Jtev.46. Leto LXIV. V Ljubljani, 20. novembra 1924, Poštnina piacana v gotovini. Vse spise, v oceno podane knjige itd. je poMjati na sredniltvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravnlitvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-čilkanaka vi. 6/L Vse po-Uljatve je polUjati franko. Reklamacije so proste po-Mnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo UdruienJa Jugosl. Učiteljstva - Poverjenlitvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znala za neorganizirane 40 Din, za možem. 60 Din. Posamezna tt*K 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s člana rino že plačano naročnin« za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst j« plačati po Din 2'S0 od petii vrste. Inseratni davek pa sebej. Polt ček. ur. 11.197. Obsodba bivšega prosvetnega režima od učiteljstva v Hrvatski in Dalmaciji Učiteljsko društvo »Jedinstvo« za grad Zagreb i okoiicu, koje je uzevši na svojoj jesenskoj skupštini u Zagrebu 8. novembra 1924 u pretres nekoje prilike, pojave i dogodjaje u najnovijem našem staleškom životu, zaključilo povodom toga ovo: 1. 1. Posljednji postupci prema nekim dijeiovima učiteljstva, udruženo-ga u UJU, kod kojih su odiučivali slučajni političko-stranački momenti, a na moralnu i materijalnu štetu toga učiteljstva, kao i' na sigurnu štetu one idejne osnovice, na kojoj ovo učiteljstvo dje-luje u punoj saglasnosti s našim narod-no-državnim interesima, jesu teška uvre-da i napadaj na cjeiokupno udruženo ju-goslavensko učiteljstvo. Naročito se ne mogu ničim da opravdaju progoni naprednega učiteljstva v Sloveniji, kulmi-novani u smjenjivanju zaslužnega nacionalnega radnika Engelberta Oangla. 2. Nečuven je prosvjetni i nacijonal-no-politički škandal, da su u Glavni Prosvjetni Savjet naše domovine iz redova učiteljstva Hrvatske i Slavonije postavljena takva dva čovjeka, koji su oduvi-jek poznati kao opasni nacijonaini i kulturni separatisti, te kao najnepominjiviji protivnici današnje naše nacijonalne koncepcije i nacijonalnih svetinja. 3. U interesu našega narodnog i državnog ponosa, a da se zadovolji teško ugroženoj pravdi i stiša opravdano ogorčenje povrijedjenoga narodnoga uči" teljstva. zahtijeva se od Kr. Vlade, da iz Glavnoga Prosvjetnoga Savjeta odtnah ukloni elemente, razorne po našu narod-nu državotvornu školu i zamijeni ih lju-dima, koji su za taj poziv kvalifikovani stručnim i staleškim radom. te nacijo-nalno državotvornim djelovanjem. Ujedno se zahtijeva hitna reparacija svih nepravdi, koje su u najnovije vri-jeme nanesene udruženom učiteljstvu, naročito u Sloveniji. 4. Čini se, da Izvršna Uprava UJU nije upotrebila sva sredstva, da se ovi protukuiturni i protustaleški, a dobrim dijeiom i nacijonalno štetni dogadjaji spriječe, ili da se barem na vrijeme prikaži! javnosti u pravom svjetlu. 5. Sa žaljenjem se konstatuje, da u posljednje vrijeme pisanje glavnoga organa UJU »Narodne Prosvete« na mje-stima divergirá s onim osnovnim i svi-ma nama svetim načelima, na kojima je. pod vodstvom drugova iz naše presto-nice, i izgradjena organizacija Jugosla- . venskoga Učiteljstva. LISTEK. f Alojzij Račid. V starosti 78 let je preminul dne 14. novembra 1924 v Ljubljani upokojeni nadučitelj g. Alojzij Račič, ki je živel že svojih 15 let v Ljubljani. Pokojnik je oče tov. Božo Račiča. Eden tistih redkih bojevnikov je bil, ki ni iskal nikoli osebnih koristi. V svojem učiteljevanju je preživel tri ere. Kot mladega, muzikalno na-obraženega učitelja ga najdemo v dobi čitalnic v Kranju, kjer je vodil čitalnični pevski zbor. Od tam je šel v solnčno Vi" pavo. kjer je sodeloval zopet pri čitalnici in zboru. V Postojni je vodil petje in sodeloval v orkestru. V zreli moški dobi je prišel na Čatež pri Brežicah. Tam so ga angažirali sprva v brezbarvnem pevskem društvu, katero je kmalu jako dvignil. Slovenska samozavest je oživela in tedaj ga dobimo med dr. Razlagovimi prijatelji. Ko je vinogradništvo propadalo, se je z vso vnemo lotil zasajenja vinogradov po novem ameriškem načinu. Dan za dnem je po Cerini ali po Raziagovini urejeval in vodil delo prvih nasadov. V 90. letih je prišel v Boštanj ob Savi. kjer je trtna uš ravno dokončala svoje uni- Naročito ne može udruženo učiteljstvo. u velikoj svojoj večini, nikako da odobri, u tomu one momente, u kojima se makar i slučajno i s boljom namje-rom, skreče od ideje integralnoga narodnoga jedinstva. Svaki ovakav pokušaj dira i u temelje UJU. te vodi nemi-novno teškim i sudbonosnim potresima u velikom i nama svima prijeko potreb-nom našem Udruženju. 6. Zahtijeva se što prije saziv Glavnoga Odbora UJU, gdje da se dalja sta-leška politika Udruženja udesi tako, kako to odgovara principima, na kojima je Udruženje osnovano i prema kojim je radilo uvijek do sad. te kako je to stalna želja udruženoga učiteljstva. II. Osudjuje se i žigoše sramotni po-stupak nekih zagrebačkih učitelja, koji su Ministarstvu Prosvjete slaili opadač-ke anonimne denuncijacije protiv svojih drugova iz UJU te je Ministarstvo moralo da se od toga obrani posebnom okružnicom. Takim učiteljima nema m jesta ni u jednom čestitom društvu, kao ni u Školi. pa su oni jadno ruglo za čitav sta.ež i prosvjetu. III. Traži se od Ministarstva Prosvjete. da se prema zaključku IV. glavne skupštine u Dubrovniku u osnovne ško-le uvede tje esno vaspitanje isključivo u duhu .lugoslavenskoga Sokolstva, a za provedbu toga da se što prije obrazuje stručna anketa sokolsko>-učiteiljskift radnika. IV. U Zagrebu u osnovnim školama da se postave posebni učitelji sokolske gimnastike i pjevanja, jer to traže naci-jonalno-uzgojni interesi naročito u ovo-mu gradu. PROTUDRŽAVNI 1 RUŠILAČKI SISTEM BIVŠEG MINISTRA PROSVJETE. Splitska »Država« od 8. novembra t. 1. piše: Na drugom mjestu u ovoin listu doli osimo javnosti o protuzakonitom pen-zionisanju dvojice prosvetnih inspektora ove Oblasti gg. prof. Vida Petričeviča i Danila Petranoviča, od strane upokoje-nog črno žutog austrijskog režima koje je sprovadao ispovjednik kraljice Zite doslovno svome programu i Radičevoj komandi.' Bez obzira na posljedice, pače mi čekamo bivše Ministarstvo Prosvete da nas pozove na odgovornost, mi smo u mogučnosti da mu donesemo dokaze o nišilačkctn sistemu koje je ovo zloglasno čujoče delo. Na tisoče cepljenih trt je oddal iz lastne trtnice in vse nedelje in praznike oskrboval pouk o novem cepljenju. Njegovi učenci so šli celo v Istro cepit trtje in so si zaslužili lepega denarja. Okoli cerkve ie izpremenil zapuščeno pokopa.išče v krasen park, ki je bil dolga leta ponos boštanjske vasi. S pevskim zborom je priredil več koncertov v korist ubožne šolske mladine, da jo lahko obdaruje za Božič, kakor Schul-verein v Sevnici. S tem je odvračal slovensko deco potujčevanju. Hvaležni Boštanjčani so se mu zahvalili za njegovo delovanje s tem, da so ga izvolili za častnega občana. Iz Službenih podatkov pokojnega A. Račiča posnemamo, da se je šolal naj-preje na realki, potem v letih 1864. do 1866. na učiteljišču v Ljubljani. Obiskoval je kmetijski tečaj na Slapu v 1. 1883., ki ga je z uspehom abso.viral. Služboval je najprej v Šmartnein pri Kranju od oktobra 1866, od 1. 1872. v Vipavi, odkoder je bil leta 1874. premeščen v Postojno in nato leta 1876. v Čatež, od kjer je prišel leta 1892. v Boštanj. Krepkega na duhu in telesu so upokojili proti njegovi volji, ker je tako zahteval Kaltenegerjev miljenec v Krškem. Preseiivši se v Ljubljano je vsto- upokojeno Ministarstvo provadalo u pro-svjetnom sistemu za svoga kratkotraj-nog roka. Ono je prouzrokovalo toliko nezadovoljstva, nesredeiiosti i prave pustoši. da če se ovo spominjati s koljena na koljeno kao jedno proklestvo i kazna božja, koja nas je snašla u času kada se morao da obnovi preporod u ovoj zlo-pačenoj zemlji, nakon našeg oslobodenja ispod varvarskog jarma. Priznajem, naš je vapaj očajnički, ali i sredstva koja su se postepeno i stalno provadala protiv naših prosvetnih radnika, i u stanova, a koja su još imaia da se provedu. biia su takove naravi, da smo bili prinudeni sjetit se 1914. god. i u očaju zapitat, da li se ona nije povra-tila. Biče vremena i divana, a da mi predstavimo ovaj krvavi režim Ministarstva prosvete popa Korošca, koji ako nije bio skopčan sa prolijevanjem krvi i mrcvarenjem ličnosti, on je krvav i zlo-činački po naše prosvjetne prilike. On je za kratko vrijeme strmoglavio i upal-čio našu prosvjetu, da če se ova tek moči osoviti. ako još bude ljudi od srca i osječaja za našu ujedinjenu otadžbinu, pak da isprave ono što se porušilo i po-remetilo. Naročito ističemo kako je po-stradala naša osnovna škola. a bez ove nema daljeg napretka. Sistematski i po provadanom planu več od početka na-stupa zlosretnog biv. Ministarstva Prosvete, ovo je svaki pred.og Škol. Ode-lenja u Splitu pod Vel. Zupanom g. Dr. Perovičem odbijalo. Jedino — budinzgled rečeno — biilo je tačno brzo i velikodušno, kad se tičalo molbe za želje premje-štaja. namještaja i dopusta mladih učiteljica. Nasuprot pak kad se odnosilo na postavljanje upravitelja Muške Učiteljske škoiie u Šibeniku, koje je mjesto ostalo upražnjeno nakon umirovljenja veoma zaslužnog i neprežaljenog g. prof. Grgi-ča. Min. Prosvete popa Korošca postavlja prokazivača austrijske policije prof. Beloti upravnikom zavoda, ličnost koja je u Zadru za doba Austrije kao prof. srednje škole bez srama i stida tužiia —na Tudi v Dalmaciji so občutili kaj delajo klerikalcu če se jim da prosveto v roke. Splitska »Država« od 8. novembra t. 1. piše: Umi rovi je nje ob-1 a s n o g škol. nad z. za os n. n a-stavu g. Danila Petranoviča. Ministarstvo prosvete g. Korošca dok je još grcalo u smrtonosnom ropču, imenovalo je g. prof. Rabadana oblas. škol. nadz. za osn. nastavu otrag dva dana, pil v Matični pevski zbor. ki ga je izvolil tudi v odbor, kjer je opravljal razne funkcije. Pokojni Račič je bil muzikalno na-obražen človek in izboren ekonom. Deloval je tudi pri šentjakobskem gospodarskem društvu in mu bil tudi par let predsednik. Nazadnje pa mu je opešal korak, ki je zapustil za seboj kulturno-gospodarsko sled, vredno vsakega narodnega učitelja. Možu poštenjaku več-naja pamjai! Preostalim naše sožaije! Naglašanje slovenskega zvalnika. V sedanji slovenščini se zvalnik po Obliki ne razločuje od imenovalnika, pač pa često po naglasu. Ali se zvalnik tvori po določenih naglasnih pravilih, nam slovnica ne pojasnjuje; če hočemo taka pravila poiskati in ugotoviti, se moramo opreti na narodno govorico. Iskanje pravii. za tvoritev zvalnika v živi narodni govorici je navidezno težavno, v resnici pa enostavno. Ker se sedanji zvalnik od imenovalnika razločuje le po naglasu, se nam je ozirati samo na poudarek. Z njim je točno začrtana pot izsledovanju. vlastite učenike pored ostalog i zato, što su jedne večeri prisustvovali predavanju pok. prof. Skerliča. Naravno da ovaka bestialna ličnost nikako nije bila predložena od Školskog Odeljenja u Splitu; naprotiv u predlogu ovoga, bile su osobe najprije sposobne po svojoj spravi i praksi, a prstom nije se pazilo na partajsko opredjeljenje, jer nijedan od predloženih nije bio radikal, več su to osobe koje su bile dostojne da popune jedno takovo mjesto. Zaista s nama zajedno mora da propisti g. Arg. Grgič bivši upravitelj Učiteljske škole, kada promisli u kakove je naručaje spao taj zavod, kome je on bio posvetio svoje snage i sposobnosti. U eri ograničenili umova i hladnih srdaca u pokojnom Ministarstvu prosvete, da spomenemo za sada još i ove. Odluke koje su otuda sti-zale bile su giupave po svojoj sadržini, neznalačka po formi, a smiješne i kontradi-tortie po suštini. O zakonitosti i ne govorimo. P o v 1 a d i -valo se i štitlo nevaljalce. Problematične i protudržav-n e ličnosti slavile su svoj triurni. To je bio j e d a n p i r bez dušni k a. disciplinski pro-gonjenih razvratnika, sa be-stidnom surovošču i bezob-razbu, bez iskre pito m osti i potre bite civilizacije. Pito-mi ljudi na Prosvetnem OdS-ljenju imali su mnogo teško g okapanja i čerečenja sa naprositi m i neo d gojenim ličnosti m a i o to me mi smo sazna-li za čitave priče. Ovi neobuzda-ni elementi bi.i su drzoviti do krajnosti, neobuzdani i u svojim razllaganjima nasilni, a svi su se kao po dogovoru ispr-savali, kao važan faktor kod Ministra prosvete. Ovim naša torba nikako nije izpraž-njena. Bože zdravlja, trpljivosti i pam-čenja, još čemo se čuti i ogledati na megdan junačkome i bojištvu viteškome, pa kome obojci, a kome opanci! bez da riješi dosadašnjeg nadzornika g. Dan. Petranoviča. Pri končini života ovo se Ministarstvo sjetilo nezakonitosti kojom se za svoga kratkog života odlikovalo, pak je upozoreno. te je brže bolje ministar Korošec noču u srijedu ščito i skrito, otpo-slao depešii Velikom Zupanu, kojom na-govješta umirovljenje g. Petranoviča. Ovo bezakonje ima još i tu lošu stranu, V slovenščini je naglas ali poudarek po koiikosti dolg ali kratek, po_ kakovosti pa potisnjen ali potegnjen. Če samostalnike razvrstimo po teh naglasnih skupinah in se rmm pri tvoritvi zvalnika v posameznih skupinah pokaže skladnost, smo prišli na pravo pot. V ta namen vzemimo v naslednjem preiskovanju iz vsake naglasne skupine brez posebne izbire nekaj različno dolgih samostalnikov različnega spola in naglašenih na različnih zlogih, jim po narodni izreki določimo zvalnik. iz posledic preiskovanja pa postavimo nag'ašanju zvalnika pravila. Oglejmo si najprej skupino dolgo potisnjeno naglašenih samostalnikov ter jim določimo zvalnik. Za to si izberimo naslednje: duh, vran, grSd. gospod, tečaj, lekarnik, trebušek, vest, vas, ravan, žival, misel, prikazen, bolezen, nebo, zlato, bistvo, izkustvo, sejanje, osobje. če v teh besedah primerjamo zval-" nik imenovalniku. vidimo, da sta si oba sklona popolnoma enaka. Dolgo potisnjeno naglašeni samostalniki imajo torej zvalnik enak imenovafniku. Naglas pa nekateri samostalniki morejo imeti na različnih zlogih, n. pr. morje in morje, polje in polje itd. Umevno je, da pri teh besedah tudi zvaSnik more imeti obe obliki. Nasilja bivšega prosvetnega režima. Stran 2. »UČITELJSKI TOVARIŠ« dna 20. novembra i924. Štev. 46. što u telegramu nije naznačena odluka Kraljevog ukaza, pomoču koje jedino se umirovljuju ili smjenjuju ukazni činovni-ci. Ali ostavimo za sada to na stranu i pretpostavimo da je pop Korošec kod tolikih ukaza profurtimašio i ovo, jer bi inače odgovarao radi zloupotrebe vlasti, nego da ga samo upitamo, s kojih je razloga mogao da prokriuimčari ukaz o penzionisanju najprije g. prof. Vida Pe-tričeviča, obllas. škol. inspektora za split-sku Oblast i g. Dan. Petranoviča obl. šk. nadz. za osn. nastavu. Prvi još nema potpune godine života ta roka odredena za život, a drugi nema potpune godine službe. Stoga jed-no i drugo penzionisanje skroz je nezakonito, i nosi obilježje partajske osvete i mrske okrutnosti. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Vse tovariše(ice). ki se žele vpisati v našo učit. P. F. S., naj hite z vpisovanjem, ker se s 1. decembrom pristopnina zviša. Stari Člani pošljejo skupno z zneskom tudi članske izkaznice preteklega šolskega leta! — Višina pristopnine itd. starih in novih članov je bila natančno objavljena v »Učit.. Tovarišu«! Ponovno opozarjamo na pristop, da ne bo pozneje izgovorov! — Za učit. P. F. S. v Beli Krajini: S. Mrov-Ije. Črnomelj. Vestnik meščanskih šol. —c Zahvala. Ravnateljstvo meščanske šole v Tržiču se vsem darovalcem in častilcem najiskreneje zahvaljuje za njihovo naklonjenost revni deci in šolar-ski kuhinji. Znesek 2545.75 Din, dve vreči krompirja, ena vreča repe in 21 litrov fižolla pričajo o njihovi ljubezni do najpotrebnejših, ki jim bo gotovo s hvaležnostjo povrnjena. Za revne učence je šola letos kupila 125 knjig v vrednosti 3090 Din. Velika je bila potreba, zato še enkrat srčna hvala vsem darovalcem. Učiteljski pravnik. —§ Pravilnik za zaračunavanje na-turalnih stanovanj državnih uslužbencev. Vsa ministrstva so prejela na proučevanje projekt pravilnika glede določitve stanovanjske najemnine za one uslužbence, ki imajo stanovanja od države ali samoupravnih edinic. Ta pravilnik je potreben z ozirom na člen 251. zakona o državnih uslužbencih. —§ Državni uradniki oproščeni občinskih doklad. G.asom odloka generalne direkcije neposrednih davkov so vsi državni uslužbenci v smislu člena 127. uradniškega zakona oproščeni samo od onih občinskih in samoupravnih doklad, ki se neposredno tičejo plače. Vse ostale doklade pa morajo plačevati. —§ Razveseljiva vest za upokojence s polnimi službenimi leti do 1. septem-bru 1923. Državni uslužbenci, ki so bili reducirani odnosno upokojeni s polnimi siiužbenimi leti, ko je bil v veljavi že novi uradniški zakon z dne 31. julija 1923, imajo pravico do pokojnine po no« vem zakonu. V nekem konkretnem primeru je priznalo ministrstvo za krnetij- Sedaj pa vzemimo skupino dolgo potegnjeno naglašenih samostalnikov in vsakemu imenovalniku pristavimo zval-nik, n. pr. zidar, zidar; uljnjak, uljnjak; Janez, Janez; grčšnik, grešnik; praznik, praznik; ščinkavec, ščinkavec! pičev-nik, pičevnik; gospa, gospa; žčna, žč-na; brčza, breza; hrabrost, hrabrost; jagodica, jagodica; rebro, rebro; stojalo, stojalo; lakomstvo, lakomstvo, pč-stovanje, pestovanje. Tudi v tej skupini vidimo rednost, zakonitost. Vseskozi je poudarek ostal na zlogu, naglasšenem v imenovalniku, vseskozi se je pa izpremenil v potisnjenega. Dolgo potegnjeno naglašeni samostalniki obdrže v zvalniku naglas na istem zlogu, a ga izpremene v potisnjenega. Za primer samostalnikov, kratko naglašenih na zadnjem zlogu, vzemimo naslednje in jim dodenimo zvalnike: . a) brat, brat; miš, miš; nit, nit; dno, dno; — b) Smole, Smole; glavan, glavan; igla, igla; sukno, sukno; jajce, jajce; počasne, počasne; gobezdan, gobezdan; golobič, golobic; — c) Triglav, Triglav; prihod, prihod; licemer, llcemer; dolgo-kr&k, dčlgokrak; vremenokaz, vremeno-kaz; premogokčp, premogokop, kame-nokr6č, kamenokreč; — č) suhokraj^n; suhokr&jan; strmogorjan, strmčgorjan. Ove dvije ličnosti pripadaju radikal-noj stranci. aili moramo priznati, da su toliko bili savjesni činovnici sa mnogo skrupola i opreznosti, da su čak nasto-jali da liječe zabilude Ministarstva i da svojom sposobnošču ispravljaju onaj kaos u našim prosvjetnim odnosima koji je nastao, nakon što je na upropaščene naše preosvjete uzeo u ruke klerikalni ministar. Aili oni su zato imali i iedan grijeh pred g. Korošcem, prvo zato što su kako rekosmo radikali, a drugo što u slijepoj poslušnosti prema bezakonju jednog ža-losnog i natražnjačkog ministra, nikako po svome mentalitetu nisu smatrali da je to svojstvo karaktera i gradanske vrline ljudi koji su na jednom odgovornom i istaknutom položaju. stvo in vode uradniku s polnimi službenimi leti, ki je bil upokojen z drugimi reduciranimi uradniki, pokojnino po novih predpisih. Proti tej odločbi ministrstva je vložila glavna kontrola tožbo na državni svet, ki je izda; sledečo razsodbo z dne 8. oktobra t. 1., br. 31.581; »Ker je X. Y. izpolnil zakonito število službenih let, mu pripada pokojnina po zakonu o činovnikih in ostalih državnih uslužbencih po izrecnem predpisu člena 239. II. odstavek. Ne more se odobriti trditev glavne kontrole, da dotičnik ni preveden in da mu zbog tega v smislu člena 243. istega zakona pripada pokojnina po do takrat za njega veljavnem zakonu. Niti člen 239., niti kateri drugi člen imenovanega zakona ne postav.ja pogoja, da bi morali biti uradniki, ki so dovršili zakonito število službenih let, prevedeni, upokojeni pa. da bi dobiti penzijo po novem zakonu. Komisije, določene po členu 226. omenjenega zakona niso bile dollžne ukrepati o uslužbencih, navedenih v drugem stavku II. dela člena 239. Te komisije so imele skilepati, kateri državni us.užbetici se še nadalje obdrže v službi in prevedo po novem zakonu. To so torej uslužbenci, ki so sposobni za službo in katere so tudi morali prevesti. Med tem pa niso bili usluž" benci, katere je smatrala komisija za nepotrebne ali nesposobne za državno s.užbo. prevedeni in ž njimi se je dalje postopalo po členu 243., odnosno 239. imenovanega zakona. Komisije bi torej morale, držeč se zakonskih predpisov, imeti v vidu samo te dve skupini uslužbencev, med katere pa ne spadajo oni iz drugega dela. fl. odstavka člena 239., ■ker določa sam zakon zanje izjemo. Na podlagi tu omenjenega in na temelju člena 17. in 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, je četrto odde-lenje državnega sveta razsodilo: da se zavrne tožba glavne kontrole.« Splošne vesti. — Z ozirom na časopisna poročila slovenskih listov v zadevi predsedovanja Milutina Stankoviča, predsednika UJU, političnemu shodu v Beogradu in dogodkov na tem shodu, moramo izjaviti, da vodstvo Pov. UJU Ljubljana še ni sklepalo o zadevi, kakor moramo izreči, da smo se čudili z ozirom na poročilo »Narodne Prosvete«, kako more g. Milutinu Stankoviču, ki mu priznavamo velike zasluge za UJU in ga visoko spoštujemo V teh primerih se nam kaže razloček od prejšnjih in navidezna nezakonitost v poudarjanju. Naglas je ostal le tam na zlogu, ki je naglašen v imenovalniku, če se ni mogel premekniti (torej v enozložnica'h), pri vseh drugih samostalnikih je preskočil nazaj, na prvi pogled neredno; če pa samostalnike razvrstimo v skupine, se nam zopet jasno pokaže zakonitost v nagtlašanju. Na končnici kratko naglašeni samostalniki so enostavni ali sestavljeni. Enostavni samostalniki so: a) enozložni in b) večzložni; sestavljeni pa imajo c) enozlložno ali pa č) večzložno glavno besedo. Enozložnim samostalnikom se naglas ne more premekniti, večzložnim enostavnim pa prestopi z zadnjega zloga na predzadnjega. Pri sestavljenih samostalnikih z enozložno gllavno besedo preskoči poudarek z glavne na določilno besedo, in sicer na navadni naglasni zlog, dočim pri samostalnikih z večzložno gllavno besedo ostane na tej in prestopi le na predzadnji zlog; ti samostalniki so torej enaki večzložnim enostavnim. Samostalniki, kratko naglašeni pred zadnjim zlogom, kakor bčzeg, ččber, stčza, megla itd., imajo tudi prvotni poudarek na končnici in tvorijo zvalnik, kakor je bili o baš povedano, zato spa- kot predsednika UJU, služiti ta njegov položaj za zadevo, ki jo moramo smatrati edinole za njegovo osebno. — Kmetijski pouk. Tovariš M. Verk pravilno razpravlja v zadnjih številkah našega glasila o nekaterih načelnih vprašanjih kmetijskega pouka. Dostavljam k njegovim izvajanjem najvažnejša smernico: razmišljati je, da se osnovne šole oskrbijo s primernimi posestvi. L.e nazorno poučevanje kmetijstva nam bo prineslo ugled in dvignilo naš si.an na isto stopnjo, kjer bi moral biti. Ako bo demo svoje ideje zamogli dejanski ponazoriti, bomo koristili stvari in uveljavili učiteljstvo, kakor se uveljavlja duhovščina s svojim ekonomijami. Sporedno k temu je osnovati kmetijske nadaljevalne šole, v katerih bo učiteljstvo osnovnih šol vzgoje v alo Šolfodraslo mladino v strokovnem oziru. To je mogoče učuiltl z naiodbo. iz agrarne reforme pa se naj dodelijo šolam zemljišča, gozdovi, vinogradi in eno najvažnejših vprašanj bi bilo moči udejstviti M. W. — Preklicana potujčevalna naredba. Minister Pribičevič je preklical naredbo svojega predhodnika dr. Antona Korošca. s katero se otrokom slovanske narodnosti v Vojvodini dopušča vpis v katerokoli tamošnjo šoio, kakor to določijo starši. Naredba je imela posledico, da se je zelo zmanjšalo števLo učencev v onih šoiah, v katerih je državni jezik tudi učni jezik, ker so se otroci večinoma vpisali v nemške šole. — Matični list. Po sedaj veljavni odredbi mora šolsko vodstvo poslati ob preselitvi učenca novemu vodstvu ue-pis matičnega lista, original pa ostane na šoli. Jako mično de^o bodo imeli upravitelji tedaj, ako se preseli učenec v osmem ietu šolske obveznosti, ko bo treba prepisati rede sedmih let. In to za i ako sijajno nagrado za upraviteijs'.voi i o prepisovanje pa je popolnoma odveč. Cemu neki bo rabho vodstvo original matičnega lista učenca, ki se je preselil iz dotičnega kraja? Ako bo učenec pozneje iskal odpustnico, mu jo izstavi ono vodstvo, kjer je učenec bil nazadnje. Če mu torej original in čemu pošiljati prepis? Kakšen kup nepotrebnih matičnih listov* otrok, ki so se preselili iz dotičnega kraja pa se bo nabralo v teku let! Ob preselitvi raj se odpošlje original pa ne bo nepotrebnega pisanja. Tudi »Selitveno naznanilo« lahko odpade, ker so vsi podatki v matičnem listu. — Na naših srednjih šoiah. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se zaključi prvo tromesečje na gimnazijah 30. novembra, drugo pa 28. februarja 1925. — Odredbe glede obiska telovadnih društev. Marijinih kongregacij in pouka v prvih dveh razredih srednjih šol. Na osnovi člena 16. ustave, ki se v 5. odstavku giasi: »Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti,« in ker nekateri učenci zahajajo v telovadno - športska društva in organizacije na separatističnih plemenskih in verskih osnovih, ki vztrajajo na stališču proti narodnemu in državnemu edinstvu, je prosvetni minister Svetozar Pribičevič pod pretnjo najstrožjega izvajanja disciplinarnih predpisov odredili, da se učenci državnih in dajo obenem v prejšnjo skupino in se nam ni treba z njimi posebe baviti. Kolikostno se poudarek v zvalniku ne izpreminja. S tem bi bilo opazovanje končano. Opazili smo tole: Zvalnik je klic, poziv. Pri pozivu hočemo takoj v začetku na nekaj opozoriti, zato poudarek stavimo na začetek. Tudi v zvalniku stremi poudarek proti začetku besede. Dolgo naglašeni zlogi pa naglasa ne pustijo s sebe, ampak ga drže na sebi; na njih se more premakniti le z druge polovice samoglasnika nia prvo. Dolgo potisnjeni naglašeni zlogi imajo poudarjeno prvo polovico samoglasnika, zato se naglas na njih ne more geniti in zato imajo dolgo potisnjeni naglašeni samostalniki zvalnik enak imenovalniku. Dolgo potegnjeni naglašeni zlogi imajo poudarjeno drugo polovico samoglasnika. Na njih se naglas lahko premakne na prvo polovico, in to se v zvalniku tudi zgodi, zato dobe dolgo potegnjeno naglašeni samostalniki v zvalniku potisnjen poudarek na istem zlogu. Kratko naglašeni zSogi nimajo toliko moči. da bi v zvalniku naglas obdržali na sebi, zanedeljek, dne 24. novembra 1924 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radomljah. Poleg obi" čajnih točk je na dnevnem redu poročilo tovariša Šmajdeka o učiteljski samopomoči. Glede skupnega kosila se je do 22. novembra 1924 javiti šolskemu upravitelju Antonu Krištofu v Radomljah. Udeležba strogo obvezna! Točno pol ure pred pričetkom zborovanja se isto-tam vrši odborova seja. katere naj se odborniki zanesljivo udeleže. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ ima na praznik dne 8. decembra 1924 ob poludeseti uri v šo.i na Zidanem mostu svoje glavno zborovanje. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Letno poročilo a) tajnikovo, b) biagajnikovo. 3. Volitev odbora. 4. Volitev dveh pre-gledovalcev društvenih računov. 5. Določitev društvenine (proračun) za novo društveno leto. 6. Predavanje tovariša Vitka Jurko. 7. Slučajnosti. Tovarišice, tovariši! Zavedajte se svojih dolžnosti tudi napram svoji stanovski organizaciji, ki ne pozna privilegirancev, pač pa geslo »enake dolžnosti — enake pravice«-. Polnoštevilne udeležbe se zato nadeja odbor. Poročila: + SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 2. oktobra 1924 na Gomilskem. Od 33 članov je bilo prisotnih samo 12, a to radi skrajno s.aibega in deževnega vremena, vsi drugi so se opravičili. Po običajnem pozdravu tov. predsednika se je zapisnik zadnjega zborovanja prečital Dopisi: Nato je tov. predsednik prečital došle dopise, in sicer Brzojavko Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra s srčno zahvalo za izjavo vdanosti, katera brzojavka se je poslala Njeg. Vel. kralju Aleksandru o priliki 50-letnice društva. Glede »Učiteljskega zdravilišča« v Rogaški Slatini, oziroma pristopa društva ali posameznikov kot člana k zadrugi, se za enkrat ni moglo sklepati in pride pri prihodnjem zborovanju ponovno na dnevni red. Društvo pa pristopi kot član k »Podpornemu društvu učiteljskega naraščaja«. Radi upokojitve vladnega svetnika in višjega šolskega nadzornika Engel-berta Ganglai se je vposlala na ministrskega predsednika g. Davidoviča brzojavka z zahtevo, da odstopi od te namere. Tovariš predsednik prečita nato poslovilni pismi tovarišev Rad. Mejovška in Simona Goriška, ki sta odšla iz našega okraja, in sicer prvi k mariborskemu, a drugi h kočevskemu učiteljskemu društvu. Poročila: O pokrajinski skupščini v Krškem nam je podal poročilo tovariš predsednik Zdolšek. ki je ob zaključku povdarjal velik pomen skupščin ter izrazil željo, da bi se naj skupščine vsako leto udeležilo več tovarišev in tovarišic. O glavni skupščini v Dubrovniku nam je poročala tovarišica gdč Ahtikova, Tudi ona se je priklopila želji tov. predsednika, da naj bi se glavne skupščine udeežilo več članov vsakega društva. Za svoje izvrstno poročilo je žela splošno odobravanje in predsednikovo zahvalo. Predlogi: UJU naj se zavzame za nas, da dobimo brezplačno vožnjo po vseh železnicah v času počitnic., kakor imajo v Uniji in drugih naprednih državah v svrho spo-znave domovine. Sledilo je še nekaj lokalnih internih predlogov in zadev. + ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 4 oktobra t. 1. v Rogaški Slatini. Od 67 članov navzočih 42 ter 4 gostje. Predsednik tov. Šumer se spominja smrti vrlega tov. J. Dimnika ter težkih časov, katere preživalja zavedno učiteiijstvo. Minila pa bode tudi ta preizkušnja, kdor se je boji, naj gre, nihče ne bo žaloval za njim. Zapisnik zadnjega zborovanja se odobri potem, ko je tov. Volavšek dobil zahtevano pojasnilo. O državni skupščini v Dubrovniku je poročala tov. Jegličeva. Skrbno sestavljeno poročilo je prevejala stanovska navdušenost, nudila pa je tudi obilo zanimive snovi za zemljepisni pouk in nacionalno vzgojo. V referatu »Temeljno vzgojno načelo« je tov. Verk razmotrival. v koliko se naj na polju vzgoje dosedanje izkušnje izpopolnijo z najnovejšimi pridobitvami psihoanalize. Pri slučajnostih je bila sprejeta soglasno protestna resolucija. Pedagoške in šolske drobtine, X Slovenska šola v Clevelandu. V tekočem šolskem letu se je vpisalo v slovensko župno šolo pri sv. Lovrencu v Clevelandu 690 otrok. Zaenkrat manjka prostora za toliko učencev in se morajo otroci menjavati, da hodijo le po pol dneva v šolo V kratkem pa urede še štiri šolske sobe. tako da se bo lahko vršil reden pouk. X Učiteljski dom v Šabcu. Učitelji podrinske prosvetne oblasti so sklenLi da si zgradijo v Šabcu svoj dom. Pristopite k «Jugoslovanski Matici"! Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Naš denarni zavod. Geslo i Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica In posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 31. okt. 1924 Din 585.345*70. Hranilne vloge se obrestujejo po 5 °/0, proti polletni odpovedi pa po 7 %. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od './»o. do 1 -26. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 4 Din se ne odgovarja. SaSBBBSBflBBlBBBBBSBB&BBSBBBVBBBB „^aaaaa iiaikiai »s)x «s« |>'*3z«a B3BB &SSB *«s Ne pozabite naročiti «¿a brezplačni album BB Si _ I ag a a ¡*a m rj