ZfS. Sttvilka.
I L]iM]ul, f tttFtrt. Zl. oktobra 1912,
XLV. lelo.

.Slovenski Narod" vclja: v Ljubljani na dom dostavljen:                           v upravništvu prejeman: telo lcto.......K 24 —           ćelo leto.......K 22-— pol leta   .   A......   12—           pol leta........   11 — Četrt leta     -f ^. \ *...    „    6-—           četrt leta     .   .   . < . *.'.    .    5-50 na mesec    • ?•*.   . "-*.    .    2*—           na mesec    ....'.,.    1-90
Dopisi naj se frankirajo.    Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo:   KnaflOTa mlica ŠL 5 (v pritličju) levo, telefon *L 34.
Izhaja wsak dan zvećer iivzcmći nedelje in praznike.
Inserati   veljajo:   peterostopna   petit   vrsta za enkrat  po   14 vin.,   za   civakrat po
12 vin., za trikrat aii većkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah no dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije,  inserati itd, to ie administrativne stvari.
--------------   Po sa me zna številka velja 10 vinarjev.   --------------
Na pismena naroćila brez istoJot>ue vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakamaM telefon ±L 85.
»Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                               za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-—           ćelo leto.......K 30-— pol ieta   .......    ,   13*—                                   .                          „       '". četrt leta                                       6'50             za Amenko in vse druge dezele: na mesec     .;...,    ,    2*30           ćelo leto *   •   .        •   .   •   K 35*—*
Vprašanjeni glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravaištvo (spođaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5  telefon st. 85
n^oV       o^o^o^H       ^o^o^o^oi               k^o^i^o^r                 ^^^o^oHi  J^r                   ^o^o^o^o^^                                fl^H             H^^fl       ^o^o^olo^oV                             k^o^o^B                                                 o^o^nV         flBfl             ^o^o^H                                                                                                  ^o^o^*      o^o^o^B       ^^Hfi               flo^o^BF                   *H^Ba  ^oT                   VflErcfc_                                &!■■             ^Fvv            ^*S3      v^EE^             ^Si^o^o^oV
Na Balkanu grme svojo strašno pesem topovi in slovanska kri se lije v potokih.
Neizrecno trpljenje kršćanske raje, za katero ni imela srca kulturna Evropa, je potisnilo balkanskim državam orožje v roke, da osvobode rajo pestoletnega robstva ter napravijo konec turškemu tiranstvu.
Vojna, ki je izbruhniia na Balkanu, je vojna za svobodo, za civilizacijo.
Nobena vojna se ni izvirala iz tako plemenitih, tako vzvisenih in obenem tako pravičnih motivov kakor ta.
Črnogorec in Grk, Bolgar in Srb, vsi so dvignili bojno kopje in zahvihteli meč, da svojim v neznosnem robstvu zdihujočim in mročim rojakom izvojujejo najprimitivnejše človeške pravice.
In ta vojna, ki bo morda najstrašnejša, kar jih pozna zgodovina, bo zahtevala ogromnih žrtev zlasti na slovanski strani, saj so zapletene v njo tri države, ki so meso našega mesega. kri naše krvi, tri jugoslovanske države Crna gora, Srbija in Bolgarska.
Za svobodo zatiranih in trpečih bratov v Stari Srbiji in Makedoniji bo dalo svoje življenjena tisoče in tisoče jugoslovanskih junakov, na polju slave pa bo obležala hekatomba  ranjenih boriteljev,  „za krst častni i sloboda zlatnu**.
In usodo teh ublažiti, jim olajšati trpljenje, je naloga vsakega človekoljuba, je sveta dolžnost tistih,   ki jih  spajajo z   žrtvami   osvobodilne  vojne vezi  krvi  in  jezika.
Slovenci in Slovenke! Na trakijskih, makedonskih in albanskih bojiščih mro za svobodo kot junaki tisoci in tisoči. Ti so si pridobili venec sl£ve, tem ni treba več pomoči!
Nujno pa so potrebni izdatne pomcči oni legijoni ranjencev, ki pokrivajo bojna polja ob Skaderskem jezeru pod Durmitorjem, na Kosovem in pod Šarom, pod Rilom in sivim  Balkanom.
Bratje naši so to in bratski smo jih vsikdar ljubili v dnevih sreče,
Nesreća je sednj njih njih družica, beda njih tovarišica.
Čas je sedaj, da jim dejansko pokažemo svojo bratsko ljubav in da pomagamo otirati bratske solze.
Zato pozivamo vse Slovence, ki so dobre volje, brez razlike stanu in prepri-čanja, naj polože svoj obol na oltal bratske ljubezni in človekoljubja.
Siromaki smo Slovenci in tuđi naše trpljenje je veliko; zato pa bije v nas gorko in plemenito srce, ki čuti in razumeva bolj kot kdo drugi bratsko bol in bratsko gorje.
Zato borno Slovenci, dasi siromaki, darovali z odprto roko v plemenito svrho. Saj se gre za sveto in vzvišeno stvar otirati solze onim, ki so tvegali kri in življenje za svobodo trpečih bratov naših !
Mladina slovenska, spominjaj se, da se bore bratje na Balkanu tuđi za tvoje ideale, Slovenka, zamisli se v položaj svojih sestra na Balkanu, ki so poslale svoje može in brate v krvavo borbo brez nade, da se vrnejo še kedaj — ter pofdl In stori, kar ti veleva ćastvo in kar ti govori zlato srce slovensko! —
Osnovali smo odbor za nabiranje darov za „Sđeči križ balkanskih driav" in prosimo vse rodoljubne Slovence in Slovenke, naj se odzovejo glasu krvi ter po svojih močeh žrtvujejo na oltar bratstva in človekoljubja.
Darovi se naj pošiljajo na naslov enega izmed društvenih blagajnikov.
UuDUi     Mš&k   Uaul. „a^S    U«E II w    Zet   j|HH5#^l   &I a£a   Kl4M&ra*iIi&2ikI££    MirmmM   a
V Ljubljani, dne 23. oktobra 1912.
Dr.  Ivan Tavčar,                                                          Vera dr. Šlajinerjeva,                                                              Ivan Hrlbar,
župan ljubljanski in dež. posianec, predsednik.                                                           predsednica.                                                     ravnatelj banke „Slavije" in predsednik „Ljubljanske     t
^__   •*«<«-■«                                                                        «*    m.     *»    a    i      •  •_                                                            kreditne banke", podpredsednik.
■r. Karei Tnlier,                                                    Basto Fnsioslemsek,                                                       _    Ivan Lah.
podžupan ljubljanski in dež. posianec, podpredsednik.                          urednik in obč. svetnik ljubljanski, I. tajnik.                                                    , „   ."     .    . ..   „   * • -i
^rjJ                       r^rr                                                                                  jj*j                                                     urednik in pisatelj, II. tajnik.
Dr.  Tone  (fosak,                                                                 Arnošt Beseašek,
odvetniški kandidat, i. blagajnik.                                                     oddelni predstojnik banke „Slavije", II. blagajnik.
ODBO 3=5;
Franfa dr. Tavčartevn,   Tereilna  dr. Jenkova,   dr. I.  ^vramovlć,   zdravnik.   Dr. Fran Ilešič,   prof. in urednik   „Slovana".   Dr. Demeter vitez Blelvrels - Trstenlškl,
predsednik rDruštva zdravnikovu. Dragoiin Hrlbar, lastnik t;skarne. Dr. Ivan Jenko9 primarij. Dr. Josip Lavrenčlč, odvetniški kandidat. Dr. Ivan Oražen. zdravnik. Ladlslav.
Pečanka, ravnatelj  „Ljubljanske kreditne banke". Josip Re<snerf prof. in dež. posianec.   Adolf Ritonlkar,  tržni nadzornik in dež. posianec.   Dr. Edo Šlajmer,  vladni svetnik
Aatea Trsten]ak9 kontrolor ^Mestne hranilnice ljubljanske". Josip Turk, posestnik in deželni posianec.
LISTEK.
Sapho.
Slike iz pariškega življenja.
Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Ž u p a n č i č.
(Dalje.)
In pripovedovala mu je o svo-Tem posetu v me de Rome, kako se je začudila, ko je našla, ne več hrup-ne^a shodišča. kjer je bučala včasih tako divja gonja, nego pokojno me-ščansko hišo, strogo zaključeno in Iočeno od sveta. Nič več veselic, plesov in maskerad; in razlaga za to izpremembo je ticala v par besedah, Ki jih je bi! pač zapisal kak odkio-njen skledoliznik v svoji jezi s kredo na vrata, ki so peljala v atelje: »Za-prto radi divjega zakona.«
»In to je resnica, dragi moj... ko se je Decheiette vrnil v Pariz, se je zaplel z neko Alico Dorejevo: že mesec dni je, kar jo je vzel k sebi, in živi z njo, popolnoma tako, kakor da
mu je žena__Jako ljubeznivo, srč-
kano dekletce, Iep jagenjček ... Bog-vekaj hrupa ne delata tadva ... Obljubila sem, da ju posetiva; to bo vsaj nekaj izpr'emernbe, kaj drugega, nego ta večni lovski rog in barkaro-Ie... Nič za to, ampak, ali ne — ta filozof s svojimi teorijami... Jutriš-
njega dneva ni, samo večne zveze nikar ... Ah, ali sem mu pomolila pod nos!«
Jean se je udal in je šel z njo k Dechelettu, ki ga ni bil videl več iz-za onega srečanja pred MadalOno. Lepo bi bil pogledal tistega, ki bi mu bil takrat dejal, da priđe kedaj še do tega, da bo hodil brez neprijetnih občutkov k temu ciniku, ki je bil Iju-bil njegovo metreso in jo je tako za-ničeval, in da se skoraj spoprijatelji ž njim. Sam je bil presenećen po svojem prvern obisku, kako domaćega se je počutil pri njem; ta mož, ki se je tako otročje dobro smehljnl v svojo kozaško brado, ga je narav-nost očaral s svojo Ijubeznivostjo, s svojo dobro voljo, katere ni mogla skaliti niti bolezen na jetrih, ki je bila tako huda, da je bil ves siv v obraz in je imel obroče okrog oči.
In kako umevna je bila milina, s katero je navdajal to Alico Dorejevo, ki je imela tako dolge, mehke, bele roke, to neznatno plavolaso lepotico, kateri je dajala svetla flamska polt, tako zlata, kakor njeno ime, le še več cara. Zlati lasje, zlate oči pod zlati-mi obrvmi — zlato se je lesketalo kar do pod nohtov.
Decheiette jo je pobral izmed surovosti in brutalnosti, izmed obla-kov dima, ki ga puhajo moški z brez-stidnimi besedami vred vlačugam v našminkani obraz, in njegova vljud-nost jo je bila osupnila in ji segla glo-boko v srce. Začutila je zopet, da je ženska, ona, ki je bila doslej samo
živalca za zabavo, in ko jo je hotel drutri dan. zvest svojim načelom, odsloviti z dobrim zaitrkom in p.-ir luiji. ji je srce prekipelo, in prosila ga je tako milo, tako hrepeneče: »Ob-drži me še...« da ni imel poguma, odreci ji. In poslej je pustil delorna iz spoštovanja do človeškega bitja, de-loina iz nemarnosti, svoja vrata za-prta in je vžival te medene tedne, ki so mu kakor iz neba padli, v sve-žem pokoju svoje tako uJohno opremljene poletne palače; tako sta živela zelo srečno. ona vesela nežne obzirnosti, ki je prej nikoli ni poznala, on vesel blaženosti in naivne hvaležnosti deklice. In sam ni vedel, kako to, a prvikrat v svojem življenju je živo občutil slast, ki iziiaja iz prisrčnega občevanja z žensko, občutil skrivnosti čar skupnega življenja z bitjern, ki je dobro in blago kakor sam.
Gaussin se je v ateljeju v rue de Rome otresel onega nizkotnega, kia-vernega okrožja, v katerem se je vleklo njegevo življenje, življenje malega uradnika v divjem zakonu; ljubil je razgovore s tem učenjakom z umetniškimi nagnenji, s tem filozofom v perzijski obleki, ki je bila ohlapna in lahka, kakor njegovi na-uki, rad je poslušal Decheletova pri-povedovanja o potovanjih, ki jih je znal ocrtati s kratkimi, jedrnatimi besedami, ki so se tako podale na tem mestu med orijentalskimi pre-progami, pozlačeniini Buddhovimi kipi, bronastimi zmaji, in v vsem tem eksotičnem razkošju velikanske   so-
bane, kamor je padala luč skozi visoko okno, prava, živa luč iz parka v ozadju, kjer so trepetale vitke bambusove veje, se spenjale palme nad visoko praprotjo, in velikansko listje stilingij. prepleteno s šibkimi vodnimi rastlinami, ki si iščejo sence in vlage.
Posebno ob nedeljah je bilo v tem širokem zavetju na zapuščeni cesti poletnega Pariza, med tem tre-petanjem listja, med to vonjavo po svezi prsti pod rastlinami, prav kakor na kmetih, skoraj tako kakor v chavillskem gozdu, samo da ni bilo Hettemovih in njihove trobente. Obi-skov ni bilo nikoli nič; nekoč pa, ko sta prišla Gaussin in njegova metre-sa na dine, sta slisala takoj pri vsto-pu več glasov v živahnem razgovoru. Mračilo se je, v cvetličnjaku so pili rakijo, in esede so bile videti razvnete.
»In meni se zdi — pet let v Ma-zasu — onečeščeno ime — uničeno življenje — s tem je pač drago pla-Čana strastna, nepremišljena zablo-da . . . Podpisal bom vašo prošnjo, Decheiette.«
»To je Caondal...« je dejala Fa-ni potihem, trepetaje.
Nekdo je odgovarjal suho in oštro, odklanjaje:
»Jaz ne podpišem ničesar, ne maram najmanjše stike s takim propalico ...«
»In to je La Gournerie...« jFani se je stisnila k svojemu ljubčku in Je zamrmrala: »Pojdiva, če bi ti bilo ne rodno med njimi...«
»Zakaj neki? Prav čisto nič ne ...«
Pravzaprav pa ni dobro premi-slil, kako se bo počutil med temi možmi, a ni se hotel umekniti, predno poizkusi, nemara ga je tuđi mikaic* spoznati, kolika je sedaj ta ljubosum-nost, iz katere se je rodila njegova klaverna ljubezen.
»Kar pojdiva!« je dejal, in stopila sta v rožnato somračno svetlo-bo, ki je obsevala gole glave in sive brade Dechelettovih prijateljev,, zleknjenih po nizkih divanih okolr orijentalske miže, kjer se je lesketa-la v petih ali šestih čašah mlečna in duhteča tekočina, ki jo je Alice prav-kar natakala. Ženski sta se poljubili.
»Ali poznate gospodo, Gaussin?« je prašal Decheiette, zibaje se na svojem naslanjaču - gugainiku.
Kako jih ne bi poznali... Vsa$ dva med njimi sta mu bila dobro znana, ker si je bil ogledaval po ure in ure njiju portrete po oknih, kjer so razstavljeni slavni možje. Kako je trpel radi njih, kakšno sovraštvo zo-I>er nje se mu je bilo zajedlo v srce, sovraštvo ljubimca, ki je prišel še-le za njimi na vrsto, jeza, da bi planil nad - nje, se jim zagrize! v obraz, kadar jih je srečal na cesti!... Ampak Fani mu je Čisto prav govorila, da ga bo to že minilo; sedaj je stopil pred - nje, kakor da vidi znane obraze, obraze sorodnikov, oddaljenih stričev, s katerimi se je sešel po dol-gem času.
(Dalje prihodnjiC.)
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD.
245.. štev.
Državni zbor.
•        D u n a j, 23. oktobra. _
V avstrijskem parlamentu člo-vek nikdar ne ve kako bo končala seja. Prav mirno je nadaljevala zbornica danes razpravo o sanitetnem zakonu, nikdo ni slutil s kakim vihar-jeme konca ta idila.
Dunajski magistrat je izvršil na-slednjo zlobno in izzivajočo barba-rijo. Namestništvo je na pritožbo češke šolske družbe razveljavilo zape-čatenje Češke sole v 111. okraju ter odredilo, da se pečati takoj odstranilo: Dunajski magistrat je moral poslušati. Poslal je v solo komisijo, ki je v imenu dunajske občine kot politične oblasti v prenešenem delokro-gu pečate odvzela, ter istočasno drugo komisijo, ki je takoj na to solo v lastnem občinskem delokrogu zapečatila sklicujoča se na 5 7. takozv. Pnigelpatenta.
Razburjenje med dunajskimi Če-hi je nad tem nezaslišnim činom ve-likansko. Poslanci so podali v parlamentu interpelacijo, na galeriji so demonstrirali češki očetje in matere, nemški poslanci so zagnali divji krik in v trenutku je bila poštanska seini-ca divje bojišče. Predsednik je moral sejo predčasno končati...
Taka zbornica se zdi marsikate-frernu prav nekompetenten forum, ki naj razpravlja o velevažni zunanji politični situaciji. Grof Stiirgkh je danes obljubil, da bo tekom budgetne debate podal tozadevna pojasnila in krvavi dogodki na Balkanu, grozeei evropski zapletaji bodo našii tuđi v našem parlamentu  mnogo odmeva.
Razprava o eDidemijskem zakonu je pokazala prav čudne nazore. Nemški »Nationalverband« se je za-čel protiviti proti nujni ureditvi javne sanitetne službe ter zahteva. da se ćela predlosa vrne odseku. Zbornica se očividno zopet pripravlja pokopati razumno in nujno reformo.
Poslanec dr. R a v n i h a r je vložil danes interpelacijo na ministra za notranie zadeve v zadevi šolske stavbe Družbe sv. Cirila in Metoda v Studencih pri Mariboru. Dne 11. decembra 1911 viožena prošnja za dovolitev stavbe je spričo upornosti obČ. predstojnistva v Studencih in spričo pasivnosti okrajnesra glavar-stva v Mariboru se dar-es nerešena. Interpelacija zahteva čim najnujnejšo rešitev zadevne pritožbe na ministr-stvo za notranje zadeve v tem smislu, da se obč. predstojništvo v Studencih prisili v rešitev stavbene prošnje oziroma da se okr. glavar-stvu v Mariboru zaukaže. da poste-pa v smislu 5§ 92. in 93. obč. reda za Štajersko, ter da isto samo resi prošnjo in odredi nairnjjr-ejše. kon:i«ii >-nalni ogled v stavbeni zadevi. — Interpelacijo so podpisali napredni slovenski in dalmatinski noslanci ter Čehi. Enako interpelacijo je na to vložil slovensko - hrvaški klub.
Deputaciia Ceškega kluba v zadevi pomaknitve Ljubljane v I. razred aktivitetnih df>klad. ie bila tuđi v finančnem ministrstvu. Pri tei oriliki te interveniral poslanec dr. Ravni-har tuđi v prilog dni^m krarv-kiiii mestom. zlasti za Idrljo, Kranj in Kamnik.
V proračunu železniškega mini-strstva je v postavki za razsirienje kolodvorov po 15,475.840 K obsežen tuđi prispevek državne železniške uprave k stroškom za prezidavo juž-nega kolodvora v Ljubljani.
Vojna na Balkanu.
Crnogorske vesti,
(Od našega   posebnega   p o -r o č e v a 1 c a.)
Ce t in je, 21. oktobra.
Danes je prispela iz Andrijevice sledeča lakonična brzojavka: Ko so se pred nekoliko dnevi vse glavne pozicije okoli Gusinja in tuđi Plave vdale, se je Gusinje snoči predalo. — Danes, dne 21. oktobra se je od-peljal zet kralja Nikole I., veliki knez Peter Nikolajević s kneginjo Milico in knez Battenberg s kneginjo Ano v Podgorico, kjer so neposredno po prihodu obiskali bolnišnico. — Pri-sotnosti ruskega velikega kneza se na Cetinju pripisuje velik političen pomen. — Muftija Jussui Deljević javlja danes (21. oktobra) metropolitu Mitrofanu Banu. kot predsedni-ku društva črnogorskega »Rdečega križa«, da se je v Bjelempolju ustanovila podružnica >Rdečega križa«, ki ji predseduje on (Deljević). Podružnica šteje že 126 članov, ki pripada-jo obema verospoznavanjema, in je ustanovila podružnico z 20 postelja-mif v kateri deluje 16 usmiljenih se-ster. — Za to iskreno požrtvovalnost se je metropolit Mitrofan predsedni-ku bjelopoljske podružnice toplo za-hvalil. — Ko so komandanta Dečiča vprašali, zakaj ie padel Dečič, je la-konično odgovoril: »Kismet!*
Bitka pri Jedrenju.                1
Posebni poročevalec beroltn-skega »Lokalanzeiger« poroča iz Stare Zagore: Generalni štab bol-carski razglaša, da so Bolgari xavze-li ražen mesta Mehamlje tuđi Dou-len in Klrdiali. Dve turski stotnlji sta se pri Mehuraiji udali. Pri Kirdžaliju so Bolgari vjeli nekega turškega ma-jorja in njegov oddelek ter zaplenili eno zastavo in mnogo vojnega materijala.
Iz Soluna poročajo, da je zadela bolgarska in turika vojska v dolini Strune druga ob drugo. Razvila **e je huda bitka. Turski vojski se ie posrećilo ustaviti prodiranje Bolgarov.
V Carigradu cbjavljajo listi brzojavko iz Jedrenja, glasom katere je bitka med rekama Tundžo in Ma-rico v polnem tim. Glavna bitka se je vrši!a pri Marašu, 6 km zahodno od Jedrenja ter je trajala 9 ur. Đolga-ri so poslali v bitko 30.000 mož. Baje re je posrečilo Turkom pognati Bol-gare v beg tn so se ti obrrali oroti Kara Agacu. Na bojlšču so pustili mnogo mrtvih in ranjenih. Kara Agac niti 6 km ni oddaljen od Jedrenja ter to ne pomeni se zmage Turkov, če so se umaknili Bolgari v druge pozicije.
Carigradski listi pa poročajo še o drugi turski zmagi pri Karđritoiju, 25 km od Jedrenja. V tej bitki so Turki baje \7eli Bolgarom 11 topov ter vjeli enega bol^arskega major ja z njegovim odđeikom. Nadaljni boji ?e haje vrše nri KirdžaHh fiaskoju. Ispiri CsHkanaku in rlamidiji. tedaj v kolobaru z največjim premerom 50 %~n ofcrog Jedrenja.
Dne 22. t. m. ob 10. uri in 40 minut zvečer poročajo iz Carigrada, da so Turki pcgnall Boljjnre pri Ktr-i:"f:^i nsTaj, Bolgari so Ir^ei! bajo 3000 mrtvih ter so se umakjiiSi vvox\ ntej?. Turk? so \\vy sledili na vsi čril. G'a^om dru^e turske brzojavke ?e tursko vrh^vr?^ vojno pove!inl$tvo dalo rrcdvčsraisnlen^ opoldre zna-Tenje za 7-*četek hitke- Zapadno oci reke Tvndze, ki teče sko*i Jedrenje, *e ie vr!3!s pr^*9 vcilka bitka* obenem ra «0 Tt?fk: tud? na ^ar^đni strani pri Kalifr.sdžt na^adil Rolg^re, Na 72-padr" strm: baje hitka še traja, med tem Vo ro se Bugari morali na vzhodf!i strari umsknlti.
Fnake vesti o turskih zmagah nnli^jajo Iz Carigrada tud? r<a Duna?. B2*e ie padio r»a cbeh ^traneh rn tiso I? TTiož. Vendar pra^ijo te brzojavke *.? Carigrad? 7elo rrevidne. di to ni bili odlocilna bftka. nitrve^ da *c r»r*I?^0T zt\ odlochve sele v treh do stinh č^eK
Pcrolnoma drusrače se glase ^o'^^?";Va ooro?!'?.. ki sker r?e ta>e. da se vrše na ce!» crti ijMti boli, pra-vmo p3* da se je ^ofreči'o F5f»!«arom pregršt? Ti?rke skoro iz vseh nvh po-zicIS. Or:o!j R^vlol?! nrodirajo Bugari nroti fugti. OfroHcrt re?^e Tamraša z Jedre*?*em »e rooo'nnrr.i? odre7tna od os^?lega tur*kegn terUorlj?. Pred Jedr?^i«m so T^ijarske čete do^ne^e že rif? reke Arde kekib^O km \uino~ zafcodno od Jedreni?. i tirki so se v nereilu unisknHi tsr pustili n» bo;»-§£u 10(5 »TTrfvih in 16^ ranjerih. fco1-?srs^« i7ri?h2 n'*o tako vriike. >^a severovrh^nl ?tra^i Jedrenja so hr.?2ar«;k^ Ćete 7?^ed?e vefi prečih fstrde^ ^er so 5e TurV? po venov' '"*•*> krvavcni >o;a vrj^VrJII nrnt' g' "ti* ♦rdrjavl. Na bf>»*sč!! |e ostalo vc!iko 5+ev?!o nrfvili in ra^lenih, ki r?h na *e ni Mio niogoče *tH? ^reStctl. ^ct1 fio-j^m so otvorile tnrske batsr'?e v se-vernib utrdh?** o^ei^i. \<\ rm ni n^-nr2' i! uohene SVode. T«*r?ka artller^-]a sire]]™ nt*fi\?v.rr.f) in brez rraveg^ •ispe!««!- r:1? od^o!<?k tur^Ve po^-ad!^ ?e rrodr! 12 trffifave v \thoćn\ sme-ri, bolgarskttn četatf rta se je posrećilo to kolono rodinom* «n?čH:, Fra hole^r^ka ko'0^5 je zasedla Va-f^liko, 15 km od bol^rarske mele ob Črneni tnorlu ter rrodlra proti Vizi oh cG«(i \r KirUlfa« r>roti Ć^rigr^dn. T9 kolona j<» 7<iv^rJa tud! me^to Malo Trnovo. Turšfc: vjetniki rripove-diije!os t*n je ^^nadn^ in mo^na o^e^-riva Bolgarov ror»r>|noma nresenet:-la torH*o »rm?ido. kl ie ?e «!abo vre-skrb!:cna z ziviH \n v ksteri se že no-lavfJaio znaVi notraniklilve dicr'n|!-*i?. TtirVi pof?^3?o vps! ob bregovih Stru me.
Najvcčio pozornost vs<r Evrope vzbuia ^pda? hojno polje pri Jedrenju, Vjrr stoii tnr^Va Rrrriadn k?«kih 2ftf).fW0 Ttinz. VOO0 mož kavaleHfe ?n 500 topov Bo!s»roTn nasproti, ki !ma-io tu najm^ini 15^.000    mož    na    bo-
jfščii.
]r dn^edanjih poročil z bojišča si ni moftoče ?e vstvariti prave slike velikeara klanta pri Jedrenju. Gotovo ie, da je to klanje gpozovito. in da krvave tuđi Bnlsrari kakor do<;lel 5e nišo krvavelt. Vendar pa kažejo tildi turska poročila iz Carigrada, da so Boltfari že popoinoma obkolili Jedre-nie in to jrlavno tursko trdnjavo nred Carigradom nonoinoma odrezali od drugesra tur^kejja ozemlja. Kljub temu. da so se doslef carigradske brzojavke o turskih zmagah iz-kazale vcčidel kot neresnične, ven-
đar ne gre podcenjevati carigradskih poročil in stepo verjeti brzojavnim vestern iz Sofije. Jasno je nam-reč, da se gotovo tuđi Bolgari nišo na ćeli crti borili z ono uspešnostjo, kakor to zatrjujejo njih brzojavke. Sumljivo pa je, da turska vlada ne pripisuje dosedanjim operacijam ni-kakega potnena, kakor poročajo iz Carigrada v Kolin. Neprenehoma baje mobilizira in koncentrira TurČija ogromno vojaštva na bojišču. Do konca meseca oktobra bo stalo se-demstotisoč vojakov sovražniku na-sproti, od teh štiristotisoč v TurČiji. Proti taki premoći pa Bolgarska baje ni dovolj močna. Veliko vpraša-nje je pa, če bo aprovizacija turske armade, tuđi Če Turčija res postavi tako ogromno vojsko, pravilno delo-vala in če morda do tedaj Bolgarska ne bo prodrla tako daleč, da bo tako ogromna turska armada samo ovirala gibčnost posameznih oddel-kov.
Proti Skopiju.
Poročevalec berolipskega lista *Lokalanzeiger« roroča o zavzetju KuTnapova. Podrobnosti zavzetjt Še nho mane. V Sandžaku in Stari Srbiji stoji Srbom nasproii 40.000 Ar-navtov in 10 turskih polkov regularne vojske. Tretja armada, ki prihi]a od Priitine, ]e prodrla clobcko na Kosovo polje. Turki se neprestano u mi kafo, pa tuđi Izgube Srbov so ze-lo velike.
Bclgradska u radna poročila nra-vijo, da je tretja srbska armađa v to-rek zvečer ob šestih navzllc hudermi odpom Tarkov lavzela Priitlno, prva arni9(!a pa Stracin, ki \%il ined Egri - Palanko in Kumsnovom. Vz-hodno od Novega Pazara stojeći od-de!ek treffc srbske armade je zavzei 7 naskokoTn Ojurgjeve Stubove ter se bo v naikraj^ent času združi! s Crnogorsko armado.
Vsled nspešne^a prodiranja srh-?kc glavne arkade, bo tretja *rmm-3st ▼ feitHh pohod?h prodrla čez Ferl-zovič m skori Kdčanlike soteske do Skopfj«, k|er <e obe armadi združita. Vs^kakor na bo imela ta kolora z!a-?ti v Kačan!ških soteskah   se   nude
boje.
•             *
Proti Skadru!
Crnogorski kralj, kraljica, prin-cezinje, veliki knez Peter Nikolajević s soprogo, inozemski vojaški ata-šeji in elani diplomatičkih zborov so na kraljevi jahti na Skadrskem jezeru or-azovali bombardiranje Tarabo-ša. Srednja crnogorska armada pod povel?stvom presfolonaslednika Da-R*?a Ie prišla do Skadra ter ga začela obkoljevati. Druga artnada ?e je tret-f! prib?iža!a ter se včeraj ba?e žc združila f. njo.
Crnogorsko glavno taborišče je V-ilo pre?oženo iz Podgoricc v rjlav-nico. Princ Mirko se nahaja v Kopni-ka hi vodi artileriiski boj. Vsak promet oa SkaderskeiTi Iereni je ustav-Ijen, ker Crna gora prevaža Cei jezero pvoje vojaštvo. Čete divizije La-botiCa so se5tav!jene \t hrigad \r jf?»e!^r*avlika w Kiszića ter r^^dira|o ob SfranVskefn jezeru proti Skadru. Čete generala MartlrovS^a so zavze-!e pn hndem STtiler'j^k^m boi« vrhove k*2!^ie ter bo glavna trdnjava na Tarabo*^ v kratkem padla.
Turski listi v Carigradu pravijo, da so vesti o gro^eči lakoti v Skadru i^^novar.e. Baie so pozicije r3r.ad paše v Skndru in okolici tako trdne, da velj^'n za nepremagijive. Obstreljevanje Tarabosa do sedai se ni imelo za/elienega usneha. na-^protno ^o težki trdnjavski topovi haje prizadejnli Crnogorcem obCutne izgube.
Iz Cetinia poroča ^.lugoslovan-ska korespondenca«, da S3 poglavar-ji albanski plemen floti5«vt Klenu-zijev in Kastratijev zahtevali od kra-fH Nikole, da irai fin; u*i pismene garancije, da bo Crna gora 00 končani sredni vojni 7opet zapustUa nnkrajt-ne. kfer /ive kristjani 'm da bo priznala njih polno avtonomijo. Dcj-stvo, da 50 doslej izjavili vsi povelj-niki zmagujočih crnogorskih čet, da zavzemajo kraje v imenu kralja Nikole, vr^buja baie med Malisori skrb, v katerem razmerju bodo po končani vojni proti TurČiji zlasti, ker so dajali doslej ti poveljniki samo splos-na ustmena zatrdila. Pokajanja med Malisori in crnogorsko vlado se vrše že kakih 3 dni ter so ravno ta poga-ianja kriva, da crnogorska armada tako počasi prodira. Najbrže bo prišlo med crnogorsko vlado in Mati-sori do sporazuma.
Generalni guverner skadrski je 18. t. m. obiskal nadškofa skadrskega msgr. Scaeggiia ter mu izjavil, da bo dal, če bodo poskusili s Crnogorci združeni Malisori napasti Skader, bombardirati kršćanski dei mesta. Nadškof mu je odgovoril, da žalibože nima več vpliva na Malisore, ki po-sSušajo edino-le črnogorskega kralja.
\z Sarajeva poročajo, da so Crnogorci zažgali Ptevlje. Mnogo mo-
hamedancev beži   iz   Sandžaka   V Bosno.
*     *     *
Zopet bombardiranje Varne.
Iz Stare Zagore poročajo, da so se pokazale pred Varno zopet turske vojne ladje in da so zopet bombardirale mesto. Namerile so topove na samostan Sv. Konstantina, ki so ga imele najbrže za kraljevo palačo Cvkslnograd. Tuđi to pot je bilo ob-streljevanje brezuspešno, nakar so turske ladje zopet odplule. Istotako so turske ladje zopet obstreljevale Đurgas in Kavarno, toda tuđi tu brez uspeha.
Grško prodiranje.
Grki prodirajo do sedaj še ved-no zmagoviio naprsj. Prvo večjo zmago to izTojev«!! pri prelazu Sa-rantaporon. Glede te bitke so priha-jala v Atene zapored sledeča poročila. Predsnočnjem o nolnoči je došla brzojavka generala D a n g 1 i s a iz EIvSassone, ki pravi: Naša armada prodira naprej In do &ed&j ie ni nale-teia na večji odpor. V malih praskah so naše prednje čete pognale male crte turske v beg. Ob 3. popoldne je brzojavil Danglis: Naša vojska ie na-padla pre!cz Saramtapcron. Ob !0. dopoid^e se je vnela bitka, naši «0 naskočili turske pozicije z vsega priznanja vredno hrabrostjo, navduše-njetn \v požrtvovalrros^o. Đltka še trsja. Turki ima]o nekaj poz?ci: silno močno utrjenih. Zavzeli smo že vse rnaniše pozicsi« tn se Turki drže Ie $€ v nJuhbjših utrbah. li bližnje vaši Delinica je brzojavil nato" Danglis ob 10. zvečer. Hud boj, ki je precej krvav, Ie prekSnila noč. Naši optaneio v zavzetih po^iciiah In !?!i po noč! okrepimo, Žjutrai za rana napađerno ostale pozicije. NaSž* armada se bije izborno, naši vofaki so silno navdu-^eni in požrtvovalni. Drugo dopoldne pa ie prispela v Atene brzojavka ge-neralisima prestolonaslednika Konstantina iz Hadzi - Gogo, kjer je glavno taborišče grške armr?cle. Brzojavka poroča. da je grika armada napadla turske pozicije zjutraj za rano z vso $!1o in po hud^m boju prisilila Turke, da so se z velikim! izguba-mi umakulli. Prelaz Sarar?tapcrco ie zavzet. Turki so se umaknili z 22 ba-talcjri in 6 baterijami in beže proti neveru. Grška vojska jih preganja na ćeli crti in je vjela več častsiikov ir\, vojakov in zsnienMa več tv^pov. Bitka ?e h?!a z?!o krvava \n ie zahte-vala na obeh sfraneli veliko žrtev. Gotovo pa je, da imajo Turki vrl:ko več žrtev kot Grki. Drugo poročilo, ki ie vzbudilo v Atenah tuđi silno navd'išenje pravi: Santanoroti ie za-vzet in TurVi so se na ce!! crti umak-fliki. Grki i?h zasledujejo in jih po-skušajo obkofUi. Če se Grkom to po-sreči. ho ce! oddelek turske armade — več tisoč mož in več topov — po-rjofnoma uničen. — S pomorskoga bojišoa grskesra poročajo, da je gr-?ko brodovie raztegnJlo blokado Epi-*-a že do Butrinta nasproti otoku Krfu.
Iz Bruselja poročaio, da so £r-^kim torpedrim čolnom, ki so bili zgrrajeni v štetinskem pristanišču, nrepovedali naložiti v pristanišcih v Antverpn«. Vlissingih in Rotterdamu r>remoqr. rlolandske vojne ladie so spremile torpedne čolne na odprto morje ter jih prisilile, da so se odpe-
liali.
*       *     *
Turčiia.
Turska vlada je odpoklicala turškega vojaškega atašeja na !^una]a, Black - bega, ki je takoi odpotoval v glavno taborisče v Jedrenju.
Iz Carigrada poročajo, da so tam prijeli več Boltrarov, ki jih sma-trajo za ovaduhe. Tajnik bolgarske-era konzulata v Jedrenju, Salandžev, je se vedno v jeci. Kakih 120 Bolgarov iz okolice Jedrenja in Kirkilise. ki so se zdeli Turkom sumljivi, so prepeljali v Carigrad ter jih internirali v vojašnico.
*       ♦      *
Bolgarska.
Slovansko dobrotvorno društvo v Petrogradu je v svoji zadnji seji sklenilo. protestirati proti blokadi bolgarskega obrežja od strani turske mornarice, ker nasprotuje to medns»-rodnemu pomorskemu pravu. Društvo zahteva, naj ruska vlada Turčiji blokado ravnotako prepove, kakor je Avstro-Ogrska prepovedala v tripolitanski vojni blokado Jadran-skega morja.
Iz Bukarešta poročajo, da že par dni prevažajo ruski parniki bol-garske reserviste iz Rusije v Ruš-čuk. Tuđi mnogo ruskih prostovolj-cev odhaja na Bolgarsko. Neki ruski parnik je pripeljal predvčerajšnjem pet aeroplanov v Ruščuk, odkoder so jih takoj odposlali na bojišče.
Iz Rutke poročajo, da so tam ustavili tri vagone smodnika, ki je bil odposlan iz Pruske na Bolgarsko. Tuđi v Silieinu so ustavili petin-dvajset vagonov smodnika.
Vest, da so Turki v vaši Grnevo blizu Kočane napravili grozen masa-ker, se potrjuje. Turki so poklali 147 bolgarskih kmetov.
*     *     ♦ Srbska.
Iz Belgrada poročajo, da so predvčerajšnjirn ponoči pripeljali tja dvainšestdeset    vagonov z ranjencL
Iz Solingena poročajo, da več ondotnih tovarn izdeluje bajonete za srbsko armado, ki jih bodo oštro na-brušene odposlali v Srbijo. Turčija je naročila večje število daljših bo-dal. Tuđi Bolgarska je naročila mnogo oružja.
Turki pobegnili v Bosno.
Iz Sarajeva poročajo, da je straža 53. pešpolka pripeljala 39 turskih vojakov, enega nadporočnika in ene-ga poročnika iz Foče, ki so jih pri Celebiću prijeli. Eden vojakov je na levi roki ranjen. Vse vojaške vjetni-ke so dali v transportno hišo, ranjen-ca pa v garnizijsko bolnišnico. Vsega skupaj so razorožili na bosanskem ozemlju 300 turskih vojakov. Zdaj se pogajajo merodajni krogi s turskim generalnim konzulom zaradi nadalj-ne usode teh vjetih vojakov. Najbrže bodo prepeljali mohamedanske vojake in častnike Čez Metković v njihovo domovino, docim so kršćanski voiaki prosili, da smejo ostati v Bosni.
Za balkanske države.
Moskovska mestna uprava Je sklenila darovati za slovansko pre-bivalstvo onih dežel, ki so prizadete po vojni, 50.000 rubliev in začeti z javno zbirko.
Dalmatinski deželni odbor je darova! za »Rdeči križ« balkanskih držav 5000 K.
Velesile in vojna.
Diplomatična pogajanja v svrho eventualne intervencije Evrope, se bodo nadaljevala, kakor hitro priđe do ene ali več odločilnih bitk. Poin-care je glede tega vprašanja neprenehoma v stiku z evropsko diplomacijo. Upajo dobiti v najkrajšem času formulo, v kateri bo zopet izraženo sogiasno naziranje vseh šestih velevlasti. Se ta teden pričakujejo, da bo dal Sazonov ruskim poslanikom potrebne instrukcije, katerih besedilo je baje car sam redigiral. V teh in-strukcijah se bo izrecno omenjalo, da je Rusiia pripravljena, po možnosti pomagati, da se balkanska vojna omeji in konca, obenem pa poudarja-Io. da je tuđi Avstro - Ogrska pripravljena, pospeševati reforme v Makedoniji brez postranskih name-nov. Ruski poslanik Hartwig se je že odpelial na Dunaj. To potovanje je baje v zvezi s to skupno akcijo. Avstro - Ogrske in Rusije. Belgradski listi pravijo, da bi bila taka akcija popolnoma brezuspešna. * * * Položaj Turčiie po turskih poročilih.
»Frankfurter Zeitung« je dobila iz Carigrada sledečo, jako značilno brzojavko, ki pravi: Med vojnim ministrom Nazim bejem ?n poveljnikom vzhodne armade so se pojavile v zadnjih dneh oštre diferanee. Končno se Je posrečilo merodajnlm faktor-jem, da so se te diference poravnale. Vzhodna armada bo sedaj intenzivno prodirala v velikem loku proti se-veru, da objame Vzhodno Rumelijo. Vzhodna armada je kompletna in se vse čete od sedaj dirigirajo v Make-donijo. Vzhodni in zapadni turski armadi bo dodeljen po en zrakoplovec. Aprovizacija turskih armad, ki je delala turski vojni upravi veliko skrbi, se je izvršila doseda! nepričako-vano ugodno. S strahom in skrbjo pa gledajo Turki na Vzhodno Anatolijo in na koncentracijo ruske armade v Karsu in v sosednjih pokrajinah.
Rusija ie koncertrirala tam že nad 200.000 vojaštva pehote, konje-nice in artilerije. Presenetilo je Turke tuđi dejstvo, da je ruska vlada pri porti protestirala proti blokadi Varne in Burgasa, in sicer zaradi tega, ker vsled teh blokad silno trpi tr-govski promet. Turčija je odgovorila ruski vladi, da bo takoj odnehala od blokade, ko ji ne bo moglo bolgarsko brodovje več škodovati. Kaj bo ruska vlada na to odgovorila, ni znano, gotovo pa je, da bo vztrajala Rusija pri svoji zahtevi.
Štajersko.
Gradec. (Iz zasebnega pisma:) Žilavo se vzdržuje vest, da bo štajerski deželni zbor vendar še sklican ne glede na vsa pogajanja in sicer prve dni prihodnjega tedna.
Štajerski deželni šolski svet ie imel dne 19. oktobra svojo sejo, y kateri je nastavit: suplentinjo Marijo Požar in proviz. učitelja Erne-sta Lassbacherja definitivno v Cirkovcih, def. učitelja in provizor. šolskega vodjo Josipa Oorupa za nadučitelja na Polenšaku, def. učitelja Franca K a r b a š a pri Sv. Mi-
245. Šiev.
SLOVENSKI   NKROB.
Stran 3.
klavžu In def. učiteljico v Št. Vidu pod Ptujem Ano Bezjak v Hajdinu; učiteljica ročnih del Marija T rob ej v Šoštanju je imenovana za učiteljico ročnih del v Šoštaniu in Topolšici; nastavljena je def. učiteljica pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. Jož. B e 1 š a k za definitivno učit. pri Sv. Roku ob Sotli in supl. v Št. Janžu pod Sp. Dravogradom Adela Š m i d za def. učit. istotam. V pokoj sta stopila def. nadučitelj pri Sv. Urbanu nad Ptujem Janez K o c m u t in učiteljica pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Helena J e n k o.
Iz Celja. (Na nemško - slovenskih gimnazijskih razred i h) je letos 188 dijakov in 5 pri-vatistinj, torej zelo veliko število. Toliko dijakov ne šteje marsikatera višja gimnazija ko naša uboga »slovenska^ nižja gimnazija v Celju.
Iz Središča nam poročajo: V nedeljo, dne 17. novembra se vrši v našem trgu shod Narodne stranke. V zvezi s shodom se priredi domaća veselica v prid Narodnemu skladu. Na obe prireditvi opoznrjamo že da-nes somišljenistvo po okraju.
Iz Celjske okolice nam poročajo: Nemci so svoj nacrt glede usta-novitve Schulvereinove podružnice za Celjsko okolico že izvršili. l\st:i-novno zborovanje so imeli pri Bob-narju na Sp. Hudinji. Poleg celjskih Nemcev in nekaj nemških tovarni-skih uslužbencev je bilo na zborova-rju tuđi nekaj nemškutarjev iz kmeč-kega in delavskega stanu. Tem sta potov. učitelj Kleiser in celjski dr. AmbrožiČ uterrelievala potrebo »nemškega obrambnega društva« Schulvereina s tem. da daie to društvo za dober denar nemške sirote z Pun a ja »obrnejnim Nemcem« v oskrbo in da stavi slcvenskemu (tore! ne nemškemu!) ljudstvu baje tako zelo koristne nemške sole. Videlo in dokazalo se je zopet, da Schulve-rein ni ničesar drueega kot ponem-čevalno. nanadalno politično društvo. Čudimo se toref. da se je državni uradnik. rudniški komisar Bauer drznil na tem političnem zbo-rovanju v slovenski cbčini govoriti! V odboru nove podružnice so role^ tovarniških uslužbencev tuđi nekate-ri Oaberjani kakor trgovec Pe-tscrmeh in agentova soproga Katarina Walzer.
Iz Celja nam pišejo: V mestnem jrledališču misli prirediti Ietošnio zimo luiHianski nemški eledn liski ravnatelj Richter «7 pred^tav.PicMer pa je previ dnejsi ko njegov kolega z Tiemškega gledališča v Mariboru in ja zahteval od mestne občine. da mu mora jamčiti za 500 K dohodkov od vsake predstave. Mestni opčini bo narast!o iz tega zelo občutno breme, proti kateremu sicer nlmamo nice-sar. ker je denar izdan vendarle v kulturne namene. Zahtevamo pa. da se mestno gledališče nrepušča kakor že svofečasno. tucli Slovencem za prireianie jerledaliških predstav. Slovenci ntočiiierno, knkor smo to že lani nn podlacri številk dokazali, več ko tretiino mestnih doklad in imamo toref tuđi nedvomno pravico do mest-Tie^a glednliščn. ki ga pomjeramo vz-drževati. Tn dasiravno nas je v mrstu mani. ne zahtevamo od mestre obči-ne niti ?aranciie za oHsk in uspeh svonh jsr!ec1afi^'h predstav.
Maribor*V a moška Ciri! - Meto-rlova oodružnica prir: di v ^boto. dne 26. t. m. v mali dvorani Narod-"ej?a doma zabavni večer s plesom. Vsfonrnna 4n vir. Snored rio sic^r nriprost. a brez dvoma tuđi zanimiv in nriporočamo vsakemu. da si ga ogleda. Da bo zabava res enkrat po eeni. postavila se ie nizka vs^onnma. ravno to''ko. da se krijejo nei7oeih?ii stroški. Prosimo torei vse ppiatHje rase C. M. D. iz Maribora in okolice, f'a se udeležijo tega zabavnega večera.
Iz Maribora, število slovenski diiakov. ki obiskuleio tuka'šnfc sred-nie Šo!e. vedno boli narasča. Zato se na tuđi vedno boli čuti potreba no di-jaškem domu. kier bi dobival naš in-telieentni naraščaj skrbno varstvo in narodno vzgojo. Z dii?škim domom bi se dalo zvišati tuđi število slovenskih, realcev, podnrlo bi se marsikaterega revnega diiaka rz m-rodne meje. na tuđi premožnejši di-foki bi dobili tu zanesfjivo nadzor-stvo. Zato onozariamo slovensko javnost, nai z obifimi prisnevki orno-s:oci uresničiti natnene društva »Pi-jašk* dom v Mariboru«.
Iz Maribora, (Ustanovitev političnega društva »Mari b o r<.) V nedeljo 20. t. m. se je vr.šil tu ustanovni obč!ii zbor »narodno - političnega društva »Maribor« za mariborski okraj«. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljal-nega odbora dr. Ivan O 1 a s e r s pozdravom zborovatcev zlasti dež. po-slanca dr. K u k o v c a , ki so se v iako lepem številu udeležili občnega zhora. ter podal besedo poročevalcu, M je v kratkih besedah pojasnil na-men in pomen snujočega se društva. Zadnje državnozborske volitve, ki jih je ad hoc sestavljeni oclbor, so po-
kazale živo potrebo po organizaciji, ki bi v takih prilikah dajala potrebna navodila in akcijo enotno vodila. Slovensko politično društvo se namreč odkar je prešlo popolnoma v klerikalne roke, ne gane in ne stori v na-rodnem oziru za    Maribor    ničesar in vendar je ravno tukaj    dela    čez glavo. Poročevalec opozarja na velike težkoče, ki se ob volitvah in drugih prilikah kažejo vsled    tega,  ker nam    manjka    pregled   mariborskih Slovencev. Ako nam kdaj danes oči-tajo klerikalei, oni klerikalci,    hi   so danes teden na občnem zboru »Slov. Straže« na vse mog oče   načine  huj-skaii proti rodnim bratom, nišo se pa niti z najmanišo    besedico   dotaknili naših narodnih nasprotnikov, ki nas na vseh koncih in krajih pritiskajo ob tla, da rušimo slogo, katere že davno ni, je to sarno znamenje, kako si oni predstavljajo narodno delo. Narodno politično društvo ima voditi odločno narodno politiko in najde v njem me-sta vsakdo, ki hoče pri tem delu pomagati; nihče pa ne more od nas za-htevati,  da  se    udarno    političnemu mrtvilu zato, ker staro politično društvo spi. Pozivamo tedaj vse, da nam pomagate pri našem delu in se tesno oklenete organizacije, ki    se    danes nstanavlja. Deželni poslanec dr. Ve-koslav Kukovec je    v    stvarnem govoru pojasnil veliki pomen, ki ga ima ravno danes se snujoče društvo, ter izrazil svojo veliko zadovoljstvo, da se hoče tuđi Maribor začeti  narodno - politično    gibati.     Panašnji občni zbor nam je porok, da je začetak, ker dobro zasnovan, dober in da bo društvo gotovo uspešno delovalo m tuđi doseglo uspehe. Ako bo ljudstvo videlo pozitivno delo, bo dobilo pogum, pridružil se bo    eden    in đriici. naraščalo bo zanimanje za politično in ž njim zanimanje za narodno delo. 2e s tem, da je tu organiza-«.via. ki smatra kot svojo nalogo vršili politično delo, je mnogo pridob-Ijersega. to tem boli. ker ima organizacija na rezrolago tuđi  materijelna sredstva, in večkrat se da z enim samim oklicom ali lepakom, ki    stane jako malo. dos?či lene uspehe. ako pa ni nikoga, ki bi ga izdal. se ne doseže ričesar.    Pruštvo naj hodi mirno svojo pot in raj se prav nič ne ozira na polena, ki se mu žc pri njegovem rojstvu mečejo pod nogo.   Najbo'jše !e. ako se na take neosnovane napade spioh ne odgovarja.   \esc!im    se nove organizacije in n želim najlepše tispehe! Nato so se prečitala pravila, li so bila en bloc sprejeta. Ko so vsi "avzoči prijrlasili svoj pristop. so bili per acelamationem izvoljeni v odbor: Or. Tvan O 1 a s e r , predsednik: dr. Vladimir  Sernec, Franc  P i -š e k .    Franc     Pajnhart.     T^an K e j ž a r . Pavorin L e s j a k .   (Ruse):  Karei Černe    (Fram):    Ivan K o b r i k (Sv. Jur), kor   od^^rniki: Ivan Ćerinšck.   Feliks    Robič (Lembacb), kot^namestnika;   Slavko W e i x e I, Franc M a i e r . kot pre-eledovalca račimov in V. Weixel. kot njiov namestnik. — Ko je bil eno-rlasno snrejet r>redlog, da se določi čtanarina na 50 vin. mesečno, ki  io odbor lahko posr?mezniknm po    nji-fiovih denarnih  razmerah    primerno zniža. ?e poročal dr. Pivko o bližnjih občinskih volitvah za nesto Maribor. Po dn^jši debrj^i ie bi1 enorrlas-?;-o spreiet njegov predlog, (] ) nai odbor     narodno  -  političneg:1   društva Maribor^   za  volitve   vse     potrebno ukrene in pravoč^no    izd.?    parolo, kai T?r>i se z^odi. Ker se ni k slučai-nostim o^lasil  rinče    k    besedi,    je nreds^dnik  zaključi!  občni   zbor.    S tem ie dana mariborskim Slovencem nodlaga za itspešno    narodno   delo! IJnamo. da hnćo vsi rmrotfr\o misleći Slovenci v Mariboru in okolici pod-nrii s stevilnimi pristopi društvo, da bo tnko   kos   te/ki    nalogi.   ki    ga čakn!
Drohne novice. T z C e 1 j n. Pr-zavni pmvdnik dr. ^jnanuel Baver je bil odlikovan z redom železne kro-ne 3. razreda. — Tz Gradca. Po-be^rnil ?e pe^ec 87. pešpolka Aloi/ Bclec, ki ie b?! nrideljen v praško rarniziisko bolnišnico zn strežaja. — P rastavljen ie iz Weiza v Maribor davčni r-skrbnik T1u?on Spnro-vitz, — Iz Polaske Slatine '^oročaio: Pri Sv. Križu je težak Stipiovšek svojega tovarila Oobca pred cerkvrio naipopreje s kamnom. ki ie bil v rnto zavezan, in potem z n^žem smrtno nevarno obdelal. Vzrok ie neka deklina.
Roroško.
Celovški občinski svet. V vče-rajšnji seji celovškega občinskega sveta se je poslovil župan v imenu občinskega sveta od odhajajočega deželnega predsednika Heina, zahvalivši se mu v topiih besedah za njegovo požrtvovaino delo, posebno za mesto. Pozdravil je nato novoime-novanega deželnega predsednika pl. Fries - Skeneta, nakar je prešel na dnevni red. Dovolila se je prodaja stavbišč društvu južnih železničar-jev za zgradbo   stanovanj, in sicer
po 3 K m2. Palje so med drugim vzeli svetovalci na znanje odstop občinskega svetnika Jantscha, ki je ute-meljil svoj odstop vsled preobilice dela. V mestni zdravstveni svet so bili imenovani: Baumgartner, inženir Ertl, Murero in lekarnar Viktor Hau-ser. Nato je bilo rešenih se več stavb-nih in regulacijskih vprašanj, s čemer je bil dnevni red izčrpan in seja zaključena.
Velik požar v Koberci. V pone-deljek ponoči je izbruhnil požar pri posestniku Reicherju v Koberci. — Ogenj se je pojavil naenkrat na več mestih in se je tako hitro širi!, da so z največjo težavo komaj resili prebi-valce. Posrećilo se jim je, spraviti iz hlevov tuđi nekaj živine in nekaj krmil. Ogenj je uničil ćelo posestvo. Škoda se natančno Še ne more ceni-ti, gotovo pa je, da znaša nad 20.000 kron. Skoro gotovo je bil ogenj pod-taknjen. Seveda je težko sedaj to dokazati, ker je vse pogorelo, toda si-guren znak požiga je, da je izbruhnil ogenj na več krajih znotraj in prodrl z velikansko silo ostrešje. Orožni-štvo je uvedlo strogo preiskavo. Tuđi domaćini so prepričani, da je moral biti ogenj podtaknjen.
Primorao.
Aretirani Itatijani zaradi žaljenja cesarja. V Gorici so aretiraii zakonska Josipa in Marijo Biassoti, ki sta doma iz videnske laske province, in sicer v Rivolto zaradi žaljenja ce-sarja.
Avtomobilska nezgoda grofa Lamberga. Avtomobil grofa Karla Evgena Lamberga z Dunaja, je povo-zil v torek pri Cepovanu domaćega 1/letnega fanta Franca Lebana. Le-ban je dobil težke poškodbe na glavi, pretrese! si je možgane, in več lah-kih poškodb po telesu.
Splav ljenje rapidne križarke >Saida« se vrši prihodnjo nedeljo v ladjedelnici v Tržiču. »Saida« je popolnoma enaka pred kratkim zgra-jeni križarki »Admiral Spaun . Bo-trovala bo -Saidi« soproga tržaškega namestnika princezinja Frančiška Hohenlohe.
Tržaška porota. — Razveliav-Ijena porotna obsodba. — 18 mesecev preiskovalnega zapora. Včeraj se je vršila zanimiva obravnava proti Iv. Kanoblu. 2/letnemu trgovcu v Trstu. Proti Kanoblu se je vršila že porotna obravnava dne*14. in 15. junija letos. Kanobel je bil takrat obdolžen poneverhe, oziroma goljafije, in sicer navaja obtožnica 15 slučajeva Pone-verbo, oziroma goljufijo je izvršil Kanobel baje s tem. da je naročal blago pod pogojem plačevanja na obroke. Kanobel obrokov ni plačeva!, blago pa je zastavil. Dalje je poneveril neki tvrdki večio vsoto denarja. Pri ta-kratni porotni obravnavi so porotni-ki potrdili pet inkriminiranih sluča-jev in med temi tuđi goijufijo, po-vzročeno s tem. da je zastavil se ne plačano blago, naročeno na obroke. Sodišče je obsodilo takrat glasom tega krivdoreka Kanoblja na dvelet-no ječo. Naj vis je sodišče pa je to ob-sodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo, in sicer samo za one slu-čaje, v katerih je bil Kanobel spoznan, da je kriv. Pri včerajšnji obravnavi je obtoženec ponovno izja-vil, da ni kriv. Izjavil je, da se je mo-rai vedno boriti z denarnimi težko-čami, da si obdrži trgovino. Priznal je. da je zastavljal poneverjeno blago, toda to je napravil v sili in ni imel namena, dotičnih lastnikov ogo-Ijufati. Hotel si je pomagati Ie trenutno iz zadrege. Porotniki so dobili od sodišča dvoje vprašanj glede po-neverjenja in glede goljufije. Porotniki so obe vprašanji zanikaii. Kanobel je bil vsled tega izreka popolno-ma oproščen, sedel pa je 18 mesecev v preiskovalnem zaporu. — Včeraj se je vršila porotna obravnava proti Karlu Wittu zaradi hudodelstva umora.
2epne tatvine na električni žele-znici v Trstu. Ze v tej seji se je po-rotno sodišče bavilo z nevarnimi žepnimi tatovi na električni cestni železnici v Trstu. Mislili so. da bodo te predrzne tatvine prenehale, ko je bila aretirana nevarna četa žepnih tatov. Toda tatvine se še vedno na-daljujejo. Dosedaj so pokradli žepni tatovi na železnici skupno že nad 50 tisoč kron. Tatovi vstopiio navadno v goste gruče pasantov na stojiščih, pomešajo se med pasante in izstopi-jo, ko so izvršili tatvino. Ko ukrade-nec opazi, da mu je zmanjkala de-narnica, ne ve povedati in opisati niti sumljivih oseb, ki so morda v zvezi z žepiro tatvino.
Odhod gršklh rezervistov. Z Lloydovim parnikom »Graz«, s ka-terim se je odpeljalo iz Trsta tuđi več dam k »Rdečemu križu« grske-rnu, med temi tuđi soproga grškega generalnega konzula v Trstu, se je odpeljalo tuđi 240 grških rezervistov. Ko je parnik odstal, so razvili grški rezervisti grško zastavo, se odkrill in zapeli grško narodno himno. Nato so klicali: >2ivela vojna, ppgin du§-
manu, živel avstrijski cesar Franc Josip!«
Samomor izseljenca. V parku pri Sv. Andreju v Trstu so našli včeraj na klopi obstreljenega samomorilca, ki je kmalu nato, ko so prišli ljudje, umri. Samornorilec se je ustrelil v glavo. Dognali so, da je ta 47letni čevljar Anton Pavletić iz Gorice. Pri njem so našli poleg drugih listin, tuđi vozni list v Ameriko, glasom katere-ga bi se bil moral odpeliati Pavletič s prvim parnikom v Ameriko. Vzrok samomora ni znan.
Nemški pomorski ataše grof Posadovskv, katere^a so našli pred nekaj dnevi obstreljenega v nekem gozdiču pri Dubrovniku, o čemer smo že poročali, vztraja na svoji iz-povedi glede napada od neznanca. Njegovo stanje se je v bolnišnici silno poslabšalo in je postalo skrajno nevarno. Zdravniki so izgubili upa-nje, da bi ga resili.
Dnevne vesti«
-r Malo več resnobe. Klerikalci ljubijo bombastične besede in teatra-lično nastopanie. Vsako muho napih-nejo v slona in vsako malenkost v grandijozno akcijo, vsak sestanek v znamenit dogodek. Nedeljsko posve-tovanje s hrvaškimi pravaši so raz-kričali za zgodovinski dogodek. ki je večje važnosti, kakor balkanska vojska, najvecji dogodek, kar jih je do-živela Ljubljana od kongresa po Na-poleonovem padcu. Komaj je slovenska javnost prebolela te gorostasne neslanosti, so klerikalci že zopet za-čeli ubirati te strune. To kaže snoč-no poročilo »Slovenca« o posvetova-njih hrvaško - slovenskega kluba na Dunaju. Zopet same tirade, same fraze, sama pretiravanja. Maio več resnobe! Takih pustotcvščin, kakr-šne uganjaio klerikalci, je že dovolj! In pustoiovšeina, pa prav nič druge-ga je, grožnja z Jugoslovansko irre-dento. Ta grožnja je neumna, ker bo Slovencem samo škodovala, koristila jim pa ne bo nič.
-i- Klerikalci in Čuvaj. Klerikalci imajo drzno čelo. Zdaj se ćelo upajo pisati: : Nihče ne more očitati, da ni hrvaško - slovenska delegacija sto-rila vsega, kar je bilo rnogoče. da se osvobocie Hrvatje.« To je pač veli-kanska predrznost. Hrvaško - slovenska delegacija^ v kolikor je še zbrane okro? dr. Šustersiča. ni prav nič stcrHa, da se osvobode firvatje, nego ie še s svojini oaklom z grofom Stiirgkhom pomagala Čuvaju in ga faktično resila. Ko bi bila dr. Šuster-šičeva družba z tieian;i nastopila, bi bil Čuvaj že davno ođletel, tako pa sedi še danes na gerkem in ga bodo vrgli sarr.o oziri na balkansko vojno — če ga bodo sploh vrgli.
-r Klerikalni terenzem. Klerikalci hočejo vsa gasilna društva po-klerikaliti, saj je znano, da dobe de-žeino podporo samo tista gasilna društva, ki so klerikalna, ali pa taka, ki podpišeio poseben reverz. Da je to res, dokazuje ta - Ie slucai: Gasilne-mu društvu v Dobrepolju se je obljubilo 1000 K dežclne podpore, toda samo pod pogojem, da podpiše to-le, od poslanca Frana Jakliča podpisano izjavo: »Podpisano društvo izjavlja sledeče: 1. Da bo redno delovalo v prospeh gasilstva. 2. Med izvršujoči-mi elani ne bo trpelo nikogar, ki bi bil naročen na > Slovenski Narod«, »Dan«, ali »Srover.ski Dom«. 3. Društvo obžaluje, da je ob zadnji držav-nozborski volitvi prišlo do razpora med društvom in S. L. S. 4. V bodo-če se bo društvo vzdržalo vsake agitacije za kandidata, ki bi nasprotovai S. L. S. — V Dobrepoljah. dne 20. oktobra 1912.<: — Preteklo nedeljo je bila odborova seja, na kateri bi naj odborniki podpisaii navedeno pismo, nakar bi društvo dobilo obljubljenih K»00 K. Toda odborniki so podpis od-klonili. — Navajamo ta slučaj, da javnost uvidi, kakšnih koruptniii sredstev se poslužujejo klerikalci, da bi gasilna društva spravili pod svojo peto.
+ Občinske volitve v Šmarju na Dolenjskem razveljavljene. V Šmarju na Dolenjskem so se lani, dne 3. oktobra vršile občinske volitve, pri katerih so s pomočjo največjih sleparij in nasilstev zmagali klerikalci. Proti volitvam so vložili Vinko Ogorelec in tovariši pritozbo na de-želno vlado. S sleparijami, ki so jih pri teh volitvah zagrešili klerikalci, je imelo opraviti tuđi sodišče, ki je več klerikalnih junakov obsodilo na občutne kazni. Splošno se je pričako-valo, da se bo pritožba proti volitvam v javnem interesu kmalu resila. Toda, pretekli so tedni, pretekli so meseci, a pritožba še ni bila rešena, kakor da bi šio za kako veiekompli-cirano stvar. In tako je poteklo 1 le-to in 4 dni, predno je izšla vladna od-ločitev glede šmarskih volitev. Z od-lokom z dne 7. oktobra je namreč de-želna vlada občinske volitve v Šmarju razveljavila, utemeljujoč raz-veljavljenje s tem, da nišo bile zakonito razglašene, ter ukazala razpis novih volitev na podlagi — starega
volilnega imenika, katerega veljav-nost so pritožitelji v prvi vrsti izpod-bijali. Res, čuditi se moramo hitrosti visoke vlade, da je resila volilni re-kurz v tako kratkem času, kakor je eno leto, še bolj pa se čudimo, da si je upala deželna vlada na podlagi na-prednega rekurza razveljaviti volitve. Ali se baron Sch\varz ne boji več zamere pri klerikalcih? Sicer pa je baron Schwarz užaljenim klerikal-cem takoj pripopal hladiltji obliž s tem, da je zaukazal razpis novih volitev na podlagi starih voliiaih ime-nikov, ki s-o bili pred poldrugim letom tako siiajno spretno sestavljeni, da so izzvali nebroj pritožb. Res, velika, zelo velika je modrost naše de-želne vlade!
4- Imenovanje. Ministerijalni svetnik v ministrstvu za uk in bogo-častje, dr. Franc Heinz, je imenovan za centralnega ravnatelja za-ložbe šolskih knjig in je pomaknjen obenem ad personam v 4. čin. razred ter dobi kot tak naslov predsednika.
—    Za   »Rdeči   križ balkanskib držav« so darovali na    včerajšnjem sestanku, na katerem se je konstitu-iral odbor, župan dr. Ivan T a v č a r 100 K, ravnatelj Ivan H ribar 100 kron, podžupan dr. Karei T r i 11 e r 100 K, gospa Franja dr. Tavčar-j e v a 50 K, gospa Vera dr. Š 1 a j -merjeva 50  K,    gospa  Terezina dr. Ji e n k o v a 20 K, dr. Ivan J e n -k o 50 K, dr. Ivan O r a ž e n 50 K, Dragotin  Hribar  50 K,    Ladislav PečankaSOK, dr. Avramović 1<J K, Arnošt Bezenšek 10 K, dr. Fran II e š i č 10 K, dr. Tone G o s a k 10 K, dr. Ivan L a h 10 K, dr. Josip Lavrenčič   10 K  in Rasto Pu-stoslemšek   10  K.  Pričakujemo, da tuđi ostalo občinstvo daruje z od-prtimi rokami v plemenite namene.
—  V vzgled našim društvom bodi  »Politično in izobraževalno    društvo za dvorski okrai«, ki je v svoji včerajšnji seji sklenilo darovati zne-sek 50 K za »Rdeči križ balkanskih držav«.
—  Nasvet in priporočilo. Urad-ništvo in  uslužbenstvo naših    avto-nomnih, denarnih,    gospodarskih    in drugih večjih uradov in zavodov bi lahko izdatno prispevalo za  »Rdeči križ« balkanskih držav, če bi sklenilo,  da   daruje  zanj,  recimo,  skozi pol leta vsaj pol, ali pa en odstotek svoje plače. Zavod sam naj bi pa potem  založil  za  svoje    uslužbenstvo tako? vso vsoto, ki bi se mu vrnila potom vsakomesečnih cdtegljajev, in }O izročil svojemu namenu. — Ta način  prispevanja ima več ugodnosti: 1. vsakdo bo prispeval večjo vsoto, ki bi je z enkratnim vplačilom mogo-če ne mogel utrpeti, vsled mesečnih odplačil je pa niti občutil ne bo;  2. bo vsakdo, svojim dohodkom primer-no. prispeval; 3. bo moral marsikdo nrispevati. ki sicer prav rad porabi vsako priliko, da se odtegne narodnemu davku; 4. bi bile nabiraj'oče dame dokaj razbremenjene, ker bi jim bilo znano, da je uradništvo in uslu-/benstvo dotičnega zavoda že stori-lo svojo    narodno in  človekoljubno dolžnost.
—  Da se bo vedelo.   Včerajšnji >SIovenec« je priobčil to - Ie notico: 'Obsojen   občinski  svetnik.   Gospod
Rasto  Pustoslemsek    je    bil    pred okrajnim     sodiščem     obsojen    radi vmešavanje v uradno poslovanje na 30 K globe.« Dasi vem, da me je častiti »Slovenec« hotel s to notico za-deti, vendar sem mu hvaležen za to, ker mi je s tem dal priliko, da javno izpregovorim o stvari, ki  zame nimalo ni nečastna. Stvar je bila taka: Na dan Aškerčevega    pogreba sem sci ob pol 5. popoldne mimo kazine. Tu je stalo kakih 50 do 100 ljudi, ki so bili vsi videti razburjeni. Na ulici pri Sešarkovi trafiki, je stal stražnik Matija   Plevel,   ki je iz uslužbenca ■ Katoliške tiskarne«    postal    mestni redar, poleg njega pa sta stala neki gospod iz Trsta in neki kmetič, za katerega sem kasneje izvedel, da se piše Petelin. Hoteč stopiti v Šešar-kovo trafiko, sem srečal trgovca g. Petra Sterka. Leta mi je pripovedo-val, da se je kmetič vsedel pod koštanje pred kazino ter zahteval crno kavo. Natakar kmetu ne samo ni hotel dati kave, marveč mu je ćelo iz-podmaknil stol, na katerem je sedel. Kmetič je bil vsled tega, kar je po-vsem umljivo, razburjen,    to pa je dalo stražniku Plevelu povod, da je kmeta aretiral. Nato sem jaz naspro-ti Šterku pripomnil:   »Če je to res, potem bi moral stražnik aretirati tuđi natakarja.« Za stvar se nisem nadalje brigal, marveč sem odšel v Še-šarkovo    trafiko.    Stražnik je slišal moj razgovor z gosp. Šterkom in je stvar ovadil policiji, policija pa so-dišču.  Končna obravnava pri  sodi-šču je bila preteklo soboto in jaz sem bil   res   obsojen radi vmešavanja v ^lobo 30 kron,    dasi je gosp. Peter bterk izpovedal tako, kakor sem gori navedel,    in dasi je sam stražnik Plevel iziavil, da ne more trditi, da bi bil inkriminirane besede rabil proti njemu. Sicer pa bo o tem, da-Ii sem se z besedami, spregovorjenimi z g. Šterkom, »vmešavak y uradno po-
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
245 štev.
slovanje, razsojalo še deželno sodi-Šče, kar naj častiti »Slovenec« izvoli vzeti na znanje. — Rasto P.
—  Slovenski   zdravniki na Balkanu.   Bratom na pomoč gredo slovenski    zdravniki    dr. Edo    Š 1 a j -m e r, dr. Ivan Oražen in dr. Ot-mar K r a j e c. Stopili bodo v službo srbskega »Rdečega križa«. Iz Ljubljane se odpeljejo prihodnjo nedeljo.
—  Slovenskim rodoljubom in ro-doljubkam! Kdor bi hotel vstopiti v odbor    za nabiranje    prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav«,    naj se blagohotno    prigiasi odborovemu tajniku Rastu Pustoslemšku v Ljubljani.
—  Igranje v ogrski razredni lote-riij je prepovedano. Znano je. da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sred-stvi spečati srećke ogrske razredne loterije tuđi  na Kranjskem in se v dosego svojega namena    poslužujejo ćelo zavitkov z napačnimi    naslovi. Občinstvo se svari    pred    nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledi-ce protipostavne nabave teh    srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da se srećke zaplenijo, morebitni do-bitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota ter ob-čutljive denarne kazni.     Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naroči-la, jih uničite ali pa izročite finančni oblasti.
Modrasi na Šmarni gori. V nedeljo dopoldne je vjel gosp. Anton. Zar-loni, godbenik v Ljubljani, na Šmarni gori in sicer v skalovju v sredi po-bočja krasnega modrasa, ki je doig približno en meter. Modras je popol-ma ohranjen. krasno barvan in res lep eksemplar.
Poročil se je veletržec gosp. Franjo 2a g a r v Markovcu pri Ložu z gdčno. Antonijo K o b i I e v o iz Bre-ga pri Borovnici. Čestitamo!
Beraška beda in človeška ne-usmiljenost. Iz 2ubine pri Vel. Ga-bru: 21. t. m. je bil Žubini semenj. Ob semanjih dnevih je povsod dosti beračev in tako jih je bilo tuđi tukaj. Neki ubožec Je poprosil nekega fart-ta, katere^a ime nam ni znano, da bi mu podari! krajcar; ker se je fant obotavljal in mu ga ni hotel dati, re-kel mu je berač, da ga sme enkrat s palico udariti, ako mu da dvajset vi-narjev. fant je na to beraču takoj odštel dvajset vinarjev. in mu jo je prisolil s palico, ne premalo pa tuđi ne preveč. Ko je pa to komedijo za-pazil posestnik in občinski odbornik Razdrh iz Breea je tuđi on Dristopil in ponudil beraču deset vinarjev, ako ga sme tuđi on enkrat udariti. Seve-da pod pokojem, da mora berač zgornjo obleko odganiti in se nasloniti čez ograjo. Sestradani berač je bil zadovoljen, misleč, da ga ne ho nič bolj zabolelo, kakor gra je prele. Razdrh je T zel gorjačo ter je berača z vso mcjo udaril: tako ga je udaril, da se je berač skoro nezavesten zgrudil v blato. Razdrh se je pa po-hvalil, da zna boli udariti, kakor prejšnji fant. češ, da je tako udaril da se je zlomila palica. Poleg stojeći Ijudje so se nad tem surovim in ne-usmiljenim človekom zgražali. — Opazovalec.
Rojakom na J'jžnem Tiro!«kem (Trentinu). V nedeljo 27. t. m. šesta-nek v kavarni Rosmini v Rovere-tu. — Narodne pozdrave I.
S ceste. Ko je sinoći v Floriiart-ski ulici pustila posestniea Meta Oer-baisova mal mlekarski voziček, pripelje mimo z vpreženim vozom pcsestnica Frančiška Menci tako ne-previdno, da zadene s svojim vozom v mlekarski voz ter mu polomi gornji del. Gerbajsova ima 10 K škode. — Včeraj je hlapec Alojzij Godnar brez nadzorstva pustil stati vpreže-na konja, katera sta sama odšla po Rimski cesti in Igriški ulici. Pred nemskim glediščem je konja ustavil stražnik ter ju oddal nekemu hlapcu, da ju je odpeljal v hlev.
Ženska jeza. Včeraj dopoldne je na Cesti v mestni log delavko Kata-rino Prekovo brez vsakega povoda naskočila delavka Frančiška Pinko-va ter jo vrgla v z vodo napolnjen cestni jarek, vsled česar ni bilo druge nesreće, kakor da si je napadenka zmočila in oblatila obleko. Zadnjo besedo  bode  imela  pristojna  oblast.
Na    potu t Amerika    aretovan.
40letni posestnik Ivan Kirar iz Hr-vaškega broda pri KrŠkem je izvabil od svojega strica 200 K, je proda 1 konja ter jo krenil s svojo svakinjo, ka-tere mož je že v »obljubljeni deželi«, proti Ljubljani, odkoder se je name-nil odpotovati v Ameriko. Po brzo-javnem obvestilu je policija Kirarja zasačila v neki izseljeniški pisarni, kjer je pod tujim imenom hotel vzeti zase in za svakinjo vozna listka. in ju aretoval. Kirar je imel pri sebi 500 kron denarja. Izročili so ga pristojne-mu sodišču.
Navihanec. Predsinočnjem je pri-šel k trafikantinji Elizabeti Zadel na Karlovski cesti št. 3 neki neznan mož ter ji ponujal po nizki ceni pre-mog. Ker je bil le nadležen, ga je ne-kaj naročila, zakar je ta zahteval 90 vinarjev predujema,   katere je tuđi
dobil in odšel, ČeS, da premog pripe-Ue pozneje njegov hlapec, česar se pa do sedaj še ni zgodilo in je opravi-čcn sum, da je neznanec Zadelovo pod to pretvezo ogoljufal.
Pogreša se od dne 21. t. m. 46iet-ni, oženjeni čevljar Martin Dolenc, stanujoč v Cerkveni ulici št. 21. Ko se je poslovil od družine, je vzel s seboj britev in rekel, da se nič već ne povrne, ako ne dobi denarja. Dolenc je srednje postave, ima doliviseče brke, je bil crno oblečen in je imel sivo čepico.
Delavsko šibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov, 90 jih je prišlo nazaj, 63 se jih je odpeljalo pa v Ko-čevje.
Izgubljeno in najdeno. Dijak Moric liermann je izgubil zlato čast-niško verižico, nek drug dijak pa de-narnico, v kateri je imel čez 6 K denarja. — Stražnik Jožet Gril je našel črn dežnik, katerega dobi lastnik pri najditelju na Pri vozu št. 17.
DrušfvEm naznanilo.
»Dramatično društvo v Ljubljani« in »Gleda lisko društvo v Ljubljani« sklicuje izredno važno skupno odborovo sejo, ki se vrši v petek, dne 25. oktobra ob 8. zvečer v rezervirani sobi restavracije ^Zlatorog« v Gosposki ulici. Z ozirom na izredno važnost, prosita odbora zaneslji-ve udeležbe.                    #
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj je darovalo v svoji snočni seji 50 K za »Rdeči križ   balkanskih ćržav.
Društvo inženirjev v Ljubljani opozarjn svoje člane, da se odpelje-jo udeleženci izleta v Zagreb v sobo-to, dne 26. t. m. s poštnim vlakom ob 7. uri 30 minut rjutraj. To naj služi v vednost specijalno tištim gg. članom, ki bi se morda le še odločili, da se uđeleže izleta. Program bivanja v Zagre^u je ra kratko: V soboto od 3. cio 5. ure 30 minut ogled tehničnih znamenitosti zagrebških. Ob 5. uri 30 minut sestanek v prostorih »Hrvatskoga družtva inžinira i arhitekta-. Ob 7. uri 30 min. kornerz v hotelu Roval z nevezano udeležbo; istodobno predstava v giedaiišču, za katero bodo sedeži reservirani. V nedeljo dopoldne od 9. do 12. skupno ogledovanje mesfa in raznih stavb. Ob 1. diner v hotelu Roval, ki ga priredi .^Hrvatsko družtvo inžinira i arhitekta-^ na čast ijosetnikom. Od 3 do 5. ure 30 minut izlet z vozovi v okolico zagrebško. Ob 7. poslovilni komerz v hotelu Roval. Odbod iz Zagreba ob 10. uri 40 min. zvečer.
Zborovanje trafikantov. V nedeljo. dne 21. oktobra se bo vršil v Ljubljani v steklenem salonu hotela »Llovd" ob pol 4. popoldne shorl trafikantov. Po ćeli Avstrij;, v priMi/no 100 mestih, se bodo vršila ta dan zborovanja trafikantov. Sklicatelj shoda je glavno vodstvo trafikantov na Dunaju. Poročalo se bo o korakih, ki so se že storili za zbolišanie stanja trafikantov. nadalje se bo sklepalo o prošnji, ki naj bi se odposlala na državni zbor, kakor tuđi finanč-nemu ministru. — Trafikantje, ude-lezite se tc?:a zborovanja v največjem števi!u.
Akad. društvo >,Siovenija< na Dunaiu priredi svoj I. redni oh ni zbor v torek, dne 29. oktobra o\ 8. zvečer v restavraciii »Leithner« <L, Auerspergstrasse).
\t gJeds'fškc pl^arne. Danes v četrtek se za abonente nepar druscič v sezoni' vprizori Wasrnerjeva velika opera -Večni mornar?, ki je pri pre-mieri 7*1?* najlepše uspehe. Za nede-lio pop^iJar; se pod režijo gospe Av-cru?te Danilove pripravlja otroska predstava ^Snegulčica in škratje«.
Kazpu^ke  nbrav^nvr   pred   d^želnim sodl^r^iD.
Občinske volitve v Vrbljenji pred sodlščem. Včeraj popoldne se je pr!5e!o obravnava proti obtožen-cem Jo^etu Susmanu, powstniku v Strahomeru in nroti nosestnikem iz Iške Loke. Antonu Jeretu. Jakobu Linoviču in Antonu 7nidaršiču zaradi volilne goljufije. Obtoženi so: Jo-že Susman je izvr^il volilno pravico povodom občinskih volitev v Vrb-Ijenju. ki $o se vršile dne 21. novembra v imenu Matije Uršiča iz Iške Lokr, ki ima volilno pravico tuđi v Vrbljenju, brez vednosti volilca s ponarejenim poohlastilom. Jere Anton je listine izročil. namesto da bi jih poslal volilcu Ursiču v bolnišnicot četrtoobtO7enemu Znidarsiču, ki jih je izroćil Su^manu. Pooblastilo sta podpisala četrti obtoženec Znidar-šič in Lipovič. Po prehrani obtožnici se je dognalo, da dokazilni materijal ni popolen, ker sta oba zastopnika obtožencev vložila še dodatne doka-zilne predloge, katerih pa sodišče ni
pravočasno resilo. Na predlog zastopnika prvih treh obtožencev g. dr. Novaka in zastopnika četrtega obtoženca Znidaršiča dr. Pegana sporazumno z državnim pravdni-kom je senat obravnavo vsled nepo-polnega dokazilnega materijala pre-ložil. Zastopnik prvih treh obtožencev dr. Novak je tuđi predlagal, da se priloži spisom neki akt, glasom katerega Je bil Žnidaršič že zaradi volitev v Iški Loki na obtožni klopi in po katerem aktu se bo dokazalo, da je žnidaršič že takrat nastopal javno kot nasprotnik Jereta, vsled česar njegova izpoved tuđi v tej za-devi ne more biti merodajna.
* Zaradi    zakonolomstva    je    bil
dne 19. t. m. pred novomeškim sodi-ščem obsojen v Mdnevn! zapor France Bojanec iz St. Petra pri No-vem mestu in sicer na tožbo Jožefa Rebolja. Razume se samoobsebi, da je zakonolomnik zagrizen klerikalec in najzvestejši pristaš šentpeterskc-ga župnika.
Razne stvari.
*  Sovraštvo dunajskih   klerikal-cev proti Slovanom. Hunajski mestni svet je protestiral,   da bi se vpo-rabljalo    češko    gledališče v prvem dunajskem okraju.
*  Šola se je podrla. Iz Vratislave poročajo:    bolsko poslopje v Oono-longu,   ki je bilo že dalj    časa v ne-varnosti,    da se podre,    se je včeraj med poukom podrlo. Dva učitelja in šest šolarjev je bilo ubitih.
*   Češka požrtvovaSnost za balkanske slovanske brate. Češki »Slo-vanskv klub«    pravi,    da    bo češka zdravniska    ekspedicija    na   bojisče veljala najmanj 150.000 kron,   ki   se morajo rnbrnti v nnjkrajšem času.
*  Julius Maggi umri.     Iz Curiba poročajo: Ustanovite!) znane tvrdke 7,a hranila Julius Magtfi je v Curihu umri. Ta tvrdka je postala svetovno-znana  predvsem  vsled    svoje    reklame.
*   Sreća. Iz Budimpešte poročajo: Pri včerajšnjem žrebanju ogrske razredne   loterije se je primeril slučaj, da je ista srećka zadela premijo v znesk'] 600.000 kron in glavni do-bitek 400.000 kron.    Lastnik   srećke je tore; dobil en milijon kron.
*  Sneg ra Tirolskem. Iz Inomo-sta poročajo:    Včeraj    ponoći je na severnem   Tirolskem    zelo    snežilo. Inomost    in okolica    je    popolnoma pokrita s snegoni.    Tuđi   v Briksnu, Bolcami, Meranu in ćelo v Kalternu je snerHo.
*  500 prašičev zgorefo.    Iz Kro-meriža poročajo: V redilnici za pra-šiče Leopolda Hofbauerja v Ellendu je 18. t. m. izbruhnil požar.    Zgorelo je pri tem 500 prašičev, hlevi in gospodarska p°slopia. Zavod je bil sele pred kratkem zgrajen. ker je me-seca avgusta tuđi zgorel, pri čemur je zg^relo ^oo prašičev.
*   Usodepolna   poinota Iekarnar-ia. Z Dunaja poročajo: Dva meseea stari    ^in krojača Otona Schiirhagla je naenkrat umri. Otrok je bil bolan. V lekarni   se   je pa magister zmotil ter dal namesto žveplenokislega kalcija žveplenokisli kodein,    vsled česar je otrok umri. Proti magistru so uvedli kazensko preiskavo.
*  Maščevanje MaHsorov. Na ka-toliško 7iipn«sče v Rioli so pred par dnevi ponoći vrgli bombo, ki je raz-rušila cerkev in večji    del župnišca. Župnik in cerkovnik    sta    se resila. Ore  73. masčevanje  Malisorov  proti 7nr»n!ku Kozzu,   kt je rodom Tirolec in ki *? je iidele?^ tuđi evharistične-gra konprresa na Dunaju.    Župnik    ie nago^^rjal  Malisore.    naj se pridru-zijo Crnogorcem,    ter    jih opo^arjal na nevarnost. ki jim prozi, če Crnogorci  zopet  odidejo.    To postopanje je tako razjezilo Malisore, da so se z bomb^ maščevali.
*   Strofe    odredbe pri smodni?-nicah. !z Olomuca poročajo, Tukajš-nji    divizionar    fml. Schwertner pl. Schwertburg    ie    v zaupnem ukazu pnzval občino, naj energično opozo-ri prebivalstvo na pooštrene  odredbe, ki so se uvedle pri smodnišnicah v    Bvstrovanu    zaradi    opetovanih napadov.   ker bo straža od zdaj na-nrej pri vsakem   sumljivem   pojavu brez posebne opozoritve oštro stre-Ijala. V ukazu je izrečeno domneva-nje.   da so napade izvršili tuji emi-sarji.
*  Izgred! v berofinskl tržnici. Tz Berolina poročajo: Včeraj zjutraj bi morali   začeti v tukajšnji   tržnici    s prodajanjem ruskega mesa, ki ga je mestna   komisija    nakupila v Rusiji. Mesar ji. ki so prevzeli proda janje, so pa obstruirali,    ker    nišo    hoteli po meso,   ki ie bilo za nje   namenjeno. Vsled tega je prišlo v tržnici do velikih izgredov.    Razburjena   množica je prevrnila    mesarske    stojnice ter pometala po tleh meso, ki je bilo tam razobpšeno. Med mesarji in množico je prišlo do pretepa.   Posredovati je morala policija, ki Je zaprla tržnico.
*  Turske krvoločnost!.    Tursko vofaStvo še vedoo   kolje   kristjane,
kjerkoli Jim pridejo pod nož. Bel-gradska »Samouprava« poroča sle-deče slučaje: V okolici Raške v No-vem Pazarju so Turki umorili popa Filipa Kuzmanovića Dobrovca. Umorili so tuđi popa Petra Bakalina in mu najprvo odrezali nos. Vojaka Janjića iz Gradine so razsekali na kose. Vojaku Milosavljeviću z Gornje Piliće so odsekali glavo ter jo nabodli na kol. Arsenija Pevanca in Arsenija Sašanca so umorili in mrtve razmesarili. Aleksa Filipova so ustrelili ter mu odrezali nos in uše-sa. Savi Boškovu, Slavku Saviću in Milku Stefanoviću so odrezali glave. Vidoslava Aleksića so ubili. Nekemu starčku so živemu iztaknili oči, nekemu osemletnemu otroku so pa raz-parali trebuh. Razentega so umorili še devet Srbov, katerih imena še nišo znana.
*  Pomorska moč balkanskih dr-
živ. V »Tagu« je priobčcno razmer-je balkanskih držav na morju. Po tem izkazu rarpolaga Boigarska z eno majhno šolsko ladjo in s šestimi popolnoma majhnimi torprdovkami. Orška ima tri oklopne križance »Prara«, »Spetsai^ in »Hydra«. Te so spustili v morje v letih od 1889. do 1892. in imajo 500 ton deplace-menta z hitrostjo 17 morskih milj. Te ladje imajo po 3 topove po 21 centi-metrov. Razentega ima pa GrŠka še moderno veliko ladjo »Georgio Avc-rov«. Spustili so jo v morje i. 1910 in ima 10.000 ton deplacementa ter iii-trost 23 morskih mi!j. GršKa ima razentega še \2 torpednih rušikcv, ki so zgrajeni deloma na Angleškem, deloma v Nemčiji. — Turčija ima dve veliki vojni ladii, ki jih je kupila od Nemčije. Ti imati po 10.000 depia-cementa, eno modernizirano linijsko ladjo »Mesudje<% tri stare križarice za obalo, dve ma]hni moderni križa-rici, par modernih in par starih top-ničark, enajst rušilcev, devet novih topničark.
*  Zdravljenje z barvami. En del
praktičnega zdravilstva temelji na vporabi barv ter se zaradi tega naziva zdravljenje z barvami. To zdravljenje je kot veda še jako mlada, vendar pa ekzistira v praksi ze od najstarejšega časa. Na Kitajskem imajo navado, pobarvati bolnike, ki 7/oole na osepnicah, z rdečo barvo. V Avstraliji in v Tongkingu so mazali tako bolne otroke s pasjo krvjo. Romunci oblecejo take otroke v rdečo srajeo; tuđi na Španskem delajo tako in dajo otrokom kot zdravilo mezgo iz granatnih jabelk — vsled njihove rdeče barve. Znanstveniki so to zdravljenje preiskovali in dognali, da gotove barve in gotova barvasta svetloba učinkuje na gotove bolezni. Dr. Laumonier dokazuje v listu ^Revue% da so dosegli pri gotovih kožni boleznih z rdečo svetlobo velike uspehe; modra in vijoličasta svetloba uničuje bakterije, dočim zelena svetloba povzroča mir in za-spanost. To vse je v rvezi z učinko-vanjem barv na duševno stanje. Rdeča barva učinkuje na ljudi in ži-vali razdražljivo, z rdečo barvo se ne draži samo bik, temveč tuđi slon, konj, pes in petelin. Pod brezbarve-nim steklom moreta živeti pajk in osa popolnoma mirno drug poleg drugega; če ju pa pokrijemo s rde-čim steklenim zvoncem, vržejo se drug na drugega, dokler ne ostane eden mrtev na mestu. Dr. Laumonier meni. da bodo v bodoče še bolj zdravili z barvami. V bolnišnicah bodo zgradili dvorane raznih barv. Šolske sobe bodo pobarvane zeleno (da bodo šolarji zaspali!).
*  Veselo   epizodo   iz balkanske vojne opisuje C. Vautel    v pariškem »Matinu«.    Epizoda se je odigrala v zraku — seveda samo v fantaziji pa-riškega poročevalca. Turčija in Bol-garsko sta,   kakor znano, angažirali več    franeoskih    aviatikov.    Vautel opisuje   razgovor   dveh   takih *so-vražnih« aviatikov sledeče:  General Kosović:    Aviatik. poletite nad tursko armado in prinesite    raport . . . Aviatik    Durand:    Dobro,    general. (Odleti.)   —   General Mašin    paša: Aviatik,    obletite bolgarsko armado in poizvedite,   kaj dela. —   Aviatik Dupont:    Dobro,    general.  (Odleti.) Oba aviatika    je doletela    nesreća, motorja sta se jima nekoliko pokvarila. Aviatika se na istem mestu spu-stita na tla. — Aviatik Durand: Za vraga,    Turk!    — Aviatik Dupont: ^olsrar! . . . Aviatik Durand (nameri revolver): Kdo tam? Aviatik zakliče nehote: Montmartre! — Aviatik Durand: Ta-le pa vendar ni Turk. (Pri-bližuje    se    oprezno    Dupontu).    — Aviatik Dupont    se    začne smejatl: Ah, to si ti, stari prijatelj!   Ali ne poznaš prijatelja? Sicer je res, da bi se morala pravzaprav nekoliko stepsti. — Aviatik Durand:    Hvala lepa . . . AH veš* ka}   novega? . . .   Ne, vpra-šam te za vojaške zadeve. Vprašam te, kaj je novega v Parizu. Nato sta začela oba    pregledovati in popravljati svoje aparate.    Iz razgovora je bilo pa slišati besedo Pariz!  Pariz! Pariz!    Končno sta popravila aeroplana. — Aviatik Durand se vzdigne;
Na svidenje, krvoločni Turek! Aviatik Dupont se vzdigne: Z bogom, pes kršćanski!
Telefonska in brzojavna poročila.
VOJNA NA  BALKANU.
Padec Novega Pazarja.
Đelgrad, 24. oktobra. Okrajni predstojnik v Raški poroča uradno:
Včerai dopoldne se je vršil krvav in krut boj pri Novem Pazaru. Glasom po^ičil so bili zlasti krvavi spopadi pi sedmih prednjih trdnja-vah pri Novem Pazaru, ki obdajajo mesto. Končno se ie posrećilo izborno organizirani in izborno oboroženi srbski artilerijj pregnati Turke iz vseh njenih pozicij. V Raško je bilo slišati cei dan grmenje topov. Naenkrat so topovi utihnili in nedolgo nato je bilo stišati strahovito detonacijo, ki ie pretresla vso pokrajino, da je bilo čuti kakor potres. Okrajni predstojnik pravi, da se dorrmeva, da so Turkl, predno so zapustili mesto, razstrelili smodnišnice, da razdenejo mesto. Podrobnosti o boju še nišo znane.
Proti Jedrenju.    —   Vesti o porazu Bolgarov  — neresnićne. — Turske laži o zmagah.   —   Beda turske ar-made.
Dunaj, 24. oktobra. Vesti, ki ve-do o podrobnostih velike bitke pri Kirkilisi, so od konca do kraja izmišljene.
Bolgarska cenzura nainreć ne pripušča v javnost nikakoršnih poročil o podrobnostih bojev. Vesti, ki prihajajo v javnost, so večjidel fantazije nemških Hstov, ki iih napolnju-jejo z raznimi krajevnimi imeni, ki v resnici niti ne eksistirajo. Tud; vesti iz Carigrada, so popolnoma nezanes-Ijive.
Res je samo to, da kolikor je mogoče soditi po najnovejših poroči-lih, Bolgari na vsej crti prodirajo in da se naha?ajo Turki v obrambi.
Iz Carigrada pa poroćaio oćivid-no izmišljene vesti o velikanskih turskih zmagah, ki se bodo ravno tako izkazale kot lažnjive, kakor se je izkazala kot neresnićna turska vest, da stoje Turki že neposredno pred Plovdivom. Turska poroćila pravijo, da se boji pred Jedrenjem nadaljujejo in da postajajo od ure do ure ljutejši. Bitka se je vnela tuđi severovzhodno od Kirkilise in vzhodno od reke Tundže. Veliki boji se vrše tuđi pri Kirdialih. Turki so zaćeli z ofenzivom pri Djumajabali ter prodirajo čez Carevoselo in Egri Palanko (?). Boji pri Prištini se nadaljujejo. Srbi hočejo prodreti na crti Ouabur-Ca-pu (?). Crnogorci skušajo oblegati Skađer od zahodne strani. Turki so svoje pozicije v Skadru oiačili. Mesto ni v neposredni nevarnosti. Iz Skop-lja sta odšli dve diviziji proti Kačani in Štiplju. Pri teh dveh mestih je pri-čakovati te dni odločilne bitke. V Valoni so izkrcali Turki regularne čete, ki hodo šle na pomoć turskim četam v Skadru (?). (Op. ured. To je v zračni crti najmanj 300 km južno od Skadra.)
Carigrad, 24. oktobra. Boji pri Kirkilisi in Jedrenju so izredno krvavi, ter so izgube na obeh straneh ve-likanske. Carigradski lazareti so prenapolnjeni ter ne morejo več sprejeti ranjencev z bojišč v Carigrad. Vlada je odredila, da se preuredi carigradsko vseučilišče v lazaret.
Pariz, 24. oktobra. Francoski listi poročajo, da se udeležuje bitke pri Kirkilisi 120.000 Bolgarov in 140 tisoč Turkov. Turska artnada je demoralizirana in nesposobna za ofenzivo. Tuđi se ne more vsled nediscipli-narnosti ubraniti drznim napadom bolgarske armade. Turki se na ćeli crti umikajo. V turškem glavnem ta-borišču vlada prava panika.
Proti Skoplju!
Niš, 24. oktobra. Z bojišca poročajo, da se Turki z mrzlično hitrostjo umikajo proti Skoplju. Za seboj uni-čujejo vse svoje pozicije, požigajo vaši in more prebivalstvo. Danes pri-čakujejo pri Skoplju začetek odločilne bitke.
Proti Skadru!
Cetinje, 24. oktobra. (Od našega posebnega poročevalca. Ob 7. uri 40 minut zjutraj.) Crnogorci so danes zjutraj zavzeli Fričko goro, ki obvladuje trdnjavo Taraboš. Padca Taraboša je pričako-vati še danes ali pa najkasneje jutri.
Pred Skadrotn.
Cetinje, 24. oktobra. Crnogorska vojska še vedn-o bombardira Taraboš ne da bi se ji dosedaj posrećilo prisiliti to trdnjavo k predaji.
Crnogorci so obšli Skader od zapadne strani in se pripravljajo, da ga popolnoma cernirajo ter s tem prisi-Hjo, da se vda.
Plevlje v ognju.
Sarajevo, 24. oktobra. Mesto Plevlje v novopazarskem sandžaku je v ognju. Zažgali so ga Crnogorci s kartečami.
245. Stev.
SLOVENSKI  RAKOD.
Stran 5.
■          Turski vojaki v tfosnl.
I Sarajevo, 24. oktobra. Prv? od-■elek turskih vojakov, ki so zašli na Kosansko ozemlje, so pripeljali vče-■ai semkaj. Med njimi je tuđi nekaj »astnikov, ki pripovedujejo o veli-Kem sovraštvu, ki ga goji srbsko pre-Bivalstvo v Sandžaku napram Tur-■com. Drugi oddelek turskih vojakov Ko danes poslan semkaj. Jutri posijelo Turke preko Metkovića v Cari-fcad. Med vojaki je tuđi nekaj krist-Banov, ki izjavljajo, da se pod nobe-fcm pogojem nočejo več vrniti na ■furško. ■Turki   so   unlčili bolgarsko vstaško
■                         četo?
I Carigrad, 24. oktobra. Po tur-pkih poročilih se je turskim vojem »osrečilo zajeti in uničiti bolgarsko ■ustaško četo Pečikova, ki je s 10tX) ■nožmi prevzel naše nabgo, da raz-Buši za hrbtom turske armade želez-Hiiško progo Carigrad-Odrin (Jedre-m\]e). Pečikov je bil baje ubit. Tursko »oročilo ne pove, ali se je vstasem Kosrečil namen razrušiti železniško »rogo.
frred padcem Jedrenja in Kirkilise. I Sofija, 24. oktobra. Odločilna fa-La bitke pri Jedrenji in Kirkilisi se ie ■včeraj pričela. Danes (23. t. m.) so m>e začeli ob jutranjem svitu na v«ej Krti odlocilni boji boljrarske armade, Ki je zavzela z bajonetnim naskokom ■vec prednjih utrdb pri Jedrenju in si-■cer na sevemi strani ter je prodrla Kiačena od drugih bofgarskih čet do fcavnih utrdb glavne trdniave. W Proti 11. dopoldne so se odločile ■turske posadke v posatneznih trd-Eijavah k izpadu. Izpadle so v sever-■rm-vzhodni snieri proti Arnavtskeju. ■Dasiravno iih je podpiral hud ogenj ■turske artilerije iz trdnjav, je bil ta
■  pad z uničujočirci izgubanil odbit. Keg turskih čet je potegnil s seboj tuni posadke nekaterih drugih utrdb, ki Ko jih Bolgari nato zavzelj z bajonet-E?!m naskokom.     Bolgari so beieče ■turske čete zasledovali na ćeli Crti. ■dasiravno    jih    je    pogosto usiavi'io Ktreijanie iz težkih trdnjavskih topov. Hljub temu se ni posrećilo    ustaviti ■bolgarsekga prodiranja ter so v tem ■trenotku Bolgari dospeU neposredno Ipred glavne utrdbe Jedrenja. Izgube ■na turski strani so nepopisno velike. Iziasti veliko izgub so imeli na begu, Ikatere so .»im prizadeiali naši br?o-Isirelni topovi.      CeJi vojaški oddelki Iso bili popolnoraa uničeni.
I Tuđi prodiranie proti KirklHsi ie ■2fe!o i!???esno. Ocldefek generala D»-f/fi-'irijeva ie zasedel od severne in i * 'hodne strani cesto Traovo-Klrkt-|!:sa.   Dirmtriiev ie zbral ob tej cesti
■ svojo vojsko   ter začei z odiočHnhn I napadom.    Odločilna bitka se Ie da-Ines rričela na tem krilu. Pričakovati lie,   da se ho no«reči!o Bolsarotn tetkom 3 dni Kirkiliso   zavzeti.   Na to
■ bo   bolgarska    armada    nadaljevala Isvoio ofenzivo proti Greu. Odrezala Ibo zahodni def turske armade v Je-|dren»ff oć C<?ngrra<1a,
Kakor ooročajo turski vjetniki, vfađa med tursko a^n-aćo rr? KVM-\\*\ velik nered. Nenadnl nansd Bo!-sarov fe zbe^al poveij^ištvo, ki ni bilo pripravljeno ter še ni izvršilo svoje r^zrnrecfbe. V«1ed tega se *e nosrečilo Bo.garom tako hitro nro-dret? «kozi prve utrdbe proti Kirk'i-s». Večirtonia so bile zavzete te utrdbe z bajonetriini naoadom pr! čerrer *'i Bols^ri »me!? *eve<te mno?o ?zsruh. Kakor. hitro pade KirkiH^a, hodo napravili iz te trdnjave oporno točko 7a svoj'o nadaljno ofenzivo proti Te-dreniu.
Pri Jedrenju so Bolgari vJeraj z velikimi izenbami zavzeli spred-nie i'trdhe ori Kniatahiji.
V Sofiji vlada velikan^ko nn-vdušenie nad uspeh! bolgarske ar-tnade.
Manifest carja Ferdinanda.
Sofiia. 24. oktobra. V glavnem ^horišč« v Stari Zazori Je izda! car Ferdinand manifest na preMvalstvo ^nih krajev, ki jih je zavzela bolgar-^Ka armada. iManifest Z3got*v!?a *>o-roiro versko svohodo. pravičnost in cnakopravnost prebivalcetn zavze-*ip pokraiin. Poskušen  nanad  na kabel pri Vam?.
Sofija, 24. oktobra. Turski podmorski čoln se ie včeraj nenadoma riblizal mestu, kjer se nahaja kabel, fri veže Varno s Sebastopolom. Ko se je to izvedelo, ?e že plul bolgarski jrrpedni rušilec »Hrabri« z največjo prostio iz pristanišča mesta Varne. •^iejfov poveljnik ^erafinov je uka-f'l voziti % največjo hitrostjo ter se
! zaleteti v turski čoln.    Do spo-
i pa ni prišlo, ker je turski pod-rri"ski čoln zbežal. Erodiranje   zmago^lavne   grške ar-made.
Atene, 24. oktobra. Prestolona-^"^dnik brzojavlja: Pregnali smo so-Vražnika do Servije. Pri Ali Akmonu tnio zaolenili 22 topov in pri Vlako-''adonu popolnoma uničili 2 turska hataijona ter vjeli mnogo turskih vo-j^ov in častnikov.
Atene, 24. oktobra. Grške čete * •▼zete Servija   Turki   so zapu-1
still mesto, masakri rali ter umorili 70 Grkov« med njimi tuđi eoega duhovnika.
Srbskl ranjenef.
Belgrad, 24. oktobra. Včeral Je dospel popoldne sem drugi transport srbskih ranjencev. Bilo je 110 veči-noma težko ranjenih, ki so jih oddali v belgradske bolnišnice. Prebival-stvo je transport navdušeno pozdravilo ter obsipalo ranjence s cvetka-mi in darovi.
Prva žrtev vojne v Belgradu.
Belgrad, 24. oktobra. Včeraj ob 4. popoldne se je vršil pogreb prve v Belgradu umrle žrtve vojne. Pokojnika je spremila tisočglava množica na pokopališče. Bil je to znani četnik Popović, ki je bil ranjen v sandžaku novopazarskem. Starci so govorili navdušene govore oh odprtem grobu prve žrtve vojne, ki je izdihnila v Belgradu.
GrŠki vojaški obvezane!. Belgrađ, 24. oktobra. Včeraf ^e je več sto grskih vojaških obvezan-eev na poti iz Sofije v Reko peljalo skozi Belgrad. Skozi Belgrad so šli z rastavami. Prebivaistvo jih je navdušeno aklamiralo.
Zahteve balkanskih držav.
Berolin, 24. oktobra. »Tćigliche RimdschaUv< dobiva od svojega po-ročevalca informacije glede zahtev držav balkanske zveze. Glasom teh ioformacij so se balkanske države med seboj zavezale, da v slučaju zmage na nohen način ne dado iz rok zavejevanih pokrajin. V tem slučaju zahtevalo evror-ski ko^cres, na ka-terem bodo tuđi same zastopane. Ta kongres mora zasigurati balkanskim državam njih teritorijalne pridobitve. Ce se pa veJesile ne bodo ozirale na te zahteve balkanskih držav, se bo balkanska zveia uklonila Ie oboro-ženi %\W.
Be'grad, 24. oktobra. Ruski poslanik Hartwlg je odpotoval na Đu-naj k ruskemu veleDOslaniku, ter govore, da gre za važen dogovor glede balkanskima vprašanja.
Protest    ruske    vlade proti blokadi Burgasa.
Frankobrod, 24. oktobra. Ru?ka vlada je protestirala nri Turčiji proti blokadi Burgasa, Ker ta blokada škoduje zlasti ruski trgovini.
Za >>Rdeči križf- balkanskih držav.
Petrograd. 24. oktobra. Mesto ?e dovoiilo 100.000 ruMjev za »Rdeći krlrcr slovansklh balkanskih držav. V nedeljo bodo pobirali po vseh ruskih cericvah za pomoč Slovanom na Balkanu.
Nainovejša poročila z Bolgarske.
Dunai. 24. oktobra, rNeues Wie-ner AbendMatt • prinaša brzojavko posehne^a noročevalca pri bolgarski arm2di iz Stare Zagore: V vojaških kroffih se razgovarjajo pred vsetn sa?TiO o nalegah vzhodne armade, ki operira proti Kirkilisi (bolgarsko Ln*ensrad). Posku? napasti bolgarsko črnomorsko oba! ie bil Ie po-skus odvrniti pozornost od glavne proge. Bolgarski minister Danev je Izjavi?, da malodušni napad turske voi»fe morrance, ki se je povsod iz-ognHa itanian^kentu hrodovju, ter imela pogubi honihardirati samo ne-utrjero pri^tanišče in san-'f^^j vzbufa v vseh civiliziranih kr ,%\h zaradi kršenfa medr»arod^eKa priva ogorčenje. Kraij se dnevno po K» ur rK?5vetaje s svojJmi vojaskimi *i. eN n?ki fer se neprestano vozi s sv jim avtomoMloni od čete do čete, ki ga efittKte^čno  pozdravljajo.
London, 24. oktobra. Angleški sptcijalni korespor*denti pravijo, d-i d<» *eda\ še n! padla odloćitev nit? ori Kirkilisi nit? pri Jedrenju. rT)ayii le-'egraph-r rravi. 62 so uspelii boluar-nke ?rniadc pri Djuniabalfju relo ve-!ik? in za razvri hoj^ pri Jedrenju Gd!nč;!??ega ponie!!^. Na ćeli crti se vrše krvavi boj? že 36 "r.
Utrditev Varne in  Bafčika.
Varna, 24. okt. Bolgarska artile-rija utrjuje trdnjave v Varni. Postavila je 18 oklopnih topov in 15 težkih po-zicijskih topov. Vama in Balčik bosta tako utrjeni, da se mora vsak poskus zavzeti ti dve trdnjavi ponesrečiti.
Avstrfjski MRd«či križ".
Dunaj, 24. okt. Danes dopoldne se je odpeljal z državne-ga kolodvora oddelek avstrij-skega wRdečega križa", sesto-ječ iz 7 zdravnikov in 14 strež-nikov na Bolgarsko.
Prodiranje Crnogorcev.
Belgrad, 25. oKt.   Crnogorska sc-#Tna  armada prodira   proti   Prizrenju vest,   da   bi  bila  armada  že zavzela Prizrenj ni zelo verjetna. Bolgarski poslanik v Petrogradu.
Petrograd, 25. okt. Novi bolgarski poslanik v Petrogradu Bobčev je dospel včeraj sem, ter je imel takoj dolgo konferenco z vnanjim ministrom Sazonowov.
Nasilen ranjenec.
Belgrad, 25. okt. Od raeje poro-čajo, da so ćelo ranjeni Arnauti, kišo
padli v srbske roke nasilni. Tako je neki ranjenec, ko mu je štabni zdrav-nik obvezal rano, potegnil nož (?) ter zdravnika zabodel.
Bolgarska zasedla svojo črnomor-sko obal.
Sofija« 24. oktobra. Bolgarska vojna uprava je poslala 20.000 mož, da zasedejo bolgarsko obal ob Crnem morju, da bo na ta način brezuspešen vsak poskus Turci je izkrcati na Bol-garskem vojaštvo.
Princ    Murat    Napoleon    z    lastno kon'enico v bolgarski armadi.
Petrograd, 24. oktobra. Princ Murat Napoleon, ki je polkovnik v ruski armadi in ima za ženo hčer ne-kega ameriškega miliarderja, je na svoje stroške sestavil številno konje-nisko četo, s katero se pridruži bolgarski armadi.
Lažnjive turske vesti. — Turska armada demoralizirana. — V Carigradu ne upajo na zmago. Belgrad, 24. oktobra. Kores-pondent nekega angleškega velikega lista, ki je prišeliz Carigrada v Belgrad (?) pravi, da vlada v Carigradu narav-nost smrtna tišina. Mrzlično pričakujejo poročil o dogod-kih pri Jedrenju, ter imajo Ie malo upanja na zmago tur-škega orožja. Korespondent, ki se izrecno izdaja za Turko-fila pravi, da je izključeno, da bi zmagala turska armada, ker so turske čete demoralizirane ter slabo izvežbane. Zlasti so slabo izvežbani Turki v stre-ljanju in tuđi vodstvo je po-mankljivo.
Sklenili so, da bodo urgirali laški po-slanci parlamentarično rešitev lalke-ga vseučiliškega vprašanja tako pri vladi kakor pri vseh drugih stran-kah. Zastopnika obeh laških klubov bodeta šla k rninistrskemu predsed-niku in k naučnemu ministru, kate-rima bodeta predložila zahteve las-kih klubov. Obenem pa bodeta pričela pogajanja glede rešitve laškega vseučiliškega vprašanja z načelniki vseh  državnozborskih strank.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 24. oktobra. Ogrski brzojavni korespondenčni biro po-roča: Vlada je sklenila sklicati ogrski državni zbor k seji za sredo, 30. t. m.
Kdini predmet dnevnega reda te seje bo, promulgacija cesarjevega lastno-ročnega pisma glede sklicanja dele-gacij. Opozicija pravi, da se viada ne upa sklicati državnega zbora k red-nemu zasedanju. Korespondenca pravi, da je faktični položaj sledeci: Ni zakona, ki bi določal, kako naj se izvrši promulgacija kraljevega lastno-ročnega pisma glede sklicanja dele-gacij. Vlada je pred vsem določila, kako se Je to do sedaj zgodilo. V cnem slučaju, kraljevo IastnoroČno pismo, ni bilo prebrano v državnem zboru, kakor se je to konstatiralo, marveč je bilo samo objavljeno v uradnem listu. To je bilo leta 1867., ko so bile delegacije pod grofom An-drassvjem prvic sklicane. Ker pa je vlada od tedaj vsakokrat naznanila sklicanje zbornici sami, ie sklenila vlada, da bo tuđi to pot tako posto-pala.
Budimpešta, 24. oktobra. Opozicija je sklenila, da vztraja na svojem dosedanjem stališču in da se tuđi me-seca novembra ne udeleži zasedanja delegacij.
Budimpešta, 24. oktobra. Opozicija se bo udeležila seje poslanske zbornice dne 30. t. m., da protestira proti sedanjemu sistemu. Grof Tisza bo baje pač dovolil, da smejo priti iz-ključeni poslanci v pariament, da pa se ne smejo udeležiti seje. Ce bi hoteli kljub temu vdreti v dvorano, jih bodo s silo odstranili in če treba, tuđi odstranili iz parlamenta. Govori se, da se bo neki vplivni član opozicije, najbrže grof Julij Andrassv, kljub prepoveđi udeležil seje in da bo poskusil govoriti ter v svojem govoru naglašal potrebo sanacije par-lamentanČnih razmer.
Cesar priđe v Budimpešto.
Budimpešta, 24. oktobra. Velik del bućimpeštanskega prebivalstva namerava povodom prihoda cesarje v Budimpešto demonstrirati za splošno volilno pravico. Demonstracija bo obstoj?.!a ba|e v klicih: »El-jen« na vladarja in v klicih: »pereat« na v5ado.
Budimpešta, 24. oktobra. Ogrska opozicija pripravlja povodom prihoda cesarja v Budimpešto velike demonstracije ter hoče pokazati vla-darju, kako sodi ogrska javnost o sedanji rolitiki kabineta Lukacs. Na Dunaju je napravila ta vest, zlasti v dvornih krogih. zelo mučen vtisk. ter ni izključeno, da se cesar ne odloči, da sploh ne srre v Budimpešto. Novo madžarsko vseučilišče.
Budimpešta, 24. oktobra. Na predlog ogrskega naučnega ministra je dovolil cesar, da sme dobiti novo madžarsko vseučilišče v Požunu ime: »K. ogrsko Elizabetno vseučilišče«. Kakor znano, ima vseučilišče v Kolosu ime: »K. ogrsko Fran Josipo-vo vseučilišče«.
Berchtoid v Italiji.
Đonaju 24. oktobra. Iz avtentične-ga vira poročajo, da se je minister Berchtoid s San Giulianom razgo-varjal izkliučno o situaciji na Balkanu. Italijanska vlada ie stavila važne predlose, o katerih se ne ve, ali jih Ie Berchtoid sprejel ali ne. Italija je stavila sledeča dva predloga:
Ce zrna ga Turčija, naj posredu-jejo velesile, da dovoli Turčija avto-nomijo za Makedonijo pod kršćanskim gnbernatorjem.
Če zmagaio balkanske države, se moraio velesile strogo držati načela Balkan — Balkancem!
Italija smatra, da je treba napraviti že enkrat konec večni posre-dovalni politiki, ki do sedaj še ni imela nobenega uspeha.
Italija je izdelala že konkretne predlože, ki se ozirajo na želje balkanskih narodov ter vpostevajo tuđi upravičene trsovske in industrijaSne interese Avstro-Ogrske in Italije.
Plza, 24. oktobra. Snoči se je vršil v Grand hotelu dine diploma-tov, katerega so se udeležili poleg ministrov tuđi prvi generalni adju-tant kralja, general Bruseti, minister kraljeve hiše Mattioli, poslanik plem. Merey in vojvoda Avarnski. Po di-neju se je vršil razgovor ministrov. Ob 10. uri so se odpeljali ministri in poslaniki v Florenco, kamor so do-speli o polnoči. Na kolodvoru so iih pozdravili kljub pozni uri zastopniki vseh oblasti in številna množica. V pogovoru ministra Berchtolda z ministrom San Giulinom je prišel na vrsto tuđi mednarodni položaj v Ev-topi iu veg ^Klj'^^h evropskih vpra-
ŠanJ. Pred vsem sta obravnavala ministra balkansko krizo. Oba ministra sta izjavila popolno zadovoljnost nad skupnim in enotnim postopanjem Italije in Avstrije, ki bodeta skupno pod-* pirali težnje vseh velesil, da se ohra-ni splošni mir.
Bolezen ruskega carevića.     \
Petrograd, 24. oktobra. Tukaj-šnfi zdravnik za otroške bolezni I^auchfuss je bil poklican v Spalo k careviću. V petrograških zdravni-ških krogih smatrajo bolezen carevi-čevo za 2£lo resno. Vedno pa še ne vedo, kakšna je bolezen.
Petrograd, 24. oktobra. Zdravstveno stanje obolelega cesarjeviča Aleksija, se je nekoliko okrenilo na bolje  Temperatura znaša 38*5.
Ruska carica.            *^%
Dunaj, 24. oktobra. »Lokalk'or-respondenz« poroča iz Petrograda: Časopis »Svjet« poroča sledeče: Ko je predvčerajšnjim zvečer zdravnik prestolonaslednikov, profesor Fedo-rov, prišel iz sobe, kjer leži bolnik, ga je carica prosila, naj ii pove, kaj je njenemu sinu. Še-Ie na opetovano prošnjo carice je Fedorov izjavih da je prestolonasiednik bolan na ledvi-cah in da je leva ledvica ze!o poško-dovana. Komaj je carica zaslišala te besede, se je skoro nezavestna zgru-dila na stol. Kmalu se je pa opomog-la. Šla je v svoj salon v drugem nad-stropju, odprla okno ter hotela skočiti z okna. Profesor Fedorov, ki je hitel za njo, je v poslednjem trenotku prepreci! njeno namero. Carica se je nezavestna zgrudila in so jo morali takoj prenesti v posteljo. Profesor Fedorov je odredi!, da carica spričo svojega duševnega stanja ne sme več streči svojemu sinu.
Samomor povelinika carjeve jahte. Petrograd, 24. oktobra. Poveljnik carjeve jahte „Standart* kontreadmiral Carin se je včeraj v svojem stanovanju ustrelil. To vzbuja v dvornih krogih veliko pozornost.
Nezgoda tarškega notranjega
ministra.
Dunaj, 24. oktobra. Neka lokalna korespondenca poroča \% Carigrada: Notranji minister je pri Karakajskem mostu prišel, ko je izstopil s parnika, med neki parnik in most ter si zlomil obe nogi. Njegovo zdravstveno stanje je nevarno.
Po ttaliiansko-turškem miru.
Carigrad, 24. oktobra. Ministrski svet je sklenil, razveljaviti zakon, s katerim se je za italijansko blago uvedla carina v znesku sto od-stotkov.
Turin, 24. oktobra. »Štampa«, poroča iz Tunisa: Po poročilih z mej-nih krajev je prišlo med Arabci. ko so jim tur. častniki sporočili mirovni sklep z Italijo, do velikih izgredov. Plemena so začela pleniti taborisča ter se med seboj bojevati. Kakor se govori, se bodo turski regularni voji pri Zanzuri koncentrirali ter se V, Marsa Šibali vkrcali.            t
Tibetanci in Kitajci. Petrograd, 24. oktobra. Tibetanci sb obkolili v Lhasi kitajskega generala Čunjuna in grroze. da bodo poklali vse Kitajce v Lhasi.
V kavarni »Central« nastopi danes in naslednje dni kabaretna in glasbena družba »Original The Wei-hings Ensemble«.
Današnji lis! obsega 8 strani.
Izclajatelj   in   odcoTorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lasimna in tisk »Narodne tiskaru©«:i
Gospod Looar. taj imate od lesa!
Zavijate se v, plašče in rute, ae skrbite pa za to, da Vam ne škoduje mrzla sapa, ki jo dihatc Sedaj ležite siromak, in ne veste, kaj početi. Hitro torej škatljo Favevih sodenskih mineralnih pastill za K 1*25 iz lekar--
ne ali drogerije in rabite jih po pred-pišu. In zapomnite si: v bodoČe pa si vzemite vselej, kadar ste ob mrzlem vremenu na cesti sodenice v usta. — Potem se Vam skoro ne bo bati prehlaje.
\fortear
Že trpežnu             b
i hrani tnlr            ■
-if
Seja državnega zbora.
Dunai, 24. oktobra. Začetkoma današnje seje je predsednik dr. Syl-vester grajal one poslance, ki so v vcerajšnji seji povzročili kravale, ter opomijal, naj varujejo dostojnost v zbornici.
Predloga o epidemijskem zakonu je bila vrnjena sanitetnemu odseku.
Nato se je pričelo pnro čitanje proračunske predloge.
Prvi je govoril ministrski predsednik grof Sturgkh. V svojem govoru je naglašal, cte želi vlada zdrav in krepak parlament, da bi mogla uspešno izvesti potrebno finančno reformo. Nadalje je povdarjal potrebno saniranje deželnih financ ter napovedal, da se bodo v kratkem zopet pričela češko-nemška in po 1 jsko-rusinska spravna po-gajanja. Končno je izrazil upanje, da se bo posrećilo spraviti pod streho uradniško službeno pragmatike.
Ko je ministrski predsednik kon-čal svoja izvajanja, je češki poslanec Kalina trikrat zaklical „hura", kar je izzvalo splosno veselost.
Interpelacija posfanca dr. Ravniharja. Dunaj, 24. oktobra. Poslanec dr. Ravnihar je interpeliral v današnji seji državnega zbora pravosodnega ministra zaradi odklanjanja slovenskih pravnih praktikantov od državne službe, češ da imajo dolgove. Ta praksa se je uvedla zlasti pri ljubljanskom dež. sodišču ter je naperjena naravnost proti slovenskim pravnimprak-tikantom. S tem se pa prezira tuđi državni osnovni zakon, glasom katerega morajo biti državne službe vsem avstrij-skim podanikom enako dos-topne. Ne smejo biti priviligi-rane gotove kategorije, ki so morda bolj oblagodarjene z materi;alnimi pripomočki in vlada ne sme prezirati onih, so morda manj dobro sit ui rani četudi so bolje kvalificirani. lnterwiew   s komisarjem   Cuvajem.
Dunaj, 24. oktobra. „Neue Freie Presse" priobčuje interview s kraljevskim komisarjem Slavkom pl. Cuvajem. Čuvaj zanika, da bi bile res-nične vesti o njegovem skorajsnjem padcu, ter se nato izraza o nedeljskem sestanku slovenskih klerikalcev in hrvatskih pravašev v Ljubljani. Čuvaj pravi med drugim, da sicer neče oma-lovaževati slovenskega naroda, vendar pa mora konstatirati, da pravaši nišo imeli prav nobenega mandata, sklepati s kom kako zvezo, in izraziti svoje začudenje, da iščejo hrvatski pravaši zveze s Slovenci, dočim za-metujejo vsak stik z najbližjimi brati Srbi v lastni domovini.
Smrt državnega poslanca.
Dunaj, 24. oktobra. Rusinski državni poslanec Szeglinski je včeraj umri.
Češki deželni zbor.
Praga, 24. oktobra. »Narodni Listy« poročajo, da se ie v praških političnih krogih z ozirom na zalost-no stanje deželnih financ pojavila mi-sel, deželni zbor razpustiti, če se v kratkem položaj ne izboljša.
Laško vseučiliško vprašanje.
Dima], 24. oktobra. Po včerai-šnl seji državnega zbora so se sešli posUsci obeh   italijanskUi   Jfclubov.
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
245. štev.
Književnost.
— UradniŠki koledar za leto 1913. Splošno uradniško društvo za Avstro - Ogrsko s sedežem na Duna-ju I. Wipplingerstrasse 25, je izdalo y trobarvnem tisku stenski koledar za leto 1913, ki stane 20 vin. Dalje je izdalo to društvo tuđi male žepnc koledarčke v različnih iczikih, med temi tuđi v slovenskem jeziku. Ti koledarčki so po 10 vin.; znesek se vpošlje lahko društvu v znamkah.
Mnenje zđravnice dr. Matilde Bieh-ler na terap. kliniki bolnišnice Jezu-sovega deteta in bolnišnice Sv. Duha
v Varšavi.
Gosp. J. Serravalio
Trst.
V moji privatni praksi sem več-krat rabila Vaše železnato kina-vino Serravalio; jaz vidim, da ono ne povzročuje spremliajoeih znakov. Bolniki ga prav radi piiejo in dobro preneso; pospešuje tek in okrepčuje posebno v slučajih slabpkrvnosti in rekonvalescence.              , •
kVaršava, 1911.
Dr. Matilda Biehler.
Svetli lasje
potemne, kar je pripisovati
prehudemu
izločevanju tolščeter na-biranju prahu in nesnage. Kako lahko se cbvnruje-mo tega zla,
ako redno
dvakrat na teden rabimo :: priljubljeni , milijonkrat preizkušeni  ::
MM Stiaiflgaan i lm glavo
menjaje z
iaiiBi Shampaanoni s doo plavo.
Lasje se iznebe nečistosti, lepa, naravna barva stopi v svoje pravice.
Uspeh,    ki    ga   vsestrar.sko    doseza vsak   dan    naš   splošno    znani    in   priljubljeni   bamilšni   in   |a;6xti   Shazn-poo~i   s   crno   glavo,  —   se   n^jDoij k;iž-j v ten,  da so nebroi   po-naredeb    dvomljlve    vređnosti | 1   spravili v rrorr.et, zato pri kupovanju glejte na polegstoie^o 1 varstvenr. znamko. Naš kamil- i čni  in  jajćni  Shampoon s crno glavu   je mil,   popolno-"^3. .     ma   neškodljiv   izdelek,   med-s               tem  ko so nam mnoge   preiz-
ktusrijC :.e večkrat pokazale, da ponaredbe obsegajo večkrat jsdke snovi in tako namesto da bi pospeševale racijonalno negovanje las, pa pospeSujejo izpadarre. Shampoon s crno glavo se dobiva v izvirnih zavitkln po 30 vinari ev co vseh lekarr.ah, orogerišah, parfurnerijah, trgovinah z milom in pri brivcih. Ako bi izvirnega izdelka ne imeli, ali bi Vam boteli podtakniti kaj drugega, se obrnite na
-------------   glavno   zaloga   -------------
h\\h Grimttl. tei 11.. SsiBetfel&s. 3.
odkoder dobite naznanjeno najbližnjo za-logo ali pa če pošljete naprej K 2 40 8 zavitkov franko. Pri pošiljatvah s pov-zetjem   stanejo   stroški   35 vinarjev  več.
V^   Eans Schvarzkopf, ir. z 9. x. Berlin H 37.   ^
Borzna   poročila.
„Kreditna banka v Ljubljani-.
Uradcl ksrzi dcnijskc bori« 24. oktobra 1912
■alelbeal p«-»lrjl.           Denarni      B^Jro»o 4°'fl majeva renta    .   .   .    . j    8485 i    85*05 4-2V, srebrna renta .   .   .   . !    88 25!     8845 4°.', avstr. kronska renta   .   . j    84 90 ;     85 10 4tt/0 ogr.         „           „       .    . |    8440 ,     84 60 4«/, kranfsko deželno posojllo I    93 50 |     94*50 4% k.o. češke dež. banke   . jj   89-      90 — 9r*6ke.                     j                ; Srećke \z I. 1860 ■/,    •   .        433—    445 — •„     „   »1864.....613-;  625--„     titke......! 285— ;   297 — „     zemellske  I. izdaje   .i 273—     285 — „        II.     „        .     247—;   259-„     ogrske hlpotečne .   .    236,50 \   24850 „     don. komunalne    .        482 —    494 — „      avitr. kreditne   .    .    .     482 —     494 — „      ljubljanske   ....       67—       73 — „     avstr.rdeč. križa   .   .     51 •■--      57-...     ogT.       „       „       .    . j    32 25;     38 25 &„    bulHka; .   .   .   .   .      2725      3125 - „     turfke ......    213— ;   216 -Delalo«.                                j Ljubljanske kreditne banke  .    428 —     431 — Avstr. krediinega zavoda .   .    599*50    600 50 Dunajske bančne družbe .    .    499-50 i   50050 Južne železnfce   ,   . %   .   .    10450     105 50 Državne železnke   ....    666*60    66760 Alpfne-Montan.....' 939— ;   940'— Češke sladkome droibe   .   . j 359'—    362 — Zivnoftenske banke. -...;! 26450 •   26550 Valvt«.   .              ij Cekfnl    .   .■.*.)•.;■•.       1146       1149 Marke     .   .-..i-V-^   •   . ' 117'95     118#25 FrankT- ^.t.f.g.f.   .  .. i   96—      96 20 Lire   l> .''./.£•*• •;. '.          94 90      95 15 Rublji.    •   •  "."■■.    •   •   •    .*     254 25,   255 25 Žitne oene v Budimpešti. Dne 24. oktobra 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912.   .   2a 50 kg 11-02 Pšenica za april 1913     .   .   za 50 kg 11*81 R2 za oktober 1912  ...   za 50 kg 10 31 Rž za april 1913     .   .   .    .   za 50 k? 10-51 Oves za oktober 1912    .   .    za 50 kg 11 92 Oves za april 1913     .   .   .   za 50 kg 1130 Koniza.z^.jnajJJJlj^ WIt & 60J<g   8*02
HeteomotfCno poroeno. Vttit ud mor\tm U%2               Sre4«ji mićal tUk 7U mm * !!KS"!^  ži  Vetrovi    Ncb0 -5  'Ta^   f Htm   £jl 23. i2. pop.! 723 9      10*0    sL jug    oblačno. „ ! 9.zv. 1 7256       50  si. jzah. 1   jasna 24.   7. %\. \ 728-0        1-8   si. jvzh.      megla Srednja   včerajšnja    temperatura  7*1°, norm. 91°. Padavina v 24 urah 0-6 mm.
Zahvala.
Za vse mnogobrojne dokaze srčnegs sočutja *x>vodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oćeta in starega očeta, gospoda
Antona  Snoja
strojovedja v p. in posestaika
kakor tuđi za tako številno častne spremstvo k večnemu počitku izrekamc posebno zahvalo siav. železničarskemi društvu in sploh vsem bivšim kolegom žclezničarjem.                               3871
Spod. Šiška, 23. oktobra 1912.
talujoči ostali.
Ugodna prilika!        Ugodna prilika! Proda se na novo dodelana   3863
■ «v»          ob  okrajni   cesti,  ^reui   vaši, z
nlfir!l cnim stanovanjem s kuhinjo in llllil M trem- sobami in dve podstrešni illvllfll stanovanji s kuhinjo in eno sobo, pripravna za kakega penzijo-nista, ker bi v nji lahko imel majhno trgovino. Cena 5400 kron, denaija treba bamo 1C00 kron drugo se lahko plačuie po letih. BuTBOtam m kapijo 3 mali siedUmlki (Tischsparherd) in tri ieleine peći 2e :: rabljene in vendar v dobrem stanju. :: Naslov   pove   upravništvo   »Slov.   Naroda«.
Gobe.
Kupimo čiste, bele, dobre, suhe gobe. Ponudbe z vzorcem  ter navecibo cene za 100  kg  franko   Praga,  prosimo na naslov:                 3S65
Vydrova tovarna hranil Praga VIII.
BLUZE,
krila, kMtwM, plašta, pelerina, praipasBlke,
otroške oblekice
plaSćke, klobućke, havbice, čepiće,
higiiniiM potrrtscine za novorojeotke
in  vsako modno  blago p^šilja na izbiro
M. Kristofič-Bučar
Llsblfaaa, Stari trg št 9.
i ^ ie nalbolise čistilo za £ev!ie. ^ f
u    i •! *
umetniške,",
in
pokrajinske
se    dobe vedno v veliki izbili v
Jani lniif iroi"
prešernova ulica 7.
i
i i
Zahvala.
Na mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ter krasne vence, ki so nam došli od vseh strani ob prebridki dvojni izgubi dragega nam očeta ter ljube hčerke oziroma sestre, izrekamo tem potom najpresrčnejšo zahvalo.                                                                                               3864
Zahvaljujemo se pa zlasti čast. gosp. župnika Potokarju za tolažbo i v poslednjih urah nam dragih pokojnikov, kakor tuđi gosp. dr. Havlina, okr. zdravniku za njegovo požrtvovalno pomoč.
Dalje se zahvaljujemo najtopleje slavnemu občinskcmu odboru za zadnje spremstvo ter sL .Slovenskomu bralnemu društvu* za ganljive žalostinke. Posebej bodi izrečena presrčna zahvala si. slov. telov. društvu i .Sokol" za mnogoštevilno častno spremstvo dragega nam pokojnika k večnemu poćitku. Istotako topla zahvala gg. odbornikom „Tržiške poso-jilnice' ter članom   »Okr. gostilničarske  zadruge"   za   številno  udeležbo.
Vsem onim cenj. tržiškim gospicam, ki so spremljalc nepozabno nam sestro na poslednji poti bodi naša najprisrčnejša zahvala.
V Tržiču, dne Jl. oktobra 1912.
Qloboko žalnjoča rodbina perkova.
Troevski sotrodnik
iMe aluiba v trgovino z meŠanim blagom ali tuđi samo v špecerijo alt ;leleznioo. VešĆ slov. ia nem. jezika vojaŠčine prost.  Nastop s  1, novembr..
Ponudbe pod .Sotrudnik1 Vrbnika, poste restante.           3861
Spre]me]o ae takoj
cLetsujlIjst,
zmožen   in vesten  kot   Ia moč in manufakturne stroke
skladiščnik
in                            3849
Znanje slov., nemškega in če mogoče tuđi laŠkega jezika. Kje, pove uprav, »SI. Naroda«- Prednost vojaščine prosti.
Izvelna prodajalka
vešča  slovenskega,   nemškega   in   itali-janskega jezika              3866
M Mi ? speteri ski ali manufaKtnmi trgovini
Naslov pove upravništvo  »SI. Naroda«.
Restavraterji!
Radi opustitve gostilne
se proda lep In fin, skoraj nov
ttiisi klavir
najnovejše vrste s ksilofonom in mandolino po nizki ceni. — Ogleda se ga lahko vsaki dan             3544
v gostiini na Dunajski cesti šf, 52, zraven artilerijske vojašnice.
nv           m v   vi •        §m   V|         ia
z zemljišči vred bo
29. Mi t. L 33 VI iiii ip. pii i. iff. obain soffiii v Ijilii.
Cenilna vrednost K 74.069, najmanjši ponudek K 37797 82.             413S !
in se hoćete temeljito in zagotovo iznebitt tisočkratnih bolezenskih prikazni živčne slabosti, živčnega glavobola in bolezni v hrbtu pomsnjkanja spanja, pozabljivosti, razdražfjivosti,    onemoglosti,    brezbrižnosti   do
________________,»«_    žinljenja,   tesnobe   v   prsili,
iz nervoznosti nastalih srč-nih, želodčnih črevesnih ter bolezni na jetrih in mehur-jti, prezgodnje enoške osSa-belosti   in   ženskih     živčnih
______bolezni ter krčnih napadov,
ako se hoćete temeljito re-^^ siti revmatičnih, protinskih 3       in   nevralgičnih  težkoč,   tuđi
^ZSI         ischiasa,   ako   se  hoćete  umakniti QTQ         posledicam kapi in jih izboljšati, ^         šzkratka zopet dobiti potrebno
.         veselje do življenja, obrnite se jST       zaupno na   zdolei   označeni   zdravniski
<X>         zavod in zahtevajte,  sklicevaje se
t**j          na naš list, ilustrovano knjigo „Raz-
"O^ prava o moderni elektro-S^ terapiji" in „Zdravniška po« O<                           ročila"
3
H.     gratis   in  franko.
,,,             I    Posebna   izdaja   za   ženske   in   moške.
! ELEKTRO-VITALIIIER1AVIKI ZAVOD
i
i   Budapešta VI, Andrassy-ut 27, Mezzanin 173.
Zahvala.
Ker ne moremo za, v priliki smrti našega ljubljenega očeta, ozir. tasta in starega očeta, gospoda
JAKOBA OBERWALDERJA star.
došle nam dokaze sočutja in za jako številno spremstvo ob pogrebu vsakemu posebej izreci zahvale, se zahvaljujemo tem potom vsem in vsakemu, ki so dragega pokojnika spremili na poslednje počivališče, dalje tuđi darovalcem vencev in slednjič za vse drugo toplo so-čustvo ob bridki izgubi, ki nas je zadela.                                                                     3oo9
Zlasti se srčno zahvaljujemo občinskemu zastopstvu, c. kr. orožništvu, vojaškemu ve-teranskemu društvu, pevskemu društvu „Andreas Hofer« za tako lepe žalostinke, dalje uči-teljstvu tukajšnje nemške ljudske sole, gasilnima društvoma iz Domžal in iz Stoba, podpor-nemu društvu, slavni godbi ter vsemu uradništvu in delavstvu iz Domžal za pokojniku iz. kazano poslednjo čast.
V Domžalah,  24. oktobra 1912.
Za globoko žalujoče ostale:
Bodblna Jakob Oberuralder.
Iseeni       8
proti   dobri   plači   k    lOletni   deklici 20—30letno
katera zna kuhati, sploli sospodmiili
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda*,  j
Zahvala in priporoiilo:
Ob dovršenem delu moje nove stavbe, mi je prijetna dolžnost se zahvaliti za dobro in pošteno delo gospodu Josipu Kacinu, zidarskemu mojstru v Jager-ščah, katerega vsakomur kot vestnega in veščega zidarskega mojstra najtopleje priporočam.
ANTON JELENC, lastnik rasti, destilacije ,,Jelen4 v Logatcu.
V Logatcu,  18. oktobra 1912.
245 štev.
SLOVENSKI   NARO5.
Stran 7.
roovski gomoinik
Le&ane   Stroke,   tuđi   dober   manu-
Umrist, teli trajno službe. Nastopi
Uko takoj. Ponudbe z navedbo po-Ljev pod „Trajnost" na upravništvo [Slovenskega Naroda«.                    3828
m                            "   ^^^^^^^^^^^^^^^n^n^^n^n^n^n^nw^pn^^^^^^^^^^^^^™™""~~                       ^^^^^^^^^^^B^^B^^^HH^^^I^^^^^IVIIHmi^^^H^K^^H^^^^HmHH^^^^^^^HB^^B^^IHH^^^^^^^^B^^B^^BBH^M^Hll^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^        w«>^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^            ^^^~|
^prejema zavarovanja človeškega živ-                                          jg£ J^^^^^J TT /\  44                                      Zavaruje poslopja in premičnine proti  |
ljenja po najraznovrstnejših kombina-                                             '*                                           J                                                              požarnim škodam po najnlžjih cenah.
cijah pod Uko  ugodnimi   pogoji, ko   •••   •   .".    wzajtmnO   Ilvapowalm   banka   W   Pragi.     -•-   -   -*•   Škode cenjuje  takoj in najkulantneje.
nobena druga zavarovalnica.          itMrai tom* K 9S,75t.ltf-S4. -  Isplata.« o4*k#4»l»« im kapitali Je H 115,390.603-61.   Uživa najboljši slovcs, koder posluje.
ziasti  je   ugodno   zavarovanje   .a  fe *clikwti druga mjcmna mamalnica naSe države z rceskozi slovansko-narodno upravo.   Dovoljuje l2 eistega d,*,^ izdatno doživetje  in smrt z manjšajočimi se                             '                           *••  *•*••■•••  d«l«     ——_————                  podporo v narodne in občnokoristne
io.        vp^h.                  b^ finiraiio iKtDpstiB i Littljaiii &rKsyM i Gosposki ulici m \i -m*                  «~
—^^—^^^^_^— _   ...                                                                                                                                                    .                                                                                                                                                                      —^—                                                            ____________________________                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              ____________________________________________________________________________________________________________________                                                                                                                  ■ ■--------------------------------— -    — ■ - - —--------------------------------------
_    —,---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
tm              Domaća trrdka!                           Domaća trrdkal             faaj
I       Pi-iporočamo          •«* J* jj m* •     AmIam      E
I   ;; solidno tvrdko ::    iTlOCini     S^MOH     =
I                                                               *
I     damskih in otroskih klobukov v veliki izbert ter športnih čepić     j
i  /rvanja vjtotzi^,^ ,*» & |
H                               —   Geaie bres koakurence.   —                    5425   |ll
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto" I
za bencin,   bencol,  petrolin,   surovo I ol]e. sesalni plm, svetilni plin i. t. d
Mater*! za snrovo olja „sistem Mesel". Bencinove lokomobile.
2VaJmod37Đ^]ša konsirakciia.
: }Cajfečiatvorsost! Jfaivarcncjsi obrat!
■*   :: Čez 111.600 doslej prodanih. 11 Specialni    prospekt   541   gratis.
langen & Wolf} Dana] Z., Lssenbnrgerstr. 53. si.
Za topstro   Heckl   Sk   Pohl,   Trst,    Via   Torre    Bianca   10.
\  '.1912   SEZ1JA   19121
f
\    Pri meni stane 1-tO cm dolg damski double
\    paletot   12   K   —   dmgod pcvsod  20 K
i                      Topli zrmski rcujlan r rseh
)                     modnih  barvidi  2O kron.
5   „^LnglešTco sI-clacLišče oblelt"
*    O. Ser^TTLCLto^ič, JMestni trg št. 5.
Pozor! sajjiiiiiem čitaj!
je napravljen iz najboljših zdraviinih   jtorskih   bilj in po zdravniškfh strokovnjakih preizku'en kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim
£elodca. črevy Jef er in vraniće.
Zdravi  na;bolj   za*tarelc  bolečin* v  Zeiodco,  odstranjuje  ^rče,  daje sla^t in rosneSuje prefcavo, čisti kri, pomirjuje živce tsr jači in krep! ves iivot Zato naj ?a naroči vsaka hiša   Na razpolsgo mnogo rr znanic in zanvalnic    PoSilia se r>o  povzetju  ali  preoplačilu zneski
Prejela *em vaše steklenice;  fer mi   dobro   deiujejo,   prosi^ roSljite mi še tri velike steklenice rast^n<k*ra eliksiri«.
Franci^ka Pctoćslk, Sav&et k. p. Veienje Sta|ersk
3    vel.    ali 12 maiih stek enic franko  na vsako pošto    5 K 20 vin. 6      »        »    24     »           »              »»»         »8»80»
9»       »36»          »              »       »       »         »12 »80»        35. i
Dobiva se samo pri mer.i. — ProsTm točno adresirnti
1 tekarna k Spasitelju, Koprivnica, J(rvaško.
cflnton Sare
S^erito, — @preme sa neoesfe. pomaci izdelek. JPlafno ta platneno blago, šmcarshe oezenine.
Sjabljana, šelenbargova al. S.
Srnu lotnika
za Ljubljane in okolico s 50 K fiksne plače in provizijo, s katero si lahko zasluži čez 10 K na dan. — Začetniki nišo izključeni. Kje, pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 3851
"v
Žitne l^duo
najpopolnejšt izdelek zadnjega Časa, zajamčeno slovanski produkt, poSilja •- kg v lepi platneni vrečici fa K 4— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlaćen kozarec, lon,xek, poslikana Satulja, jedtlno orodje i dr. porabni predmeti in prav leri okraski za gospodrnjstvo. Obi-nite ne zaupno na tvrdko Jo*. Ve«elyf Praga VIL 98t. Ćeiko.                             3755
f Zacefovliena Mm
m  trajno đokazac dohotLeli
X 8000 8o 15.000
nudi prevzetje izdelovanja patentno-uradno varovanega stavbnega predmeta, ki ga izdelnje lahko vsakdo brez strokovnega znanja. V Čez 100 okrajih že uvedeno, trajno krepko podciranje iz glavne tvrdke. Najboljša prilika za osamosvojitev, tuđi pripravno za postransko opravilo. Ni treba strojne naprave. Resni reflek-tanti z gotovino K 3 — 5000 naj se <H?lasijo na naslov: MDisioc West-dei?tscho BauJEdustrie, 6. m. Lb, n„ D^ssc!d!orf 518",     3«-»?_
| Narodna i kniigarna
v £jubljani
prešersova ulica štev. 7.
pnporoča    -----------
kancellski,   konceptnt,  doku-
tr^ntni, ministrski, pisemski,
ovitni in <)arvam papir
desete s pispmskim papirjem,
Crgovske knjige
v vseh vclikost'h, rrtane z eno ali
z dverna kolonama, vezane v papir,
platno ali po'usnie.
OSfsmaln« knjižice poc7„ahčnih
Zalaotia so!sih zvezkov in risank.
Zavitke za nraJe v vseh veiikostih.
--------Velika izber-------
?Mb     »t»«TilikIb    potrcbičlnf
■▼lnćalliov,  pereš, p«resnlkov,
rađlrk,     kamen ćkOT f    tmbllc,
foblc, ćrniU IUL
JarTe za sole in umetnike
—— Razglednice —
pokrajinske,   humoristične,    umet
nlSke vs€h vrst od najpreprostejših
do najfinejših.
ynbumi za slike in dopisnice,
vezane v pili in v utnje
------Poezflske knige ------
fokbke a ttrekc. toni ekvirćU za razflrtiict
SisabM icskc, trikctiOri, |Mldc, rUaUa nvifla, tik, lof\lt.
JTotel ta ttaMU.

3701
DrkT/\rf       Uoodna primka,  kakorSna       Prt7Arf
I   U/.U1 •       se pač  redko   kedaj   nudi.       *   \JlAJ 1 •
Dne 19. novembra ti 9. đon. prodajate se &3do v prijazngm trse Kozj8 oa Sp. štajerskem
potom javne dražbe 3 hiše
a)  hiša Št  S99   pripravna   za   vpokojecega   gospoda   (tri   sobe,   kuhinja,   klet, drvarnica  v prtličju  in    ravnotako v prvem   Dadstropju) z lepim   vrtom,   ob-saj^oim s «adnim  drevjem  in vinskimi trtami, na lepem prostoru ob okr. cesti;
b)  h!fta ŠL i(M>, velika, prostorna, z lepimi sobami za gostilno in prenočevanje tujcev.  klaTn:cot sulilnico,   veliko   vinsko   kletjo,   ledenico,   mesnico   in hlevi za konjr, jjovejo živino in svinje;   sedaj se v tej hiŠi izvršuje  gostilniška in mesarska obrt z izbornim gmotnirn uspehom;                                               3860
c)   hl ft a ftfa 101 «a stanovanje s 5 lepimi sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico in vrtom. Kupnino bode le delno v gotovini poplačati,  velik  del bo lahko ostal vknjižen.
Natančntjša pojasnla daje AEiton Ivnik9  trgovec v Eučah pri Kozjem.
TiooTsHa ia ttia Me ia Kiii mm za 1.1:
a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (S po 50 K in IO po 20 K) za uboge onemofrle obrtnike vojvodine Kranjske ; b) Štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemog'e obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske ; c) pet cesarice E'izabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov; d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge vdote kranjskih obrtnikov in trgovcev.
Prošnje   naj    se   pošljejo    trgovski   in    obrtniški    zbornici    v    Ljubljani
do 15. novembra 1912.
Priloži naj se jim od obciii&kega in inpciiskega nrada potrjeno doka^ žilo. da je prosilec obrt aii trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more već drlati in da je ubog; oziroma da je prositeljica onemogla vdova biv'ega saiEOSfOJnega obrtnika ali trgovca.                      3832
Pfjijsfoiiiia oroInotovarnjšRa družba
Borgvije Peter Wernig Koro§ko
|fa 1. n^nsro&n' Iovski razstavi sdiik. z državno kolajno.
izdelaje ?afaove|is !n prizoano prvovrstse pnške vseh sestav, za drob In kroglo z najboljihn strelnlm učinkom.
Bogata raSogi Sito-ninii-. Stmi^ilfiicii aitoiiatlfaliiisištolsa-mokresov. min p3-!ke, snlo*i K51 dreko spaSjjfltn crežiP.
prevzema rcaKovmna popratila in predela-vanja ?od polnim jamstvom in po oajDižji tEBi. — Ceniki im-platno in poSI. prosto.
Pri poro ča se največja  zaloga   oble/(
jer gospode in ===  dečke   ==
Vedno najnovejša
konfekcija za dame in defilee.
Ni^Jce eenc. SoUđna postrešba.    A
3B46 m
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
245 štev.
Tei«f.n štev.«.                                                    Lsta f M7. ustanovljena delniika družba                         427                       Teiefo«ste. ie.
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavimo  podjetni&tvo;   plsanna za  arhitekturo  in  stavbnotehmftka  dela;  tesarstvo  in   ntizarstvo  s  strojnim obratom za stavbna in fina I       dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vičug kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
1 Greh in smeh...
|   Zabeljene in osoljene kratkočasnice.
I    Brez    dovolienja   kneioikoliiskega   ordinarijata   Istal
I           Tinček   Hudaklin.
■    i:     Cena 1 krono,   s posto 1 liro no 10 vinarjev.    n
I    Narodna knjigama v Ijubljani, Prešcrnova ul. 7.
k^_   ^^^^5^». iS^^^^ iS^SSt^TB
AlpiMA
I!
1?   Jubiiejni tesik 12
Z3 zasloni in poštnine prosto. =
&■■■    Ik      -J*       fell      Ljrč     3Ft       aMr     fl|      afl                                          ■*              *
Največja izbira damskih ur v modernih zapestnicah.
Ijubljana, prcšernova ulica 1
delnićar prvih švicarskih tovaru ur v Bielu, Clashtttte in ŽencvL    3390
i                                   v        i
Lastr.a tovarna ur v Svici. j
Tein Kn / ^.
Ljubljana,         /  ^§S^^/
Prešernova    /      fc> ^y / ulica št. 5 / •^~X^ /
/  ^ft^^^Y   / najfinejših
/jS^ST /     angleških #^S^^ /  kostumov, ^^Sf^^S^ /          paletotov,
^^^ / franc. toalet itd.
I         Na debelo in drobno         |
I   po nizkih cenah priporočam svojo
I         bogato založeno     -
11 ealaHlčikiiii i M vrst m:
i inaifi Diapi in plel^iipj.
.:. Bevocionallie
in vse vrste blac^o za božja pota.
Tvorniška laieea KranlsK!*i ^aiaikn.
flffnl'Aft ^knf
Tilllv&l «#l%vj
Ernest  Jevnikarjev   naslednik
I Bonajsio m\i v iiiši oostiins št. 6.
[i       se sprejme w službo
^M^n^P^VHa    na deželoi   cesti   (proga   Goričavas-kočevska   meja.
■ |M   ■ ^8 ■      Natančni pogoji se dobijo pri    okrajno-cestnem   od,
MM M lili      boru   v   Ribnici,    kamor    je    tuđi   prošnje   vložitij
^8 8 % ^s 9 BI ™s H         r^R4 ?                                           ■■                      ^3
JETlobzzIci
Cilindri
»>   Capice
^KrcLvate <RoJcay'zce
Sra/ce JVogcLvice
2Zepm TČbci jSfar'&rnnica
JDežnzkž
j JPrf. Jćtgrovo  ! triJcot -parilo    \ itčL.       3520
: Stfodna  in šporina trgovina ;
IP. Jldagđzd
^>   Ljubljana,   naspr. glavne pošte. Sj
1  Prešeriiova ulica štev. 7      v  Ljubljani     Prešernova ulica štev. 7
!                                                        združena   s
[                         priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega,
[                        . ■.    komptoarskega,   risarskega,  slikarskega in šolskega   bSaga    . ■.
WW   najboljše kakovosti in po navaižjih cenah.   -"3KI
I               Papir                         Pisalne in risalne         Crniiniki in utezi       -
I       kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; karirati in                               DO^I^Cb^&IHG                        za opremo pisalnih miz, lično izdelaniin po najaižjihceaah
I       gladek; rastriran z eno in z dvetna kolonama; papir za                               "**
I      pisalni Stroj;   mali   in veliki   oktav za   navadna   pisma;      peresa, držala, svinčnike,  radirke,   risalni   papir,   risalne                      RfJTflllTfifilCC
I                    barvasti papir in  papir za zavijanje.                    priprave, crtala, trikotniki, palete,  čopiči, tuši in barve.                       ■■€afc3i%SWllIWl5
I                i—                           .             bj          mm                                                                     T'nl^                                       umefniške in pokrajinske, ljubljanske in  kranjske,
I              Tl^fjOlFSlC©    Ril|IQC                                                            i ■■■»C                                      Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast.
I       v^eh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikostL      najpriprostejše in najfinejše, crne, vijolčaste in barvaste.
I                                 mm                                          ^   a   ._________                            Narodna knjigama snrcjema tudi narocila na
I                Mape                              Solske mape                -      i        *
I                    za shranjevanje trgovskih pišem.                                       « P^tna in iz usnja ter jermena   za knjige.                      mISCmUC    SWtO1C
I                                                                                                       Mape za zvezke.                            *                                       a
I                                                                                                                                         IV3S6I6                                                    po tovarniskih cenah;
I               vseh vrst in  vseh velikosti,   barvasti in beli.
I      SDrciemaio se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo      • pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora              .                  dalje naročita na
I      ^"Jciniu »                                                             _.       ^ vgeh velikostih   M ^„10 y| u gogpode, za na-                  t                                  i*   i           •
I          Soiski zvezki               ^^^^«11           vsakovrstne tiskovine
I         vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovaru.                                              HIDUIIII                               namreč    zavitke,    vi žitni C«,    OZnanila,    Iakturttf
I                        Trgovci dobe poseben popust                                                 za slike, razglednice in poezije.                                             trgovftkft pisma itd itd