DOBROVSKI UČENCI O JOŽETU PLEČNIKU
Plečnik je še vedno živ
Dela Jožeta Plečnika so še vedno predmet številnih obravnav, tako v visokih strokovnih krogih, kot pri pre-prostih občudovalcih. Ondan so mojstrova dela pretresali tudi člani knjižničarskega in likovnega krožka osnovne šole na Dobrovi, in sicer na posebnem spominskem ve&ru, ki so ga pripravili kot nekakšen povzetek večme-sečnega učnega projekta o Jožetu Plečniku.
Učend, lepo poravnani v vrsti, so po vrsti brali svoje spise o našem največjem mojstru arhitekture in — ob diapozitivih — tolmačili njegova dela.
»Veliko smo morali prebrati. Meni je tovarišica dala nalogo, in potem sva Jli z mamo v cerkev Sv. Cirila in Metoda, kjer nama je župnik marsikaj povedal o njej. Drugič smo šli v cerkev vsi skupaj še slikati, nato pa sem iz vsega skupaj napravila nekakšen povzetek, ki sem ga predstavila danes. Prav zanimivo je, kaj vse je naredil Plečnik,« je povedala učenka 8. razreda Sabina Kreft.
Ideja o večmesečnem projektu o Jožetu Plečniku se je dobrovskim učencem porodila ob izidu monografije Pe-tra Krečiča o velikem mojstru, pa tudi ob knjigi Marka Pogačnika »Ljubljanski trikotnik«, ki Plečnika obravna-va na nekoliko drugačen način.
»Plečnik je zelo težak projekt za osnovne šole. Morali smo se kar potruditi, da smo uresničili vse, kar smo načrtovali. Med drugim smo izdali tudi posebno publika-
cijo o velikekm mojstru, ki smo ji dali ime »Iz mraka neznanja, v svetlobo učenosti«. Res pa je, da je arhitek-tura področje, ki je učencem še nekam tuje,« je videla prireditev s svojega zomega kota mentorica in knjižničar-ka na OŠ Dobrova Zdenka Sušec.
Po mnenju Petra Krečiča, posebnega gosta večera, bi lahko osnovne šole še več napravile za promocijo arhi-tekture in stavbarskih umetnosti. Pohvalil je dobrovske učence za ves trud, ki so ga vložili-v spoznavanje Plečni-ka, ni pa mogel mimo ugotovitve, »da so izrazi često težki in jih učenci še ne razumejo dovolj, ker gre le za tehnične izraze iz umetnostne zgodovine«. »Želel bi, da bi to morda kasneje koga res pripeljalo do arhitekture,« je med drugim dejal. »Škoda bi bilo, če ne bi znali napraviti še naprej nekaj korakov.«
Ugledni gost je obudil spomin na svojega deda, ki je bil dober znanec Jožeta Plečnika. Prav prek njega se je tudi prvič seznanil z mojstrovimi deli. Pripovedoval je o svo-jetn umetniškem zorenju, pa tudi o večnih resnicah arhi-tekture, kjer ne šteje zgolj forma, ampak je treba v arhi-tektonskih stvaritvah videti tudi notranje, globlje sporo-čilo. Svoje razglabljanje o Plečnikovi umetnosti pa je najbolje strnil z Vidmarjevo ugotovitvijo: »Plečnik je zato tako težak, ker je toliko ustvaril.«
BRANKO VRHOVEC