IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOBTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919	— DO-
PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFR ANKI RANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
Obnovljena izdaja leto II. štev 86.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Ko se boš odločal za podpis proti atomski bombi, ne poslušaj nikogar razen svoje vesti!
TRST SOBOTA, 12. AVGUSTA 1950.
Cena 15 lir
koncem preteklega tedna je ti io-alieni tisk v Trstu prinesel uma-i9n uvodnik pod naslovom «Togliatti*''6 akrobacije», istočasno pa je pijanski klerikalni list priobcn ,2*8 divji uvodnik, tudi poln na-”°v proti Togliattiju. Kierolašistični- tednik v Italijan 8t> jeziku je nato v ponedeljek Rilevai napad proti «petim ko-Dam», to je proti komunistom, J po ukazih iz Moskve v not-nJosti ograzajo mir in varnost s spletkami proti narodu. loe8a dne je neki drugi umazan ti-vski časopis napadel komuniste, yajajoč, da ima reakcionarni tisk *v. da jih obtožuje, čes da ko-iistične partije zahodne Evrope ,jaeniarjajo borbo za obrambo ko-1 delavcev lastnih dežel in so im drotinarodne stranke s peto-°naško miselnostjo. Tako se ob s *a-i° — nadaljuje list — ker so l reJeie kot svoje stališče vodile-v sovjetske države, ker brezpo-i Jdo podpirajo sovjetski imperia-jL.eni- ki da je še hujši kot arneri-1 in ker je višek njihovih želja. V| Dr' za Italijo, «kominformistična j da» pod vodstvom kakega sov-skeS& generala.
t kdaj jim bo dovoljeno iz ^“‘Jati naso potrpežljivost?», piše "“Janški klerikalni list. titovski agent pa: «Treba jih je ‘krmkati!»
tjKttgio-ameriska policija v Nem-JeJI Je ze «izgubila potrpljenje» ter prePovedaia izhajanje nekaterih nunisticn.h časopisov, napravila Jokavo na sedežu KP, ukazala ne Zeti parlamentarno imuniteto «tSKeniu postancu Maksu Heima-> voditelju KP zahodne Nemčije, nekem rimskem kinu, kjer so nek liim proti korejskemu s'lJU5lVu. je bila vržena — čuuen wc»J — papirnata bomba, ki je btflVlla tnnoKo trušča, toda n tilt žrtve ne škode, zaradi cesar So JUaie sprašujejo, čigavi agenti ^1° vrgli v tako ugodnem trenut-ku,Za novo protikomunistično špe-a*U°. Ta «atentat» je porabila j, bova policija za pretvezo, da r> v. Rimu vdrla v prostore Fede-[u.'i6 KP1 in sedem krajevnih se-Hg ®v da je blokirala kot v obseti-st»nju vse bližnje ulice ter esla arhive partije.
Jo?dvet bi bilo govoriti, da se v tjl*°s(aviji in v coni B dela prav-Sov! !" še huje: kajti tudi tam so ažniki le «komintormisti». I9tjak° si morejo med seboj čestt-Anglo-američani, titofašisti in idnski klerikalci ter uživali nad luknjanjem komunistov, obtože-
Zliti saliotiriijo v VS vwako možnost mirne roiilvp kort^ilu^a Nporu
Nemška vojska se obnavlja
na ukaz zahodnih okupacijskih oblasti
Vojni načrti ameriških imperialistov v Evropi - Protest LR Koreje proti nečloveškim ameriškim vojnim metodam - Truman hoče uvesti v ZDA diktaturo
SLAVA HEROJU Arsi Jovanoviču!
>h
'iidstv
da so peta kolona.
btn°50 le najbolj bor-ujg Pripadniki ljudstva in s tem Vfa* sestavni del, ogorčeno za
CJ°
to klevetnlško podtikanje; narod ne. more biti samemu sovražnik.
,f.e‘a
ljJT‘a kolona pa so sovražniki Nvu a’ zaradi čijih zajedalskili ^.“dgijev mora ljudstvo živeti t los * in. ki so pripravljeni izročiti lt0j darstvo svoje dežele pod kon-Ogj0 ameriških monopolov. To so ij5l ki bi hoteli iz svojih sodržav-si„,“v napraviti tujsko legijo v li * ameriških imperialistov pro-|^r bvJetski zvezi. Peta kolona so i» S. ni izdajalci kot De Gasperi »atj !J°> ki so pripravljeni hlapče-s0 kot Singman Ri. To so oni, ki s|(trIr*li papirnato bombo v rim llu? kinu, da bi izzvali protiko-lo ‘,s‘ična preganjanja. Peta ko-V .s° takozvani sindikati onega 6h|,®la Petronija, ki je junija 1928. Ili-"31 Pred posebnim sodiščem v Htr da obžaluje, ker je sledil ko-lij'fom, ter izjavil, da Musso-istg ščiti koristi delavcev. To j> tj *a Petronija, ki se danes trudi načine, da bi zasejal med ^'Ooii °buP in pasivnost ali da ki “skusll provokacije, slične onim,
Poskusili provokatorji v
anglo-američani, titotašisti "tgv ■ nskl klerikalci zaostrujejo
li k danes svojo blazno gonjo pro-Jati 'dunistom? S tem skušajo se-Wb'ed ljudstvom sovraštvo in 'lil«01- Zopet jih je postalo strah \0 tVa- Videli so, da se ljudske 'H jZlCe združujejo v obrambi rat-Pre/* da bodo napravile vse, da pte-'lbruJh° .v°jno. A tildi če bi vojna in, ila- ne bodo šle v klavnico L 'rese ameriških milijarderjev. 1» “besna gonja proti komunistom V“nJa proti ljudstvu; kajti tudi \ d®- ki so za mir, ki branijo Wkratične svoboščine in svoj i*i(faanJ> kruh, obtožujejo da so nkani komunisti.
^ bova divja gonja je znamenje, ljudstvo močno in da se Jt B l0Ca reakcija cuti negotovo.
tudi znak, da bodo šli — če vGjfto u,egniii — prav do kraja, v Prav zato pa hočejo «vzpo-
S,'
«•', c-mir v zaledju», prestrašiti ^Vn-1 se bore proti poslabšanju Siti h Pogojev, da bi tako mogli Sv1 desetine milijard za oboro-Vaj/. bi mogli vsiliti neizogibno ?dJe cen. Imperialisti in reak-NUhj ! skušajo delati kar se jim . log’JJudstvo pa naj trpi in molči. %Sjo|. kakšna utvara! Hitler in sta tudi preganjala ko-'kg he' a Jima ni pomagalo. Prav h'k n s®da-li Poslabšanje življenj* S B ogojev, katerega so krive da-%smvsera vojne priprave impeci rtv in reakcije, bo odprlo oCi Nei-» vljanom’ ki so danes še \ 0ne"‘ni. In vedno večje bo Stelliti ’ kl nc bodo pomišljali pri-Stn se komunistom v veliko 0 miru.
V nadaljevanju zasedanja Varnostnega sveta je Sovjetska zveza predlog, s katerim bi bilo mogoče priti do sporazumne mirne rešitve spopada v Koreji. Ta predlog sestoji iz treh točk in sicer: 1. takojšnje prenehanje sovražnosti v Koreji; 2. odpoklic vseh tujih čet; 3. k obravnavanju korejskega vprašanja je treba povabiti predstavnike LR Kitajske, LR Koreje in vlade Singmana Rija.
Temu miroljubnemu predlogu se je z vso silo uprl delegat ZDA Austin, češ. da je sovjetski predlog prekoračil okvir diskusije v Varnostnem svetu. Posebno ostro je nastopil proti predlogu, da bi bili zaslišani predstavniki LR Koreje, češ da imajo le zastopniki Singmana Rija pravico priti v OZN. Sovjetski delegat Malik ga je zavrnil, da je naravno da morata biti zaslišani obe stranki v sporu, kakor se je le dogajalo doslej vedno v OZN, ne glede na to, če sta bili članici ali ne. To ni več vprašanje postopka, temveč gre za bistvo samo.
Na torkovi seji je tov. Malik predložil pmlanico zunanjega mi nistra LR Koreje, v kateri protestira proti barbarskemu načinu voj skovanja ZDA v Koreji. «Ameriško letalstvo —- stoji v protestu —- uprizarja divjaške napade proti odprtim korejskim mestom, kjer ni nobenih vojaških objektov. Ti zračni gang ster ji so brezobzirno rušili bolnice, šole in stanovanjske hiše, ter pobili na desettisoče mirnega civilnega prebivalstva. V sami prestolnici Seul je bilo preko 7000 žrtev. Ameriška letala so brezobzirno kosila s strojnicami kmete na polju ter potnike na železnicah in ladjah. S temi nečloveškimi napadi skušajo ameriški napadalci zlomiti junaški odpor svobodoljubnega korejskega ljudstva. Ni jim mar, da s tem kršijo osnovne zakone mednarodnega prava in Človeške morale».
Za tem se je razvila diskusija o iretji točki predloga ZSSR. Delegat Cankajška je z vso silo branil stališče, ki so ga sprejele ZDA in 'njihovi pajdaši pred prihodom Malika, da je treba zaslišati edino le zastopnika Južne Koreje. Tovariš Malik je ponovno dokazal nezakonitost tega «sklepa», s katerim so ZDA vsilile ostalim državam svojo voljo. Trumanova vlada se boji resnice kot ognja in zato uporablja te gangsterske metode.
Zakaj jih je strah rasnice ter nočejo mirne rešitve korejskega spora, nam kažejo ukrepi Trumana v zad njem tednu, ki ne dopuščajo nobenega dvoma, da Amerika skuša razširiti sedanji- spor na Koreji v širokopotezno vojaško akcijo ne le v Aziji, temveč zlasti še v Evropi. Nek visok funkcionar ZDA je izjavil, da je za Ameriko azijsko boji-
šče postranskega pomena, dočim je glavna pozomica zanje le Evropa.
Poleg vojnih priprav v Jugoslaviji, Grčiji in drugih ameriških kolonijah, je posebno važna odločitev ameriških okupacijskih oblasti v Zahodni Nemčiji, da zvišajo število «pomožne policije». Isto bosta storili tudi britanska in francoska vojaška komanda. Na ta način bi bila ponovno ustvarjena nemška vojska sestoječa iz tridesetih divizij in 450 tisoč popolnoma oboro Ženih «policajev». Istočasno pa okupacijske oblasti na vse načine zatirajo demokratičen pokret. Za 90 dni so prepovedali izhajanje nekemu komunističnemu časopisu v Heesemu, preiskujejo sedeže KP in naprednih časopisov ter onemogočajo vsako delovanje demokratičnim organizacijam.
Truman pa hoče tudi v svoji državi napraviti «red». Tako je napovedal že v naprej svojo poslanico, v kateri bo zahteval zase in za vlado polnomočja, ki bodo pomenila uvedbo prave diktature v ZDA. Zahteva izdajo izrednih zakonov, po katerih bodo oblasti smele aretirati ali internirati vsakogar, ki bi
si upal upirati njenim blaznin vojnim načrtom.
Načrt ZDA glede Evrope — je dejal — predvideva ustanovitev Glavnega stana armad Atlantskega pakta, 2. ojačenje na 10 divizij vojaških sil ZDA v Evropi, 3. takojšnjo ustanovitev nemške in japon tke armade in 4. usporeditev financ evropskih držav. Ameriške divizije bi bile poslane tja, kjer bi bile najbolj «potrebne», tudi v zavezniški države.
Pred šesto sejo Varnostnega sveta je bila neuradna konferenca delegatov v VS, na kateri pa ni prišlo do nameravanega sporazuma glede vabila zastopnikov LR Kitajske, LR Koreje in Singmana Rija. Na seji sami se je ponovno vnela ostra diskusija o tem, ali je treba vabiti samo Južno Korejo ali pa tudi Severno. Prvo stališče so branili zastopnik Cangkajška Ciang, ameriški delegat Austin in angleški predstavnik Jebb, kateri je vztrajal na izvršitvi «sklepa» VS. Predsednik Malik mu je odvrnil, da on takega sklepa ni nikdar sprejel. Austina pa je zavrnil, da SZ nedobavlja LR Koreji nobenega orožja, kot ga
ZDA Singmanu Riju. Pozno ponoči je bila seja zaključena. Sedma seja pa se je začela včeraj ob 15. uii
Princ Balduin belgijski kralj
BRUXELLES — Belgijski parlament je s 166 proti 26 glasovom odobril zakon o prenosu kraljevske oblasti na princa Balduina.
SAIGON — Vietnamski partizani so napadli francosko postojanko Samteu. Sele po dobljenih ojače-njih, poslanih z letali,, je uspelo okupatorjem rešiti obkoljeno posadko.
BATAVIA — Indonezijske in holandske najemne čete so se spopadle v bližini Jogjakarte. Po vsej verjetnosti je prišlo do spopada, ker se najemne čete na prigovarjanje Holandcev niso pustile demobilizirati, kakor je bilo predvideno v sporazumu med indonezijsko vlado in holandskim komisarjem. S to pretvezo najbrž skušajo nizozemski okupatorji odložiti odhod svojih čet v Evropo.
„ZA MIR, SVOBODO IN DELO11
DEMOKRA TIČNI TISK
je nase najmočnejše orožje
Pri nas v Trstu vidimo morda m pravice delovnega ljudstva, posebno
Pred dvema letoma 11. avgusta je. izdajalska titofašistiina tolpa zahrbtno umorila enega največjih herojev narodno osvobodilne borbe — generalnega polkovnika Arso Jovanoviča.
Stotisočt najboljših borcev polnijo danes Rankovičeve zapore in taborišča, na tisoče so pobili komunistov in demokratov, da bi uduših njihov glas po svobodi in miru. Vse ječe in umori pa ne bodo mogli preprečiti, da ne bi jugoslovansko ljudstvo zopet vstalo ter so ob strani svobodnih narodov gradilo svoje življenje miru in napredka.
Slava heroju Arsi Jovanoviču in vsem žrtvam tito/ašističnega terorja!
NA KOREJI DIVJAJO SRDITI BOJI NA VSEH FRONTAH
Al na	DEU jU!	IIČANI gu kiji	1 NE M ib valil	ION ki 1	IEJ labi	0 F * %r ucn	'ROD li pre	RETI imoči
Luka Jongdok osvobojena - Policija Singmana Rija umorila pred umikom iz Tedžona 7000 demokratov - 4 mostišča preko reke Naktong								
Po zadnjih poročilih je demokratična korejska vojska v naskoku osvobodila važno luko Jongdok, ki so jo branile edinice Singmana Rija Na severni ironti so osvonoane tudi mesto Kigje. Amerikanci so se na južni Ironti na par km približali mestu Cinju, ki so ga baje celo obkolili. Ameriškim napadalcem pa so za hrbtom vdrle ljudske čete, ki prodirajo proti Masanu m skušajo odrezati vso južno fronto. Na vseh bojiščih divjajo hudi boji
Kot smo zadnjič poročali, so se morale južnokorejske in ameriške invazijske čete zaradi silovitega pritiska ljudske armade umakniti preko reke Naktong, za katero so se dodobra utrdili. Američani so se že veselili, da jih bo kilometer široka in do 10 metrov globoka reka dobro varovala pred napadi sovražnika ter da se jim ni treba lati presenečenj.
Kakor pa so prekoračili vse dosedanje naravne ovire, tako so v tem tednu Kimirsenove čete na štirih mestih prekoračile reko ter ustvarile nevarna mostišča. Dve od teh mostišč sta u bližini južnokorejske zasilne prestolnice Taeguja, ostali dve pa bolj proti jugu. Z nenadnimi nočnimi napadi so se severnokorejski vojaki izkrcali na levem bregu Naktonga ter presenetili sovražnika, ki se je moral umakniti. Na zasilno utrjena mostišča so nato izkrcali nadaljnje čete, tanke, to pove in drugo vojno opremo.
Najgloblje se zajeda mostišče pri Vaegvanu, severnozahodno od Taeguja, kjer so čete ljudske vojske prodrle v globino 16 km in se nevarno bližajo prestolnici. Mostišče pri Sonsanu, jutnozahodno od prestolnice predstavlja drugi del klešč, ki pritiskajo na Taegu.
Tretje mostišč pri Cangjongu grozi presekati cesto med Taegujem in
V JUGOSLAVIJI VPOKLICALI v vojsko novih šest letnikov
Zbiranje titovskih vojaških edinic vseh vrst na mejah - Pet novih provokacij monurho-fašistov na albanski meji - Obnavljanje grških vojaških utrdb in strateških cest
Vedno nove vesti iz Jugoslavije potrjujejo, da se titofašisti z vso resnostjo pripravljajo na vojno avanturo proti ljudskim demokracijam in ZSSR. Tako smo ta teden prejeli vesti iz več virov, da vpo-klicujejo v vojsko novih šest letnikov in sicer do vštetega 36. leta starosti. Vpoklicani i>od orožje gredo v notranjost Jugoslavije, kjer morajo opraviti nekaj tednov vojaških vaj, nato pa jih pošiljajo v vojaške edinice, ki so razmeščene na mej ali Albanije, Bolgarije in Romunije, kjer se formirajo vedno novi bataljoni in druge edinice vseh vrst orožja.
Ker zaradi vpoklica primanjkuje delovne moči, posebno še za «prostovoljno» delo, so začeli pošiljati v delovne brigade tudi starce do 60. leta. Ti «prostovoljci» so dodeljeni gradnji cest, železnic in vojaških objektov. Posebno so prizadeti kmetje, ki morajo zapustiti v tem letnem času svoja polja, ker je po izjavah udbovcev bolj važna gradnja strateških cest in drugih objektov kot pa kmečko delo.
Istočasno, ko se na albanski in bolgarski meji množe titovske provokacije se tudi grški monarhofa-šisti na vse načine pripravljajo na napad proti LR Albaniji. Prav v zadnjem času so grške čete zopet izvedle pet oboroženih provokacij na albanski meji. Albansko zunanje ministrstvo je zato poslalo na OZN protest, ki naj ga tajnik Trygve Lie sporoči vsem članicam Združenih narodov.
Atenska vlada je začela obnavljati in izpopolnjevati «Metaksaso-vo» vojno. črto. Istočasno asfaltirajo cesto iz Dedeagača proti meji, ka-tor tudi druge ceste strateškega pomena. Luko Dedeagač so razširili
ter prilagodili potrebam vojaških transportov.
Na albansko in bolgarsko mejo prihajajo vedno nova vojaška oja-čenja. Da bi pred svojim ljudstvom prikrili napadalni namen teh vojaških premikov ob meji, so začeli trositi vesti, aa so partizani zopet začeli vojaške operacije. Toda vsi vedo, da so grške patriote na Gra-mosu in drugih pogorjih že lani zahrbtno likvidirali tito-‘in monarfa-šisti.
Mesec dni za beograjsko vlado je tudi obmejna grška komanda v Sa-pedu izdala prepoved svobodnega gibanja v obmejnem pasu. Kršitve te prepovedi bodo kaznovali s smrtjo. Isti komandant je ukazal požgati ob albanski meji cele gozdove, da bi olajšal premikanje tan-
kom, lopovom in drugemu težkemu orožju. Enake ukrepe so podvzeli tudi komandanti ostalih obmejnih predelov.
ATENE — Posebno
Lamiji je obsodilo na grških demokratov.
sodišče v smrt deset
TUNIS — Luški delavci pristanišča Bone so odklonili natovarjanje orožja, namenjenega v Indokino proti vietnamskim partizanom. Namesto njih so morali opraviti to
delo vojaki.___________
WASHINGTON — Titov dobri prijatelj Wallace je moral odstopiti kot predsednik progresivne stranke, ker je v nasprotju z ogromno večino zagovarjal zločinski napad ZDA na Korejo.
J- usanom, s čimer bi čete na zahodni in severni jronti ne mogle dobivati več potrebnega orožja in opreme. Najnevarnejše pa je mostišče na jugu pri Pugongniju, preko katerega bi mogli obkoliti vso južno jronto o-krog Masana, kjer divja najhujša bitka.
Najsrditejši boji so se vneli na južnem predelu jronte med Cinjujem in Fusanom. Ker se reka Naktong obrne na tem delu proti vzhodu ter se pri Fusanu izliva v morje, niso imele ameriške čete nobene naravne obrambe. Obstajala je velika nevarnost, da prav tu prodre demokratična vojska ter osvobodi Fusan, ki je najvažnejša luka v rokah Američanov.
Da bi preprečili to nevarnost, so Američani na ta komaj 25 km širok odsek vrgli svoje najboljše čete, o-premljene z najmodernejšim orožjem. Z 10 tisoč pravkar došlimi mornari-iklmi strelci in 5 tisoč pešci 25. divizije so začeli v ponedeljek zjutraj silovito ofenzivo proti položajem severnokorejske vojske, ki jih brani 8.000 mož. Pred četami pešcev so šli v napad ogromni ameriški tanki «Pershing» opremljeni z metalci ognja. Se pred njimi pa so ogromne jate najmodernejših letal na reakcijski pogom bombardirale In mitratjirale nasprotne položaje.
Kljub velikanski številčni in tehnični premoči pa v treh tednih ojen-zive niso mogli doseči blstventh uspehov. Vsega skupaj so pridobili le okrog 4 k ni ozemlja. V četrtek so se nato ljudske čete pod neprestanim ognjem umaknile na nove položaje, na katerih upajo zadržati nasprotnika,"Ho-ki er ne bodo iz četrtega mostišča mogli začeti obkoljevalni manever, da odrežejo to fronto od glavnine ameriških invazijskih čet.
Medtem pa so sprožile Kimirsenove edinice dve novi ofenzivi na severni fronti, prvo južno od Ječona in drugo Južno od Andonga. S prvo ofen živo so zlomili odpor čer Stgman Rija prekoračili pogorje in prišli 30 km od prestolnice, katera je na ta način ogrožena še s tretje strani. Se nevarnejša za ameriške napadalce In njihove pajdaše pa je ofenziva, ki se je začela v nedeljo južno od Andonga. V naglih pohodih so v treh dneh prekoračili se-
vernokorejski vojaki visok gorski gre ben ter prišli do vrat Pohanga, važne luke in letališča, s čigar osvoboditvijo bi obkolili 3. južnokorejsko divizijo v Jongdoku. Samo v teh bojih so izgubile južnokorejske in ameriške čete nad 6000 mrtvih in ranjenih ter 600 v jetnikov.
Sele sedaj se je zvedelo o strašnih pokoljih, ki jih je na ukaz ameriške komande zagrešila policija rablja Sig-mana Rija. V samem Tedžonu so zverinsko pomorili pred umikom nad 7000 civilistov, tisoče drugih južnokorejskih demokratov pa so p obiti v drugih mestih. V uasi Maham je neki ameriški častnik s pištolo ustrelil triletno deklico, ki je jokala, ker ni našla več svojih staršev. Razbojniška bombardiranja mest in vasi pa so na dnevnem redu. Žrtve so predvsem civilisti, zlasti žene, otroci in starci.
bolje kot kjer koli drugod, kako sovražniki demokracije in delovnega ljudstva trosijo težke milijone za tisk, radio, film in drugo propagando. Namen te propagande ameriških imperialističnih agentov — titotasistov, kierotasistov in vsen drugih protiljudskih struj pri nas je razbiti enotnost delovnega ljudstva: ločiti Slovence od Italijanov, delavce od kmetov in delovne inteligence.
Sovražnikom ljudstva je neenotnost osnovni pogoj za nadaljnje izkoriščanje delovnega človeka. Tem bolj pa je nesloga med narodi in ljudskimi sloji danes potrebna ameriškim imperialistom in njihovim hlapcem, da zanetijo novo vojno, ki je zanje poslednji brezupni poskus ohraniti pred gotovim propadom razpadajoči izkoriščevalski družbeni ustroj ter iz krvi in znoja delovnega ljudstva iztisnjene dobičke.
Zato pa so prav danes mobilizirali ves svoj propagandni aparat, da bi upravičili zločinski napad na mirni korejski narod, da bi prikazali j Tita in druge svoje vojnohujskaške agente kot miroljubne ovčice, ki Jih «ogroža» sovjetski «imperializem». Ves reakcionarni tisk s titofašisti na čelu vodi besno gonjo proti komunizmu in demokratičnemu po-kretu ter zahteva, da ga je kot «peto kolono» treba uničiti. V resnici pa je na poti le njihovim vojnim načrtom.
Proti tej gonji laži in provokacij mora danes tudi delovno ljudstvo v obrambo miru, ogroženih demokratičnih svoboščin in pravice do dela uporabiti svoje najmočnejše o-rožje — svoj demokratični tisk. Posebno mi Slovenci, ki smo poleg tega še narodno zatirani, imamo še toliko večji interes na širjenju demokratičnega tiska, ki edini dosledno brani naše ogrožene narodne pravice.
Potrebno je. da se že sedaj pripravljamo na «Mesec demokratičnega tiska», ki bo ves september pod geslom: «Za mir. svobodo in delo» Razpisana bodo nagradna tekmovanja za širjenje «Dela», «Unità». «La-voratora» in vseh drugih publikacij, med njimi tudi napredne knjige.
Obisk Tržačanov
koroškim demokratom
Na povabilo koroških demokratov r.e odpelje danes večja skupina tržaških Slovencev, med njimi celoten zbor tz Roljunca in slovenska folklorna skupina, v Celovec na praznik demokratič nega tiska.
To je prvo gostovanje demokratičnih Tržačanov na Koroškem sploh, kai je Se tem pomemneje, odkar so zaradi nizkotnega izdajstva titojašistične klike onemogočeni vsi kulturni in drugi stiki s Slovenijo.
S tem večjim navdušenjem in prisrčnostjo bodo zato tržaški demokratični Slovenci ponesli svojo pesem med koroške brate ter jim izročili najborbenejše pozdrave vsega demokratičnega Trsta. Ponesli pa jim bodo tudi izkušnje naših trdih borb za mii
še za slovenske narodne pravice, ki jih vodimo tu proti anglo-a me rišem u imperializmu ter njegovim hlapcem — slovenskim in italijanskim fašistom m reakciji. Med vsemi izkušnjami in pridobitvami je najdragocenješe bratstvo med narodi, kateremu se moramo t tržaški i koroški demokrati zahvaliti za vse dosedanje uspehe.
Naj rodi ta prvi stik najlepše sadove demokratičnim Slovencem, Italijanom in Nemcem v njihovi vztrajni in vzvišeni borbi za demokracijo, napredek in mir.
Šesta obletnica požiga štirih vasi

là. t.m. bo šest let od najgrozaejšega dne, ki so ga doživele štiri slovenske vasi našega Ozemlja u vsej dobi svojega obstoja. Nemški esesovci in italijanski fašisti so 13. avgusta 1944. zjutraj pridrveli v Mavhmje, Cerovlje, Vižovlje in Medjo vas pretaknili vse hiše ter ukazali vsem prebivalcem, naj v 20 minutah poberejo skupaj najpotrebnejše ter zapuste svoje hiše. Po tem roku sp šli od hiše do hiše ter Uh zažgali. Na zbirališču pa so odvzeli kmetom še vso živino brez vsake odškodnine.	,
Tri dni in tri noči so morali prebivalci teh vasi, večinoma starci, žene »n otroci, pod milim nebom čakati, kuj bo z njimi napravil okupator. Sele četrti dan je prišel ukaz, da se smejo naseliti pri sorodnikih. Mladega aktivista Mermolja Josipa pa so odpeljali v rižarno, od koder se ni več vrnil.
Ta dan groze in fašističnega nasilja bo ostal vsem vaščanom v spominu do kraja življenja. Nikdar več fašizma, nikdar .več vojne — to je soglasna želja vseh prebivalcev teh štirih vasi. Zato pa je tudi velika večina z mav-hinjskim župnikom g. Filejem na čelu te podpisala zahtevo za prepoved atomske bombe.
Danska vlada dobila nezaupnico
KOEBENH AVN — Danska vlada
je v sredo podala ostavko, ker parlament hi hotel odobriti novih kreditov za vojno. Vlada bo ostala, začasno do volitev 15. septembra na svojem mestu.
NAD 200.000 ŽRTEV JE ZAHTEVALA PRVA ATOMSKA BOMBA
MILIJONI VAJ SLIŠIJO
glas prebivalcev ■lirošime
V Sovjetski zvezi so nabrali že čez 115 milijonov podpisov - V Elerjih 100, v Barisonih 99, Žavljah 96 in Sp. Kolonji 90 odstotkov ljudi proti atomskemu orožju
— Hotel bi, da bi milijoni ljudi slišali glas prebivalcev Hirošime, ki veli: «Ne sme biti več vojne.» Vojna z uporabo atomske bombe in sličnih orožij bi pomenila konec človeške civilizacije. Da bi uporabili atomsko bombo v Koreji? Mi odločno protestiramo proti njeni uporabi tako v Koreji, kot v kateri koli drugi deželi. — To so besede župana mesta Hirošime, prve žrtve atomske bombe. Dodal je še, da je uradno število žrtev mnogo prenizko ter da je na posledicah atomske eksplozije umrlo najmanj 200 tisoč ljudi.
Tudi vsi drugi narodi so mnenja, da je treba za vsako ceno prepre-
Da si ustvarimo jasno sliko o vlo-:i izdajalcev delavskega pokreta in o podlosti, katerih so zmožni tukajšnji plačani hlapci titojašistične klike, je potrebno poznati njihovo delovanje v onih tvornicah, v katerih jim je uspelo pokazati vsaj nekaj aktivnosti.
Z zahrbtnimi sredstvi in lažnimi argumenti se obračajo predvsem na slovenske delavce ter skušajo udarjati na one strune, za katere mislijo, da so najbolj občutljivi, da bi jih tako ločili od italijanskih delavcev. Polagoma Jim vlivajo strup nacionalizma, da bi jih odtigali od enotne sindikalne organizacije ter bi iz njih napravili manevrsko množico za nov sindikalni razkol, katerega pripravljajo.
V ta namen izrabljajo zdravo in u-pravičeno ljubezen slovenskih delav cev do lastne narodnosti in jezika, izkoriščajo nji/iouo potrebo, da gredo na jugoslovansko ozemlje obiskat sorodnike ali družine, podkupujejo jih s skoro brezplačnim letovanjem v Ju-
MlTODl 1LAMT0V'
goslaviji, s pošiljanjem otrok v počitniške kolonije itd. Njim je dobrodošlo vsako sredstvo za podkupovanje, da bi na ta način zbrali vsaj malo gru. čico delavcev, ki bi bili pripravljeni, da jim slede, če tudi le podzavestno. Fse to delajo v namenu, da bi upravičili svojo prisotnost na sindikalni po-zornicl.
Lahko si je predstavljati njihov bes spričo popolnega neuspeha njihovih manevrov In spričo prezira, ki so ga deležni v tovarnah s strani slaven skih in italijanskih delavcev kljub o-gromnim sredstvom, ki jim jih daje v te namene Beograd.
Ker Medvešček in njegovi pajdaši niso dobili v llvi nobene opore med svojimi pristaši, so predrzno zahtevali
da mora biti sprejeta za volitve v tovarniški odbor njihova lista, ki Jo je podpisal... Medvešček. Dobili so odgovor, ki so st ga zaslužili,
Sedaj hočejo poskusiti svojo srečo v Tovarni strojev, kjer prav gotovo ne bodo dobili boljšega odgovora.
Istočasno so st izmislili drug prav tako bistroumen načrt. Ravnateljstvu tovarne so predložili imeni dveh svojih «sindikalnih zaupnikov», imenovamn od «razrednih sindikatov» in ki naj bi ju ravnateljstvo priznalo kot upravičena, da se z njim pogajata o vprašanjih, ki interesirajo — verjetno — «razredne sindikate». ’
Čeprav imajo ravnateljstva tovarn ves interes na drobljenju delavskega pokreta, so bila kljub temu prisiljene
odbiti to zahtevo, ki je bila le preveč nesmiselna, ker smejo po dogovoru o poslovanju T. O. biti priznani le pravilno izvoljeni predstavniki delavcev, ne pa 'Judje, ki jih za to odredi kdor-stbodi. Vendar je ta zavrnitev služila staremu izdajalcu, kolovodji Petroniju da je napolnil dve koloni svojega časopisa in skušal dokazati, da so delodajalci v dogovoru z Enotnimi sindikati proti ubogim «klasistom».
Gotovo pa je, da bodo titofašisti kljub preziru delavcev in neplodnosti vsega svojega truda še nadalje zalezovali sindikalno organizacijo ter poskušali podkupljati, razbijati, dezorientirati in pasivizirati delavce.
Zato pa je potrebna trajna budnost da jim preprečimo tudi najmanjši uspeh, da utrjujemo enotnost med delavci in bralstvo me a Slovenci in Ita lijani, da postane sindikalna organizacija še močnejša v borbi za m Ir in za boljše pogoje življenja.
EMILIO SEM1LLI
čiti vojno in zlasti še uporabo vedno grozovitejših atomskih orožij. Kljub temu, da ima Sovjetska zveza v svojih rokah tajnosti atomske bombe, stoji na čelu v borbi za njeno prepoved. V enem mesecu je bilo namreč v SZ nabranih nad 115 milijonov podpisov za stockholmsko resolucijo. V LR Kitajski je doslej glasovalo proti temu nečloveškemu orožju že nad 44 milijonov prebivalcev, k kratkem pa mislijo doseči 100 milijonov.
Tudi v drugih državah lepo napreduje podpisna akcija. 650 tisoč ljudi je oddalo na Finskem svoj glas, na Japonskem 1,225.000, na Kubi 300.000, v Siriji 60.000 in Libanonu 56.000 podpisov. Kljub težkim oviram reakcionarnih in fašističnih vlad dobro napredujejo tudi podpisne akcije v Argentini, ZDA in drugih državah Amerike. V New Yorku in Washingtonu so bile velike manifestacije za mir, ki jih je policija na konjih zaman poskušala preprečiti.
V Trstu je število podpisnikov že v nedeljo prekoračilo število 73 tisoč. Toliko je bilo namreč dotlej že kontroliranih podpisov, tako da moremo računati, da je bilo na našem ozemlju oddanih do danes že okrog 80.000 glasov. Med okraji je na prvem mestu Sv Jakob s 7200 podpisi. Od sektorjev se odlikuje Pončana z 2300, od tovarn pa ladjedelnica Sv. Marka s 1800 in Tovarna strojev s 1200 podpisi. Posebno lepe uspehe so dosegli Elerji s 100 odst., Zavije 96, Sp. Kolonja ~9D, Barisoni 99 odstotkov. V Saležu je od 26’6 prebivalcev podpisalo 206 ljudi, velika večina vaščanov iz Mavhinj je tudi dala svej glas z g.
župnikom Filejem na čelu, ki je izjavil: «To je poziv, ki ga vsi lahka podpišejo».
LISBOA — Diktator Portugalske
Salazar je s ponovnim pozivom na OZN zahteval, naj bi sprejeli med Združene narode tudi Frankovo Španijo.
V NEDELJO 13. AVGUSTA bo od 14. do 2. po polnoči
pri Sv. Barbari
LJUDSKA VESELICA
ob priliki otvoritve LJUDSKEGA DOMA
Spored:
Pevski in godbeni koncert. Sodelovali bodo zbori in godbe Rinaldi, iz Campor, Elerjev, Božičev in RicmanJ.
Ob 18. uri bosta govorila tovariša
VITTORIO VIDALI in ANGEL BLAŽINA Sledila bo prosta zabava s plesom.
Ocvrte ribe - domača šunka -izborno vino.
Vozili bodo neprenehoma avtobusi iz Milj k Sv. Barbari in nazaj.
Ob 23. bo odplul izredni parnik iz Milj v Trst.
LJUDSKA VESELICA bo tudi 14. in 15. avgusta od 1.1. popoldne do 1. ure po polnoči.
Ameriški napadalci so ostali popolnoma osamljeni
NOBENA VLADA NOCE
po kostanj v žerjavico »a tnje Interese
Priljubljeni način varanja bančnih gangsterjev je ponarejevanje bančnih nakazil ali pa, da so samo zgornja in sp >dnja nakazila pristna, medtem ko so na sredi vseh vrst papirji, koščki starih časopisov itd.
Lahko si je predstavljati razočarani obraz tistega, ki je postal žrtev take šale. Mislil .e, da je lastnik majhnega zaklada, a pred njim se nahaja kup papirja brez vsake vrednosti.
Nekaj sličnega se je pripetilo o-nim, ki so organizirali ameriško intervencijo na Koreji, to je, magna tom ameriške vojne industrije. Se danes mahata Acheson in Austin s šopom telegramov, ki naznanjajo domnevno podporo ameriškemu napadu proti ljudstvu Koreje. Vse do danes zatrjuje skupina članov Varnostnega sveta Združenim državam Amerike svojo željo, da bi se borili in bili tudi ustreljeni pod poveljstvom generala Mac Arthurja in njegovih pogumnih svetnikov. Iti poglej vse to je pest papirjev brez vrednosti.
Senator Wiley je bil eden izmed prvih, ki so odkrili prevaro in začeli klicati «na pomoč». Ameriško kampanjo v Koreji je označil koi «vrsto strašnih porazov» ter se pokazal zelo nezadovoljnega zaradi obnašanja vlad, članic Združenih narodov. Wileyu ne ugaja, da mora stric Sam voditi sam vojno v Koreji, medtem ko ga njegovi pod repniki «mirno gledajo ter podžigajo z vzkliki občudovanja».
Časnikarska agencija «Associated Press» poroča, da je Wiley trdo napadel ameriške predstavnike v OZN, ker so se pustili zavesti v mrežo «občudovalnih vzklikov» in «niso znali prepričati ostalih dežel o potrebi aktivne intervencije».
Ves iz sebe od jeze je dodal senator Wiley: «Ce bodo šle stvari po tej poti, bo ameriško ljudstvo razumelo, da je Organizacija združe nlh narodov pripravljena boriti se do zadnjega Američana».
Jeza in razdraženost v Washing-tonu ima svoje razumljive razloge. Potem ko so pripravili Varnostni svet do tega, da je izglasoval protizakonite sklepe v pogledu Koreje in da je izdelal za Mac Arthurjeve potrebe 400 modrih zastav OZN iz malovrednega ameriškega platna, po vsem tem so ameriški in-tervencionisti spoznali, da so ostali pred očmi svetovnega javnega mnenja to, kar so bili prej: napadalci in vojni hujskači.
Zaman se hlini Mac Arthur, da poveljuje v Koreji «četam Združenih narodov». Dovolj je, da vzamemo iz svežnja nekaj listin, v katerih ameriški podrepniki zatrjujejo svojo zvestobo Achesonu. Iz teh lahko ugotovimo osamljenost ameriških napadalcev. Ce izvzamemo Anglijo in Avstralijo ter nekaj drugih dežel, ki so poslale v Korejo nekaj letal in vojnih ladij, nihče niti od dalečč ne sanja, da bi samo obljubil Washingtonu vojake.
Predstavnik Francije Chauvel je elegantno izjavil, da vodi francoska vlada že tri leta trdo borbo «za slično stvar» v istem delu sveta in ne more posvetiti napadu na Korejo piti najmanjših sil, čeprav odobrava najtopleje Mac Arthurja ... iz daljave.
Ministrski predsednik Holandske, Dress pošilja najtoplejše pozdrave in pojasnjuje, da more dati njegova država le zelo skromno pomoč.
Ministrski predsednik Indije je sporočil, da ne more biti govora o kateri koli vojaški pomoči s stiani Indije.
Vladi Birmanije «je zelo žal, ker ni v stanju, da bi nudila uspešno pomoč».
Minister za zunanje zadeve Afganistana je poslal po kablogrsmu, «da zaradi nestalnega položaja v Pačonistanu, vlada Afganistana prosi, da ji oproste, ker ne more nuditi niti najmanjše pomoči».
Južno afriška unija pošilja običajne poklone in sporoča, da «oe smatra področje Daljnega vzhoda kot področje, kjer mora skrbeti z vojaškimi ukrepi za mir».
Zunanji minister Islanda, Bene-diktson sporoča, «da iz že znanih razlogov Island ni v stanju, da bi dal gospodarsko ali vojaško pomoč».
Sporočila ostalih držav so slična: Pozdravi, pokloni, izrazi prijateljstva, simpatije, prošnje, da se «vzame v obzir» itd.
Verjetno si je oddahnil Mac Arthur šele, ko je prejel sporočilo «Neodvisne republike Južnih Molu-kov» (!), katerih vladar Samukil je agent anglo-holandskega imperializma in izraža željo, da bi poslal čete v pomoč ameriškim napadalcem. Verjetno iščejo Mac Arthurjevi pomočniki še sedaj s poveče-
valnimi stekli in m kroskopi po zemljevidih to velikodušno republiko. Kuzven bojevitega vladarja Južnih Molukov je poslal slične izjave še m n'strski predsednik Sijajna je «mogočna» država . . . Nicaragua.
Moramo pa bili pravični napram /ladam, ki so hotele osladiti grenki grižljaj Wash'ngtona. Norveška vlad i j e sicer odbila, da pošlje svoje čete, vendar obljublja, da bo dala na razpolago svojo trgovinsko mornarico. ki bo prevažala ameriške vojake v klavnico na Koreji.
Danska vlada sicer tudi «ni v stanju», da bi dala vojaško pomoč, vendar velikodušno ob jublja Združenim državam 500.000 stekleničk penicilina in 200 tisoč enot insulina ter razna druga zdravila.
Filipinski zunanji minister Rorau-lo pa je, po globokem razmišljanju sporočil, da je pripravil, v primeru, če bi se obrnili do njega «zalogo sledečih proizvodov: kopra, palmin prah, milo, riž, cepivo proti koleri, tifusu, driski in kozam». Romulo izraža upanje, da bo to pomagalo k izvedbi sklepov Varnostnega sveta.
Zdi se, da vlade Filipinov, Danske in ostale govore svojim ameriškim gospodarjem: «Borite se kot vam pač najbolj ugaja. Ni se vam treba bat, ne kolere, sladkorne bolezni in ne koz. Mi vas bomo rešili teh nadlog».
Nekaj vlad je sicer v zadnjem času obljubilo, da bodo poslale vojake, a stvari se tako zavlačujejo, da bodo, kot izgleda ti vojaki prišli le, da pomagajo Američanom iz vode, ko bodo priplavali iz Koreje na Japonsko.
Kje je torej toliko opevana podpora ameriškemu napadu, kje je volja «umreti za skupno stvar», o kateri piše reakcionarno časopisje? Očividno je, da gre za nov primer potvorjenih bančnih nakazil s strani ameriške propagande.
Napredna mladina v svetu obsoja ameriški napad na Korejo
Mednarodna zveza visokošolcev je izdala proglas v katerem vabi vse organizacije, članice MZV in posamezne visokošolce naj odločno protestirajo proti ameriškemu napadu na Korejo in zahtevajo takojšnje prenehanje sovražnosti.
Proglas vabi vse visokošolce k enotni borbi z vsemi ostalimi demokratičnimi organizacijami, mladinskimi, sindikalnimi, ženskimi, in tudi k sorelovanju pri iniciativah svetovne solidarnosti s korejskim narodom, ki se bori za svobodo in neodvisnost. V tem proglasu MZV obenem protestira proti zločinskim vojnim predlogom za uporabo atomske bombe v Koreji ter vabi vse visokošolce, da poostrijo borbo za mir in še z večjo požrtvovalnostjo stopijo v akcijo nabiranja podpisov za stockholmsko resolucijo.
Proglas obenem vabi visokošolce naj se pripravijo na drugi Svetovni kongres partizanov miru, ki se bo vršil v Varšavi od 16. do 21. okto bra t. 1.
Mladina Kanade noče poslali lopovska hrana
Nacionalna zveza delovne mladine Kanade, je pozvala vse mla-
dince in mladinke v državi, naj se odločno uprejo, da bi jih uporabili za vojno v Koreji.
V Iserlohnu (Zahodna Nemčija) je 1200 mladincev kovinarske stroke manifestiralo z geslom «Korejo-Korejcem»
Glavni svet svobodne mladine Nemčije, je poslal tople pozdrave mladini Koreje ter obljubil, da bo mladina Nemčije postala vedno bolj odločna v borbi proti ameriškim imperialistom ter ob tej priliki izdala poziv v katerem zahteva naj «ameriški izkoriščevalci zapuste Korejo in Nemčijo».
Demokratična mladina Daucklada (Nova Zelandija) je ravnotako obsodila ameriški napad na Korejo.
Na stotine mladincev Avstrije je poslalo pismo v katerem izražajo vsestransko solidarnost z mladino Koreje. 420 delegatov in delegatk, ki so prisostvovali konferenci mladine in konferenci žen na otoku Cipru, ji izrazilo solidarnost z mladino in ženami Koreje. Iz New York a prihaja vest, da je tudi tajnik Metodistične zveze za socialno akcijo Jack R. Mc Michael obsodil ameriško vmešavanje v Koreji.
Mladina Danske je organizirala veliko manifestacijo v Kopenha-genu pod geslom «Mladina Danske noče postati topovska hrana v vojni na Koreji».
Zgodovina se ponavlja
Mlad na Koreje je pre.elu pismo v katerem pi izraža svojo solidi most Jem «krati; n i Zveza mlad.ne iz Tu-niz.i. 4000 mlad n. e v n mladink iz ■ oteberga (Švedska) je izrazilo olidarnost korej ko mladino.
Mladina sk nd navskih držav si e z izrazom solidarnosti korejski nthdini zadala nalogo za veliko akcijo v nabiranju podpisov za stock-ha m;ko resolucijo miru. To svojo nalogo je izve la z velikim uspehom. Do 21. julija je bilo nabranih v Finiki 77.051 podpisov, v Švedski 45.000, v Danski 30.000. Z največjim -navdušenjem nadaljuje mladina svojo akcijo v nabiranju podpisov, ker ao s tem prikazala vojnim hujskačem tisoče glasov miroljubnih ljudi in bo obenem vključila v tabor miroljubnih sil nove tisoče tistih, ki si želijo trajnega In resničnega miru v svetu.
Dva razreda - dvoje življenj
zajedalci človeške družbe in njihove žrtve
Kongr«*« Svetovno mladine
Na kongres Svetovne mladine, ki e bo vršil od 14. do 21. avgusta v Pragi se mladina po vseh državah v svetu pripravlja, da pošlje ;voje delegate. Kongresa se bodo ideležili tudi predstavniki mladine 'olonialnih in polkolonialnih dr-• iv: Alžira, Birmanije, Cipra, In-li;e, Indonezije, Irana, Madagaskarja, Pakistana, Sirije, Libana, Tu-nlza, Vietnama itd.
MEDTEM, KO KAPITALISTIČNI KRVOSESI UŽIVAJO V RAZKOŠNIH VILAH IN PARKIH . . .
SE DELAVSKI OTROCI ZASTRUPLJAJO Z BAROLI CESTNEGA PRAHU, KI NAPADAJO NEŽNA SESTRADANA TELESCA.
Babica pripoveduje : .Živeli smo nekoč pod japonskim okupatorjem, ki je b< mkcidirol in požigal naša mesta in vasi...'
SIAMSKA DVOJČKA
14. julija je napisal ameriški časopis „Christian Science Monitor"
, Korej a je samo začetek in kmalu bodo sprejeti odločilni sklepi... izgubljali bomo manj človeških življenj".
New York Times je pisal pred
kratkim :
„T i t o lahko kot sovražnik komunizma naredi velike, neprecenljive usluge Zahodu".
Čašo p isW as h i natoti Star pa je napisal :
„Iz stališča hladne vojne je Jugoslavija ena najvaž-nejših dežel sveta".
Učitelji in njih učenci»«#
V Koreji so poslali Američani svoje inštruktorje v Syngman Rheejevo vojsko do poslednjega bataljona. Izzvali so preko 1250 obmejnih incidentov s Severno Korejo.
Na vseh vojaških komandah v Jugoslaviji, do polka se nahajajo ameriški vojaški svetovalci in inštruktorji. Američani imajo v svojih rokah razna letališča v Jugoslaviji. V dveh letih so izzvali titofašisti na stotine obmejnih incidentov proti deželam ljudske demokracije.
Ista vrsta st ra Itovi n ile •••
Opora vlade Syngman Rheeja so bivši japonski kolaboracionisti, špijoni in japonski upravni aparat. V letih svoje vlade so pomorili preko 150.000 oseb, a v zaporih jih je ječalo preko milijon. Komunistična partija in vsak resnično demokratičen pokret je bil izven zakona.
F« resoluciji Informacijskega urada so bili odstranjeni vsi resnični demokrati in dosledni komunisti ter so bili vrženi v zapor. Na oblast so prišli bivši okupatorjevi kolaboracionisti, špijoni, četniki [in ustaši. Vsak demokratičen pokret je izven zakona. Točno število ubitih in zaprtih oseb ni znano, gre pa v sto tisoče.
Kdaj bo sprožil Tito „1251" obmejni incident... za
dobičke ameriških magnatov ?
večje
ZAKON O UPRAVI PODJETIJ PO DELAVSKIH SVETIH

DELAVCI NE BODO IMELI)
nobenega vpliva na proizvodnjo j
V pogojih buržoazne demokracije bi dosledna izvedba revolucionarnega gesla «Tovarne delaviem» pomenila velik uspeh delavskega razreda. Se več. Fornendo bi važno zmago proletariata proti kapitadzmu in poslednjo stopnjo pred prevzemom oblasti iz rok buržoazije. V pogojih fašistične diktature, kakršna vlada danes v Jugoslav ji, pa bi n e-gova dosledna izvedba značila naravnost zlom fašistične oblasti in likvidacijo od nje uvedenega izkoriščevalskega sistema. Kajti s prevzemom vse industrijske proizvodnje bi postalo delavstvo najodločilnejši Člnitelji ne le gospodarskega temveč tudi političnega življenja v državi.
Ce se kljub uvedbi zakona o upravi podjetij po delavskih svetih ni prav nič spremenilo pomeni, da pri tem zakonu ne gre za tak revolucionaren ukrep, po katerem bi delavci pridobili na svoji politični ntoči, in da je tolikanj raztrobljeno geslo «Tovarne delavcem» le slepilna krilatica titofašistične propagande, s katero bi si hoteli pridobiti naklonjenost delavskega razreda. Izdajalska klika, ki ji je le z najpodlješo zvijačo in pretvarjanjem uspelo odstraniti z oblasti resnične predstavnike ljudstva ter zavladati nad ljudstvom z najhujšim terorjem, prav gotovo ni danes kar naenkrat pripravljena deliti oblasti z delavskim razredom. Zaveda se namreč, da bi tak poskus še mnogo pospešil njen neizbežni konec.
Zato pa so z imenovanim zakonom poskrbeli ne le, da niso dali delavcem prav nobene dejanske oblasti v roke, temveč da so jim vzeli še ono bore pravic, ki so jih imeli doslej vsaj na papirju. Najboljši dokaz je besedilo zakona samega, kakor tudi propaganda ki so jo okrog njega napravili njegovi izdelovalci. Sami titovci namreč priznavajo, da je eden glavnih namenov zakona o delavskih svetih zvišanje storilnosti, ali z drugimi besedami: nadaljnje povečanje izkoriščanja delovne sile. V to so bili, kot že rečeno, prisiljeni zaradi poloma petletnega gospodarskega načrta, ki ni dosegel kot celota niti 50 odstotkov predvidenega u-speha, dočim je rezultat pri nekaterih podjetjih enak ničli. Poleg tega pa skušajo s tem slepilom pritegniti v proizvodnjo novo delovtio silo, ker je zaradi nečloveškega izkoriščanja zapustilo v zadnjih letih na desettisoče delavcev tovarne.
Po zakonu od 27. junija t. 1. bodo upravljali državna gospodarska podjetja direktor, upravni odbor in delavski svet. Glavno, da odločilno; besedo ima prej kot slej direktor, ki ga postavlja «upravni odbor višjega gospodarskega združenja, do-; kler zakon ne odredi drugače». Gn vodi proizvodnjo in poslovanje podjetja, je po zakonu član upravnega! odbora ter se mora udeleževati sej delavskega sveta. Za svoje delovanje ni odgovoren delavskemu svetu, pač pa upravnemu odboru in direktorju višjega združenja. 2e samo iz tega dejstva se vidi, da so delavski sveti samo lep privid brez vsake dejanske moči.
Zakon pa je dal direktorju „ še mnogo več odločilne moči v roke. On namreč sprejema in odpušča delavce in nameščence, jih razmešča na delo in jim odreja njihove dolžnosti. Za svoje delo so delavci in nameščenci odgovorni izključno le direktorju. Direktor sme po lastni presoji zadržati celo veljavne sklepe upravnega odbora do odločitve nadrejenega organa. Končno pa sme ukreniti na lastno pest vse potrebno za izpolnitev plana in pravilno delo podjetja, če ni pravočasno tega odredil upravni odbor.
Mnogo bolj so omejene pravice upravnega odbora, katerega delovanje se omejuje v glavnem na bl-rokratična dela nadzorstva In sestavljanja raznih planov in delovnih norm, razglašanja udarnikov in podobnega. «Upravni odbor podjetja... izdaja ukrepe za utrditev delovne discipline, za pospeševanje proizvodnje, za povečanje storilnosti, za znižanje proizvodnih sredstev, na racionalizacijo proizvodnje...» (27. člen). Skratka, s tem členom je potrjena gornja trditev, da je eden glavnih namenov zakona nadaljnje povečanje izkoriščanja delovne sile.
Po vsem tem kajpak ostane delavskim svetom, to je izvoljenim organom, bore malo kompetenc, ki so stisnjene v skromnem 23. členu. Poleg zelo omejenih pravic glede uprave podjetja ima delavski svet pravico voliti, razpuščati in zamenjevati upravni odbor ali posamezne njegove člane. In to je dejansko edina izključno njegova kompetenca: kajti upravni odbor in direktor dejansko odločata o vsem dejanju in nehanju podjetja. Delav-
ski svet nima niti pravice, - , svojega m
sam sprejel pravila	^
jPtja ki jih mora marveč P°tr"' upravni odbor višjčga združenja-
Toda tudi vse te < mejitvè, ki u same po sebi jemljejo ustanovi « lavskih svetov vsak p men, 11 ? bile še zadostna jamstva za «b,f li.bno poslovanje» državn h podje} po željah titovcev. Nadaljnje ,(’-ke omejitve predstavljajo volUve ' te svete. «Volivno pravico in* delavci, ki so po veljavnih Prč piših sklenili s podjetjem delo? pogodbo, kakor tudi tehnično in 1 ženirsko osebje ter drugi 118,1 ščenci podjetja. Znano je, da 18 ; takšno pogodbo le zelo majhen delavcev, ki si zaradi slabih P1* jev nočejo vezati rok: in še le . bile večinoma napravljene pod P tiskom ali s prevaro; prostovol! pa so jih napravili edino le Pre|i čani titovci. Z odvzemom vohv pravice vsem ostalim so tit0‘a stični priganjači že v naprej čili vse svoje odkrite nasprotni ki predstavljajo ognomno vec . jugoslovanskih delavcev, in to 8 ‘ zavednejših proletari ev.
Nadul jnje omejitve predstavi)8)..
določbe o vlaganju kandid8*8.
list (12. in sl. členi). «Tajnost» ^ «pravilnost» volitev jamči voh komisija, ki jo sestavi sindik8 ^ organizacija, katera je, kot ve’1
trdno v rokah udbovcev. Da bo 11
so P'
mokracija» čim bolj popolna, -- , 19. členu izvoljeni v delavski s
oni kandidati, ki so
dobili n*g!
glasov na kandidatni listi, zaj|vnih
ro je glasovala večina voi-upravičencev. Tako so izl ,nj|i kljub večjemu številu individua1 . glasov kandidati opozicijskih za katere bo poskrbela volivn* misija, da ne dosežejo večine-
STAJCO VIDINOV (Konec sledi.)
Ali je tudi t°
"informbirojevsk0
-------laž..?
Potrošniki v Celju se sprašujeJ*1'^ ko to, da je preskrba z mesom ^ neredna in neenakomerna. Da b' |;ji lažje spoznali, u katerem «rm8, <j zajec, ne bo Škodilo, te si of jjiH odkup v vasi, ki Je tipična po 511 zaostankih, v obvezni oddaji. K ra odbor Kalobje Je eden tistih k C*/* ,( odborov, ki pri odkupu Šepajo 1 j;| šepanja na noben način ne motti
nočejo odvaditi. Ta krajevni od6^,.
te lani slabo izpolnjeval svojo -fc (J,
no oddajo, letos pa je spet v uehkl8 r os.anklh. Pri vsem tem pa je
vo, da se v tem krajevnem
kolje in to na veliko, in sicer "t\
zdu, meso pa si kmetje razdelijo-je organiziral sestanek kmetov, kU^i
Jo obvezno oddajo, da bi se * pogovoril o njihovih dolžnostih, P' di o nezakonitem klanju živin1, (lj. se je zgodilo? Tajnik krajevne*^ „i bora Jakob Ribez la je prišel P‘1" j« sestanek in seveda ni bilo goWr ^ bi ga vodil. V pijanem stanju h)
priznal, da res kmetje koljejo

črno, da pa on proti temu 11 „<
more. In tak odnos kmetov do ob°e t
ga odkupa v krajevnem odboru^ (< lobje je tudi eden Izmed vzrokc/i-slabo preskrbo mesta Celje z 81 jF Kakor pa kaže zadržanje tajnih bezla bi bilo vsekakor treba 8 kraju spraviti v red najprej lcr^„!r
ni odbor, potem pa vorttl s kmeti.
(Iz «Slov. poročevalca» 1950 ).
resno
pdtr
27. J»"'
Kot v mestu Celje, tako tud),^(.
stallh mestih Jugoslavije občutU0 ^ blvalcl veliko pomanjkanje da organi za preskrbo se k, od' brigajo, da bi to pomanJklJlv°[JjH1 pravili In delovnemu človeku A po vlt
vsaj najosnovnejšo hrano. P° “"tud1 «višje oblasti», se meso, kakor ^ ostale življenjske potrebščine v kih količinah izvažajo v Inoze Tudi k nam v Trst prihaj* J0jic° dvakrat tedensko kamion s pr,,«»(’ podjetja «Vajda» Iz Zagreba, tp\y Jen z mesom. Seveda, za mastn«^vS|(l
člee», ki jih dobijo tukajšnji
agenti, in za Izvajanje propat*' pač potrebno dobiti od nekod / — to pa je za tltovce naJ,a Id odvzeti ljudstvu potrebno hr»n (| |d prepustiti ga pomanjkanju, l8* bedi.
S Sirjenjem demokr®-ličnega tiska, ki 1® naie najmočnejše °r°’ žje, bomo kos nalog®1® v boju za obran*® resničnega in trajnefl* miru v svetu.
Titova klika nadaljuje politiko velikosrbske buržoazije v zatiranju nacionalnih manjši??
NACIONALNE MANJŠINE V JUGOSLAVIJI
SO IZPOSTAVLJENE VSEM METODAM ZATIRANJA
Ud celotnega prebivalstva Jugoslavije tvorijo razne nacionalne manjšine nad 10 odstotkov.
Nacionalne manjšine so v Jugoslaviji Se pod starim kraljevskim režimom bile vsestransko zatirane. Njihov položaj se ni niti v povojni Jugoslaviji nrav nič izboljšal. Klika izdajalcev Ti-ta-Rankoviča je nadaljevala staro velikosrbsko politiko, politiko šovinizma in zatiranja nacionalnih manjšin u Jugoslaviji. Zakona o agrarni reformi so se titovci posluttli kot najboljšega sredstva za Se hujše zatiranje nacionalnih manjšin in to posebno v Vojvodini, na Kosovu in Metohiji. Odvzeto zemljo veleposestnikov niso razdelili med revne kmete tistih krajev — Madžare, Romune in Slptare (Albance). Se veCji dokaz o zatiranju nacionalnih manjšin je ta, da so pričeli revnim kmetom, pripadnikom nacionalnih manjSin odvzemati zemljo, živino in drugo. TakSna politika Titove klike, Je usmerjena v nadaljnje zatiranje nacionalnih manjšin, katero Je
«delovna taborišča», da bi J^ način ločili od lastnega nar0<lasl)i)i> 1
.rm
Metohije se nahaja v konre" ^ sklh taboriščih, kjer so pod bit*
izvajala velikosrbska buržoazija za časa kraljeve Jugoslavije.
Ud meseca Junija leta 1948. se je pc objavi zgodovinske resolucije IV teror Titove klike proti nacionalnim manjšinam v državi Se bolj poostril. Beograjski izdajalci so se na vse načine trudili, da bi v svoje razbojniško-Izdajalske vrste pridobili predstavnike nacionalnih manjSin, katere bi uporabili v borbi proti lastnim bratom v državah ljudske demokracije. Ko pa beograjski tolpi ti poskusi niso uspeli, so uvedli krvavi teror proti nacionalnim manjšinam s tem, da so jim odvzeli vse svoboSčine.. Večina Sol v nacionalnih Jezikih Je bilo ukinjenih. V
tistih Šolah pa, ki le formalno obstajajo, se uvaja najpodlejša propaganda fašistične ideologije, širijo se naj-podlejše klevete proti SZ in državam ljudske demokracije.
Beograjski plačanci anglo-ameriškth Imperialistov so se vrgli z vso silo na uničenje samostojnega kulturnega razvoja nacionalnih manjšin, kakor tudi njihovih znanih kulturnih delavcev. Na zverinski način so na Kosovem ubili znanega prosvetnega delavca in urednika lista «Rilindlja», glasila Siftarske manjšine, Dželada Hana. Mnogo je St takšnih primerov znanih prosvetnih delavcev, ki so v zaporu ali podvrženi strašnim mučenjem. V svojem be-
su ne prizanašajo niti prosvetnim u-stanovam. Tako so n. pr. iz prostorov čitalnic v Bosiljgradu, ki se Je nahajala v poslopju Mestnega «ljudskega» odbora, katero je zgradilo prebivalstvo iz mesta in okolice in ki je služila ljudstvu tistega kraja, da se v materinem Jeziku — v bolgarščini — kulturno razvija, pretvorili v gostilno, ki služi udbovcem za razne plesne prireditve in pijančevanja.
Enak fašistični teror vlada proti nacionalnim manjšinam u ostalih krajih Jugoslavije, V titovskih zaporih se nahajajo mnogi prvoborci in znani voditelji Madžarov, Slovakov, Romunov, Ruslnov, Bolgarov itd. Podčrtati Je tre-
ba, da izvaja Titova klika najsurovej-Si teror proti Rusom. Mučenja in pretepanja ruskih državljanov v zaporih je najbolj očiten dokaz sovražnosti beograjskih izdajalcev, ki Jo že davno goje v srcih proti bratskemu ruskemu narodu in Sovjetski zvezi.
Titova fašistična klika vodi posebno ogorčeno borbo proti mladini nacionalnih manjšin v Jugoslaviji. Iz jugoslovanskih vseučilišč in srednjih Sol so bili Izgnani vsi mladinci narodnostnih manjSin, ki niso hoteli stopiti o Spijonsko službo Titove klike. Pod krinko vojne mobilizacije so titovci mobilizirali nekaj letnikov teh mladincev, jih odpeljali v tako Imenovano
fgjj .
teristično je za titovski reti,n ,tiu 5 Sče u Otahovu. V tem tabot Šiftarji prisiljeni delati v *e 0 f K1* pogojih, dnevno dobijo le 25
ha. Podobna koncentracijska ta kJ^
so v rudnikih kroma v DebrJlin^, dela nad 250 Šiftarjev, 8 js 1 Trepča, kjer dela 2.000 si/t	,
Dečanih, kjer dela nad 3.000 * 5(r»8 Po osvoboditvi JugoslovUe	^el0’
Rdeče armade so Jugoslovan* ne množice dale moralno ln	r°.
no pomoč ubeglim družinam ® ^
dofjubov. Toda tzdajniška ■■■ itl ». ka je v nasprotju z željo 2 r.. it* ,
n t* /C V / tuo/J Z Ulju i»	U' g
lovskih množic onemogočil11-
točlšče. Bill so razmeščeni »
(Nadaljevanje na tretji
s tfO^
Veliko število Šiftarjev s K°s ,,ncd
prisiljeni graditi vojne utrdbe- ^
ne borcev grške narodnoos-'-^a *• vojske dobijo v Jugoslaviji ® t(tlcOl,n
L
iž!D' po j triti» ja.
<i K j de' n:?'1
bi?''
ijet'J
te.1,
vev
mai0 ji-eil' ovfl'1 n 1»‘ BiH1' in'1 .de' jor e s' pri'
ji»'1
ePrl'
liv»e
ifai'
izl>v
nikf’
-či«!’
itn'»
. »
iv«3
aio'
en'"1
jd®'
o P1’ sv®1 jve« ca!®' vni» ,če"' iin*h ll)i' K«'
ijtožpuščeni» jekleni trustj obnavlja nemški vojni stroj
PrW znaki odpcra nemškega delovnega, ljudstva proti Whn vojnim pustolovščinam novonacističnih industrijcev
XII.
glejmo si sed.ij nekoliko Hernia-1 Absa; kajti prav pri njem bomo ®?ilažje spoznali najtesnejše vezi, 1 Su vezale ameriško industrijo z ettlško, bodisi za čas nacizma, bo-lsi tudi po vojni.
^nana ameriška novinarka Tabita etran je lani v decembru napi-a a; da «je bil Herman Abs za časa ^tističnega režima mogočnejši od abiega Schachta». Odkod je imel to.
(.ei to silovito moč Abs;
zagonetni «Heri
tVoi,
11. o katerem je bilo uradno tako (.3*° slišati, čeprav je bil v Nem-moi'da celo mogočnejši od Hille samega? Absa so priznavali za lega poglavarja vsi nemški fi-Snčni krogi. Njemu so bili po-ejeni celo Krupi, Thisseni. Sti-nne l9'cki, Farbenindustrie i dr. Od d., leta dalje je bil on predsednik stnenitega jeklenega trusta, naj-Vomnejšega industrijskega kom-, eksa v človeški 8 tega Htega
zgodovini. Popa je bil član Gospodar ,	- sveta nemškega Rajha, ge
iv &1 nacističnega letalstva, zasebni jev svetovalec za gospodarska
i'erj _______________=_
Kto8šanja, ravnatelj «Deutsche a"k», najmogočnejše nemške fi ? "dne ustanove, skratka, bil je Ini zločinec št. 1 v pogledu gozdarskih vojnih priprav Hille JeVe8a Rajha.
Ameriškim oblastem ni padlo niti } kraj pameti, da bi postavili Absa V()ed soaišče. To dokazuje že dejst 11 da je tudi pod Amerikanci na ,q"vì1 kariero, saj je predsednik eutsche Bank» in mu je podre-I," sam ministrski predsednik Za-dne Nemčije Konrad Adenauer ^ Ravnatelj iste banke. Ce pove j, še, da je Adenauer svak ameri-ega vrhovnega komandanta v "ničijj generala Mac Cloya, vidi j * da je veriga skoroda sklenjena K -in še nekoliko izpopolnimo, naj *mo, da je Mac Cloy eden glav I delničarjev znane družbe «Gii 6|>> v kateri je —1 čuden slučaj s°udeležen tudi Herman Abs. Da Abs Amerikancem zelo koristen . yidi tudi iz dejstva, da so oteli i« "taljenju sloviti Absov načrt za (jlt^iščanje Afrike. Ko je leta 1941.
hfl
r mislil, da ima ves svet že svojimi nogami, je naročil ia "■ naj mu napravi popoln načrt gel 'ionizacijo Afrike, da bi mo stj, Poslati tja milijone protinaci-Oj, "*h delavcev. Absov načrt je » "videval deportacijo delavcev v "80 in ostalo Afriko.
je še posebno značilno, da je ,\jc Abs eden glavnih svetovalcev deioya- Najbolj pa je značilno tjLStVo. da je Abs predložil Ame l'ovatlCem na^rt za izvedbo Truma gj,0® “četrte točke za valorizacijo
Siti
""sov
predelov Afrike», t-ri je treba, da je sedanji načrt popomoma enak oae Or ' ki ga je predložil Hitlerju, m i0 "Vldeva tudi «emigracijo» .Pskih delavcev r|ko sploh.
^"Pobitno dejstvo je, da ukazu
v Kongo
PV-
in v
j'^Pobitno dejstvo je, da lij” danes v Nemčiji prav isti ve
krf,.. nacistični
ki _
visoko zaščito imperialistov,
— — industrialci, ki sc. 1 druge svetovne vojne, in da
iečStl še Amerikancev. Niso sicei ij(i Senerali kot nekoč, toda nem bj kapitalisti so spričo strahu, da bjtiVse izgubili, veseli, da morejo iie. stotniki ali naredniki mogoč-ilhi ■ """eriških generalov; kajti ti ki0 vHvajo novih upov, ki jih je "Va e Graziti z enim samim nati ‘"l: vo,na proti Sovjetski zvezi tvr Sv°Jitev in o plenitev vzhodne liti^ Temu cilju služi tako po t»!, " “hlajjčevanja» nemških kapi °V’ kakor tudi politika «jxipu \jja>> amer>ških magnatov, ki so S; 1 %
Sčl,

združeni v en sam skrajno i0i ionaren in vojnohujskaški ki ima namen obnoviti v l(t,?°‘ji baze za napad proti Sov zvezi.
«C,, 'a način nacizmu prijazni i oriski monopolistični kapitalizem W6Indiji ukazuje, dočim: nemški lij ®‘|4ni kapitalizem . . . upa. Oba Pripravljata novo vojno.
Ml
„ Slejmo na kratko la postopek Članovo nemškega napadalnega v
'tič- e*izma v ameriškem kapitali-*kli‘okviru Znano je, da bi molti blti Po zadnji vojni nemški tru-razpuščeni in zdrobljeni na tiie ko malih podjetij, da bi se tako *tjV >°čil° oblikovanje monopo 1*;*» bi mogli ogražati druge dr . Kaj se je zgodilo v angle-W,'n ameriškem predelu zahodne v g C|ie? (Francoski predel nima j|i "Podarskc-industrijskem pogle-it ./Pro nobenega pomena). Sicei 'W h «razpuščen» stari jekleni 5tg]e ’ toda namesto njega so na V,"ove tvrdke, med njimi «Huet-V»erk-Niederrhe in A. G.» čije 1^ ednik je Walter Schwede, bivol 'Cst, "Pravnega sveta jeklenega i«,.-"' Drugi član istega trusta % "a"n Wenzel je sedaj predsed \ ."hrort-Meiderich A. G.», do VkSl ie nova družba «Gusstahl 6 ^‘tten A. G.» izbrala za svo-^.Predsednika Karla Mutha, ki Ititi tudi član upravnega sveta “iv§i""8a trusta. Končno je tudi Ja tr a" "Pravnega sveta jeklene kf"ds UrtSta Guenther Henle postal Vm"n*k družbe «Georgemarien-
, Pa A' G-*-
jHs. ^"glejmo še naprej. 20. marca s i- a ta vis°ka komisarja v Nem-Scrij}8leški general Robertson in X #ski general Mac Cloy posta , Oj-p ,Varstveni svet» za industrijo a ter sta • Res
ia
imenovala njegov« čudno, da sta na čelo 'varstvenega sveta» (tu gre °> za varstvo proti trustom!)
'CVa'a Heinricha Dinckelbacha
't>a"eg^'ana "Pravnega sveta ime

jeklenega trusta, kate Predsedoval sam Herman
V	«varstvenem svetu» so poleg te smetane nemškega fik.nacističnega kapitalizma še predstavniki neke druge skupine, takozvane skupine «Kloeekner», ki je v času nacizma ostala bolj ob strani, čeprav je bila tesno povezana z jeklenim trustom in osebno z Absopi, Schach tom, Flickom in Farbenindustrie. Med 12 člani «varstvenega sveta» (ki bi ga mogli nazvati odbor za obnovo militaristične Nemčije) je pet članov bivšega jeklenega trusta ter pet članov skupine «Kloeekner», s katero je povezan sam kanclei Adenauer ter velik del voditelje\ katoliške stranke v Nemčiji. Clan le skupine je tudi neki Maks M Warburg, brat Pavla M. Warburga poznanega kot ameriškega nacistič nega eksponenta, delničarja banke Schroeder v New Yorku in vezanega na ameriški trust «Dillori Real and Co.». Podpredsednik te banke «Dillon Read and Co.» je Pavel Nitze načelnik političnega načrtnega urada ameriške zunanje politike, funkcija, ki je morda celo važnejša kot samo zunanje ministrstvo. Bivši nemški saboter v ZDA za časa prve svetovne vojne Pavel Nitze je mogočna oseba v washingtonskih finančnih in političnih krogih, mož, ki daje informacije za ameriško poiitiko v Nemčiji. Preko «Dillon Read and Co.» ima neposredne interese v Nem Ciji in se temu primemo tudi ravna, tem bolj, ker je najboljši Acheso nov prijatelj.
Acheson zahteva danes ponovno oborožitev Nemčije. Izven dvoma je, da si ameriški in nemški finančniki ter industrije! obetajo s ponovno oborožitvijo Nemčije velikanske dobičke, obenem pa je nemška oborožitev nad vse važna za nameravano vojno, ki bi po njihovih zločinskih nakanah vrgla nove ogromne dobičke. Toda narodi, med njimi tudi nemški, bodo znali pripraviti tej tolpi pustolovcev in špekulantov zasluženo kazen.
Zato je mogoče danes smatrati Nuermberg, kjer je sedež vojaškega sodišča za denacifikacijo za ameriško cono Nemčije, kot nada Ijevanje Muenchena z eno sami. razliko. Dočim so bili v Muenche-nu v ospredju politiki in so se velike živine finančnega sveta skrivale v senci, so pa Američani potisnili v ospredje «odvetnike» m «proizvajalce usmiljenja», kot na pr. katoliškega škofa Wurma iz Badena, ki je v pastirskih pismih vztrajal na stališču, da Američani ne smejo soditi nacističnih «adu-strijcev, ki «so izpolnjevali le ukaze zakonite vlade».
V	Washingtonu so na delu nacizmu naklonjeni politiki: brata Dul-les pripravljata provokacije proti ljudskim državam (špijonaža ~ v vzhodni Evropi in provokacije, v Aziji), zloglasni Hoower, predsednik F.B.I., organizira lašistizacijo ZDA, general William Draper nad-z.ra vojaško proizvodnjo. V zahod ni Nemčiji pa so se fabrikanti topov kar sami lotili dela. Ameriško velepodjetje «General Motors» je kupilo tvornici «Opel» in «Beoz», Rockefeller pa hoče kupiti kar vse nemške železnice, odkar je Mac Cloy uradno dovolil naložbe tujega kapitala v Nemčiji. Nemška vojna industrija postaja last Američanov, seveda pod vodstvom nemških «nameščencev«, da ne bi vzbudili med Nemci sovraštva proti ameriškim kolonizatorjem.
Ti «nameščenci» se vse bolj oddaljujejo od lastnega naroda, kateri jih vednp huje sovraži. Američani pa zbirajo istočasno v svojih rokah vedno večje kapitale. Bo-li to izkoriščanje moglo vzdržati proti nezadovoljstvu, ki se bo med nemškim ljudstvom prav gotovo prej ali slej pokazalo? Nedavni dogodki, ko je moral Mac Cloy mobilizirati posebno policijsko spremstvo, ki naj bi obvarovalo v Duessel-dorfu Schachta pred ljudskim besom, so dokaz prebujanja nemškega naroda, ki pa bo mogel ponovno vstati, le če bo združen. Le z enotnostjo se bo mogel otresti «varušt-va» Amerikancev in svojih stoletnih domačih zatiralcev, ki jih poosebljajo kaste Kruppov, Thyssenov, Flickov, Kloecknerjev in podobnih. Sele tedaj bo Nemčija jamstvo miru v Evropi, samo tedaj — kot pismu Piecku — bo mogoče reči, je lepo povedal Stalin v svojem da je od Evrope odvrnjena vojna navarnost.
KONEC
OB ŠESTI OBLETNICI
fašističnega srda nad našimi domovi


O ŠKRATIH
IN LUCIFERJU
Saj ne retem, škrati so po ljudskem izročilu bolj nedolžne sorte vragi; vragi pa so le In gorje tnu, kogar si izposodilo! Tako ie takle pobalin
—	ime mu je Tiskarski škrat! — vtaknil svoje negodne prste v naše pomenke in njihovi sledovi so danes jas no vidni! Obrnil je podobo krmilne, ga zvona zadnji številki «.Dela» in jo postavil na glavo: kar Je spodaj, bi moralo biti zgoraj in obratno. Morda ga Je motilo, da je zvon zgoraj, sinica pa spodaj; pa je le tako, ker zvonec visi z odprtino navzdol in torej mora sinica, če hoče do hrane, pod zvon.
Drugi nepridiprav je stavcu skril eno sliko, tako, da Je moral list iziti brez nje; no, zato jo stavimo danes. Veste jaz poznam te paglavce in si zaradi nit-hovih sitnarij ne belim glave, kar zelo priporočam tudi čitateljem. In končno
—	saj smo tudi mi bili mladi . . .
Tako, s škrati smo opravili hitro.
trše pa nam bo predla z Luciferjem pravim pravcatim zločincem, čigar zločini oškodujejo predvsem ravno naJ-
Pred šestimi leti so nemške nacifašistične horde oropale ter da utešijo svoj gnev~šc požgale ?tiri nase,
že itak revne kraške vasice.
Danes po šesti obletnici strašnega dne, ko so vaščani Medjevasi, Vitovelj, Cerovelj in Mavhinj ostali brez strehe, danes pripravljajo vojni hujskači novo vojno, ki pomeni nove požige in usmrtitve, ki pomeni
snlošno uničenje človeštva.
Toda le z dobro voljo miroljubnih ljudi, s podpisom stockholmske resolucije in proti atomski bombi.
za mir bomo preprečili novo svetovno klanje.
Danes ob obletnici požigov domov v Medjivasi, Vitovljah, Cerovljah in Mavhinjah naj vsak vaščan čuti dolžnost do borbe za mir, naj vsak, ki ljubi lastno družino, dom in delo oodpiše stockholmsko resolucijo
za prepoved atomske bombe — za mir!
revnejše ljudske sloje, saj uničuje in grozi docela uničiti krompir, to najobičajnejšo jed na mizi revnega človeka. No, menda ste ie uganili, da bomo govorili
o koloradskem hrošču
ki mu naši sodete-lani pravijo ala dorifora delle patate», znanstveniki pa Le ptinotarsa decemli-neata. Zgodovina tega veleškodljivca je kaj pisana, za nas pa nadvse zanimiva; zato si jo malo oglejmo!

Najezdnik je predrl s svojim dolgim leglon les, da je mogel položiti svoja jajčeca v telo^ škodiljve ličinke
Kalvarija invalidov in družin padlih v NOB
*rr'
m
Pokojnine niso nobena miloščina kot si to zamišljajo titofašisti
Pet let je že minilo od konca druge svetovne vojne. Človek bi povsem upravičeno lahko pričakoval, da so bila v tem dolgem razdobju rešena vsaj ona vprašanja, ki so se pojavila iz neizbežnh in žalostnih posledic zadnje vojne. Zadnja vojna vihra Je zapustila po vsem svetu težke in skoro nezaceljive rane. Tudi na našem ozemlju so še danes vidne težke žalostne posledice, ki bi jih merodajne oblasti lahko vsaj delno zabrisale.
Eno izmed najbolj perečih vprašanj, ki je še vedno nerešeno Je prav vprašanje pokojnin in invalidnin, ki pripadajo borcem in svojcem padlih v NOB. Kakor je brez dvoma vsem znano se je za dosledno ia pravično rešitev tega življenskega problema obvezala jugoslovanska
ves titovski neomejeni birokratizem do svojega pravega izraza. Nešteti so primeri, ko so morali prizadeti čakati na takozvani dekret o priznanju invalidnine ali pokojnine tudi nad leto dni in celo še več. Na žalost pa imamo še druge primere, ko niso še do danes sploh prejeli niti vrstice odgovora na prošnje, ki so jih vložili že leta 1948 ali še prej.
Srečnejši, ki so po dolgotrajnem čakanju končno prejeli te težko pričakovane dekrete, so povsem upravičeno upali, da bodo prišli do skorajšnjega izplačila pripadajočih za-stankov in tekočih mesečnih obrokov. Toda le redki so primeri, da so titofašistične oblasti izpolnile z zakonom prevzete obveznosti.
V kampanji, ki jo je naš list «pre-
polnemu molku. Toda tudi tokrat so se titofašisti prav pošteno ušteli
Invalidi, vdove in matere padlih nikakor ne mislijo spraviti v pozabljenje to pereče vprašanje. Povsem upravičeno zahtevajo, da titofašistične oblasti izpolnijo prevzete obveznosti. Dovolj časa so čakali na izplačilo pokojnin in invalidnin. Kakor smo že pisali je imela tukajšnja titovska gospodarska delegacija v marcu na razpolago prilično 120 milijonov lir. Invalidi se vprašujejo v čigavih žepih je končala ta vsota, ki je bila vsaj deloma namenjena za izplačilo pokojnin in invalidnin.
To vprašanje je tembolj utemeljeno, ker se od marca pa do danes vprašanje teh izplačil še vedno ni rešilo. Prizadeti, ki že leta in leta čakajo na izplačilo, morajo še vedno romati od Poncija do Pilata. Od urada na trgu Venezia pa do štaba v Ul. Ruggero Manna in celo v Koper — to je pravi križev pot, ki ga je že neštetokrat prehodila večina prizadetih. Tudi številna pisma, ki so jih po nasvetu titovske delegacije poslali še pred tremi me-
seci merodajnim oblastem v Ljubljano, so še vedno brez odgovora. Tako postopajo titofašisti s tistimi. ki so dali svoj doprinos za zeiago nad nacifašizmom. Odkrito zasmehovanje žrtev narodno osvobodilne borbe, to je danes morala tt-tofašistov. Udbovske grožnje in politične špekulacije, to je pravi odraz njihove «socialistične politike».
Toda invalidi in svojci padlih ne bodo dopuščali, da bi titofašisti še
Čitajt«
širite
podpirajte
DELO»
nadalje špekulirali na račun njihove bede in revščine. Invalidnine in pokojnine niso nikaka miloščina, kot si jo zamišljajo titofašisti. To Jim pripada po v sen človeških pravicah in zakonih, ki obstajajo celo v vseh kapitalističnih deželah.
Ljudski dom pri Sv, Barbari, ki je bil zgrajen s prostovoljnim delom_, vseh. vaščanov.
vlada, ki je s posebnim zakonom priznala tukajšnjim državljanom vse pravice do pokojnine oziroma invalidnine.
V teku petih let so naši invalidi, matere in vdove padlih prehodili nešteto poti, njihove prošnje in listine so romale od urada do urada. Prav pri reševanju teh prošenj je prišel
Zatiranje nacionalnih manjšin v Jugoslaviji
(Nadaljevanje z druge strani) novane «kolonije» in «domove» ki se v ničemer niso razlikovala od ostalih koncentracijskih taborišč. Svetovna javnost je zvedela o še hujših dejanjih za katere je bila Titova klika oblatena kot tolpa kriminalcev. S ciljem «prevzgoje» grških otrok, je tttovska klika odpustila vse grške učitelje in na njihova mesta postavila najbolj zagrizene reakcionarje, ki zastrupljajo srca otrok grških demokratov s titovsko fašistično ideologijo. Otroci so pričeli pozabljati materinski jezik. «Živim kot sužnja — piše sestra bratu v mešanici srbsko-grškega jezika — nimamo niti učitelja, niti učiteljice, oni so v zaporu. Bili smo brez kruha 7 dni». To so besede iz pisma grškega otroka, ki se nahaja v enem izmed takolmeno-vanih titovskih «domovih».
Mnogo je zaprtih in preganjanih Albancev. V šolah ni niti enega strokovno sposobnega učitelja, ne obsta-
ja niti eno šolsko poslopje in pouk se vrši v privatnih hišah.
Tudi bolgarskim državljanom v Jugoslaviji, Titova klika ni prizanesla. Jugoslovanska fašistična oblast je nasilno izgnala iz Makedonije 6.800 bolgarskih državljanov, ki so izrazili željo za povratek v Bolgarijo. S seboj so smeli nesti le 30 kg osebne prtljage, njih imetje so titovci pokradli. Na isti način so pred 9 leti gestapovci selili Slovence iz Štajerske.
Takšno je zločinsko postopanje beo-grajskih plačancev, poslušnih psov an-gloameriškega imperializma. Toda niti strašen gestapovski teror, niti ameriški dolarji ne bodo pomagali izdajalcu Titu, da zlomi odpor nacionalnih manjšin v Jugoslaviji. Borba Jugoslovanskih nacionalnih manjšin se zliva z borbo njihovih bratov Srbov, Hrvatov, Slovencev, Črnogorcev in Makedoncev, ki je tudi del borbe jugoslovanskih delavcev proti fašistično-ge-stapovskemu režimu klike Ttta-Hanko-vtča.
žil aprila meseca smo do golega razgalili vse podle in zavratne titovske špekulacije, ki so jih izvajali na račun žrtev iz NOB. Razkrinkali smo vse manevre titovske gospodarske delegacije v Trstu, ki se je s tem, da je prekinila vse stike z Zvezo invalidov in Zvezo upokojencev Enotnih sindikatov — končno prikazala v svoji pravi luči.
Na vrsto člankov, ki jih je objavilo «Delo» v pogledu izplačila invalidnin in pokojnin je vse titofa-šistično časopisje ohranilo dosleden in načrten molk. «Primorski dnev-mk» se je oglasil šele, ko smo s konkretnimi dokazi, to je z navedbo imen prizadetih do kraja razgalili titofašistične podle špekulacije Toda titofašistično pisarjenje Je bilo ie potrditev naših dejstev. V tako-zvanem odgovoru so titofašisti popolnoma opustili še zadnjo trohico človeškega čuta in spoštovanja, ki so ga dolžni prav invalidom in svojcem padlih v NOB. Odkrito so se po-služili udbovskih izsiljevalnih groženj, ki so, pač v Jugoslaviji nekaj povsem običajnega. Invalidom in vdovam so javno zagrozili, da «bodo sami nosili posledice, če bodo nasedali ali celo pomagali tem provokacijam». Titofašisti so se namreč nanašali na vrsto člankov «Dela», kjer smo popolnoma razkrinkali njihove udbovske metode.
Brez dvoma je titofašiste naša kampanja popolnoma razbesnela. Z druge strani pa so pričakovali, da bodo imele njihove gestapovske grožnje kak učinek. S temi grožnjami so hoteli prisiliti prizadete k po-
Nekaj zaniminosli
iz življenja narave
Vrečasti vrag
To mračno ime nosi žival, ki ima velikost navadnega psa m živi na otoku Tasmanji. Naziv popolnoma ustreza krvoločni naravi živali, ki je ponočnjak ter ima odurno zunanjost. «Vrečasti vrag», imenovan tudi «tasmanski hudič» ima veliko glavo, je čokast in črn kot oglje, toda ima belo liso na prsih. Bela gola ušesa, debel, kratek rep in kratke ukrivljene noge zaključujejo njegovo podobo.
O drznosti «vrečastega vraga» pripovedujejo:
Pred kratkim je «vrečasti vrag» ušel iz kletke in je v teku dveh noči poklal 54 kokoši, 6 gosi in 1 mačko. Ponovno so ga ujeli v nočno past, ki je imela vratca iz železnih palic, debelih kot svinčnik. Ropar je zopet izginil skozi vratca, v katerih je s svojimi zobmi raztrgal železno mrežo.
Živali menjavajo barvo
Nekatere živali spreminjajo svojo barvo ter jo tako prilagodijo oko lici v kateri živijo. Gozdna žaba je n. pr. na zelenem ozadju oz. spo mladi in poleti zelene barve, med tem, ko je jeseni prav tako rumene barve, kot odpadajoči listi. Neki učenjak je hotel podrobneje preučiti spreminjanje barve. Ulovil je neka žabo ter jo namestil v bližini neke namizne svetilke. Toda glej žaba je kmalu postala zlato-rumene barve. Tudi morska sipa menjava barvo. O njej pripoveduje raziskovalec Arse-njev naslednje.
«Opazoval sem neko sipo, ki se je nahajala v gotovi razdalji od mene, Neprestano je izpreminjala svojo barvo. Nekaj časa je bila zelena, nato plava, siva in celo rumena.
Jasno je, da najrazličnejše živali spreminjajo barvo zato, da si ščitijo svoj živalski obstoj pred drugimi sovražniki.
Zvočni valovi bodo prali perilo
V kratkem bo verjetno le uspelo uporabiti ultrazvočne valove za pranje rjuh in podobnega perila. F. Harwood, ki vodi zavod za razisko vanje metod prrnja perila, je izjavil, da njegova ustanova resno raziskuje to novo metodo pranja in da ni daleč čas, ko jo bodo začeli praktično uporabljati. Ta zavod je tudi sredi raziskavanj, zakaj se o-bleka umaže. Ugotovili so, da verjetno zaradi elektrike, ki se proizvaja, ko drobni delci mila oblijejo niti tkanine. Ta «naelektrenost» niti tkanine, lovi drobne delce prahu in podobne nesnage. Tudi to ugotovitev nameravajo v kratkem praktično izrabiti za čiščenje obleke.
Štorklja mutasta ptica
Štorklja ima tako ustvarjeno grlo, da ne daje od sebe nikakega glasu. Štorklja se loči od ostalih ptic, ki pojejo, piskajo ali kričijo tudi po tem, da je popolnoma mutasta. Samec štorklje, stoječ na eni nogi, pa klopoče s kljunom in to klepetanje je po zvoku različno.
Koloradski hrošč, njegova odrasla ličinka in buba.
Svojo uumouinsKo pravico ima kolo-- uosiu n, ose v t.DA m sicer je doma u Suolitela gorovja iRocky Mount) in v poKiujinan ob gornjem toku Missoni tja, kfer se je prvotno pasel na lastlinah podobnih našemu krompirju. Nekako sredi preteklega stoletja so ameriški naseljenci prinesli v one pokrajine krompir, ki se je dotlej nedolžni živalici izredno prikupil. Prvič so opazili hroščeva razdejanja no krompirju leta J659 v predelih ob reki Kolorado (izliva se v Kalifornijski zaliv!); zato so živali nadeli ime «koloradski hrošč». Ze spočetka so opazili velikansko škodo, ki jo napravlja krompirju ta žival in so jo zato na vse mogoče načine uničevali in skušali uničiti; kljub temu pa niso uspeli zaustaviti njegovega naglega prodiranja proti vzhodu in že leta 1S74 so ga našli ob Atlantski obali ZDA.
Od tedaj Je bil večkrat prenešen tudi v Evrnpo, a se je vedno posrečilo uničiti ga pravočasno. Kak strah je zavladal po Evropi pred nevarnim roko-mavhom, nam pričajo roteče besede, s katerimi so strokovnjaki svarili tedanjega kmeta pred novo nevarnostjo, Tako je na pr. napisal naš prir o-doslovec Fran Erjavec že leta ISSO:
« Ni ga Se tukaj hvala bogu, ati utegnil bi priti. — Potem pa joj nam, ki nam je krompir tako-rekoč vsakdanji kruh. Ako nam pride ta gosi, bo grozovito gospodam. Zato ga je treba poznati, da nas ne zateče nevedne in nepripravljene, Ce bi se kakor koli vtihotapit in se kje nenadoma prikazal».
Toda nastopila je prva svetovna vojna, ki je potisnila bojazen pred nevarnim škodljivcem v ozadje, a ko se Je pokazal leta 1922 v okolici mesta Bordeauia u Franciji, se za njegovo uničenje ni zanimal niti francoski kmet, niti oblasti. Koloradski hrošč je začel svojo naglo pot po Evropi! Leta 1935 je zavladal u Belgiji, 1936 v Nemčiji in Španiji, 1937 v Nizozemski in Svici, odkoder je leta 1940 prišel v Avstrijo, a istočasno se je pojavil tudi na Poljskem. Druga svetovna vojna ga je prinesla v severno Italijo in Slovenijo, leta 1945 so ga pa imeli tudi že v CSR. Naše ozemlje ga doslej MENDA še nima; ker pa Ji bil letos ugotovljen v naši neposred ni bližini (v Pterisu u Furlaniji! in baje tudi v Sežani), moramo z uso go tovostjo računati nanj če že ne letos, pa prav gotovo prihodnje leto. Resnost položaja je ugotovil tudi tukajšnji Urad za kmetijstvo in ribolov, ki je s posebno okrožnico že 7. XII. 194i obvezal vse prizadete našega ozemlia na borbo proti nevarnemu veleškod IJivcu.
Nezadržljivo in naglo razširjenje te živali nam vsiljuje vprašanje, kako fe to mogoče. Predvsem se žival izredno hitro plodi; vsaka samica izlete 8Ut> do 2000 jajčec, a tekom 5 do 6 tednov so tudi te razviti novi hrošči. Zato more imeti tival v toplejših krajih letno po več rodov: v Nemčiji se o enem letu razvije en rod popolnoma, drugi pa le do ličinke, ki prezimi o zemlji; v vseh ostalih krajih Evrope (tudi v Sloveniji!) pa ima žival po dva roda, v južnih predelih ZDA pa celo kar po tri rodove letno. Poleg tega ie žival izredno požrešna In uniči potomstvo ene same samice o 1 1/2 letu ni! manj kot nad 1000 ha krom-
pirjevih nasadov. Ko uniči nasade e-nega kraja, odleti v sosednje kraje, prt čemer mu je primeren veter u veliko pomoč. 'Najdiie in najhitreje pa prenaša nevarno žival človek sam. Tako so ga prinesli na okuženem krompirju namenjenemu v hrano ameriški vojski, iz Amerike v Evropo; enako pa Je bii na okuženem krompirju tekom druge svetovne vojne prenešen iz Nemči.e in Francije potom nemške vojske v Italijo, Slovenijo in CSR.
Toda oglejmo si žival pobliže! HRUSC je dolg l centimeter in po obliki podoben naši znani in koristni sedmopikčasti polonici. Glava in ovrat. nik sta mu pomarančaste, pokrovki slamnatorume.ne, trebušna su an pa svetlordeče barve. Na pokrovkah lina P J pei črnih pio g in tu ai o v.uuua i.iu je črno pisan, samica izleze koniem aprila ali začetkom maja 1,5 mm aui-gd valjasta JAJCECa pomarančaste oarve, ki jih pritrdi v skup man v-; 30 do 80 na spodnji st, ani Ki emirjevega listja. Ze v 3 do i2 dneli se izvale iz jajčec do 2 mm dolge poma rančasto-rdeče LIČINKE, ki so izredno požrešne in dorastejo v 2 do 3 tednih. Odrasla ličinka meri 1,5 do 2 cm in je rdeča, po glavi črna, ob Strancu života pa ima po eno vrsto črnih Pik; zadek Je debel in zgoraj močna izbočen. Dorasle ličinke se zarijejo v zemljo in se v globini 3—30 cm zabubijo. Približno 1 cm dolga BUBA se po preteku 1 tedna prelevi v pravega hrošča, ki izleze na zemljo in se takoj loti svojegq pogub tega polla.
Važno nam Je vedeti tudi še, da žro koloradski hrošči sicer najraje krompirjevo zelenje, če treba se pa Ionio tudi paradižnikov, jajčevcev (melan-cane!) in grenkoslada. Poleg tega so ličinke našli tudi še na zobniku in volčji črešnji (norica).
Ze iz povedanega lahko presodimo, da požre ta veleškodljtvec letno težke milijarde. Ni torej čudno, da so use države, kjer se je pojavil, začele proti njemu ostro borbo, za katero jim ni žal prav izdatnih vsot.
Biološko uničevanje škodljivca sicer nedvomno nekaj zaleže; pri tem omeni-
Iskalci, pravilno razvrščeni med vsako drugo vrsto krompirja počasi pregledujejo krompirjeve rastline.
mo predvsem ptice (tudi kokoši!), ne smemo pa prezreti tudi še. krta, rovke, ježu, kuščaiice, žabe, nekih krešičev sienic ita. odločilnih uspehov pa biološko zaitianje ne prinese.
Uspešno je množično obiranje in izničevanje hrošča, ličink in jajčec. Tu način se je posebno obnesel u drza-ua/t ljudske demokracije, kjer so ustu. novili v to svrho posebne brigade, sestavljene iz osnovnošolskih otrok, dt jakov in ostalega prebivalstva ter uničevanje škodljivca načrtno u od lil.
Danes poskušajo najti vrsto krompirja, ki bi se ga nevarni škodljivec ne lotil. Ce bi se to posrečilo, bi težavno up, a Sanje bilo namah in najce neje rešeno.
Kljub vsemu pa so potrebna še druga tehnična (prekopavanje in prese-Janje zemlje) in kemična sredstva. Od teh pridejo v poštev predvsem svinčeni arzenal kot škropivo, «Fanta-kan» kot prašivo in ogljikov tveplc-nec, ki ga vbrizgujemo v zemljo in jo z njim razkutujemo. Odveč bi bilo izgubljati se v podrobnosti tega dela, ker se ga posameznik ne more lotiti,
TODA DOLŽNOST VSAKEGA KMETA JE, DA ŽIVAL DOBRO POZN.4 IN DA SVOJE KROMPIRJEVE NASADE STALNO NADZORUJE. CIM NAJDE ŠKODLJIVCA (JAJCECA, LI CINKO, BUBO ALI HROŠČA) NAJ GA UMORI Z VRELO VODO ALI ŠPIRITOM IN VSO NAJDBO NEMUDOMA ODNESE NA URAD ZA KME TIJSTVO IN RIBOLOV V TRSTU, UL S. NICOLO' 7-IV. Vse nadaljnje delo spada v dolžnost omenjenega urada, ki bo s pomočjo svojih strokovnjakov ukrenil vse potrebno.
Koloradski hrošč na krompirju : a) odrasli hrošč,- b) jajčka, c) in d)
ličinke.
TUDI NJIH J K l RUBA «PREPRIČEVATI» — P ovseni razumljivo je, aa pošiljajo titojašisti v Jugoslavijo veano vet takozvamh «delavskih» de-delegacij, ki jih hočejo prepričevati o Titovem «socializmu». Z raznimi brezposelnimi in takimi, ki jim je dejansko vsak «socializem», pa naj bo tudi Titov — deveta briga, se dajo taki reklamni izleti kaj kmalu urediti. Sop tisočakov v prazne žepe «izletnikov», udobna vožnja v avtobusih, prenočišče in obilne požrtije v prvovrstnih jugoslovanskih hotelih, «slavnostne» govorance in kot zaključek plesne orgije z raznimi udbovskimi «devojkami» (?) — in «delegacija» je takoj «prepričana», da se v Jugoslaviji gradi tak «socializem», ki ga Titu upravičeno zavidajo celo najbolj konzervativni angleški krogi.
Ne razumemo pa čemu je treba o takem «socializmu» prepričevati najzvestejše pristaSe tito/aSistov, to je «stebre» titovske fronte. «Primorski» se je te dni namreč na dolgo in široko razpisal o potovanju titovskih občinskih svetovalcev, ki «se hočejo prepričati koliko je resnice v komtn-formistični propagandi o Jugoslaviji». Cernu ta nujna potreba «prepričevanja». Ali niso titovski svetovalci že dovolj «prepričani» o «blagostanju» jugoslovanskih narodov, ali niso še «prepričani» o «socializmu — mode in USA»? Vraga, saj trobijo vendar že dve leti o komin-lormističnih obrekovanjih in lažeh».
Najbolj čudno pa je to, da se hoče o «socializmu» v Jugoslaviji «prepričati» celo najzvestejši med zvestimi, to je «steber» tito/ašistov v tržaškem občinskem svetu in zagrizeni protikomunist dr. Jože Dekleva. Saj je dobro rejeni tito/ašist Dekleva v teku zadnjih dveh let neštetokrat javno in na vse grlo prepeval pobožne psalme na čast «socialistični» Jugoslaviji in družetu Titlerju. Kaj pa njegov govor v tržaškem občinskem svetu, kjer je navdušeno zagovarjal vse «socialistične pridobitve». Ali je morda že pozabil na vse te kilometrske slavospeve?
Skoro neverjetno je, da je treba tlto/ašistlčnim svetovalcem take vrste «prepričevanj». Saj jih o «socializmu» najlažje prepričajo mastne plače, s katerimi jih redno zalaga Tttlerjeva neizčrpna blagajna, v katero se stekajo Trumanovi dolarji in dinarji, ki nosijo še sledove žuljev in krvi jugoslovanskih delavcev in kmetov.
(Jčividno je, da so postale tržaške restavracije In okoliške gostilne za titofašistične svetovalce nekam pretesne. V Trstu in okolici bi postale njihove jožrtije le preveč očividne. Zaradi tega je bilo pač treba «menjati zrak». Jugoslavija je vsekakor bolj ugoden teren za take «prepričevalne» požrtije. Posebno še za obilni vamp nenasitnega požeruha Dekleve, ki si je v dolgih letih «napornega» dela za «gradnjo» Titlerjevega «socializma» priboril neminljivih «zaslug». Pomislite, da mora ta «revež» stanovati v novo zgrajeni razkošni vili in da ga čaka, ko mora «ubožec» na «udarniško» v ul. Ruggero Manna — skromen avtomobilček «fuori serie». Pa naj se kdo predrzne dvomiti o «proletarstvu» titofašista Deklevel
ČIGAV «DEMOKRATIČNI» TISK . Titovsko papirnato trobilo ima pa vendar eno dobro lastnost in sicer, da od časa do časa spravi človeka, kljub vsem križem in težavam — v veselo razpoloženje. Pa nikakor ne mislite, da ima morda «Primorski» svojo posebno humoristično stran. Nasprotno, prikazati se hoče kot najbolj resen in objektiven slovenski dnevnik, pa se revčku ne posreči.
Tako nam je v petek 4. t. m. serviral na prvi strani res humorističen naslov na dveh stolpcih: «Italijanski demokratični tisk proti preganjanju Slovencev». Na prvi pogled bi človek mislil, da bo v članku navedel celo kopico italijanskih demokratičnih časopisov. Kaj še. Za titofašiste predstavlja ves italijanski «demokratični» tisk edino le — «La voce di Trieste», glasilo ovri-neg a špijona Bartola Petronija. Prav «La voce di Trieste» (zakaj bi je ne prekrstili v «La voce di Belgrado») se je torej postavila v o-u, ambo zatiranih Slovencev. Konfi-dent fašistične OVRE Bortolo Petronio je postal s svojim ogabnim glasilom «zaščitnik» Slovencev. Kako more špijon Bortolo Petronio sploh blebetati o nasilstvih fašističnega režima, ko je prav on skoro še do včeraj poveličeval Mussolinija, njegov režim in moledoval milosti pred fašističnim Posebnim sodiščem. Petronio ima v resnici dober želodec, ki s pravim tekom prebavlja vsako, še tako ogabno tito-fašistično propagando.
Toda Slovenci ne potrebujejo takih zagovornikov, ki so ponižno po-klekovali pred fašističnimi sodniki in «biksali» škornje fašističnemu režimu. Demokratični Italijani pa si S časopisjem kot je «La voce di.... Belgrado» edino le lahko obrišejo prah s čevljev in še to z veliko previdnostjo, ker bi si s samim dotikom Petronijevega papirja lahko okužili roke.
ZLATA VREDNO PRIZNANJE — Na nekem sestanku titofašisttčnth fi-rerjev cone B je titovski prvak Sokol med drugim povedal resnico, ki je zlata vredna. Nanašajoč se na zadnje volitve v coni B je dejal: «TovariSi se niso umaknili težavam, temveč so delali po cele noči za tehnično pripravo volitev, Se posebno v sestavi volivnih Imenikov. Tem tovarišem je pripisati zasluga velike zmage Ljudske fronte». Tudi mi smo popolnoma prepričani, da so imeli udbovci «težave» v tehničnih pripravah. Krpucati votivne Imenike z Irtjeni ljudi, ki so že davno v krtovi deželi niso mačje solze. Prav tako ni bila lahka stvar, ko je bilo treba celo na dan volitev pripisati celo grmado «upravičenih» iz... Jugoslavije. Taka «dela» so nedvomno precej naporna, zaradi tega je seveda njihova « zasluga » lem večja, posebno še ker so na ta način prišli do «plebiscitarne» zmage titovske fronte.
ŠPEKULACIJE NA RAČUN REVNIH SLOJEV
Milijarde za oboroževanje draginja pa stalno narašča
Porast cen osnovnih življenskih potrebščin - Kdo je kriv naraščajoče draginje - Veletrgovci skrivajo blago ■ Delegacija žena pri oblasteh
Iz indeksa cen za mesec julij, ki je bil objavljen te dni izhaja, da so se cene osnovnih življenskih potrebščin v zadnjem času povišale. Tako' beležimo porastek cen mesa, maščob, mila, olivnega in semenskega olja, moke, fižola, krompir ja in jajc. Naše žene, ki se morajo dnevno boriti z vsakovrstnimi finančnimi težkočami, so ugotovile, da so se izdatki za hrano v enem samem tednu povišali za prilično 40(1 lir. Delavske plače pa so ostale seveda neizpremerijene. Kljub temu pa je titopendentistični «Corriere di Trieste» nekam želu optimističen in izreka priznanje gospodinjam, ki so se vzdržale vsakega prekomernega nakupovanja in kopičenja živil. S tem hoče «Corriere» prikazati, da je naraščajoča draginja posledica izrednega nakupovanja, kar pa ni res. Dejstvo je, da hoče titopecidentis lično glasilo namenoma prikriti prave vzroke draginje, ki so le posledica brezvestnih špekulacij veletrgovcev, zaradi mednarodne napetosti. Razni umazani špekulanti namreč izrab-oboroževanja imperialističnih vlad
za kopičenje novih dobiččkov na račun revnih slojev.
Vso krivdo za naraščajočo draginjo nosijo torej prav vlade, ki strosijo milijarde v oboroževalne svrhe, da bi tako ugodile ameriškim zahtevam za neko domnevno o-brambo.
Prebivalstvo je zaskrbljeno, ker ne gre v danem primeru za nikake namišljene vesti. Dnevno prinašajo, bodisi tisk kakor tudi radio visoke številke o izdatkih raznih držav za postopno oboroževanje. Milijarde in milijarde se trosijo v vojne namene. V trgovinah pa primanjkuje osnovnih življenskih potrebščin in cene naglo naraščajo. Tudi mali trgovci so zaskrbljeni, ker jim prihajajo naročila z zamudami ali celo nepopolna. Veletrgovci so začeli skrivati zaloge blaga in živil ker si obetajo novih poviškov.
Kaj pa VU in civilne oblasti? Do danes se sploh niso oglasile in puščajo raznim špekulantom popolnoma proste roke. Ljudstvo pa ni tega mišljenja in zahteva, da se konča s temi špekulacijami, ki prinašajo delovnim slojem še večjo bedo in pomanjkanje.
IZ SALEŽA NAM PIŠEJO
Suša, slabe cesie in druge nadloge
Kot vsa tržaška okolica in podeželje je tudi naša vas težko prizadeta zaradi hude suše, ki letos ne prizanaša ubogemu kmetu. Uničen je skoraj ves pridelek, bodisi za ljudi kakor tudi za živino. Vaščani so zaskrbljeni kako bodo preživeti prihodnjo zimo. Suša je uničila skoto ver prideiek, istočasno pa naraščajo cene najosnovnejših življenjsko! potrebščin. Edino upanje je še vinski pridelek.
VU bi morala poskrbeti, da se kmetom, ki jih je oškodovala suša znižajo davki. To bi bila vsaj delna pomoč težko prizadetim kmetovalcem.
Toda suša ni edina naša nadloga. Kmetovo zlo so tudi vojaške okupacijske edinice, ki brez vsakega obzira gazijo naša polja in travnike. Ze večkrat smo javno protestirali, toda okupacijske sile se obnašajo kot neomejeni zavojevalci in kolonizatorji.
Tako so s svojimi tanki popolnoma pokvarili cesto, ki pelje iz Sa-leža v Zgonik. Stanje te ceste je slabše kot je bilo pred letom dni, ko še ni bila popravljena. Občina pa mora seveda trpeli stroške za ,
popravila. Kmetje, ki so odstopili nekaj parcel za razširjenje ceste pa še do danes niso prejeli določene odškodnine.
Kljub vsem težavam pa smo v Saležu vendar dosegli, da bodo gradili novo šolsko stavbo, ki bo precej prostorna. To šolo bodo obiskovali, poleg naših otrok tudi otroci iz Samatorce. Tu gre zasluga predvsem našemu županu tov. Pircu, ki je pri merodajnih oblasteh že neštetokrat osebno posredoval.
Čeprav ni naša vas velika pa občutimo tudi mi stanovanjsko krizo, ker je v vasi več družin brez lastne strehe. Potrebna bi bila stanovanjska hiša, kjer bi se lahko ti brezdomci končno nastanili. Občuteno je tudi pomanjkanje primerne stavbe ali vsaj prostorov za prosvetno delovanje. Naša mladina nima namreč primernih prostorov, kjer bi se lahko kulturno izživljala.
To so v glavnem problemi, ki tarejo ne samo našo vas marveč tudi druge. Vse bi se lahko povoljno rešilo, odvisno pa je od VU, ki ima posebno za našega kmeta povsem gluha ušesa.
VAŠČAN
V	sredo je bil v dvorani «Kraljič» izreden sestanek Zveze demokratičnih zena STO, kjer so udeleženke obširno obravnavale vprašanje cen. V diskusiji so navedle žene konkretne dokaze o dnevnem porastku cen osnovim življenskim potreščinam. Dokazale so tudi nesorazmerje med cenami v mestu in okolici. Sestavile so nato resolucijo v kateri zahtevajo od merodajnih oblasti, da povzamejo konkretne ukrepe za zajezitev naraščanja cen.
V	zvezi s sklepi tega zborovanja je šla že naslednji dan večja de legacija žena do vseh civilnih in vojaških oblasti. Žene so se zglasile pri trgovskemu oddelku VU, kjer jim je predpostavljeni zagotovil, da bo VU ukrenila vse potrebno, da se prepreči novo povišanje cen. Na občini je v odsotnosti župana sprejel delegacijo njegov tajnik, ki je obljubil ženam razgovor s podžupanom. Tudi na predsedstvu cone je šef dr. Loverre zagotovit posredovanje pri VU. Na merodajnih mestih so žene odločno zahtevale naj se izvedejo taki ukrepi, ki bodo preprečili posebno raznim veletrgovcem vsako špekulacijo na račun potrošnikov.
LJUDSKI ODE H - TRST
V soboto 19. avgusta 1950 ob
20. uri bo v PODLONJERJU
na prostem
Cvrček
ob ognjišču
Zabavna komorna komedija Charlesa Dickensa
Režiser JUSTO KOŠUTA
Godi se blizu Londona leta 1800 pod vlado Jurija III.
CENE VSTOPNICAM : Odrasli ....... lir 100
Otroci ....... lir 50
IKEIIKI OIMVI ZIMI II Z HTV
Sestanek kolonov in polovinarjev v Čamporah
Okrajni kongres ZES v Boljuncu
V nedeljo je bil v Boljuncu okrajni kongres Zveze enotnih sindikatov. Prisotnih je bilo 56 delegatov iz vseh vasi dolinskega okraja, ki so bili izvoljeni na predhodnih vaških sindikalnih sestankih. Po referatih, ki jih je podal tov. Slavec se je razvila živahna in plodovita diskusija. Številni delegati so obravnavali važne probleme poedinih vasi. Dvolastniki so se pritožili zaradi ovir, ki jih delajo titovske oblasti pri obmejnih prehodih. Po. stavilo se je tudi vprašanje otvoritve ambulatorija bolniške blagajne v Bo-Ijuncu, razširitev električne razsvetljave v Domju, popravila ceste iz Rie-manj do Kolonkovca, ki spada pod tržaško občino. Kmetje iz Boršta so u-pravičeno zaskrbljeni, ker bodo pri gradnji novega vodovoda z razstreljevanjem skalnatih tal povzročili občutno škodo na njihovih vinogradih. Ve* čina delegatov je razkrinkala podle špekulacije in izsiljevanja, ki jih izvajajo titofašisti na račun vdov in invalidov NUB. Sledile so nato volitve okrajnega odbora ZES. Izvoljeno le bilo S članov in 3 namestniki.
Prosvetno društvo iz Skednja organizira 13. in 14 t. m. tradicionalno šagro, ki se bo vršila na «drsališču».
Jutri 13. t. m. začetek ob 16. uri. Nastopil bo pevski zbor «Rota» ter domači harmonikaši. Na sporedu so šaljive točke, letečo pošta itd. V ponedeljek pa od 19. ure dalje prosta zabava s plesom.
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
Vse prebivalstvo Milj
v obrambi ladjedelnice Sv. Boba
Sestavili so poseben odbor iz pripadnikov vseh strank - Stavka pristaniških delavcev - Začasno preložena stavka v Javnih skladiščih
Tudi v tem tednu je še vedno v ospredju sindikalnega življenja vprašanje ladjedelnice Sv. Roka in ostalih manjših ladjedelniških kompleksov Združenih ladjedelnic. U-pravičena zaskrbljenost vlada ne samo med delovnimi sloji, marveč tudi med trgovci in obrtniki.
Ravnateljstvo Združenih ladjedelnic namreč ne misli odstopiti od sklepa za znižanje delovnega urnika z uvedbo dveh tedenskih izmen, kjer bi prišlo v poštev 250 delavcev. Ta ukrep pa predstavlja dejansko prvi korak k popolni lik-ji verjetno sledile še druge.
Toda prebivalstvo Milj se je str-vidaciji ladjedelnice Sv. Roka, ki bi nilo v enotno fronto za preprečitev
naklepov delodajalcev. Ustanovil se je poseben odbor za obrambo ladjedelnice Sv. Roka, ki ga sestavljajo pripadniki vseh političnih strank kakor tudi trgovcev in obrtnikov. Odbor si je zadal nalogo, da izvede vse one korake, ki bodo potrebni za rešitev tega perečega problema. Potom miljske župana je od bor zaprosil za sestanek z gen. Eddelmunom, ki mu bodo predložili težke posledice gospodarskega in socialnega značaja v zvezi z nameravano likvidacijo ladjedelnice Sv. Roka. Tov. Pacco je takoj posredo val pri dr. Palutanu, toda do danes ni prejel odgovora. Delegacija mi-Ijskih žena, ki je bila prve dni meseca na oddelku za civilne zadeve
UNIONE Oli CIRCOLI Dl EDUCAZIONE FISICA
»I t. 1,1.	:
ZVEZA DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO
S. I o. -1»


- 1WI-, Ul Imi*# l$SG
m - uta* A. Omkm* ti, S$;(t	$&/•*)
AUt-vhiotm n. rs-u - m

C8Bit«|o m. Dawmtom ®wlamŠ*
JLeJLjuìJLX.
n pregttitosro gsatlhgeat* 41 valer soaeelez-et tl vhste p*r t peseeporti relativi ei eerrlžtort e Uosa« Mik allegate Ust® ette al resinerà«»» teaaatea $3 e,us« a Geriate ta eoseeiaoe čl aa» gare eloUatle» , aingreal«»*»yi
Ai -Agre IMU
p/r4

t
mJl...a
Da ne bo nikakih dvomov o pajda šenju titofašistov s fašističnim istrskim CLN-om, objavljamo original pisma, ki ga je poslala Jocova «ZDTV» ezulom iz cone B. Ali bo «Primorski» skušal tudi ob tem dokazu potvarjati dejstva?
in je zahtevala razgovor z gen. Eddelmanom ni bila sprejeta, ker je baje gen. Eddelman odsoten. VU pa je dala pismen odgovor, ki je poln običajnih obljub in zagotovitev, ne prikazuje pa nikake konkretne rešitve.
Toda delavstvo se nikakor ne bo zadovoljilo samo z obljubami, marveč je že dokazalo, da je pripravljeno zastaviti vse sile v obrambo svoje ga bornega zaslužka.
V sredo zjutraj so stavkali vsi pristaniški delavci. Da je prišlo do stavke so krivi sedanji upravitelji luke, ki niso hoteli sprejeti upravičenih zahtev te delovne strake. Ze pred 18 meseci so namreč postavili zahteve za uravnovešenje pristojbin, dopolnitev pokojnin iti druga izboljšanja, ki jim pripadajo na podlagi pogodbe.
Stavka nameščencev javnih skladišč, ki je bila napovedana za torek 8. t. m. je bila začasno preložena. Upravni svet je namreč pristal na pogajanja s sindikalnimi predstavniki. Zadevni sestanek je bil v četrtek. O izidu bomo poročali v prihodnji številki.
Obvestilo
vinogradnikom
Tržaška hranilnica in Zvezni zavod hranilnic treh Benečij, s sodelovanjem Področnega kmetijskega nad-zorništva, razpisuje med kmetoval ei-trtorejei tržaške cone, drugi natečaj za dobro vzdrževanje vinske kleti in za dobro pripravo vina.
Natečaja se lahko udeleže vsi Kmetovalci — trtorejci, ki predlože ni Področno kmetijsko nadzorni-štvo •— tehnična sekcija, ulica Ghe-ga 6, I, prošnjo in sicer do 12. ure 26. avgusta t. 1.
Vsota 200.000.— lir ki sta jo stavili na razpolago Tržaška hranilnica in zvezni zavod hranilnic treh Benečij, bo tako podeljena: 1 prva nagrada v znesku lir 25.000, 5 drugih nagrad po 15.000 lir in 10 tretjih nagrad po 10.000 lir.
Natečajnike bo ocenila pristojna komisija.
V torek je bil v Čamporah dobro obiskan sestanek kolonov in polovinarjev, ki ga je organizirala Zveza malih posestnikov. Tov. Gerbec in Muslin sta obravnavala vse probleme, pri katerih so koloni in polovi-narji prav posebno zainteresirani. Med najvažnejše pa spada vprašanje nove polovinarske pogodbe. Diskusija je pokazala, da se koloni in polo vinar ji živo zanimajo za reševanje svojih problemov ter da popolnoma zaupajo zvezi malih posestnikov, ki edina ščiti njihove koristi.
Doseženi so bili
hvalevredni uspehi
V nedeljo je bil v dvorani DSZ redni letni občni zbor Zveze društev. za teiesno vzgojo (ZDTVj. kjer so prisostvovali delegati vseh včlanjenih športnih krožkov.
iz podanih poročil izhaja, da se je ta športna organizacija v poslednjem ' letu svojega neumornega delovanja še bolj utrdila in razši rila z novimi elementi iz vrst de iovnega ljudstva. Prav zaradi svojega izrazito ljudskega značaja je morala ZDTV v tem razdobju premostiti, nešteto ovir in potežkoč, bodisi tehničnega kakor tudi finančnega značaja. Toda kljub vsemu so bili doseženi skoro v vsen panogah športa nad vse zadovoljivi uspehi, na katere so bodisi dose danje vodstvo kakor tudi športniki upravičeno ponosni. Ko so bili pred enim letom izključeni iz zveze vsi titofašistični elementi je bila njihova klika prepričana, da bo orga nizacija, ki je ostala brez njihovih milijonov popolnoma propadla, Toda dejstva so pokazala prav nasprotno.
Iz tehnično - oi ganizacijskega po ročila ki ga je podal tajnik tov. Roman izhaja, da ima ZDTV v svojih vrstah 28 nogometnih čet, ki so se udeležile dveh nogometnih turnirjev in sicer za prvenstvo STO in prvenstvo cone. Kolesarski odsek šteje prilično 50 dirkačev, ki
zadovoljivo aktivnost. Tudi lahk» atletika beleži dobre uspehe, posebno v panogi peš hoje. 170 včlanjenim športnikom te panoge ni bila namreč dana možnost, aa bi se trenirali na tržaških igriščih, ki so po krivdi občinskega odbora postala pravi monopol CONl-ja. V stalnem «•azvoju je tudi odsek za balincanje, ki šteje danes že 44 čet. Znatne uspehe beleži tudi odsek zimskega športa, kjer so razvili v zadnji sezoni .še posebno aktivnost krožki CAT, Sv. Marka in Arzenala. Košarka in odbojka pa sta v zastoju, kar je predvsem posledica preobremenitve vodilnih kadrov. Nedvomno pa se bo ta nedostatek čimprej odpravil ter bosta tudi ti dve panogi zopet pojačaii svoje delovanje.
Ob zaključku poročila je tov. Marega predložil stockholmsko resolucijo ki so jo prisotni enoglasno odobrili.
Izvoljen je bil nato Glavni odbor ki ga sestavljajo: Marega Callo, Roman Carlo, Bonazza Giorgio, dr. Mario tiisia, Malalan Lucijan, Furlani Giovanni, Mihalič Danilo. V kontrolno komisijo so bili izvoljeni: Hervatti Mario, Pozzo Italo De Rossi Marino. Razsodišče: Petronio Brunu, Canciani Mario, Pipan Lucio, Sedmak Josip, Turra Luigi, Pečar Valerij, Pizzamus An-
TEDENSKI
KOLEDARČEK
Sobota 12. Klara
Nedelja 13. Hipolit
(mlaj ob 17.48) Ponedeljek 14. Evzebij Torek 15. Vnebovzetje
Sreda 16. Rok Četrtek 17. Hijacint Petek 18. Helena (Povprečna dolžina dneva
J"
H;
8 minut).
Zgodovinski dnevi
14. 1941. je bila podpisana Atlants‘til listina, ki naj bi zajamčila vsa kemu narodu pravico do sa®°' odločbe.
14.	1945. je Japonska brezpoS0^ kapitulirala.
15.	----je praznik sovjetskega *e
talstva.
A D I O
so v tem razdobju razvili nad vse | ionio, Pertot Stojan.
PRI SV. BARBARI BODO OTVORILI NOVO ZGRAJENI LJUDSKI DOM
V mali vasici Sv. Barbare nad Miljami bo kmalu zaživelo prosvetno življenje v novo zgrajenem Ljudskem domu, ki je ponos vseh vaščanov. Februarja meseca je skupina požrtvovalnih vaščanov sestavila podroben načrt za gradnjo novega doma. Zadali so si nalogo, ki je na prvi pogled, izgledala skoro neizvedljiva. Toda ljudska volja ne pozna ovir in zaprek. Od načrta so prebivalci Sv. Barbare takoj prešli na konkretno delo. Čeprav so se večkrat pojavila potežkoče predvsem finančnega značaja jih je ljudska 'požrtvovalnost in inicija-tivnost tudi premostila. Pomagali so si s prostovljnimi prispevki, prireditvami in drugimi pobudami. Z nabranim denarjem so nakupili potrebni gradbeni material. Vse ostalo je namreč plod požrtvovalnega prostovoljnega dela vseh vaščanov.
Pri gradnji ni nihče štedil svojih moči. Čeprav utrujeni od dnevne ga dela v tovarnah, so žrtvovali skoro vsako prosto uro za gradnjo svojega doma. V tem času niso poznali prebivalci Sv. Barbare ne praznikov in ne nedelj. Posebno ob nedeljah je na gradbišču kar mrgolelo mladine in starejših. Vsak je prispeval in delal po svojih močeh, nihče ni hotel zaostati. Na tisoče in tisoče prostovoljnih delovnih ur so dali zavedni vaščani za svoj novi dom.
Njihovi napori in trud niso- bili zaman. Danes ima Sv. Barbara krasen in prostran Ljudski dom v katerem je razporejenih več sob, klet in velika dvorana, ki bo služila za prireditve in sestanke. Obširna terasa s katere se nudi obiskovalcu krasen razgled na miljski zaliv in Trst pa bo služila za plešišče.
Te dni pa vlada v Sv. Barbari veselo in navdušeno razpoloženje, ker se vaščani pripravljajo na slavnostno otvoritev novega doma, ki bo jutri 13. t. m. Ta vaški praznik bo trajal kar tri dni in bo slovesno zaključen v torek 15. t. m.
Ni dvoma, da bodo te dni prihiteli v Sv. Barbaro v velikem številu tudi tržaški demokrati, kjer bodo skupno z marljivimi vaščani slovesno proslavili ta pomembni dan.
IZ NABREŽINE ,
Župan naj pojasni...
Spomladi je bila dograjena v Nabrežini nova javna klavnica. Vse prebivalstvo je bilo prepričano, da
bodo dela izvršena v redu ter d.i bo stavba odgovarjala higienskim predpisom. Toda kmalu po otvoritvi so prišle na dan pomanjkljivosti, ki so verjetno tehničnega značaja.
Iz klavnice se namreč razširja smrad, ki je še posebno neznosen v teh poletnih mesecih. To občutijo predvsem vsi pešci, ki se poslužujejo 50 metrov- oddaljene poti, katera pelje k morju. Toda ta neznosni smrad se razširja na precej veliko daljavo, da si mora človek ‘udi nehote zamašiti nos z robcem.
Nabrežinski župan je poklican, da nam to stvar javno razjasni m obrazloži kdo je kriv teh pomanjkljivosti. Ali ni bila klavnica zgrajena po vseh odgovarjajočih higienskih predpisih? Vsekakor pa mora župan takoj poskrbeti, da se ta smrad čimprej odpravi. Občani so namreč povsem upravičeno za skrbljeni, da se ne bi razpasla kakšna nalezljiva bolezen.
IZ- BAZOVICE
Titovski razgrajači
V soboto 5. t. m. je gostoval. Ljudski oder iz Trsta v Bazovici na prostem, ki je s svojo lepo uspe-
lo igro «Cvrček ob ognjišču» privabil nad 300 gledalcev. To pa ni bilo všeč neki titofašistični drhali, ki hoče strahovati ljudstvo.
Že med prvim dejanjem igre smo opazili tri poznane titove agente Prešla, Zupančiča in Križmančiča. ki so pri vhodu izzivali. Ko so pa videli, da jih ljudstvo z zaničevanjem gleda jih je postalo sram ter so odšli. Kmalu nato pa je z druge strani ceste priletelo nekaj kamnov proti odru, kjer so se igralci preoblačili. Komu naj pripišemo to «kulturno» dejanje, nad katerim se Bazovci in vsi drugi zgražajo?
Namestitve otroških vrtnaric
Začasne vrtnarice, ki želijo poučevati v občinskih otroških vrtcih v prihodnjem šolskem letu, morajo vložiti na Uradu za občinsko osebje pošnjo- na kolkovanem papirju ter naslednje listine: državljanski list, zdravniško spričevalo, ki ga izda občinski zdravstveni urad. Nadalje družinski list, šolsko spričevalo in eventuelna druga spričevala. Rok za vlaganje prošenj zapade 31. avgusta t. 1.
Tudi take prepovedi ne bodo uklonile volje množic
Zveza pai tizanov STO je prejela | rnove pred grozečo vojno nevar-
v ponedeljek končni odgovor conskega predsedstva glede znane prepovedi lepaka, o kateri smo že pisali v zadnji številki «Dela». Consko predsedstvo je namreč sporočilo, da je bil lepak prepovedan «iz razlogov javne varnosti in reda».
Te dni pa je doletela ista usoda lepak, ki ga je predložila Zveza demokratičnih žena STO. Tudi naši ženski organizaciji je dr. Palutan prepovedal lepak «iz razlogov javne varnosti in reda»
O vsebini lepaka partizanov smo že pisali. Da bo pa vsej javnosti znano kaj je privedlo conskega predsednika do ukrepa v pogledu lepaka demokratične organizacije žena, objavljamo njegovo vsebino v izvlečku. Predvsem je to poziv vsem ženam našega mesta za združitev v enotno žensko fronto, ki naj obvaruje svoje družine, otroke in do-
nosijo. Tudi v tem lepaku so navedena zločinska bombardiranja, ki jih izvajajo ameriški napadalci nad nezaščitenimi mesti Koreje, kjer u-mira opd ameriškimi boitlbami na tisoče korejskih žena in nedoraslih otrok. Dočim potrosijo ZDA za šolstvo komaj a,ti odst. iz državnega proračuna, gre iz istega proračuna 39 odst., to je Iti milijard dolarjev za priprave nove vojne. Tej vsoti je treba prišteti še izredni dodatek 10 milijard za vojaške stroške, b milijard za PAM, 200 milijonov za gradnjo vodikove bombe in 9ti milijonov dolarjev za «kampanjo resnice».
Ejudska pvc&vela
PD «Čermelj» pri Sv. Alojziju priredi danes, 12. t. m. kulturno prireditev s sledečim sporedom: nagovor o napredni kulturi, pevski zbor «Velesila» iz Skednja, harmo nikaši Sv. Ivana in dramska skupina iz Rocola z igro «Sestrin varuhu.
PD «Vesna» iz Križa pri Trstu gostuje jutri 13. t. m. na ljudski prireditvi v Doberdobu z naslednjim sporedom: Pevski zbor pod vodstvom tov. Frančka Žerjala; orkester ki bo nastopil kot posebna točka na sporedu in bo igral tudi za ples vodi tov. Mario Bogateč, «Na Kriški osmici» folklorna veseloigra v enem dejanju spisal tov. Justo Košuta. Zraven sodelujočih odpo tuje tudi poseben avtobus iz Križa za ostale ljudi, ki bi se radi udeležili tega lepega kulturnega praznika v Doberdobu.
PD «Škamperle» pri Sv. Ivanu organizira jutri 13. t. m. izlet v Doberdob. Odhod ob. 14. uri izpred Prosvetnega doma Škamperle,
PD Simon Jenko in KK Kraljič
organizirata za jutri 13. t. m. izlet v Doberdob. Odhod prevoznega sredstva bo ob 14. uri izpred Doma pristaniških delavcev.
V četrtek, 17. t. m. ob 20.30 uri bo množični sestanek vseh staršev šoloobveznih otrok na Hocolu pri Zajcu. Na sestanku se bo obravnavalo šolska vprašanja.
PREMIERA «REVIZORJA» NA OPČINAH — V nedeljo 20. I. m. ob 20. uri bo dramska skupina z Opčin uprizorila v Prosvetnem domu Gogoljevo komedijo v 5 dejanjih «Revizor». Uprizoritev te Igre bo ne samo za Opence temveč tudi za ves tržaški živelj nemajhen kulturni dogodek, ki bo izpričal, da se naši igralci — dilatantje lotijo tudi že težjih literarnih del ter jih tudi izvedejo. Nabavljeni so za to priliko nova scenerija in novi kostumi. Sodeloval bo tudi domači orkester. Za prireditev vlada na Opčinah veliko zanimanje.
«NASA KRI» NA REPENTABRU -V torek 15. t. m. bo na Repentabru tradicionalni praznik, katerega se udeležijo izletniki od blizu in od daleč. Za to priliko bo priredila vrla dramska skupina z Opčin Finžgarjevo ponarodelo igro «Naša kri», ki je žela ob premieri in dosedanjih gostovanjih vedno navdušeno priznanje ter ugajala zaradi lepe Igre in lepih ter slikovitih narodnih noš. Sodelujeta pevski zbor in orkester.
To je v bistvu vsebina lepaka, ki naj bi po «demokratičnem mnenju» dr: alutana «ogrožal javno varnost in red». Ko je treba prepovedati lepak, ki razkrinkuje zločinsko politiko ameriških imperialistov in njihove blazne oboroževalne priprave — takrat ima conski predsednik seveda takoj pripravljeno običajno geslo o «javni varnosti in redu». Vse to hoče dr. Palutan. kot zvesti izvrševalec višjih ukazov prikriti pred javnim mnenjem. Seveda bi morala ta prepoved služiti obenem kot posredna ovira pri nabiranju podpisov za stockholmsko resolucijo. Toda dr. Palutan se je v svojih računih docela uštel.
Prav te prepovedi bodo naše žene še bolj podžigale v pravični in sveti borbi za obrambo človeštva pred novimi pokolji. ki jih mrzlično pripravlja peščica blaznih vojnih kriminalcev.
TRST II.
Val. dol. 343,9
SOBOTA:	13.40:	Operetna
18.30: Oddaja za najmlajše; 20.30: pr^ gramski periskop; 21.00: Sobotni v čer; 22.00: Večerni koncert.
NEDELJA: 9.00: Kmetijska oddaj» 11.30: Aktualnosti; 12.00: Od melode.
do melodije; 13.00: Glasba po želja i 18.00: Filmski trak; 19.00: Pogovor ženo; 20.00: Schumanove skladbe; 2l-Z doibače knjižne police; 23.00: Ser nade in romance.
PONEDELJEK: 13.00: Znane čeSK melodije; 18.28: Stravinski: Suita truška»! 19.00:	Evropski obnovitve
načrt; 21.00: Vokalni koncert bar®0"' sta Marijana Kosa; 23.00: Uspava11 ;
TOREK:	13.00:	Glasba po
želja"'
18.15: Schuman: Trio v d - molu.
21.0°;
Sini-
Vzori mladini; 21.30: Beethoven: fonija št. 7; 23.00: Plošče za lah noč.
SREDA:	19.00:	Zdravniški vede
19.15: Pesmi in plesi raznih narod0,!
21.00: Vokalni kvartet Veseli 6ra 22.14: Zabavna in plesna glasba. ČETRTEK: 13.10: Slovenske narod
motive izvaja pevski duet, spi-1
efldl*
Šramel; 18.15: Glasbeno predava'
,nir:
19.00'. Slovenščina
20.0°
za Slovence; - , Samospevi; 21.00: Radijski oder - r((i: Vanderberghe: «Srca v viharju»! n> Pestra glasba.
PETEK: 13.00: Glasba po željah; l8' j Vaški motivi:	20.30: Tržaški ku®* .
razgledi; 2!.00: Mojstri besede; 23' Zabavna in plesna glasba.
RADlOODDAjEj ZA JUGOSLAVIJO
MOSKVA:
val-
V SLOVENŠČINI: čas 17.30 »a dol. 19.58; 25.08, 25.5, 30.9; čas
val. dot. 25.5, 30.9, 31.48, 300.6, *5 čas 24.00 na val. dol. 30.9, 31.48, 32019; čas 01.30 na val. dol. 30.9, 31'
300.6, 320.9.
V SRBOHRVAŠČINI: čas 6.00 n» dol. 25.08, 25.5, 30.9, 30.96) čas l6'jg.pO
val. dol. 19.58, 25.08, 30.9; čas JjS na val. dol. 19.58, 25.08, 25.5,
20.00	na val. dol. 25.08, 25.5, 3L.9, 320.9; čas 21.30 na val. dol. 25.5, j, 31,43, 300.6, 320.9) čas 22.30 na val- % 25.5, 30.9, 31.48, 300.6, 320.9) čaS 1 na val. dol. 30.9, 31.48, 300.6, 320-9' g,
01.00	na val. dol. 30.9, 31.48, 300.6,32

rvnpfl
BALINCANJE
SKUPINA A:	.u,
Dugulin B - Mezgec B, na '8fl fx Paradiso ob 16.30 uri; Aceg*1 )(j, Arzenal B, na igrišču Mario ot>.fi Barkovlje - Giardinetto B, na *jIV sču v Barkovljah ob 16; Nar ob Americana B na igrišču Nardo1 ^ 16; Costalunga - Bellavista A i Igrišču Caciun ob 16. uri.
Baldi.
SKUPINA B:	..fi
Zol-Roncheto - Pečar A, na , <ču Roncheto ob 16; America®* ^ Vespucci A, na igrišču Arne?1 ^
ob 16; Bellavista B - Baldi B,,
igrišču Bellavista ob 16; MM- fi',
Nabrežina, na igrišču Pavan.
Mezgec A - Corsi B, na
Mezgec ob 16. Počiva DogU*1® SKUPINA C:	o«
Prosek - Esso-Club, na igri®0 yv-Pioseku ob 15. uri; Magdalena ' j, Mark B, na igrišču Pin ob 1 jjro
rolese B - Potok, na igrišč® , „1-lese ob 16; Vespucci B - Fi°^ jti,
tore, na igrišču Vespucci
Ponz. Liberi - Sv. Alojz
A»
igrišču ex Celeste ob 16- ^ Postelegraf.
SKUPINA D:	ji»
Corsi A - Ravasini - Sv. An® Ul igrišču Corsi ob 16. uri; to A - Bazovica, na igrišču G1 ji netto ob 15; Sv. Ivan - Sv, gv B, na igrišču ex Soci ob 1°’ «> Mark A - Acegat B, na igrlS Paradiso ob 14.30; Pečar B - o" nal A, na igrišču M.te Fi®sc<>
16. Počiva Tirolese A.
|i*
poroči1» „1-
6. avgusta t. I. sla se poi v-Pierina Bogateč in Mario StrK-
poročencema ob tej priliki za partizanov ter ostale demok^^ij
organizacije obilo sreče in
stva. Voščilu se pridružuje ure^n «Dela».

Odgov. urednik DUŠAN
Založništvo «DELA»
K O»*'*
Tiska Tip. Adriatica - Risi®'
ond°
Dovoljenje A. I. S.
NECCHI novi model BU ZwZTfirSlj;
šitje gumbov, člys»
cikcakaste šive. dela se izvršuje)0 v0-okvirja. Pouki
zenje brezpla6”0' 0 ŠIVALNI STROJ1 te. industrijski tok z vljarje m kr°lu.n,
PRODAJA NA?V. MESTNIH D EL nflj-RADIO APARAT* fi boljših znamk v
NA OBROKE-
TU
1 zllul./%
LLI0
TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del P°Pol°
'Ut
>
s:
s
v
K
S
M
i1
M'
S