Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman nlja: Za telo Uto predplaiaa U (14., u poi leta 8 fld., sa četrt la«a i (ld., ia j»d»a
aeiec 1 (ld.40 kr.
V admlnistraeijl prejeman valja: ta eele lete 11 (ld., aa pol leta 6 (ld., ca četrt leta S (id., ia jeden aeiae 1 (ld. ▼ Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (ld. 20 kr. ni aa leto. Poiamne Itevilke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (iaierate) »«prejema apravnlitvo ia ekipedlelja v „Katol. TUkaral", Kopitarjeve allee it. S.
jtokoplai se ce vračajo, aefrankovana piama ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenllklh allcah It. 8, I., 17.
Iahaja таак dan, Uviemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 2H2.
V Ljubljani, v ponedeljek 11. oktobra 1897.
Letnik XXV.
Kopitar-Vukova slavnost.
Z Dunaja, 10. oktobra.
„Neštevilnokrat sta bili imeni Kopitar in Vuk skupno imenovani, dokler sta še živela, dokler sta kot iskrena prijatelja na Dunaju v vzajemnem delu občevala ter od tukaj sadove svoje delavnosti pošiljala v svet. In po smrti, ki je Kopitarja pobrala leta 1844, dočim je umrl njegov mlajši prijatelj leta 1864 — oba sta umrla na Dunaju, oba sta počivala doslej na pokopališču sv. Marksa — so hvaležni potomci znali ceniti obeh neminljive zasluge ter povzdignili ju kot dve svetli zvezdi v višave slovanskega napredka v spomin na velepomenljiv čas, ki sta ga skupaj preživela.
In ta vzajemnost v življenju in delovanju obeh mož dala je povod izredni slavnosti, ko preneso obeh telesne ostanke z dunajskega pokopališča v domačo zemljo, Kopitarjeve v Ljubljano, Vukove v Beligrad. To so hoteli že tedaj storiti, ko je bilo opuščeno pokopališče pri sv. Marksu leta 1873. Tej želji srbske vlade pa se je ustavljala Vukova hči, temeljito omikana Mina, vdova Vukomanovićeva, ki se ni hotela ločiti od groba svojega očeta. Umrla pa je 1. 1894, njeno truplo so tudi prepeljali v Beligrad, in tako je bila j edina ovira odstranjena.
Isto je nameravala s Kopitarjevimi telesnimi ostanki .Matica Slovenska". Ker pa sta oba bila nerazdružna prijatelja v življenju in se morala ločiti po smrti, torej je jako srečna misel, da se slavnost prenosa vrši skupno in tako tudi vnanje proslavi njuna prijateljska zveza."
Tako piše v sobotnem dunajskem uradnem listu znani slavist dr. Vatroslav Jagiu. In ta redka, pomenljiva slavnost se je vršila danes ob 2. uri popoludne. Zbrali so se na oddaljenem pokopališču malone vsi odličnejši dunajski Slovani, mej njimi mnogo državnih poslancev: slovenskih, hrvatskih,
LIST
Spomini na Kredarico.
F. S. Finžgar.
(Dalje.)
V koči je bilo že vse živahno. Prvi znanec, na katerega sem naletel že v kuhinji, bil je gospodar Triglavske koče — Pekovec iz Bohinja. Mož ima zanimivo preteklost. Svoje dni je bil dijak, potem je pa preromal dokaj matere zemlje in se slednjič zopet vrnil v tihi bohinjski dom. On govori gladko slovenski, hrvatski, nemški in laški.
Lahko smo ponosni Slovenci na takega gospodarja. Ta mož je bil toraj prvi znanec. Zakaj ? Ker je Bohinjec, jaz sem pa ondi nekaj časa duše pasel in tudi s tem možem marsikako pametno razdrl, pa tudi neumno užagal. Prvič sva trčila skupaj, ko je bil v vasi pri svojem sošolcu-župniku. Seznanila naju je tam ista usoda pri onih vražičevih podobicah, ki se vojskuje zmetavajo sredi mize. Bila sva vedno pri tisti partiji, .kateri sreče dar je bila klofuta". Prehladila sva se vsak za par rajnškov; ali morda samo zaradi gole nesrečne sreče tudi ne. Zakaj nasprotniki niso imeli samo sreče, marveč
rusinskih in čeških. Kraljevo srbsko akademijo vednosti so zastopali bivši ministerski predsednik Novakovi«, državna svetnika Georgjevič in N e ž i č. Odličnega slovanskega občinstva ju bilo na stotine, in kar je posebno vzradostilo, je to, da je dunajski župan dr. Lueger sam počastil to slavnost. Obe krsti sta bili položeni jedna poleg druge pred križem v svežem zelenju. Češki klub državnih poslancev je položil na krsti dva krasna venca s trakovi in napisom Kopitarju „Velikemu učenjaku", Vuku „Buditelju naroda". Na Kopitarjevo krsto so položili dragocen venec s trakovi in napisom dunajski Slovenci. Cerkveno opravilo ob krsti Kopitarjevi je izvršil državni poslanec prelat Einspieler ob azistenciji državnih poslancev dr. Kreka, Zičkarja in dr. Žitnika.
Molitve ob Vukovi krsti so opravili pravoslavni duhovniki. Na to dvorni svetnik Suklje v slovenskem in nemškem jeziku naglaša pomen te slavnosti ter se zahvali vsem, ki so s svojo navzočnostjo počastili spomin obeh slavnih in zaslužnih Slovanov, posebno pa županu dunajskemu, ki je kot Nemec pokazal navzlic narodnostnim bojem, da je vednost mednarodna.
Dr. Lueger na to v kratkem, a izvrstnem govoru, ki je mnogim solze privabil v oči, naglaša, da vč ceniti zasluge Kopitarjeve in Karadžičeve za slovenski narod in srbski. Kot župan dunajski je dolžan prisostvovati tej slavnosti, kajti oba sta mnogo let živela skupaj na Dunaju in tukaj delovala vsak za narod svoj. Kopitar bil je veleum, da je celo prvi nemški pesnik v Avstriji, Grillparzer, brez zavisti njemu prepustil službeno mesto. In Vuk Karadžič je svetovno zaslovel, občeval pismeno s slavnimi Nemci bratoma Grimm, Goethejem in drugimi. In lepo je, nadaljuje Lueger, da narod zna ceniti svoje može. Peljite torej, konča Lueger, telesne ostanke v domovino domačo. Tam naj rojaki molijo za nju večni mir, tam naj se naudušujejo za
idejale, katere eta gojila pokojnika. (Živio-, slava-in hoch-klici!)
Odkrito povem, da je učeni Srb Novakov.ć sicer v krasnem govoru slavil našega Kopitarja in naš neutrudno delavni dr. Murko duhovito opisaval zasluge Vukove za narod srbski in Slovane sploh, vendar besede iz ust Nemca dr. Luegerja segale so vsem navzočim Slovanom globokeje v srce. Tu na tujem, v vednem šumu germanskih valov človeka presunejo besede, katere govori trd, toda vrl Nemec Slovanu v slavo. Vsi Slovani smemo biti hvaležni odličnemu možu, ki sedaj sedi na stolici dunajskega župana.
Slovansko pevsko društvo je pod vodstvom gospoda H u b a d a zapelo štiri žalostinke, mej njimi naši „Oče naš" iu „Blagor mu". Krsti so prepeljali v spremstvu na južni kolodvor, od koder se pripe-ljeti v Ljubljano, odnosno v Beligrad. V Ljubljano spremita Kopitarjeve ostanke dr. Mantuani in dr. Murko.
Da bi vsem ostale v spominu lepe in umestne besede Murkove: Delujte za narod neutrudljivo, a nesebično!
„Kulturkampf" na Laškem.
i.
Katoliška misel, ki zopet preletuje o koncu „naprednega" XIX. veka od liberalizma toli varane narode, prešinja vse bolj tudi srca italijanska ter jih podžiga na krepko katoliško dejanje. Povsod, a zlasti po gornji Italiji se snujejo združbe in zadruge, ki je njih smoter oživiti v omikanih in prostakih katoliško zavest, da vera ne bode več izgnanka brez pravde, ampak da se ji vrne ona čast in ono mesto, ki ji gre, čast in mesto med prvimi idejami, ki z životvorno silo obrazujejo narodovo kulturo. Svoboda in enakost in bratstvo, te silovite ideje naše dobe, le iz vere morejo zajemati blagodatno prera-
tudi dokaj širše znanstveno obzorje na tem vojnem polju in vso drugačno praktično taktiko. In tedaj sva se jednoglasno zjedinila t reku : „Prattica piu, che gramatica". Torej „quod erat demonstrandum", z gospodarjem Pekovcem sem bil znan.
Prišedši skozi kuhinjo stopim v prostorno obed nico, z dvema dolgima mizama. Bili sta že dokaj zasedeni. Po tako dolgi poti vsak rad sede in počijo ter si kaj privošči. Vsak je imel dosti opraviti. Nosači so si brisali pot, katerega so jim izžele težke bisage, vreče, plašči, pledi, putrebi, nahrbtniki, siti jestvil in pijače.
Dasi se pred nismo menili zanje, baral je sedaj vsak po svojem nosaču. Vsak gospodar je hitro izvlekel, piščancevo bedresce, meseno klobaso, slastni sir in domači ali pa kupljeni kruh. Ob tem pa je vsak kl cal in naganjal ubogega Pekovca, da mu zavre ali čaj, ali zvari kavo, segreje konservo gu-laža, telečje glave, govejega jezika, ali pa mu na-lije kozarček konjaka; zopet drugi so poželeli buteljk piva, vina, tako, da je ubogemu gospodarju vedno padal stari, zarujaveli in zveriženi ščipec z nosa, ko je hitel v klet, iz nje k ognjišču, na-sipal kave in čaja v krope, prideval na ogenj polćn, pa zopet donašal v obednico naročenih stvarij. Ko smo se mi nekoliko poživili in podprli, prišla je
družba s Triglava in še zadnji potniki iz doline. Med njimi je bil tudi g. Aljaž. Ta je prisopel s svojo slavno okovano palico v kočo, tam se postavil v sredo, naslonivši se ob palico ter pregledaval raznobojno množico najrazličnejšega kalibra. Mej du-hovske dostojanstvenike se je vmešal preprosti Dovžan v kvedrastih čevljih in rašovnatih hlačah, sredi gospodske družbe so sedela kmetska dekleta; celo priletne mamice so zadovoljno migale s suhimi bradami ter obirale počasi nalašč za to romanje spe-čene potice ter se niso bale suknjičev ne teh ne onih. Bili smo vsi jednega srca in jedne — misli — strmeli vsi za jednim namenom, da prisostvujemo slovesnemu gorskemu prazniku.
In sredi te množice je stal Aljaž, kot črednik sredi ovac, ki se gnetejo krog pastirja na večer v staji, ali, da ne bo hud name, naj ga prispodobim bolj klasično, kot Homerov „^opirjv 7>auW", kot „cxfet-su/s? paciXeu;.
Brž je poprašal, jeli smo vsi srečno prišli, če se ni znabiti kdo poškodoval, če smo dobili zahtevanih jedij in pijač. Potem je šel zopet ven, da mu kdo ne lazi po noči krog koče in se ne prevrne čez skalo ter se potolče. V tem ko je Aljaž nadzoroval, skrbel, ukazoval ter hodil z gorskim žezlom po- in krog koče, zabavali smo se mi kar najpri-
ajočo moč, a brez vere eo le parola krvave revolucije.
.Družabni čut, tako piše Leon XIII. v zadnji okrožnici, ni bil morda nikdar tako živ, kakor dandanašnji. V tem še ni nič hudega, saj poganja is narave človeške, da le ne bi tega plemeuitega teženja navračali k pogubnim smotrom. A brezbožni ee združujejo na vojsko zoper Boga in Kristusa in njegovega namestnika. Katoličani torej morajo ravnati nasprotno. Katoličanov združbe imejte smoter ljubezen Božjo in ž njo bratoljubje 1" Katoličani laški to vedo, in zato posebno po Lombardiji, Pijemontu, L'gu-riji in Benečanskem vrlo napreduje krščanska organizacija. To je pa seveda laškim masonom močno črez voljo. Masoni dobro vedo, da vstaja nov dan, da zvoni k pogrebu liberalizma: in tega jih je strah. Zato vse skušajo, kako bi zajezili močni tok katoliške zavesti, ki pljuska čez bregove in preplavlja njih pogubno setev.
Časniki dan za dnevom bljujejo ogenj in žveplo zoper papeža in cerkev. Po mestih postavljajo sohe rovarjem in brezvercem. Mečejo se v narod nenravni in protikrščanski spisi. Prirejajo se velike „narodne slavnosti", kjer se poveličuje nad nebesa .združena Italija", kjer se neti mračno sovraštvo zoper .tujce" in zoper „tiste", ki se s tujci zavezujejo proti „sveti domovini". Zlasti porabljajo dan 20. septembra za demonstracije proti papežu.
Clankar je bil 20. septembra na Laškem. 8 čudom je gledal to „narodno slavje" V Veroni so nagnali več tisoč ljudi v veliki amfiteater. Napravili so jim namreč tombolo zastonj. A vsako številko so tiskali na „narodno" zastavico. Poleg tega so jim dajali zastave z raznimi napisi, tako da je bil ves prizor nekaka apoteoza združene Italije. Potem pa so privedli — kralja. Da bi se to slavje izprevrglo v demonstracijo proti papežu, nabili so plakate: „Živel Garibaldil Živela nedotakljiva Roma!"
Celo v Udinah je bilo pisano na plakatih: „Evviva Roma intangibile!" Imenitno je tudi, da so v Udinah ta dan nabili plakat, ki v njem dokazujejo iz „sv. očetov", da papež ni nezmotljiv. Na drugi okrožnici se pridušajo, da so tudi katoličani. „Kristus, tako nekako slove okrožnica, je učil vero polno božanskih idej. O teh idejah so se ogrevali Garibaldi, Mazzini in kar ima Italija velikih mož ... Te ideje so tudi naše. Proti njim se ne bojujemo, borimo se le proti duhovnikom, ki so potvarili ideje Kristusove vere !" Smejati pa se je moral člankar, ko je bral nekako tak le oglas : „Narodni meščanje! Klerikalna reakcija zopet ošabno dviga svojo glavo. Cas je, da si poživljamo patriotizem. Zato vas vabim k patrijotični konfeienci". Podpisan pa je bil — „evangeljski pastor".
Tako skuSajo na Laškem ustaviti zmagalni polet katoliške misli. Toda 25 let je minilo, a katoliška zavest je vedno močnejša.
Ko so spoznale temne moči, ki gibljejo v Italiji kralja in vlado, da s takimi pomočki ni moči udu-šiti žive katoliške zavesti, so sklenile zatreti katoliško gibanje s — silo.
Organizacija daje katoličanom toliko moč. Zatreti je treba katoliško organizacijo. Začel se je —
srčneje. Vsi smo bili dovtipni, vsi zgovorni, vsi zadovoljni, vsi srečni, nobene razlike ni bilo med nami. Bilo je v Triglavski koči pravcato patrijarhalično življenje. Posamezne burke in šale so pa začinjali vrli dovški pevci pod vodstvom g. učitelja. Ali dolgo nam tudi ni ugajalo ono petje po sekiricah. To je že prenatančno, to veže, veleva, zapoveduje: Tako, in še pol tona ne više! Zato smo pa zapeli nekaj narodnih, da je vsak lahko pel, dasi je marsikdo brenčal vmes ciganski bas. Vendar nas to ni motilo. Vsak je bil prost, svoboden, kakor mu je bilo drago, tako je godel.
Med to veselje se je vmešalo tudi par napitnic, med njimi jedna tudi na g. Aljaža, katerega ni bilo tedaj v koči. Zopet je stikal krog — nje in nadziral hribolazce — pa vreme. Poiskali smo ga po napitnici in med hrupnimi živio - klici dvignili pod strop ter ponoeili po obednici.
Ze se je bližala polnoč. Tedaj so se začeli izgubljati posamezniki po posteljah. Kmalu je vse potihnilo in ležalo. Ker ras je bila tolika množica — 80 —, ni bilo mogoče, da bi veak imel svojo žim-nico in ležal samotež. Mnogo jih je položilo trudne kosti v obednici po klopeh ter so počivali, kakor so vedeli in znali. Bila je že polnoč, predno smo se vsi vgnezdili.	(Dalje sledi.)
„k n 11 o r k a m p f". Rudini je poslal prtfektom okrožnico, ki jim v njej zapoveduje, naj ravnajo s katoliškimi združbami, kakor s socijalisti in anarhisti.
Nekaj dnij pozneje pa je prinesel brzojav vest, da je prepovedan prvi katoliški shod na BeneČan-skem. Ze 5. oktobra zopet piše Adriatico : .Dva pre-fekta zgornje Italije sta predložila ministerstvu, naj razpusti nekaj katoliških združb. Ministerstvo se posvetuje o predlogih". Drugi list denuncira, da so imele nune 20. septembra — šolo. Tretji kleveta, da so katoliške združbe sploh zoper Italijo in domovino, da je treba vse zatreti.
.Kulturkampf" na vsej črti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. oktobra.
Isterski deželni zbor se premesti s prihodnjim zasedanjem iz Poreča v Pulj. To je najno-veja vest, ki se javlja raznim listom iz Poreča. Deželni glavar dr. Campitelli je prejel potom tržaškega namestnika obvestilo, da mora prihodnje zasedanje sklicati v Pulj. S tem se pa neki godi velika krivica italijanskim poslancem in so sklenili iz tega izvajati posledice. Deželna odbornika Gambini ter dr. Cleva in posl. Polesini in Canciani so že odložili svoje mandate. S tem se hočejo maščevati nad vlado, ki se kaže Slovencem tako „naklonjeno". Tako .odločnega" koraka laških iredentietov se pač nihče ne bo ustrašil in take moči se bodo že pogrešale v deželnem zastopu.
Nagodbeni provizorij. Iz ogerskih vladnih krogov dohaja vest, da sta se vladi zjedinili glede časa, v katerem se predlože parlamentoma vse predloge, ki se tičejo nagodbenega provizorija. Tem povodom objavlja „Pester Lloyd" daljši uvodnik, v katerem se izraža nada, da se te predloge rešijo hitreje iu mirneje na Dunaju in v Budimpešti, kakor pa se je mislilo. Nadalje se pa peča ta članek z večino v avstrijskem parlamentu, kateri dokazuje, da je neobhodno potrebno, vsprejeti nespremenjene predloge, kajti zagotavlja se, da bi Mažari nikdar ne pripoznali vporabljivost prisilnega paragrafa na skupne zadeve. Konečno pa naglaša vladno glasilo, da bodo Mažari popolno vestno in vdano donašali, kar jim bo naloženo, ter se žrtvovali za skupne koristi. Namen teh vrst je očividen vsakemu in čim bolj govore Mažari o koristi nagodbe za Avstrijo in celokupnost, tem bolj je jasno, da se pošiljajo taki članki le radi tega v svet, da bi se avstrijski merodajni krogi dali preslepiti in bi molče pritrdili vsem mažarskim zahtevam.
V vojnem proračunu se je prvotno nahajala tudi svota 806.000 gl., ki je bila določena v to svrho, da se preskrbi vojaštvu vsak teden dvakrat topla večerja. Vojni minister je hotel s tem ustreči dolgoletni želji in faktični potrebi, katere ne more nihče zanikati. Pri skupnem ministerskem svetu se je pa ta postavka odklonila z namenom, da se kaj več prihrani za druge namene. Z večerjo se seveda lahko počaka, da je le za druge priprave dovolj, pri katerih se pa ne gleda na par milijonov.
Socijalistična jednakopravnost je, kakor smo zadnjič dovolj jasno dokazali, samo gola fraza in limanica, na katero se lovč nerazsodni in zapeljani proletarci. S svojim vedenjem in svojimi izjavami so se nemški socijalistični vodje zamerili ne samo Slovanom, marveč tudi Francozom in sploh vsem nenemškim narodom. Francoski, mej njimi tudi mnogi radikalni listi, izjavljajo, da so socijalni demokratje le tedaj internacionalni, ako se gre za njihovo korist, da barantajo s svojimi „načeli", ter izražajo nado, da bo kmalu napočil čas, ko ljudstvo ne bo več poslušalo slepilnih besedij in fraz o jednakopravnosti in bratstvu. Z ozirom na znano Pfann-kuchovo pobijanje umestnega Moravskega predloga objavlja zadnji .Delavec" daljšo notico, v kateri se naglaša, da je skoro neverjetno poročilo nekaterih listov o hamburškem shodu, ter dostavlja, da je postopanje Pfannkuchovo vse obsodbe vredno, ako so resnična ta poročila. Kdor na prvi hip prebere dotično notico „Delavca", se mu zdi, kakor da bi bil ves vnet za ravnopravnost vseh narodov in da strogo spoštuje načela o mejnarodnosti. Mislil bi si lahko, da ljudje, ki se zbirajo okolu takega lista, pač ne morejo biti nasprotniki nenemških narodov. Toda tu treba precej previdnosti. Gospoda okoli „Delavca" vć prav dobro, da bi na hip zgubila malo ne vse slovenske in hrvatske somišljenike, ako bi se pokazala nasprotno nenemškim, posebno slovanskim na-
rodom. Veled tega tako „nasprotstvo" in tako huda .obsodba" nad postopanjem Pfannkuchovim. V resnici je pa vsa ta ostra kritika brez vsakega pomena, ker je prvič samo slepilo in pesek v oči in ker dra-gič ima odločilno besedo le osrednje vodstvo socijalne demokracije, ne pa gospoda okrog .Delavca". Sicer pa ta listič popolno zamolči, da je bil Pfann-kuchov predlog vsprejet mej splošnim odobravanjem in živahno pohvalo. Potemtakem torej ni zagrešil samo govornik, marveč vsi navzoči razven poljskih delegatov.
Socijalistični strankarski shod v Hamburgu se je zaključil minulo soboto. Z ozirom na vprašanje, kako stališče naj zavzema socijalna demokracija povodom volitev za pruski deželni zbor, se je vsprejbl predlog, da se mora stranka povsod vdeležiti volitve ter ne sme sklepati nikakih kompromisov ali zvez z ostalimi strankami. Pri razgovoru o strankarski organizaciji se je vsprejel predlog, naj se sedež strankarskega vodstva premesti zopet v Berolin, ter se sklene, da se prihodnji strankarski shod vrši v Stuttgartu. Konečno so prišli na vrsto še predlogi posamnih delegatov. Najvažneji se nam zdi predlog nekega delegata, ki je zahteval, da se določi najviija plača strankarskih uradnikov na 3000 mark. Ta predlog je padel, ker so ga pobijali vodje sami, dobro vedoč, da bi sicer marsikdo izmej voditeljev izgubil polovico ali pa še več dohodkov. Nerešen je ostal tudi predlog, naj se na prihodnjem strankarskem shodu obravnava vprašanje, kako stališče naj zavzema soc. demokracija vseh kulturnih dežela v slučaju, da se napove vojska tej ali oni državi. Možje so najbrže pravočasno uvideli, da ni varno o tem debatovati v javnosti, ker je konečno vendar le bolje biti svoboden, kakor pa hote ali nehote tičati pod ključem.
General Weyler je že dovršil svoje delovanje na Kubi kot generalni guverner in se najbrže že nahaja na potu v Evropo. Pred nekaj dnevi je Se izjavil napram svojim Častilcem, da bo prosil novo vlado, naj mu odvzame težko breme, toda ne preje, dokler se mu ne posreči izvršiti ves pomirjevalen načrt. Sedaj bo pa moral hotć ali nehotč dati račun od svojega hiSevanja in pa-Sevanja na tem otoku, kar se pa ne bode steklo tako lahko, kajti razni listi so objavili marsikaj, kar je v nasprotju z obstoječimi zakoni. Njegovim naslednikom na Kubi je imenovan marSal Blanco, kateremu bo novo ministerstvo neki poverilo večjo oblast in morda pod njegovim vodstvom izvedlo že davno obljubljene preosnove za Kubo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. oktobra.
(Kopitarjevo slavje.) Opozarjamo p. n. naše čitatelje, da se jutri ob štirih popoldne vrši slovesni prevoz Kopitarjevih telesnih ostankov iz južnega kolodvora na pokopališče k sv. Krištofu. Slovesnosti se bodo vdeležili, kakor poroča „Laib. Zeitung", tudi načelniki raznih oblastev. Moža učenjaka, katerega tujci tako časte, proslavimo dostojno vzlasti njegovi rojaki.
(Deželni predsednik baron Hein) se je z gospo soprogo odpeljal za več dnij v Opatijo.
(Slovensko gledališče.) V soboto se je v slovenskem gledališču ponavljala opera „Karmen" z istim lepim vspehom kakor prvikrat. Gledališče je bilo polno.
(„Glasbena Matica" v Ljubljani.) Moški zbor ima drevi ob 8. uri izredno skušnjo v telovadnici II. mestne šole na Cojzovi cesti.
(Z dežele.) [Čudno postopanje davčni h o b 1 a s t n i j. j Ko se je razpravljalo o novi davčni postavi, so nekateri poslanci izrazili bojazen, da bodo nižje oblastnije davkoplačevalcem vsled te postave le sitnosti delale. Ze sedaj je sitnosti pre* več. Ko so zahtevale oblastnije od obrtnikov izjave radi odmere nove pridobnine, so imeli mnogo brez-potrebnih potov. V neki občini je bilo cklicano: „Vsi obrtniki morajo tekom tedna iti do davkarije, da bodo povedali, kar postava od njih zahteva." Obrtniki, navadni priprosti ljudje, navajeni ubogati gosposko, pustć doma delo in gredo več ur daleč do sedeža c. kr. davkarije. Tjekaj prišedši zvedo, da pri davkariji nimajo več tiskovin. Nevoljni gredo nazaj. Nevoljni, ker niso nič opravili, ker so zgubili jeden dan in zraven tega vsaj nekaj na potu potrošiti morali. Cez teden dni je pa lahko okrajno glavarstvo poslalo tiskovine županstvu, da jih je razdelilo obrtnikom. Sedaj, ko se gre za priredbo osebne
dohodnine, je ravno tisto. Občinski sluga okliče pred cerkvijo: „Do 10. oktobra najkasneje naj se vložd izkazi vseh v hiši stanujočih oseb. Predpisani obrazci se dobć pri davkarijah." Ljudje zopet dero k davkariji. Prvi dobć obrazce. Večina izmed njih gre prazna nazaj. Ali je tako postopanje oblastev dostojno? Bodo li tem potom ljudje dobili zaupanjo do c. kr. gosposk? Ali mora kdo ljudem oporekati, če govore: „Za norca nas ima gospoda." Ali ni tudi nespametno, da mora vsak lastnik najmanjše hribovske hišice sestavljati take izkaze, kakor jih sestavlja recimo lastnik palače na dunajskem ringu? Vzorci so že tako sestavljeni, da se takoj spozna, dotični, kateri jih je sestavljal, je imel samo veliko-mestne razmere pred očmi. Zakaj toliko nepotrebnega dela? Pri navadnih dninarjih, ki še za sol nimajo, iskati dohodkov, od katerih bi se utegnila plačevati osebna dohodnina, ali ni to nespametno? In kedar gospodar kake hribovske hišice napove, koliko najemnine mu gost plačuje, davčni nadzornik takoj pokliče najemnika pred-se, da se prepriča, je li res, kar je gospodar povedal gledć najemnine. Iz samo jedne občine je bilo povabljenih h davkariji na jeden dan 27 tacih najemnikov. In reveži so morali čakati od 9. ure do opoludne in še niso bili zaslišani. Pa se je govorilo, da novega davka revni ljudje ne bodo občutili. Občutijo ga že sedaj. Saj je za reveža hud davek, ako zgubi dnino in ima še etroške. Kako se bode preživel čez zimo, ako ne bode sedaj v jeseni zaslužil nekaj krajcarjev!
(Mrtvondj je zadel občespoStovano trgovko nasproti stolni cerkvi v Ljubljani, gospo Marijo Brus-S t ef e to vo , ko je sla včeraj h korarski masi. Duhovna in zdravniška pomoč je bila takoj pri roki. Zadelo jo je na levo stran života. Danes zjutraj počutila se je nekoliko boljšo, iz nevarnosti pa Se ni. Prijateljem in znancem se priporoča v molitev.
(t Dr. Janez Ev. Lipold.) Slovenski Štajer je zgubil z veleuč. g. dr. Janezom Ev. Lipoldom enega svojih najiskrenejših slovenskih mož. G. dr. Janez Ev. Lipold se je porodil dne 15. prosinca 1. 1842 v Mozirju na spodnjem Štajeru. Po dovršenih ljudskih šolah, katere je obiskoval v svojem rojstnem trgu Mozirju, poslali so ga njegovi stariši v Celje v gimnazijo, katero je zvršil komaj 18 let star. Ko je dokončal gimnazijalne študije, si je izvolil, se posvetiti duhovskemu stanu. Z 21. letom je napravil bogoslovne študije ter bil s papeževim dovoljenjem 22 let star posvečen v mašnika. Mladi mašnik je bil nastavljen le nekoliko mesecev v Novi Cerkvi na spodnjem Stajeru in od tod ga pošljejo pokojni knezoškof Stepišnik na Dunaj v Avgustinej. Ko se je povrnil mladi g. dr. Lipold spet v svojo tako ljubljeno domovino, so ga nastavili knezoškof za kapelana na Vranskem, od koder je šel potem za profesorja bogoslovja r Maribor. Vendar on ni ljubil mestnega življenja, ter je želel samo iti med svoj slovenski narod, na kar je prišel pokojnik k sv. Martinu pri Saleku za župnika, kjer je župnikoval polnih 21 let ter stopil na svoje mu prirojeno politično polje. Kdor pozna lepo Savinjsko dolino in nje prebivalce, ve, kako svesti si Slovenci prebivajo po tej naši lepi slovenski dolini. Ni čuda, da se je že v svoji mladosti navzel naš pokojnik one slovenske odločnosti, katero potrebuje naš mili narod za svoj obstanek v tolikanj od sovražnikov napadanem slovenskem Stajeru. Kdor je le malo časa občil z g. dr. Janezom Ev. L;poldom, se je takoj prepričal, da je bil on ne samo po svojem stanu vseskozi odličen duhovnik ampak tudi branitelj naših slovenskih pravic. Rivno to stran, kakor modrega političnega bojevnika za naše slovenske pravice, ga je spoznal Slovenje-Graški okraj ter ga izvolil za svojega deželnega poslanca. Bojeval se je za naše pravice polnih 6 let, od 1. 1890 do 96., ko ga je pri zadnjih deželnozborskih volitvah še bolezen tolikanj ovirala, da se je naravnost pred svojimi volilci izjavil, da bi mu bilo nemogoče spet iti v Gradec na svoje mesto. Največjo sposobnost in spretnost je kazal v gospodarstvenem oziru. Zato ga najdemo, каког deželnega poslanca tudi v tem odseku. Njegovo zadnje duhovniško mesto pa je bil sv. Peter pod sv. Gorami pri Kraljevem gradu. Semkaj je prišel 1. 1893 ter bil za procvet svoje nove župnije vsestranski delaven. Da, smemo reči, dr. Lipold je bil mož, kateri je tukaj deloval s svojo preskušeno previdnostjo. Z njim se je odprlo pri sv. Petru pod sv. Gorami drugo življenje in je jel vladati Lipoldov duh. Bodisi kmet, bodisi njegovi duhovni sobratje našli so v njegovi osebi ne le pravega in zvestega
prijatelja, pa tudi modrega svetovalca. Najbolj, kar se mu je vsakdo čudil, ki ga je poznal po bližaj, bila je njegova tiha in skrita duhovitost. Ta mož ni imel dosti in glasnih besed, ali vsaka njegova beseda je tehtala in veljala. Najmilejši misel zadnjih let njegovega življenja pri sv. Petru pod sv. Gorami pa je bila .cerkvena družba", kateri je postavil pokojni gosp. dr. Janez Ev. Lipold temelj. Ves gorel in živel je zadnje leto svojega življenja za to misel, kako bi bilo mogoče postaviti pri svetemu Petru pod sv. Gorami na mesto stare in male, za tako velikoštevilno župnijo lepo in prostorno hišo Božjo. Ali previdnost Božja ni izvolila dr. Lipoldn, ki je bil poln umetniškega duha, da bi postavil on prvaku vseh apostelnov sv. Petru v čast, pod svetimi Gorami novo, prostorno in okusno župnijsko cerkev. Zato pa bo njegova najmilejši ideja zadnjih let živela v ustanovitvi „cerkvene družbe", katero je on vstvaril. Ali kdo bi mogel misliti, kako nas je presenetil glas, ko zazvemo — gosp. dr. Lipold ni več med živimi! Na vse strani južne Štajerske se je takoj raznesel glas, da je dr. Janez Ev. Lipold zatisnil svoje oči, če ravno smo že to prej sami dolgo časa mislili s strahom sami zase. Dne 7. oktobra pa so odposlani na vse strani brzojavi, da je izdahnil naš cenjeni deželni poslanec dne 6. oktobra ob 8. uri na večer svojo blago dušo. Pač mi ne bo treba neglaševati, kako priljubljen je bil pokojnik slovenskemu Štajeru, ker smo videli pri njegovem pogrebu zbranih 28 gosp. duhovnikov iz slovenskega Stajera. Njegovega pogreba so se udeležili tudi nekateri sosedni duhovni sobratje iz bratske Hrvatske. Sv. opravilo v cerkvi in sprevod je vodil gosp. častni kanonik, dekan in župnik Kozjanski Janez Ev. Bosina, katerega se je vdeležila cela domača in sosedne župnije. Videli smo med vdeleženci sprevoda veliko število odličnih oseb z okrajnega zastopa in učiteljstva. Počastil je sprevod tudi c. kr. vodja okrajnega glavarstva v Brežicah g. Julij pl. Vistarini in sodnijski pristav g. dr. Jos. Kotnik, se svojo navzočnostjo. Tako ee je preselil izmed bojevnikov za svojo slovensko domovino spet znameniti mož v večnost, — ostalim pa pokazal, kako vroče naj ljubimo svoj dom in naše pravice.
(Dopolnilna volitev v deželni zbor) mesto pokojnih poslancev Lavrenčiča in Kersnika, kot zastopnikov vipavsko - idrijskega okraja, oziroma trgovske in obrtne zbornice se vrši dnč 16. novembra.
(Slovenec v nan&iem ministerstvu.) Češkim listom se poroča z Dunaja, da je naučni minister pozval v svoje ministerstvo profesorja državne gimnazije v II. dunajskem okraju, Slovenca dr. A. Primožiča.
(Ogenj.) V soboto proti polnoči je začelo goreti na Kantzovih hlevih nekdanje Nušakove vojašnice v Trnovem. Zgorelo je veliko mrve. Govori se, da je škode 20 tisoč, poslopje je zavarovano za 30.000. Ogenj je navstal vsled neprevidnosti. Gasilci so hvalevredno delovali ter se jim je posrečilo ogenj omejiti.
(Požar.) Iz St. Vida, dne 10. oktobra: Sinoči okolu 11. ure pričel je vezani kozolec goreti pri Francetu Končanu v Dravljah. Gasilno druStvo iz Št. Vida je ogenj hitro omejilo ter pogasilo. — Škode je 700 gld., zavarovan je bil pa le za 150 gl. Ogenj je bil menda po zlobnosti zaneten.
(Premovanje konj za leto 1897.) [Konec.] — Pri premovanju v Kamniku so dobili : a) za kobilo z žrebetom posestnik: Ivan Urh iz Vopovelj 30 gold.; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Jakob Stok iz Pristave 25 gld., Ivan Drešar iz Kaple Vasi 20 gld., Anton Cernivec iz Sinkovega Turna 15 gld., Ivan Stupar iz Nasovč in Jarnej Slapnik iz Zgornjega Tuhinja vsak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestnika: Ivan Slevec in Jakob Stok oba iz Preserij vsak po 10 gold. — Pri premovanju na Vrhniki so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Frančišek Mrak iz Plešivice 35 gld., Frančišek Trček iz Bevk 20 gld., Ivan Jeraj iz Sinje Gorice 15 gld, Frančišek Remškar iz Loga 15 gld., Ivan Kanec iz Pod-smreke 15 gold., Ivan Marinko iz Vnanjih Goric, Matija Lenarčič iz Loga in Frančišek Oven iz Pod-smreke vsak srebrLO svetinjo ; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Novak iz Notranjih Goric 25 gld., Martin Pleško iz Brezovice 20 gld., Anton Ratar iz Podsmreke 15 gld., Josip Dolinar iz Kozarij in Ivan Kušar iz Brezovice vsak
srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Ivan Marinko iz Vnanjih Goric 10 gld., Frančišek Remškar iz Loga 10 gld., Anton Lenič z Brezovice, Josip Kavčnik iz Loga in Matija Remškar z Brezovice vsak erebrno svetinjo. — Pri premovanju v Ribnici so dobili: a) za kobilo z žrebetom posestnik: Bernard Kovačič iz Sodražice 15 gld., b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Bregar iz Ribnice 25 gold., Josip Cešarek iz Nemške Vasi 20 gold., Jakob Cešarek iz Dolenje Vasi 15 gold., Andrej Podboj iz Ribnice, Anton Tanko iz Goriče Vasi in Jurij Mihič iz Skalovja pri Kočevju vsak srebrno svetinjo ; c) za eno - in dveletne žrebice posestniki: Jurij Hutter iz Željen pri Kočevju 10 gld., Ivan Rus iz Ribnice 10 gld., Josip Zamida z Male Gore, Jurij Mibič iz Skalovja pri Kočevju, Josip Kouig iz Gorenje Vasi pri Kočevju in Jurij Poje iz Zajčjega Vrha vsak srebrno svetinjo. — Pri premovanju v S t. Jarneju so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Ivan Stojin ii Ostroga 35 gld., Matija Vene iz Zaboršta 20 pld., Josip Tavčar iz Št. Jarneja, Josip Globelnik iz Ško-cijaua in Anton Barborič iz Cadrežev vsak po 15 gld., Ivan Rotman iz Kopice in Anton pl.Fettich-Frankheim iz St. Jarneja vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Frančišek Fabijan iz Dolnjega Gradišča 25 gld., Ivan Vrtačič iz Pri-stavice 20 gld., Peter Kerhin iz Dolnjega Gradišča 15 gld., Josip Janežič iz Most in Josip Banič iz Smednika vsak srebrno svetinjo; c) za en o-in dveletne žrebice posestniki: Ivan Stojin iz Ostroga 15 gld., Ivan Kerhin iz Zgornjega Gradišča, Mihael Farrer iz Velike Vasi in Matija Miklavčič iz Maho-rovca vsak po 10 gld., Janez Skrjanc iz Kostanjevice, Peter Kerhin iz Spodnjega Gradišča in Martin Solu iz Sela vsak srebrno svetinjo. — Pri premovanju v Trebnjem so dobili: a) z a k o-bile z žrebetom posestniki: Josipina Hribar iz Velikega Gabra 20 gld., Anton Bizjak iz Skuč in Frančišek Grabnar iz Velikega Gabra vsak po 15 gld.; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Zajec it, Podboršta 25 gld., Frančišek Razdrh iz Temenice 20 gld., Frančišek Bizjak iz Skuč 15 gld., Josipina Hribar iz Velikega Gabra in Julij Treo iz Male Vali vsak srebrno svetinjo; c) za eno - in dveletne žrebice posestniki: Ivan Slak iz Knežje Vasi in Iran Smolič iz Skuč vsak po 10 gld., Josip Mavsar iz Iglenika, Anton Kukenberger iz Zgornjih Ponikev, Jakob Košak iz Družinske Vasi in Josip Bregar iz Stojanskega Vrha vsak srebrno svetinjo.
(Razpisana) je služba četrtega učitelja v Mengšu.
Prožuje do 14. okt. okr. šol. svetu v Kamniku.
*
* *
(Pran^ois Coppće.) Slavni francoski pesnik Fran-gois Coppče se je vrnil v katoliško cerkev. Dolga, nevarna bolezen ga je privezala na posteljo, zdravniki niso imeli več upanja v njegovo ozdravljenje. A Coppče je le ozdravil. V „Le Journal" objavlja članek : „Panem nostrum quotidianum!" Piše proti koncu : Pogostoma sem molil v svoji dolgi bolezni to krasno molitev, vrnil sem se k „stari pesmi", kakot pravi socijalist Jaurčs. Ne samo, da vliva ta molitev v trpeče srce sladki balzam, daje mu tudi pogum in upanje. Vse je obseženo v čudovitem Očenašu, tudi rešitev družabnega vprašanja. Panem quotidianum, naš vsakdanji kruh ! Da, to je vse, kar more človek od življenja zahtevati in pričakovati. A, ako bi nekoliko več mislili na nauke, ki so bili skoro pred 2000 leti dani, ako bi se med seboj bolj in resno ljubili, kakor je Izveličar hotel, imeli bi vsakdanji kruh in ne bi bili oddaljeni od kraljestva pravice, kraljestva Božjega.'
Društva.
(Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.) Sl. »Slovenska Matica« posebnim dopisom obveSča naSo družbo o svečanostnem pogrebu Jernej Kopitarjevih utnrjočih ostankov. Označeni cerkveni čin se izvrSi v torek, 12. t. m. ob 4. uri popoludne z ljubljanskega južnega kolodvora do sv. Krištofa. Usojam si torej k temu čestitemu dejanju pričujočim dostojno vabiti vso č. gg. vodstvene ude, nadzornike in razsodnike družbe sv. Cirila in Metoda.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dnč 8. oktobra 1897.
Tomo Zupan,
prvomestnik s. r.
(Vipavska vinarska zadruga) piše nam sledeče: „Slovenski Narod" prinesel je v številki 227. t. 1. notico o vinski letini na Vipavskem s nelepim namenom, oškodovati vinarsko zadrugo vipavsko. Ta zadruga spravila je o letošnji trgatvi mnogo finega grozdja iu se tako založila z izvrstnim, popolnoma naravnim namizuim, mtšuim in de-sertuim vinom. Ker se je pa že opetovano primerilo, da so društva in posamezniki zahtevali nižjega pa zdravega vina po nizki ceni in ker so dosedaj primorani bili, svoj denar pošiljati v druge dežele, od koder so taka vina dobivali, napravila si je vinarska zadruga letos tudi vina nižje vrste, da :ta-more konkurirati z inostranskimi firmami in postreči tadi takim društvom in posameznikom, ki so dosedaj vino nižje vrste kupovati morali od inostranskih podjetnikov. To, kar dopisnik kvasi o umetnem vinu, je po vsem neresnično in dokazuje, da se mu niti ne sanja, kaj je umetno vino, vodil ga je le namen, škodovati zadrugi. Vinski kupci in konsumenti, nikar se ne bojte kupovati pri vipavski vinarski zadrugi; ona postreže z zanesljivo pristnim, ako se zahteva, pa tudi z galizovanim ali petiotizovanim vinom po zdatno nižji ceni, — pač pa varujte se onih, ki znajo vso manipulacijo prikrivati ter prodajajo ponarejena, res „umetna" vina za naravna.
(Mestna hranilnicavNovemmestu) je v seji upravnega odbora dne 1. oktobra t. 1. sklenila plačevati rentni davek iz svojega premoženja tako, da bodo vlagatelji dobivali tudi v bodoče polne 4% obresti od svojih vlog.
Telegrami.
Dunaj, 10. oktobra. Poljski klub je imel v soboto popoludne sejo, kateri je prisostvoval minister Rittner in pri kateri se je naglašalo, da je obstanek sedanje parlamentarne večine neobhodna potreba in da se neznatne razlike poravnajo v najkrajšem času. Konečno je klub izjavil, da hoče na podlagi adresnega načrta večine podpirati vlado, lojalno postopati z ostalimi strankami desnice ter se ogibati vsakega agresivnega postopanja napram manjšini.
Dunaj, 11. oktobra. Razni listi poročajo, da odloži poslanec Iro svoj državnozborski mandat in odpotuje v Heb.
BudimpeSta, 11. oktobra. Presvetli cesar je dospel danes zjutraj z Dunaja. — Umrl je poslanec Helfy.
Madrid, 11. oktobra. Uradni list objavlja dekret, s katerim je odzvan general Weyler in imenovan guvernerjem za Kubo general Blanco. Blanco odpotuje v Havano 15. t. m., mej tem ko je Weylerju naročeno, naj se nemudoma poda v domovino. Do prihoda generala Blanca je poverjeno vodstvo poveljniku-namestniku.
Manila, 11. oktobra. V Mindanao in Jolo se je pojavil močen potres, ki je provzročil veliko škodo.
Carigrad, 11. oktobra. Sultan je naročil, naj se pozove v vojaško službo 20.000 novincev, ki naj se uvrste v tesalsko armado, ki je mnogo trpela vsled zadnjih boleznij.
London, 11. oktobra. Pričenšiz 11. ok-tobrom se otvori tu termino-kupčija z žitom.
Umrli no:
8.	oktobra. Frane Javornik, posestnika sin, 18 mesecev, Poljanska cesta 61, broncbitis.
9.	oktobra. Alojzija Sivec, mizarja hči, 4 mesece, Poljanska cesta 27, gastro intest. catarrh. — Janez Ločnikar, kaj-žarja sin, 11 let. Havptmanca 8, plučnica. — Jožef Fajdiga, realen, 17 let, Marije Terezije cesta 16, jetika.
V bolnišnici:
7.	oktobra. Janez Hitti, premogar, 28 let, jetika. — Marija Krušič, delavca žena, 28 let, peritiphlisis.
8.	oktobra. Neža Sušteršič, tovarniška delavka, 65 let, srčna hiba.
V hiralnici:
9.	oktobra. Marija Kump, crevljarja vdova, 67 let, ostarelost.
Tajci.
8. oktobra.
Pri Slonu: Kuffler iz Požuna. — Weizen t Reke. — Havas iz Kaniže. — Sohreyer iz Koprivnice. — Fischer iz Budimpešte. — Epstein iz Klosterneuburg-a. — Briill iz Brna. — Szekely iz Velike Kaniže. — Trojan, Reitmayer, Basch, Petritz, Schneider, Rutzky z Dunaja. — Kraus z Jesenic. — Schwarz iz Trsta. — Schweizer iz Sehrems-a. — Didiš iz Idrije. — Wutscher iz Pulja. — Starčič iz Brežic. — Christian iz Zagreba. — Stibernik iz Celja. — Weitzer iz Gradca.
Pri Maliču: Guttmayer, Krauser iz Bjelice. — Wild iz Inomosta. — Haasz iz Budimpešte. — Geiringer, Neubauer, Klemen, Kohn, Wagener, Griinhut, Schwarz. Hornstein z Dunaja. — Nazar iz Teplic. — Geiringer iz Krnova. — Lončar iz Moravč. — Aichelburg z Bleda. .— Tassini, Pechotsch iz Trsta — Bižal iz Starega Trga. — Jaklitsch iz Kočevja. — Hudovernik iz Radovljice.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-■s . .5 s 8 •S-»' a >
9	9. zvečer	736-9	5 1	si. svzh.	poloblačno	
10	7 zjutraj 2. popol.	738-5 7392	16 98	si. jug sr. jvzh.	rnejda del. oblač	0-0
10	9. zvečer	740-9	4 4	sr evzb.	jasno	
11	7. zjutraj 2. popol.	741 5 738 9	-11 10-6	si. jvzh. si. vzsvz.	megla oblačno	0-0
Pri Lloydu: Leder z Dunaja. — Lawisch iz Langen-lois-a. Ostrelič iz Prezida. — Christ iz Krekovega. — Jurman, Tušar iz Cerknega. — Pauser iz Dolenje Vasi. — Leveč iz Loža.
Pri Juinem kolodvoru: Ravenegg iz Smereka. — Ivanetič iz Zagorja. — Katnay iz Raab-a — Požar z Dunaja
Meteorologično poročilo.
Srednja temperatura sobote 6 3°, za 6-3° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 5 3°, za 6-10 pod normalom.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prodaj a
domača in inozemska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojnistva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceea blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 4
€. in kr.	dvorna
tovarna sa izdelovanje orgelj
bratov Rieger
v Jagerndorfu v avstr. Šleziji.
Filijalka v Budimpešti, VII., Garay-utcza 48, v lastni hiši. Izvrstne, cenene cerkvene orgije
pod prav ugodnimi pogoji. 23 26—20 Seznam orgelj brezplačno.
cTrgovsfii pomočnik
20 let star, izurjen mannfakturlst in špeoerlst, želi do 15. oktobra svojo sedanjo službo premeniti.
Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«. 661 (6-4)
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v Ljubljani.
Št. 35.175.
Razglas.
683 2-1
V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in troških za 1. 1898
1.	mestnega zaklada,
2.	mestnega ubožnega zaklada, 8. ustanovnega zaklada,
4.	mestnega loterijskega posojila,
5.	mestnega vodovoda in
6.	mestne klavnice
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dnij, od 6. do 20. t. m. na upogled, da vsak lahko naredi svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnć 5. oktobra 1897.
Kristijan Mahlknecht
uradno protokolirana tvrdka
St. Ulrich, Grtiden, Tirolsko
se priporoča za
lesena cerkvena dela
kakor altarje, prižnice, podobe svetnikov, Kristuse, božje grobe, jaslice vzbuknjena križeva pota nafiuej-šega dfla in dru^e umetnine vsake vrste. Vse po zmernih cenah.
Ilustrovane cenike, narise, proračune pošiljam na zahtevo zastonj.
Priporočila. Vaše blagorodje I Potrdim Vam, da je za sv. misijon pri Vas naročeni križ došel v najboljšem stanu. Ta podoba je po mojem mnenju umetno delo prve vrste. Anatomija krasna, izraz obličja prešinljiv. Videl sem ljudi jokati ob pogledu tega Kristusa. Moram Vam toraj izrekati svojo najtoplejšo zahvalo ter vsestransko priporočim Vašo tvrdko. Grahovo pri Cirknici Fr. Laktnajer, župnik. Blagorodni gospod ! S poslano „Nebes kraljico" sem povsem zadovoljen. Prekrasna je. Lepa hvala ! Stari Trg pri Ložu. Vam vdani A. Ponikvar.
Blagorodni gospod Mahlknecht! Radostno Vam naznanjamo, da nam poslana kipa presv. Srca Jezusovega in Brezmadežne vsem dopadata. Krasna izvršitev in vendar toliko zmerne cene toplo priporoča Vaše izdelke.
S spoštovanjem samostan dominikank v Brežah, Koroško. Prei'astni gospod! Jaslice so došle nepoškodovane; izrekam Vara za-Dje popolno zadovoljnost.	L. Staberhofer, Stanz, Štajersko.
28 4-3
Ш8 Dunajska borz
Ппб 11. oktobra.
Sknpni driavni dolg v notah.....102 gld.
Bkupni državni dolg v srebru ... .	102	,
ivstrijska zlata renta i%......123	.
Ivstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	102	.
Ogerska zlata renta 4%.......121	.
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	960	„
Kreditne delnice, 160 gld............362	,
Leadon vista...........119	„
Femjki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj,	58	«
10 mark........................11	.
10 frankov (napoleondor)............9	,
(•al janski bankovci ........45	.
C. kr. cekini......................6	,
15 ki. 20 . 45 .
75 : 65 .
65	. 771/,. 76 . 52'/,. 15 .
66	.
Dn6 9. oktobra.
4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5* državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .
zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dnnavske vravnavne srefike b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
1% kranjsko deielno posojilo.....
Zastavna pisma ay. osrzem.-kred. banket # Prijoritetne obveznice državne železnice . . .	, juine ielezniee 3% ,
,	. južne železnice 5 % .
,	, dolenjskih Ieleznic 4 %
159 gld. 25	kr.
160 . 25	
190 „ —	
99 . 80	
139 . 25	
128 . 76	
109 , 50	
112 . 50	
98 . -	■
98 . 60	
225 . 50	
181 . 40	m
126 . —	.
99 . 60	n
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	156	,
Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld.	19	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	.
Salmove srečke, 40 gld................73	„
St. Genćis erečke, 40 gld.......79	.
Waldsteinove srečke, 20 gld......57	.
Ljubljanske srečke.........'22	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	162	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3420	.
Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. ...	399	.
Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . .	82	.
Dunajskih lokal, železnic delniška druiba .	—	.
Montanska družba avstr. plan.....128	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164	,
Papirnih rubljev 100........127	,
50
75
50
80 6')
25
■f Hakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. j Kavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri isžrebanja
najiuanisega dobitka. Kalantna izvršitev naroftll na borzi.
■твавапшшшшшшмшкшшшшшшшшшm
Monjarnlčna delniška družba
„M B K C u
follzsili it. 10 Dunaj, Ririahilfaritruii 74 B.
66
v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, vrednostih vseh ipokulaefisklh vrednost»:!«
kotil
«dr Pojasnila
potem o kursnih papirjev in vostnl sviti za dosego kolikor je mogoče visooega »brestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih glarnlo.