"Рал^) }<Г BELA lastovka je sedla na moje rame vem da ni belih lastovk lastovka pa je vseeno bila moja kar se me dotakne je moje samo za stol nikoli ne veš žlica je tvoja in krožnik in želodec kaj pa je v njem nikoli ne premišljujem včasih se vsako moje nekje konča bela lastovka .. ne smeš biti tam kjer sprašujejo ali je tvoje pravijo da je to skromnost moja lastovka pozna vse prometne predpise in znake in barve moja lastovka je kriva nesreče sej je moja in mogoče slepa mora vzleteti pasti in biti moja Da ni bil samo golob ne vem, bila sem daleč pesem Rada bi pesem brez lepote, ljubezni, razočaranja, strahu, časa, predmetov, občutij nasploh. To najdeš v vseh pesmih. Rada bi brez ... Potem bi hotela še pesem brez papirja, besed, črk, ločil, brez misli glasov, šumov in ritmov, pesem, ki ni pustila sence v možganih, rada bi pesem, pesem, toda ne brez pesmi. usoda je živa celica. usoda je devica: mlada ko rosa opoldan, usoda smrdi po fabriških plinih, usoda j e candra: grda ko smrtni greh. usoda je alkoholično izobražena, usoda je medel spomin na neki obraz, ki je bil povprečno lep. vendar je usoda hudič že sama po sebi. usoda je nesrečno naključje pogojeno z dobro voljo ne vem koga. če si na'primer zlomiš levo nogo in ti gospodje belih halj zabijejo žebelj skozi peto brez anestezije. in potem s hodu jami kot drugi dihaš mešanico zraka, C02, S02,... 0—0—0—0—0—0— usoda je mlado dekle v rdečih čevljih in v modri obleki z lisastmi lasmi... usoda je bosonogi berač, usoda je pijanec in rogato tele. usoda je bela hrastova krsta, usoda je pisarje, ki ga mnogi nočejo razumeti.... usoda je star počen pisker. usoda je ranjen vojak. usoda je jokajoč otrok ob mrtvi materi. usoda je abortus dobre volje. usoda je ženska. / marija šuta dež 2e tretji dan dežuje. Oh, že tretji dan. In če grem ven imam v čevljih vodo. Kaplje polže po oknu, izpirajo prah ljubezni sončnega dne. Čofotam po vodi. Lasje so mokri. Moker je vrat. In voda je v čevljih. Drugič obujem galoše. V roki nosim rožo, rojeno nekega sončnega dne, in kaplje ne sperejo spomina na ta dan. Roža. Spomnim se na travnik poln rož. In med njimi jaz. Sam. Toda ne dolgo. Prišla je krava, s špičastimi rogovi. ' In z njo muhe in obadi. Odšel sem z livade v tišino gozda. Skril sem se.pred soncem in pozabilo je name ... .. . odšlo je brez pozdrava. Zbudil me je hladen sij meseca in bil sem še bolj sam. Toda ne! Krik ptiča je raztrgal tišino samote. Dež. Zbudil sem se v sedanjost. Kje sem? Sredi reke in nad mano mostovi. Plavam v večnost. Toda jutri je nov dan. Mogoče ne bo deževalo in moji čevlji bodo utihnili. In jaz? Čakal bom, da videl bom ko pride novi dan. Mogoče pride z njim. Tema in obup, kričanje vetra in jok neba polnili so mi dušo. A oblakov ni bilo, ne vetra, deževalo ni drugod ne tu. Kako to? igrača Morda bom nekoč sama, morda bo to takrat, ko bom že stara, morda bo to že jutri, morda je to že danes. Tudi sedaj sem sama, v mojem srcu je praznina, kljub temu ni v njem niti milimetra, ki bi bil namenjen tebi. ♦ # » Poskušal si me ujeti v past, ki so jo spletle tvoje zapeljive oči, a vse to se je stopilo kakor mast, ko si ugotovil, da nimaš moči. Zatorej fant, na trudi se, ker je zaman, ker taka igrača vrže se proč skoraj vsak dan. melita lampret Čisto sem črn, smrdljiv, z grozo v očeh korakam proti gnilobi. . . . Čisto sem gnil, starikav, pomilujem se, ni pomoči, tako zaželjene, gnusno-še ni... . Čista gnusoba, strašna nakaza koraka, koraka pro ti meni, ris me gleda s srepimi očmi --to sem jaz... Korakam, z zastavo plapolajočo v rokah, -nosim sebe---------- gnilobo črvivo Čisto propadam, notranjosti ni več, ni več lepe svetlobe neskončnih dni, samo še tema, kriki obupa in groze.... Ašj Strašna greznica je- Уд -pogrezam se, lezem, \ samo še oči, ki nemo sremijo, ki prosijo pomoči, ki je ni, ki je ni... mali џ • ko je SONCE pričelo rahlo poljubljati zasanjana lica gričev sem pijan od neizpitih poljubov neizpolnjenih dotikov in neizgovorjenih besed legel h koreninam cvetočega kostanja in si želel UMRETI. . . .. .IN opazil sem nešteto cvetov povešenih glav žalostnih ob sončnem zatonu a jutri bo zopet posijalo sonce .. . jutri pustil bom KOSTANJ cvesti dalje naj umre v jeseni ■ cvet ob cvetu lice ob licu kako je lepo N ElZH O JEN E POTI dlan v dlani kako je lepo cvet v laseh dlan na licu lice v dlani obrni list л PREVEČ JE LEPO • korošec zvone vsakdanih odhod fltobusov pa tudi Jakov. vsakdanje. je tudi porivanje množici na cestep v prodajdnah v gostilnah tudi vsakdanji je način življenja močna te ti zdi ta , vsakdanjost ker si pod del nje toda sanj si izmi№ in se pričneš boriti foti toku , vsakdatiosti na napačnem pločnik se premPi v svojo smer sigurna boš poboje'1 hočeš se umakni v svojo №njo našli 4 bodo Krog in spomini listja, drevo in nekaj lepega na kapljici dežja se laže papirju ki miže razmišlja o recimo, sreči. Si jezen kaj? ko jeseni ne vidiš spomladanskega sonca. Si jezen kaj? ko so stopnice ravne, ti pa pijan da ne veš kje hodiš. Si jezen kaj? ko misliš. .. sledijo trije klicaji!!! Takt v mizi poslušaj! tukaj, tukaj, tukaj. .. Kaj je tam, te nič ne briga. To je namreč pisalna miza. in tukaj se rešuje problem. Poslušaj valovanje vetra, njegovi rahli zvoki se naslanjajo na mojo srečo in jo drobe v prah in pepel. Poslušaj ječanje teme, njeni nevidni oboki se podirajo na moj mali svet resnice in ga trgajo v čudne misli. Poslušaj ta tihi svet spoznanj, ta svet, ki ti govori čudne besede, ki plešejo divji ples s teboj in se pogrezajo kot žalostna zgodba Jesen Listje pada v očeh In ptice omahujoče gredo Kot da nočejo iti Veter govori med vejami Veter hoče oditi a se zmeraj ujame med lačnimi prsti Listje umira v očeh In korenine golih dreves boleče grabijo za njim greifoner sonja vičetič milan človek kdor si t temnih rok daleč si Ti ljubiš svet, ki ga nu Žejen si krvi, in ne moreš se je nasititi. Izkričati bi se moral, izbljuvati svojo bol. Saj vi niste več ljudje! Sence ste. Še manj. Kakor amebe se plazite pred man.. Brez oblike, brez duha. Atom vam je umoril dušo in izgubili ste svoj jaz in od tam - ni več vrnitve. Ne več z očmi, le z dihom svojim v prsi ki zdaj te žge, slutiš njih, ki ljubil si jih bolj kot vse. In še si upaš zreti jim v oči. Ti, ki nisi vreden, da si - človek! uran/ek milena neimenovanega prejel temen cvet tesnobne osamljenosti pridi brat in razloži kako umirajo pozabljeni v t\’ojih laseh sc zatikajo koraki sonca dekle v tvojih očeh se pretaka opojno vino stoletij Kako daleč si. Med nama je praznina neizrečenega. Koliko stvari, ki bi jih moral vedeti. Koliko stvari, ki jih hrani globoko v sebi molk. Ne veš. Ne moreš vedeti. Vem, prav dobro vem, da bo med nama zmeraj ta prekleti molk. Vedno bolj naju vpija vase. Ne veš. Pa bi moral vedeti. Moral bi vedeti tudi to, da nikdar ne bova hodila po isti poti. Ne veš tega. Pa bi moral vedeti. rad bi bil čaša tvojemu veselju dekle žarko golob PESEM 519 ne joči deček ne joči več ne toči solz za prazen nič dobil boš sonce zvečer in mesec zjutraj dobil boš zlati prah pod strgan podplat zato ne joči več zaradi neke neumne izgubljene žoge pisane žoge ne joči deček ne joči več žarko golob na jesenskem drevesu je ostal en sam rjavi list gledal je svoje brate ki so gnili na tleh gledal jih je in se krohotal ostal je nad njimi vzroku krohotal se jim je kakor ptič ko gleda svoje tekmece ki si na tleh lomijo peruti ostal je nad njimi in bil srečen tedaj je zapihal veter ga strgal z veje in počasi je padal padal bil je zadnji list jesenskega drevesa a padal je padal na grobišče svojih bratov peče bojan morda jaz Ko zvečer ugasnejo luč in zapro zapornice, nastopi tišina. Tišja kot molk praznih src, kot šepet strtih želja. Nastopi mrak velik in mračen in bil bi še večji, če bi pogoltnil vse moje misli. Nekje daleč, proti severovzhodu je zaspal vran. In veter je iskal zavetišča v mrtvem, črnem peresu. Ni življenja, ni sreče, ni upanja, ni luči Zapornice so zaprli in čeznje ne more solza. Pa tako rada bi se razlila čez svet in vtopila gnus in puščobo. Pa tako rada bi mi pomagala seči po tistem drugem jabolku -rdečem in sočnem. A med nama je tema, je dež, je molk, je nekaj, kar ne bom prestopila nikdar (čeprav bi rada). impresija XV. utopil sem svqo ljubezen v črnilu tako delajo pesniki in če bi bil veren bi rekel bog blagoslovi črnilo upamo iz dneva v dan hitimo za izgubljenim časom in upamo da ga bomo dohiteli da ga bomo vrnili To sem morda JAZ. nesmisli meglič iztok Nesmisli - veliki in majhni, zaviti v svilen papir, zavezani z rdečo pentljo, nesmisli preprosti, kar tako, nesmisli s smetano, brez smetane, sladkani, z blagim okusom resnice. Nesmisli zaradi smisla in smisel brez nesmiselnih smislov... Kdo ve?! Ko pa je danes tako težko ločiti uvožene zobotrebce od domačih! andelka trakulja \ nazaj k izviru In ko te s sabo nosi reka življenja, se mirno vdajaš , njenemu toku kakor osamljen cvet neugnanemu viharju. A divja reka ti ne prizanese. Zajame te vrtinec, utapljaš se, kličeš na pomoč... Nikogar tvojih ni, vse sami tujci - gledajo te in ne store ničesar. Tedvj si zaželiš nazaj, nazaj k izviru — k solznemu očesu matere crčič mirjana kot pesem slajiov se iznenada pojavi notranja združitev nevidna grožnja zdrobiti zdrobiti zdrobiti oddaljena ura hoče svojo žrtev o polja mehka detelja valujoči živobarvni pravokotniki spomin je raztrgan ob jezi telefonov tiho se dvoživka plazi med akti pogodbami aneksi čaka primerni trenutek da plane krvoses izza diagrama trenda neke rasti na svojo žrtev tavajoče številke in izgubljeni paragrafi se spodbijajo na njegovi raztelešenosti spomin potrpežljivo trpi in čaka na svoj čas le hrepenenje - sla po morenju proizvaja šum ki je kot pesem slapov r Literarna priloga študentskega lista-Katedra 24. november 1975 Številka 1 Uredila: Lojze Klemenčič, Mik Rebernik Likovno uredil: Mario Vetrih Tehnični Urednik: Marjan Hani danijel sajko gre dalje pada , medli obris kometa dve glavi Bil si svetal trenutek mojega dne, dvoje teles bil si prvi sončni žarek jutra, dvoje sklenjenih rok bil si kristal rose v mojih dlaneh. dvigne se ena glava Spremenil si se... in se Postal si teman oblak, skozi težka dežna kaplja, krvave oči hladni žarek sončnega zatona. zazre'v nič iz katerega prihcja Stojim na razvalinah spomina, in valovi doživetih čustev počasi drse čeznje; trdo odkima dalje odnašajo svetle trenutke najine ljubezni. v nič Razšla se bova kot tujca, morda kot zapuščeni ladji, v ki ju bo odneslo neznano kam ... novi nič in/daje ешл valenti asja