov.
atrije in poljedelstva v zadnjih treh letih zelo napredovala.
Popoldne so si kongresisti ogledali vse-učiliščno knjižnico in stolno cerkev. Mestna občina jim je priredila zvečer svečan poslovilni banket.
Velike Izgube Rlffancev
v vojnih operacijah zadnjih dni
PARIZ, 30. Iz Rabata brzojavijajo, da je bil odločen uspeh, ki ga je 27. t. m. dosegla skupina francoskih čet v zgornji dolini Lebena, spo polnjen včeraj po podrobnih operacijah v okolici Bu HaBve. Z gube sovražnika so velike. Na bojišču je ostalo 300 mrtvih Rifancev.
Sveo Hedfn namerava raziskovati
osrednjo Azijo v zrakoplovu
BERLIN, 30. «Berl<mer Tageblatt* objavlja; da je švedski raziskovalec Stven bodo nudili ranjencem prvo pomoč.
rale premagati številne tež koče, posebno pa one, ki izvirajo iz klavzul vensaiUeske pogodbe, predno bo mogoče izvršiti ta načrt.	_
Potres v Kaliforniji
65 mrtvih in 100 ranjenih — Santa Barbara popolnoma porušena
NEW-YORK, 30. Vesti iz Los Angelesa pratvijo, da so sismografski aparati zaznamovali danes v okolici močne potresne sunke, ki so trajali nad 30 sekund. Meiito Santa Barbara je potres baje popolnctma poruši}. Prvi potresni sunki so bili zaznamovani danes ob 8.30. Središče potresa je bila Santa Barbara.
Southern Pacific Company poroča, da »ji rešilni oddelki do 10. ure predpoldne izkopali v Santa Barbara izpod ruševin 65 mrličev. Druga brzojavka iz Los Angelesa pravi, da znaša število ranjenih v Santa Barbara in okolici nad 100. Več poslopij je potres uničil. Na lice mesta je odšel vlak rdečega križa z zdravniki, ki
DNEVNE VEST
Novo poaojUo sovjetske vlade
MOSKVA, 30. Agencija Rosta objavlja: Vlada je ratificirala načrt za najetje no-k* j vega posojila v znesku 300 milijonov rub-!ljev, ki se uporabi za gospodarske sanacije dežele. Ljudski komisar za fi-mance Sokovnikov je izjavil, da sedanje stanje sovjetskih bank brez drugega dopušča najetje večjega posojila. Vlada namerava uporabiti posojilo v svrho dviganja poljedelstva, industrije in gradbe nekaterih železniških prog.
Elrt^rdlrija aa Elbrus
MOSKVA. 30. Planinska ekspedicija, ki je odpotovala pred nekaj dnevi iz Piati-kovska, je pričela' Že s plezanjem na Elbrus v Transkavkazip. Ekspedicija, katere <se udeležujejo tudi številni znanstveniki, namerava postaviti na vrhu Elbrusa (5642 metrov) metereoioško postajo.
a l
Tak glas prihaja od glasila bojevnikov «La Frootiera* v itirih poglavjih. V prvem pripoveduje, kako je ministrski predsednik Muaso-lini zavrnil poslanca Giunto. To poglavje je znano naši javnosti.
Zanimalo pa bo drugo poglavje, kjer pisec razpravlja o pozivu Mussolinija na naslov poslancev, naj, kadar govorijo o vnanji politiki, brzdajo svoj jezik! Glasilo bojevnikov odobruje ta poziv popolnoma, obžaluje pa, da se mu je izneveril — g. Mussolini sami S tem namreč, da je označil za lažnika in izdajico bivšega ministra za vnanje stvari, ministra torej, ki je v imenu kralja podpisal mednarodne pogodbe, .podpisane od vel&viasti. Kajti če se mož, ki je predstavljal Italijo in ki je v njenem imenu podpisal mednarodne pogodbe, obtožuje pred vsem svetom, da je izdajica in lažaiik, mora to — tako pravi «Frontiera — neugodno učinkovati ravno na tisto, kar se imenuje vnanja politika. Torej na polju, glede katerega naj bi bili poslanci — glasom poziva ministrskega predsednika — posebno previdni. Če se pod podpis italijanskega ministra v imenu Italije pritiska pečat izdajice in lažnika, pomeni to £e samo po sebi, da se pogodbam, ki nosijo ta podpis, odreka veljavnosti! To bi moral — naglaša glasilo bojevnikov — uvaževati tudi poslanec in ministrski predsednik Mussolini. Sicer pa fe «Fronitiera» zadovoljna, da je g. Mussolini tako imenitno potegnil za ušesa poslanca Giunto, ki prihaja sedaj s kritiko o vna-nji politiki, ker ne odgovarja njegovemu »levjemu pogumu». On bi hotel — pripominja rečeno glasilo sarkastično — napovedati vojno Jugoslaviji, potem Nemčiji, na to Franciji in slednjič Angliji, da bi zatem priredil kazensko ekspedicijo proti — luni!
v nadaljnih izvajanjih tega poglavja se bavi «Frontiera» z osebnimi kakovostmi poslanca Giunta. To pa nas ne zanima. Pripominjamo le, da «Frontiera» ugotavlja na podlagi dejstev, ki jih navaja, da mož ni tak junak, kakor se predstavlja, da pri reškem podjetju ni imel tistih zaslug, ki si jih sam prisvaja.
Posebno pa podčrtujemo izvajanja v tretjem poglavju z oziro<m na izjavo Mussoliniia, da vnanja polit ka ne sme zamenjavati z notran,o, kajti notranja politika da ima omejen delokrog, dočim se vnanja razteza na odnošaje z drugimi narodi in se mora zato izvajati s posebno previdnostjo in posebnimi ozlri. Ugotavljamo z zadoščenjem, da v svojem odgovoru na to izjavo prihaja «Frontiera» do istega zaključka, kakor smo ga že zabeležili tudi mi. V načelu se sicer strinja z Mussolmijem. Vprašuje pa: Kje je tista točna meja, kjer nehuje vnanja politika in se začenja notranja? Kot primer navaja, vprašanje framasonstva, 'ki se ozna-ča kot zgolj notranje, čeprav je v resnici v zvezi z ameriškimi in angleškimi finančnimi in bančnimi krogi.
So vp-rašanja — nadaljuje «Frontiera» — notranje politike, ki so po svoji naravi v tesnem spoju z vnanjo in ki se radi svojega posebnega značaja neposredno nanašajo na od nošaje z drugimi narodi. Mi na meji
Mednarodni
vo v
KRAKOV, 30. V sedežu poljedelskega društva za južno Poljsko se je danes zaključil mednarodni kongres za poljedelstvo. Nastopili so kot govorniki romunski za-
nadalju:e — imamo tak problemaki zahtev, od naše strani vso skrb in pažnjo. To je Vprašanj^ drugorodcev, ki je pomembno za odnošaje dobrega sosedstva t Jugoslavijo! «Frontiera» poziva tržaške fašiste, naj bodo le mirni in naj ne pozabljajo, da je interes Italije nad lokalnimi razdražljivostmi in nad anakronistično zvestobo do duševnosti, ki so jo zgodovina in dogodki prehiteli. Tržaški fašisti hočejo tudi sedaj uveljavljati iste načine, ki so bili primerni v letu 1914. «Frontiera» pa jih opozarja na besede Mussolinija: Onkraj Snežnika so Slovani in tvorna in dalekogledna politika jih ne more prezirati! Te besede g. Mussolinija v zvezi z ugotovitvijo v «Frontieri», da je vprašanje drugorodcev pomembno za odnošaje dobrega sosedstva z Jugoslavijo, so očitno priznanje, da sta notranja manjšinska in vnanja politika v medsebojni odvisnosti, da se torej — da rabimo besedo glasila bojevnikov — ne da potegniti točna in ravna črta med notranjo in vnanjo politiko. Razveseljivo ie, da je to spoznanje — sicer .počasi in polagoma — jelo prodirati tudi v italijanske kroge.
V četrtem poglavju svojih izvajanj se bavi «Frontiera» z besedami Mussolinija o »javnem mnenju*, ki da morejo — če prihajajo od odgovornih oseb — izzvati odzive v inozemstvu. Tri dni po oni seji zbornice je Mussolini na fašistovskem zborovanju omalovaževal javno mnenie s frazo o «tistem tajinstvenem božanstvu, ki mu pravijo «javno mnenje«, za katero se mi ne menimo ni malo, !s» strainHschiamo)».
«Frontiera» meni, da je Mussolini s temi svojimi besedami zašel v nasprotstvo s svojim lastn in priporočilom v zbornici, naj bodo premišljeni, previdni, umerjeni in naj pazijo na
'prezirati javnega mnenja, ne notranjega, ne vaanjega! Javno mnenje ni nikako «tajinstve-no božanstvo*, ni oblačič, ki se pojavlja na obzorju in izginja zopet. Javno mnenje ima gospodarsko in trgovsko veljavnost; pomeni zaupanje, spoštovanje, kredit. Vpliva na zakone valute in trgovine. Javno mnenje ureja tečaj lire, vpliva na trgovinsko bilanco. Javno mnenje ima tcurej svojo določeno pomembnost, ki more postopno določati usodo dežele. Noben vladni mož in v nobeni deželi ne more prezirati ta naravnost ogromni element za vrednost ali nevrednost države.
In zato je Mussolini — tako zaključuje glasilo bojevnikov — prav storil, da je pozival poslance, naj se brzdajo, dcajti lahkomišljeno izrečene fraze ne vplivajo ugodno za nas na javno mnenje drugih narodov. Zato mislimo tudi, da Mussolini ni potegni! za ušesa samo poslanca Giunta, marveč nekoliko tudi ministrskega predsedstva v njegovem svojstvu voditelja fašizma.» _
Madžarski monarhisti se pripravljalo
Iz Budimpešte poročajo o prvi veliki skupščini madžarskih legitimistov, ki se je vršila v dvorcu grofa Bačanji v Kcrmendu. Sestanek da je bil sklican na direktno zahtevo cesarice Zite, ki želi, da se legitimistično gibanje raztegne na najširše kroge ter da se povratek kralja Otona ne zahteva samo od neznatne skupine aristokratov, marveč tudi od širokih meščanskih krogov. Sestanka so se udeležili pripadniki najrazličnejših strank. Legitimisti hočejo izvesti najrazsežnejšo propagando na korist Otonove povrnitve ter prepričati narod o političnih in gospodarskih koristih, ki bi jih prinesel povratek Habsburžana. Na konferenci so sklenili, naj se vse Icg timistiČne sile koncentrirajo ter da se za idejo legitimistov popolnoma pridobi tud: vladna stranka.
Ko bi bili vsi ti madžarski aristokratje iskreni, ne bi govorili o koristih ljudstva, ker resnica je ta, da se jim delajo le spomini po nek-danfih egiptovskih polnih loncih, iz katerih so poljubno pijemali pod zaščito Habsburžanov, ko so bili priviligirani in absolutno gospodujoči sloj in edini izkoriščevalci vseh blagrov, ki jih je imela dežela ogrska. Tistih zanje blaženih časov bi se jim zahotelo zopet. Samo pozabljajo, da je bila med tistimi Časi in današnjimi dnevi svetovna vojna, da je ta postavila Madžarski sosede, ki si nikakor ne želiio ,Habsburžanov. Sebični in leni aristokrati bi hoteli izzvati nove velike mednarodne za-pletljaje, ki bi bili neizbežni, ako bi prišlo do resnih in dejanskih poizkusov za povratek Habsburgovcev. Kar potrebuje tudi madžarsko ljudstvo, je mir, da bo moglo z uspehom lečiti rane, ki mu jih je zasekala od Habsburgovcev vojna. V Budimpešti naj se ne varajo nikar: «kralj» Oton je daleč, blizu pa so sosedje, ki bodo znali braniti svojo kožo.
Drugi rushi pedagoški kongres v Pragi
V Pragi se bo vršil od 5.-12. julija drugi ruski pedagoški kongres, ki bo posvečen srednjim in osnovnim ruskim šolam v inozemstvu, tako i Prvi ruski pedagoški kongres v Pragi
-	se je
vršil v začetku 1. 1923. Na programu drugega takega kongresa se nahajajo važna vprašanja. Na konferenci bodo poročali o šolskih razmerah v sovjetski Rusiji, čitala se bodo predavanja o pedagoških vprašan ih, o novih snicr-nicah v amerišk h šolah, predočal se bo razvoj emigrantskih šol ;n njihov izgled v bodočnost, pretresala se bodo vprašanja izda>an;a ruskih učnih knjig v inozemstvu, storit: se imajo pripravna dela za redno vsakoletno prirejanje dnevov ruske kulture in slično. Da se delo kongresa olajša, se ustanovi vrsta komisij: -za uverovljenje pooblastil za programe, za izvenšolsko naobrazbo, organizacijski odbor, sekciia za splošna pedagoška vprašanja in komisija za financijelna vprašanja. Kongres se začne na slovesen način v nedeljo dne 5t julija ob 10. ur; predpoldne s slavnostnim govorom predsednika ruskega pedagoškega biroa. Na programu te seje so izvolitev predsed-ništva, poklon umrlim znanstvenim delavcem, potrditev pravil in odobritev programa. Istega dne popoldne se bo vršila seja, v kateri bodo delegati poročali o položaju ruskih emigrantskih šol v vseh deželah. Za ta kongres so že pripravljeni delegati iz Poljske, Jugoslavije, Nemčije, Francije, Bolgarske, Let ške, Litve, Finske m drugih držav, kjer obstojijo ruske pedagoške organizacije.
Se o barkovljanskih neposvečenih zvonovih
Barko vi janski župnik Don Salvadori je našel za potrebno ia umestno da objavi v laSkih listih, izjavo, da je on povsem nedolžen glede .... slovenskega napisa na novih zvonovih. 0$ je še le dva meseca v Barkovljah, medtem ko _	.	...	je bil veliki zvon, ki nosi inkriminirani napis,
svoje besede. Kdor je na čelu vlade, ne sme' naročen že pred devetimi meseci po posebnem
\
odboru Barkovijasov. Krivda pada torej na druge in njegovega pr«<kiika. Dalj« zagotavlja C. SaJvadori, da ni niti vedel in ne slutil, da eosi eden izmed zvonov poleg latinskega tudi doveaak« nap*. Izrecno nsgiaža, da mali zvon, iti g« je on naročil, ne nosi slovenskega napisa.
iz tegn *e pač jasno vidi, da g. Salvadori ni-kakor ne odobrava, da bi barkovljanski zvonovi nosili napi« v jeziku, ki ga govori večina prebrealetva. Mi smo v tem pogledu povsem drugačnega mnenja. Ljudstvo, ki je samo zbralo c Larove za zvonove domače cerkve, ima povsod in tudi v kalif pravico, da doda k «obligatnecnu» latinskemu napisu tudi n. pr. skromno prošnjo: «Kraljica rožnega venca, prosi za nas». Tega mnenja so tudi drugje v Italiji, saj je bilo čitati pred kratkim, da je v neki duhovni ji ob Nadiži posvetil videmski nadškof zvonove, ki so imeli poleg latinskega tudi slovenski napis.
Po vsem tem je torej zares čudno, da se je veieč. g. SaJvadori hitel opravičevat pred tržaško javnostjo, ne meneč se za to, katko mislijo o tem vprašanju lastni župljani.
V Trstu, dne 1. julija 1925,
—	ŠENTJAKOBSKA ČITALNICA ŠOLSKEGA DRUŠTVA pri Sv. Jakob« in mgialenaka podružnica istega društva javljata, da veseKca, ki bi se imela vršiti v nedeljo 5. t m. ns vrtu Gospodarskega društva «pri Tirolcu*, odpade, ker jo je ob last vo prepovedalo.
—Osebna vest. Gospod Emil Zorn, voditelj obrtne in ljudske šole v Soikanu, je imenovan za izpraševalca slovenskih učencev za vstop v nižjo realko v Vidmu.
Inženirska diploma. Dne 27. junija t. 1. je naš domačin g. Milan Mikuž iz Sv. Lucije končal svoje študije v Brnu in dobil diplomo strojnega inženirja. Novemu inženirju naše najprisrčnejše čestitke!
—	Pojasnijo Ivan Jajčič je dlje časa nabiral za obdaritev naipridnejsega učenca v naši šoli pri Sv. Jakobu. Hodil je z nabiralno polo tudi po deželi. V soboto pa se je mudil v Britofu po svojih zasebnih poslih. Tu pa so ga prijeli orožniki, ga osebno preiskali ter mu odvzeli nabiralno polo in denar. Še 1« po dolgem prerekanju. ko ie dokazal, da to pot ni nič nabiral, da je tu le po svojih zasebnih poslih, da je poprej nabrane prispevke že oddal na pristojno mesto frer da je pri njem najdeni denar njegova osebna last, so mu ga vrnili. Toliko v pojasnilo onim. ki so kaj darovali v gori omačeni namen.
—	Nalezljive bolezni v našem mestu. V Času od 20. 6. do 27. 6. 1925 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davita 3, škrlatica 8, trebušni legar 15, paratifus 2. Umrli sta dve' osebi na trebušnem legarju.
Šofer >e bil zaslišan na policijskem komisarja tu v ulici G. Brunner in potem začasno izpuičen. Zdi se pa, da mladenič ni kriv nesreče, ker je vozil — kakor so izjavili očividci — razmeroma soiaa in storil vse mogoče, da bi ne podrl dečka.
—	Drugo nesrečo je povzročil neznan avtomobil sinoči okoli 1& ure na trgu Ospedale, na vogalu ulice E. Tarabocchia. Podrl je kar tri osebe hkrati: 29-letnega težjdca Cosima Friuli, njegovo ljubimko Antonijo Facefain, oba stanujoča v ulici Linfe it. 570, in njuno 24etno hčerko Jole, ki jo je mati nosila v naročju. Ne meneč se za posledice nesreče, ki jo je bil deloma sam zakrivil — hotel je namreč prehiteti neki drug voz — jo je šofer naglo octkuril. Ponesrečenci so se zatekli v bližnjo bolnišnico, kjer so dobili potrebno pomoč. K sreči ni bil nihče hudo poškodovan; Friuli in Facchinova sta brla opraskana po rokah in nogah, mala Jole je pa knela veliko btunko na Čehi, ozdravljivo v dveh tednih. Vsi trije so bili prepuščeni domači oskrbi.
—	Slabo zdnmk, Včeraj zjutraj je bila prepeljana v mestno bolnišnico 22-letna šivilja Marija Mervm, hči vratarja pri tukajšnji prefekturi Deklica je doma, ho teč zavžiti neko zdravilo proti glavobolu, za-
tombolo v znesku 1000 lir. Zalo so pa Goričani zvečer hiteli zopet na telovadni trg, kjer so si na obeh «feriarjih» in a korjandoii preganjali slabo voljo, ker niso dobili tombole.
Pa naj kdo reče, da ai Ijofttao na svetu, zlasti pa v Gorici!
—	Pi imIui. V nedeljo dne 5. julija t. m. priredi «Dramatični krotek* v Prvačini v dvorani «Sokolske£a doma* veselico s sledečim sporedom: 1. Italijanska deklamacija, 2. Iga. Hladnik: Blejskemu jezeru, poje meian zbor Čitalnice, Domberg. 3. J. Aljaž: Zakipi duša, poje moški zbor iz Vogersksga. 4. Mešan zbor Ore ho vije poje: 5. A. Medved: «Na odru življenja«, drama.
Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo opreme odra, se vabijo vsi, de se ts prireditve gotovo udeleže.
—	Iz Gorjneskeče. Prometna sredstva so žile, ki vežejo različne kraje. 2e plemena na ma:hni stopnji kulture se jih poslužujejo. Z napredkom kulture napredujejo tudi prometala sredstva. To in še drogo o tem so nas učili nekdaj v šoli. Zato se ne moremo dovolj načuditi, da so po naših krajih nekatere ceste v tako slabem stanju. Ali ni menda tudi v interesu države, da še drže ceste v dobrem stanju?
Ko gremo od doma proti Šempolaju, oziroma proti Gabrovcu se nam, ko pridemo do druge
menjala steklenico in izpiU pomotoma par • .T":","	P™»m° Jo,«
parkov amonijaka- O^^TTs^ j fe^ CiŽZŽSZ&Z
anen-	__1Fl 4 , ... , j stva in ko je bila Um to cesta, lahko rečemo,
— Kotettarjeva nezgoda 15-letm cfijak; v takem, če ne v ie boljšem stanj«, kot je se-Milan Grzma, stanujoč v ulici Tor S. daj. Čemu pa plačujemo tako visoke davke. .Piero št. 4, je včeraj opoldne, ko je vozil ali mar ne tudi za vzdrževanje cest? Prosimo
IM ' — — ' -----------___iJ D__i _ ___1 " _ _ J_▼ "1__. fl— 1 ? V ?___* fttSfTI A H < lil S ■■! I>
ts kolesom proti Barkovljam, trčil v bližini z nekim drugim kolesarjem ter sr pri padcu zlomil levo roko. Dofoil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici.
Vesti z Goriškega
Iz urada Pol. dr. „Edinost" v Trsta
Franc Lapajne — Trst: Računski dvor (sekcija III. bis) javlja s svojim dopisom št. 17730, da je bil Vaš akt predan 20. junija t. 1. v nadaljnje uradovanje (Sezioaii Rksnite). Tu smo tudi še enkrat intervenirali, potrebno pa je, da pridete radi potrebnih informacij v naš urad.
_ Tajništvo.
Đruiftvene vesti
— S. D. «Ajdria». Danes odborova seja. Radi važnosti dnevnega reda se prosijo gg. odborniki, da se seje gotovo vsi udeležijo.
Iz tržaškega življenja
—	Naglica m nikoli dobre. 53-letni težak Fran Vestignani, stanujoč na trgu Cavana št. 2, se je včeraj opoldne peljal s tovornim avtomobilom čist Inice petroleja pri Sv. Soboti, kjer je zaposlen, po službenih opravkih v mesto; sedel ye skupaj, z nekim drugim težakom vrh sodov na priklopnem vozu. V ulici S. Mar-co, kjer je cesta zelo strma, se je težko nato-vorjeni avto nenadoma ustavil, menda ker ni mogel speljati, in pričel drčati nazaji Vestignani se je tega tako ustrašil, da je naglo skočil na tla, češ, da se rzogne morebitni nesreči. Toda zgodilo se je baš nasprotno; d očim se je avto kmalu potem ustavil, je Vestignani pri skoku padel tako nesrečno, da si je zlomil dve rebri, levo roko v zapestju in zadobU najjbrž tudi notranje poškodbe. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal ponesrečencu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stan/u v kirurgični oddelek.
—	Žrtve avtomobila. Sinoči okoli 18. ure se ie pripetila pred predorom Montuzza v ulici Si4vio Pellico grozna nesreča, ki bo najbrž za-števala mlado človeško žrtev. Ob omenjeni uri je »eki deček, ki je bil poznere spoznan za 8-letnega Marcela Zerovatz, stanuročega v ulici E. Toti št. 15, hotel preko ceste, in sicer ravno v hipu, ko je privozil iz predora zasebni avto št. 741597, ki ga je vodil 23-letni šofer Fran Bragar, stanujoč v ulici Istria št. 17. Radi močnega uličnega ropota deček ni zapazil avtomobila in tiudi ni slišal svarilnega trobljenja; le v zadnjem trenotku, ko je bil avto že čisto blizu, je naglo odskočil. Nesreča je hotela da se fe umak nI na isto stran, kamor je zavil tudi šofer, da se izogne nesreči. Tedaj je ljudem, ki so to videli, zastala kri v žilah. Dasi je šofer tako stisnil zavore, je deček prišel pod kolesa in obležal nezavesten. Šofer je takoj priskočil dečku na pomoč, ga položil v avto ter ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik ugotovil, da kna Zerovatz strto črepinjo, hudo pretresene možgane in najbrž lud; druge notranje poškodbe. Sprejeli so ga v zelo nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
— Proslava petstoletnice šenpeterske cerkve. V pondeljek, na praznik sv. Petra in Pavla se je vršila v Št. Petru pri Gorici izredna cerkvena slovesnost, ki pač ostane v neizbrisnem spominu vsem onim, ki so se je udeležili. Občina Št. Peter je praznovala na razvalinah svoje cerkve petstoletnico obstoja te ceikve. Baš radi tega pravimo, da je bila to izredna slovesnost, ki bo ostala vsem pričujočim v neizbrisnem spominu, ker je prijazni Št. Peter slavil v poaiieljek na grobu 6Voj'e cerkve petstoletnico njenega življenja.
Temu primeren pe bil tudi potek pondeljkove slovesnosti. Na razvaHnak cerkve j« bil postavljen oltar, pred katerim je domaći g. župnik ob veliki asistenci bral slovesno mašo, ki je bila obenem velika maša in pa tudi črna maša. med katero je lepo prepeval domaći cerkveni zbor. Na trgu, okoli cerkvenih razvalin je bila zbrana tisočglava množica, ki je s pobožno zbranostjo prisostvovala službi božji. Po dokončanih cerkvenih obredih se je uvrstila mogočna procesija, ki je ob prepevanju cerkvenega zbora in -ob zvokih goriškega godbe ne ga krožka obšla trg in bližnje ulice. Ob zahvalni pesmi so prišli marsikomu iz udeležencev na misel žalni plahni preroka Jeremije, k	-^Val porušenim Jeruzalemom.
Pri vseh bridkih mislih, ki so navdajale ude-lež tatt v o pogledu na razvaline in ob spominu na nekdanji ponosni šentpeterski božji hram, je bilo razpoloženje vseh vendarle svečan ostn o. Toda m onda se ni še nikdarjkakor v pondeljek, porodilo v vsakem iz udeležencev vprašanje: kedaj neki vstane zopet k novemu življenju porušeni božji hram? — Saj je večina porušenih cerkva na Goriškem že v^ostavlffe-na ali pa vsa; v stanu vzpostavitve, Šentpe-terci pa so primorani po sedmih letih miru praznovati petstoletnico svoje cerkve na njenih razvalinah. Zakaj neki se ne zganejo v to poklicani faktorji, da se bo čimprej razlegala v Št. Petru zahvalna pesem, ne na cerkvenih razvalinah, ampak v novem in ponosnem božjem hramu?!
—	ČSovtedEe žrtve poslednjih neurij*. Po sobotni nevihti je divjala v nedeljo predpoldne vnovič silna nevihta, ki je tudi povzročila obilo škode na polju in po vinogradih. Toda tazen znatnih materijalnih žrtev je zahtevalo poslednje neurje tudi človeške žrtve. V Šte-verjanu je udarila strela v hlev posestnika Mi-kluša, pri čemer je strašansko razmesarila 23-letnega Mikluša, da je bil fant na licu mesta mrtev. Kakor se govori, je zahtevala nevihta tudi v Kozini tri iloveSke žrtve, o katerih pa doslej še niso znane podrobnosti.
—	Potek praznikov ▼ Gorici. Radi neprestano kislega vremena niso mog}i GoriČani izkoristiti obeh praznikov z bližnjimi in daljnimi izleti na d«želo, zato\pa jim je takrat nudilo mesto obilo zabave.
V soboto se je vršil v «Trgovskem domu« koncert -Pevskega in glasbenega društva*, ki pa ni bil nič kaj preveč dobro obiskan. V nedeljo je lilo vse predpoldne, popoldne pa so imeli gojenci glasbene šole »Pevskega m glasbenega društva® posrečen in razmeroma dobro obiskan javni nastop v dvorani ^Trgovskega <doma», zvečer pa se je zbrala vsa zabave željna Gorica na telovadnem trgu, kjer je italijansko podporno društvo praznovalo 60-letnico svojega obstoja. Tam so se do pozne noči naslajali nad razkošnimi umetnimi ognji, velikim pev9ko-glasbenim koncertom in vrteli na dveh «brjarjih». V pondeljek popoldne se je vršila na Travniku tradicijonalna tombola, od katere so tisoči ljudi odšli z dolgim nosom, ker niso ničesar dobili, pač pa so bili zadovoljni z njenim izidom Dorotea Zanetti, Peter Leban, Kari Volpini in Primo Marcioni, ki so odnesli čin-kvino v znesku 500 lir, najbolj zadovoljen pa
nujne poprawe naših cest.
— Iz SsetogB pri Kosns. Društvo «Draga«! Prejelo si v nedeljo 28. t. m. kulturni krst! — Zavedaj se njega slavnostnega pomena! Ne samo dolžnost, ideal ti bodi, da nadaljuješ započeto naAogo. Le tako boš rešila svojo nalogo na polju, ki se ti nodi kot prosvetnemu društvu. Omenfeno nedeljo si nam pokazala s svoto prireditvijo, da stremiš kvišku, kajti ne zadovolfujei se s samim žzvotarjenjem. Nastopili so tvoji vneti člani s tremi enodejankami in sicer «Zakladr»f «Ld»ja v namiznem prtu» in tCodaa kupčija». — Da govorimo odkrito, bilo je vse dobro podano za začetnike, ki so bili prvič na odra, kot se nam je povedalo. Se-ve, da bi se dalo še mars&aj izpopolniti, kajti niti še tako popolna stvar ni najpopolnejša, ker strogemu očesu in ušesu ne akLa niti še tako mala vrzeL Dobili srno pa vtis, da so se IpotrudHi dfletanti an diletentinje, kajti opaziti je bilo njih stremtjenie, da zadostijo postavljeni ai nalogi. fVeobiirno M bilo, ako bi
pisateljevo samo, ki ae je nam Kranjcem poeebmo prikupil s prekrasno povestjo •Peter Pavel Glavar.. Kdor aa je radotval &taioč to zanimivo zgodbo, pa še ni bral «Vikarje Janeza», naj seže po njem; mnogotera* in lep užitek bo imel, ako bo &ial s pametjo in premišljevanjem, in ne bo mu žal malega znetaka za to knjigo,
Ko je «Plebanus Joaxmee» izšel prvič, fe izzval mnogo nasprotovanja in ostre a ne povsem pravične sodbe, tako da je neka knjigarna umaknila knjigo, ter se do sedaj ni več dofaiia. A pred kratkim jo je zopet dala na knjižni trg. Ker pa število izvodov prve izdaje ni več veliko, zaAo bodo rac& segli ljubitelji lepe knjige po tej drugi izdaji, zlasti zato, ker so v nji poslovenjene vse besede in stavki, ki so prej motili manj izobražene čitatelje.
Če povemo še to, da so amerikanski Slovenci nedavno ponatisnili I. izdajo, seveda ne da bi vprašali pisatelja, kar je znamenje, kako so visoko cenili to knjigo, menimo, da je to dovolj veHko priporočilo za II. izdajo. Torej segajte pridno po nji. Naroča se pri Tiskovnem društvu v Kranju in v vseh knjigarnah.
hodu belgijskega princa Karla. Iz Neapla »o oblasti odgovorile, da ni o stvari nič znanega. V enakem smislu je oc^^ovo. nI tudi oejg. koozul v Neapolju in policija je fežiprinca takoj aretirala. Pri zasliševanju je izpovedal, da je Belgijec in da se imenuje Otto Stephane. Je to oni Ottc Steptane &> Beney, ki je radi svojih sleparij v Belgiji, Franciji in Nemčiji obče-znana oseba.
To in ono
MALI OGLASI! Bj
AVTOMOBIL Puch, tip 8, 26 H. P. za tur.zem« šest prostorov, jako lep, v popolnem stan h, se proda po zmerni ceni. Pojasnila daje last-n*k Kletschka Trst, Via Gelsi 11. 891
TRGOVINA jestvin, sadja in zelenjave se proda radi bolezni. Rojan, via Apiari 12, Sker-
__8g7
SOBO s hrano iščem pri slovenski družini. Ponudbe pod «Pošten» na upravništvo. 888
MLEKAJtNA s prodajo zelenjave in sadja se odda takoj xa L 3500.—, radi družinah razmer. Via Media 31.	889
ČEVLJARSKI pomočnik s« išče. Via G. Boc-caccio 4, K. Batič.	890
Avanture Belgijca, ki se izdaja za bel-gjskega princa Karla. Pred par dnevi je izstopil v hotelu «Pompei» pri Neapolju eleganten gospod ter se predstavil kot
belgijski princ Kari. Hotelskemu ravna--------
telju je izjavil, da je prišel v južno Italijo ZABNICE. angleške ključavnice, ključi, orodje
BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.	64
v stvrho odpodčtka. Izbral si je najlepšo sobo v prvem nadstropju in je naročil ravnatelju, naj pripravi še troje sob za nje- KLAVIRJI, harmoniji, se kupijo. Ponudbe
za mizarje in mehanike, vijaki, žeblji itd. Zaloga železnine, via Filzi 17.	865
govo spremstvo, ki prispe v kratkem s prtljago v Neapolj. Hotelir se je čutil zelo počaščenega s tem visokim obiskom. Naprosil je ttsdž policijo, da poskrbi za primerno varstvo visokega gosta. Naslednje jutro je lažiprinc obiskal krajevne oblasti Govoril je prav lepo francoščino, angleščino in nemščino; le italijanščina mu je
(zadn a cena in znamka) m Tonello, Trst, via Sol it ari o 25/111.	852
PIANINO, s križaniani strunami, najfinejši mehanizem Renner, Sturttgart, se proda. Via Sol it ar io 25/III	853
BUKOVNA debla v vsaki množini in drva za kurivo kupim. Stenovič, Casella 504 Trst.
884
delala velike težave. Nafto je vstopil tudi
v stolno cerkev, kjer se je vršila poroka PRODA SE posestvo, obstoječe iz dveh h.š, mladih ljudi iz bogate družine. Kmalu sej	m	V ^ ^ nahaja trgovina.
. - ______ ______-_________* spoprijaznil s stariši ^vop^očence*, ki j ^^ ^^^ ^ A
se hoteli spuščati v presojo posameznih igral- j so ga povabili na gostije. Izgovarjal se je!---—__
cev in igraik, med katerimi js bilo opaziti do- spočetkoena, da nima časa; a končno se £DRAVILI5ČE-kopeli. Prodam lepo hišico, s kaj biserov za podeželske odre. Zadoe*trje naj j j« vendar le odzval povabilu. Pri mizi se pohištvom za L 4000.—. Naslov pri upravni-vam, vrli Sečani-Dragani naše eraeaje, d» so ; je obnašal zelo Lfubeznjivo, ker je to pač
brle vse tri igre podane na način, da so odnesli vsi prisotni povoljne vtise, kakor se aam je zagotavljalo z raznih strani. Naf ne pozabimo omeniti društvu «Draga*, da pričakujemo z nestrpnostjo njen novi n set op, ki bo seveda ob&rneji, kaj*i moči, ki jih imate na xazpoa4go, bi se dale pod dobri« in sprehrm vodstvom izučiti v taki meri, da bi lahko častno nastopile as vsakem podeželskem odru. Vrzel cele prireditve je bila le ena, ia ta ie petje. Zato saj to ob prihodnji priliki ne izostane s programa.
TRG ZGODNJEGA KROMPIRJA V GORICI
Radi slabega vremena al Se priSlo do pravega razmaha v trgovini. Vendar pa se fe posrečilo v soboto oddati na trg 6 vagonov blaga, ki je bđo po večni še precej lepo in tudi zdravo. Mokro vreme ovira izkopavanje krompirja, tako da ni mogoče zadostiti povpraševanja.
Kmetovalci se ie danes val ne zavedajo, da slabo blafto samo uniči ti* in ga spravi lahko na tako stopnjo, da blago sploh igabt ves kredit aa trga.
Cena je danes razmeroma mrka Izvoa-ničarjt v Gorici plačujejo kmetom krom-ptr po 48 do 50 ttr za 190 kg.
Zadružna cena Gospodarske zadruge v Vrtojbi ni ie objavljana, vendar je ie z* gotovljeno, da bo cena presegala ceno k-vozaičsrjev.
Kakor vse kaie, bo letos blago a« sploh zdravo. Motila bo miren potek trgovine le precepaja zakasnitev v letini Na svetovni trg prihaja ie bla*> iz Ho» laodske m tudi ^^ blago v uvoznih državah se ie Uiia soritvi.
Svetujemo našim . kmetovalcem, naj podvizajo z izoranjem in naj pazijo suho m lepo blago. Zadrega bo letos vajala strogo kontrolo nad kdor bo imel slabo prebrano in blago, bo prisiljen ga peljati zopet domov.
Gospodarska zadruga za gor. okoKcou
dolžnost vseh prinčev. Svojo sosedo pri mizi je zaprosil, naj mu daruje v spomin zlato zapestnico. Seveda je spravila ta prošnja mlado damo v veliko začudenje. Pri pojedini je lažiprinc napil novoporo-čencem in imel tako zanimiv govor, da so se vsi navdušili zanj.
Ob tej priliki se je seznanil ta 9lepax tudi z nekim poročnikom. Zahajal je ž njim na daljše sprehode in sploh v najimenitnejše kroge tamošnjih krajev. Ko se je princ včeraj porvm.il v svoj hotel, mu je izročil hotelir brzojavko z naslednjo vsebino: «Prosim Vašo Visokoct, da pridete jutri v Neapolj. Dufour*. Ta je bil namreč prinčev adjutant. Hotelskemu ravnatelju je princ povedal, da mora v Neapolj; prej pa si hoće ie ogledati stari Pompej in mesto, kjer se vršijo izkopavanja. Rarvinatelj, ki vodi izkopavanja starin pri Pompeju, je bil potom hotelirja ob-j veŠčen o prinčevem prihodu. Ker pa je! bil zelo oprezen in natančen, se je radi gotovosti obrnil na neapelske oblasti, da mu sporočijo, ako jim je kaj znano o pri-
štvu.
863
HIŠNA, vešča vseh hišnih del, s spričevali, «e išče za takoj. Via Milano 14-11.	864
KOL A RJI, vajenci, se iščejo. Via Antonio Cac-cia 5	866
K OTROKOM išče dobro vzgojeno zdravo dc-klico ugledna rodbina na deželi. Ponudb« pod "Dobra oskrba» na upravništvo 861
DMILA ZA BlftMO
po nizkih cenah dobite samo prt zlatarju
ALBERTU POVH-U
Via Mazzini 46 (06)
J:
Znanost h umetnost
(Vikar Janez).
— Plebanua
Spisal dr. Ivan Pregelj. H. izdaja. Založilo m natisnilo Tiskovno društvo v Kranju. Cen* 25 Dbl Ta knjiga je bila napovedana za Veliko noč, a tedaj ni mogla iziti radi razfičnab zaprek. Prš-
K Vino v ZUV9KU	XXX,	»uirfuljm	. . ,	_J, _ ._
je bil Goričan Rafael Furlani, ki je odnesel | poročajo jo sledeča dejstva: prvič že ime
Borana poroiila«
DEVIZE Amsterdam od 1030.— do 1180 — Belgija od 125 — do 127.—; Pari* 127.50 do 128.2.S London od 137 50 do 134.25 ;N«wYork od 28.40 do 28.70; Španija od 410.— do 420.— ; Švica od 550,— do 560.— • Atene od 49.— do 51.—; Berlin od 680.- do 700.— ; Bukarešt od 12.50 do 13.50: Praga od 84.— do 86.—: Ogrska od (».0390 do 0.0410; Dunaj od t.0400 do 0.0420; Zagreb od 49.40 do 49.9o.
VALUTA; Avstrijske kron« od 0.0395 do 0.0415 dinarji od 49.— do 49.75; dolarji od 28.30 do 28.80; novci po 20 frankov od 109.— do 112.— funt šter-
Ungod 137.-- do 138___
Benečfjske obveznice 68.—.
ZAHVALA,
kojom se najiskrenije zahvaljujemo svima, koji sučestvovahu našoj neizmjernoj boli, povodom teškog gubitka ljubljena mi supruga I oca«
Osobita zahvala mnogobrojnim darovateljima kita i vijenaca, kao i ostalima, koji otpratiše nezaboravnog nam pokojnika k viječnome počinku.
OPATIJA, dne 29. junija 1925.
(509)	Tugujuća obitelj:
IA&(,
ZGB0TEHHIČU1 AMBULflTORiJ
Dr. S. SAKLER E. CULIAT univ. med.	zobotehnih
TRST — Via Istituto 21 — TRST
od 9 do 12 in od 15 do 18 (499)
OPČINE — Restavracija Simonič V nedeljah od 9-18.	V četrtkih od 9-14
— ZADNJI MODERNI SISTEM -
Mlatilnice in ventilatorji, stiskalnice za grozdje, škropilniki in žveplalniki, mlini in stiskalnice za jabolka. 506
Ing. Righi & Vidovicfi
Trst - Via Sunita 8 (vogal Via Porporella)
ZA BIRMO
le edini vai urar in zlatar
Alojzij P@vh
na Piazza Garlbaldi it. 2 prvo nadstropje
(>>j)
PODLISTEK
V. J. KRI2AN0VSKA:	m
Mož preteklosti
Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk,
«Ko sem prišel v grad, sem se začudil, da mi ni Gkmuma prišla naproti kakor po navadi. Zelo sem se prestrašil in vznemiril, ko mi je oskrbnik povedal, da je Giovanna tisto noč, ko je Paolo odšel, postala žrtev poskusanega tatinskega vloma. Tat jo je hotel zadošrti, m ka je mislil, da je mrtva, jo je vrgel 9 skale nad jamo v globino. Po srečnem naključju se je dekličina obleka zapletla v veje drevesa, ki je rastlo v razpoki, in obvisela tam. Zjutraj jo je zagledal pastir, ko je šel spodaj mimo; naši sluge, ki 00 že iskali Giovanno, so jo z velikim naporom izvlekli iz prepada. Bila je v nezavesti in šele po več tirat je prišla k sebi; na vratu so se ji poznali od tiski prstov tatu. Oskrbnik je hotel poslati takoj k meni sla s poročilom o nesreči, toda Gkrvanna je to strogo prepovedala- Ne da bi jo vprašal za do-
voljenje, je oskrbnik pozval zdravnika in zdaj je deloma že ozdravela.
—	No po tistem groznem dogodku je postala sitfnora čudna: vedno leži, nič ne je in ves dan ne izpregovori besedice.
«Z nevoljo sem tudi zvedel, da niso ulovili roparja, ki se je predrznil priti tako blizu k dobro obgadanemu gradu. Pravili so, da so videli nekega potepuha v bližini; prosil je miloščine v samostanu, potem pa je izginil. Ves iz sebe po vsem, kar sem slišal, sem šel takoj k Giovanni. Ležala je na prenosljivi postelji in silno me je iznenadila izpre-memba njenega obraza.
•Izredno je shujšala, a prelestni, prej rožnati, sveži obrazek, je bil bled kakor vosek; velike oči so ji upadle in kakor da so ugasnile, a na prej smehljajočih se ustnah se je pojavila trda poteza m skoraj zloben izraz. Ko sem se globoko ganjen in pretresen nagnil k njej, me je nenadoma objela 1 obema rokama okoli vratu in zašepetala z glasom, k> ga je prekinjalo ihtenje.
—	Stric Ridolfo, zelo te imam rada, vedno si u bil kakor oče. Oh, ti ne veš, kako te imam rada!
—	Draga moja malčica, nikdar nisem dvomil o tvoji hčenovski ljubezni do mene, — sem odgovoril in
jo poljubil. — Zdaj se umiri, ne bova se več ločila in jaz te bom branil, da se taka nesreča ne pripeti več.
• Skušala se je nasmehniti, zagotavljajoč mi, da se sedaj nobenega ne boji, in rekla je, da bo vstala k obedu. Ko sem jo vprašal o dogodku, je odgovorila z vidno odvratnostjo poljubljajoč mi roko:
— Ne muči me, stric Ridolio, ne spominjaj me več tega strašnega doživljaja. Ne poznam razbojnika in tudi bi ga ne prepoznala, ker je bilo temno; šla k jami, ne da bi mislila na kakšno ne-
«Od tistega dne sem začel opažati, da se je vsakikrat, ko sem omenjal sinovo ime, globoko vznemirila. To odkritje me je presenetilo. Če bi jo Paolo ljubil, bi se bil rade volje odrekel njegovi ženitvi 3 princesinjo zaradi njune sreče. Ker se pa človek po navadi nadeja tega, kar si želi, sem se tudi jaz prepričal, da je mlada in da sčasoma pozabi na Paola,
«Toda prišlo je nekoć, da je Grovanna tako cslabela, da ni mogla več vstati. Silno vznemirjen sem že hotel podati v Firence po nekega znamenitega zdravnika, toda od kaštelana sem zvedel, da se «Giovanna je živela kakor piej, toda tajala se je v bližini Mootignosa naselil pred kratkim nena-je kakor vosek na solncu. Hotel sem jo odpeljati v Ysuden učenjak, ki je že izvršil nekaj čudovitih Ferrarot da bi jo razvedril, toda odločno me je za- ozdravljenj in da mu nista ne preteklost ne bodočnost vrnila:	tajna. Imenoval se je signor Felicio Luciani
—Tu mi je dobro. Ne peiilja} me nikamor, stne	-
Rkfcolfo, daj mi umreti v Montignosu.	.
c Nobeno prigovarjanje ni nič izdalo proti njenim sklepom. Tedaj se je prvič v meni rfmdil ram, da je Gsorvanna morebiti zaljublj«ia v Paola. Ko •«* ji začel	govoriti o podrobnostih ženitame, je
^^ poWed2aT na licih so ji pojavile brke £urla je Potem pa jt fe obrt« sadotnl eten izraz zlobe, mmeh* obupe in mračne
odločnosti*
m fe živel sam z dečkom, ki mu je stre gel, v majhnem, starem, napol porušenem gradu ter se je pečal e alkimija Poslal sem po signera Felkna in ta je rea prišel. Toda ko je pregledal Giorvanno, mi je rekelf ko sva bila sama:	_
— V tej mladi dama m bolno telo, ampak duša; poklicali ste me prepozno, zakaj duša je uničila teto. Izčrpani organizem nosi Že pečat smrti in po mojem mnenju ne bo živela več kakor dva ali tri tedne.